gpedfcttuut tu abtMaaiiieuifi ^osUit — futuUo*
Leto XXII., št. 24
LJubljana, petek jo. januarja 194*
Cena cent. 70
^pravuiSlvo. ujuDijana t*uccuujevs oiica i — Telefon it 31-22. 31-23 SI-24
_nseratoj odaeie* i~juoijan& Puccim jeva ulica 5 - Telefon SI-26 31-26 Poaruzuica Nove aiesto L,juoijaxuuu>
cesta 51 ti ctacuni ur poet iek zavodu: Ljub itana « i7 7«V
U.^.JM	ca Jgia
se iz K.r Uaiijtr tr inozemstva ima
1 ni*«ne P»ihbli<-»ta Itafiana S MHnnr«
izhaja vsak dan razen ponedeljka NaroCnlna inaSa mesečno L 12.— za inozemstvo pa L. 22.80
Uredništvo. Ljubljana. Puccimjeva ulica Stev 6 telefon 31-22 31-23 31-24
Rokopisi se ne vračajc
CONCESSIt »N AitiA t;s( L L SI V A per la puhhlicita di provenienza
italiana eo estera:
Unione Pulihficitž Italiana S. V
Milane
1 .vahne felalske alulfe
Uspešni napadi na sovražnikovo zaledje — Ponovno
bombardiranje Malte
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil 29. januarja naslednje 606. vojno poročilo:
Izvidniški oddelki so včeraj razvijali živahno delovanje v zapadnem cirenai*kem DJebelu Navzlic divjanju silovitih peščenih viharjev je italijansko-nemško letalstvo izvršilo ponovne in uspešne akcije proti sovražnemu zaledju.
Na Malto so se nadaljevali napadi le-
talskih sil osi. ki so bombardirale vojaške cilje. V bojih v zraku je bilo sestreljeno eno sovražno letalo.
Britanska letala so nrpadla Tripolis. bilo je nekaj ranjencev škoda pa je omejena Angleško letalo, ki je bilo na izvid-niškem poletu nad Catanzaro. je pri Mar-cellinari treščilo na tla in je pilota zajel protipaclalski oddelek.
Ena sovražna križarka potopljena, druga nevarno
poško€o\aoa
r nekega sredozemskega letalskega opo.
rF -i, 29 jan s. Torpedna letala so, kakor je bilo objavljeno v 604. službenem vojnem poročilu, prizadela angleškemu bojnemu brodovju na Sredozemskem morju nove občutne izgube. Letalci, ki so se udeležili teh podvigov, so po svojem povratku po_ dali novinarjem nekaj podrobnih informacij.
V ponedeljek popolane so izvidniška letala opazila sovražno brodovje, sevemovzhodno od Bengazija. O tem so takoj od. vestila pristojna poveljništva. Takoj zatem je startala prva eskadrila treh torpednih leta! pod vodstvom kapetana Marinija, po«, poročnika Pulzettija in podporočnika Stra_ nija Letala sj naglo dospela na področje, kjer so bile sovražne vojne ladje opažene in so jih tudi kmalu izsledila. Med njimi je bilo nekaj križark in več rušilcev. čim so z ladij opazili, da se bliža o italijanska letala, so sprožili peklenski obrambni ogenj, toda letalci So sprejeli borbo in so kljub neštetim strojniškim izstrelkom, ki so švigali od vseh strani mimo njih, neustrašeno nadaljevali svoje operacije. Spustili so se nizko nad morje in na razdaljo okrog 800 metrov so sprožili svoje torpede. Napadla so hkratu vsa tri letaia in predzadnjo kri-žarko v sovražni formaciji so z vso gotovostjo zadela, kajti kmalu nato se je ladja pričela nagibati na stran in iz nje se je pričel dvigati gost dim.
20 minut kasneje se je nad sovražnim brodovjem pojavila druga eskadrila torped . nih letal ped vodstvom kapetana Pegne ln podporočnikov Bnlzarntta ter Teste. Letal.
ci so opazili križarko ki jo je prva eskadrila zadela Ladja sc je ustavila, ščitila pa sta jo dva rušilca Iz nje se je še vedr.c dvigal gost oblak dima Podporočnik Bal-zarotto je beda. v drznem zaletu prorir' med oba rušilca in sprožil torpedo prot križarki. Ladja, ki je bila zadeta, se je močno stresla in se oržkone potopila. Poc. poročnik Testa pa se je pognal proti drug-, križarki v formaciji in je sprožil svoj tor. pedo proti njenemu boku Ladja je bila zadeta in se je prav tako takoj nagnila ni pa bilo mogoče dognati nadaljnjih učin. kov tega napada zaradi mraka, ki je tedaj že nastopil in ker se je sovražno brodovje skrilo za goste umetne oblake.
Vsa letala so se vrnila na svo;'a oporišča Nekatera so bila poškodovana. Po. sebno letalo podporočnika Balzarotta je bilo na raznih straneh preluknjano od izstrelkov sovražnih strojnic. Omeniti je treba, da je eskadrila pod vodstvom kapetana Marinija doslej torpedirala že 10 angleških križark. Nekaj Izmed njih se je potopilo.
Neprestani letalski napadi na Malto
Stookh°Im, 29. jan. d. Iz Londona poročajo, da je bilo v torek zjutraj s pristoj • nega angleškega mesta objavljeno, da je i italijansko in nemško letalstvo v zadnjih 24 urah izvršilo nič manj kot 8 letalskih napadov na angleško sredomorsko trdnja. vo Malto Angleško poročilo tudi priznava, da je bila na tamkajšnjih vojaških napra. vah povzročeni škoda.
Sovjetski napadi na doneski Sronti odbiti — Bombardiranje sovražnikovili postojank v Cirensilii
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 29. jan Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo dane3 naslednje vojno poročilo:
Na Krimu in v južnem odseku vzhodne fronte so bili zaradi hudih snežnih viharjev le manjši beji.
Pri uničevanju sovražnih sil ob obali Krima, o katerem je poročalo včerajšnje vojno poročilo, so zajele nemške in rumun-ske čete 810 sovjetskih vojakov. 12 topov, 111 strojnic in metalcev min. Na doneski fronti so odbili nemški in slovaSkl oddelki krajevne napade sovjetskih čet. Naši protinapadi so bili uspešni.
V	srednjem odseku fronte je sovražnik na več krajih brez uspeha napadal. V lastnih napadih smo zavzeli po hudih bojih mnoge kraje ter zaplenili več topov.
V	severnem delu vzhodne fronte je sovražnik nadaljeval svoje napade. Boji se deloma Se razvijajo.
Južnovzhodno od Ilmenskega jezera, ob obkolitveni fronti pri Petrogradu, in na nemško-finski fronti na Laponskem so bili izvršeni uspešni napadi naših napadalnih čet.
Močni oddelki bojnih in lovskih letal so posegali v boje na tleh, zlasti v srednjem in severnem odseku. Zažgana so bila. mnoga sovjetska letala.
V	severni Afriki se je razvilo živahno izvidniško delovanje čet v Cirenaiki. Uspešni letalski napadi so bili usmerjeni proti angleškim kolonam motornih vozil, zbi-ral ščem čet in skladiščem pogonskih sredstev na severnoafriškem obalnem področju od Bengazija do Marsa Matruha-
Anglečka letališča na otoku Malti so bila napadena podnevi in ponori ter je bilo ve" le+a' na tleh poškodovanih.
AnrrJeSke bombnike, ki so v poslednji noč? skušali napasti Mfnster, je pregnala močna obramba ln so odvrgli bombe brez cilja v severorapadni Nemčiji Med civilni preb;vFMvrm so b»1»> malenkostne v Vpč krai:b pa so bile poškodovano	Sestreljeni so bili 3 angleški
Uspešno ofHti
sovjetski napadi
Berlin, 29 jan s Pod naslovom »Bonšče ca vzhorlu je neporušno« objavlja »V51ki-scher Beobachter«? pregled vojnih operacij v preteklem tednu in poudarja med drugim. da nemške čete stalno povzročajo sovražniku katastrrtalne izgube. Med 24. in 26 t. m. so se nemški napadalni oddelki na sredniem bcifču kjer so po zmago-vifih protinapadi zasedli nove položaje l(,51nis hrahT upirali sovietskim napadom Dne 2i- m bol ;šev1ki v. donpškem od-gojrij vnovič ns~pd1i z oromriiml silami. Cavni cilj *o\ ražne akcije je bil neki po Namdb *f!«<r-d<*ni kraj ki so sn Rusi tri-krnt v vrsti napadli s podporo tankov različne -onažp vendar pa so Nemci napadalca odbili in mu prizadeli Izredno hude Izgube ljudi in vojnih potrebščin.
Narodno-socialistični list omenja nadalje, da mečejo boljševiki v borbo stalno nove rezerve, ki se jih poslužujejo brez pomisleka na žrtve in izgube. V teku protinapadov. ki so jih izvedli nemški oddelki, poslužujoč se taktike izčrpanja sovražnika, so bile osvojene razne utrdba in zasedeni kraji, ki so jih Rusi močno utrdili.
V	osrednjem odseku bojišča so nemški vojaki, ki se bore v izredno hudem mrazu, v dneh 24. in 25. t. m. hrabro vzdržali sovražni napad, ki je trajal skoro nepretrgoma 36 ur in pri katerem se je sovražnik posluževal oklopnih avtomobilov. Navzlic hudi zimi in številčni premoči sovražnika se je akcija zaključila zmagovito za nemške čete. Sovražnik je tudi tu pustil na terenu mnogo mrtvih in ranjenih in velike količine vojnega gradiva, med katerim je bilo tudi nekaj tankov po 52 ton.
V	odseku južnovzhodno od Orla so nemške čete 22. t. m. vrgle boliševike iz nekega kraja, v katerem so se krepko držali več dni. Nemško topništvo je v tej akciji igralo zelo važno vlogo in izgube rdečih so bile tudi tu zelo visoke.
Dne 25. t. m. zvečer so nemški napadalni oddelki začeli operacije v severnem odseku bojišča v temperaturi 35 stopinj pod ničlo. Nemški vojaki so v celoti usneli. Pognali so v zrak 5 sovražnih zimskih zaklonišč in končno pregnali sovjetske vojake iz važnega središča, ki je bilo pripravljeno kot Izhodišče za napade, izvršene v zadnjih dveb tednih. Pri teh operacijah se je zelo izkazalo nemško letalstvo, ki je izvršilo važne izvidniške polete in podprlo operacije na kopnem.
Hudi boji v silnem mrazu
Stockhoim, 29 jan. d. Neki nemški vojni poročevalec s severnega odseka vzhodnega bojišča javlja, da se tamkaj razvijajo borbe kljub mrazu 40 stopenj pod ničlo. Borbe pa označuje nemški vojni poročevalec kot slične borbam izza svetovne vojn*;, ki imajo povsem drugačen značaj kakor pa borbe, ki se vodijo bolj na jugu vzhodnega boj:šča Bajoneti in ročne granate so glavno orožje, s katerim se bore bataljoni nemčkih lovcev iz Bavarske in Avstriie proti sovjetskim sibirskim četam. Nemški vojni dopisnik pravi, da znajo bol ševiki spretno izkoriščati posebne terenske okoliščine in snežne viharje. Na neki točki s-: morali nemški lovci tri dni in tri noči brez prestanka zadrževati neprestane sovjetske naskoke. V tem času je ena sama nemška četa vrgla na sovražnika 2000 ročnih granat in vsak nemški vojak se je moral sam boriti proti najmanj 20 sovjetskim vojakom Borba, ki je trajala tri dni in tri noii v tem odseku je bila silno krvava Ko so neko noč sovjetske sibirske čete pre5'e v napad, »o Imeli boljševiSki vdaki lica pokrita z nekakšnimi belimi maskami, ki m. jim da ale videz pravih strahov, toda hkrati so jih tudi dobro branile mraza. Navzlic skrajno požrtvovalni nemški obrambi se je sovjetskim četam posrečilo sprva pr^-
ANGLEŠKI UMIK V SINGAFU)
Angleške čete zadržujejo japonsko prodiranje samo še tsllko, da s!
omogočijo umik v singapursko trdnjavo
Tokio, 29. jan. (Domei) Po zadnjih poročilih, ki so dospela v Tokio z malajskega bojišča, si je mogoče o vojaškem položaju ustvariti naslednjo sliko:
Glavna sila japonskih čet je zbrana v območju črte, ki se potegne iz Singapura z radijem 40 milj od zapadne proti vzhodni malajski obali. Na zapadnem koncu tb črte so japonske čete v borbah s sovražnikom pri mestu Benutvi v oddaljenosti približno 38 milj od nasipa, ki veže Singapur s celino. Do te točke so japonske čete prodrle 27. januarja. Br tnnske čete se v tem odseku bore z obupnim naporom Pr Kluangu si Britanci prizadevajo, da za vsako ceno obdrže svoje postojanke m za-drže japonsko prodiranje Namen britan skih čet je zadržati japonsko napredovanje. da bi se jih moglo čim več umakniti oreko nasipa, ki veže Singapur s celino v območje singapurske trdnjave.
Japonski oddedki, ki prodirajo v srednjem odseku malajskega polotoka iz Klu-anga, so se zaplet."; v boje ?■ britanskimi oddelkj pri Rengamu v oddaljenosti 40 milj od Singapura. Od Rengama je le še pet postaj do mesta Jahore Bahru ob morski ožini, na katere nasprotni strani je singapurska trdnjava. Te postaje, preko kater h se bo razvijalo japonsko prodiranje v smeri proti Singapuru, so Sedenag, Kulai, Sakeng, Senaj in Kempai.
Šanghaj, 29. jan. u. Iz Singapura poročajo, da je včeraj 27 japonskih bombnikov napadlo mesto in trdnjavo.
Na Malajskem polotoku so bile med tem japonska sile cjačer.e. Angleški službeni krogi priznavajo, da je sovražniku uspelo zavzeti ali obkoliti tri glavne točke angleške obrambne črte, ki potelca vodoravno preko polotoka. Prišlo je do hudih spopadov na področju, ki je okrog 80 km oddaljeno od Singapura. Srdite borbe so se zadnje dni razvnele južno od Batu Pahata, Kluanga in Mersinga. Ta tri mesta, ki so sredi polotoka ob glavni cesti, ki je spe-Ijana vodoravno preko njega v dolžini 130 km, so že v japonski oblasti. Bržkone je imelo angleško vrhovno poveljništvo namen, zavzeti take postojanke, da bi lahko branilo to cesto. Ta načrt ni uspel. (Picolo).
Benetke, 29. jan. u. »Gazzetino« je objavil vest iz Tckija, da so japonske čete, ki prodirajo proti Singapuru vzdolž za-padnega malajskega polotoka, prodrle v predmestje Benuta, 50 km severnozapadno od Johore Bahruja. Na robu mesta se je razvila ogorčena borba, ki se še nadaljuje.
Japonske sile, ki zasledujejo Angleže pri njihovem umiku iz Kluanga vzdolž železniške proge proti Johore Bahruju, so sno-či dospele do točke, ki je le še za 5 železniških postaj od johorskega glavnega mesta.
Bangkok, 29. jan. s. Singapurski radio Je objavil, da bodo singapursko civilno prebivalstvo preselili z obalnega področja na Malajski polotok v johorsko zvezno državo.
Pomorska bitka ob malajski obali
Tokio, 29. jan. (Dome:') Japonski glavni stan je v četrtek dopoldne objavil naslednje poročilo:
V pomorski bitki, ki se je 26. januarja razvLa pri Endau, je bil potopljen 905 tonski britanski rušilec »Thanet«. Do bitke je prišlo, ko sta dva japonska rušilca napadla omenjeni angleški rušilec »Thanet« in 1090 tonski rušilec »Vampire«, ki sta odplula iz Singapura, da bi preprečila japonske izkrcevalne operacije na vzhodni obal: malajskega polotoka. Rušilec »Vampire« je pobegnil iz bitke. V spopadu ni oil noben japonski rušilec poškodovan.
Stockhoim, 29. jan. d. Britanska admiraliteta je v posebnem poročilu objavila, da je b i v pomorskem spopadu med japonskimi in britanskimi vojnimi ladjami pri Endau ob vzhodni malajski obali v ponedeljek ponoči potopljen angleški rušilec »Thanet«. Drug-' angleški rušilec »Vampire«. pravi poročalo britanske adm'-
dreti na oddaljenost samo 10 m od nemških postojank Tedaj ao spregovorile besedo pu5ke in pred nemškimi postojankami ao ae trupla sovjetskih napadalcev Zbirala v pravcate gomile.
Obnovite naročnino!
ralitete, ni v borbi utrpel nobene škode in na njem tudi ni bilo izgub Poročilo admiral.tete izraža nado, da se je morda več mornarjev s potopljenega angleškega rušilca rešilo na obalo.
Curih. 29. jan. s Poslednje radijske brzojavke švicarskih listov kažejo, da so se japonske čete izkrcale v Endau na Malajskem polotoku. Ti oddelki so se v nekaj urah združili s silami, ki so prodirale v smerj od Jamaluanga proti jugu. Ko sta se obp koloni združili, se je pričela južno od Kluang - Ajerhitama in pn Seng Gerangu ob zapadni obali polotoka huda bitka z umikajočimi se angleškimi oddelki Japonski manever je bil velikega pomena. ker je moral sovražnk žrtvovati znatne letalske sile. da bj najprej preprečil izkrcanje japonskih oddelkov, poten, pa njihovo združitev z japonskimi silami kar se mu pa kljub tem žrtvam ni posrečilo (Ultime Notizie).
Angleški umik v Birmi
Bangkok, 29. jan. s. V Rangunu je bdo službeno objavljeno, da so se ang eške čete umaknile iz obalnega mesteca Merguia, v Birmi. 130 km daleč južno od moulmein-skega letališča.
Curih, 29. jan. u Položaj Angležev v Birmi se od dne do dne slabša. Moulmein je že v t -jni črti, zaradi česar so angleška vojaška poveljništva prevzela tudi upravno oblast v mestu in luk; ter proglasila popolno zatemnitev, izjemno policijsko uro in obsedno stanje. V zvezi t 'dogodki v Birmi je važna vest rangunske-ga radia, da so japonske podmornice v znatnem Številu prodrle v Bengalski zaliv, kjer neprestano napadajo sovražne tovorne ladje, ki so na poti v Birmo alj Singapur.
Ta radijska postaja je tudi objavila, da so japonske podmornice potopile dva birmanska parnika. Bržkone ima japonsko poveljništvo namen, dokončno prekiniti promet tudi na birmanski cesti, ki je izredno važna za oskrbo Cangkajškove vojske. Nikakor m namreč mogoče, da bi se taka prometna zveza lahko uredila na kakem drugem ozemlju, kakor n. pr. neposredno iz Indije na Kitajsko. Birmanska cesta je bila zgrajena z ogromnimi stroški in napori. V zadnjih mesecih je postala bistvenega pomena. Angleži in Američani so za njeno vzdrževanje izdali ogromne vsote denarja. Roosevelt je poslai v Rangun celo ravnatelja ustanove za motorizirani promet v New Yorku, Daniela Arnsteina, ki je menda Zid in je popolnoma reorganiziral ves promet na birmanski cesti. Promet tovornih avtomobilov je militarieiran. Vzdolž ceste so zgradili b velikih delavnic za popravila pokvarjenih vozil. Delavnice so pod vodstvom inženjer-jev, ki so prišli v te kraje nalašč iz Zedinjenih držav. Sedaj vozi po ces' dan in noč 2900 avtomobilov, ki morajo prevoziti po 2000 km od Mandelaya do Cung-kinga. Cesta dosega ponekod višino 2000 m nad morjem. Široka pa je največ 6 m. Speljana je na mnogih krajih mimo globokih prepadov. Vse te okoliščine pričajo, kako velikega pomena je cesta za vojno na Kitajskem in zakaj se je hočejo Japonci polastiti. V Tokiju smatrajo ta cilj za enega najvažnejših v sedanji vojni v vzhodni Aziji. (Ultime Notizie.)
Japonske okupacije
v Nizozemski Indija
Tokio, 29. jan. s. Japonski glavni stan je objavil, da so japonski oddelki sedaj že docela zasedli Balik Papan na Borneu. Očiščevalne operacije na zasedenem področju se nadaljujejo. Sovražni oddelki se eden za drugim predajajo. Pomorske sile in oddelki japonske vojske in mornarice, ki so se 24. januarja izkrcali v Balik Papa-nu, so sedaj docela gospodarji strateško zelo važnih postojank in kontrolirajo Ma-gassarski preliv, morje ob Javi in Sundsko morje.
Saigon, 29. jan. s. Radio Batavia je objavil, da nizozemske oblasti ne prejemajo več nikakih vesti s področja okrog Ken-darije, odkoder so se Japonci tam preteklo soboto izkrcali. Skupine japonskih letal so bombardirale Makassar na Celebesu, Pont-lanak na zapadni obali nizozemskega Bornea in mali otok Sabang v bližini Sumatre.
Oskrba Avstralije
Bangkok, 29. jan. s. Iz Melbourna poročajo, da je avstralska vlada sklenila ustanoviti poseben oskrbovalni odbor z nalogo, da uredi vprašanja, ki se nanašajo na oskrbo Avstralije in zavezniških sil na področju Tihega oceana z vsemi potrebščinami. Vojni minister Forde je objavil, da je vlada prejela v zvezi s tem odgovor od Churchilla in da so pogajanja že znatno napredovala.
Bivši minister Fadden pa je izjavil, da podpira zahtevo, po kateri naj bi se ustanovil poseben imperialni vojni kabinet in poseben pacifiški svet.
Interniranje Japoncev
v Ameriki in Angliji
Tokio 29 jan. s. Zunanje ministrstvo je objavilo, da ie bilo v Zedinjenih držnvah interniranih 761 ia praski h državljanov Med njimi ao 204 č'ani japonskega poslaništva in raznih japonskih konziriatov v Ameriki Dol d;ir»k»matsJtefla osebja je bil interniran v Notskringsu v VlreiniH. drugi del pa v nekem kraju ob zapadni ameriški obali. Izmed 500 Japoncev, ki živijo v Angliji je bilo interniranih 88. med njimi 5 novinar-
jev. Odpe'jali so jih na olok Mu.n Anglije in Irsko.
Smrt nizozeiKfk^a
poslanika v Tslr"" i
Tokio. 29. jan (Domei.) D.^V.dne i>:'ii v kapelici bfjln:'nicc sv Lvke v Tokiju žalne s-večano-.ti za bivam generalom J C. Pabstom. ki je bil n:zozcm»k> poslanik v Tokiju in cA en starešina d:p1omatskega zbora Pokojni Pabst jc umrl v b^ni-šnici sv. Luke v Tokiju 24. januarja z^de^ od srčne kapi 2a'irm svečano-t:m sta nri-sostvovala vcVr-'izmika Z^d:r'c~>:h d-/av Jmeph Gre\v in britansk* r-o^.rrk snr Robert Craigie k' sta za to o«bi dr.tb:,a r^eb-no dovoljenie N*ada.l5e so br'i ra-zoč' francoski poslan k Cha^cs Arsent Hcrrv. brazilski poslanik Frederico de O.^a^obranco. kakor tudi diromV^k- za-^Tniki $-<vW;e. Sranne \*orve"ke. Dinske lr"na Portugalske. Švice Čila. Finiske ln A^instana ter za"'t'.pniki italijanskega in nemškega veleposlaništva nankhTke vlade. S ama in Sovjetske zveze. K žalnim svečanostim je zbralo tudi mnogo vii/»';ih urad r'kov japonskega zunanjega ministrstva Zemeljski o^anki s^nre:;ne dip-lomat^kcga zbo-a v Tokiju bodo pokopani na izrccno p koini-kovo željo na pokopališču Tarna pr Tokiju.
