1D5. StBfflto. t HitllHi, f ptartrtlrt, 1. lafr Hli. xlix. iero. ♦ .Slovenski Narod" rel'a p3 pošti: za Avstro-O^Tsko: eelo leto skupaj naprej . K 25 — pol leta „ «... 13 — čeirt leta „ » . • » 6 50 ra mesec „ » • . . 2 30 Iza Xcrnčljo: cc!o leto nzprej .... K 30 — za Aifleriko in vsc druge dtZclc : ćelo leto naprej • • , . K 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, PpraTnićtvo (spodaj, dvorišče levo), S&allora ulica £!. 9, te!s2oa it85. Izhafa vsak **a zv«6er izTxem4t nedella ln praznike. Irserati vel;ajo: peterestopna petit \Tsta zs enkrat no 20 vin., za dvaJcrat po 18 vin., za tnkrat ali Vcckrat po lfi vin. Parte in zahvala vrsta 25 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavntštvu na] se po*i!ja»o nsročnine, reklamacije, inserati i. t &, to je administrativne stvari. •———■• Possircina $:e?ilka veija £0 vSisarfev, —«^^^— Na pismena naročih brez istodobne vnoslatve naročnine se ne ozira. pKarođna tiaksrsE" telefon at. 85. .Slovenski Narod* vtfja ▼ LfafcHsnl na dom dostavljen: edo I eto naprej • • • • K 24*— pol leta „ • • • • • 12*— četrt leta „ .^ • . • 6"- na mesec w • • • » 2*— v upravništva prejeman: ce!o leto n2prej • , « • K 22*—^ pol leta „ • • •*! • • 11'— četrt leta „ • ••,•• 5*50 na mesec „ • ••<•• 1*90 m Dopisi na* se frsnkirajo. Rokopisi se ne vra&Jo. Uredaiitvo: KaailoTa ulica št, 5 (v pritUčju levo,) telefon ŠL 34. i lij UtiiMcSU tlfigCiiuĐ I HliiBlIAl. O vtisu. Ki ga je napravila nemška nota v Ameriki, nimamo še nika-kih zanesljivih poročil. Pač javijajo angleški kore^ponćenti, da se ameri-škim merodajnim krogom »forma ne dopada« in da Wilson r.ikakor ni pripravljen akcentirati nernških prićrž-kov, toda na te vesti se žc radi njihove provenijence ni popolnoma zar.a-šati. Izostala so ćosedaj tuđi poročila, kaj pravi ameriško časopisje, glasnik javnega innenja. Treba bo torej še nekoliko počakati, predno se bo moglo jasno videti. V nemških kro-gih prevladuje prepričanje, da je ne-varnost konflikta odstranjena in tuđi v nevtralnih državah se nagiba objektivno časopisje k temu mnenju. Na borzah v rSeriinu, na Dunaju in v Budimpešti se sicer ni pokazalo brez-pogojno ODtimistiČno razpoloženje, vsekakor pa je r.emški odgovor znatno ojačil prijazno tendenco imenovanih denarnih trgov. Tuđi berlinski anieriški kroči so v pretežni većini optimistični. Sicer ugovarjajo noti v posameznih ćetailih, vendar pa priča-ku jejo, da se ho da! prelom med Nemčijo in Ameriko preprečiti. Naj sledi še nekaj citatov iz nem-Škega časopisja: »M. N. N.' pišejo: Upanie naših sovražnikov, da priđe med Nemčijo in Ameriko do preloma, je bilo zopet enkrat pošteno uničeno. Koncesija Ameriki pa nam tako zelo otežkoča uporabo podmorskih čolnov. da srno jo morali navezati na protipogoj, ki je po našem mnenju težjšče naše note, protipogoj je obnovitev pro-stosti merja. Naša koncesija je odvis-na od tega, da stori sedaj Amerika pozitivne korake, ki na] prisilijo An-glijo, da bo spoštovala zakone med-narodnega prava. Ker Je naša vlada, predno je noto dogotovila, konferira-Ia z amerikanskim veleposlanikom, ki je zopet Ml v neprestani telegrafič-ni zvezi z Was!iingtonom. je smatrati, da je Amerika žeizreklapri-pravljenost izpolniti po-goje^kigaji stavljanemška nota. — Berlinski »Vorwarts.« iz-Javlja, da bo sprejela nemška javnost odgovor nemške vlade z istim z a -doščenjem kakor vsi res ne-vtralni krogi. Nemško-ameriški konflikt se še ne srne smatrati za popol-noma poravnan, toda zanašamo se, da bo prišel po provizorični poravna-vi spora čas za hladno objektivno preudarjanje, zlasti ker je Nemčija že dvakrat povedala, da je pripravljena skleniti mir, ki bi odgovarjal njenim življenskim interesom. — Nekoliko manj optimističen, kakor večina Ii-stov, je »Beri. Tagbiatt«, ki piše: Omejiti se moramo na upanje, da se bo vladi posrećilo s sredstvi, za ka-tera se je odloč'la, doseči zaželjeni ciij. Posvetovanie amerikanskega kabineta. London. 6. maja. (Kor. ura^.) Reuter javlja iz Washrngtona: Wil-son in ministrski kabinet skrbno razmotrivata neuradni tekst nemške note. Zlasti tvorijo nova navodila, ki so jih dobili poveljniki nemških podmorskih čolnov, predmet posveto-vanj. Vlada pa ne bo podala o svojem stališču nobene izjave, dokler se \Vil-son ne odloči ali je nemška nota spre-jemljiva ali ne. To pač ne bo zgodilo prejf predno ne prispe uradni tekst (t. j. original nemške note, izročen ameriškemu veleposlaniku Oerarda. ki je velevažni dokument posial sevc-da po pošti v V/ashington. Ker raM pošta Berlin - Washington najrnanj 6 dni, je pričaitovati y smislu igorajS- njega poročila odločitev Amerike pač 2o le koncem tedna. Op. urj Ve'enoslaj!;k Gerard o položalu. Beriin. b. maja. (Kor. urad.) »National Ztg.« objavlja intervie\v z američkim veleposlanikom Gerar-dom, ki sicer ni mogel povedati sod-be o položaiu, pač pa je i z r a z i 1 u p a n j e , d a bo mir med Nemčijo in Ameriko ohranjen. Istočasno prosi Gerard. da naj se konstatira, da je v tej krizi, kakor tuđi v vseh rrejšnjih polagal največ-jo važnost na to spravljati nespora-zumljenja med Ameriko in Nemčijo s poti. An^leška poročlia o razpoJoženju v A ni £ riki. \Yashinžtcat 6. maja. (Kor. ur.) Reuter. Cim. |eTiospela nemška nota se je govorilo, da se predsednik \ViI-son preJ prihodnjim tednom najbrž ne bo odločii. Iz raznih naziranj v uradnih krogih je razvidno, da mora-jo Združene države slej ko prej smatrati, daizmenjava mnenj z ostali mi vojskujočimi se državami ne sine imeti no-benega v pliva na izmenja-vo mnenj glede postopanja N e m č i j e. Večina uradnikov se jezi nad tonom note, vendar pa imajo obeutek, da je forma postranska stvar, če bo le zagotovitev obve-Ijala. RoUerdam, 7: maja. (Kor. urad.) -Times- izvejo iz VVashinjrtona: \r tainkajšnih uradrih krogih se energično poudarja. da predsednik Wil-son ni pripravljen opustitisvoje^asta-li.Šča, da mora boj s podrrorskimi čo!-ni, kalicr se ga ?edaj izvaia. preneha-ti. Ni smatrati, da se bo Wilson spu-sčal v nadaljna pogajanja. izvzemši. ako Nemčija na nesprerr.en'Jiv način pokaže, da je odločena opustiti ta način vojevanja. Ako da Nemčija za-htevano obljubo, potem bo prvo ne-postavno torpediranje kake ladje ne-izogibno povzročilo pretrganje diplo-m2tičnih odnošajev. Rottcrdarn, 6. maja. (Kor. urad.) »Rotterd. Courant« poroča iz Londona: ^Dailv News< izvedo iz Wa-shingtona 5. t. m., da obsojajo tako v krogih kongresa, kakor tuđi v drugih krogih, nemsko noto splošno kot dol-govezno ali nezadostno. Neki član zbornice reprezentantov je izjavil, da je bila nota preračunjena za vporabo v Nemčiji sami in, če veleposlanik grof Bernstorff ne raz-polagaz instrukcija mi, ki noto mogočno podpirajo. se bo našla Nemčija kmalu zapleteno v vojno z Zedinjenimi državami. »Daily Telegraph« izve iz New Yor-ka v retek: Bati se je. d a n e bo m o g o č e prekinjenja diplomatiČnih stikov več dolgo preprečiti. Odgovor Nemčije je izzval ogorčenje in besni srd. »Times« poročajo, da vlada v kongresu, ki že računa s prelo-mom, veliko razburjenje. »Mor-ningpost« prinaša brzojavko iz Wa-shingtona, ki privi, da je nota, dasi-ra\Tio ne zadovoljuje, vendar spretno sestavljena. Miian. 