V Ljubljani, dne 20. aprila 1929,
Cena posamezni številki 1*50 Din.
XI. leto.
„NAŠ GLAS« izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Dh» 40‘—, za pol leta Din 20*—, za četrt leta Din 10*—. — Za inozemstvo Je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. =
NAŠ GLAS
Uredništvo» Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
Osrednje glasilo državnih nameščencev za Slovenijo.
Dr. France Goršič:
Zakon o osebnih imenih.
II. O rabi osebnega imena.
Dosedanje državljanovo osebno ime je obstalo iz krstnega imena na prvem mestu in iz imena rodu na dru* gem mestu. To ime je novi zakon ko« renito reformiral v dvojnem pogledu. Odslej imamo namreč predvsem samo še roijstma imena (to je koncesija dr= žavljanom, ki ne poznajo krsta) in rodbinska imena. Dalje pa morata biti v uradbih spisih, listinah in slelznjamkih ti dve imeni tako zvrščeni, da se za* piše na prvem mestu rodbinsko ime (genus) in za Jeste m rojstno' ime (spes cies). Toda v rodbini in sicer v zasebs nem življenju smeš svoje rojstno ime rabiti v okrajšavi ali pa v obliki, ki je lokalnemu običaju prilagođena. Pri svojeročnem podpisu se sme rojstno ime ali sploh izpustiti ali pa z začet« nico ali ,z običajno okrajšavo pisati, toda v vlogah na oblastva se mora za rodbinskim imenom navedeno rojstno ime vsjekdar popolnoma napisati.
Razen rodbinskega in krstnega imena ne sme državljan, kadar piše svoje osebno ime, rabiti nikakršnega dostavka. Kdor bi rabil kak dostavek, ki ni, kakor bomo zdolaj čuli, izrečno dovoljen v novem zakonu, bo kazno* van radi nedovoljene pisave imena. Jasno je, da se zakon tukaj v prvi vr* sti obrača proti onim državljanom, ki so k svojim imenom pristavljali ple* miške predikate, dasi je bilo plemstvo po Vidovdanski ustavi odpravljeno. Ta zloraba se v prečanskih krajih nis kakor ni dala zlepa odpraviti.
V zakonu so ustanovljene neke izjeme, kjer se; dovoljujejo gotovi do« datki zlasti v interesu boljše identifil kjacije. Tu nam je v prvi vrsti omeniti, da bo smel vsakdoi kot dodatek rabiti rojstnoi imie zakonskega! očeta odnos* no nezakonske matere na ta način, da bo med svoje rodbinsko pa rojstno ime postavil začetnico očetovega ozi* roma materinega imena. Ako bi pa to za identificiranje ne zadoščalo, je, do* voljeno, da zapiše dotičnik na orne* njenem mestu celo ime očeta oziroma matere, in sicer v obliki svojilnega pridevnika. Primer: Petrovič M. Gjuro ali Petrovič Markbv Gjuro, ali Krstič Živojinpva Ana, in za primer nezakon* skega rojstva: Jurkovič Olgin Dušan Menda ni treba obrazlagati, da je na ta določila novega zakona zelo vpli* valo rusko imensko pravo. Vnaprej se mora zavrniti očitek, da se s to pi* savo dela nezakonskim otrokom ne* potrebna sramota, saj se bo nezakon* ski otrok pač vedno lahko omejil na pisanje same začetnice materinega imena.
Dodatka »mlajši« in »starejši« ter njune običajne okrajšave pred zako* nom ne veljajo za bistvene dele po* sebnih imen ter se radi tega smejo radi identificiranja prosto uporabljati.
Dalje obstoji izjema, da sme že* na, dasi je dolžna posluževati se samo primoženega rodbinskega imena, rabiti tole ime tako, da mu pristavi besedico »rojena«, za to besedo pa svoj dekliški priimek. Toda v uradnih odlokih in listinah je taka raba dekliškega rod* Omskega imena dopustna le izjemoma, če bi mogel sicer nastati dvom o isto* vetnosti te osebe. Dvoimcna ali tako zvani dvoimenski priimki So v bodoče zabranjeni in pridržani zgolj posvo* jencem (adoptirancem). S tem so od* pravljena dvoimena, ki so se jih urad* no in zasebno posluževale državne uradnice, zlasti naše učiteljice, ki so poročene z učitelji. Ta ukrep je bil potreben, ker je moral pri čitanju ta* k ega dvoimenskega priimka vsakdo najprej misliti na adopcijo. Za identi*
fikacijo je tako dvoime popolnoma nepotrebno.
Kar se tiče posvojitve ali spre j e* ma otroka za svojega, je treba orne* niti, da zabranjuje novi zakon grupa* cijo B—A (B pomeni rodbinsko ime posvojiteljevo, A pa rodbinsiko ime posvojenčevo) i dogovor, da bo posvo* jenec v bodoče svoje rodbinsko ime kar izpuščal in rabil zgolj posvojite* Ijevo rodbinsko ime. Striktno je nam* reč zaukazano, da se morajo držav* Ijani zadovoljiti z grupaciji» A-—B (A = rodbinsko ime posvojenčevo, B — rodbinsko ime posvojiteljevo). Ako ppsvaja omožena, ločena, razvezana ali obvdovela žena, dobi posvojenec kot priimek na drugem mestu dekliško rodbinsko ime adopcijske, matere. Po* svojena omožena ženska pa obdrži primoženo rodbinsko ime, in zgolj te* daj, kadar bi se s pomočjo besedice »rojena« pisala tudi z dodatnim de* kliškim rodbinskim imenom, bo mo* rala na drugem mestu poleg tega ime* na postaviti adoptivni priimek, to je rodbinsko ima posvojiteljevo.
Akademske časti in naslove Dr. (doktor), Ing. (inženjer) in Mr. (ma* gister) sme rabiti samo tisti, ki lahko dokaže, da je čast ali naslov pravilno pridobil na kaki tuzemski univerzi, in ki je vrhu tega pri svoji pristojni ob* čini izposloval, da so mu naslov vpi* sali v občinski register državljanov. Dotičniki pa, ki so promovirali ali di* plomirali na kaki inozemski univerzi ali visoki šoli, se morajo podvreči no* strificiranju diplome na kaki tuzemski univerzi, inače jim je zabranjeno ra* biti dotični naslov. Le glede tistih dr* žavljanov kraljevine, ki so bili pred 1. decembrom 1918 akademsko čast pridobili na kateri izmed onih univerz, ki leže na ozemlju bivše avstro*ogrske. monarhije, je v prehodnih naredbah določeno, da zanje nostrifikacijska dolžnost ne obstoji. Pričakovati je, da bodo od izvestne strani ugovarjali te* mu odločilu. Toda zakonodavčevo sta* lišče je ravno tukaj zelo jasno: av* stro«ogrska monarhija je bila za te državljane: tuzemstvo takrat, ko so promovirali oziroma diplomirali. Z druge strani pa je treba ugotoviti, da imajo našim nostrifikacijskim določi* lom slične predpise tudi zakoni na I Češkoslovaškem, v Avstriji in v Nem* čiji.
Z ureditvijo, ki smo jo ravnokar opisali, je izakon radikalno odpravil zljörabo nepromovtiranih žen tistih dr* žavljanov, ki imajo za svojo osebo pravico posluževati se kakega aka* demskega naslova. Ta šega, k: smo jo dobili od Nemcev, ne ustreza značaju južnih Slovanov (»gospa dr. A.«). Raz* vada se je bila razpasla zlasti v Slo* veniji in deloma tudi na Hrvatskem. Našim damam torej ne bomo smeli svetovati, naj privzemajo k svojemu imenu možev doktorski naslov, saj bi zapadle kazni, ako bodo v bodoče to zlorabo imena ponavljale. Zakonoda* vec je tu močno «aščitil promovirane doktorje ženskega spola.