Zastopstvo japonskih
issteresov v Uragvap
Buenos Aires, 29. jan. s. Iz Montevidea poročajo, da je Portugalska prevzela zastopstvo japonskih interesov v Urugvaju.
Duce sprejel zastopnike nemških invalidov
Rim. 29. jan. s. Delegacija nem"k' invalidov. ki se mudi v Rimu in ki so ji predvčerajšnjim i t ali jamski invalid-' priredili ma-nifestativen sprejem, si jc včeraj og!eda'a rimske znamenitosti. Orc'dnc jo jc srrcjcl zunanji minister grof Cano v palači drgi. Razgovor je potekel v duhu prisrčnega to-vari št v r ki ie značilno za oincee med obema zavezniškima naired-ma. Prisotni b:'i tudi predsedniki nacionalne invalidske in rimske imva'idskc organizacije ter nacionalne ustanove za zaščito in podpiranje invalidov, kakor tudi nacionalne zveze bojevnikov.
Delegacija se je iz palače Chigi odnesla v Bcne"ko pa'ačo. kjer jo je sprejel Duce. V delegaciji so b:ili r^ed^edrnk nemške :n-vailid.ske zveze general Oberlmdover. nrni-ster SrangelmachcT. predsednik bcr::nnk:h invalidov Neumann taimk državne -'nvalid-ske zveze in d.r. Alfred Bick. Sprejema pri Ducc!u si se udeleži'? tudi rred«cdn k ita-lijan-ke in valčke zveze del Crcix predsednik boievnrke zveze Ro-isii. generail R-c-carini in predsednik rimrk/h invtrfkfr^v To-gnoni. Duce je zadr/al nemške invalidske tovariše v prisrčnem razgovoru.
Dr. Gobbels na fsz?t£vi italijanske knjige
Rim, 29. jan. s. Predvčerajšnjim je nemški propagandni minister dr. Gobbels obiskal italijansko knjižno razstavo v Bcrl-nu. Po obisku je poslal Eksc. Pavoliniju brzojavko, v kaiteri izraža svoje Čestitke spričo velikega dela. ki ga je Italija opraviila tudi na področju knjige v času največje vojne. Razstava je dokazala ogromen prispevek Italijo s področja njene zgodovine in sito'etne kulture za Evropo in človeštvo. Izrazil je tudi mnenje, da bo razstava pripomogla k Jo tesnejšim prijateljskim odnosom obeh narodov in poglobila zanimanje za evropske kulturne zaklade, ki jih sedaj os rkupno brani proti bol j še vikom in žiJovsko-pluito-kratskem svetu.
Nemška sodba o ameriških ekspedicifah
Berlin, 29. jan. d. V četrtkovi jutranji številki se »Beriiner Lokalanzeiger« bavi z britanskimi vestmi o prihodu ameriških čet v Severno Irsko in z angloamerišk mi napovedmi o velikih ameriških invazijah na evropsko-afriško hemisfero, katerim naj vojaško podlago tvorijo ravno na Irsko dospele ameriške čete. List navaja angleške vire, po katerih je potrebno za prevoz 200.000 vojakov z vso vojno opremo iz Amerike v Evropo najmanj poldrugi milijon ton brodovja. Glede na to, pripominja berlinski list. bi bila britanska admiraliteta vesela, ako bi trenutno mogla zbrati vsai 100.000 ton transportnega ladjevja, da bi bila kos najbolj perečim nalogam za nujno okrepitev svojih zrahlja-nih vojaških postojank na Pacifiku.
Benetke, 29. jan. u. »Gazzetino« je objavil po poročilu iz Berna komunike ameriškega vojnega ministrstva, po katerem je imenovan general James Chaney, ki že nekaj časa biva v Londonu, skupno s svojim štabom, ki mu načelu je brigadni general Charle L. Bolte. za poveljnika vseh ameriških sil v Angliji.
Izpubliena aneleška pošta
Stockhoim. 29. i&n. s Kakor noreča »Time««, 90 v T^ondonu obViviH izgubo n^da.lj-niih poštnih vreč ki *r> HiJe odposlane i* AnfMje v dežHe onkraj mnrjfl- Tako sc bile izftidVMeme ro*tne vreče lci so bMe na ood na Faroe^ke otoke 'n v* b^e oddane 24. ?a 25 novembra TzguMiemi so bidi tudi poštni zavoji, oddani 19. in 21. novembra ter namenjeni na Kitajsko, v Hongkotng m na Filipine.
Churchillova izmotavanja
v angleškem parlamentu
Omajano zaupanje angleške Javnosti v Churchillove
sposobnosti
Tokio, 29. jan. d. Lista »Niči-Niči« in »Asahi« poudarjata v svojem komentarju Churchillovega govora v angleškem parlamentu predvsem zahtevo, da se mu izglasuje zaupnica. »Asahi« pripominja, da za-hetva po tem glasovanju samo izpričuje, da javnost v Church.llovo vlado nima popolnega zaupanja. V svojem govoru Churchill ni dal tudi nobenih obljub, da bo skušal popraviti napake, ki so dovelle njegovo vlado v položaj, ki zahteva izpremembo na posameznih ministrskih mestih. Church 11 ni dal noben.h obljub o naglem zaključku vojne, o okrepitvi državnega vodstva in pospešenju vojne proizvodnje. Nasprotno se je Churchill celo izognil konkretnim podatkom glede teh vprašanj.
»Niči-Nči« v svojem komentarju zlast opozarja na depresivno noto, ki je zvenela skozi ves Church llov govor. Brez dvoma je, da preživlja Churchillova vlada danes enako krizo, kakor jo je preživljala vlada po katastrofalnem angleškem umiku iz Dunkerquea. Ameriško pacif ško vojm brodovje je bila glavna opora, na kateri je hotela Velika Britanija okrepit; svoj pol žaj na Pacifiku. Ta mornarica je danes razb ta Churchillove napovedi »težkih rečj, ki j'h je treba pričakovati v bodočnosti«, se očitno
nanašajo na padec Singapura, ki se tudi Churchillu vidi neizogiben. Padec Singapura bo pomenil za Veliko Britanijo še bolj katastrofalen udarec, kakor jih je doslej doživela na Pacif ku, namreč popolno izolacijo Avstralije, kar mora obenem izzvati tudi neugodno razpoloženje v indijskem delu britanskega imperija. Churchill ;e v svojem govoru izrazil upanje, da bo 1. 1943. priS'o do izpremembe v razvoju položaja na Paci. f ku. »Niči-Niči« pripominja k temu. da bodo tedaj prilike na Tihem oceanu pač nasprotne, kakor pa sodi angleški ministrski pre Isednik.
Rim, 29 jan. s. Takoj po Churchillovem govoru se je v spodnji zbornici pričela splošna pol tična razprava o vladi in vojnem položaju. K besedi so se oglasil: štirje govorniki, ki so z vnemo opozarjali na vznemirjenje v državi zaradi vojnega vodstva in vojnega položaja na raznih bojišč h K predlogu o zaupnic: vladi sta bila dostavljena dva amandmana, v katerih prihaja do izraza bojazen angleškega naroda in hkratu želja, da bi se vojna vodila na način, da bi se dosegel čim prej pievlalujoč1 položaj, ker se dogodki naglo razvijajo in j h morajo sposobni in aktivni možje obvladati- Razprava se danes nadaljuje.
Pedrsbi&sti o pstepitvi angleških oklopnic ?sPrinc ©i Wa!les" in ?$RepnI§e4t
Tokio, 29. jan s Prvo uradno poročilo o potopitvi angleških ladij »Prince of Wai-les« in »Repulse« pravi:
Neka japonska podmornica je v vodah severno od otokov Anambas pred Kuanta-nom opazila ob 15. uri dne 9. decembra, sovražno skupino dveh bojnih ladij in treh rušilcev, ki so pluli proti severu. Podmornica je obvestila neko japonsko letalsko oporišče o navzočnosti sovražne mornarice
Japonska letala so se dvignila z oporišča ob 18. uri, toda njih neprestano iskanje v noči je bilo brezuspešno. Letala so se zaradi tega vrnila na oporišča.
Ob 3.40 naslednjega jutra je podmornica zopet opazila sovražno mornarico, kar je sporočila na oporišče in opozorila, da zaradi brzine sovražne mornarice ne bo mogia vzdržati z njo stika
Z japonskega oporišča sta se dvignili dve eskadrili bombnikov in ena eskadrila lov-cev. Ob 11 45 je 10 lovcev odkrilo sovražno skupino, na čelu katere so bili rušilci ter »Prince of Walles« in »Repulse«.
Pol ure nato so prispele eskadrile bombnikov. Sovražna skupina pa se je usmerila z vso hitrostjo proti jugu. Protiletalske baterije na ladjah so pričele takoj streljati, toda prva eskadrila bombnikov je zadela prednji del »Repulsa«. Sovražnik je razprši! skupino, rušilci pa so povečali brzino in zapustili bojišče. Nad sovražno skupino so med tem prišle druge eskadrile bombnikov in torpednih letal.
Ob 13.08 so te eskadrile pričele napad na »Princa of Walles« ki so ga dotlej zakrivali oblaki. Baterije s te iad^e so pričele strašno streljati, toda zaporni ogenj ni oviral približevanja torpednih letal, ki so sko-
Zima v Rnmuniji
Bukarešta, 29. jan. s. 2e več dni sneži neprestano v vsej Rumuniji jn temperatura je padla na 30 stopinj pod ničlo. Tol ko sne. ga še nikoli ni padlo v Rumuniji, odkar ljudje pomnijo.
Bivši rumunski kralj ne miruje
Nemški list 2 Frankfurter Zeitung« do-znava iz Berna, da se bivši rumunski kralj Karol, ki je že dvakrat moral zapustiti prestol, šs vedno noče umakniti v zasluženi pokoj. Pred nekaj dnevi je namreč sporočil, da je prevzel vodstvo pokieta tako zvane »svobodne Rumunije« jn da se nameiava podati v Zedinjene države, kjer bo vodil propagando za rumunsko stvar. Toda niti v VVashingtonu niti v Londonu niso navdušeni nad njegovo pomočjo. Zato mu je ameriška vlada odklonila vizum, med tem ko je londonska viada po agenciji Reuter dala razumeti, da ne polaga prav nobene važnosti na Karlovo sodelovanje in la trenutno sploh ni nikakega »svobodnega rumunskega pokreta«, ki bi ga angleška viada priznala. Iz tega bi se dalo sklepati, da je prišlo do nesoglasja med rumunskim inozemskim odborom pod vodstvom bivšega rumunskega poslan ka v Londonu Tileo jn angleško vlado, ki tega odbora bržkone ne priznava več.
Ovire v preskrt
nezasedene Francije
Vichy, 29. jan. d. Kakor je trancosk-notranji minister Pierre Pucheau izjavil predstavnikom tiska, je prišlo zaradi nezadostne preskrbe z živežem do izgredov v Mont Pellierju, Nimesu in Cetteu. Izgredi pa so bil: lahkega značaja. Kolovodje pri teh izgredih so bili tujci. Notranji minister je izjavil, da gre le za prehodne motnje v preskrbi z živežem, kar je treba na eni stran: pripisati tudi potopitvi francoskega parnika »Lamorciere«. ki je vozil v Francijo živež, po drugi strani pa splošnim oviram v plovbi zaradi izrednega mraza.
Nesreča š*»a«ske tovorne ladje
Madrid. 29 jan. s Pred luko St Stefano de Pravna se je potoorla tovorna ladia »Punta Rubia« ki ;e prevažala premog. Parnfku »o ie odlomil vijak Štirje mornarji ac utonili.
Ukinitev te^ffcov
na Madžarskem
TJ».dlmrx'§ia 29 'an u Zimdi pomanjkanja pamria je v'* rta odred'1.6 da se uk' neto vv tedniki fPiccolo)_
TE V „JUTRU"!
raj istočasno zadela ladjo »Prince of Wai-les« in »Repulse«.
Ob drugem napadu torpednih letal se je »Prince of VValles« nagni) za okrog 45 sto. pinj ter je potem zopet dobil ravnotežje, dočim so se visoki stebri vode dvigali ot straneh »Repulsa« Napad torpednih letal je trajal 8 minut. Kljub zadobljenim udarcem je skupina z ladjama »Prince of VValles« in »Repulse««. ki sta bili oddaljeni za 2 vozla, nadaljevala pot proti jugu.
Na otokih Anambas so bil že obvešče ni in dvignila se je tretja skupina japon skih letal ter pričela s končnim napadom na sovražno skupino, katero so spremljali trije nazaj poklicani rušilci. Tretja skupina japonskih letal je bila večkrat zadeta s protiletalsko sovražno obrambo, k) je streljala s petih ladij. Neko japonsko torpedno letalo, ki se je nizko spustile je s torpedom zadelo ladjo »Prince of Wal-les« in po njegovem zgledu je še drugr torpedno fetalo zadelo s torpedom isto lad jo, toda letalo je bilo sestreljeno. Neko tretje torpedno letalo pa je potopilo enega od rušilcev.
Med tem ko se je »Prince of VValles«, ki je bil ves v dimu obrnil, so tri japonska torpedna letala napadla »Repulse«. Ladjo so zadele tri torpeda in je eksplodirala ter se potopila.
Ostal je »Prince of VValles«. katerega sta skušala preostala dva rušilca zakriti z dimom. Dve došli skupini japonskih bombnikov, pa sta zaustavili plovbo preostale angleške oklopnice in jo zadeli z bombo velikega kalibra. Kmalu nato se je »Prince of Walles« nagnil Eden izmed rušilcev, ki si je skušal približati ladji, pa je bil potopljen z nenadno eksplozijo, k) 1e uničila »Prince of VValles«.
Zopet dve ameriški ladji p stopljeni
Turin, 29. jan. u. »Stampa Sera« je objavila vest iz Amsterdama, da je angleška polslužbena agencija pr znala, da so nemške podmornice potopile nadaljnji dve ameriškj petrolejski ladji. Ena izmed njiju je izpodrivala 7900 ton vode.
Tudi Kanada zahteva enakopravnost
Stockholm, 29. jan. d. Iz kanadske prestolnice Ottave javljajo, da je na včerajšnji seji kanadskega parlamenta obrambni minister Ralston izjavil, da bo Kanada dala svoje čete na razpolago Zedinjen m državam »v primeru napada nanje, če bo izražena taka želja.«
Min. predsednik Mackenzie King je Izjavil, da si bo tudi Kanada prizadevala slično kakor Avstralija izsiliti v Londonu d-rektno zastopstvo v britanskem vojnem kabinetu. Min. predsednik je dejal, da zadnji čas sicer posvetovanja britanskt. vlade z vladami posameznih dominionov »dobro funkcionirajo«, da si bo pa Kanada v bodoče vseeno resno prizadevala izpo-slovatj si d rektno sodelovanje v britanskem vojnem kabinetu.
Nova kanadska stranka
Stockholm, 29. jan. d. Na včerajšnji seji kanadskega parlamenta je, kakor javlja jo iz Ottave. poslanec Lacombe predsta vil zbornici novo kanadsko stranko, ki st imenuje »kanadska stranka«. Lacombe Je izjavil, da se je več poslancev izreklo za program nove stranke in prijavilo svoj vstop vanjo. Program nove stranke je obramba Kanade pov šanle obrambnega davka in razni ukreni za povzdigo gospodarskega in socialnega nivoja Kanade Vodia nove stranke zahteva tudi 'zvedbo ljudskega glasovania o uvedbi splošne vojaške dolžnosti v Kanadi.
Omejitve v ameriški potrošnji
Rio de Janeiro, 29. jan. s Predstdnik severnoameriškega sveta za vo'no proizvodnjo Donald Nelson je pooblastili načelnika nadzorstva nad cenami v Zedinjenih državah Leona Hendersona da omeji prodajo vsakršnega blaga na drobno. Henderson bo smel omejiti prodajo blaga vsem trgovcem na drobno ki neposredno kenzumentom Svet za vojno proizvodnjo je v post-bm deklaraciji opozoril, da ie treba računati še z nadaljnjimi omejitvami
Komunistična nropaganda včilu
Rio de Janeiro, 29 jan s V tukajšnjih sovjetskih krogih se je zvedelo da bode te dni ustanovili v Čirtu podružnico znmega društva »prijateljev Rusije« ki bo imelo nailogo kakor podobno društvo že svej 6a&
Nagrada za rojstvo dvojčkov
Iz Ducejevega sklada je Visoki Komika riat podelil »^koncema Križan Francu In Ani te Otoka »t. 19, okraj Črnomelj, na grado v znesku 600 L. ob priliki rojstva dvojčkov.
na Finskem da ustanovi m pripravi prve prednje postojanke boljaeviakoga pokreta v deželi.
Rudarska stavka v angleških premogovnikih
Lizbona, 29 ;an. d. Rudarska stavka v premogovnikih angleške grofije Kent zavzema čim dalje ostrejše oblike Po pisa nju angleškega lista »Manchester Guardi an« traja rudarska stavka že 16 dni Ru darji so zlasti ogorčeni, ker so bili trije vo ditelji rudaiskih organizacij pod sumom podpihovanja delavstva obso eni na prisil-no delo Rudarji imajo v načrtu celo pro. testni pohod proti sedežem oblasti, da oi izsilili osvoboditev aretiranih voditeljev Veliko ogorčenje so zbudile tudi globe, ki so bile naložene stavkujočim Rudarji so odklonili sprejemanje mezd. dokler si jih ne bodo zopet zaslužili z delom S stavkov nega področ a se je nadalje zvedelo, da bodo bržkone stopili v solidarnostno stav ko tudi rudarji v Durhamu
Ureditev oddafanja ssb v berlinskih hotelih
Berlin, 29 jan. s. Glede na na.ašiajoče težave, ki so nastale za potnike v berlinskih hotelih, so pristojne oblasti odreoile. la odslej hotel, ne bodo smeli več oddajati sob stalno v najem. Posamezniki se bodo smeli v hotelih ustavljati največ po 3 do i tedne, skupine potnikov in turistov pa po nekaj dni Hotelske sobe se ne bodo meg'e oddajat: v poslovne svrhe. V Berlinu je bilo zelo v navadi, da so imeli trgovsk potn ki m zastopniki v hotelih posebne sobe za svoje urade.
Porast rojstev v Nemčiji
Berlin, 29 jan. u Nemški stal.suCn urad je objavil podatke o ločitvah v preteklem letu. Nasproti prejšnjemu letu se je število ločitev zmanjšalo za l8.2<v0. V tretjem trimesečju 1. 1941 se ;e v Nem čiji rodilo skoraj 420 C00 otrok, kar pome. ni skoraj za 5 odstotkov več kakor v ena ki dobi predzadnjega leta število smrtnih primerov je ostalo stacionirano. (Piccolo.)
Požar v Bissnarckovi rojstni hiši
Berlin, 29 jan u. Na gradu Schonhausen ie v solit kj-ir se je rojil B sma rk izbruh niil včeraj zarad' slabo zgrajene peči požar, ki so ga pa kmalu pogasili. Škoda je neznatna. (Piccolo.)
Smrtna obsodba v Oslu
Oslo, 29. jan. d. Pred vojnim sodiščem je bil obsojen na smrt in nato ustreljen Norvežan, o čegar osebnosti je znano edi-nole, da je po poreklu iz Bergena. Sodišče ga je obsodilo na smrt, ker je razširjal med nemškim vojaštvom letake huj-skajoče vsebine. Neki drugi Norvežan je bil obsojen na tri leta ječe zaradi izzivalnih nastopov proti Nemčiji.
Porast brezposelnosti na švedskem
Stockholm, 29. jan. s. Z izbruhom vojne se je na švedskem pojavila nezaposlenost, ki po statističn-h podatk h delovnega odbora narašča. Ob koncu 1940 je bilo na švedskem 19.600 ljudi brez dela. V mesecu decembru preteklega leta se je nj hovo število povečalo za 1.800.
Šef defegaclje Stranke
v Zagrebu pri Pcglavniku
Zagreb, 29 jan. b. Novi šef delegacije Stranke pri ustaškem pokretu nacionalni svetnik Karlo Pal-astra di Mottola je urad no obiskal Pogiavnika ob spremstvu ita lijanskega pr^slanika ministra Casertanc.. Poglavnik je novega t«fa pozdravil, po. udar ajoč, da je ustaškl pokret z vsem srcem ob strr.ni črnih srajc in da 00 pri. speval za dosego skupnih ciljev ob2h revolucij v dobro hrvatskega in italijanskega naroda.
Poglavnik Pavel! č
o hrvatskem saboru
Zagreb, 29. jan. s Poglavnik je sprejei zastopnike Inozemskih poročevalskih agencij in ravnatelje zagrebških listov, katerim je razložil pomen in važnost ukaza, k! ustanavlja hrvatski sabor. Po 20 letih je bila obnovljena stara ustanova, katere nadaljnje delovanje je s tem zagotovljeno. Poglavnik je dejal, da bo imenoval za člane sabora najboljša in najbolj zanesljive elemente, ki so že bili njegovi člani, skupno z najboljšimi predstavniki hrvatskega političnega življenja in mladih revolucionarnih sil, s čemer bo ustvarjen predstavniški organ hrvatskega naroda. V prehodni dob! do 31. decembra 1.1. bo sabor prevzel naloge, ki bodo v celoti ustrezale pravilom onega novega reda, ki bo ustvarjen pc zmagi osi in njenih zavenzikov. Tedaj, j' zaključil poglavnik, bomo imeli pravo hrvatsko korporaciisko zbornico.
Novi sabor, ki bo začel svoje delo. čim bo sestavljena lista njegovih članov, bc< štel 150 do 160 članov in se bo vedna sestajal na svojem zgodovinskem sedežu v Zasrebu. medtem ko bo kasneje imel svoje seje, kakor nokcč v zgodovini, tuil v nekaterih drupih pomembnejših hrvatskih mestih. kar bo pač odvisno od dnevnega reda posameznih zasedanj.
Krvne žrtve Estonske
Nemška novinarska agencija v srbohr-vatskem jeziku »Dunav« piše: Generalno okrožje Estonska je utrpelo pod boljševi-Škim režimom hude krvne žrtve. Po dosedanjih podatkih ie mogoče računati zaradi nvh z zmanišanjem prebivalstva za 10%. Dne 1. januarja 1941 izvedeno ljudsko štetje na Estonskem je ugotovilo 1.010135 prebivalcev, medtem ko lih je bilo leta 1940 1.112 000 Pod boliševikl so posebno trnela mesta, kjer so b'le krvne žrtve nenr'merno večie kakor na deželi Tako je izginilo v mestu Kallastu ob jezeru Peinus 32 5°/o prebivalstva. v mestu Torvi 26.7®/o. v Joeevi 26% Itd. V ve^Vb mestih pa med dru^m v Rpvalu v Doroalu 14.4®/n. v Narvi 19 2% itd Na1-tež.ie Izgube so utrpeli prebivalci med 20 in 24 le*nm starosti Vse to bo imelo seveda nalhinSe posled>e zlasti v pogledu novih porok in naraščaja.