6. maja. (Kor. urad.) Tu-kajšnji listi poročajo iz Londona: Wilsonovo naziranje o nemški noti je menjajoče, newyorški listi in borzapasooptimistični. Da je Nemčija objavila noto. predno Je ta dospela v Belo hiŠo, se smatra za nevljudnost. To dejstvo je bilo očivid-no zato mučno, ker je omogočiio, da se je ustvarilo-o noti iavno mnenje, predno je mogel dati VVilson primer-no direktivo v interesu osebnih razlo-gov in svojih bodočih odločitev. Kako presoiajo nemško noto v Parzu. Pariz, 6. maja. (Kor. urad.) Go-voreč o nemiiveni odgovoru na ameriško noto konstatira »Temps«: Nemški odgovor napravi vtisk s težavo skrpanega de!a premetenega odvet-nika. v katerem je zopet najti vse dokaze, do kaieriii se je državni kanc-Ier že v prej^njih zafrovomiških spi-sih zatekel. Lisl konca, da Viljemov odgovor ne odgevarja na VVilsonova naročila. Ta je izjavil, da je vporaba podmorskih čolnov za uničenje so-vražne trgovine nezdružljiva z načeli človečnosti, z nećotakljivimi pravi-cami nevtralnih držav in s svetimi privilegiji neboje\Tiikov. Vtisk nemške note v ŠvicL Bernski listi presojajo nemški odgovor na ameriško noto zelo simpatično ter pravijo, da je nemški odgovor skoz in sl:oz konsekventen in nedvoumen. Če so v Ameriki mislili. da je po zadnji aineriški noti mogoč le prelom aM popustitev so se zelo motili. Nemška nota v nobeni točki ne popušča nasprotno stavi v getovili bistvenih tečkah energične zahteve. Nota je naravnost diplomatična umetnina ter ofcrača ost proti Wilso-nu samemu. Da si pridržuje Nemčija popolno prostost, kaže, da računa Nemčija z vsemi mogočimi slučaji. \sa težka odgovornost napram cele-mu svetu oezi sedaj na ramah enega samega. Listi so mnenja, da si bo VVilson premisli! prekiniti dipiomatič-ne stike z Nemčijo. * Papež \Vi!sonu. Londoo, 6. maja. (Kor. urad.) Reuter poroča iz VVashingtona: Apostolski delegat je izročil VViJsonu pa-peževo sporočilo. Vsebina je tajna. Zatrjuje se pa, da se v sporočilu zrcali strah pred prelomom med Nemčijo in Zedinjenimi državami. Votna z Italiio NAŠE NEDELJSKO URADNO POROCILO. Duna?, 7. maja. Kor. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Malo bojr-ega delovanja. Položaj neizpremen^en. Namestnik načelnika gene»-a!nega štaba Dl. H o f e r, fm!. NAŠE SOBOTNO URADNO PO-ROČILO. Dunaj, 6. maja. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša: liafijansko hoilšče. Bojna delavnost je bila v splo-šnem mcjhna. Zavrnili smo sovražni prolinapad na poziciio na Ronibonu, ki smo jo vze!i. Prejrnali smo Ita!i-jane iz njihovih eksponiranih jarkov na visoki planoti Lafraun, severno od naše utrdbe Lusern. Namestnik načelnika generalnesa štaba p!. H o f e r, iml. m m Italijansko bojišče. Iz vojaškega razmotrivanja k poročilu gencralnega štaba 6. maja: Na Bovškem trajajo boji; pred-včerajšnjim so vzele naše Čete so-vraine pozicije v odseku Rombona. Včeraj je poskusilo več italijanskih bataljonov zopet osvojiti, kar so izgubili, ali bili so zavrnjeni. Na koro-ški in tirolski severo - vzhodni fronti nikake izpremembe položaja. Na južno - vzhodni fronti, tirolski, se je izvršilo malo podjetje na^ih čet v odseku lavaronske visoke planote. Tnkaj so bili pričeli Italijani kmalu po začetku vojn© artiljeristični boj na naše tamkajsnje stalne utrdbe; zadnji čas so obstreijevali s težkimi topovi utrdbo Luserno, katero so že večkrat proglašali za mrtvo, in so pomaknili svojo infanterijo bližje k tej utrdbi. Da bi si sovražnik ne de-lal neizpolnjivih upov, so ga pre-gnale naše čete včeraj iz tega jarka. Na tirolski južni in jugo - zapadni meji se sovražnik ne gane. Njegova prizadevanja v ozemlju Adamello, da bi izsilil vstop v Genovsko dolino, so ostala brezuspešna. Pregled dogodkov zadnje dni nam podajo na bojišču tako-le sliko: Poskusi italijanske armadne skupine, da bi prebila iz Suganske doline pozicije naših prednjih straž. so se žalostno izjalovili, istotako poskusi vzhodno Sele, na doberdobskl planoti in pri vrhu Rotwantd. Boji v skalnih zarezah grebena Adamello in Corno di Cavento traiaio še. Sovražnik je bil v ozemlju Rombona pregnan iz vec pozicij. — Poseono pa je omeniti delovanje naših letalcev, ki so z uspehom metali bombe na Kormin, Manzano, na sovražna taborišča pri Villi V'icentini in Vilesn. V nejedna-kem boju jedne^a proti štirim je zrna-gal jeden naših hrabrih letalcev pri Sv. Danijelu v Furlaniji. Sovražni zrakoplov, ki se je vračal iznad Ljubljane, je bil sestreljen na tla pri Gorici. Pomorski letalci pa so obdelali Raveno. Valono. Brindisi. Gotovo krasni uspehi v bojili na zemlji in v zraku. Italijanska pomorska letala nad Dračem. — O zračnem napadu na Brindisi. Rim, 6. maja. (Kor. urad.) Agen-zia Stephani« poroča: Dne 5. maja zjutraj so bombardirala štiri italijanska pomorska letala uspešno Drač in so se vrnila nepoškodovana na svoje bivališče, navzlic temu, da je bilo eno istočasno od treh sovražnih letal napadeno. Pri zračnem napadu na Brindisi dne 4. maja so napadla italijanska letala sovražna letala, od katerih je bilo eno, kakor se je pozneje konstatiralo, uiiičeno. (Da se označi resnič-nost tega opisa, zadostuje iz uradne-ga poročila brodovnega poveljstva dne 5. maja naznanilo, da so se vsa naša letala z akcije na Brindisi vrni-la nepoškodovana.) Angleski prestolonaslednik na italijanski fronti. Lugano, 6. maja. (Kcresp. urad.) V Italijo iz Egipta dospeli knez VVa-leški obiskuje sedaj italijansko fronto. »Nekoliko prenagljena vojna,« »Deutsche Correspondenz« za zunanjo politiko priobčuje pogovor rimskega župana, kneza Colonna, z voditeljem neke velike ameriške banke. Iz Colonnovih besed se po-sname velikansko razočaranje Italije glede poteka vojne. Colonna je re-kel: Reklo bi se, da postavljamo resnico na glavo, ako bi hoteli tajiti, da dobivajo Italijani o vojni bistveno drugo sliko, kakor so si jo poprej predstavljali. Takrat je pograbil vse ogromni izliv navdušenja po'vsej Italiji. Naivno italijansko Hudstvo, ki rado vsakemu slepo zaupa, kdor mu kaj obljubi, kl pograbi kakor otrok za bleščečo igračo, katero se mu postavi pred oči, nima na nekoliko prenagljeni vojni nikake krivde. Voditelji so je vodili in zaupalo je tem voditeljem. Mogoče je bilo ljudstvo ob pravem času tuđi na nasprotno stran