Glede rabe psevdonima ima zakon dve določbi, izmed katerih se prva tiče avtorjev, druga pa umetnikov. Vrhov* no načelo je to, da v zasebnem In javnem življenju nihče ne sme rabiti psevdonima. Vendar pa se ga smejo posluževati avtorji, toda le v zvezi z njihovimi literarnim ali drugimi umet« niškimi deli, pa seveda le v okviru, ki ga svobodnega puščajo drugi zako* ni, namreč kazenski, tiskovni in av* torski zakon. Gledališki in filmski umetniki ter drugi artisti, ki jaivno na* stopajo v svoji artistični stroki, se smejo izmišljenk posluževati tudi le
Pomembne kraljeve besede.
Največji ameriški list »Newyork Times« objavlja razgovor svojega do* pisnika z našim kraljem, iki je med drugim izjavil:
»Baš eden velikih Američa* nov, Lincoln, je dejal, da se hiša, ki je medsebojno razprta, ne mo* re vzdržati. Politiki so skušali za* vesti v razprtije naš narod. Za* htevali so individualne privilegije za svoje pokrajine, na katere ni* smo mogli pristati. Nisem mogel dopustiti, da bi podkopavali te* melje edinstva in solidarnosti, kf so biili Zigrajeni z dolgoletnimi napori. Storil sem vse, da bi sc izognil energičnemu koraku, ki pa sem ga vendarle napravil, ker je bil edina rešitev. Obupne situacl* je zahtevajo obupnih ukrepov. Ko je bila moja potrpežljivost izčr* pana in so bile moje moči napete do skrajne vzdržljivosti od nepo* mirljivih, nerazumnih zahtev poli* tičnih voditeljev, sem se odločil, da aboliram parlament kljub te* mu, da imam globoko zaupanje in rešpekt inapram parlamentarni vladavini. Hotel sem imeti posla direktno z narodom, ker je ves
moj narod ene misli in enega srca ter sem vedel, da me bo (podprl.
Čeprav bo v novem režimu vsak* do obvaroval svojo' individual* nost, pripada ves moj narod eni rodbini in ima skupen ideal: edin* stvo jugoslovenske rase.
Smatram, da so rezultati opra* vičili storjene ukrepe. Vsa drža* va je mirna, vsakdo vrši svoje delo. Zlonamerne osebnosti in or* ganizacije, ki so sejale nesloge, so umolknile. Nadomestiti moramo s težkim in poštenim delom brez* uspešna politična natezanja in brezbrižnost do realnih narodnih interesov, ki je vladala) zadnjih 10 let. Vrnili se bomo k normalne* mu režimu, čim bo delo organiza* cije in rekonstrukcije jamčilo uspeh in povratek normalnih raz* mer. Prepričan sem, da se bo po dobi, v kateri bo narod osvobojen politične nesloge jn strankarskih voditeljev, rodila mnogo boljša in jačja Jugoslavija.«
Teh vladarjevih modrih besed dr* žavni uslužbenci ne smemo nikdar po* zabiti.
v zvezi z umetniškim delovanjem, to* da njim je vrhu tega treba tudi še dovolila za začasno rabo izmišljenega imena. To dovolilo jim podeli prvosto* penjsko oblastvo občne uprave.
Primoženo rodbinsko ime obdr* žita ločenka in vdova, zadnja dotlej, dokler ne nastopi činjenica, ki povzro* či po novem zakonu o imenih izprc* membo rodbinskega imena. Razve* zanka pa ima, kadar se razveza ni iz* rekla samo: radi njene krivde ali pa se je bila izrekla samo po njeni sokrivdi, pravico, da voli med svojim dekliškim rodbinskim imenom in primoženim rodbinskim imenom; če pa zadeva vsa krivda ženo, tedaj sme obdržati mo* ževo rodbinsko ime samo z njegovim pristankom, sicer dobi zopet svoje dekliško rodbinsko ime. Končno si moramo ogledati še primer poničbe zakona. V tem primeru izgubi žena primoženo rodbinsko ime in prevza* me zopet rodbinsko ime, ki ga je imela pred to omožitvijo, torej svoje dekli* ško ime, ako je bil ta zakon njen prvi brak, sicer pa tisto rodbinsko ime, do kateregg je imela pravico v braku, ki je bil neposredno pred tem brakom.
Rojstno ime podeli zakonskemu otroku oče, nezakonskemu otroku pa nezakonska (ločena, razvezana, ob* vdovljena) mati. Le; kadar se stvar ti*
če najdenca ali otroka kake nepozna* ne matere, prevzame pravico, pa tudi dolžnost podeljevanja i rojstnega i rodbinskega imena prvostopenjsko ob* lastvo obče uprave. Odpravljene so torej pravice v nekaterih partikular* nih pravih, da določi ime najdencu ravnatelj najdenškega zavoda. Pode* Ijeno rodbinsko ime obdrži tak otrok seveda le dotlej, dokler se: ne najde kateri izmed otrokovih staršev.
Izbrati se sme rojstno ime nače* loma popolnoma svobodno. V tem oziru zakon ne želi nikakih ovir. Ven* dar pa ima vodja matice pravico za* bralniti vpis takega rojstnega imena, ki žali verska čuvstva, ki nasprotuje nravnosti ali ki je sicer žaljivo.
Novo je določilo, da morajo ro* ditelji najkasneje v 30 dneh po roj* stvu prijaviti porod s potrebnimi po* datki pristojnemu vodji matičnih knjig ter mu rojenca pokazati. Zakon je to dolžnost prijave razširil tudi na osebe, ki poklicno pomagajo pri po* rodih, na zdravnike, babice in bolni* čarke. Le*ti so dolžni rojstvo prija* viti, če so bili zaposleni pri porodu. Kdor ne izpolni te dolžnosti, je kriv prestopka ter se kaznuje v denarju do 1000 Din, ob neizterljivosti pa z zapo* rom do 20 dni.
(Dalje prih.)
Dr, Lj. Valjavec:
Kako naj delujejo stanovanjske zadruge?
Že so se ustanovile zadruge, ka* tere naj bi izkoriščale: denar, ki bo na razpolago iz odtegljajev v stanovanj* ske in kreditne namene; največje za* nimanje vlada med državnimi name* ščenci za stanovanjske zadruge, ker, kakor se odteguje vsakemu, je tudi vsak prizadet pri vprašanju najemnin. Sedaj ko je treba nekaj ustvariti, sto* jimo pred vprašanjem, določiti načela za delovanje, se odločiti, kaj je v praksi storiti, da dolbimo vsaj za en del državnega uslužbenstva cenena stanovanja. Poudariti pa moram naj* prvo, da so po pravilniku nove zadru* ge stanovanjske, ne pa samo specielno stavbene; srbski izraz stanben pome* ni stanovanjski, ne pa stavben.
Delati bi se moglo m. tri načine: kupiti že zidane hiše, izidati hiše ali pa s kreditom in posredovanjem ter dru*
go dejansko pomočjo omogočiti posa* meznim članom, da si pridobe svoj.0 lastne hiše. Da pridemo do zadovolji* vega zaključka, moramo pomisliti, da se je položaj bistveno spremenil. Prej so si navadno hoteli državni name* ščenci tako pomagati, da so' se neka* teril strnili v zadruge, ki bi omogočale pridobitev kapitala, s katerim naj bi si posamezniki zidali 'enodružinske hišice; računali so na podporo države, ker pa ta ni skom nič storila, je osta* la akcija v splošnem brezuspešna. Bile pa so to akcije posameznikov.
Sedaj pa so pritegnjeni k prispe* vanju kapitala vsi brez izjeme, torej se tudi vsi zanimajo, kaj se bo delalo s tem denarjem; imajo tudi vsi pra* vico zahtevati, da se njih kapital nc uporablja' za korist posameznikov, temveč za splošno. Naravno je, da se mora pridobiti kolikor mogoče večje
število stanovanj, da se čim večje šte* vilo članov lahko okoristi, im da naj lastnina ostane skupnosti ohranjena; ker hiše v lastnini posameznikov prh dejo prav lahko v druge roke in s tem izgubijo državni uslužbenci vpliv na najemnine, tudi so imeli premalo koristi od svojega kapitala v stanovanj« skem oziru.