Gospodarstvo
Italijanska industrija v vojni
Predsednik Italijanske fašistične konfc- 1 deracije Industrije minister grof Volpi di 1 Misurata je tmei te dni v Rimu pred visokimi funkcionarji države in stranke zanimivo predavanje o italijanski industriji v vojni. V tem predavanju je najprej ugotovil. da je industrija temelj vojnega gospodarstva ln oboroževanja. Četudi je vojna zahtevala marsikatero preosnovo v Industrijskem aparatu, v ustroju industrijskega kapitala tn v pogledu zaposlitve delavstva vendar ni povzročita sprememb v strukturi italijanske Industrije, ki Je bila ustvarjena že v mirnem času V tej zvezi je grof Volpi posebno opozoril na velik na-nredek ki je bil dosežen trlede razdelitve industrije v posameznih delih države in glede ustvaritve novih industrijskih podjetij. ki so živ'ien1skc važna za izvedbo avtarkije tn za oboroževanje Pri splošni in-dustrlalizaciii dežele so bili seveda poleg gospodarskih in socialnih razlosrov upoštevani tudi strateški vidiki Posamezna področja države, kjer prej hrlustrlipka podjetja niso bila v večjem ob9egu naseljena
Nemški optrrti
iz inozemstva
V nasledniern oHt ■•■■ n<. na 'z 74 seznama nemških optantov. k majo vsi bivališče izven Ljubiianske po-<raiine (v oklepajih starost in rojstni kraj):
Vuhred: Rauter Franc (41. Planinal - Planina: Niemervoll por Rauter Ah-~a f43. Imsbnifk) Leo LHibMina), Franc 3); Rauter Otmar (42. Planina)
Celovec: Kraker Avgust (49. Mali Igelil: Me"»t7er Franc (44. Domža'e>. — beljak: ^Vm^r M«*"' 'V4 Koroška Bela). — Borovi je: Sterbenz Janez (35. Rajndol).
A u s s i g : Ruppe Donvnlk (32. Muha vas); Zurl Ivan (38. Sp. Skrilj); Cantoni 4mo (20 Auss:g).
Berlin: Sleiner A^lzij (25. Drnovol: Bamberg Otmar (34. Ljubljana); Goritsch-nigg Eva^d (28. Ljub'iana): Kucin'c Marija (16, V'nomer). — Monrerlch: Ku--in5c Jožef (37 Železno). Jožef (14. Vino-mer). Alojzija (12). — D e s s a u : Jaklitscb Tis»!ena (27. Sp. Ložine).
Frankfnrt: Brener por Svara Marija (38. Rachen), Tatjana (4). — S t u 11 -gart: Schleimer Klara (31. Livold); Sche-eff por. Hilscher Rozina (63. Stu«tgart). -S a 1 z b u r g : Thaler Jožefa (18, Mozei1>
Goppingen: Erker Viljem (35. Cr-mošnvoe).	roj. O^-o*-	v,1ip>—
(1). Holzweisig: Petsche Ivan (27 Spodnji Skrilj). — Lindau: Rhombers
Tčirg (52. Dortrm), Krls+ina roj. Stoffel f36), Gudrun (2). — Mayerhofen. Sterbenz Štefani ja (28. Duna j). Trm "ard (1). — 11 s c h i n i t z : Loy por D-tz Katarina (66, Polom). — R o 11 m e g g : Ja-srrftscb Tererja (29. Gradiv Karel (5).
Nem? 1.1 a: S5gmnnd Justi (41, Vrbo-vec): Slitscher Tanpz T.iubljana); Scha-uer Franc (27 Crmošnjice).
Upniki navedenih oseb morajo do 4. fe bruarja prijaviti svoje ter1a*ve pehotnemu uradu za dolgove in terjatve, Ljubljana. Stari trg.
Gospodarske vesti
Nova ureditev kontrole cen v Italiji.
Iz Rima poročajo, da je bil s zakonskim dekretom ustanovljen poseben medmini-strski odbor za skladno urejanje preskrbe prebivalstva z živili in za nadzorstvo cen. Odbor bo skrbel, da bodo izenačene cene po pokrajinah in da bodo v skladu s cenami industrljsk'h izdelkov. Pri tem delu bodo sodelovali prefekti. Posli, ki jih sedaj izvajajo odbori za nadzorstvo cen. bodo prišli na posebne odbore. Ob tej priliki se je Duce s posebno brzojavko zveznim tajn;kom zahvalil za strankino dose-danie delo pri določlvi cen najvažneiš;h živil. Stranka bo tudi v bodoče pazljivo spremljala izvajanje predpirov v zvezi z nadzorstvom in porazdelitvijo živil, zlasti pa pri pobijanju verižništva in navijanja cen.
= 01vor'tev madžarske svobodne cone v Fiume. V novembru lanskega leta je prišlo med upravo svobodne luke Fiume in uoravo madžarske rečne svobodne luke Czepel pri Bud:mpešti do pogodbe, po kaleri si obe upravi odstoTvta v svojih lu-ksh posebne cone. Dne 24. t. m. je bila v Fiume otvorjena madžarska svobodna cona. Slovesni otvoritvi so prisostvovali italijanski in m^df-rski predstavniki obiastev in gospodarstva.
= Nova bančna organizacija v Dalmaciji. Kikor je zn^no. je lani v decembru pododbor za bančništvo pri stalnem ita-lijansko-hrvatiskem gospodarskem odboru skVnil sporazum, po katerem bo Italija dovolMa ustanovitev dveh hrvatpVh bank ki bosta prevzeli posle obstoječih podružnic hrvatsk;h bank na področju, nrkiniče^em ItalHi. Pri en? od teh dveh novih bank bo ude^žen izključno hrvatski kap;tal. druga banka pa bo u«t3nm'-z itaiiiar>sko-hrvatsk'm k^nita^om. r-'He noslovanla ItalijansVh bar»k na Hrv-tr.vpm pq le bilo skleni en o, da se -wlružn!d zad^rskeffa zavoda »Ranoa p-^rn^ta Srorito« v Dtibro^miVu dovoli stMno oosiovanie. Vrhu teea bo Hrvatska i^d^ia ome^e^o dovo^enje za poslovanje novi italM*nskl banki s sedežem v Za-trrebu. ki bo ustanovljena z Italijanskim kapitalom no prednjih. veVavrrh ra Hr-vatsU-pm. Ta italijanska M«ka bo vrS'la v nanrei do1f*<*ne r>o=1e. K->kor poročalo iz R?ma. bo seHaj »Ranča Dalmata di Fonn-to«. ki nrinada ItaTHanckemu zavodu Cre-*ito Ttallano. 7v'5ala svolo glavnico od 2 5 na 10 mHHonov Ur. in s«oer v	z
raz$«r*en«em omreži* po^mžn'c v Dal-mnoHi. Banka 'ma žp v	SnVtu
ln Dubrovniku rw*rn*n're.	bo usta-
novila dve novi nodm**»'e! 'n sicer eno v KurftiU in 4rveo v Kotoru.
— Alhanfta «e le oovefcUa no povrtfnl za po prebivalstvu na wi 70"'. A 1ba.nl 1a le obsedla v starih mejah 27*3« km«; na tem pndrn?<ti le nr^hlvnlo 1100 0^0 pre-hivaVev S nr1k)liiČltv11o ow"nl1a Kosovo. TVbar |r> Stro<*a. ki 1e prln«-Ifllo blvSI Tu-eos'av1ti se 1e novrSIn« Albprlie povečala za 14 924 km« ali »a 54«*. t«Vo da mer* -lanes Albanlla po novr«1nl 42 Vm* to je skoro toliko, kakor Danska. Število pre-
so v kratkem ča?u zavzela važno mesto ▼ celotni industriji strukturi. Tempo industrijskega razvoja in izpopolnitve industrijskega aparata bi bil še večji, če bi obstojalo med vojno v Abesinlji in sedanjo vojno daljše časovno razdobje.
Na vprašan ie. kako je italijanska industrija izpopolnila v prvih 20 mesecih vojne svoje naloge, je mogoče le pozitivno odgovoriti Komorativni red je prestal svojo veliko preizkušnjo. Tudi sredi vojne je lahko država nadalie izpopolnjevala svoje so-ciaJnopolitične ukrepe.
Glede bodočih t roblemov je grof Volni podal le nekaj pripor-* Z'asti je poudaril potrebo svobode Sredozemskega mor^a kakor tudi potrebo svohrvdnega do=tona k svetovnim morjem in dostopa k izvorom surovin Tudi bodoči r -fndarski razvoj Ttsli-je bo šel v smeri industrializacije, kaitl možnosti Italije za razvoj indii^riie še danes nHo izčrnane Pri tem ie še poudaril, da je Italija na po^ročiu kmetitske pro-diikoiie dosegla že izredno visoko razvojno stopnjo.
biva'cev na priključenem področju pa znaša 754.000 oseb. Po prebivalstvu se je Albanija povečala za 70%, tako da ima danes 1.850 000 prebivalcev.
= ItaI'jansko-«IovaSka trgovina. 2e v prvem letu slovaške državne samostojnosti je bila Italija v trgovinskem prometu Slovaške z inozemstvom za Nemčijo (s pro-tektoratom) na drugem mestu. Seveda je pretežni del slovaške trgovine usmerjen v Nemčilo in orotektorat. Leta 1939 je Italija s Slovaško sklenila začasni trgovinski pogovor, ki mu ie leta 1940 sledila okvirna trgovinska pogodba, pozneje izpopolnjena z ustanovitvilo stalnega it?.liiansko-slova-škega gospodarskega odbora Glavni izvozni predmeti Slovaške v Italijo so živina, ječmen, alkohol, železna pločevina, žica, kuhinjska »>soda. magnezit. mehki rezani '.es. osrlje in celuloza. Italija pa dobavlja Slovaški iužno sadie. sardine, razne tkanine. tekstilne stroje, kemikalije in zdravila. Po slovaških podatkih je znašal 1 1940 uvoz lz Italije 123 milijonov KS. izvoz pa 183 milijonov. V prvem polletju lanskega leta. pa se je uvoz iz Italije povečal na 126 milijonov, medtem ko je znašal Izvoz v Italijo zaradi sezonskih vplivov v prvem poMetlu le 55 milijonov, pa se je v drugem polletju znatno dvignil. V decembru lanskega leta je bil sklenjen sporazum v kontingentih. ki predvideva na vsaki strmi prometa kontingent v vrednosti 200 mi1!ionov lir. Na podlaei te pogodbe bodo v kratkem prispele v Slovaško večie količine riža, medtem ko se je na drugi strani pričel izvoz slovaške goveje živine v Italijo.
= Nemški državni dolg. Nedavno smo na tem mestu poročali o strokovnih razpravah v nemških gospodarskih revijah glede razmerja med nemškim narodnim dohodkom in vojnimi stroški, pri čemer je bilo opozorjeno, da primerjava ne nudi prave slike, ker upošteva nemška statistika o narodnem dohodku le čisti narodni dohodek, pri čemer davki večinoma niso upoštevani. Sedaj je tudi nemški državni finančni minister ob priliki svojega poseta v Milanu iznesel izpopolnjene številke nemškega narodnega dohodka, ki ga ceni za lansko leto na 110 do 115 milijard mark. Izdatke v sedanji vojni krije Nemčija do polovice z najemanjem notranjih posojil, drugo polovico pa krije z rednimi dohodki. Ob koncu leta 1941 je znašal nemški državni dolg 128 milijard mark (terej le nekaj več kakor enoletni narodni dohodek) nasproti 80 milijardam ob kcncu leta 1940 in 46 milijardam ob koncu leta 1939. Lani se je torej državni dolg povečal za 48 milijard nasproti 34 milijardam, kolikor je znašalo povečanje v letu 1940. Anuitetna služba za državni dolg pa je bistveno olajšana s tem, da je bila obrestna mera za državne obveznice znižana že na 3 in nol odstotka nasproti 4 do 4 ln pol odstotka v prejšnjem letu. S konverzijo starih posojil je bila znižana tudi obremenitev po anultetni službi za stara posojila. Lani je Nemčija Izdajala več dolgoročnih posojil in manj kratkoročnih Povpraševanje po državnih papirjih je bilo vse leto znatno, kar se kaže tudi v visokih tečajih državnih obveznic.
= Nova povišanja glavnic Italijanskih družb. Kartelna družba italijanskih tvor-nic umetn:h tekstilnih vlakenj Cisa Visco-sa bo zvišala svojo glavnico z delno uporabo rezerv od 151 na 257 milijonov lir. Znana avtomobilska tvornica Isotta Fra-schini v Milanu, ki je udeležena tudi v italijanski industriji letal, zvišuje svojo glavnico od 120 na 150 milijonov lir. deloma z vplačilom v gotovini, deloma pa z izdajo gratis delnic. Nadalje bo največje podietje volnene industriie Lanific;o Rossi zvišalo svolo glavnico od 100 na 120 nrli-jopov. družba Az'epda M;nerali Metallici itallani. pri kateri je država udeležena z 60°/o. pa zv!šuje glavnico od 140 na 200 milijopov lir.
= Tudi v Anirlifl zbirajo star gumi. V AnglHI so snričo poslabšane oskrbe s surovim kavčukom lz Vzhodne AzI^e odredili zbiranje starih predmetov iz gumija. V mestih so uredili zbiralnice, pri katerih ae morajo oddati potrošene gume od avtomobilov ln koles, galoše in slični predmeti
= Znafno povedani dohodki švicarskih železnic. Medtem ko so b;le švicarske že-lezn'ce pred voino več:noma pasivne, se je v zadpi;h letih spričo naraslega prometa, lokalppea in tranzitnega, položi bi-stvepo zbolišal. L^ni se je prevožena ko-1'čipa blaga nadalie pn^ef^ia na 23.3 milijona ton (nasproti 20 2 miliiona ton v preišni em letu). Obr^^i dohodki pa so se dviffp;li od 388 na miViopov frankov pri istočasnem povečani u!zdatkov od na 253 mil., tako cP obr-^i presek rfv!Pnil od lansVh pa '00 mHilonov fr*>nifov. Tz pre*-e*ka bo §vir*rska 'o^z-n'§ka uprava l^bko kr-'ia pnV« irda4Vnv ZS flP1l't«i*no <5li'*bo turfi rimrpfone od"'se
In bo labVp tprfi	zneske zopet vlo-
žila v rerervni fond.
— Kontrola !no7em«!t»h dr-Žb v Romani«. V RumtmHl 1e l^l z"kor o postavitvi kontrolorjev ln ln«n<»vtor1ev pri inozemskih rip'r'Sk1h rfruSbah. ki nosbr^lo v Romuni« Ta ^"'-čba pa se ne nanaSa na nemška podjetja

Original slabo čitljiv
Abruski kmet in cerkev
Corropoli, v januarju 1942
V	novoletnem čiarmu sem opisal glavne lastnosti abruškega kmeta: treznost, pridnost. gostoljubnost. Se eno lastnost je treba omeniti: njegovo globoko vernost in poboznost
Abruski kmet, vsaj kolikor sem jaz imei priliko spoznati ga, je tesno povezan s cerkvijo. Ves teden je na polju in doma, tako da mu je neoeljska pot v cerkev ne samo dolžnost, ampak tudi edina sprememba.
Ko gledam ob nedeljah v Corropoliju kmete, kako se zbirajo pred cerkvijo, se nehote spomnim na naše podeželsko življenje. Tudi tu »e moški zbirajo pred cerkvijo v gruče, mlajši z mlajšimi, starejši s starejšimi, koloni s koloni, samostojni kmetje s svojimi vrstniki. Pogovarjajo se o svojih zadevah, ženske pa hitijo mimo njih v cerkev, hitrih korakov in s pove-šeno glavo.
V	cerkvi sta spola strogo ločena. Ženske napolnijo tri četrtine cerkve, zadnji del pri vratih pa zasedejo moški. Tu se dogaja baš nasprotno od tega, kar vidiš zunaj cerkve. Tam so govorili moški in ženske so molče hiteie naprej, v cerkvi pa moški molčijo, medlem ko ženske prav priano čebljajo. Ko sva o tem mimogrede govorila z župnikom, je zmajal z rameni. Dal m: je sledečo razlago, povsod na svetu ima ženski svet naravno potrebo, da obrača svoj jezik. Corropoljske kmetije so raztresene in ženske so po ves teden same na svojih domovih. Pred cerkvijo ne smejo postajati, ker bi to bilo proti običaju, in zato jim je cerkev edim kraj, kjer se lahko razgovorijo.
Jaz pa mislim, da tiči vzrok globlje, pradavni predniki italijanskega človeka so častili rimske bogove. Ti bogovi so imeli človeške vrline in slabosti. Le pomislimo na nepoboljšljivega Don Juana Jupitra, kateremu pripisujejo nešteto ljubezenskih pustolovščin, pomislimo na njegovo ljubosumno ženo Junono, na prebrisanega prefriganca Merkurja, na lahkoživo Venero, na čednostno Diano, na lepega gizdalina Apolona itd. To so bili ljudje, skoraj bi rekel: ljudje iz kosti in kože kakor mi. Ni se jim zdelo za malo, da stopijo včasih med umrljive zemljane, da sklepajo z njimi vsakovrstne dovoljene in nedovoljene zveze, da jih povzdigujejo v polbogove.
Bogovi naših slovenskih pradedov so pa bili mračni, temni, nedostopni. Naš pra-ded-pogan se je bal svojih bogov in zato danes stopa naš človek v cerkev z vso spoštljivostjo, da, skoraj z nekakim strahom Praded italijanskega človeka pa je s svojimi bogovi občeval kakor z boljšimi sosedi, večkrat se jim je celo na tihem smejal.
To prijateljsko, domače razmerje se je v krščanski dobi nadaljevalo, seveda v plemeniti, čisti obliki. Prvi kristjani so bili osebni prijatelji apostolov, njihovih učencev in mučenikov iz dobe rimskih cesarjev. Največ svetnikov je dala cerkvi Italija, nekatere, kakor sv. Frančiška, Alojzija, Antona, je ljudstvo že za časa njihovega življenja imela za svetnike; še d°nes je mnogo družin v Italiji, ki se ponašajo s tem, da so v krvnem sorodstvu s 1em ali z onim svetnikom.
Vse to povzroča, da ljudstvo v Italiji ob-čuje z bogom in svetniki bolj zaupno, nekako bolj — naj mi bo dovoljen izraz — na domači, človeški podlagi. Znano je. da se N°nolitanec jezi na svojega patrona sv. Gennara in ga celo pošteno ošteje, če mu ne usliši prošnje.
Tako tudi razumemo, da italijanskemu ljudstvu ni dovolj, da pošlje svojo misel in molitev k bogu in svetniku, ampak mora se tudi dotakniti oltarja ali k'n-to je nekako jamstvo, da bo molitev bolj držala. Zato ni čudno, da je bronasti pa-
Muha vesti zime
ca Dslenjskeci
Novo mesto. 29. januarja :2e vqs januar je vreme na Dol^n^skem muhasto. Po prvih pomladno toplih novoletnih dnevih je po vsem Dolenjskem pri-tsnil oster mraz, kakršnega pomnijo le najstarejši ljudje. Po enem tednu pa je tudi mraz popustil in v torek zjutraj se je držalo žjvo srebro na —5«. V teku dopoldneva pa je bil ponovno zaznamovan izrelen padec temperature in ob 11. dopoldne je b^o živo srebro že na 8.5n; istočasno je nastal pravi snežni vihar, ki pa se je čez dobro uro že polegel, nakar se je temperatura do 14. ure ponovno dvignila na 4°. Od 14. pa do 20. ure je padala temperatura točno vsako uro za vsako stopnjo in je zvečer kazal toplomer že —10". čez noč je pritisnil še ostrejši mraz in v sredo zjutraj je padlo živo srebro v Novem mestu ponovno na —24° C, v Brusnicah in Trebnjem na —25«. medtem ko so v Beli Krajini namerili samo —21.40 C.
lec na nogi ogromnega kipa sv. Petra v Rimu že na pol oguljen od dotika milijo-nov rok in usten, ki so se mu pobožne
približale v teku 400 let
Vse to velja tudi za naše Corropoljce. Značilno je na primer sledeče: kakor sem že v nekem prejšnjem članku omenil, ima Corropoli čudežni kip Marije Svete Sobote, k: je posebna zaščitnica vojakov. Vsak vojak, ki prihaja na dopust, organizira med svojimi sosedami malo božjo pot. Ka kih 10 do 15 belo oblečenih deklet se zbere za malo bandero in gre pojoč proti cerkvi. Na čelu je vojak, na banderu pa so pritrjeni bankovci razne velikosti, od 5 do 100 in več lir. Ta denar se pokloni cerkvi Ni druge razlage: procesija se hoče tako na vsem viden način izkazati za zaprošeno ali doseženo milost
Pred cerkvijo dekleta pokleknejo in se pomikaio naprej po kolen;h do k:pa Matere B' ' je sv. Sobote, vedno pojoč. Petje
je glasno, kakor da hočejo dekleta z njim zbuditi posebno pozornost božanstva.
Nekoč sem videl tole procesijo: na čelu je bila žena vpoklicanega vojaka, ki se že več mesecev ni oglasiL Zena se je zaobljubila, da bo dala svojo 61etno hčerko za nuno. če se mož srečno vrne domov. In da bo Marija svete Sobote videla, da je zaobljuba resna, je stopalo zraven matere ljubko dekletce že popolnoma oblečeno v nuno.
Na človeka vpliva bolj intimno, če v cerkvi poje zbrano ljudstvo. Pesmi so me-lod^ozne slišijo se zelo lepi glasovi, posebno alti. Zame je prav svojevrsten užitek poslušati tako petje, posebno v sedanjem mojem življenju, ki je brez vsake glasbe žive mzšpivvbfkpzrdgovcbfskpzaa glasbe izvzemši primer da se tu bivajoči rojaki zberemo in zapremo, kako domačo ki ie večinoma otožna. včasih pa le tudi okrogla	M.
Za izssišitev Ljubljanskega barja
Velikopotezen načrt javnih del, ki fe zanje dal pobudo
Visoki komisar
Ljubljana, 29. januarja V zvezi z Izrednimi krediti za javna dela. ki jih je odobrila fašistična Vlada, je tudi za Ljubljansko pokrajino sestavljen podroben načrt, ki upošteva predvsem potrebe našega ceFtnega cmrežja ln pa 'avnih poslopij, ki so v gradnji in jih je treba dograditi Tako je bila dovršena stavba vse-učiliške kntjžnice, kirurški paviljon ln klinična predavalnica Nič manj važno delo predstavlja izpopolnitev bolnišnice in izboljšanje njenih nekaterih oddelkov, ki so v prav nezadovoljivem, da ne rečemo nedostojnem stan u Velikega pomena je tudi Izboljšanje velike cestne žile Postumis-Ljubljana. na kateri se kljub Izredni zimi dela nadaljujejo tudi vse te dni. Cesta oo popravljena, na nekaterih mestih izravna.
na in asfaltirana ter bo delo gotovo še v teku tega leta končano Poleg cestnih Je' je pripravljen tudi načrt, ki je zanj dal po. budo Eksc. Visoki Komisar in ki se tiče predvsem ureditve omrežja pokrajinskih cest Prav tako pa bo brez dvoma vzbu dila pozornost regulacija Ljubljanice .n t njo v zvezi izsušitev Barja, ki bo mnogo koristila ne samo asanaciji našega mesta ln okolice, temveč bo velikega pomena tudi za prehrano Ljubljane, sa-' bo mnogo doslej neplodne zem:„.- pridobljene za ob delovanje Druga dela se tičejo ureditve številnih voda v raznih predelih pokra ine. za katere prospeh s tolikšno vnemo skrbi Visoki Komisar, pravilno zavedajoč se. oa te kmetijstvo najvažnejši vir našega gospodarstva.