spraviti. Italijan- j.ko ljudstvo pričakuie sedaj, da bo njegovo zaupanje opravičeno. Naloga naše vlade bo, pridobiti si to za-upanje z dejanji, ki jamčijo za var-nost italijanskega ljudstva. Barzila: v Genovi. Dne 5. maja je imel Barzilai v gledališču »Femce« v Genovi nazna-njeni govor v spomin odhoda tisoc Garibaldincev iz Ouarta. Kakor v svojih prejsnjih govorih, je tuđi v tem ponovil samo to, kar je že toli-kokrat povedal. Tako je naglašal potrebo te vojne, popolno slogo de-žele, izvfrsten potek operacij, čeprav postaja vojna vsak dan težavnejša in da mora prinesti vojna Italiji narodno neodvisnost v svobodni Evropi, ali pot do tja je dolga in cilj bo mogoče le s težavo doseči itd. DROBNE VESTI !Z ITALIJE. Cena premoga je dosegla dne 5. maja v frristarnšču Genovi rekordno visino 238 lir za tono. — Cene naj-potrebnejših živil so poskočile naj-bolj v Bolonji, in sicer za 61*46 od-stotkov. V Italiji so ogorčeni, ker je pre-povedan uvoz vseh konserviranih cvetličnih produktov v Anglljo, da se tako prihrani prostor na Iadjah. Lugano, 5. maja. (Kor. urad.) Na letališču Malpensa pri Busto Arsizio je zgorelo eno letalo Farman. Oba letalca sta mrtva. Iz Curiha noročaio, da je posnett iz vesti, ki prihajajo zadni^ čaše iz Italije, da v italijanskih mesiib rapia-no narašča gibanje proti vojni, zlasii vr Milanu se mrožijo manifestacije proti vojni in prišlo je že do resnili izgredov. Oopdki na Balkanu. NAŠA IN NEMŠKA URADNA POROČILA. Dunaj, 6. maja. (Koresp. urad.) Uradno ss razglaša: Jugovzhodno bojišče. Neizpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fral. Dunaj, 7. maja. Kor. urad.) Uradno razglaša jo: Jugovzhodno bojišče. Mir. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fmL 9 9 m gerolin, 6. maja. (Koresp. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan 6. maja. Balkansko bojišče. Neki naš zrakoplov se s poleta v Sohm ni vrnil. Glasom angleškega poročila je bil zbit in zažgan. Vrhovno armadno vodstvo. Berolin, 7. maja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Ničesar novega. Vrhovno armadno vodstve* Francosko uradno poročilo z makedonske fronte. 5. maja. Orijentska ar-mada. Dne 5. maja ob 2. popoldne so topovi aliiranih brodovji sestrelili zepelina, ki je priletel nad Solun. Zeppelin je padei goreč v reko Vardar. London, 6. maja. (Koresp. urad.) Reuterjev urad priobčuje o nazna-njenem uničenju nem§kega zrakoplova v Solunu to - le poročilo: Oko-li 2. zjutraj se je pojavil nad Solunom Zeppelin. Vojna ladja v prista-nišču je izstrelila tri rdeče ognjene pšice. Nekoliko sekund pozneje je obsvetil žajomet napadale^ ]p || Stran 2. »SLOVENSKI NAkUD", one 8. maja 191b. 105. stev. plul ravno nad sredino mesta. Sledilo je veliko števflo granat Francoske užigalne granate so razsvetlile vse mesto. Zeppeh'n je plul dalje proti morju in je nudil vojnim ladjam do-ber cilj. Spuščal se je nižje in dvigal, Ietal sem in tja in končno izginiL Oči vidno se je sam zakril v parne oblake. Nato se je čul kar naenkrat dvakrat močan pok, kateremu je sledil svetel plamen. Zrakoplov je padel v izliv Vardarja. Francoski le-talec. ki se je dvignil v temi, zatrju-je, da je zadel zrakoplov z dvema bombama. London, 6. maja. (Koresp. u rad.) Uradno. Viceadmiral pl. Robeck po-roča: Preostali posadke pri Solunu i sestreljenega Zeppelina, 4 oficirji in ! 8 mož, so bil vjeti. Zapadno bojišče. Iio»e nasilnost! Entente no GrSKetn* Francozi so zasedli železnico Splun-FJorina, mesto FIcrina ter aretirall avstro - ogrskega konzularnega tajnika. Atene, 6. maja. Tri francoske kompanije so vkorakale danes opoldne v Florino, potem ko so razdrle brzojavne in telefonske zveze. Pod vcđstvom špijonov so vdrli vojaki v razne hiše ter areti-rali približno 12 grških poda n i k o v, češ, da vohunijo ali pa da preskrbliujejo bolgarske in nemške tete z živih*. Prijeli so tuđi tajnika avstro - ogrskega konzulata vBitolju,ki seje ravno vračals službenega potovanjaiz Aten. Grške lokalne oblasti so protestirale ter za-htevaie, da se jim vjetniki izroče. Francoski Častniki pa so izjavili, da postopajo po ukazu ter so are tirane osebe odpeljali. Grška vlada bo vložila ugovor. Avstrijski poslanik v Atenah bo pro-testiral proti aretaciji konzularnega tajnika na nevtralnih tleh. »Times« poročajo. da so v Flo-rini aretirani »vohuni in tihotapci« Turki. Atene. 4. maja. (Kor. urad.) Po-rocevalec Wolfiovega urada potrjuje, da so Francozi po raciji v Florini pustili na kolodvoru stražo ter tako dokončali zasedenje železnice Solun-Flonna. Nove čete, ki jih pomikajo proti Florini, kažejo, da bo imenovano mesto definitivno okupirano. Italljanski poslanik pri kralju Konstantlnu. Atene, 6. maja. (Kor. urad.) Tta-Iijanski poslanik je imef zvečer dolg razgovor z ministrskim predsedni-kom Skuludisom. Jutri ga sprejme kralj Konstantin v avdijenci. Nova grupacija četverozveznfh čet v Makedoniji. Preko Lugana poročaio: Italljanski listi javljajo iz Aten: Okupacija Florine po Francozih pomenja novo grupiranje četveroz veznih čet v Makedoniji. General Sarrail r»a-merava postaviti ob severni meji močnejše sile, da otežkoči eventualni napad sovražnikov. Srbski transport! v Solunu. Atene, 2. maja. (Kor. urad.) Za-kasnelo. Po nekem poročilu iz Soluna se je tam izkrcalo 20.000 Srbov. Atene, 2. maja. (Koresp. urad.) Zakasnelo. Kakor se je ugotovi'o, so prepeljavali Angleži in Francozi, pregrešivši se proti zastavi Rdečega križa, srbske čete dosedaj izključno na lazaretnih ladjah, da se izognejo torpediranju po podmorskih čolnih. Novi vrhovni povel]nfk srbskih čet. Dunajski listi poročajo iz Aten: Dosedanji generalislm srbske arma-de, vojvoda Putnik, je definitivno odstopil. Vrhovno poveljstvo nad srbskimi četami je prevzel podpol-kovnik Vašić. Vsi srbski častniki, ki so se doseda] nahajali v vojaško - di-plomatični službi v inozemstva, so bili poklicani v aktivno službovanje. Izredno zasedanje romun?kega parlamenta. Đukaresta, 6. maja. »Dimineata« poroča: Zbornica in senat se bodeta sestala od 14. do 23. maja k izredne-mu zasedanju. Angleži kupil? nove zaloge žita na Romunskem. Pariška »Agence Havas« poroča iz Bukarešte: Sindikat rotnunskih mlinarjev je prodal angleškemu na-kupovalnemu uradu 10.000 vagonov razpoložljivega žita. Neki nemško-avstrijski konzorcij je hotel kupiti to žito za Bolgarijo in Turčijo. Nov crnogorski kabine*. Dorđeaus, 6. maja. (Kor. urad.) Agence Ha vas javlja: Novi crnogorski kabinet je sestavljen tako - le: predsedstvo, zunanje zadeve in ff-nance Andrija Radović, vojni general Luka Rajnić, justica in notranje zadeve Janko Spasojević, javni pauk m bogočastje Peter Vvflcović. LJUTI BOJI ZAPADNO OD MASE. Berolin, 7. maja« (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno b o i I & č e. Zapadno od Mase se boi tudl včeraj še ni končal. Zlasti Je moćno delovnla artiljerija na obeh straneh. Vzhodno od reke se ie zjutraj pone-srečil francoski napad v okolici pristave Thiauniont. Na već točkah ostalih front smo zavrnili sovražne izvidne oddelke. Neka nemška pairu-lja je pripeljala južno od Lihonsa ne-kaj vjetib. Vrhovno armadno vodstvo. NEMSKO SOBOTNO URADNO POROĆILO. Berolin, 6. maja. (Koresp. urad.) \VoIfiov urad poroča: Veliki glavni stan 6. maja. Zapadno bojišče. Jugo - vzhodno in južno od Ar-menticresa so bila podvzetja naših patri:!