Tako je že podana smernica, naj se ne dela enodružinske hišice v lasti posameznih članov, temveč zadruga naj sama ali zida ali kupi čim večje število stanovanj, ki jih potem članom oddaja po nizki najemnini. Najemni« ne bodo lahko nizke, ker bodo zadru« ge plačevale zaenkrat le 4% obresti, pozneje pa še manj. Članom lastnikom bi pa morala zadruga računati višje obresti, ker bi nastopala kot posredo« valeč in bi morala nekaj zaslužiti za upravne stroške in za riziko mogoč.ih izgub. Če pomislimo, da so sedaj obre« sti na hipotekarna posojila v privat« nem prometu najmanj še enkrat tako visoke, je jasno, da mora delo zadrug uspeti in doseči lepe rezultate. Glavna naloga je investirati denar tako, da pride na eno stanovanje čim najmanj kapitala, kar ima za posledico, da se mora pridobiti z istim denarjem čim večje število stanovanj, če tudi manj« ših; ni merodajno število stanovanj« skih prostorov, temveč število sta,no« vanj. Iz socialnih ozirov se ne more gledati samo na> donos, ki je pri večjih stanovanjih večji, ker se stavbeni pro« štor lahko bolje izkoristi; smoter na« ših zadrug ni, da naš kapital čim več nese, hočemo samo čim več državnih uslužbencev spraviti v stanovanja, ki jih lahko plačajo. Iz tega se vidi, da morajo stanovanjske zadruge drugače delovati, kakor pa n. pr. nabavljalne. Pri določevanju velikosti stanovanj sc pa ne sme iti pod gotov nivo, vsak državni uslužbenec je človek in ima
Zavidanja vredni so stanovanjski najemniki, tako iskreno sočutno se je zavzelo zanje glasilo hišnih posestni« kov »Moj dom«. Članek, ki je pod gornjim naslovom izšel v 3. številki, namreč dokazuje, da nikakor ni soci« alno;, če stanuje najemnik kar leta m leta v istem stanovanju, ki morda ni niti prikladno zanj ali pa preveč od« dalj eno od njegovega urada in če ga hišni gospodar ne more po mili volji postaviti na cesto, da se bo mogel pre« seliti tja, »kjer bi ga novi hišni lastnik drage volje sprejel.«
Tako in še nadalje se zavzema »Moj dom« za stanovanjske najemni« ke. V resnici pa zveni iz članka le za« hteva, da bodi stanovanjski najemnik od 1. maja dalje popolnoma brez za« konske' zaščite.
Člankar trdi, da je veliko stano« vanj, ki jih hišni lastnik ne more po« praviti, dasiravno so v desolatnem in škandaloznem stanju, zgolj radi tega, ker so vedno zasedena. Če bi ne bilo zaščite, bi gospodar menda stranko odslovil le zato, da bi mogel stanova« nje popraviti? Vprašamo, kdo po« pravlja in ‘kako se popravljajo stano« vanja tam, kjer so tudi vedno zase« dena, pa se hišni gospodar absolutno nič ne briga za popravila in vzdrževa« nje stanovanja, temveč samo zvišuje najemnino? Popravljati in vzdrževati pa' morajo že sedaj stanovanja itak po ogromni večini najemniki sami.
Prav duhovita so nadaljna izvaja« nja članka: »Če najemniki stanujejo v takih slabih prostorih, ki niso stano« vanju podobni, niso temu zopet krivi hišni lastniki, ker jih nihče ne šili, da v njih stanujejo...« Torej nihče ne sili ljudi, da stanujejo v slabih stano» vanjih! Kaj pa mraz, dež, sneg in vse vremenske neprilike, ali te ne silijo človeka, da si poišče vsaj streho nad glavo, pa če je še slabša. Če pa ljudje ne morejo dobiti poštenega stanova« nja, ker jih sploh ni ali pa ker ne zmo« rejo nečloveško pretiranih in časih naravnost oderuških najemnin, sc mo« rajo stisniti, dasi neradi, v vsako luk« •njo*. Vsak človek stanuje rajši v do« brem, 'kakor pa v slabem stanovanju. To menda ve tudi člankar. Pred voj«
pravico do dostojnega in higijenične« ga stanovanja; posebno poudarjam, da kopalnica ni nikak luksuz, tudi služitelj naj jo ima.
Ker pridejo enodružinske hiše so» razmerno dražje kakor večdružinske. se bomo morali odločiti za večdružin« ske. Toda izogibati se moramo kasarn, posamezno stanovanje ne pride nič ceneje, kakor v manjših hišah, in prevelike hiše so nam nesimpatične.
Še eno vprašanje; ali naj kupu« jemo že zidane hiše, ali naj zidamo?
Če kupimo hišo, jo lahko pogle« damo izgotovljeno in vemo, pri čem da smo; tudi so stanovanja takoj ali v kratkem času na razpolago. Ako je cena primerna in so stanovanja res lepa ter ni nobena adaptacija po« trebna, bi bil nakup hiše vsekakor najugodnejša kupčija za stanovanjske zadruge. Če pa tak nakup ni mogoč, ne bo dolgo odlašati ter z razpoložlji« 'vim kapitalom takoj začeti zidati hiše, ki so za naše potrebe najboljše. Ka« ko je to v posameznih slučajih izvesti, za to nikdo ne more dajati natančna navodila; odbor mora vzeti svinčnik v roke in hladnokrvno sam računati ne oziraje se na številne »strokovnja« ke«, ki se vedno vsiljujejo s svojimi nasveti in so seveda vedno sami ma« terialno interesirani. Ne sme se pa pozabiti, da mora zadruga' že v naprej s pravilnikom urediti vse, kar je po« trebno, posebno pa vrstni red, slučaje odpovedi, pravice zaostalih po smrti člana itd.; princip mora biti, da so stanovanja v splošnem neodpovedljiva od strani zadruge. V predvojnem času so stanovanjske zadruge s 4% kredi« tom mnogo delovale; posebno na' Du« naju so sezidale veliko hiš in dosegle popolnoma svoj cilj. Naše zadruge imajo še boljše pogoje, ker je kapital naš denar in mi lahko dosežemo, da bo obrestna mera še nižja.
no, ko je bilo še dovolj stanovanj, m nihče silil v barake.
Stanovanje imajo pa sedaj, dokler traja zaščita, tudi še tisti najemniki, ki bi jim sicer gospodarji brezobzirno odpovedali stanovanja, ker ne bi zmo» gli tako visokih najemnin. Kljub temu pa je deputacija hišnih poestnikov ministru za socialno politiko »obrazlo« žila natančno stališče, da se je v zad« njih letih toliko zidalo, da je absolut« no nepotrebno stanovanjsko zaščito podaljšati...«
Če se je' v zadnjih letih res zgra« dilo toliko stanovanj, da je zaščita nepotrebna, naj nam gospodje pojas« nijo, odkod izvira dejstvo, da jc za stanovanja v mestni hiši na Poljanah toliko prošenj, da; ne bi bik> moč vsem ugoditi tudi če bi bila hiša petkrat tako velika. Odkod to, da ljudje še vedno stanujejo po barakah, da je teh barak in šotorov vsak dan več in da so še vedno natrpani najemniki kot slaniki v stanovanjih, kar »Moj dom« sam priznava.
Skrajno dvomljiva, je tudi trditev, da je že vsakdo prepričan, da bi da« nes nihče več ne pisal o pomanjkanju stanovanj, če bi bila stanovanjska za«' ščita prenehala po vojni, češ, to vpra« sanje bi se samo rešilo. Na kakšen način, tega' pa člankar previdno ne pove ali ga pa to sploh ne zanima. Hišni lastniki, ki so imeli še pred voj« no ali med vojno hiše, so prebito malo sezidali po vojni. Docela nerazum« Ijivo je, kam naj bi bili šli ljudje, ki šo po vojni morali priti v mesto, ne le zato, da so se odtegnili podeželskemu delu, če bi 'jim ne bila stanovanjska zaščita vsaj deloma zasigurala stano« vanj in znosnih najemnin, katerih bi sicer brezdvomno ne bili zmogli. Mor« da pa pisec članka sploh ne priznava pravice do stanovanja vsem tistim, ki niso hišni posestniki? Saj vsi dobro vemo1, da je razmeroma prav malo iz« jem med hišnimi posestniki, ki niso navijali najemnin in so s tem priznali tudi gmotno šibkejšemu pravico do življenja. Prav zato, da se omeji iz« rahljanje stiske, v kateri se nahajajo najemniki, je podaljšanje stanovanj« ske zaščite nujno potrebno, prav tako j c pa potrebna tudi kontrola nad vi« šino najemnin.