ODMEVI
židje in zločini
Madžarski vladni organ »Esiti Uj&ag« ugotavlja. da se je v zadnjem času odstotek židovske udeležbe pri raznih zločinih zelo zvišal Medtem ko je število tatvin, pn katerih so bili ude'oženi Zidje znašajo leta 1939 približno 12°/o, se ie 1. 1940 povzpelo že na 22.23 6/o. Od^rtotek židovske udeležbe p.ri zločinih odeništva se je zvišaj na 44.84 odst •• ov pri zfločinih morai'ne pokvarjenosti na 60 %. pri konkurzih pa na 72.79 °/o-Pri tem je treba pripomniti, da tvorijo Zidje tra Madžarskem komaj 6°/» celokupnega prebivalstva.
Maidžanld lisiti nada'je po-očafo da so v zadniem časni aretirali na Madžarskem 12 tisoč Z'dov ki n'*o imeli mri sebi dovo'je-nia za bn-anje. O prliki vol'k:h racij nroti 2:dom v kavarnah in židovskih r»<cT« ';h so obtasfti ugcuto-v^e. da je inWa več;-na Zidov, ki so sicer brez tw'a velike vsote denarja katere??, izvor po^Vici niso nv>g'i doVizati. Del teh aretiranih Z:dov ie bV od n**'jan v Galicijo, kamor bodo odne'i^<n' tudi o?it.a:1i. Večina Zidov fe po kavarnah razori*!1 a rame aC.airmaintne vevt' proti <=r'am osi Ma-džar^Vi 'ir?ti zaM/raio zato da marajo oblaki č;imprei r»r>rikrV»oif-i 73 jvr-vVn" wr»z-ž'd?m?p« madžarskih kavarn in drugih javnih lokailov.
Protikominternski blok
Večerna izdaja tržaškega »Piccola« je
objavila pred anevi dop.s iz BerLna o ljudski moči protikomiternskega bloka. Iz dopisa posnemamo nas rdnje podatke:
Površina Velike Nemčije znaša trenutno okoli 889.000 kv. km, na katerih prebiva okoli 115 milijonov ljudi. Japonska men 681.000 kv. km in šteje 105 milijonov prebivalcev. Italija meri s svojim imperijem 3.8 milijona kv. km. na katerih ž v: 59 milijonov ljudi. Tem trem glavnim salam pa je treba dodati še Mandžukuo in Madžarsko. Mandžukuo meri 1-3 milijona kv. km in šteje 37 milijonov prebivalcev, medtem ko se je ozemlje Madžarske povečalo po poslednjih priključitvah na 160.000 kv. km, prebivalstvo pa na 15 rmlijonov ljudi. Izmed držav, ki so se pred kratkim pridružile protikominternskemu paktu, je treba nadalje navesti nacionalno Ki'fjsko, ki obsega kitajske pokrajine Santung, San-si, Kiangsu, Hopeh in Honan, torej nad 900.000 kv km ozemlja, na k^+preni prebiva okoli 150 milijonov duš. Paktu pa sta se pred kratkim pridružili tudi Danska in Finska. Danska šteje 3.8 milijona prebivalcev, naseljenih na 42.900 kv. km zemlje. Finska meri 383.000 kv. km :'n šteje 3.8 milijona prebivalcev. Končno je treba upoštevati še Slovaško (5 milijonov prebivalcev na 39.000 kv. km površine), Hrvat-
sko 7.6 milijona prebivalcev na 90.000 kv. km zem.jej, Rumunijo (13 milijonov prebivalcev na 193.000 kv. tam površ ne) in Bolgarijo (6.7 milijona prebivalcev na 111.000 kv. km zemlje). Ako torej niti ne upoštevamo zasedenih držav Norveške. Belgije. Nizozemske, Luksemburga. Francije in balkanskih predelov, meri površina sil Drotikonvtemskefa paV*a 94 m'3iiona kv km, na njej pa živi 522 milijonov prebivalcev.
liumtsn o »rumunizaciji"
Rumunski list »Currentul« je objavil pred dnevi uvodnik Seicara o politiki »rumuni-zacije«. Pisec izvaja med Jrugim, da se Rumunlja dejansko bori v tej vojni na dveh bojiščih: na zunanjem proti Sovjetski zvezi, na notranjem pa za tako zvano rumu-nizacijo. Zmaga nad Sovjetsko zvezo je že Izven vsakega dvoma, p še Seicaru, tem bolj zaskrbljeni pa moramo biti za izid borbe na notranjem bojišču, čeprav se ta borba zdi lažja. »Rumun zacije« namreč ni mogoče istovetiti z odstavitvijo vodilnih oseb pri posameznih podjetjih, saj gre pn tem za trdo nacionalno borbo na gospodarskem področju. Kar bomo danes izvojevali v interesu rumunizacije, mora trajno obveljati, ako pa b; se rumunstvo pri tem ne izkazalo za zrelo in pri izvedbi dovolj pošteno, potem se bolo na mesto Židov pretepli drugi tujci, ki bi bili zaradi svoje prebrisanos t še bolj nevarni od Židov. Rumunlzacija podjetij mora potemtakem biti izvršena tako, da bodo na mesta Židov povsod postavljeni samo Rumuni. Končno prosi Seicaru državnega tajnika za rumunizacijo, naj objavi, katera podjetja so bila doslej že nacionalizirana, da bo mogla javnost nad procesom rumunizac je vršit: stalno nadzorstvo.
^Ameriško stoletje"
Glavno glasilo nai odnosocialistlčne stranke »Volliischer Beobachter« Je pred kratkim objavil članek dr. Richarda Salleta pod naslovom »Ameriško stoletje?« V njem opozarja pisec najprej na članek, ki ga je februarja 1.1941 objavil v ameriški reviji izdajatelj Henry Luce pod naslovom »Ameriško stoletje«, članek je zbudil v Ameriki veliko pozornost, lcajtl Luce je v njem zapisal med drugim, da ao Zedinjene države že 1.1918 imele priliko, da svetu vtisnile svoj pečat, ko so namreč bsTopski naročil upirali vse svoje nade v Wilsonove točke. Wilson pa tedaj svo-ih zamisli ni mogel uresničiti, ker ameriško ljudstvo nI še bilo pripravljeno, da bi nastopilo kot policaj v Evropi. Sedaj se je pod Rooseveltovim predsedstvom pojavila druga takšna prilika, ki pa jo bo treba v celoti izkorlstltL
To pot mora ameriška civilizacija postati »ameriško stoletje«. Samo mimogrede naj pri tem omenimo, piše dr. Sallet v »V61-klscher Beobachterju«, da ameriški pisec Velike Britanije pri tem sploh ne omenja, kakor da se samo po sebi razume, da jo Američani že vključujejo v svoj sistem.
Posledica tega članka je bila, da je Roo-sevelt takoj organiziral posebno sekcijo za inozemsko propagando pod vodstvom znanega polkovnika Donovana, ki je preteklo pomlad v nekem sofijskem baru izgubil svoj potni list.
Dr. Sallet navaja nato nekaj zanimivih številk o tako zvani ameriški civilizaciji ln omenja najprej znano ameriško brezposelnost. ki je januarja 1939 zajela nad 11 milijonov ljudi, čeprav le bilo za pobijanje brezposelnost, izdanih od 1. 1933 do 1939 nič manj kot 19.5 milijonov dolarjev. Podobno neurejene pa so razmere tudi v ameriškem poljedelstvu številke o visoki ameriški kulturi, ki da se zrcali na primer v 772 vseučiliščih itd., so po pifčevem mnenju kaj malo prikladne za dokaz o resnični kulturnj stopnji Američanov, kar kaže zlasti pomanjkanje šolskih prostorov, učnega osebja, nezanimanje dijaštva za študij itd Podobno drugo stran kolajne lahko vsakdo opazi tudi pri gledališču, filmu, muzejih Itd. O ameriški morali zgovorno govori dejstvo ki izhaja iz uradnih podatkov. da priha ja namreč v Ameriki na vsakih sto porok 17 ločitev zakona. O položaju cerkve v Zedinjenih državah, kjer se uveljavlja najbolj za«»Jerliena konkurenca posameznih veroizpovedi pa sploh nI. da bi govorili, zaključuje dr. Sallet svoj članek.
Z Gcreniske^a
Ranjenci v domovini. Te dni je prispelo z vzhodne fronte v Celovec več e število ranjencev Razmestili 60 jih po vseh celovških zdraviliščih Celovško okrožno vod. stvo ie razdelilo ranjencem za pozdrav domovine zavojček a keksi in sladkorčki « stekleničico žganja, cigaretami, plsemskira papir-em. svinčniki, zrcali kožno kremo in podobnim Darila je delil okrožni vodja dr Pototschnigg.
Val propagande po vseh k-a lovnih skupinah. Kakor smo že poročali priredi Na-rodnosocialistična stranka od 29 janu-rja do 1 februara na Koroškem celo vrsto propagandnih zborovanj z geslom: »Zmaga lahko samo eden, ln tc smo mi!« Po vsem Koroškem bo kakih 250 zborovanj. Snoči je prvi govori) gauleiter dr. Rainer v Celovcu. danes pa bo govoril v Beljaku. Na zborovanja po posameznih krajevnih skupinah pridejo govorniki iz najrazličnelš h nemških okrožij Tako bo na primer v Spi_ talu ob Dravi govori) državni govonrk Rentmeister, v šmohoru deželni govorni!; Andrej Graf. v Velikovcu državni govornik Oskar Kayser itd.
V	tovorni avto se je zaletel 24 t. m. sc je peljal prevoznik Filip Streit s tovornim avtom iz Laboda proti Dravogradu. Blizu labodskega kolodvora je pridrvel 9 letni Solarček Henrik Polž na sankah z griča na državno cesto. Nesreča je hotela, da prav tteti trenutek prihitel mimo tovorni avto. ki je dečka zgrabil in ga vlekel kakih 20 metrov s seboj Dečko je hudo poškodovan po hrbtu in po glavi.
Zakonska ovira se ne sme zaml>lčati. 38-letni Rudolf S iz Frankfurta je kot tehnik nameščen na Koroškem 17. aprila 194o je v Beljaku sklenil civilno poroko, katero pa je celovško deželno sodišče razveljavilo, ker je Rudof S. po sodnikovi sodbi hud psihopat ln zato po določbah državnega zakona nI upravičen stopiti v zakon. Ta nedostatek 4e bil že nekoč prej ugotovljen v Nemčiji, ko je hotel Rudolf S stopiti v zakon. V Beljaku pa je to zamolčal Zaradi tega je bil pred celovškim sodiščem ob sojen na mesec dni zapora.
Drugič bodo pobirali na GorenJsk®m za Zimsko pomoč to soboto ln nedeljo Spet bodo razprodajah znake in sicer podobice lz znane nemške otroške knjige »Kuštravi Petrček«.
V	Tržiču <e umrla 28 letna gospa Pavlina Kokalova. po rodu Jerebova. Zapustila je dva otroka. V 53. letu starosti je umrl v Tržiču cestni mojster ln hišni posestnik France Dcbevc. V Lomu pri Tržiču so dobil novega nadučltelia Jerolitscha z žein tn učitelja Viljema Pixnerja.
V	Kranju je 22 t. m. ponoči nastal požar v Mavličevi veletrgovini z železom in •e povzročil znatno škodo Nadalje Je nastal požar v Golobovi h'ši kjer pa gasilci □lso mogli pomagati zaradi! pomanjkanla vode!
Podaljšana lovska doba. Državni lovski mo ster je podaljšal lovsko dobo za različno div ad do 28. februar'a 1942. Dovoljeno je streljati samce kakor samice.
NAJENOSTAVNEJE Prijatelja se pogovarjata o železniških nesrečah. — Veš. pravi prvi, pri železniških nesrečah je vedno v največji nevarnosti zadnji vagon.
— Zakaj ga pa ne odklopijo — pravi drugi.
S spodnje štajerske
Za manifestacijo v torek ob obletnici 27. januarja 1919 je mariborski župan okrožni vodja Klingberg izdal oklic, naj prebivalstvo razobesi zastave. Mariborski dnevnik in graška »Tagespost« sta obJavL. la članke o takratnih dogodkih. Mariborski dnevnik je zaključil svoj prigodni članek z besedami: »Panslavistični sen je pri kra_ ju, svobodna je pot za prirodni razvoj mesta, ki e stoletja delilo nemško usodo in ki mu Je po zaslugi Adolfa Hitlerja prisojen nezasiuten razvoj.« — V dnevnik« »Tagespost« pa je zaključil dr. Otto Kump svoj članek: »Konec je strahu, minil je sija: tujih uniform, ni več srbskih šajltač. odstranjeni so .tuji panirji', ki so bili priseljeni na Spodnje štajersko, svobodno in ponosno odmevajo spet nemške besede in po cestah korači srečna mladina v rjavih srajcah ...«
Požar na Pobrežju. V soboto popoldne je začelo goreti na podstrešju Renčlove g»;t'-l-ne. kjer je bila peč preveč zakurjena. Gasile; so bili • kmalu na mestu in škoda ni prevelika. Pri reševanju se je ponesrečila 341etna natakarica Lojzka Hojskijeva, ki je hotela odnesti zaboj s steklenicami p va in si je pr: padcu zlomila nogo.
Stodnja z v°do v Celju. Izredno nizko vodno stan je je pripre vilo celjskega žuoa na Roberta Himmerja do razglasa, ca mora celjsko prebivalstvo kar na bolj šteditJ 7. vodo Vsaka stranka mora čim bolj ome_ iti uporabo vode pri kuhi, pit^u in higieni Za kopanje se lahko voda uporablja samo ponoči od 20 do 6. zjutraj Za posamezno krajevne skupine so določeni posebni pralni dnevi
Sporočilo priseljencem. Mariborski dnevnik ob avlja. da je poslednji rok za prijavo teriatev in pravic proti bivši jugoslovanski državi 31 januar Naknadne prijavo ne bodo upoštevane Za priseljence iz Kočevja, ki žive v okr^ž ih Brež'ce. L-utn-mer .n Krško, ie pristojna podružnica državne banke v Čel u
Življenje in a mira nje. v Mariboru umrla 72 ietna zasebnica Karolina Maly-Pugljeva. mati mariboiskega veletržca z vinom, Puglja. — Na Muti sta se civi'no poročila para Alosz Tertičnik in Marija Hrastnikova ter Franc Babič in Marija Feringova.
Zavoljo nevarnosti zmrzllne opozarjajo listi, da Je treba dvojne previdnosti pri krompirju. Temperatura v kleti, kjer je shranjen jedilni krompir, ne sme nikoli oa. sti pod 2 stop. C. če pa krompir neko'iko omrzne, kar se lahko zgodi že pri samem nakupu, ga je treba napraviti užitnega na ta način, da ga daš v mrzlo vodo. Kolikor krompirja ravno potrebu eš položiš za 24 ur v mrzlo vodo, ki ji dodaš nekaj oeta, na vsak način pa soli Potem se lahko ta it krompir nadalje uporablja. Treba je samo ostrejše prikuhe ali omake, da se ne čuti nekoliko sladkobni okus. ki se pri zmrzlem krompirju ne da zatajiti.
Iz pokrajine Gorlzia
Padli za domovino. Dne 18. decembra je na posledicah rane, ki jo je dobil na fronti, umrl 251etni topničar Ivan Kragelj, po rodu iz Tolmina. Bil je dober fant in krepak značaj, v vojni pa se je odlikoval kot hraber borec, ki je bil vsem drug m tovarišem za zgled. — Dne 13. decembra pa je — prav tako za posledicami rane, dobljene v bitki — umrl Albin Leban iz Casarse pri Tolminu. Tudi Leban se je na fronti odlikoval kot vojak in tovariš.
Ljubavna tragedija. V sredo popoldne se je pri Sant'Andrei odigrala ljubavna žalo:gra, ki je na vso okolico napravila žalosten, bolesten vtis. Zgodilo se je, kakor se tolikokrat zgodi v takšnih primerih po naših vaseh. Josip Nemec, 291etni fant, je bil že vrsto let zaljubljen v 21!e*no Ido Plesničarjevo in je bil tudi z njo zaročen. Zadnji čas pa so ga opravki zanesli daleč od domačega kraja. Pa mu je prišlo na uho, da se je dekle medtem premislilo, da je začelo novo ljubavno razmerje in da se v kratkem poroči. V sredo popoldne se je Nemec iznenada pojavil v demačem kraju in prva njegova pot je bila v Nanutovo trgovino, kjer je njegova zaročenka zaposlena kot prod?jalka. Poklical jo je na stran, izmenjal z njo nekaj naglih, razburjenih besed, nato pa izvlekel samokres in jo ustrelil v glavo, da se je zgrudila smrtno zadeta. Na vik in krik so prih;teli karabinierji. ki so ubijalca takoj aretirali in odvedli v zapor. Na kraj žalostnega dogodka pa je na<o prispela sodna komisija, da ugotovi dejanski stan. Smrt mladega dekleta je bila deležna toliko iskreneišega obžalovanja, ker je bila pokoinica znana in priljubljena po vsej okolici.
SPOMIN.
Zunaj llje ln treska. Mlada ženska se sanjavo spominja:
—	Oh, ravno tak večer Je bil kakor ta, ko si me zaprosil za ženo, dragi moj!
—	Da, grozen večer je bil. kaj ne? — pritegne mež, poročen šele leto dni.
Tone Smolnikar:
Vcslarje? zaklad
V Bagdadu nimajo studencev in tudi r? vodnjakov, vodarji prodajajo po uli-c?h vodo v kozjih mehovih, narobe obr-r^p^b lonček bo p'a«fru. kaipada le precejšno vodo T;srisa. Posel slabo redi in bagdadski vodarji so uboge pare
Tudi Omar ie b'l vodar in huda mu je p-«Hla Se eiino kamelo, ki lo je imel. rrr?avo. ubogo, enosrbo živinče ie moral p-r.^pt; so°o^u. bogatašu HeH*ri. Kdo kai n; dnhij za njo izkupiček je ko-m-ii 7^iertoJ da si je omilil namesto 00-mr4ave kamele krenkega nošte-r.->rrq ns!a.	»vetrov pa je mislil za-
1 prt «;lph<> čase.
Omar *p n;kdnr v svoiprn revnem ?lv-lipr»Mj ni imel nod st-rpho tako ogromne nnvrh ip ž!vel d^oč zunaj v. nrpd-i-pf.-*«.! iri	enep^p so h'Ji reveži.
V--'-o y-rc*p JiMJ,p revo*;. k^fc-^Son on	hono-rnih 7avodov v paffd^ll m-
5p nico pn-rnojt. oa bi jim '"Inoar «;vr>Sp<»3 ^omjMa tiiH' ne h' h'1 73iinq1 T"Vru-pp r^rv^Ai n">?pJ cM«"1' ton /^olcrom da bo na*hoHp bi n»<V>nH
r,^	roVlo^ TilrnnU«
p-) ep Jp noVp rtrPT^n^+p noč* g rpo*«irn jrrniiTnn ?7 bni+e. np crtlarH v
7!mami<-)snl \rr*>t »n nolcVnl nrimPt-or.
prodor da irvr5! nsmpro Toda ne^rpfc*
tudi tisto noč nI spala, bedela je in sicer
v osebi Hedžre. bogatega Omarjevega soseda. Hedžra je prebil večer in del noči v družbi tovarišev in rajskih odalisk. pa je slonel na strehi svoje hiše. si hladil vročo glavo in razmišljal, kako bi spet kje pri kamelji kupčiji odri kakega reveža za pest p-'astrov.
Pa zagledajo njegove risje oči uboeeea soseda, kako se plazi na vrt. Kar čudil se je, ko je videl, kako koplie Omar in polaga lonec v jamo ob vznožju starega figovega drevesa.
Radovednost ga je muč'la ln ko je Omar odšel in ko je ugasnHa v njegovi balti olienka, se 1e splazi) Hedžra z lopato v roki ves radoveden na sosedov vrt. Ni mu b*lo treba globoko konatj. kmalu je spravil iz zemlle lonec, odkril ga le in malo da ni jrlacno kriknil — lonec je bil poln srebrnih pi astro V.
S škodoželjni. zlnbn'm napmphom le Hedžra pospravil srebrn'ke v š'rnke gube kaf+ana. pa lonec spet pokril in zakopal. Prav n'č ga ni pekla vest da je oror>ai s<romaka.
Čez nekaj dni 1e priSel ubo<rj Omar spet na vrt. da «e v pom* rrrpvtfnat* tmN nnve«;eH ob svolem	zaVlodu
TTnnal le. Ion«- ie «rjrpr nn?el. DoVHt le bil. njegovih piastrov pa ni bilo nl-
iHer
Ve« r»himoT< ep fe <Vn»r vropJ n« tbt-Mo rvrpVHnJn!	nesrečo 'p «rrshn
za elsivo. Tn r>oip«p1 s« m« 'o «tr»h m*-ntta ea le ra^i^onost, pomiril se Je, sedel je in razmišljal.
Kam so neki izginili njegovi piastri? Nekdo mu jih je ukradel! Ampak kdo bi naj bil vedel, da jih je zakopal vprav pod figovim drevesom? Pač nihče drugi ga ni mogel videti ko njegov edini sosed, bogati Hedžra. Le predobro je poznal Omar navihanega kameljega trgovca.
Kaj naj stori? Da bi ga tožil? Kako bo ubogi vodar, ki niti lastne kamele nima, tožil bogatega soseda .ki bo dokazal svojo nedolžnost z najmanj petdeset krivimi pričami in bo stokrat gladko prisegel, da je nedolžen.
Omarjeva zadeva Je bila brezupna. Belil si je glavo, se grabil za brado — in glej. kar na mah mu je šinila po razgretih možean'h sijajna misel. Pomirjen se Je vrnil domov.
Drugi dan je stopil Omar k bogatemu sosedu. Ko je zagledal Hedžra vodarja pri vratih, je seveda koj zasodil. da Omar njega sumi tatvine in da mu bo grozil s kadijem. In brž si je izmislil bistroumen zagovor in neovrgljive dokaze za svojo poštenost
Toda nič takega ni b*lo. Ponižno in vdano ie stooil Omar pred njega.
»Alah naj blagoslovi tebe in mene!« ga le pozdravil. »Ne zameri svoiemu ponižnemu sužniu. da se drzne prestopiti prag tvoie hiše in te prositi za dober nasvet«
Fo**ra ie bil or'1e*no I? nenaden.
»PrinoveHui'« mu le milostno veleL
T« Omar 1e zafel.
veš. sem ti pred ne*r»1 dnevi prodal kamelo ss tisoč dvatto piastrov.
i Denar sem dobro porabil. Za dve sto pia-sem si kupil osla, tisoč piastrov pa sem zakopal na varnem kraju, ki zanj vem edinole Jaz sam. i Imam pa še tisoč piastrov. ded:ščino po I očetu, ki naj ga Alah tisočkrat blagoslo-i vi. Svetuj mi, kaj naj storim! Kaj misliš, da bi bilo bolie: da denar shranim ali pa da ga zakopljem?«
Hedžra je potegnil čelo v zamišljene gube, si gladil dolgo brado in odgovoril: »Omar, kolikor vem, si čez dan pogosto z doma. Vodar si, svoje mehove napolniš pa vodo prodajaš. Jaz vsaj bi na tvojem mestu denar rajši zakopal, doma bi I ga nikakor ne pustil.«
Ponižno je pritisnil Omar ustnice na rob bogataševega kaftana.
»V naprej sem vedel .0 modri Hedžra, da mi boš dal zelo moder nasvet! Storil bom. kakor si rekel. Se nocoj, ko se povrnem s poslov domov, bom piastre zakopal z drugim denarjem vred. Alah naj te blagoslovi za priiaznost. ki si Jo izkazal svojemu najnižjemu služabniku!«
Milostno Je odslovil Hedžra vodarja In se onropiPvo smeial za njim
Ampak brž 1e bilo treba nekaj ukreniti. Omar bo kopal ob vznožiu fgoveca drevesa ln bo oo°zil. da orveea zaklada ni več — os seveda, svojih tisoč piastrov no bn zskonal.