* uspešna. Vjeli smo nekaj mož in v pjenili 2 strojni puški in 2 metali min. Pri Givenchl en Gohellu smo giadko zavrnili angleški napad na nekatere od na? zaseđene vdrti-ne. Severo - vzhodno od Vienne !e Chateau (Argoni) se je vecje fran-cesko podvzetje ponesrečilo po bli-žinskera boju. Na levera bregu Mase se nada-Ijujejo artiljerijski in infanterijski boji jugo - vzhodno od Haucourtau Prinesli so zopet nekaj uspehov, pa se nišo popoinoma Konca li. Južno od Warnetona je narednik Frankl dne 4. maja zbil neki an-glešk dvokrovnik ter s tem Jzločil iz boja svoje četrto sovražno letalo. Nj. Veličanstvo je dalo Svojemu priznanju uspehom izbornega letalca izraza s tem, da ga je imenovalo za častnika. Jugo - vzhodno od Diedsnhofna je moralo neko angleško letalo pristati. Letalci so bili vjeti. Vsied ne-nadne nevihte se je odtrgalo včeraj zvečer vecje število franeoskih pri-veznih zrakop!ovov ter plavalo nad našimi crtam!. Nad 15 jih je bilo do-slej spravljenih. Vrhovno armadno vodstvo. A>GLESKO URADNO POROCILO, 4. maj a. Včeraj zvečer na raznih točkah novo delovanje. Sovraž-nik je po silnem obstreljevanju napa-del naše strelske jarke pri Monchvju ter nam prizadejal nekaj izgub. Pri Neiivillu je sovražnik zaž^al brez uspeha 2 mini. V malem uspešnem iz-vidnem pohodu smo bombardirali sovražne zakope ter prizadejali so-vražniku izgube. Pri Hoogu smo zažvali mino, ki je poskodovala podze-meljske sovražne naprave. Danes ni-česar pesebnega izvzemsi artiljerijski ogenj. 5. maja. Sovražnik je zadnjo noč zažgal pri Neuvillu mine, danes pa eno mino vzhodno od Alberta, ne da bi se bil vsied tega položaj izpre-menil. Po noči je vladalo močnejše artiljerijsko delovanje na bregovih Somme in nasproti Hulluchu. Danes ni poročati ničesar. Artiljeriia je malo delovala. Včeraj so se vršili boji v zraku. Dve sovražni letali smo prisilili, da sta se spustili za nemškimi čr-tami na tla. Eno je bilo razbito; letalci našega letala so streljali na nem-^ke letalce, ko je bilo letalo že na tleh, ter so se nato vrnili. Drugo so- vražno letalo je bilo poškodovano. Izgubili smo eno letalo. ki se je moralo spustiti v sovražnih crtah na tla. Belgijsko poročilo. 4. maja. Obojestransko obstre-ljevanje se je zopet pričelo v odseku Dixmuiden. Naša artiljerija je obstre-ljevala nemške baterije in metala min ter nemške transportne ladje na ko-nalu Bongzaens. Letalski napad na Vorksbire. »Petit Parisien« poroča o Ietal-skem napadu na Yorkshire, da je na-pravil zelo veliko škodo. Zlasti mesto Yorkshire je močno trpelo, ker so zrakopovi ćele ure krožili nad središčem mesta. Ponekod je izbruh-nil požar in če bi ne bilo začelo de-ževati, bi bik) pač vse mesto zgore-lo. Prebivalstva se je polastila strašna panika. Neugodno vreme je ovi-ralo delovanje artiljerije in obramb-na služba je popoinoma odpovedala. Napad je mesto popoinoma presene-til. Tuđi velike industrijske naprave v okolici so močno trpele. Cenzura je prepovedala, poročati o številu mrtvih in ranjenih. Rusi v MarseHlu. »Journal de Geneve^ konstatira, da so japonske vojne ia-i'3 spremile ruske transportne ladje v Marseille. Voziti pa so hotele samo po noči, kar pojasn'u'e. zakaj je vožnja trajala takc dolgo. Ker bodo Ruse. ki so bili neoboroženi, sele na Francoskem ohorožili in izvežbali, se bo njih uporaba zakasnila. Pomladanska ofenziva zopet preložena, Curiški >Tagesanzeiger« poroča: Angleški listi pričenjajo angleški narod že pripravljati, da je pomla-danska ofenziva entente kljub vsem vojaškim in političnim konferencam zopet preložena. BOJI NA IRSKEM »Times^ poročajo o silnem spo-padu med irskim orožništvom in veliko skupino oboroženih vstašev. Orožništvo je prišlo v zasedo ter izgubilo 10 mrtvih in 18 ranjenih. Izgube. »Central News« pravijo, da je pri vstaji padlo kakih 5000 vstašev. Izgube angleske vojske so bile tuđi velike, a se ne bodo objavile. Irske čete spravljajo sedaj na Angleško ter pošiljajo tja izključno škotske ćete. V Dublinu je baje zgorelo 179 velikih poslopij; škodo cenijo na več kćikor en milijon funtov. Zlasti mnogo je padlo pri vstaji delavcev. Justifikacija irskih voditeljev. Rotterdamski »Courant« poroča iz Londona: »Times« poročajo, da je za torek sklicano v poslansko zbornico zelo važno zborovanje irske nacijonalistične stranke. »Daily Chronicle« in »Daily News« prinašata članke o Justifika-ciji nadaljnjih štirih irskih vstašev. »Daily News« izražajo upanje, da v Dublinu ne bo slišati o nobeni na-daljnji justifikaciji. Ne gre, da bi se še naprej ustvarjali irski mučeniki. Irski vsta§i. Dublin, 7. maja. (Kor. urad.) Grofica Markiewicz je bila obsojena na dosmrtno prisilno delo. Mnogo smrtnih obsodb je bilo izpremenjenih v ječo. Vojna z Rusijo. NAŠA IN NEM£KA URADNA POROĆFLA. Dunaj, 6. maja. (Koresp. urad.) Uradno se razgfaša: Rusko bojišče. Ćete armade nadvojvode Jo-žefa Ferdinanda so pregnale Jugozapadno od Oljke Ruse iz nekega neposredno pred fronio ležečega goz-diča. Slcer nobenih posebnih do-godkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pi. fl o f e r fmL Dunaj, 7. maja. Kor. urad.) Uradno se razglasa: Rusko b o i I š č e. Malo bojnega delo van fa. Položa] nefzprenienjen. Namestnik načelnika generalnoga štaba pl. Hofer, fml. Berolin, 6. maja. (Koresp. ura J.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan 6. mala. Vzhodno bojišče. Položaj Je v sploinem oeizpre-menjen. Vftei Berolin, 7. maja. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojlSče. Ruske torpedovke so obtreljeva-le drnes zjutrai brez uspeha severo-vzhodno obal Kurlandfie med Roja-nom in Markgrainom. Vrhovno arraadno vodstvo. RUSKO URADNO POROClLO, 4. maja. Sovraznik Je razvila! živahno delovante v odsekv. Ikskil .'n v okolici Dvinska ter ju^)£a;-adno od tam. Južno od Dvinska so metala so-vražna letala na mnogih točkah fronte bombe. Južno od Krcva se ;e raz-vil vroč artiljerijski boj. Tekom teaa boja Je razpočil neki naš projektil v ncmškem priveznem balonu, ki je nadzoroval streljanje. 