V čl. 1. zakona o pridobitvi pra« vice do osebne pokojnino itd. od 1. marca 1929 je določeno, da pridobe civilni uradniki pravico do osebne po« kojnine, ko dovrše deset let. efek« tivno odsluženih v aktivni državni službi ali v službi drž. prometnih na« prav. Zakon izrečno določa, da se v ta čas ne šteje doba, ki jo je1 odslužil uslužbenec na poslovanju v službi države kot pogodbeni uradnik ali dnevničar.
Zakonodavce je v tem zakonu v prvi vrsti mislil na' pogodbene uradni« ke in dnevničar je v zmislu čl. 130. urad. zakona. Taki pogodbeni usluž« benci so n. pr. strokovnjaki, ki jih drž. podjetja sprejemajo na nedoločen čas lin za izvršitev točno odrejenih spec!« jalnih de!. Sem spadajo tudi inozemci, ki po urad. zakonu ne morejo postati državni nameščenci, n. pr. univerzi« tetni profesorji, strokovnjaki — linže« nirji pri zgradbah železnic, cest, prista« nišč in drugi specialisti, ki vstopajo v službo države le za omejeno dobo. ;a brez pravice na stalnost in na druge privilegije drž. nameščencev, posebno pa brez pravice do pokojnine ali od« pravnine. Kot dnevničarji se pa spre« jemajo osebe, ki vrše posle nižjih ka» tegorij stalnih drž. uslužbencev, ka« kor služiteljske, zvaničniške in sploh pisarniške pomožne posle1. Službeno razmerje pogodbenih uradnikov in dnevničar jev napram državi je v glavnem slično razmerju privatnih na« meščencev napram njihovim deloda« jalccm. Ta njihov, zasebno«pravnemu razmerju privatnih nameščencev sli« cen položaj se jasno odkriva v doioč« bi, da morajo' biti obvezno z a v a« r o v a n i pri okrož. uradih za zavaro« vanje delavcev. Kakor vsi ostali člani teh delavsko«zavarovalnih zavodov plačujejo tudi oni sami svoj del za« varovalnega' prispevka, dočim ostali del plačuje zanje država. Zato ob bo« lezni (če so zavarovani) od države no prejemajo nobene nagrado (njiho« Vi prejemki se ne imenujejo1 »plača«") 'Če pa niso zavarovani, jim pristoja nagrada le za 60 dni (po posebni po« godbi za1 pogodbene uradnike naj« več 90 dni), dočim imajo' stalni drž. nameščenci ob bolezni pravico, preje« mati. svoje prejemke največ 12 mese« cev. Ti pogodbeni uslužbenci torej ni« majo vseh onih pravic, ki jih imajo ostali drž. uslužbenci po urad. zakonu.
Njih službeno razmerje je osnovano na podlagi pogodbe med uslužbencem in državo. Služba se zamore vsak čas odpovedati v naprej določenem odpo» vednem roku.
Ako se pogodbeni uradnik ali dnevničar sprejme v drž. službo kot uradnik, zvaničnik ali služitelj, se mu ves čas, ki ga je pred sprejemom -v drž. službo odslužil »v službi države«, vračuna v pokojnino (čl. 137. urad. zafc.). Toda ta doba je vračunljiva v pokojnino šele, ko si je drž. uslužbenec že pridobil pravico do pokojnine, to pa v zmislu zgoraj cit. zakona šele po desetih v aktivni državni služb) efektivno odsluženih letih. Opozar« jam, da naša zakonodajna terminolo« gija pozna dve vrsti uslužbencev, namreč one, ki so v »državni službi«, to so pravi stalni nameščenci po urad. zakonu, in druge uslužbence, ki so le »v službi države«, t. j. kontraiktualne nameščence (2. odst. čl. 137. urad. za« kona). Glede teh uslužbencev so do« ločila jasna. Nikjer pa ni določeno, kako naj se predpisi tega zakona upo« rahljajo na bivše oficiante in pisarni« ške pomočnike, iki so bili po avstrijskih predpisih tudi nekakšni kontraktualm uslužbenci. Ali naj se te slednje isto« veti s pogodbenimi uslužbenci po no« vem uradniškem zakonu?
Po naredbi avstrijskega skupnega ministrstva z dne 25. januarja 1914, (drž. zak. št. 21) so bili oficianti in pisarniški pomočniki pomožno pisar« niško osebje, katerih službeno raz« mer j e se je osnovalo s privat no«pr a v= no pogodbo. Toda oficianti so imeli ugodnejše stališče napram pisarni« škim pomočnikom, ker so prejemali mesečne plače, so imeli ob posebnih pogojih tudi možnost, da dosežejo pravico do pokojnine, ker je bilo za« nje določeno posebno disciplinsko postopanje itd.
Pisarniški pomcčniki(ce) so imeli samo to ugodnost, da se jih je pri za« sodbi oficiantskih mest upoštevalo v prvi vrsti. Ko so 'bili sprejeti v stalež oficiantov, so pridobili pravico do po« kojnine ter so se jim štela vsa služ« bona leta, ki so jih odslužili v svoj« stvu pomočnikov. Za- vštetje teh let je bilo treba, pa naknadno »kupiti« ta leta, to se pravi, morali so vplačati do 1. februarja 1914 v njihov preskrbin« ski fond pozneje pa v drž. blagajno
Fr. G.:
„Kaj bo s stanovanjsko zaščito?“
Še o stanovanjih.
Stanovanjsko spomenico, sprejeto na sestanku strokovnih organizacij v Celju meseca marca, je Zveza pred« ložila še ministru dr. Korošcu, da tudi on s svoje: strani intervenira v prilog stanovanjskih najemnikov, kar je tudi drage volje obljubil.
Stanovanjske bede m! Hišni po« sestniki in njihova društva nepresta« no zatrjujejo, da so vsa poročila o stanovanjski krizi pretirana, da se uganja s statistikami prava demago« gija itd. Kako je v resnici? Jasen do« Ikaz stanovanjskih razmer v Ljubljani in slabih socialnih prilik staršev, 'ki stanovanj v Ljubljani ne morejo pla« čati, je dejstvo, da se nad 600 srednje« šolcev in srednješolk vsak dan vozi v Ljubljano in domov 15—25 km daleč od Ljubljane. V primeru popoldan« skega pouka posedajo ti učenci obi« čajno v šolski sobi, ki je ali pa iri za« kurjena, ali pa sc potikajo po mestu. Mnogi kažejo znake oslabi jenja zdrav« ja, a še več šolskih neuspehov. — Morda pa starši teh dijakov zgolj za zabavo in zaradi boljšega zraka sta« ntujejo daleč izven mesta, kjer so sami uslužbeni in kamor morajo otroke po« šil jati v šole?
Posledide nezdravih stanovanj se najbolj jasno opažajo na deci. Poleg pomanjkanja zadostne in tečne hrane so nehigijenska, prenatrpana in zane» marjena stanovanja vzrok stalnega obolevanja šolskih otrok. Na ljubljan« ski šolski polikliniki so ugotovili uprav porazne in opasne posledice te
obče socialne mizerije. Razmeroma visok odstotek bolezni pljuč gre veči« noma na račun prehlajenja v jesen« skem in pomladanskem času ter dej« stva, da so stanovanjske razmere de« ce, zlasti 'osnovnošolske v predmest« jih in okoliških vaseh skrajno slabe Iz vidika izredno velike stanovanjske mizerije in skrajno slabih razmer sploh je možno razlagati velik odsto« tek povečanih bezgavk, bolezni žrela, ust in nosa. Na polikliniki se je izvr» šilo v zadnjem šolskem letu 46 ambu« lantnih operacij (25 povečanih nebnic in 21 žrelnic). Ostali številni bolniki z bezgavkami so bili poslani v bolnico oziroma v razne bolniške blagajne.