Prežal le Hed*r* za nllm in ko le Omar odierdil po nosllh. Je brž vzel uVrarfpne piastre, potuhnjeno oditi na sosedov vrt
in jih del v lonec, nakar je jamo spet za-kriL Pomirjen se je vrnil domov in čakal.
Proti večeru je prijezdil vodar, dolge ure ie čakal Hedžra na strehi in opazoval. Končno, polnoč je že bila, se je Omar priplazil, se mudil četrt ure na vrtu in spet odšeL
In spet je minilo nekaj časa, da Je ugasnila luč v njegovi koči. Omar je legel spat. Tiho se je splazil Hedžra na vrt po piastre.
S tresočimi se rokami, poln grabežljive poželjivosti je odkopal težki lonec. Ko pa ga je odkril, se mu ni zableščalo naoroti srebro — ničvredno kamenje je bilo v loncu.
Grdo je zaklel Hedžra in vrgel lonec po tleh. da se je razbil.
Glasen, porogljiv grohot se mu je ro-gal izza Omarjeve koče. Osramočen je zbežal Hedžra domov. Od tistih časov ne mara več videti vodarjev.
FIN DEŽNIK.
Na pogled fin gospod stopi v trgovino z dežniki K. mu prodajalec pokaže eleganten dežnik, vpraša gospod:
»Ali se dežnik nalahko odpira, je lz dou breera bl^ga to sploh v vsakem o žiru priporočljiv?«
Proda^elec- »Odn'rati tak dežnik, gospod! Za božo voljo, ne! Gospoda, ki rt lahko rrivošč* t*>ko fin dežnik, sfi vzame taksi, čim grozi dež,«
Svetlobni žarek kot medlo
L. 1801 je francoska narodna skupščina uvedla desetmilijonski del zemeljskega kvadranta, ki vodi skozi Pariz, kot dolžinsko merilno enoto. Sele 20. maja 1875 so to merilo, »meter«, priznali kot mednarodno merilno er.oto ter ga uvedli skoraj v vse dežele. Samo anglosaške dežele, Anglija in Zedinjene države, so vztrajale pri svojih colih, ki so jim pa določile točno razmerje do metra. S tem se končala tisočletna zmešnjava v področju merjenja. Sele sedaj je postalo tudi tovarnam strojev in preciznim mehanikom mogoče izdelovati res natančno odmerjene predmete.
Toda meter, ki je v svoji prapodobi v Parizu merilo iz platina in iriuija. je podvržen temperaturnim spremembam, ki znašajo v skladu z zemljepisno širino lahko 0.023 mm. Takšna razlika se bo nestrokovnjaku videla malenkostna, toda v današnjih časih, ko nadzirajo izdelavo vsakovrstnega orodja in strojev že z mikroskopom, povzroči lahko usodne netočnosti v fabrikaciji. Danes zahtevamo v tem pogledu namreč že tolikšno natančnost, da bi jo smatrali še pred dvajsetimi leti za nemogočo. Spomnimo se n. pr. glede zobatih kolesc navadne žepne ure, s kakšno natančnostjo je vrezan vsak posamezni zobec in kako natančno sega v presledek med dvema zobcema pri sosednem kolescu. Od te natančnosti je odvisen točni tek ure. Tisočinka milimetra, ki jo strokovni jezik imenuje »mikron« in ki je tako majhna merilna enota, da si je možgani niti predstavljati ne morejo, ima že odločilno vlogo pri izdelavi teh malih kolesc.
»Normalni meier«, ki ga hrani vsaka država, članica mednarodne metrske konvencije, kot primerjalno in odločujoče merilo za vsa dolžinska merila na svojem ozemlju, je kovinsko merilo, v katero je dolžina prametra zarisana z dvema mikroskopsko majhnima črticama. Takšno merilo se da izdelati in izmeriti le s pomočjo mikroskopa in z natančnostjo od 0.0002 do 0.0003 mm. Toda že ta natančnost v mnogih primerih ne zadostuje več, tn to tem bolj, ker so tako normalni, kakor vsi ostali tvarni metri podvrženi spremembam zavoljo temperaturnih razlik. Zato je Sved Johannson izumil drugo merilo, po katerem se razdalja med končnima črtama točnega metra določa s pomočjo svetlobnih valov. Svetlobni valovi so skoraj neskončno majhni. Pri rdeči kadmijevi svetlobi, ki oddaja prilično dolge svetlobne valove, znaša valovna dolžina n. pr. 0.6438 tisočinke milimetra, tako da gre 1,553.164 valovnih dolžin v dolžino normalnega metra. Meritev svetlobnih valov se vrši seveda s posebnimi optičnimi pripravami, ki delujejo s točnostjo 0.000.002 milimetra na en meter. Danes precizni mehaniki in precizni graditelji strojev ne uporabljajo več merilnih priprav, ki so jih določili po normalnem metru, temveč se ravnajo le po optičnih merilcih svetlobnih val o v.
Ti instrumenti delujejo torej z natančnostjo 2 milijontinke milimetra. Kako ne-
skončno majhna je ta mera, je razvidno iz primerjave: tenek ženski las ima debelino 1 dvajsetinke mm. Takšen las bi morali razcepiti v sto tisoč enakih delov, kajti šele potem ima vsak tak del debelino 2 milij ontink milimetra.
Tolikšne natančnosti izdelovalci strojev in orodja skoraj ne potrebujejo, pač pa preizkušajo z optičnimi merilci merilne priprave, ki jih potrebujejo za izdelavo poedinih strojnih in orodnih delov. Z isto natančnostjo, s katero so izdelana kolesa žepne ure, se izdelujejo danes namreč tudi zobata kolesa s premerom do šest metrov. Vsaka napaka v obliki zoba bi povzročala tu nadležne šume med obratovanjem in predčasno izrabo materiala. Rezkalni stroji režejo z nezaslišano natanč nostjo zobe v kolesne vence, zato pa morajo biti rezkalne priprave same izrezane z nezaslišano skrbnostjo. Tu gre že za razliko enega mikrona, tisočinke milimetra, kajti večje razlike v obliki in oddaljenosti poedinih zobov bi lahko postale usodne. Treba je pomisliti, da preteče periferija kolesnega giganta v eni uri tudi 1000 km in več.
Človeški prsti bi bili vse pregrobi za tako natančne meritve. Zato uporabljajo izdelovalci strojev in preciznega orodja tako zvana »končna merila« v obliki kovinskih kock. Prvi jih je uvedel že prej omenjeni Johannson. Izdelana so iz posebne utrjene jeklene zlitine in morajo ustrezati zahtevi, da tudi po daljšem času ne spremenijo svojih razsežnosti. Navadno jeklo bi tu gladko odpovedalo. Treba ga je najprvo na umeten način »ostariti«, in sicer na ta način, da se utrjene merilne kocke dvanajst ur ogrevajo v temperaturi 150 stopinj Celzija, nato se počasi ohlajajo. Tako preparirano jeklo se potem praktično ne razteza in ne krči več.
Ce hočemo dobiti določeno mero sestavljamo merilne kocke različne velikosti. Dolžino 29.35 mm dosežemo n. pr. s tremi kockami, z 20-milimetrsko, 5-mili-metrsko in 4.35-milimetrsko. Tako dosežemo zaželjeno mero z razliko kvečjemu 5 tisočink milimetra. Ta razlika pa ne gre na račun netočnosti merilnih ploskev, kajti te so brušene ,polirane, popolnoma ravne in sporedne, tako da se razlikujejo od prave mere kvečjemu za desettisočin-ko milimetra, kar se da z optičnim merilcem točno ugotoviti. Merilne ploskve so izdelane torej z veliko natančnostjo, kažejo pa neko posebno lastnost. Ce spravimo dve taksni ploskvi skupaj, se prilepita druga k drugi tako trdno, da je le s težavo spet ločimo. Izmerili so tlak, ki ju zleplja skupaj in so ugotovili, da znaša 8 kg na vsak kvadratni centimeter. Ce pa obe ploskvi, preden ju spravimo skupaj, podrgnemo z roko, se zlepita celo s pritiskom 35 kg na kvadratni centimeter. Raziskovali so, odkod izvira ta sila in so ugotovili, da ima svoj izvor v zračni vlagi. Vodna para iz zraka se usede na ploskev in se tam skondenzira, da nastane preten-ka plast tekočine, ki povzroča, da je tlak med merilnima ploskvama manjši nego pritisk zraka, ki kocke obdaja. Cim to-
lntfl)a zahteva popolno
Indijski vodja Matahma Gandhi na nekem zborovanju kongresne stranke, ki zahteva popolno neodvisnost Indije. Obnovljena akcija indskih patriotov, da se rešijo angleškega jerobstva, predstavlja za Veliko Britanijo eno največjih nevarnosti za nje položaj na Daljnem vzhodu
Ruska fronta
fip


Italijanski oddelki napredujejo vzdolž železniške proge nekega osvojenega industrijskega središča
plejše so ploskve, preden jih spravimo skupaj, tem manjši je njih medsebojni tlak, a sila, ki ju lepi skupaj je tem večja. Izmerili so debelino tekočinske plasti med skrbno sestavljenima kockama in so dognali, da znaša 0.0002 milimetra ali ti-sočinko ženskega lasu. Ta tekočinska plast pa daje skupaj s kakšnimi nevidnimi praški, ki so prišli med ploskve, zgoraj omenjene razlike.
Izdelali so pa tudi že končna merila, s katerimi so dosegli točnost petdesettiso-činke milimetra. To je pa tudi skrajna meja za takšna merila, kajti tu vpliva že toplota, ki jo izžareva človeško telo. Ta toplota poveča končna merila za neko neznatno veličino, ki pa se da vendarle izmeriti in zmanjšuje točnost meritve. Tako občutljive merilne priprave pa se seveda ne uporabljajo v poljubni delavnici, temveč v posebnih prostorih, ki so hermetično zaprti od ostalega sveta in kjer se temperatura praktično nikoli ne spremeni. Kajti vsaka napaka, ki bi jo pri meritvi napravili, bi se večkrat multi-plicirala, preden bi dokončali določen predmet, n. pr. zobato kolo, a ta predmet bi v praksi potem bolj škodil nego koristil. Merilne priprave, ki jih uporabljajo v delavnicah, delujejo še vedno s točnostjo štiristotinke milimetra, kar bi ustrezalo dvajsetkrat razcepljenemu ženskemu lasu.
Samo na ta nač'n je bilo mogoče doseči tako točno izdelane strojne dele, s kakršnimi se postavlja naš čas. Ti strojni deli, n. pr. zobata kolesa, so množestveni izdelek, zato mora biti meritev sicer točna, a hitra. Ce bi bila kontrola pri izdelavi prepuščena človeškim sposobnostim samim. bi ne prišli nikamor. Zato so izdelali merilne naprave .ki med delom avtomatično nadzirajo izdelek in sproti popravijo vsako netočnost. Ce se n. pr. orodje, ki reže zobe. obrabi samo za kakšno štiristotinko milimetra, kar bi imelo za posledico netočne oblike in presledke med zobovi, poseže avtomatska kontrolna naprava vmes. Ta je ugotovila tudi naj-ostrejšemu očem nevidno spremembo v obliki zob in odrine rez/lo. vključi brusilno ploščo, ki rezilo obrusi in mu da za točno delo potrebni obris. Ko se ie to zgodilo in ko je kontrolna naorava to ugotovila, vključi rezilo spet v obrat. Pomislimo, koliko dela in kakšne zamude bi nastale če bi moral v^e te podrobne nro-cedure opraviti človek s?m! S stroii. ki so opremljeni s takšnimi npdz:rr>in!nv avtomati, pa izdelajo n. pr. tovarne za poljedelske stroie do 200 popolnoma natančnih zobatih koVs na uro 'n pri te—« upravlja en sam delavec istočasno tri stroje!
Odkar imamo svetlobe merilne naprave in opisane končne merilce, se tudi ne more več dogajati, da bi se poedini deli
strojev, ki so jih izdelali v različnih delavnicah, pri montaži ne skladali. V prejš-njih časih se je rado dogajalo, da iz poedinih delov, ki so jih izdelali »po meri« v raznih obratih, ni bilo mogoče sestaviti pametno delujoč stroj. »Mere«, ki so veljale tedaj za precizne in enake, so bile iz
umljivih razlogov pač vse prej nego to. Odkar pa določajo mere s svetlobnimi valovi, se takšne nevšečnosti ne morejo več dogajati, kajti naše merilne priprave so danes res točne in enake, a natančno izdelovanje normiranih sestavnih delov je postalo skoraj otroška igra.
Dežela z mnogimi itncni
Imena, ki so jih dali otoškemu svetu med Južno Azijo in Avstralijo, so tako pestra kakor ta kes sveta sam. Ta imena ! ne označujejo vsa istega področja, pri ne-j katerih ne vemo točno, kateri predel otoškega kraljestva imajo prav za prav v mislih. Poleg označbe, ki velja kot »uradna«, namreč poleg »Malajskega otočja«, src-čujemo bolj poredko ime »Indonezija«. 1 Označba za tropsko Holandsko, »Holand-[ ska Indija« ali »Holandska Vzhodna In-■ dija«, obsega ožji predel, med tem ko se-! ga »Avstralazija« daleč preko tega področja. Neka praktična glava je predlagala nekoč »Malazjo«, »Malajsko Azijo«, toda tega predloga se niso oprijeli. Nekdo drugi pa sploh ničesar ni predlagal, temveč je samo v stanju onkraj praktičnega premisleka zapisal be.-edo »Inzulinda«, »Otoška Indija«. To je bil baje Multatuli, sloviti Holandec Edvard Douwes Dekkar, regent pomočnik v Lebaku na Javi, ki so ga zavoljo njegovih obtožb proti holandski kolonialni politiki odpustili iz službe in ki je potem zašel v bedo ter se je popolnoma spri s svojim narodom. Umrl je v tujini. V njegovi knjig} »Max Have-laar«, ki je pred sedemdesetimi leti skušala zbuditi vest holandskega ljudstva proti tlačanskemu sistemu v njegovih kolonijah, je zapisal na zadnji strani: »Kajti
Tebi posvečam svojo knjigo. Viljem Tretji, kralj, veliki vojvoda, princ... in več nego princ, veliki vojvoda in kralj: Cesar krasne dežele Inzuiinde, ki se vije tu okreg ekvatorja kakor pas iz smaragdov.« Nemara je v resnici v tej knjigi zibelka te besede, ki se je ohranila tu in tem do danes in rti izgubila svojega prvotnega čara.
A
T A
ZA SMEH IN K&ATEK ČAS
Gospa Kunigunda si je izposojala vse mogoče stvari od gespe Evlalije, ne da bi se za to izpesojevanje kdaj na kakšen način oddolžila. Ko je priila nekoč hčerkica gc"P3 Kunigunde spet k go pr? Ev'al?jJ, da bi prosila za veliko ponev, se je Evlaliji uprlo: »Pctdravi mamo,« je dejala, ji rcci, da potrebujem ponev sama. Ocvrti moram ribe.«
Pot minut pozne e se je deklica vrnria: »M?ma vpraSne, da-lj bi nam ne mogli
posoditi nekoliko rib ...«
*
Tat !ana je hotela v Split, da obišče neko prijateljico. Toda potovanja po morju jo je silen strah. Boji se morske bolezni
»Prosim, go pod doktor,« jc vprašala zdravnika, »kaj naj jem, predne stopim na parnik?«
»Nu, priporočim vam najcenejše Jedi!« je odgovoril doktor.
Vojvoda Vil om Vvurttemberški ie nekoč v časih, ko je še obstajala tlaka, slišal dva kmeta, ki sta ss prepirala, da-li je ljubezen delo ali razvedrilo. Ni ta se mogla sporazumeti. Končno se je vo voda, ki ga .nista spoznala, vmošal v pogovor in je vprašal tistega, ki je trdil, da je ljubezen razvedrilo, na kakšen način je prišel do tega naziranja.
»To ni težko razložiti,« je odgovoril mož. »Tu na deželi smatramo skoraj vsi ljubezen za zabavo, ka ti če bi bila delo, bi ga morali že davno opravljati za dvor naže-ga vojvode!«
VSAK DAN SNA
^ >1
»Mož, s katerim se bom poročila, mora biti junak!«
»Zakaj? Tako strašna pa vendarle nisi videti!«
Obissvffe v>m
KvltHrni pregled
Vprašanje meril
Ce se pojavi v javnosti o isti gledališki predstavi, o isti umetnostni razstavi ali o isti knjigi dvoje skrajno nasprotnih mnenj; če sii stojita nasproti v mrzli oddaljenosti tečaj priznanja in tečaj odklonitve, popolne hvale in popolne graje, tedaj m nekaj v redu, bodisi v kritiki, bodisi v samem pojavu, v predmetu ocene. Povprečen opazovalec. ki moirda niti ne pozna predmeta aili pa je pred njim v zadregi, kako naj ga ocenjuje, vidi v takem medsebojnem nasprotju in protislovju dveh sedb nespodobnost kritike, da pride do objektivne sodbe. V tem primeru se mu zdi. da je tako početje sp!oh odveč in če bi bil javno zapds®l to misel, hi mu na ves glas potrdila vsa srenja ti^fh ki so se čutili prizadete po kritiki. (Tn srenja ima sta'•o značilno lastnost. da n:kdar ne protestira zoper hvailo, marveč samo zoner grajo, kako človeško, čez mero človeško. mar ne?")
Kdor tako misli, se kaiimk ne vprašuje, ali nima ta ali ona. v hvali sli v graji pretirana sodba k*k?Tie<ia osebnega ozadia: zlasti preglasna hvala je vedno sumljiva, da tiči za n'"o v tej <nli ott obHki naročena reklama. Z drv rt* strani ie mogoče — a taki primeri so redki — Ha ore za tako imenovani avant^rdn" pofav v katerem se po-
po'no<-po -i»V,aioio okusi roer51«i. dobe in ki
im« neVoi':l-n svoi-'h navdn?<T|ih m sp.ktar-sko n^trrn-li verniVn-v 7 drutfe Strani r« j-Krvrit« 7an;Vo^-a'oe ali n«čf»'nr nasrM-o+mke ^J^j^p^l^d b' la!>Vo kritil- k-»-iKVp vnr« §a' a M ni sam	:frami knirgomi 'n
slikami kritik, ki mu neka reč ne ugaja, če-
tudi je njegovemu prijatelju tako v^cč, da je kar navdušen za njo. Kdor pozna tc reči. se ne čudi. da nekateri pojavi estetskega značaja tega ogreje jo. drugega pa za puste povsem hladnega in ravnodušnega.
Vprašanje vrednotenja dei'očcnih pojavov ni samo v estetiki, marveč tudi v vjem človeškem življenju eno najbolj rahločutnh vprašanj in sega s svojim bistvom globoko v problematiko nagega mišljenja in čustvovanja, naše čutne sprejemi jivceti. dojemljivosti in zaznavnosti. Ne bi hote' 'ti tako daleč, n'ti se b a viti v okviru tega sestavka z načelnimi problemi umetniške krlt:ke Zaradi jasnosti je treba samo reči. da smo v nekem smislu vsi »kritiki«, ker izrekamo vsnik dan kakršne k o'i sodbe, vendar moramo pojem kritike toJno doVčiti in omejiti na metodično presojanje neke stvaritve., na nje vrednotenje z določenimi meriiH. A tudi to ni še vedno kritika v porodnem in sodobnem pomenu besede; snj bodo o kritiki vedno vezali razni nazori in razne zahteve, a nje oblika bo vsekdar odvisna od razl:č-nih stopenj na poti k popo'nosti. Vsaka kriitiika je lahko dogmatična in impresionistična, ali ma je samo impresionistična m ianm drvgmatična. Nobena miselno utemeljena kritika se ne more izogniti neki več ti ali manjši dogmatičnosti im je že zaradi svr>Je zvestobe določenim ide'am rZ-uim ali forma'n lin orav-Voim enoRtnanVc.s Z diru ge strani tki je vsaka kritik* tem b^j fon-presionisrična č'tn mani more nodi-ed"ti neko n.m^t-nnistno stvaritev m:memu •'•"a|!:tično-primerjailnemu proučevanju. Statično stva-
ritev. kakor je na primer kip a.1 i s'i>ka dalje lirična pesem ali roman, pa tudi glasbena kompozicija, ki jc zanjo na raz-p-jlago port;-tura, je mogoče occnjevati in vrednotiti dogmatično Toda kdo more z on 'cim' sredstvi. z enakim kritiškim proč r s*-m prevrati umetniki dej dinamičnega značija. na primer stvaritev igralca ali v-vrvis^cga viriuo-za? Tu je vsako vrednotenje že v bi tvu Lmprovon1 stično in zato v ne-vjtmi b ž':v subjektivne**!. Pri nJc-n je 'tsžnn cnmo rc?-nievoččevo «*troT*'jmie p1"" kar mrc: r tivnem gledanju. nie?oi-a m-Sni tv^teno^t pa seveda nje*ov.a naravna rAčufvvo?* za srce Temnil je takih vtinkov i>n njegovo pri-dobljeno znanje, njegova čuc*vena in in-te'c':ti!"v'na krltr.ra. Siren- pa jc treba tudi med kritičn:m: rmrrcsi^^ti pravično V.* M med robo' t:ste. ki morajo tv> n"ravri ?»-<'ie funkcije takoi po"o!»ti o f-o>rh vtifrh *n one. ki lahko n^k' umetniVd d<v večk-t vidi jo m ga pričujejo v raz,:čn'h raT-^o-ženjVfih odtenVh umetnika '.n s^m^a
Pri vsakem višjem v^o^n^teniu. ki se bodisi kot ocena. bod:rn kot nje zahtevnejša, znanstveno strem' jiva r>V-'ka — kritika — včlenja v krog stvaria'nega ku'tu.rnf<*a de'a je najvažnejše vprašanje meril. Navadna sadba. ki jo ima na rrimer o nek- g'~da,i-Škf predstavi g'e-d.n!v1ki r«r< t se ra?'oču:e o j recenzentm^e sodbe prav tem da s'ednji skleoa z določenimi merili, zakaj v naravni soTejem'rvosti in intuitivni do^lodnr.«ti lahko marvkateri f*ost nre''fl?a rece^^enta: te lastnosti so sp'oh neizmerii'vr M~»i'i)> k' jih tmJTTio za preso-janie t^a aH ie n" n>ri mer nnka ^•»da^MVa nred^t-avj	a'- ne
so no večin' 7WcVm«'na se rvsvr tanr-n f;*te skrivnostne. n«^on5ike. *nMitivne sferf ▼ kateri je w :n nri^nr-d^ifn« dr<niovH.rn ne 1<" nrrWnirkp stvariaVofti marveč tudi umetniškega doživljanja. A to. kar dobiva-
mo iz te sfere, postane na svoji poti iz na-gon"ke sfc.re v zavest, iz občutja v zaznavo in v misel nujno subjektivno, ker dobiva intenziteto r.d p ^jameznikovega »sprejemal-nega arara^a«, od moči njegove intuitivne in fan ta ~>: i i!; ".-kreativne nadarjenosti od vs:-gi tiri'e?a. kar jc prav za prav skrivnost drj.Vnc a'i trrne umetniške narave in kar ie z' "t' v o'tci-ik'h spreminja od čk^cka •'o- č'o.x>ka. Ni dvoma, da jc tudi pri cce-njc a'cu v trenutku njegovega doživljanja um^-i ne ali umetn;'ikega deja udeležena prol>n;m ta njegova iracion.Vna narava, vendar mu lc-ta ne daje več kakor samo nek! vtis (iror^-esijo) in z njim neko, d-eja'1 bi. izž".reva>jo3e jedro, ki pot'ej preveva in n"'"iTi'c rreovctljuje vss njegovo poznejše P; odvrni um'.t ven o in zavc-tno de'o s tem r,m3'niTik:m d-xrvetjcm. ves proces njego-vo'»i. vreJnotcnja.