5. m a j a. Na fronti ob Dvini streljanje. V odseku Južno od trga Krevo je silni artiljerijski boj popu-stil. V noči na 4. maj je sovražna artiljerija posebno silno delovala ob Oginskem kanalu, zlasti v okolici vaši Vališče. Jugovzhodno od kolodvora Oljke so naSe čete nekoliko napredovale ter utrdile zasedeno ozemlje. Neki sovražni protinapad, ki ga je podpiral sovražni ogenj, je btl br«gqyptiCTL Euaho brenveiai to bili poskušeni napadi močnejših sovražnih čet na naše jarke v okolici železnice Tarnopol - Jezierna, kriti od toče krojreL Pospešltev konca vojne. Preko Amsterdama: V Petro-gradu se bodo v kratkem vršila za-upna posvetovanja med franeoskimi in ruskimi ministri. Konference, ki bodo tajne, se bodo bavile ražen s finančnimi vprašanji tuđi s pospe-šitvijo konca vojne. Kakor so se izrazili francoski udeleženci, ni ne-mogoče, da bo vojna trajala še eno leto, česar pa nikakor ni želeti. Konference se bodo udeležili 3 francoski in 3 ruski ministri. Bivši ruski vojni minister obtožen. Na predlog senatorja Sogorod-skega, ki je dolžil bivšega ruskega vojnega ministra Suhomlinova zlorabe oblasti, zločinske malomarnosti, prikrivanja resnice v njegovih poro-čilih in veleizdaje, je bil Suhomlinov aretiran in v Petro Pavlovi trdjavi interniran. Baje je brezdvomno dognano, da je Suhomlinov dobival in delil naravnost ogromne podkupnine. Pri vojaških dobavah je ime! ćelo organizacijo za goljufije. Obtožen je tuđi veleizdaje, ker je bil baje spora-zumljens podpolkovnikom Mjasojedo-vom, ki je bil zaradi veleizdaje ustre-Ijen. Zlasti pa se mu očita, da po njegovi krivdi Rusija ni bila pripravljena na vojno. NAPETOST MED ŠVEDSKO IN RUSIJO? Ruski listi se bavijo podrobno s švedskim oboroževanjem. Samo za artiljerijo in zrakoplovstvo namera-va Švedska izdati 60 milijonov kron. Švedska namerava graditi krmilne zrakoplove, znamenje, da ima ofenzivne namene. Listi opozarjajo, da more imeti švedsko oboroževanje le e»io ost, ki je naperiena proti Rusiji. Boji na morju. OB FLANDRSKI OBALI. — ANGLEŠKI PODMORSKI COLN »E 31« POTOPLJEN. — NEMŠKI ZRAKOPLOV »L 7« IZGUBLJEN. Berolin, 7. maja. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Dogodkl na rnorju. Pred flandrsko obalo smo 5. maja popoldne zbili v zračnem boju s sodelovanjem neke naše torpedovke sovražno letalo. Dospele angieške bolne sile so preprečile rešitev7 letal-cev. Nadalje ie neka naša torpedovka 6. maja pred flandrsko obalo vplenila neko nepoškodovano angleško letalo ter viela oba častnika. Zapadno od Hornsriffa smo z ognjem svoiih lađi] potopili 5. maja zjutraj angleški podmorski čoln »E 31«. Zrakoplov »L 7« se z izvidnega poleta ni vrnil. 'Glasom uradne objave angieške admira-Htete so ga 4. maja uničile angieške pomorske bojne sile v Severnem morju. Šef mornariškega admiralskega štaba. Uničen Zeppelln. London, 6. maja. (Koresp. urad.) Admiraliteta javlja: Blizu šlezviške-ga obrežja je eno naših lahkih križarskih brodovij uničilo zeppelinsko zračno ladjo. Ymuiden, 6. maja. (Koresp. ur.) Sem došel ribiški parnik poroča, da je bil včeraj ob 11. dopoldne priča boju med brodovjem 21 vojnih ladij in med enim Zeppelinom osem milj zapadno kornriffske ladje - svetilke. Zeppelin je napadel brodovje, ki se je takoj razbio. Dve vojni ladjf sta ostali v bližini.Zračna Iadja je z zadnjega dela dvakrat ustrelila, kolikor se je videlo, brez učinka. Nato je ena vojnih ladij trikrat ustrelila na Zep-pelina, ki se je umaknil. Dvignil se je, a bil je najbrže zadet, ker je deset minut po pasiranju ribiškega par-nika nastala velikanska eksplozija in je zračna Iadja padla v morje. Ribiški parnik je poskusil, se približati potapljajoči se zračni ladji, toda angieške ladje tega nišo dovolile. Nevarno Sredozemsko morje. Preko Aten poročajo, da je bila ražen ladje »Russel«* v Sredozem-skem morju potopljena še neka ruska transportna Iadja. Zadela ]e ob mino. Le malo mož je bilo rešenih. Mrtve so Angleži pokopali na Malti. Vse morje okrogf Malte je posejano z nemškimi mfnami. Angieške ladje so zadnje dni razstreiHe 70 min. Parnik *Sidney« Je na poti z Malte v Krf trikrat ko-maj zbežal minam. ki so za njim eksplodirale. Podpisujte IV. vojno posolilo. Turska vojna. TURSKO URADNO POROCILO, Carigrad, 5. maja. (Kor. urad.) Poročilo »A. tel. Milli«. Glavni stan poroča: Fronta v Iraku. Položaj je neizpremenjen. Dan pred predajo Kut el Amare se je posrećilo našemu letalu s stotnikem Schiitzom v zračnem boju zbiti neko sovražno letalo, nakar smo je vplenili. Voditelj je bil ubit, opazovalec vjet Isti dan je zbil stotnik Schiitz neko drugo letalo. Letalce smo ranjene vjeli. — Fronta v K a v k a z i j i. V centrumu se je ,oddelek naše konjenice boril z nekim sovražnim oddelkom ter ga porazil. Tuđi neki sovražni izvi-d/ni oddelek, ki je med tem dospel, je bil poražen in uničen. Na drugih delih fronte brezpomembni boji izvidnih čet. Z ostalih front ne poročajoničesar po-membnega. 6. maja. Fronta v Iraku, Ničesar novega. Fronta v Kavkaz i j i. V odseku Conik smo z iz-gubami zavmili oddelek 300 pešcev, ki so poskusili nenaden napad. Na drugih odsekih te fronte se ni pripe-tilo nič posebnega. Bomba, ki je bila 3. maja zagnana iz enega izmed dveh sovražnih Ietal, ki sta poleteli preko Smirne, je zadela tovorni vlak ter so bile 3 osebe lahko ranjene. Dne 3. maja smo zbili neko sovražno letak), ki je poletelo preko Bir es Sebaha, severno od tega kraja. Letalec je bil vjet. Beduinom, ki so mu prišli pomagat, je obljubil denarja, če mu poma-gajo zbežati. Rusko poročilo iz Male Azije. 4. maj a. V smeri na Beiburf smo odbili ponoćni turski napad v odseku njih pozicij, ki smo jih bili pred kratkim zavzeli. Enako smo zavrnili sovražni nočni napad v smeri iz Erzingana. Boji ob Sueškem prekopu. »Times« govore o neveselih po-ročilih o bojih vzhodno od Sueškega prekopa, ki jih je sprejeti s skrbja Pri boju pri Katiji je bila očividno udeležena vsa brigada Yeomanry. Kljub temu Katije ni bilo mogoce držati. Clanek se konca: O pripravan na vzhodnem bregu kanala se je govorilo toliko in s takim samozadovoljstvom, da javnost presene-tena sliši, da stoji ena konjeniška brigada ali vsaj deli te brigade 30 milj od Port Saida proti sovražni premoči in da je poražena Iz Sudana. Carigrad. 5. maja. (Kor. urađ:> Glasom sem dospelih zanesljivih vesti je imam v Dar Foru, Ali Dinar proglasil sveto vojno proti Angle-žem. S svojimi Četami in 8000 velblo-di koraka proti severnem Sudanu ter pođi angieške čete, ki jih sreča na svojem pohodu, v divjem begu pred seboj. Imam namerava nasto-pati skupno s Senusi. Poročilo proklamacije angleškega vrhovnega po-veljnika z dne 5. aprila, da so Angleži imamove čete porazili, je napačno. Angleži se v divjem begu umikajo proti Nilu odkar so imamove čete začete prodirati proti everu. Novi turski ministrski predsednik« Carigrad, 7. maja. (Kor. urad.) »Ag. tel. M.