Zadružno zidanje stanovanj v Nemčiji V obči draginji, ki je pre« plavila po vojni .ves svet, se posebno težko občuti draginja stanovanj. Po« sebno jo občutijo gmotno slabši sta« novi, to so delavci, mali obrtniki, dr« žavni nameščenci in tem slični. Od« tod izvira tudi večje zanimanje za ustanavljanje raznih zadrug za vza« jemno zidanje hiš na temelju samo« pomoči. Po neki statistiki je bilo leta 1926. v 'Nemčiji zgrajenih 270.000 sta« novanj. Od teh odpade 78.426 stano« vanj na razna društva in zadruge, t. j. 28%. Na državne in druge javne usta« nove 12%, na zasebnike 60% vseh novozgrajenih stanovanj, če se pri« tnerjajo zgrajena stanovanja zasebni« kov posebno v večjih mestih, iprevia« dujojo zgradbe raznih združenj in za» drug, ki dosegajo celo 51%, a v Berlinu 68% vseh novih stanovanj.
A. Korenini:
Kontraktualni uslužbenci, bivši pisarniški oficijanti in novi pokojninski zakon.
posebne prispevke za leta, odslužena v kontraktualni službi.
Iz tega je razvidno, da je bilo službeno razmerje bivših pisarniških pomočnikov skoraj enako službenemu razmerju današnjih kontraktualnih uslužbencev. Oficiantov pa s seda« njimi pogodbenimi uslužbenci nika* kor ne moremo primerjati, ker je bilo njihovo službeno razmerje pragmas tično urejeno s pravico do pridobitve pokojnine, aikoravno so bili tudi oni v bistvu kontraktualni uslužbenci.
Po strogem tolmačenju zakonskih določil, ki pa nikakor ne more biti av* tentično, bi se mogla oficiantska služ* bena leta skupno s pomočniško dobo vzeti za podlago pridobitve pravice za dosego pokojnine; torej bi se jih moglo smatrati kot efektivna, v ak*
tivni državni službi odslužena lota. Službena doba bivših pisarniških po= močnikov, ki niso bili za časa veljav» nosti prejšnjih specijalnih zakonov, sprejeti v stalež oficiantov, pa bi bila vštevna v pokojnino šele po doseženih desetih efektivnih (dejansko odsluže» nih) letih aktivne službe.
Milejše in za uslužbence ugod» nejše tolmačenje zakona, ki v tem po» gledu ni popolnoma jasen, ni izklju» čeno. Kako se bodo zakonski predpisi faktično izvajali, bo pokazala praksa. Želeti bi pa bilo, da se bivšim pisar» niškim pomočnikom(cam), ki so po večini stare jši, zmožni in v službi ver» zirani uslužbenci, tudi ta pomočniška leta takoj, še pred efektivnim odslu» ženjem 10 let aktivne službe, vštejejo v podlago za dosego pokojnine.
Zahteve ljubljanskih občinskih nameščencev.
Zveza magistratnih organizacij v Ljubljani je sestavila obširno sporne» nico, v kateri prosi občinski svet in župana, naj upošteva njihovo n ep o» voljno gmotno stanje in da naj se nji» hovi prejemki ne znižajo. Dolgovi ljubljanske občine so zaradi narašča» jočih potreb obe. gospodarstva, po» sebno' kot posledica velikopotezne stanovanjske akcije, znatno narasli. Ker so vsled tega zrasle tudi občinske davščine, se je med davkoplačevalci pojavila nejevolja, ki išče »krivca« v prvi vrsti med občinskimi uslužbenci. Da ovrže pretirane' in absolutno ne» resnične govorice o sijajnih plačah mestnih nastavljencev, navaja sporne» niča konkretna dejstva.
Po službeni pragmatiki se občin» sko nameščenstvo deli v uslužbence občine in uslužbence občinskih podje» tij. Danes je vseh mestnih uslužben» cev brez delavcev 347. Od teh jih je pri mestnih podjetjih (plinarna, elek» trarna, zastavljalnica, mestna pristava itd.) uslužbeno 160. V pravi občinski (magistratni) službi jih je torej samo 187. Mimo teh ima občina še 65 po» godbenih nameščencev, ki jih nastav» Ija od slučaja do slučaja za izvršitev specijalnih, posebno tehničnih in dru» gih gradbenih del. Leta 1914. je bilo mestnih uslužbencev 255. V teku 15 let se je torej njihovo število pomno» žilo za 92 stalnih in za 65 pogodbenih uslužbencev. Izmed pogodbenih je ve» čina sprejeta le za določeno kratko dobo, n. pr. za dograditev novih mest» nih stavb. Teh tone j ni mogoče šteti med prave mestne uslužbence.
V tem številu pa seveda niso na» vedeni uslužbenci Mestne hranilnice, mestnega liceja, niti ne občinski de» lavci, ki vsi spadajo v poseben pro» račun. Uslužbence pri podjetjih pla» čujejo ta podjetja sama. V breme mestnega proračuna gredo le izdatki za prave uslužbence mestne uprave, t. j. magistrata.
Očitki, da je danes preveč obč. uradnikov, so neosnovani. Leta 1914. je imel mestni dobodarstveni urad poleg ravnateljstva 8 linijskih (mitni» ških) uradov. Na ravnateljstvu je bilo 5 uradnikov, v linijskih uradih 86. Do» hodki so znašali 1,139.677 krom, stro» ški 143 934 kron. Če odbijemo od na» vedenih dohodkov tiste, ki so se od» dali državi in deželi, ugotovimo, da je delal urad s 60% stroškov. Danes ob» stoja poleg ravnateljstva (5 uradni» kov) še 20 linijskih uradov in 2 fili» jali, 52 svobodnih skladišč za vino, 16 za žganje in 42 za kolonijalno blago. Nameščencev jc*pa 80. Leta 1928. so znašali dohodki urada 21,019.899 Din, stroški pa 3,018.456 Din. Urad je delal torej (že po odbitku drž. in oblastne kvote) s 15% stroškov.
KoncePtnih uradnikov je bilo
? SiULaj 13’ lko je štela Ljubi okrog 40.000 prebivalcev. Danes ji 10, dasi šteje mesto 60.000 ljudi. -1914. so bili nastavljeni 3 zdra\ (prej celo 5), danes trije. Tedaj je 10 inžinirjev, letos 12. Od leta ] je pa občina zgradila za 106 milije zgradb, kanalov in cest, ki so pe kovali novih tehničnih strokovnja1 '— Leta 1914. so bili trije veterin letos 4.
Pomnožilo se je cdino»le štt računskih uradnikov, ker se je finančno poslovanje znatno razši
L. 1914. je bilo 16, a letos 33 račun» skih uradnikov. Pomnožilo se je tudi število pisarniškega osebja od 43 na 91. Gospodarski urad upravlja sedaj 177 hiš napram 63 pred vojno. Usta» novih so se na novo socialni referat, stanovanjski urad in stalni volilni ka» taster, dalje gasilski urad. Povečala se je reševalna postaja, ustanovila se je mestna priprega in pogrebni za» vod. Število odjemalcev električnega toka je naraslo od 1900 na 8000, šte» vilo uradnikov mestne elektrarne pa od 4 na 12 oseb.
Iz nnvedenega je razvidno, da šte» vilo u.radništva nikakor ni raslo so» razmerno z delom, temveč le po skraj» ni potrebi. Nasprotno je uradništva razmeroma precej manj, nego ga je bilo pred vojno. Delo od leta do leta narašča, uradništva pa za vse to ob» sežno poslovanje ni dovolj. Prejemki mestnih uslužbencev v proračunu za
I.	1929. znašajo v procentih: pri sploš» ni obč. upravi 25'8% vseh izdatkov, torej komaj Yt proračuna, kar odgo» varja običajnim razmeram. Pri posa» meznih podjetjih gredo seveda izdat» ki za' uslužbenec na specijalni račun 'le»teh, torej n e na račun mestne bla» gajne ter znašajo okroglo; pri elek» trami 12, plinarni 15, vodovodu 9, po» grebnem zavodu 27, klavnici 15 in pri dohodarstvenem uradu 15 odstotkov. Tu delavci niso upoštevani, ker se njihovo število vedno menja. Po raz» pišu finančnega ministrstva D. R. br. 7130 od 16. januarja 1929 smejo zna» sati osebni izdatki obč. samouprav največ eno tretjino vseh izdatkov. Ljubljana izkazuje v tej postavki pre» cej nižjo številko, namreč le 25'8%.
