Krepitev vloge krajevnih organizacij SZDL
Na programski seji občinske konference SZDL Ljubljana Center, ki je bila 28. maja 1980, ao delegati obravnavali poročilo o delu v minulem enoletnem obdobju in sprejeli program za naslednje leto. Skupen dogovor bi lahko strnili v ugotovitev, da nobena aktivnost SZDL ne bi smela potekati ozko in zaprto ter frontno neusklajeno. Na seji je bil za novega predsednika izvoljen dolgoletni družbenopolitiČni delavec Vid Štempihar.
Politika je stvar nas vseh in delegatski sistem je najpri-mernejši za njeno uresniče-vanje
je dejal novi predsednik občinske konference SZDL Ljubljana Center, Vid Štem-pihar, ko smo ga obiskali na njegovem delovnem mestu v Mladinski knjigi. Pogovarjali smo se o najaktualnejših nalo-gah, ki so v tem trenutku pred socialistično zvezo: delegat-ski sistem, krajevna samou-prava, informiranje, demo-kratizacija, položaj naše ob-čine...
Delegacije so premalo povezane '
Dogovori: V delovanju de-legatskega sistema se stvari včasih zatikajo. Opaziti je premajhno povezanost dele-gacij z delovnimi ljudmi in občani, med delegacijami in v konferencah delegacij. Pri-merov, ko delegatski sistem ne deluje brez težav, je še ve-liko. Kakšna bo vloga SZDL pri pospeševanju in graditvi ter delovanju delegatskega sistema?
»Mislim, da je pomanjklji-vost v delovanju delegatskega sistema med drugim reshično tudi v tem, da so delegacije med seboj premalo povezane.
Tudi delo samoupravnih in-teresnih skupnosti še ni ustrezno vpeto v življenje ob-čine, krajevnih skupnosti in še predvsem ne v življenje združenega dela. Če ostaneva pri krajevnih škupnostih, se mi dozdeva, da pretok infor-macij znotraj njih ni povsem ustrezen. Posebne delegacije v krajevnih skupnostih za skupščine samoupravnih in-teresnih skupnosti živijo pre-več vsaka zase. Isto velja za splošne delegacije. Menim, da je naloga SZDL, da skrbi za pretok informacij med dele-gacijami v krajevni skupno-sti, to pa velja seveda tudi za občinsko raven.
Ko ste že navedli za primer zbor krajevnih skupnosti v občinski skupščini, tedaj mo-ram iz lastne prakse reči, da je v tem zboru dosti razprav, za-nimanja za probleme, mnogo pobud in izmenjave mnenj. Drugačen je položaj v zboru združenega dela. Problemi in vprašanja, ki nastajajo znotraj tozd, se rešujejo v samouprav-nih organih temeljnih organi-zacij in pri tem delegati za zbor združenega dela pogosto ne sodelujejo, prav tako pa tu-di delavski sveti ne obravna-vajo dnevnih redov sej zbora združenega dela. Tu, mislim, je pretok informacij preki-njen. Samoupravne organe bomo morali pritegniti v raz-prave o širših zadevah in pro-blemih združenega dela in za-gotoviti    pretok informacij-«
Zaupanje v SZDL se pokaže tudi takrat, ko se občani obračajo nanjo s svofimi osebnimi stiskami in težavami
Dogovori: Preoblikovanje krajevne samouprave ali ustavna preobrazba krajev-
nih skupnosti, kot temu še rečemo, je prav gotovo ena od nalog socialistične zveze. Kakšne pozitivne učinke imajp takšna prizadevanja na občanov vsakdan, na nje-govo družbeno zavest in ne nazadnje na njegova prizade-vanja po odločanju o vsem? »Preprosto rečeno: v veli-kih urbanih naseljih, na ob-močjih krajevne skupnosti, kjer živi pet in več tisoč ljudi, se dogaja, da se ljudje med seboj vse manj poznajo, vse bolj odtujujejo. Znani so pro-blemi spalnih naselij, strnje-nih blokov v brezdušnem be-tonu. Nekaj podobnega je opaziti v življenju velikih kra-jevnih skupnosti. Čim večja je krajevna skupnost, manjše so občanove možnosti, bolj po-stane anonimen, to pa nika-kor ni tisto, kar želimo. Zato smo začeli in nadaljujemo s preobrazbo krajevnih skup-nosti in vloga socialistične zveze je v tem prav gotovo osrednja. V manjših okoljih hitreje pride do veljave obča-nova volja, njegovi interesi, prizadevanja pa tudi težave. Prepričan sem, da bomo po eni strani hitreje dosegali kra-jevno samoupravno sodelova-nje in odločanje, po drugi pa sem mišljenja, da bo, denimo, tudi občanova osebna stiska v takih manjših sredinah bolj vidna in hitreje razrešljiva, pa naj gre za ostarelega ali osam-ljenega človeka, za bolnika ali koga drugega. Pogosto se do-gaja, da se občani tudi v oseb-nih vsakodnevnih težavah in stiskah obračajo na sociali-stično zvezo in to je dobro me-rilo zaupanja vanjo. S proce-som preobrazbe moramo na-daljevati vse do tod, ko bo krajevna skupnost v vsem ustrezala krajanu pri njego-vem stremljenju in delu.«
Moč napredka je edinole v sodelovanfu
Dogovori: Za razliko od drugih je naša občina v po-sebnem položaju. Posebnem v tem, da se na njenem ob-močju stekajo in križajo šte^ vilne silnice družbenega, po-litičnega in gospodarskega pomena republike, mesta in občine. Te relacije so za ne-poznavalca včasih nejasne, zamegljene. Kako naj v takš-nem spletu dogajanj občina Center z vsemi svojimi me-hanizmi in organizacijami jasno izoblikuje svoj profil? Kako lahko v tem prepleta-nju ostro razdelimo pristoj-nosti, dogovarjanja, informi-ranje in temu podobno?