« Justični minister Ibra-him beg, interimistični vodja v mini-strskem svetu je bil imenovan za predsednika ministrskega sveta. Ju-stlčno ministrstvo bo provizorično vodil zunanji minister flalil beg. Razne politične vesti. = Pašić v Petrogradu. »Pester Lloyd« poroča preko Kođanja dne 6. maja: Pašić je bil sprejet od car ja v posebni avdijenci. Srbski ministrski predsednik hoče Izposlovati koncesije kot odškodnino za to, da Srbija ne sklene s centralnima državama posebnega mini. »Ruskoje Slovo« piše: Pašić zastopa v Petrogradu stremljenje srbske vlade, spraviti vse Srbe pod žezlo dinastije Kara-gjorgjevićev. Smatra sef da bo do-segel zadovoljive rezultate. Petro-gradski srbski poslanik Spalajković izjavlja, da razpravlja Pašić o važnih političnih in gospodarskih vpra-Šanjih. Pri tem da se naj pokaže solidarnost zaveznikov, ki hočejo garantirati narodni blagobit Srbije. = Vpoklici na Nizozemskenu Haag, 6. maja. (Kor. urad.) Vojni ob-vezanci letnika 1916,milice se bodo od 16. do 20. maja uvrstili v milico. = Zed3n]ene države in Mehika* »Daily Telegraph« poroča iz New Vorka: Carranza je zopet pozval Wilsona, da naj odpokliče ameriške čete iz Mehike. Wilson pa je izjavil v seji kabineta, da bodo čete ostale v Mehiki, dokler Carranza ne poda zadovoljivih dokazov, da moro vzdržati mir v Mehiki in ščititi Amerikance pred nadaljnimi nasilstvl. Splošno presolajo položaj kot zelo neugoden in Je dejstvo, da od dne do dne narašča nevolja Mehikancev n^otl im^rjl^chn Š8&xl 105. Mf«. .SLOVENSKI NAROD-, a «. oaja i»lb. Stran 3. teti iz priintit HM. Pade* Je junaške smrti pri ^hluderbachu na Tirolskem poroč-: Emil Kuret, star 22 let. Pokojne je sm pred par leti v Gorici umr-;e^a nad učitelja Kureta. Spoštovani iaiujoči rodbini naše sožalje! Imenovanje. Okrajni komisar dr. van Basioli je imenovan za na-ustništvenega tajnika v Primorju. Namestnik predsednika dežeJ-r.ega poijedeiskega sveta v Istri. Ker - odstopil marki Benedikt Polesini, e dežeina upravna komisija odpo ;Ia za svojega zastopnika in pred-^ Jnikovega namestnika v poljedei--;i svet okrajnega komisarja Petra ; enzona. Slovenska goriška gimnazija v ; romerižu na Moravskem? »Slovence* je poročal, da dobro podučeni roriški krogi zatrjujejo, da se otvori ?: »venska goriška gimnazija v Kro-rrerlžu. »Tagespost« poroča iz Brna, ca se otvori omenjeni zavod v Kro-rrerižu. Včerajšnja »Edinost« pravi /ede na »Slovencevo« vest«, da riino pravo mesto za začasni sedež -i >venske goriške gimnazije je Trst. ■ :i ne bo nepotrebnega prerekanja 1 pehanja, naj pcvedo oni dobro po-: :eni goriški krogi v javnosti čisto •^sno, kaj bo pravzaprav s sloven-o goriško gimnazijo. Vest, da se vori zavod v Kromerižu, se zdi rsikateremu Goričanu nemalo . ;dna. V Kromerižu se sedaj nahaja, i;akor znano, goriška norišnica. italijanski vodljivi zrakoplov v plamenu. Iz Gorice se nam piše dne •*. jnaja: Danes zjutraj smo se do c.;a srca razveselili, ko smo zagle-: :. kako lepo gori italijanski Zep--Jin. Od njega ni ostalo drugega, ,:akor kup železnih reber. Padel je ra polje med Orehovlje in Velike roje pri Mirnu. Videli smo zgorele kalijane. S seboj so imeli dva soda rer.dna. en top in dve strojni puški. Menda je bila to prva poskusna vožnja novega vodljivega balona. Si-:er Je tu vse pri starem. V Trstu prodaja aprovizacijska -emisija jajca po 16 vin., krompir kilogram po 2S vin. Teđen Rdečega križa * Trstu. PoroČajo, da se je nabralo na nabi-raini dan 3. maja nad 20.000 kron. >odi se, da je končni uspeh tedna Pdečega kri^a v Trstu prav sijajen. Pošta v Logu. Z 10. majem t. I. mečejo proč. Nabiranje teh predmetov bi dalo znatne množine svinca in čina. Pri tem poslu bi zopet imelo učiteljstvo ter solska mladina po^lavitno nalogo. Nabiralo pa se ne bo od hfše do fiiše ampak po navodilih učiteljstva bo mladina doma in morda tuđi pri sosednih dru-žinah nabfrala navedene predmete. Nabrano blago bode mladina oddala za to določenega dne v soli, kjer se bo vse potrebno ukrenilo, da se izro-či svojemu namenu. — Dolžnost naznanila. Trgovci in obrtniki se opozarjajo, da poteče v torek. dne 9. t. m. rok dolžnosti naznanila za usnje. kože, kožice in strojila. Naznanilo je podati po stanju od sobote t. j. dne 6. t. m. ter poslati priglasišču za usnje (Leder-meldestelle im k. u. k. Kriegsministe-rium, Wien. III. Vordere — Zoll-amtstrasse 3.) — Nakupovanje koni v Liublja-ni. Mestni magistrat razglaša: Glasom brzojavke c. in kr. voiaškega poveljstva v Gradcu, kupi dne 12. maja 1916 ob 8. dopoldne na trgu Taboru vojaška nakupovalna komisija več konj proti takojsnjemu izplačilu. Lastniki konj se o tem obveščajo, s [)ristavkom, dl se konji, ki so bili letos klasificirani in so dobili razvid-nfco, ne bodo kupovali in jih potem-takem ni pripeljati ra trg. — Prepoved tihotapstva s Pi- snii. Ker se imajo vojaške osebe po-služevati pri pošiljanju kart, pišem in zavojev v zaledje le c. in kr. vojne pošte, so civilne osebe, ki sode-lujejo pri tem. da se pošiljajo te postne pošiljatve na kak drug način, Dri takozvanem tihotapstvu s pismi, kaznive in zakrivijo lahko pod oko-liščinaml hudodelstvo pripomoči k vojaškemu hudodelstvu po § 316 voj. kaz. zak., ki spada v območju ar-made na bojnem polju pod naglo sodbo, sfcer so pa najmanJSe kazni, ki jih dolete po ces. naredbi z dne 20. aprila 1854, drž. zak. It. 96, de-narne globe do 200 K, alt zapor do 14 dni. Pred vsakim sodelovanjem na katerikoli si bodi naCin pri tihotapstvu s pismi, se tedaj najresnejše svari. — Nabiranie irovice. Kraljevi ogrski vojnooskrbovalnt urad je sklenil, nabirati arovico, ozir. žl-vinsko dlako, ki se potrebuje pri iz-delovanju kk>bučcvine, fcakor tuđi konjskih odej. Nabiranje ter sprav- prilično, ker se ravno dlaka menja in s* to lahko isvril bres vseh posebnih stroikov in posebnefa truda. 