Valorizacija prejemkov znaša od
II.	do 8. razreda samo 66%, pri višjih razredih od 7. do 4. pa komaj 48% predvojne plače, če vzamemo itak' že prenizki ključ za primerjavo X ■ 10. Ker je pa že predvojna plača značila komaj eksistenčni minimum, žive to» rej mestni uslužbenci z manjšimi sredstvi, nego bi bila potrebna za eksistenčni minimum po predvojnih pojmih.
S kraljevim manifestom se' je uve» Ijavil nov duh v državni upravi, ki spoznava, da je pošteno in sposobno uradništvo nujna potreba za državo, da je pa treba uradnike tudi primerno plačevati. Ker ima današnji občinski svet svoj mandat neposredno iz vla» darjevih rok, bi bilo protivno tenden» ciji kraljeve proklamacije, če bi se skušalo mestnim uslužbencem njiho» ve, že itak skromne prejemke zmanj sevati. Zato prosi Zveza magistratnih organizacij občinski odbor in župana, naj upošteva razložene razmere in naj njihovih prejemkov ne okrne.
O uspehu te akcije, katero samo po sebi umevno tudi državno name» ščenstvo spremlja s toplimi simpati» jami, bomo- ob priliki poročali. D.
Obleke kemično čisti, barva, plislra in lika tovarna i O S. REICH.
Vsem rodbinam priporočamo našo
KOLINSKO CIKORIJO
izvrsten pridatek za kavo.
Vestnik.
Razširjenje našega glasila. Na svojem nedavnem zborovanju je »Uči« teljsko društvo za mesto Maribor in bližnjo okolico« sklenilo, da se po» edine šole naroče na »Naš Glas« in da se priporoči naročitev vsemu član» stvu. — Z zadovoljstvom beležimo ta posnemanja vredni sklep, ki kaže po« polno umevanje skupnih interesov vsega drž. nameščenstva. Naše osred» nje glasilo se mora razširiti v vseh strokah in kategorijah drž. uslužben» cev.
Posnemanja vredno. Po sklepu občnega zbora Društva poštnih kon» ceptnih in tehničnih uradnikov se je priglasilo samo pri ljubljanski poštni direkciji 11 novih naročnikov o>N. GL«, tako da je ves uradniški zbor L kate« gonja naročen na naš list. Nemale zasluge za ta važni sklep si je stekel g. inšpektor Miroslav Matjašič. — Če hočemo, da se naše glasilo izpo» polni in doseže res stopnjo, ki jo mora- kot naš osrednji uradniški list zavzemati, bo treba, da še ostala strokovna društva uvedejo obligafo» rično naročbo ali pa da vsaj vselej in ob vsaki priliki med svojim članstvom širijo naš list.
Okrožna skupina drž. nameščen» cev in upokojencev v Mariboru vabi člane na informativni sestanek v nede» Ijo 28. aprila ob pol 10. uri v mali dvo» rani Narodnega doma. Poroča član odbora Zveze iz Ljubljane o zadnji plenarni seji Glavnega saveza V Beo» gradu.
Diluštvoi I finančnih koneeptnih uradnikov za Slovenijo ima danes, v soboto, dne 20. t. m. ob 20. uri svoj redni občni zbor v Ljubljani, Kopitarjeva ulica, v restavraciji Čin« kole. Dnevni red običajen. Polnošte« vilna udeležba dolžnost!
Delo v državnih uradih. Kakor poročajo listi, je ministrski predsednik v sporazumu z vsemi ministri odredil, da traja od 1. maja do 1. oktobra de» lovni čas v državnih uradih od pol 8. ure zjutraj do pol 14. ure popoldne. S tem bo zelo ugodeno vsem drž. na» meščencem, posebno še onim, ki daleč izven mesta službovanja stanujejo.
Ptodlaljšanje delovnega časa. Fi« nančni minister je odredil, da se za dobo 60 dni podaljša delovni čas v vseh finančnih uradih za dve uri na dan, tako da se bo uradovalo dnevno po 9 ur. Podaljšanje velja od 20. t. m. dalje.
Povračevanje potnih in selitvenih stroškov se bo — kakor izvemo iz Beograda — baje že v kratkem nano» vo uredilo. Sedanja uredba D. R. br. 150.000 od 29. decembra 1928 se izme» nja z novo. Vlada je namreč uvidela, da po dosedanjih predpisih (ki jih jie uvedla šei bivša vlada) premeščeni uslužbenec trpi znatno Škodo, ker mu pavšalni zneski povračila ne morejo pokriti dejanskih izdatkov za se« litev. Tudi za službena, posebno dalj« ša potovanja so postavke povračil prenizke.
Odpravnine odpuščenih uslužben» cev. Dasi niso bila izdana še uradna navodila glede izplačila odpravnin, Iz« vemo, da so mnogi odpuščeni usluž» benci že vlažili prošnje za priznanje odpravnine. Ker se bo po obči dose« danji praksi priznavala odpravnina le na podlagi individualnih prošenj, naj vsi prizadeti čimprej vlože nekolko« vane prošnje pri svojih bivših starej» Šinah, da se priznanje in nakazovanje odpravnin preveč ne zavleče.
Uvrstitev Jesenic v II. draginjskl razred. Kakor znano je bil trg Jese« niče s kraljevim ukazom od 20. marca proglašen za mesto. V njegov oko« liš spadata razen Jesenic vasi Sava in Plavž. Drž. aktivnim nameščenoem, ki službujejo pri uradih, kateri imajo sedež na novem jeseniškem mestnem teritoriju, kakor tudi upokojencem, ki imajo svoje stalno bivališče na Je» senicah, pripada zato od 1. aprila na« prej osebna doklada II. draginjskega razreda. Odredbe za nakazilo višjih doklad so v teku.
Prejemki rezervnih oficirjev — dr« žavnih nameščencev. Zveza se je obr« nila s posebno vlogo na kasncijskega sodnika Vašo Petro.viča, ki je član komisije za izdelavo uradniškega za« kona, na vojnega ministra, na mini»
’stra dr. Korošca in na predsednika vlade, da bi državni nameščenci, ki so kot rezervni oficirji pozvani na orož« ne vaje, prejemali neskrčene oficirske prejemke. Izenačilo naj' bi se jih z re» zervnimi oficirji, ki so v privatnih službah.
Prevedba bivših deželnih usluž« bencev. Ker veliki župan ni prejel na» vodil, kako prevesti bivše deželne uslužbence, ki prejemajo še kronske penzije na dinarske pokojnine, in so se njihovi prejemki glede plačilnih razredov nebistveno razlikovali od prejemkov državnih nameščencev, nji» hova prevedba na dinarske pokojnine še ni izvršena. Da se to čimprej iz» vede, se je Zveza obrnila s posebno predstavko na Glavni savez s prošnjo, da posreduje pri merodajnih činite« ljih.
Upokojeni tobačni delavci. Za iz« bol j,Sanje (gmotnega položaja upoko« jenih tobačnih delavcev in delavk je naprosila Zveza ministra dr. Korošca, naj posreduje, da se upravičenim že« Ijam teh bednih upokojencev ugodi. Od ministrovega osebnega tajnika je Zveza prejela zatrdilo, da se bo dr. Korošec za zadevo energično zavzel.