»Seveda imata republika in mesto svoj vpliv tudi v naši občini, kar je povsem ra-zumljivo. MisLim, da ne gre za nejasnosti, prepričan pa sem, da moramo posvetjti vso po-zornost usklajevanju med ob-čino in mestom, ker je le tako možen hitrejši napredek. Pri-stojnosti mesta in občin so na-čelno opredeljene s statuti. Vemo pa, da statuti ne slede vselej hitremu družbenemu razvoju. Obdobje pogostih formalnih pa tudi prestižnih nesporazumov je že zdavnaj za nami, zato pa se vse bolj
Vid Štempihar: Dolžnoat soclallstlčne zveze /e, da nadaljuje proces demokra-tizacije...
foto TADEJ BRATOK
uveljavlja sporazumevanje in dogovarjanje. Plodovi take politike pa mislim, da so v Ljubljani danes že vidni.«
Vsebina in oblika sta enako važni
Dogovori: Vprašal bi vas, ali so Dogovori v preteklosti odigrali svojo vlogo? Kaj po-grešate v našem glasilu, kaj bi bilo treba spremeniti?
»Na vprašanje ali so Dogo-vori odigrali svojo vlogo v preteklosti, ne bi mogel odgo-voriti nikalno. Mislim pa, da so bili dokaj suhoparni, tako po vsebini kot po obliki. Niso vselej obravnavali tistega, kar je občana najbolj zadevalo in
zanimalo. Posledica je bila občutna: ostali so neprebrani v pisemskih nabiralnikih. Mi-slim, da je za Dogovore, kot za vsak drug časopis, važna tako vsebina kot oblika. Veliko-krat z dobro obliko lažje pri-bližamo bralcu tudi vsebino. Vse to pa je Dogovorom pri-manjkovalo. Napak bi bilo se-veda poudarjati obliko na ra-čun vsebine. Treba je najti pot, kako se v našem glasilu približati občanu »v živo,« z neposrednim novinarskim pristopom, uporabljajoč pri tem različne novinarske obli-ke, od dobre fotografije do za-nimivega besedila. Pa še ne-kaj se mi zdi važno - pretok informacij je bil prepogosto enostranski, kar pa ni dobro za noben časopis. Ko se odvi-ja pretok v obe smeri, od časo-pisa do bralca ter obratno, te-daj šele postane časopis za bralca zanimiv.«
Zagotoviti dialog v odprti, svobodni razpravi
Dogovori: Predsednik re-publiške konference SZDL, Mitja Ribičič, je na zadnji se-ji dejal, da so občani ob za-lostnem dogodku, smrti to-variša Tita, izpričali veliko enotnost ter da bo treba še pogumneje nadaljevati pro-ces demokratizacije odloča-nja. Pri tem je opozoril, da bo treba posvetiti veliko pozor-nost krajevnim konferencam SZDL, kjer se oblikujejo osnovne pobude ljudi. Kako si to zamišljate vi?
»Dolžnost socialistične zve-ze je, da nadaljuje proces de-mokratizacije zlasti v krajev-
nih skupnostih, kjer naj bi v polni meri zaživele sekcije, problemske konference in druge oblike družbenopolitič-nega delovanja. Seveda pa morajo biti vse te oblike obr-njene k praktičnim življenj-skim problemom. Potrebno je zagotoviti stalni dialog v od-prti svobodni razpravi. Naša dolžnost in skrb je, da z demo-kratičnim dialogom poiščemo najprimernejše in najbolj ra-zumne rešitve.«
Ni na predsedniku, da bi vse delal sam
Dogovori: Delo predsedni-ka občinske konference SZDL boste opravljali nepo-klicno. Kako boste združili in uskladili svoje delo tam, kjer ste žaposleni, z opravili predsednika občinske konfe-rence?
»Kakorkoli pogledam, dela bo mnogo. Tako ali drugače bom zaposlen ves dan. Opu-stil bom nekatere dosedanje družbene zadolžitve in mi-slim, da bo šlo. Končno pa tu-di ni nikjer rečeno, da bi pred-sednik vse delal sam. V delo-vanje našega predsedstva, kot kolektivnega vodstva občin-ske konference SZDL, so že doslej vsi člani aktivno vklju-čeni. Prizadeval si bom, da bo delo pametno razporejeno. Tako se bomo izognili preo-bremenjenosti samo nekate-rih. Moje stališče do neprofe-sionalnega opravljanja te funkcije ni apriorno. Prepri-čan sem, da je poklicno delo na določenih političnih funk-cijah potrebno. Sam želim to delo opravljati neprofesio-nalno.«
Rugovor vodil: Tadej Bratok