100 kg take arovice, oprane, velja 80 do 120 krdo. Za oddajo bi bilo ustanoviti pri občkiskrh uradih posebne nabiralni-ce, oziroma pri Kmetijski družbi in sličnih organizacijah. Prevzemati pa bi se smela živinska dlaka samo iz hlevov, ki nišo bila okužena, ali pa če uradni živinozdravnik potrdi, da se blago brez nevarnosti glede oku-ženja lahko prevzame. — Ugodnosti za pašo v državnih gozdovih, ki so bile dovoliene za leto 1915 so sedaj tuđi za leto 1916 podalj-šane. Te ugodnosti pomenjajo skraj-no mejo, preko katere se ne srne po-segati v smislu gozdopolicijskega reda, Prizadeti krogi se vabijo, da se smotreno poslužujejo navedene ugodnosti za pašo v državnih gozdovih. — Prodaja govejega mesa po mestni aprovizaciji. V sredo ob 7. uri dopoldne bo začela aprovizacija v cerkvi sv. Jožefa na drobno prodajati goveje meso. Drobovje in nekaj drugih govejih delov bo pa že Jutri, v torek. na stojnici za Mahrovo hišo prodanih za revnejše sloje. Podrobnosti o prodaji mesa v sredo se priobčijo v jutrišnjih listih. — Pogreb gospoda Franca Do-berleta se je vršil včeraj popoldne ob velikanski udeležbi prebival-stva. Poleg gasilcev iz mesta in z dežele, so med drugimi izkazali pokojniku zadnjo čast: sekcijski šef grof Chorinskv, dvorni svetniki: vit. Laschan, vitez Kaltenegger in dr Zu-panc; policijski ravnatelj grof Kti-nigl, župan dr. Ivan Tavčar in podžupan dr. Karei Triller z mnogimi občinskimi svetniki in mestnimi uradniki; predsednik trgovske in obrtniske zbornice Knez, ravnatelj deželnih uradov Zamiđa z raznimi dežel. uradniki, ter zastopniki raz-ličnih zavodov in društev. Pred od-hodom gasilcev k pogrebu, je imel načelnik Zveze gasilnih društev go-spod Turk pred Mestnim domom nagovor, v katerem se je s toplimi be-sedami spominjal velikih zaslug, ki si jih je r>okojnik pridobil za gasil-stvo na Kranjskem. — Družba sv. Ciriia in Metoda je prejela 12 K. katere so se nabrale na zabavi rogozniških tamburašev. — Iz nabiralnika Ocepek - Gorše v Trbovljah je prejeia 18 K; ta je edini nabiralnik, ki tamkaj pridno nabira. Naj bi tuđi drugi nabiralniki po Slo-venskem zbirali na ta način, da bode prekoristna šolska družba vzgajala vrle slovenske junake, ki bodo branili naše domovje. — Iz nabiralnika igralnega omizja pri Mraku v Ljubljani je prejela družba 17 K. Iskrena hvala marljivim darovalcem! — Koze. Od 23. do 29. aprila je zbolelo za kozami v Galiciji 116, v Bukovini 10 in drugod v Avstriji 61 oseb. Zbolelo je na Dunaju 5, v Građen 9 oseb. v Dragošah pri Maribora 1 in v Doleh na Koroškem 1 oseba. — Zgodnja novina. Kakor so letos listnati gozdovi izredno zgoda] ozeleneli, tako se je zgodilo tuđi pri drugih sadežih. Na trgu imamo že davno v obilici razne solate, špar-gljev, redkvice, graha in tu'cfi črešnje so pred par dnevi dospele semkaj. Dobili so jih iz Trsta ter prvi dan prodajali 1 kg 3 K 60 v. Dasiravno je zelenjave v obilici- je vendar vse ze-lo drago. Solate posebno revnejši slo-ji ne morejo kupovati, ker je olje, kakor vsa začimba sploh, predrago. V Ribnici je umri v soboto go-spod Ivan L o v š i n , posestnik in trgovec, v visoki starosti 73 let. Pogreb je danes. Rajnki je bil znan po celem Kranjskem kot jako marljiv in vesten trgovec, ter je bil zaradi svojega odkritega značaja splošno priljubljen. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! Podružnica za dirigiranje voz pri c. kr. ravnateljstvu severo - zapadne železnice. C. kr. ravnateljstvu ševe-rozapadne železnice podrejena podružnica za dirigiranje voz, ki je imela do sedaj svoj uradni sedež v Nym-burku, se je premestila k ravnateljstvu severo - zapadne železnice na Dunaj in bo pričela tu uradovati 8. maja 1916. »Psilanđer se poroci!!!« Ta izvanredno krasni film se vidi od jutri 9. do 11. t m. v tukajšnjem kino »Ideal«. Ražen tega še: »Sascha Mestrov teden št. 77 b.« Zelo zanimi-ve vojne aktualnosti in »Senca za zastorom«. Drama iz družinskega življenja v tren dejaniih s Karlom Wiethom in K. Lauritzenom v glavni vlogi. — Ta spored je za mladino neprimeren.. — Petek, ne zamudile si ogledati velikanski »Nordisk večer. Ideal!« V mestni klavoici je bilo od 23. do 1. maja zaklanih 65 volov, 3 biki, 87 krav, 398 pralićev, 12 telet, 31 koštrunov, 40 kozličev, 3 konji. Vpe-Ijak) se je 2956 kilogramov mesa In zaklane živine 2 goveđi, 37 prašičev« Denarnlco s 16 kronaml in nekaj vinarjev je izgutil na pati iz Trzina do Ljabljane Josip Reš, stanujoč v Zeleni jami št. 149. Najbrže mu je padla denarnica iz žepa že blizu Trzina. Kdor jo je našel, naj jo vrne Resu, ki je invalid in zek> potreben. Denarnica je crna z rmeno zaponko. Zlata ovratna verižica se je izgubila včeraj dopoldne od Rožne ulice do cerkve sv. Jakoba. Kdor jo je našel, naj jo odda v Rožni ulici št. 35. pri Mariji Bašin. — Mestna uboga Marjeta Žagar, stanujoča v Cerkveni ulici št. 21., je izgubila v petek na potu Bežigrad svojo ruto, s katero je bila ogrnjena. Kdor jo je našel, naj jej jo vrne. Blizu šentpetrskega mostu so bile najdene 6. maja ženske škarje. Lastnica jih dobi pri gospe Detelovi v Prisojni ulici št. 3, III. nadstropje. Zamenian klobuk. V kavarni »Union« je bil 6. t. m. zvečer zame-njan crn trd klobuk. Kdor ga je zame-njal, naj se zglasi pri natakarju. Sida-med, dosedaj pri nas ni bil znan, v Šleziji pa, kjer se proizvaja, Je ni družine, da bi ga ne imela vedno doma. Samega kruha n. pr. ne je* tam nihče, ampak ga vedno namaze s Sida-medom, in tuđi drugim močna-tim živilom ga primeševajo. Ker je ravno y sedanjem času kruh precej slabši in je Sida-med že zaradi pri-mesi sladkorja zelo redilen, zato bode že zaradi nizke cene vsakomur dobrodošel. Bazne stvari, * »Velebit«. Poročajo iz Ino-mosta, da ni politična oblast razpu-stila akademičnega % društva »Velebit«, kakor se je poročalo, marveč da je društvo samo odločilo svoj raz-pust iz notranjih razlogov. Društvo je to leto dovršilo 25 let svojega ob-stanka. * Umor maserke Wanko na Du-naju je popolnoma pojašnjen.Policija1 je morilca že zaprla. Stara sta po 18 let. Eden je kuhar in se piše Franc Gardemever, drugi je natakar in se piše Gunter Herles. Oba služita v lokalu, kjer se shajajo lahkoživci in lahkoživke. Oba sta že priznala, da sta maserko Wanko umorila in oro-pala.. *" Revolta ▼ Dublinu. Listi poročajo, da so bili v Dublinu štirie Irci. ki so se udeležili revolte, ustre-ljeni in ne samo trije, kakor je bilo povedano v angleškem parlamentu. Pri 15 obtožencih je bila smrtna ka-zen premenjena v desetletno ječo, pri enem v osemletno ječo. Pripravlja se še več procesov zaradi udeiežbe pri revolti. * Solstvo v Srbiji, f Nem§ki državni poslanec Wendel pi5e v »Ber-Iiner Tageblattu«: »Od nekdaj je pametno, vztrajno in napredujoče srb-sko ljudstvo polagalo veliko važnost na izobrazbo, že nekaj desetletij je tega, kar je Laveleve našeh da je Srbija dežela, kjer je malo cerkva in mnogo šol; In 20 let prej, predno se je sploh na Nemškem začel prepir, če se naj ženskam dovoli studiranje, so na srbskih klmikah že delale zdravnice in imele veliko privatno prakso- Ražen univerze in 40 gimna-zij je imela Srbija pred izbruhom prve balkanske vojne 1296 ljudskih šol, v katerih je okroglo 138.000 otrok podučevalo 2548 učiteljev in učiteljic. Od ljudskosolskega zakona leta 1904. pozna Srbija prisilni Solski obisk. Učiteljsko osobje je na učiteljiščih v Aleksincu, v Jagodini in v Negotinu dobivalo izvrstno izobrazbo; v ljudskih šolah dobivajo potrebni otroci učila in ćelo obleko brezplačno. * Milijon je zaslužil v osmih dneh. Vsled delovanja nemških podmorskih čolnov proti angleškim lad-jam, so druga podjetja za prevažanje po morju zaslužila ogromne denar-je. Parobrodna družba Nizozemska-Amerika je imela 1. 