Fo^ave-tn iemi. 'a^mi vtifiki m rac;ona'no kde'ana meri'-' «so nuina sestavina slehernega v um.>Tn:riko krifiko mrerj^nega vred-'a. Ce hočemo presod-it' "4i je uspe'a na	i'rr:zoriitev neke Shakespearove
tragedije, mo-amo poznati nje besedilo in stopiti tako rcVo<* v njeno ozračje, spoznati o^r.o^-ni ton, ki preveva sleherno pravo nm^tninko stvaritev dognati avtorjevo vodilno :dcio :n prevladujoče streroljenje. znati izmeriti s^-asti ter duševne in soc:a'ne zapletliaie. ki vrtinčijo dejanje, uganiti v-/m "t in sirnse!	do^a "an ja. Skratka,
imori moi^anv< rek' r^i^m o tem. kaj ta tra-g<viUfl ie in kai je b'ka avtorju '.ti n'e«*->ve-"vt ča«! rvi tudi o tem kai m o*-« K;ti nam. Hr"7 pr1? ''^nr o	k* nastane
kot s'nt?za	znanja 'n na^e lntu'cije
ni rnr^t pnvoiati ne celotne uprizoritve ne nien'1i	kfkoc <r» <tvs-
ritve \<r*r^f ik'ti um^t^ik«-«-. Merila, k' ^-iha h. io od našega znanja m ki so pridobi Ji va, so
lahko Je vedno različna ker sp razne ne samo stopnje znanja, marveč tudi zorni koti, miselna izhoivča. vendar je tu ne le mogoča, marveč udi verjetna vsaj do' osnovno mere s^glasma sodba vseh vestnih ocenjevalcev. (Dcjanfko je mogel To'stoj devati v nič vrena Shakespeara, Papim »triati« »H-mileta« in »Fav&ta«. a drugi so poli vi-r -ke hvaln:ce prav tem dc^cm kot vrhun-r.kim stvaritvam nemškega genija.) RazSič-zoi-ni kofci in estetski okus1: pa &e ne morejo t?ka*i nekaterih tehničnih momentov ter se ne morejo oddaljiti tako da'eč. da bi sVbo. norzdc'ano. nedo-onario ranimo io podpovprečno nrcd::t.nvo prr^a^H za vzorr.o unri-zc-ritcv. Za takim razhajanjem stoji vedno moralni defekt v ocenjevalcih, n^ka. izven-umetnršVa »arričre pem"če« neki interes, ki je pcstail intriga v razp'etu presojanja.
So stvrri. ki ob pravilnih kriterijih vodijo 'ljudi različne estetike do-ienrliivcsti in raz-sodnoBti k sog'ai5ju: v s'ikanTtv-a in kiparstvu na primer anatotmična prav^no^t člo-veVcih in živt?.'sk:h likov. per®priit've itd., v glasbi tehnična izgrajeno?t komnozreje* pcecizncrst muziciranja. pravdne vUSne in nižine gla.su in zvoka, pravilna mstrumen-tacija in drugo, v literaturi stl. jezik in fcrma'na dognanost posameznih zvrsti, v teatrrki renroduktivnii umetnosti zvestoba tekstu, tehnična izgrajeno"t pravilnost maske in kortuma. pristnost afektov v igranju, doživljajska oVika igranja namesto površne vnAnje igre itd.
•
Hot-s' «>«ti nrr.-edflti da ie vz'ic vsei na-rivni subjeiktiivno^ti	's «metnof*n*h
stvaritev mo-*v*e nam'on:ti so'!« na določen«. obrede''er« mori1« in d« je hrt« eh racionalno ror,+avlien-">i meril vsa nedvoumno ro^rehna intuitivna, umetnioko doživlja jfka osnova neuporabna za točno in
Petek, 30. L * 1942
Kronika
*	Nagrada za rojstvo dvojčkov. Iz Du-
cejeve^a »klada je Visoki komisar podelil zakoncema Ivanu in Frančišk; V.dmar iz Gaberja 21, občina Dobrova, nag.a io v znesku 600 lir, o piil.ki rojstva dvojčkov.
*	Nad 102.000 novih stanovanj. Poročevalska agencija AGIT objavlja zanimive štev.ike o razmahu gra nje stano.anjsk h hiš v povojni Italiji. V ceiem je bi. o oa .eta 1919. do 1940. zgrajenih 102.079 stanovanj, ki o o segaj o 309.o80 sob in 155.118 stranskih prostorov.
t V Nemč.ji upadajo ločitve zakonov. Nemški državni statistični urad je izdelal pregled loč tev zakonov v letu 1910. Voj.ia se je ugo'.no izkazala v.-aj v tem, da je število ločitev padlo v p.imerjavi spe šnjim letom za 18.2 odsto.ka. število lazsoib, s kater.mi je bil zakon razločen, pa je padlo celo za 29.4 odstotke. Poleg vojne ugodno vpj va § 55. nemškega bračnega zakona.
*	Smrtna nesreča pri klanju, Krsjevni kmetski vodja pri Novi št fti blizu Gus-singa je 27. t. m. hote! klati svinjo, županov sin Gustav Steiner naj bi bil s strelom omamil ž val. Izposodil si je neko staro vojaško pištolo in jo polož 1 v hiši na mizo, ker voda za čiščenje svinje še ni zavrela. Ko je čez nekaj časa segel po plšto'i, se je sprožila Krogla je za ela 201etno Rozo Pumerjevo, ki je bila ravno na obisku pri starš h. Krogla je predrla srce in ramo in se zarin la v bližnjo peč. Nesrečna Roza se je na mestu zgrudila in je kmalu nato izdihnila. Gustav je izprva od strahu potegnil, vendar se je kmalu spet vrnil. Pokoj-ničin soprog je nedavno odrinil k vojakom
*	Enajst konj je zgrabila lokomot va. Hu la nesreča je zadela nekega posestn ka pr; šmihelu na Gorenjem štajeiskem. Več konj je ušlo iz egrajne staje in so zdiijali proti bližnji progi. Čeprav so ljudje takoj pohiteli za njimi, da bi jih nagnali nazaj v stajo, je bilo že prepozno. Po prog; je pridrvela lokomotiva in zavozila naravnost v konjsko čredo. Enajst lepih plemenskih živali je obležalo mrtvih ali hudo poškodovanih na progi.
*	Beneška Biennale za umetnike. Na prošnjo Fašistične zveze profes onistov in a2tistov se je ravnateljstvo Beneške Biennale odločilo, da bo v bodoče po en odstotek od cene vsake umetnine, ki bo prodana na njenih razstavah, odvajala podporni blagajni Nacionalnega fašističnega sindikata lepih umetnosti.
*	Pomanjkanje jamskega lesa v Turčiji. Po poročilu iDonauzeitung« je bilo zarali pomanjkanja lesa ustavljeno delo v državnem premogovniku Zonguldak ob črnem morju. Ker je to edini premogovnik, ki zalaga deželo s premogom, bo ustavitev de'a za delj časa imela nedogledne posledice. Z veliko nagi co skušajo dobiti zdaj jamski les iz notranje Anatolije. Neprilike s° nastale zaradi izostanka pošiljk rumunskega lesa.
*	Vohunski proces v Sofiji. V prihodnjih dneh se bo pričel v Sofiji nov vohunski proces. Vanj so zap^tene osebe, ki so bile v najožji zvezi z v Anglijo pobeglim Kosto Todorovom, v odsotnosti obsojenim na smrt. Obtoženci so bili že lelj časa v srbski in angleški vohunski službi. Pričakujejo več smrtnih obsodb.
*	Kongres za vojno kirurgijo. 31. januarja bo pod pokroviteljstvom državnega vodje maršala Antonesca in v prisotnosti rumun-
Fridci.K L,upsa bo nastopil danes kot Ke-cal v »Prodani nevesti«. (Glej članek v ;
Kulturnem pregledu)	i
skega zdravstvenega ministra prof. dr. To_ aesca v Jassyu otvorjen kongres za vojno kirurgijo. Povabljeni so vsi rumunski civilna in vojaški kirurgi, ki imajo opravka z vojnimi ranjenci.
*	žiuje morajo delati. Iz Bukarešte javljajo, da morajo vsi Zidje, ki so spodobni za delo, brez izjeme do 15. febiua ja biti najmanj 5 dn. zaposleni pri odmetavanju snega. Kdor po preteku tega časa ne bo^ imel potrdila o opravljenem delu, do prileljen židovskemu delavskemu bataljonu in poslan na pr silno delo.
*	Dve tramvajski nesreči v Napulju. V Napulju sta se v toiek na dveh raz.ičnih kraj h kar druga za drugo pripetili dve tramvajski nes.eči. V obeh prime, h ..ta trčila drug v drugega po dva voza. Prva nesreča je zahteva a tudi smrtno žrtev — za poškodbami, ki jih je .obil pri udaru, Je umri neki delavec — in 16 ;anjenih, pri drugi pa je b io ranjenih 5 oseb.
*	Tri smrtne žrtve zastrupitve. V Comu so našli te dn, 461etnega Carla Cazzanigo. njegovo ženo .n njunega podna. emnika mrtve v njihovih postelja. Preiskava je ugotovila, da so se vsi trije zas-rup li s pokvarjen mi živili, iz katerih je žena prejšnji večer pr pravila večerjo.
*	Blaznež, ki je ukradel truplo iz mrtvašnice. O nenavadni pustolovščini poroča j v ;z Taranta. Neki ponorel človek je ponoči prepiezaJ pokopališki zid in se vtihotapil v mrtvašnico, kjer je na odru ležalo t. uplo neke ženske, katere pogreb je bil najavljen za naslednji dan Izkoristil je trenutek, kc se je mrlišk. čuvaj odstranil, ter raiož<i truplo, ž njim vred spet preplezal z.d in izginil v temo. Lahko si zamišljamo razbur. jenje in obup sorolnikov pokojnice, ki so našle '.nje jutro prišl . da pripravijo pogreb Policija je takoj začela poizvedovati za skrivnostnim posebnežem, a mu doslej št ni prišla na sled. Truplo pa so našli v gozdu kakšen kilometer od pokopališča, k,er ga je odložil blazni tat.
IZ LJUBLJANE
u— Zaradi krstnih listov in drugih oseb nili dokumentov, ki jih je treba pripraviti zaradi dopolnitve podatkov v anagrafskeir. zavodu, je sedaj prebivalstvo v dvomu, če bo treba te dokumente oddati. Zato pa m.', ramo po asniti, da bo treba vse dokumeiAe v anagrafskem zavodu samo pokazati ter jih bo vsak takoj spet dobil nazaj. Posebno pa opozarjamo, da so dokumenti veljav, ni samo z matičnim zapisom Ne zadostuje namreč samo številka rojstnega, krstnega poročnega lista ali drugega dokumenta, temveč mora biti na vsakem dokumentu zapisana tudi številka zvezka matične knjige ter zaporedna številka dotičnega novorojenca, krščenca aH poročenca v tej ma. tični kn igi. Kdor ima svoje dokumente že v redu, mu torej ni treba iskati novih li -stov, oni pa, ki kakega dokumenta nimajo, jih pa dobe v dotičnih župnih'uradih za ta namen takse prosto.
u— Popisne pole za živtlske nakaznice morajo hišni gospodarji zanesljivo oddati najkasneje do 4. februarja v ljudskih So. lah, in sicer samo ob delavnikih od 8. do 12. in od 14. do 18. ure Poleg ljudskih šol pa prevzema popisne pole tudi vratar mestnega magistrata ves dan ob delavnikih ter tudi ob nedeljah ln praznikih. Da ne bo na magistratu nepotrebnega iskanja, opozarjamo, da je vratarjeva soba v pritličju takoj na desni strani v veži hi&e za vodnjakom. Kar se pa podnajemnikov tiče, moramo opozoriti, naj se naznanijo in vpišejo tako kot so se pri prvem popisu. Kdor se je torej vpisal na polo družine, kjer stanuje in tudi tam dobiva svojo živilsko nakaznico, naj bo njegovo ime tudi sedaj na popisni poli družine. Ce je pa pri prvem popisu sam oddal svojo popisno polo ter svojo živilsko nakaznico dobiva sam ali pa drugje, naj tudi sedaj Izpolni svojo poseb. no popisno polo, seveda v dveh izvodih kot vsi drugi upravičenci Veliko napak je tudi na drugi strani popisne pole pod III. točka 5, kamor mora družinski glavar vpisati samo tiste, ki niso na hrani doma, temveč do. bivajo hrano v kakem zavodu, n. pr. v Delavskem domu, bolnišnici, otroškem zavetišču ali drugih podobnih zavodih ter za. to nimajo svojih kart ln brez svojih kart dobivajo hrano v dotičnem zavodu.
u— Dopolavoro za smučarstvo. Pokrajinski Dopolavoro v Ljubljani organizira dve važni prireditvi za zimske športe. Izvoljeni bodo smučarji in smučarke, ki bodo poslani v Cortino d'Ampezo. Tu bodo tekme za razna prvenstva. V Ljubljani bolo prirejene smučarske tekme za moške verjetno 15. februarja, za ženske pa 22. februarja v Ko-
čevju Pravila za sodelovanje bodo pravočasno objavljena. Pokraj-nski Dopolavoro bo trpel potne stroške in bo nudil poroštvo vsem, ki bodo na prireditvi sodelovali.
u_! jubilejni program v »Veselem teatru« ie v soboto, nedeljo in ponedeljek! Nad jubilejni program, ki je sestavljen iz samih najboljših točk dosedanjih programov, preuvajamo v soboto ob 18.30, v nedeljo in v ponedeljek na Svečnico pa ob 14.30, 16.30 ln 18.30. Posebno opozarjamo na ta .zbran program vse tlite, ki niso videli naših prvih sporedov. — Predpiolaja vstopnic v soboto od 10. do pol 13. in od 16. ure dalje, v nedeljo jn ponedeljek pa ou 10. ure dopoldne neprekinjeno do večera.
u— Umetnostna razstava sikarjev Nan-aeta in Draga Vidmarja bo odprta v nedeljo dne 1. februarja ob desetih -o. ol ne v galeriji Obersnei na Gosposvetaki ce^t.. Biaia-umetnika razstavljata svoja novejša dela, zajeta iz življenja naSe va*i, in bodo tudi to pot vzbud la pozornost vseh, k; imajo zanimanje za naSo upodabljajočo umetnost. Vabimo obe.nstvo, -*a si razstavo ogleda. Posebna vabila niso bila razposlana.
u— V petek, due 6. februarja bo koncer. trna v Ljuuljani violinistita P .na Carmirelli iz Rima To bo drug. koncert velike v.olia-ske umetnice v našem mestu. Prvega je aosoiviraia lan. meseca jul.ja z resn.Cn.ir velikim umetniškim uspehom. Podrobnosti in spored slede. Pre^ prodaja bo od jutn dalje v knjigarni Glasbene Matice. Koncert bo v veliki Fiiharmoničn; ovoiani.
u— Izgubljeno. Po Kaianovi ulici do ce-zigrajske pošte sem izguoila važno pis.no. naslovljeno na Vero Remec Najd telja pro. sim, la ga odda pri vrataijU v drain^tem gleuaiišču.
Iz pskraflne Trlesfe
Velik uspeh »Boheme«. Kakor prva predstava, je tudi repriza opere »Boheme« v Verdijevem gledališču dosegla velik uspeh Občinstvo je do zadnjega kotička napolnilo gledališče in z viharnim navdušenjem nagradilo zlasti oba nosilca glavnih vlog. Mafaido Favero in G.ovan-nija Malipiera. Prav tako je bil živahnega odobravanja deležen dir gent Gianan-drea Gavazzen V soboto bo prva predstava opere »Dafni«.
Smrtna nesreča na železniški progi. V noči od torka na sredo je imel 521etni progovni čuvaj Albino Bergamasco iz Sa-grada dTsonzo službo na odseku proge Monfalcone-Ronch: Sud. Ko je prišel do križišča Cave-Selz, pa je postal žrtev usodne nesreče. Zatopljen v svoje delo. je sicer opazil, da nasproti prihaja vlak, a ko se je umaknil na vzporedni tir, je prezrl, da drvi vlak tudi za njim. Lokomotiva je nesrečnega čuvaja zagrabila in s tolikšno silo vrgla ob progo, da je ves razmesarjen na mestu izkrvavel. Kmalu nato sta dva karabinjerja. ki sta na patrulji prišla mimo, našla njegovo truplo ter poskrbela, da je na kraj nesreče prišla sodna komisija.
SodšJe išče 55 juristov. Mestna občina opozarja, da je razpisan natečaj za 55 mest pravniške stroke na sod:šču. Natečaj je bil objavljen v 287. š'evilki Uradnega lista dne 5. decembra 1941.
Iz Novega mesta
n— Izdaja pri Novari. V ponedel j. k bo gostovalo v Prošvetnem domu Narodno glelališče z znano švicarsko dramo »Izdaja pri Novari«, ki nam pretresljivo podaja srednjeveške vojne dogodke. Vsi nastopajoči umetniki bodo nastopili v srednjeveški opravi, kar bo posebno privlačno za novomeško občinstvo. Za okoličane bo posebna predstava popollne. Zaradi velikega zanimanja si nabavite vstopnice pravočasno v Ljudski posojilnici.
n— Dogon živine. V torek je bil na Loki deveti uradno odrejeni sejem, na katerega so kmetje ponovno prignali dekaj več klavne živine, kakor na zadnji sejem. Večina živine je bila od komis je ocenjena kot prvovrstna in kaj hitro prodana. Istočasno je bil četrti uradno odrejeni sejem za odkup prašičev. Pripeljano je bilo skromnejše Število prašičev, vendar med njimi nekaj prav lepih dolenjskih ščetinarjev in težkih pišu-tarjev, ki so šli hitro in dobro v denar. Cene goveji živini im klavnim prašičem so ostale iste kakor na zadnje odrejenem sejmu.
n— Mojstrski izpiti. V soboto popoldne in nedeljo dopol lne so bili v prostorih skupnega združenja obrtnikov v Novem mestu mojstrski izpiti, katere je polagalo 18 pomočnikov iz vse Dolenjske. Izpitni komisiji je predsedoval delegat zbornice iz Ljub'ja_ ne, pomagali pa so mu posamezni novomeški mojstri. Vsi kandidati so pokazali prav zadovoljivo znanje in položili mojstr-
Nemška letala s o neprekesljiva
Hrvatska poročevalska agencija Croatla objavlja razgovor svojega poročevalca s hrvatskimi letalskimi prostovoljci, ki so od svojih edinic na vzhodu priSli za nekaj časa na dopust v Zagreb. Povod za razgovor je dalo nedavno objavljeno odlikovanje članov hrvatskega prostovoljskega letalskega zbora na vzhodu.
Samo ena edinica, tako pripovedujejo vojaki, ima doslej 18 težkih napadov za seboj ki so vodili vedno v globokih poletih nad sovjetskimi četami kolonami, železniškimi napravami in drugimi vojaško važnimi cilji Že pred omembo hrvatskih letalcev v nemškem vojnem poročilu, jih je Se prav posebno pohvalil geneialfeldmaršal von Kes-selring 2e pri prvih poletih so se hrvatski letalci privfidill nove taktike napadov na sovjetska letala Ognjeni krst Hrvatov je bil. ko so vzdržali dve url v strašnem sovražnem obrambnem ognju Brez izgub so se Izvlekli iz tega pekla, razen majhnih poškodb na letalih od drobcev granat
Hrvatski letalci so se udeležili tudi bombardiranja Moskve ln so tedaj napadli v njeni neposredni bližini neko letališče. Cilji
ski izpit z dobrim uspehom. Največ kandidatov je bilo čevljarske in mizarske stroke, ter so položil. izpit čevljarj • Jerman Miiko iz Slatnika. Slapšak Franc iz Mirne, Sladič Franc iz št Ruperta, Kovačič Anton iz št. Jerneja in Plavlič Franc iz Gornjega Vr-hovlja: mizarji: Koš r Alojz!z iz Broda.V d-mar Martin in Zupančič Franc iz Gotne vas;, ter Urbanč Alojzij in Jevšč-k Milcš iz Novega mesta: krojači: Rifelj Franc iz Lešn ce. Brejc Avgust iz Novega merta. Vraničar Alojz j iz Adlešlčev in Zamsn Martin iz št Ruperta: ključavn čarji: Mehak Rulolf iz Metlike in Krajšek Fianc iz Ljubi ane: šivilja Francka Hočevarjeva .z Podmosteca :n kovač Kiajšek Fianc iz št lanža.
n— Nesreča pri delu. 65'etni pose?tn k Franc Kastelic iz Jame pri šmihe u je pred domačim hlevom razkladal gnoj. Na poledenelih tleh mu je spodrsnilo :n težek koš gnoja mu je zlomil nogo. — 28ietni delavec Anton Mohar iz Bučne vasi je v kamnolomu skočil s skale n s: zlomil levo nego. — 611etni posestnik Cigoj Ivan iz Kočevja je v gospodarskem poslopju padel po nes eči po stopnicah in si hudo poškodoval levico. Ponesrečenci se zdravijo v bolnišnici v Kan-dlji.

Letalci z vzhodnega bojišča v Zrgrebu. V soboto so prišli na kratek oddih v Zagreb nekateri hrvatski letalci z vzhodnega bojišča, med njimi podpolkovnik Džal ln kapetana Vladimir Ferenčina in Stipčič Kakor znano, sta podpolkovnik Džal ln ka-petan Ferenčina odlikovana z Železnim križem 2. stopnje in predlagana za odlikovanje z Istim redom 1. stopnje. Po poročilih hrvatsl-Jh listov je podpolkovnik Džal sestrelil 5 sovjetskih letal, kapctan Ferenčina 4, kapstan Stipčič pa tri sovražna letala. Te dni bo podpolkovnik Džr l govoril tudi v zagrebškem radiu, kjer bo podal pravo sliko o junaštvu hrvatskih letalcev.
Imenovanih je 16 začasnih vodij državnih zvez. Poročali smo že, da bodo vse kulturne, stanovske, športne in druge organizacije, organizirane po voditeljskem načelu, tvorile sestavni del ustaškega pokreta. Zdaj je Poglavnik imenoval začasne vodje posameznih zvez. Anton Kavran bo vodil Hrvatsko zvezo obrtnikov, dr. Mirko Košulič Zvezo hiSnih posestnikov, inž. Junus Meh-mcdaglč Zvezo dobrodelnih društev, Ivo Bogdan Zvezo svobodnih poklicev, dr. Mile Starčevlč Zvezo kulturnih in prosvetnih društev, Husein Djog-Dubravič Zvezo upokojencev, Mano Bilovič Zvezo samoupravnih nameščencev dr. Ante Pavlovič Zvezo privatnih nameščencev. Mate Jagatič Kmečko zvezo. Inž. Ivo Bulič Delavsko zvezo, Josip Hršak Zvezo držrvnih nameščencev, inž. Jcško Karlovac Zvezo lndustrijcev. Miško Zebič Zvezo športnih in planinskih društev, Salko Klcčkovič Zvezo trgovcev, Ivo Javor Gasilsko zvezo in Alojzij Pečnik Hrvatsko delavsko zvezo v Zagrebu.