Novi uradniški zakon. Čujemo, da je osnutek novega zakona, s katerim se naš položaj nanovo uredi, že do» cela izdelan, le višina prejemkov še ni končnoveljavno določena. To se zgodi, čim se izvede potrebna reduk« cija osebja, kot posledica ukinjenja 4 ministrstev in mnogih drugih nepo» trebnih višjih instanc in uradov. Novi uradniški zakon pozna še delitev vse» ga nameščenstva v tri velike razrede: v uradnike, zvaničnike in služitelje, odpravlja pa v uradniškem razredu dosedanje kategorije. V bodoče naj za napredovanje odločuje v prvi vrsti praktična usposobljenost in oseb» na marljivost, zmožnost ter v službi dokazana specijalna uporabnost. Takü bi bilo n. pr. res sposobnim služiteljem — tudi brez predpisane izobrazbe' — mogoče pod izvestnimi pogoji priti v razred zvaničnikov, ki bi se spet enako lahko povspeli v uradniški razred. V načelih je baje novi zakonski načrt mnogo svobodnejši in ugodnejši za nameščenstvo. če ne prej, stopi v ve» Ijavo, kakor zatrjujejo, z novim pro« računom.
Vprašanje uradniških zbornic. Na
plenarni seji Glavnega saveza konec marca' st je na pobudo naše Zveze razpravljalo tudi o problemu uvedbe uradniških zbornic kot strokovnega kolektivnega zastopstva javnih name» ščencev. Vsi delegati so stališče naše Zveze odobrili in jo pooblastili, da izdela potrebne načrte za oživotvore« nje te idealne zamisli, ki bi bila v prid nameščencem in državni celo« kupnosti. Več o tem važnem vpraša» nju o priliki.
Društvo davčnih uradnikov, sek« cija Ljubljana je izvolilo na občnem zboru v Laškem 7. t. im. sledeči uprav« ni odbor: iRekš Joža, Fajt Mijo, Čuš Franc, Jan Janko, Klemenčič Josip. Miešek Ivan, Ozimič Leon, Prezelj Franc, Sever Josip in Videmšek Jer« nej. V nadzorni odbor so bili izvo« Ijeni: Starin Franc, Merčun Maks in Koritnik Viktor. Odbor se je že kon» stituiral. Predsednik je Bekš Joža, prvi podpredsednik Ozimič Leon,
drugi podpredsednik Fajt Mijo, tajnik Mešek Ivan, blagajnik Jan Janko. Po* ročilo o občnem zboru priobčimo pri* hodnjič.
Sprejem v skupino »B« obsmrt* nega podpor, društva »Dobrojte«. Ob* oni zbor »Dobrote« dne 24. marca je sklenil, da se vsi dosedanji društveni člani od 45. do 55. leta starosti, ki so lani zamudili rok za prijavo v skupino »B«, izjemoma še letos sprejmejo v skupino »B«, če se prijavijo do 15. maja in če plačajo vse prispevke od 1. julija 1928 dalje, to je za 19 smrtnih slučajev po pet dinarjev. Pravico do podpore pa pridobe taki člane šele s 1. januarjem 1930. Ce bi pred tem dnem umrli, se njihovim preostalim vrnejo vse pristojbine, plačane za sku* pino »B«. — Poročilo O' občnem zbo* ru in konstituiranju odbora priobčimo prihodnjič.
Komisijski zdravniški pregled drž. nameščencev. Prosvetno ministrstvo je prosilo bivše ministrstvo za na* rodno zdravje za pojasnilo, kako je ravnati glede plačila zdravniške na* grade, kadar se vrši uradni komisijski zdravniški pregled uslužbenca, 'ki pa v svoji prošnji tega ne zahteva. V ta* kih slučajih se pojavi vedno spor gle* de izplačila zdravniške nagrade, ker je pregledani nočejo plačati v smislu čl. 108. uradniškega zakona. — Mini* strstvo za narodno zdravje je odgo* vorilo: Po 61. 192. finančnega zakona za 1928./29. leto nimajo državni in sa* moupravni zdravniki pravice do zdravniške nagrade takrat, ko vršijo pregled v smislu čl. 108. uradniškega zakona., na Zahtevo državnih oblasti. Pravico do nagrade v tem slučaju imajo itedaj, če obstoja prošnja usluž* benca. — Ta odgovor je deloma me* jasen. Kako pa naj se postopa v slu* čajih, če Uslužbenec n. pr. prosi za bolezenski dopust, a ga starejšina v ta namen napoti k uradnemu zdravni* škemu pregledu, dasi bolni uslužbenec za ta zdravniški pregled izrečno ni prosil? V tem oziru se po po&amez* nih oblastih prav različno postopa in bi bilo umestno, da se izda avtentično navodilo. Smatramo pa, da bi se zdravniški komisijski pregled moral izvrševati brez stroškov za obolelega uslužbenca, ki je že s samo boleznijo gmotno dovolj občutno pirizadet. Dr* žavnim zdravnikom naj bi se pa na* grade izplačevale iz uradnih kreditov.
Opozarjamo na oglas OblačiLnice za Slovenijo, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7, ki obstoja že 10 let in ni iden* tiču,a. z nobeno drugo novejšo Obla* čilnico v Ljubljani, dalje na to, da ona ne pošilja potnikov cenjenim stran* kam na dom.
Previdna gospodinja ne ikkipi zmle* te kave. Videti hoče, kaj kuha. Pri Žiki lahko ugotovi, da je iz kaljenih rženih zrn, torej iz rži, ki krepi celotni organizem.
Razne novice.
»Dom učiteljic«. Od vsega počet* ka si je »Društvo učiteljic v Ljubija* ni«, ki deluje že trideset let, stavilo za. cilj zgraditev »»Doma učiteljic«, (kjer naj bi ostarele (učiteljice našle toplo in domače zavetišče pod lastno streho. V tem domu naj bi bil pa tudi ■dekliški internat in vrsta drugih usta* nov in društev, ki naj dvignejo ugled in blaginjo vsega stanu naših vrlih ' učiteljic. IPosvečen bi bil pa ta dom obenem tudi razvoju in duhovnemu in gmotnemu napredku ženstva sploh. Da se ta širši cilj čimprej doseže, je društvo učiteljic na izrednem občnem zboru konec marca sklenilo, naj se dom, za katerega je že precej denar ja zbranega, zgradi v takem obsegu, da bo mogoče odstopiti nekaj prostorov tudi drugim ženskim društvom. Zato bi pa le*ta prispevala k stavbnim stroškom in vzdrževanju. Naziv naj bi se posplošil v »Ženski dam Dru* štva učiteljic v Ljubljani«, ki bi si tudi pridržalo vodstvo in upravo zavoda. — Pozdravljamo to akcijo, ki nas spet nazorno uči, da je edini spas nas vseh v lastni Sili Kdaj dobimo že toli piri* čakovani naš skupni »Dom državnih nameščencev«? Pot nam kaže učitelj* stvo — na nas vseh je, da mo sle* dimo.	—a.
StaWovsfea požrtv)orvalHost. Za »Učiteljski dom« v Mariboru je uči*
teljstvo v mariborski oblasti od pr e* jetih »razlik« darovalo doslej znesek 15.456 dinarjev. Za ljubljanski »Uči* teljski dom« se je pa ob izplačilu raz* lik nabralo med učiteljstvom ljubljan* ske oblasti 11.515 dinarjev. Lepa vzgle* da stanovske zavednosti! Koliko so pa od razlik nabrale druge stanovske organizacije med svojim članstvom?
Prejemki ljubljanskih mestnih uslužbencev. Zveza je na doposlano Spomenico IZveze magistratnih orga* niizacij glede- znižanja službenih pre* jemkov magistratnih uslužbencev v Ljubljani sporočila le*tej, da morejo državni nameščenci samo pozdravljati te zahteve za ohranitev službenih pre* jemkov, ki itak še davno ne značijo življensfcega standarda, in da želijo uspeha njihovi akciji.