1914. dobička 2 in pol milijona nizozemskih goldtnar-jev in je plaćala svojim delničarjem Uodstotne obresti; leta 1915. je imela 8 in pol milijona dobička in je plaćala 50 ođstotkov obresti. Podobno se je godilo tudf danskim, norveškim in švedskim parobrodnim dru-žbam. Silno mnogo so različni ljudje tuđi zaslužili s prodajo ladij. Pred več tedrii je neki krmilar iz Stavan-gerja na Norveškem kupil švedski parnik »Sirrah« za dva milijona mark in je mislil, da ga je drago pla-cal. A že osem dni pozneje je ta parnik prodal neki danski družbi za trf milijone mark. Zaslnžil je torej v osmih dneh cei milijon! Sploh pa imajo Danci in Norvežani od seda-nje vojne take dobičke, da plačujejo nekatera podjetja svojim delničarjem od 100 mark kar 200 do 250 mark obresti na leto. Srečne dežele! DaaSajl list obscga 4 strani, Izdajatelj in odgovorni urednik; Valentin Kopitar. Jrfl&fe* !• J*k ^Nar«hK tiskar*** Stran 4. .SLOVENSKI NAKOP*, 5i'n posestnik in trgoveo danes v soboto 6 maja, ob pol 11. uri zvcčer v 73. letu nenadoma umri. Pogreb predragega rajnkega se vrši v ponedeJjek 8. maja ob 5. uri popoldne, iz hiše žalosti 5t. 36, na župno pokopaliSče. Sr, miSe zadušnice se bcdo darovale v župni cerkvi. R1BN1CA, dne 6. maja 1916. Žalujoči ostalL Kupcem tu odfemalcem priporoćam, da al mojo od prroTrttftlh tovara za predajo pripravljano blago ! klavir je in planine praTOčasno ogledalo. S spoStovanjem 1394 S. KIMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. Lepa birmanska darila! r>weiptre: *>»'«■«» ******* Po najn^ih cenah! Jfajvečja izbira ur Krffit lapeitBic mm io briljantov. Vljadoo vabi za obilen obisk FR. ČUDEIf Prešernova ulica 1. Delničar Švicarskih tovarn ur „Union". Zaupno blago Z V pari prano in brezkalno posteljno perle in puh od K 1-60 za kg naprej priporoia traavtiu s psstelfnira perjen ia pttta*a C. J. HAMAMM Ljubljana, Mestni trg itev. 8. Ustanovljena 1866. POZOR I Horoolna konknrenoa prinaia na tr§ ia aizko y ceno oapol ali nić očišćeno blago- Toga perja ao drže aogoato oatankl mesa in nesnaga, kl zviaajo teto tor Matrono pripomore, da ao rasvijejo Utiako Ia atolji. itrtikFnziitk Kje, pote upravniŠtvo »Slot. Naroda«. 1484 Staro perilo in oblebe ao proda po vsaki om L|abl|ana, tldovaka štosa 1, IL aatatropjo. 1504 Salonska pitira In pisalna miza se proda sta. huujska cesta st. 15, II. nadstropje V najem se da vila z vrtom v kateri ?ta dve stanova nji (stalci stranki,) za avgustov termin. V pritličju je 5 sob in pritikline, v prvem nad-stropjn so 4 sobe, kopalnica in pritik- Hne. Oraberjevo nabroifo iL 16. Ogleda se vsak dan od 4 do 6. Natančnejše se poizve : RlntSka OOO« itov. 9, IIL nadstrop]O| vrata 20. 1376 Starojio« dobro lsTOtbano, po-polnoma aamostolno u\s prodajalko trgovine me£mn«ga klags, ki bi bila tud zmožna podružno trgovino voditi, sprejme tvrdka Norbert Zanler & sin v Št. Petra v Savinski dolini. Nadalje mm sprejme tudl učenec s primerno šolsko izobrazbo. ■A iZBIRO pošilja tuđi na deželo: Kasne 2G52 BLUZE pl»$£e9 joplcev krila9 kottuine, noćite haljev perilo. modne pred-meie, ipertae klo- buHe In stezaike. Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar LlmUluta, Stari trg 6. Lasto« hite. Fine otroške oblekce i: in krstne oprave. ■■ VABILO ffiii iti zbor Posojilnice na Slapa pri Vipatf, reglstr. sadr. i aeome). uvezo, ki se bode vrSil v aodoljo dno 21. mala 1915 ob pol 3. nrl popoldno ▼ lastnl po-----------aoillaičal plsaraL —— DNEVNI RED: 1. Poročilo na^'elstva. 2. PoroČilo nađ^orstva in odobrenje računskega zaključka za leto 1915. 3. Privoljenje remuneracij načelstvu in nadzorstvu. 4. Volite* načelstra. 5. Volitev fiadzorstFa. 1503 6. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrSi na istem prostoru in z istim dnevnim redom, čez pol ure drug občni zbor, pri katerem se bo po § 35. zadruž. pravil, sklepalo brezpogojno, brez ozira na Sterilo zastopani dele2ev. Matolatro. ' Klavir ali piDO le dober instrument, M TSaBIO v aafeom. 1432 Event. ponudbe na K0WaaltSf •amafaka ooata 7L Meblovano sobo z uporabo glasovirja išče samski gospod. Cenj. ponudbe z navedbe me- sečne stanarine se prosi jo pod Š fro 9vlagiaovr/1501lf. 1501 Postelja v dobrem stanu, BaV~se kapi. ' Cenj. ponudbe pod „Postelja/150211 na upravn:§tvo »Sicvenskega Naroda«. 1502 Knharlca pri dna, poštena, vajena hišne^a gospo- dinjstva, ao prlporoča. A Krainz, 1503 Udaal most, — tUm Metike. Stonovonje 3—4 sob, v pritličju alt I. nadstr., za avgust, teli atalna mirna stranka, 3 odrasle osebe. — Ponudbe na upr. »SL Nar.« pod l9stan0Tan]e 1495". Dve trgovsko 1500 izioloni modi možno praktično izvežbaniK 80 8pro]a M0t0| ena takoj, druga do 30. junija. Plača po dogovoru. Ponudbe na Savinsho posojilnico v Žalcu. Hisa ▼ Ljubljani, cena 40.000 — 100.000 kI se kupi« — Ponudbe pod „hHal 1507" na uprav. »Slovensk. Naroda«! ________________1507_______________I Dobra, aamoatefna 15« kuharica! z letnimi soriCevali, stara 30 — 40 let, &M takoi sprelme. — Plača K 30- I N. mm, GrodKie 8./II. I ^ ——^^— — " 1 ■ « u !■■ ■ -^—^^an Sppejmem 1 učenkd 15 let staro, zmožno tadi n^m^čine, vi manufakt trgovino ANTON OHEUft,! Novo mosto. i49i| Proda se lepa, nova trinadstropnal -at^ 5 ^^ I v sredini mesta, radi družinskih razmer.l Več se poizve pri tvrdki: F- Čuđeo,! LJoblianai Preiernova ulica št ti .H50 I Skoraj nowo moško 145:| KOI/O z zeio dobrimi gumiji, ao proda« 1 Kje, pove uprav. »Slovensk. Naroda« I BaaBBBaBHaaaaaaaaBaaBaaHHHBHHB I lepe Štajerske mošanekarje, ima večjol zalogo in B^F" oddaja TBB8 Đa| debelo in drobno(n3jmanj 10) kg, tvrdka I Ivan Jela6iny I Ljubljana, Valvazorjev trg. I Skladiščnik (prva moč) vojaščine popolnoma prost, mlad, trgovsko naobraien išče primernega mesta. "^H| P:s:«■ ene ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod »tproat TO|a4čine 147711. 1477 Helasno hrmilo zn živino razpošilja deželna centrala krmil, Ljubljana, TurjaSki trg štev. 3. V vrečah po 50 kg. Cena je K 35 — za 100 kg. Prodaja I ka bolfia moč se sprejme takoj ali pa pozneje v trgovino s specerijsbiin bloioni. Ponadbe na tvrdko Ivan Perdan v Ljubljani. 1427 . Oficijelno subskripcijsko mestoi , Llnbl]anska kreditna banka v Ljubljani ia mlimm f iialal— ▼ Splita, CiI«tw» Vrtim, Saraf«*« ta Cdla, sprejemajo prijave nett četrto 6%°|o avstrijsko wojno posojilo pm orlfeinalnili p*#;ojlh. 5 V,% 401etno d. p. imort ćrt. posojlh pa 1 92.90 aotto n K IH.— noniaaie, 5 Vi% ć.m.dmt\. jwija 1923 vraClJive državne akladirice ao K 99.— aotto u. R 100.— norainale. SvbskripjoVai mm vrti o4 17. april« dm mkl. 15. maju Ml«.