Hud mraz tudi na Hrvatskem. Zaradi mraza so zadnje dni nastale ovire v železniškem prometu. Vlaki Imajo po več ur zamude. Liška proga Je še vedno zaprta, na progi pri ZZrmanji Je mraz tako hud. da so vsa dela na očiščenju proge nemogoča. Iz Zagreba porečajo, da je zamrznila glavna struga Save. Zamrznjeno je tudi Makslmirsko jezero, živo srebro sa v jutranjih urah giblje od —20 do —30 stopinj.
kulturno veljavno izrekanje kritičnih sodb. Te sodbe seveda ne vodijo, kakor v >vetu eksaktnih znanosti in matematike, k možnosti popolnega iti za vse veljavnega soglasja. vendar omejujejo popolno samovoljo. izrazito subjektivnost in načelno eno-stranost. Predstava, ki jo ima človek sam o idealni dognanosti neke stvaritve, »e meri z izvri-enim deiom, izvršeno delo tega se primerja z izvršenim delom onega, razčle-njajo se nvselne sestavine im tehnične pri-tikl;ne. odkrivajo se prvin ski elementi dela določa se zorni kot za gledanje srtvaritve sikratka. izvršuje se zavesten vrednostm proces. ki hkrati upošteva vse prednosti umetni "ke tradicije Samo primitivno okolje kjer ru tc sesedlme mnogih umetniških doživljajev in samo primitiven človek ki doživlja naivno m brey vsake umetm.ske izkušenosti in ku'turne odgovornosti lahko spre i ema umetniški kamer za kruh m umetn-škega škon-piion.a za ribo Pa še tc le redkokdaj, saj k-žejo narodna pesem, hudsiki melos m ljubka r.irnamenta'na umetnost da je tudi preprovtemu človeku dano to kar 'menujemo umetni ki čut i.n ce!o to kaT prinašata ku'tura in tradiciia — okus.
Vzl'c vsemu vrednostnemu subiektivizmu je treba torei stremeti po ob'eKMvnosti sodb po pravičnosti menil, po zranstveni meto 1 i v oibravnavaniu poiavov k- vsai v nekaterih svoiih de'ih do-topn študiju r?zc'r,mb' primerjavi in sintetičnemu nazoru Iisna merila nai razganjalo m-nk
s>amovo> ie
B.
ZAPISKI
BASIST FRIDFRI1 I' PSA - PRVIČ KECAL
B^iot Friderik Lurša 1e it?vp* n«š1h jnlp-^iv pevcev meri najsposobnejšimi n.očmi naš= Opere kipr je že Ha1!) po svojem vstopu v vrste njenega članstva pri-
dobil sloves talentiranega ter zlasti še resnega in vestnega mladega umetnika. Kot pevec izvira iz šole našega priznanega pev-skga pedagoga prvaka naše Opere, ravnatelja Julija Betetta, lil mu je s svojimi bogatimi izkušnjami in tehtnimi nasveti v nemajhni meri pripomogel, da se je tako kmalu in tako vidno uveljavil na našem odru. Tako se je od sprva manjših partij kaj hitro povzpel do večjih in glavnih, v katerih je že doslej popolnoma opravičil nade svojega učitelja, in naše glasbene javnosti. Med najznačilnejšimi in najuspe-lejšimi Lupševimi odrskimi stvaritvami zadnjih let naj omenimo le lik kneza Gremina v »Onjeginu«, povednega moža v »Rusal-ki«, Mefista v »Faustu«, dočim se je letos izkazal predvsem kot Sparafucile v »Rigo-lettu«.
Tako je Lupša na našem odru rasel ln zorel, dokler se nI sedaj povzpel do partije, ki je tudi za starejšega, rutiniranega pevca več kot trd oreh do Kecala v »Prodani nevesti«. Lupšev lik Kecala bo tem bolj zanimiv, ker je našemu občinstvu zlasti dobro znana resnično mojstrska kreacija njegovega učitelja Betetta, pri katerem se je gotovo imel priliko v njej veliko naučiti Zato razumljivo vlada med našim občinstvom za natsop mladega, simpatičnega pevca, ki bo v petek, dne 30. t. m., zelo veliko zanimanje. Ob njegovi strani bodo pri tej priliki nastopih: naša odlična, igralsko ln pevsko vsekozi sveža ln zdrava Marinka — Ksenija Vldalijeva, Janko -Franci. Vašek — Banovec. KmSMova dva — V. Janko ln B Stritarjeva. Miha — Dol-nlčir Hata — Spanova in Esmerolda — Barbičeva.
K sporn z a »Elektro«. G dr. .T C. Oblak pravi v včerrršnlem članku »Po reprizi Elektre«, da vsaj za reprizo ni povsem
mnenja »ofl ;ielnega Jutrovega kritika, kakor da bi bil ,poskus' z .Elektro' popolnoma neuspel. — »Jutrov« kritik lahko k tej dobrohotni opazki pripomni' samo to. da je njegov pogled na problem uprizarjanje Sofokleja nekoliko drugačen in zahtevnejši, ter da razločuje med razloženimi načeli tragedijske dramaturgije in med odrsko ilustracijo Sofoklej-Hofman^sthnlovega teksta. Kadar bo hotel kdo pobiti tako načelno utemeljeno sodbo, bo meral pokazati svoja načela in svoja merila, pa bo zadeva v redu. Lahko da je kdo zadovoljen s tako uprizoritvijo in s takim {pranjem Sofokleja. kakor ga je pokazala Mmkova predstava, toda če naj o nji pišomo v suor-rlativih kaj bi nam ostalo, postavijo, za Krrftovo režijo z go. Marijo Vero Miro Danilovo in z drugimi, ki si jih oba z g. dr. Oblakom lahko zamisliva v teh v'o?»ah in ricer take. da bi »Elektra« pokazala vse kaj drugega, kakor je mogla pokazati v Frančiškanski dvorani ?!
Mediterano di Roma«« je priobčil v številki z dne 25. t. m. prevod Prešernovega soneta »Je od vesel'ga časa teklo leto« (Correva 11 trentatre deirottocrnto). Sonet Je prevel prof. Umberto Urbani.
»Paesi s!avi« je naslov knilge, ki jo Je spisal prof. Enrlco Damiani in izdal IRCE v Rimu.
Artura Cronie »Grammatlc« deli /» lini u« serbo-ciata* je iz^la v tretji predelan- in rar5lir«oni izdaji v za'ožbi Trevisini v Milanu
Luio> Sahinl je izdal v založb" Morc<"l,:a-na v Rre*cvi ?nto'ni^;-r> če:'ke re'i<J;ozne 'in. ke »l1 cr»re"o di San Vencema'« v i bi S rimskeea ln«<tituta za vzhoejnf* Evtopo pa
!	prjrvVflri »'OVflCCh'«
I Itn lila ln Hrvatska. KrnU. It^Htanska Akademija 1e l-Hal« TV.r.»-ntt< 7 n^sslovom 1 »ltalia e Croazia«. V zborniku so izšli pri-
spevki A. Schiaffinija. Fr. Ribezza, R. Pa-ribenija. M. Bartolija, G. Prage. S. Bettlni-ja, G. Fiocce. R. Ceesija, C. TagUavinija, G. Mavra, A. Cronie in E. Damlanlja.
Prvi slovar ukrajinskega jezika v italijanščini. Euhcn Onatskvj- avtor knjifl »Gramm«t:ca uera na« in »Studi di štora e di cuiltura ueraina«. je izdal \ založbi IRCE v Rimu obsežne jšu »Vccabuilario ucrrno ita;'iano«.
Tolstojeva epopeja »Vojna ln mir« je izšla v nevejn italijanskem prevodu kot 50. zvezek Mcndndarijeve »BibMoteca Roman-tlca«. Prrvod jc iz peresa Ema Cadei, ki ie posvetil temu romanu več let potrpežljivega in vestnega dela. Prevod je Integralen. prirejen po najnove'ši kritični izdaj!. Listi poudarjajo, da je s tem dobil italijanski jezik definitivno besedilo enega največi!h pripovednih del. s katerimi se po-naSa Evropa. Za sedaj Je izšla prva knjiga na 1160 straneh.
Zgodovina Bolgarov. Milanski Institut za proučevanje mednarodne polilke je objavil knjigo Ferraria Carla Ant-nia »Sto-rla del Bulgari«. —Istotam je i knjiga slavista Wolfganga Giustija »H Panslavi-smo«.
Grški tensredi v Izvlečku. Emil Stai<rer ie napravil zanimiv poizkus: približati hoče avtorje grških trasredlj 8!rSomu občinstvu z Izborom najlepših mest v njihovih delih Knjiga z naa'ovom »Gedonken aus grtochtechen Traredlern« je izšla pri založbi Atlnntls v Curihu.
Ernfmt« P.ozzano je Izdal v zbrlki »Col-lona dl studi metnn<H<»hic'«. ki Jo je začel urejnti Hr	De F^nl. o^-e^nl opit
»popoit nrlmitlvi e ir^lfpftazloni«. Pisec rezprnv^a na podlagi obne^nesra smdlva o pojavih telppptl^e. jasnovidnost, levita-clie, mat^rl^IzToHe in o dr""!*! ni^rirrrnal-nih minifestacljah pri primitivnih ljudstvih.
so bili odlično zadeti, kar je pozneje potrdila posadka spremljajočega nemlkega bombnika. Tehnično osebje hrvtaskih letalskih edinic se Je že kar najbolj spoznalo s troji. Ena najvažnejših zadanih nalog ja tila razrušitev nekega prometnega vozla pri Moskvi. Izredno prikladne vremenske prilike so omogočale pod varstvom oblakov napade v nizkem poletu, kar je učinek bistveno zvišalo.
O nemških aparatih se slišijo same pohvale. Material in konstrukcija ter tehnična oprema so neprekosljivi. Cesto je sovražna krogla zadela v motor ali stabilizator. kljub temu pa je letalec lahko vedno dosegel svoje letališče brez večje škode. Tudi posebno težke nočne polete so hrvatski prostovoljci vedno uspešno izvedli.
Po poročPu iz Berlina je C"la vrsta hrvatskih letalcev za svoje junaško udejstvo-vanie prejela visoka nemška odlikovanja. 12 letalcev je bilo oblikovanih z železnim križem 2 stopnje. 6 letalcev pa z vojnim križcem 2 stopnje Ostalim članom hrvatskega letalskega zbora Je dal poveljujoči general svoje priznanje.
Obroki kruha ostanejo nespremenjeni.
Hrvatsko gospodarsko ministrstvo je objavilo da ostanejo v nasprotju z razširjenimi vestmi obroki kruha isti kakor doslej. Vsaka oseba dobi dnevno 2C0 gramov kruha težki delavci pa 400 gramov.
Zagreb dobi nove tramvaje. Čeprav živim" v vojnem času, hoče uprava zagrebške cestno železnee zadostiti vedno večjim zahtevam prometa, v delavnicah elektr čne cestne železnice so že v gradnji novi vozovi, ki bodo daljši in večji od sedanjih V vsakem bo prostora za 85 potnikov, medtem ko je bilo v starih prostora samD za 75 potnikov. Po predvidenem načrtu bodo dali nove vozove v promet aprila meseca, če se bodo noVi vozovi obnesli. bo tramvajska uprava v doglednem času j. njimi zamenjala vse stare vozove. Z velikim povečanjem tramvajskega prometa se je zvišalo tudi število nameščencev na 980 Obenem z gradnjo novih vozov, imajo v načrtu tudi izgraditev nekaterih novih prog.
Plinski rezervoar za 30-000 m3 plmi. Zagreb "ka mestna občina bo zaradi vsdno večje potrošnje svetilnega plina zgradila nov rezervoar, ki "d0 zadostoval najmanj 20 let vsem potrebam mesta. Gradbeni streški bodo znašali 8 in pol milijona kun. Delo je prevzela neka nemška tvrdka.
Zbirka toplih oblačil za nemško vojsko. Izreden uspeh je dor.egla zbirka volnenih in kožuhovinastih oblačil med pripadniki Ra.ha na Hrvatskem. Iz vseh kra ev, kjer so nastanjeni Nemei, so prihajala darila. Nad 3000 kosov je bilo odposlanih s posebnimi vagoni Ko so vagoni z?-puščali zagrebški gl2vr.; kolodvor, je bila s sodelovanjem hrvatskih vojaških oblastev prirejena majhna svečanost.
Regulacija Ro!pe od KarPvca do Slslta. Pretekli teden se je mudil v Zagrebu kar. lovškl župan g. Franjo Deak. Ob tej priliki se je sestal z inž. Valeri. anom Riesnerom in z njim obravnava! vprašanje regulacije Kolpe od Karlovca do Slska. Načrt za regulacijo je bil izdelan že pred prvo svetov, no vojno in ga bo treba dobiti od mavrskega ministrstva za narodno gospodarstvo, kjer ga hranijo v arhivu. S pripravljalnimi deli hočejo začeti že spomladi.
Povratek vojnih ujetnikov iz Nemčije. Minuli četrtek je prispela v Varaždin večja skupina hrvatskih vojakov, k£ so bili v nemškem vojnem ujetništvu. Vojaki so izjavili, da se jim je v Nemčiji dobro godilo in da so bili popolnoma zadovoljni.
Poštni promet med Hrvatsko in Srbijo. Hrvatsko prometno ministrstvo sporoči, da bo poštni promet med Hrvatsko in Srbijo v nekaterih obmejnih krajih ukinjen in se bo vršil le skozi Zemun.
Graški pevci v Zagrebu. Kakor smo že poročali, je preteklo soboto priredil graški mestni pevski zbor v Zagrebu svoj koncert pod vodstvom profesorja von Schmeidla. Izvajali so Brahmsov »Re-otrem«. Zagreb je goste prisrčno sprejel. V čast graškega župana dr. Kaspara je priredil zagrebški župan Ivan Werner sprejem, ki so se ga udeležbi med drugimi korporacijski minister dr. Lovro Suš č in zastopniki kulturnega in političnega življenja. V soboto popoldne je gostom priredil čajanko nemški poslanik v Zagrebu Siegfrled von Kasche. Koncert sam je bil iskren dokaz hrvatsko nemškega prijaleljstva. Zboru, dirigentu in sol'stom so bili poslušalci izredno hvaležni in so jim navdušeno ploskali. V znak priznanja so prejeli gostje več vencev s hrvatskimi trobojnicami in album mesta Zagreba.
»Leto dni Nezav'sne države Hrvatske«. Pod tem naslovom bo državni obveščevalni in propagandni urad izdal knjigo, v kateri bodo opisani vsi napori in delo. ki je bilo z uspehom vloženo v izgradnjo nove države. Cena knjigi bo v predplačilu 1000 kun.
40P0 oseb kaznovanih zaradi slabega za-tomn.ievan.Ta. Zakonsko odredbo o zatem-nievaniu so začeli v Z^erebu izvajati z vso s+roeostjo. Doslej ie b;1o mestnemu na-čelr.fvu prijavljenih 4000 o^eb. k! n"co za-do^no zatemrvle svoi-"h stanovanj. Mestno načeistvo zd-ri re^u^e te prilave in določa kszni. Po irreoni želli mednega župana bodo zaenkrat, k^znl kar p-rirr*niše. ker je jhm^n pronr:6in o redoljubnosti za-grebšk'h meščanov.
Nsšs "i^llšče
DRAMA
Petek 30 1an : ofc 15.: Boter Andraž. Izven Dijaška predstava. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol Sobota 31 lan : ob 17.: Voda. Izven. Cene od 15 lir navzdol
OPERA
Petek 30 Jan.: ob 17.: Prodana nevesta. Izven Znižane cene od 18 lir navzdol
MRAROVO GLEDALIŠČU
Frsn*!fikan<ka dvorana Nedelia. 1. februarja ob 18.: Elektra i Ponedeliek 2. februarja ob 10.30? Elektra i PoslednH dve uprizoritvi grandiozne gr-$Ve umetnine bosta v nedelio ln ponedeljek. Ker so cene globoko znižane. Je možnost i obiska dana vsakomur. Blagajn« franč.
dvorppp posluje od sobote dalje od 10.—15. i ln od 15.—17.

UM
»JUTRO« St 24
= Petek, 80. 1 1942
SPOJIT
Osem table-teniških moštev
bo igralo na turnirju Mladike za moštva, ki se bo začel jutri in končal v ponedeljek
SK Mladika se je odločila, da prvič izvede turnir, na katerem bodo sodelovala samo moštva. Razen Hermesa so se vsa druga moštva plasirala na treh turnirjih na razna mesta. Seveda so igrala na izpadanje in če prideta dva enaka kluba skupaj, zmaga malo boljši, čeprav je premaganec velikokrat precej močnejši še od katerega drugega moštva, ki mu je pa bil žreb bolj naklonjen. Da se to odstrani, bodo na tem turnirju igrala vsa moštva, in sicer verjetno Hermes I., Korotan 1. in II., Slavija I. in II. ter tri moštva Mladike, vsako z vsakim, ne da bi premaganci izpadli. To bo tudi za prihonji tumir
Sem in tja po svetu
Nove vesti o mednarodnem nogometu
Velika delavnost, ki jo kažejo predvsem nemški nogometni krogi, je dala tudi italijanski nogometni zvezi pobudo za živahnejše udejstvovanje izven domačih terenov. V pristoinih krogih so pred kratkim proučevali bl:žnie dogodke v mednarodnem nogometu in so se med drugim že odločili za rešitev vprašanja, kje bo prva letošnja mednarodna nogometna tekma, ki čaka italijansko reprezentanco. Glede na to. da je Milan eno najživahnejš h središč vsega športnega življenja v Italiji, bo po vsej verjetnosti to mesto izbrano za prizorišče tega važnega srečania. Za mladinsko tekmo med Italijo in Hrvatsko, ki je bila sklenjena takrat, kc so bili hrvatski športni voditelji na obisku v Italiji, bosta verjetno prišla v poštev ali Trieste al; Bologna. ni pa izključeno, da bodo to tekmo igrali morda v Benetkah ali pa v Pndovi. Kraj juniorske reprezentančne tekme med mladinnma Italije in Madžarske dozdaj še ni bil določen.
V	nedeljo, ko bo na Dunaju velika nogometna tekma med Nemčijo in Švico, se bodo na pobudo nemške nogometne zveze sestali zastopniki nogometnih zvez iz držav osi. kjer bosta Italijo zastopala znana nogometna strokovnjaka dr. Mauro in Copoola. 7p1 o verjetno je, da bodo pri tej priliki sprejeli nekatere načelne sklepe glede še nekaterih mednarodnih srečanj, predvsem med juniorskimi moštvi.
V	ostalem zagotavljajo italijanski listi, da se tamkajšnji nogometaši letos zelo vestno pripravljajo na tekme, ki jih čakajo. To veMa predvsem za mladino, med katero bodo že sedaj zbrali primerno število pod 21 let starih igralcev in jih poslali na večkratne skupne treninge.
*
Razen evropskega prvenstva v amaterskem boksu, ki so ga Nemci izvedli pred kratkim v Vratislavi. hoče Nemčija letos organizirati enako tekmovanje tudi v gr-ško-rirmk! rolroborbi. To tekmovanje naj b' bilo v drugi polovic; oktobra ali v začetku novembra, \-endar bo treba še odločiti. kje bodo te tridnevne borbe. V prvih čarih evropskega prvenstva so imeli na teb tekmah glavno besedo Švedi m Firri ki so pravi mojstrj v tem klasičnem športu, pozneje pa so se. posebno dva-kra* Miično uveljavili Nemci in enkrat tu^ " džari.
Hrvatska ten ška igralca Drago Mittč in Josip Fallada sta bila povabljena na večji teniški turnir na Dansko. Kakor zatrjujejo, bosta v dneh 14. in 15. februarja v Kodanju nastopila proti najboljšim danskim nasprotnikom.
Rumunski hokejski prvak Juventus iz Bukarešte je odšel na daljšo turnejo, ki ga bo privedla tja do Švice, in se prvič ustavil v Bratislavi. Mestna reprezentanca Bratislave je goste gladko premagala s 6:2.
Nemško hokejsko moštvo iz Budjejovic ki sodeluje sedaj v prvenstvu Gornje Avstrije (ali okrožja Oberdonau, kakor se sedaj imenuje) si je priborilo naslov pr-v?ka te?a okrožja, in sicer po dveh visoki zmagah nad moštvoma iz Linza in S eyra. Moštvo iz Linza je premagalo ono iz ^'eyra in zasedlo drugo mesto.
Kari; Schafer in nekaj njegovih učencev in učenk, med njimi tudi Fritzi Gil-lardova, ki je približno pred letom dni kazala svoje veliko znanje na drsališču pod Cekinovim gradom, prirejajo v teh dnevih posebne revije na ledu po raznih avstrijskih mestih, v vsakem z večjim u--T>ehom in večjim zmagoslavjem. Preteklo nedeljo so imeli v Innsbrucku 4000 gledalcev in so morali spričo nepopisnega navdušenja med občinstvom k dve uri tra-
najboljši trening, ker se bodo spoprijeli skoraj vsi igralci med seboj.
Med klubi vlada veliko zanimanje za potek, posebno pa glede končnega rezultata in prvaka. Vsi štirje klubi »škilijo« na pivo mesto, čeprav so favoriti Hermežani, toda tudi ta mala bela žogica je že marsikomu prekrižala račune.
Za turnir, ki bo v soboto že od 13. dalje in v ponedeljek ves dan, je vodstvo turnirja sklenilo preureditev igralnega prostora, ki bo ločeno od gledalcev. Slednji pa bodo tudi imeli možnost zasledovati vse igrane in že odigrane partije.
jajočemu sporedu še zmerom dodajati nove in nove točke.
2arko Dolinar. znani hrvatski tablete-niški igralec in večkratni bivši jugoslovanski sedaj tudi prvi hrvatski prvak v tej športni panogi, je bil povabljen na mednarodno prvenstveno tekmovanje v table-tenisu. ki ga bodo organiziral: Slovaki v dnevih 8. in 9. februarja v Bratislavi. Kakor pravijo, bi imel Dolinar sploh ostatj nekaj časa v slovaški prestolnici ko; trener tamkajšnjih igralcev.
Nemško prvenstvo v hitrostnem drsanl-je bilo preteklo nedeljo odločeno v Celovcu, in sicer v korist Bieserja iz Mona-kova, ki je nabral 204 606 točke pred Eger-lan dom in Mayem. obema iz Berlina. Nje gova zmaga je bila toliko lažja, ker večkratnega prvaka in najnevarnejšega tek-
Vsemogoče številke nam mrgole pred očmi in nam kažejo vsakovrstne rekorde, touko kilometrov na uro preleti novo letalo, toliko in toliko metrov visko so se pognali najslavnejši atleti; vedno več jt takih rekordov. K ogromni družini slavnih podvigov lahko vsekakor štejemo tudi globine, do katerih je človek najgloblje proarl v zemljo.
Eiffelov stolp je visok »samo 300 m kar je zelo malo v primeru z največjimi izkopi v zemeljsko skorjo. Le primerjajmo naslednji številki; višino Eiffelovega stolpa ter giobino jaška v Transvaiu, ki znaša 2150 m. To je najgloblji jašek na zemlji. Kaj je dovedlo ljudi, da so tako globoko rili pod zemljo? Saj je ogromna globina tega jaška: v njem bi lahko nagrmadili 7 Eiffelovih stolpov, pa še ne bi dosegli zemeljskega površja. Zemlja skriva va v svoji notranjosti ogromne zaklade: rude, nafto zemeljski plin. vroče pare. Ali da se človek polasti teh dobrin, jih mora tudi najti. V premogovnikih je treba mnogokrat globoko kopati, da pridejo do debelih, skoraj neizčrpnih žil dobrega premoga. Globoko pod kamenitimi skladi je nafta. Da pa pridejo do nje, je treba zavrtati globoke luknje. Taka vrtanja stanejo mnogo denarja, toda vsi ti stroški se skoraj vedno bogato vrnejo. Jašek v Trans-vaalu pa vseeno ni največja globina, do katere je dospel sveder. Dolgo časa je bila najgloblja izvrtnina v Zgornji Sleziji pri Czuhovu: 2240 m! V Pensilvaniji so pri iskanju zemeljskega plina najfrrtali zemljo 2258.72 m globoko. Se globlje so zavrtali zemljo v Zapadni Virginiji, blizu Fairmonta. Tudi to podjetje se je ponesrečilo: v globini 2310 m se je zlomil sveder! Ta rekord je bil kmalu presežen: v Kaliforniji so dospeli v Orange County s svedrom 2440 m globoko. V horizontalni smeri je bilo mogoče prodreti še v mnogo večji daljavi v zemeljsko notranjost. Predor, ki vodi od jezera Huntingtona v Kaliforniji je širok 4.5 m, dolg pa 19.730 m. Po tem izredno dolgem predoru se pretaka voda jezera, katero potem uporabljajo za pogon turbin. Predor je torej 8 krat daljši od izvrtnine pri Fairmontu. Toda ko primerjamo te številke s premerom zemlje, šele vidimo, da ne predstavljajo nikake posebne globine. Saj znaša najgloblja izvrtnina samo 1/2750 radija zemlje. Ako bi imeli globus s premerom 1 metra, bi morali vanj zabosti šivanko le 2/10 mm globoko, da bi tako naznačili največjo globino, katero je človek dosegel z vrtanjem.
V izredne globine vrtajo samo pri iskanju petrolej skih vrelcev. V premogovnikih se običajno omeje na globino približno 1200 m. Pri prodiranju v zemljo ne ovira delavcev samo težaven odvoz izkopanega materijala. G^vna težkoča je pomanjkanje svežeka zraka in zelo visoke toplote v globini zemlje. Cim globlje prodi-
____Wazuleka z Dunaja zaradi težkih
poškodb lz vojne, ki so mu za vedno onemogočile nastop, ni bilo več na tekme.
O napaki, ki ni bila napaka. Ko smo v
predzadnji številki našega lista zabeležili končne izide na evropskem prvenstvu v amaterskem boksanju v Vratislavi in zapisali za vsako kategorijo boksarjev — po italijanskih virih — tudi imena novih evropskh prvakov, se nam je v prvi na-gliq vrinila neljuba pomota, k: smo jo posneli po omenjenem viru in je tudi po svojevrstnem slučaju našla pot v ita^jan-sko besedilo. Primer, o katerem pišemo, se papaša na zmagovalca v težki ^eži Nemca Hoffa. ki pa je trenutno v vojaški služb- in je prišel na tekmovanje v uniformi poročnika ftenente). Italijanski poročevalec ie sporočil svojemu listu Hoffovr-ime skupno z okraišavo za čin poročniku (ten.) in od tod potem ni bilo več daleč da so številni italijanski listi — in kakor ugotavljamo naknadno, tudi nekateri nemški — prekrstili zmagovalca v tej kategoriji v Tenhoffa In mi smo šli za njimi...
Dokončno dogovorjen 1e sedaj dvoboj za evropsko prvenstvo profesionalnih boksarjev srednje teže med Nemcem Bespelman-nom in Italiianom Casadcfem Oba boksar-ja bosta nastopila dne 26 februarja v Kol-nu.
S francoskim parnikom »Lamorleiere«. ki se je oni dan potonil ob španski obali je izginil tudi znani francoski skakalec s palico Lacombe o katerem od tedaj ni nobenega glasu več Mož je dvakrat zelo uspešno zastopal francosKe barve, tn sicer leta 1938 proti Angliji tn proti Poljski Lacombs Je zadnie čase študiral v Anti-besu in se je z omenienim pomikom vrača) k svoji družini v severno Afriko.
a v zsmljo
ramo, tem topleje je. Na vsakih 33 m naraste temperatura zraka za približno 1° C. V globini 1000 m naraste temperatura že za 30° C, v globini 5000 m pa za 151° C. Toda te številke niso popolnoma točne. Ponekod temperatura še hitreje narašča z globino, ponekod pa tudi počasneje. Jašek v Transvaalu je tako izredno globok le zaradi dragocene rude, ki jo tamkaj kopljejo: zaradi zlata ...
Nad 2258 m globoka izvrtnina v Pensilvaniji je odkrila velike količine zemeljskega plina. Plin zdaj uhaja po drobnem rovu na površje zemlje, kjer ga zajamejo in po cevovodih odpravijo v industrijska podjetja, kjer ga uporabijo predvsem za kurjavo. Dnevno pride iz tega vrelca 6Ubu kub. m plina na dan. Ponekod uhaja tudi vroča para, ki jo pravtako uporabijo za gretje. Prj Castelnuovu uhaja na prosto velika količina vodne pare. katere temperatura znaša 180° C.
Vrtanje v zemljo ni le zelo drago, temveč tudi zelo zamudno. Za dosego takih globin morajo biti na razpolago izredno močni vrtalni stroji, katerih svedri morajo biti iz kovine, ki lahko načne tudi najtrše kamnine. Pri Ligonieru v Pensilvaniji so vrtali 31 mesecev, da so dospeli 2258 m globoko. Stroški so znašali 150 tisoč dolarjev. V začetku je delo hitro napredovalo, gornje plasti so bile razmeroma mehke. Dosti gladko je šlo do globine 2072 m Tu so naleteli na sila trde kamenine, in vrtanje je šlo prav počasi od rok: vsak dan so napredovali le za 30 cm. In cela plast je bila 78 m debela!
Človek ne miruje. Dosedanje globine ne zadostujejo želji, da se razkrijejo skrivnosti zemlje. Na lovu za zemeljskimi zakladi bo predrl človek vsa mogoča zagrl-njala, za katerimi skriva zemlja svoja bogastva.
O rusko-japonskih odnosih
Ugledna milanska zunanje-politična revija »Relazioni Internazionali« je objavila članek o petroleju na Sahalinu in rusko-japonskih odnosih, iz katerega posnemamo:
Kdor hoče razumeti sedanje stanje rusko-japonskih odnosov, mora imeti pred očmi zgodovinski razvoj, gospodarske razloge in vse druge nagibe, ki so dovedli do sklenitve še vedno veljavnih dogovorov med obema državama. Med gospodarskimi činitelji, ki odrejajo rusko-japonske odnose, pa je treba na prvem mestu omeniti vprašanje petroleja na Sahalinu.
Otok Sahalin, ki je bil najprej ruski, Je od L 1905 razdeljen med Rusijo in Japonsko tako, da pripada južna polovica Japonski. Otok je pust in večji de^ leta pokrit s snegom in se je dolgo zdelo, da je brez gospodarskega pomena. V njegovem severnem delu, ki pripada Rusiji, je sicer nekaj premoga in precej petroleja, toda izkoriščanje teh ležišč je bilo do naj-
novejšega časa zanemarjeno tac raznih razlogov, predvsem zaradi prometnih težav (morje okoli otoka je devet mesecev v tu zamrznjeno), nadalje zaradi oddaljenosti od potrošnih ozemelj ter končno zaradi konkurence petroleja iz Nizozemske Vzhodne Ind-je. Razen tega je šele piva svetovna vojna odkrila velik pomen petroleja Japonci so i- 1920 izkoristili pokolj v Harbinu za zasedbo severnega (ruskegai dela otoka in so seveda takoj začeli izkoriščati tudi petrolejske vrelce. L. 192o so nato sklenili poseben dogovor s Sovjetsko zvezo, po katerem so ji zopet odstop 1: severni del otoka, a so si pridržali pravico izkoriščanja petrolejskih ležišč. Ustanovili so v ta namen posebno petrolejko družbo, katere kapital je do 30 odstotkov pripadal japonski admiraMtet:.
L 1936 je bil ta petrolejski sporazum obnovljen za nadaljnjih pet let. L. 1941. oP sklenitvi nenapadn'nega pakta, je bi! verjetno zopet podaljšan.
Petrolejski vrelci na Sahalinu so dajali 1 1926 približno 26.000 ton petro^ja. L 1931 se je petroleiska proizvodni« dv eni-la na 275000 ton a se je 1 1935 zmanjšala na 150.000 ton. Sedaj znaša po približnih računih okoli 200.000 ton Rusi so na področiu ki ga niso odstopil; Japoncem odkrili nove petrolejske vrelce. Ker Pa sami niso imelj dovolj kap tala za njib izkoriščanje, so sj ga izposodili od Taoon-eev in ustanovili državno družbo »Saha-linevft« Proizvodnja te družbe ie nalnrei znašala 17 000 ton letno nato se je dvignila na 250 000 ton. medte-m ko znaša sedaj približno 350 000 ton V H"barov«ku na ce^ni. so Rusi postavili vel'ko rafinerijo Rafinirapi proizvodi sahalin«kegp petroleja so zadostovali za vse ruske pi»-trebe v vzhodni Sib-rii' n-onotanek na so Rusi izvažal' na .Taooncko Zaradi naraščajoče sovjetske industrializacije in oboroževanja se ie ta izvoz, vedno bolj manjšal. Tako je saha!insk; petroiei bil in je še vedno eden izmed glavn h činiteljev rusko-japonskih sporazumov in nesporazumov.
Pomorska sila Japonske
O japonski pomorski moči je pred kratkim napisal nemški admiral Pfelffer zelo zanimiv članek v listu »Vfilkischer Beobachter«. Iz njega posnemamo nekaj podatkov.
Japonsko pomorsko oboroževanje se je razvijalo v izredno naglem tempu zlasti po izstopu Japonske iz Društva narodov 1.1934. Res je, da z izjemo dveh velikih bojnih ladij po 42 500 ton najmodernejše zgraditve Japonci nimajo drugih modernih oklopnlc. ker so vse ostale okle.prJce že 20 let v rabi, toda podobno je tudi z ameriškimi oklopnicami. ki so povrhu slabše zgrajene od japonskih, pač pa razpolaga japonsko vojno brodovje z modernimi, velikimi in naglimi nosilkami letal, z modernimi oporiščnlml ladjami za vodna letala ter z najhitrejšimi težkimi ln lahkimi križarka-mi.
V sedanjo vojno so Japonci vstopili z 9 bojnimi ladjami. 9 nosilkami letal. 7 oporiščnlml ladjami za vodna letala, 12 težkimi križarkami, 23 lahkimi križarkami. 108 rušilci, 12 torpedovkaml in 64 podmornicami.
Angleži in. Američani pa so ob vstopu v vojno razpolagali s temile ladjami: 14 oklopnicami, 12 težkimi križarkami, 27 lahkimi križarkami, 6 nosilkami letal, 100 rušile! In 78 podmornicami.
Po dosedanjih potopitvah ln poškodbah obojega brodovja je razmerje med japonskimi in anglosaškimi pomorskimi silami na Pacifiku naslednje: bojne ladje 9:4, tež ke križarke 12:8, lahke križarke 22:22, nosilke letal 16:5, rušilci 102:93 ln podmornice 58:62. (Prva številka označuje število japonskih, druga pa število anglosaških ladij.)
Iz tega se vidi. da je Japonska v kratkem času dosegla popolno nadmoč nad nasprotnim brodvjem, ki jo bodo Zedinjene države ln Velika Britanija le težko ogrožale, kajti niti prva, niti druga ne bodo mogle bistveno zmanjšati svojih pomorskih sil drugod, da bi ojačile one na Pacifiku.
NI NJENA KRIVDA
—	Dve uri sem te čakal kakor tepec.
—	Kaj morem zato, da ne znaš pametno čakati?
SMISEL ZA DRUŽINO
Berač: Draga gospa, dajte mi vendar dve liri, ker drugače ne morem priti k svoji družini.
—	Kje pa je vaSa družina?
—	V kinu.
RAZLIKA
Slikar. Za vsako svojo sliko zahtevam 2000 lir.
Obiskovalec razstave: Koliko pa dobite za njo?
Obnovite naročnino!
Mali oglasi
"C>CU* 1 OO. uui - -C« u -latinic oasiova »1» " titro I ».—.
Krojaškega
pjmočnika
prvovrstnega n veliko de 10 spreimem Naslon s? posl. lutra.	1353-1
Mehanika
z* pisalne stroje spreime Simandč, Liubliana. Tvrše va c. 25	140O 1
rn,JiW)Ti
ilucu. I OO. lakSJ .oO. /a daianie oasiova ali za iiiro l J.—.
Opremljeno sebo
lepo v cciiu u odd
s;-t Nasiov Jutra.
vseh
posl. I-H9 2}
Služkinjo
za vsa hišna deia išdem.— Skrabčeva 10-1. 1420-1
Gostilna
J kateg. »pitimt pošteno dekle s potrebno gotovino za prtvzcir šanka. Naslov v vseh posl. Jutra. 140S-1
Sobo s štedilnikom
takoj cdJatn. Gostilna — »Amerika«, Vič. 1421-23
Brivskega
pomočnika
mlaišega, frizerko ter brivskega vaienca spreirr.cm takoj. Koman Miha, Pol>an-ska 13.	1423-1
Krepkega fanta
za raznašame blaga sprejme S'mandl. Ljubliara. — Tyrševa c. 25.	1413-1
E5gfH3
Beseda I —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za iiiro I 3.—.
Šiviljo
spreimem na dom za kr-pinie nogavic in šivanje. .\:is!ov postiti v og! ndd Jutra.	1424 3
Vajenci ( ke)
rteseda 1 —.60. taksa -.60 u daianie naslova tli u iifro l ».—
Opremljeno srhico
6tpari:ano, o<ld_m za 60 lir. B.ižina bolnice. Naslov v vseh pos!. Jutra. 1407-^3
Scbo
v sredini rr.esu z p-sebnini vhodom m hrano oddam 2 gospodoma. Naslov v »srh posl. Jut/a.	1427 23
r»c!.eda I - ciC laK-ij *>0. /a laianjr naslova m u titro 1 3.—
Scbo
z 2 po5te!-am3 v bliž-ni Sv. Petra iSiem zi t.š.oj event. s hr.ino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pad »Zakonca brez otrok«
1418-23»
Učenca
za usnjarsko obrt z vso oskrbo v hiJi spreimem — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Usnjarska obrt«.
13SS-44
rn*
rieseda I -.60. taksa —.60 u daiantr naslov« tli u «i»ro l
Prodam
mize, svetilke električne in razne slike. Naslov v vseh posl. Jutra.	1422- >6
Sobo
z 2 poste: ama in kaučem za bol Jc družino iščem za takoi. Ponudbe na og! oddelek Jutra pod »Bo' ši družina«	140V23*
Elegantno scbo
za takoi iščem v sredini mesta, po možnosti s telefonom. Cena ne iera vloge. Ponudbe na og! odd. Jutra pod »Takoi
1402-23»
Opremljeno sobo
lepo, prostorno z upor-ibo kf-palnice cddsm. Naslov v vseh posl. Jutra. 1402-23»
Stanovanje
2 do 3 sob s kuhinjo — i?čem Ponudbe na nel. odd. Jutra pod »Spa7?-"vn« 14H3-23a
V jrau14! INSERIRAJ
rteseda t —.60. talna —.60, u daianie oasiova tli u iiiro l ».—■
Kupujemo
vse vrste Cinzano steklenice Ponudbe na Dalmatino va 8-1. soba 31. 1406-7
Heseda I -.6« taksa — SO. *a daianie naslova tli ia iifro t *.—
Šivalni stroj
dobro ohrani en. po^rerliv kupim. Ponudba na o-l. odd. Jutra pod »Brezli.ben^ 142S-29
V najem
neseda l - .60. taksa -za daianie naslova »li ** iifrc I
Hlev
za 2 konia iščem. Prednost bližina Figovca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hlev«.	1430-17
Lokali
rteseda 1 - 60. taksa —.60. u daianie naslova ali za iifro l ».—s
Pozor, hišni
posestniki
Iščem primerno dvorano v okolici pošte za kino podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do 800 sedežev«	1412-19
Pisarno v centru
takoj oddam. Informacije pti stavbenika Furlanu, — Cesti 29. okt., št. 6.
1411-19
•seseda l -.60. taksa —.60. a daianie oasiova ali a šifro L ____
Trgovsko hišo
ali vilo kupim. Prevzamem hipoteko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hiša«. Tu . di izven Ljubljane. 1409-20 i 33.
rteseda I —.60. taksa - .»O. za dajanje naslova tli za iifro l 3.—
Trgovina Kette
sporoča svojim ceni. odie-malcem, da pridejo po svo je popravljene kiobuke in sicer Ljubljana 7, Kamniška ulica 19. od 12. do 16.
1335-30
Ker sem opustil
svojo trgovino v Ljubljani se svojim cenienim odjemalcem zahvaliuiem za izkazano zaupanje in naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem I. Kette. 1334-30
Živila?
Beseda L —.60, taksa — .6»/. za daianje oasiova ali za šifro L J.—.
Črno deteljo
in korenievo seme kupujemo ali zamenjamo za pesno seme. Sever & Comp, Ljubljani.	1350-33
Sadje
rteseda l —.60. taksa — JA, ta daianie oasiova ali za šifro l i.—.
Zaloga jabolk
je mala. Hitite z nakupom, čas je samo še 8 dni. Lavni in štrumbelj, Tyrševa 1429-334
& ^obatinit
& o a a a
»Vendar že,« sem ponovil.
»Koga imate s seboj?« je mahoma vprašal.
»Samo Michelota «
»Ukažite mu, nai se nekoliko umakne.«
Ko ie Michelot ubogal, je častnik nadaljeval:
»Kakor vidite, gospod de Luynes, ste prišli prepozno.«
Njegov glas ie bil tako hladan, da sem se obotavljal z odgovorom, češ. odkod ta izprememba?
»Bogme. prijatelj, upam da ne. Nadejam se, da z vašo pomočjo iztrgam gospoda de Canaplesa iz St. Aubanovih krempljev.«
Odkimal je.
»Pomagati vam nikakor ne morem,« ie odgovoril še hladneje. »Ze enkrat sem vam na ljubo prekršil zvestobo do tistih, ki me plačujejo, in vam ponudil, priložnost, da rešite gospoda de Canaplesa. Na 'žalost ste spotoma zapravljali čas, gospod de Lu.vnes: Canaples ie prijet, in bojim se, da tudi že naprej obsojen*
»Ali je to vaša zadnja beseda. Montrdsor?« sem vprašal z žalostnim glasom.
»2al mi ie.« ie Dotrto odvrnil, »a sai vidite, da ne morem drusače Opozoril sem vas; ve8 ne morete pričakovati od mene.«
Vzdihnil sem in zamišljeno pomolčal. Nato sem rekel:
»Prav imate, Montrčsor. Vsekako sem vam hvaležen za vaše opozorilo v Parizu. Bog se usmili Canaplesa in mu pomagaj! Z Bogom, Montresor, ne verjamem, da bi se še videla.«
Prijel me je za roko, a v tem, ko jo je stiskal, me je potisnil v senco, iz katere sem bil prej stopil, da sem mogel govoriti z njim.
»Prekleto!« je zamrmral. »Mesec vam je sijal naravnost v obraz, in da je St. Auban slučajno pogledal skozi okno, bi vas bil videl.«
Pogledal sem, kamor mi je kazal, ter opazil razsvetljeno okno. V naslednjem trenutku je izginil, jaz pa sem se zadovoljno muzal, ko sem se vračal k Michelotu.
Dve uri, če n edalj, sem v polglasnem razgovoru z oprodo sedel v hosti in gledal, kako so grajske luči druga za drugo ugašale, dokler ni ostalo St. Aubanovo okno nad grajsko teraso edino, ki ga še ni zagrinjala tema.
Počakal sem nekoliko, nato pa vstal in previdno krenil na okrog. se razgledam. Povsod ie bilo vse tiho: edino znamenje življenja ie bila straža, ki je z mušketo na ramenu korakala pred glavnim vhodom sem ter tja, kakor bi s svojo navzočnostjo pričala o St. Aubanovem strahu pred bloiškimi prebivalci in kdo ve kakšnimi drugimi presenečenji.
Zadovoljen, ker je vse spalo, sem se vrnil v ho-sto. kjer je Michelot Se vedno strmel v svetli Sti-
rikotnik; izpregovoril sem z njim nekaj besed in se nato znova napotil proti gradu.
Z neskončno opreznostjo sem se pomikal naprej; skoraj polovica vrta je bila za menoj, ko se je pokazala v okviru okna temna senca, nakar se je okno odprlo. Po bliskovo sem se sploščil za neko sečjo ter jel opazovati St. Aubana, kajti uganil sem, da je prav on tisti, ki moli glavo skozi okno in se ozira proti nebu.
Nekaj trenutkov je ostal tako, nato se je umaknil in pustil okno odprto. Če so bili bogovi kdaj naklonjeni kakemu smrtniku, so bili v tem trenutku naklonjeni meni.
Potuhnjeno kakor maček sem stekel proti terasi in se na vseh štirih vzpel po stopnicah. Ko sem prišel nekoliko do sape. sem tiho krenil dalje, prav do cvetlične grede pod tistim oknom, ki je bilo zbudilo mojo pozornost. Tam sem počenil, kajti ko bi bil ostal pokonci, bi se bil s podbradkom baš dotikal okenske police. Nekaj trenutkov sem vlekel na uho. Edini glas, ki sem ga mogel ujeti, je bilo šumastenje s papirjem. Ohrabril sem se, pritegnil sapo, se vzdignil in pogledal naravnost v sobo.
Pri lu*i štirih srebrnih svečnikov sem zagledal St. Aubana. sedečega za mizo in pazljivo prebira-jočega pergamene. s katerimi ie bila obložena. Kazal mi je hrbet, in dolgi lasje so mu padali na ramena Na mizi med papirji sta ležali niegova plava lasulja in črna krinka, na tleh sredi sobe pa obramnik, oklep iz črnega jekla in meč
Brez velike bistroumnosti sem uganil, da se per-gameni. ki jih ima pred seboj, nanašajo na cana-
pleška posestva in da si skuša ustvariti točno sliko o koristi, ki jo bo imel od svojega podlega izdajstva.
Pes je bil v svoje račune tako zatopljen, da so ostali moji gibi, ko sem se vzpenjal na okensko polico, povsem neopaženi. Sele ko sem se prevalil z desno nogo, je vzdignil glavo, a preden me ie dosegel z očmi, sem že vzravnan in negiben stal sredi sobe.
Vsakršne vrste bojazen sem videl na obrazih najrazličnejših ljudi, od spoštljivega strahu, ki pobeli lica golobrademu vojaku, kadar prvič zasliši grmenje topov, do steklene groze, ki zalije oči premaganemu sabljaču, ko pričakuje smrtonosnega sunka v srce. Toda nikoli še nisem bil zrl v obraz tako poln zavržene, pošastne prepadenosti, kakor je bil St. Aubanov obraz, ko so se tisto noč srečale najine oči.
Zdrznil se je in vzkriknil z nečloveškim glasom, podobnim hropenju umirajočega.
Trenutek ali kaj me je negibno gledal, nato mu je strah upognil kolena in nazadnje se je zgruznfi na stol. Usta so mu ostala odprta, drhteče ustnice so se mu v kotih krivile kakor otroku, ki se pripravlja na jok.
Lica so mu prebledela tako da so bila bolj bela od njegovega ovratnika iz holandskega platna; strahotno zavite oči so buljile vame in se niso mogle odtrgati od mojih oči. ki so ea predirale s svo jim hladnim, trdim in neizprosnim pogledom.
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. - Vsi v Ljubljani.