Konec razvade »zbiranja« po šo* lab. Ministrstvo prosve te j c- izdalo odlok:	Vse preveč se je udomačila
navada pobiranja raznih prispevkov med učenci osnovnih in meščanskih šol. Dasiravno se ti prispevki zbirajo cesto v plemenite in rodoljubne svr* he, se vendar ne sme dovoljevati tako -pretirano nabiranje med učenci in njihovimi roditelji. Kot posledica takega postopanja se opažajo slabi vzgojni uspehi. Za vzgojo socialnega čuta med otroci so nam na razpolago mnogo boljša sredstva nego to. — V bodoče se bodo smeli pobirati od otrok razni prispevki le tedaj, če bo izdalo prosvetno ministrstvo za to posebno odobrenje. Tudi je prepove1* dano (učiteljem In drugim osebam) prodajati po šolah razne vstopnice, knjige in slično. — Prireditve raznih potujočih umetnikov so po šolah prav tako prepovedane. — To pametno in nujno potrebno odredbo bodo vsi starši radostno pozdravili.
Tekstilna šola v Kranju. Po vojni se je v gorenjski metropoli razvilo ži* vahno industrijsko delovanje, ki bo kmalu iz prej zaspanega mesteca ustvarilo novi slovenski Manchester. Posebno tekstilna (tkalska, predilm* ška- in pleteninska) industrija se je nenavadno 'krepko razmahnila. Ker ni bilo domačih sposobnih moči, so vsa bolje plačana mesta preddelav* cev, nadzornikov in tehničnega- oseb* ja sploh, zasedli tujci. Da se temu nedostatku odpomorie, je -potrebna lastna' tekstilna šola za izobrazbo do* mačih strokovnj,akov. Te dni se je v Ljubljani vršila seja vladnih in indu* strijskih zastopnikov in se je sklenilo, da se taka šola ustanovi v Kranju. S poukom prične prihodnjo jesen. Tek* stilna šola znači velik korak h gospo* darski osamosvojitvi.
Iz zakona o pobijanju korupcije posnemamo sledeči, za vse državne nameščenoe- važni določili: § 3. Kdor pri sklepanju pogodb bodisi za drža* vo ali samoupravna telesa z zlorabo svojega javnega in družabnega polo* žaja pristane na to, da za nagrado po* srednje, da se pogodba sklene ali ne sklene, ali da se sklenjena pogodba izvrši ali ne izvrši in s tem oškoduje državo ali samoupravno korporacijo, se kaznuje s strogim zaporom, denar* no globo in izgubo časti, v težkih pri* me-rih pa z j-ečo do pet let in denarno globo do 250.000 Din. Predpisi čl. 380. kazenskega zakonika :z dne 27. janu* arja 1929 veljajo tudi za te primere. —-§ 16. Če državni uslužbenc z ra-zsip* nim življenjem in sumljivim nakupo* vanjem premičnin ali nepremičnin iz* živa sum o izvoru svoje imovine in dohodkov, je njegov neposredni pred* stojnik dolžan uvesti takoj poizvedbe v svrho ugotovitve izvora sumljivih dohodkov in imovine. Če, se dokaže sum, da izvira ta imovina lall dohodek na način, ki se! kaznuje po tem zako* nu ali obstoječih disciplinskih pred* piših, mora predstojnik storiti vse, kar je potrebno, da se uvede kazensko, odnosno disciplinsko postopanje.
Za plačevanje davčnih zaostan* kov do 31. decembra 1926 bodo držav* ne blagajne sprejemale namesto go* tovine pobotnice o zadržanih 20% brionskih banlkovcev. Od oseb, kate* rim so bile o priliki žigosanja izdane te pobotnice, in njihovim pravnim na* slednikom, se bodo le*te sprejemale za označeni namen v polnem znesku. Od ostalih oseb pa v vrednosti dlo 50% pobotnice, a ne glede na višino dolgo* vanega davka. — Mimo tega se bodo
te pobotnice sprejemale v polnem iz* ntosu za plačilo tistega dela kazni, izrečenih zaradi finančnih prestopkov (po davčnih, taksnih, trošarinskih, ca* Tinskih in drugih finančnih zakonih), ki pripada državni blagajni. (Fin. za* kon, čl. 15.).
8. redni letni 'občni zbor društva upokojencev javnih nameščencev za Slovenijo
se je vršil 24. marca v restavraciji pri »Mraku«. Vodil ga je predsednik rač. direktor v p. gosp. Anton Svetek. Uvodoma se je spomnil umrlih tova* rišev, hkrati pa tudi novih članov, ki pristopajo, tako da število članstva v splošnem ne pada. Društvo je že več let včlanjeno pri Zvezi,- kjer ga za* stopa predsednik. Zveza je doslej ukrenila vse, da bi se vprašanje starih upokojencev čimprej povoljno rešilo. Vprašanje prevedbe kronskih upoko* jencev — prva etapa do popolnega iz* enačenja neprevedenih upokojencev s prevedenimi -— je sicer rešeno. S tem pa upokojencem še davno ni podana eksistenčna možnost.
Druga glavna zahteva upokojen* cev je priznanje permanentne polovič* ne vožnje na drž. železnicah in paro* brodih.
Za to ugodnost se organizacija bo* ri že več let. Predsednik obžaluje, da se je ponesrečil napor društva, zdru* žiti 7 različnih društev upokojencev v Sloveniji v eno samo močno organiza* cijo.
Omenja »Naš Glas«, ki zastopa kot Zvezino glasilo interese aktivnih in upokojenih drž. nameščencev v ena* ki meri in priporoča čim večjo naročbo.
Iz tajnikovega (g. sodn. nadofic. v p. Šinkovec) poročila izhaja, da je organizaciji uspelo doseči za svoje člane znaten popust pri ljubljanskem mestnem pogrebnem zavodu. —
Dasi je ta uspeh navidezno para* doksen, je vendarle znatnega gospo* darskega pomena za preostale rodbin* ske člane. — Društvo je štelo konec leta 156 članov. Upati pa je, da bo število letos naraslo.
Fuzija sedmero organizacij drž. upokojencev se je izjalovila radi od* pora najmočnejše organizacije v Ma* riboru, ki stremi za tem, da bi se iz vseh teh društev stvorila posebna po* krajinska Zveza kot članica bodoče centrale za vso državo.
Prosv. inspektor v p. g. V a d * njal predlaga, naj novi odbor akcijo za združitev na vsak način nadaljuje. Prosv. inspektor v p. gosp. V e s t e r obžaluje maloštevilnost članstva in priporoča, naj društvo poskrbi, da pri* vabi vse tiste upokojence, ki niso ni* kjer organizirani. Priporoča najživah* nejšo osebno agitacijo. — Oba pred* loga zborovalci soglasno odobre.
Tajnik Zveze g. B e k š pozdravi zborovalce v imenu načelstva Zveze. Izčrpno poda historijat delovanja Zve* ze, kolikor se tiče upokojencev. Z ozi* rom na kraljevi manifest od 6. janu* arja se smemo nadejati boljših časov, vendar bo pa treba še mnogo dela in samozatajevanja, da dosežemo cilj. Zveza je za upokojence doslej ob vsa* ki priliki storila svojo polno dolžnost. Njih prevedbo po uradniškem zakonu iz 1. 1923 je ves čas energično zasto* pala za priznanje ugodnosti stalne po* lovične vožnje pa je v zadnjem času ponovno zaprosila z utemeljeno spo* menico prometnega ministra. Zaradi podaljšanja stanovanjske zaščite, ki je enake važnosti za aktivne in za upo* kojene drž. nameščence, je Zveza sto* rila vse, kar je mogla. —
Geslo vsake uradniške strokovne in stanovske organizacije mora biti: Delati in organizirati se do zadnjega moža! —
Po poročilu blagajnika gosp. davč. nadupr. v p. Debelaka — blagajni* ško stanje izkazuje konec 1. 1928 Din 5148.56 — se podeli na predlog rač. pregledovalca davč. oficiala v p. gosp. W r i n s k e 1 a odboru razrešnica z za* hvalo. Ker je blagajna aktivna, ostane pri sedanji mesečni članarini Din 3 in enkratni pristopnini Din 3.
V odbor so bili izvoljeni tile gg.: predsednik Svetek Ant., rač. ravnatelj;
Radijski aparat
je postal danes že kulturna potreba vsakega inteligenta. Ko pride utrujen iz pisarne, ga že čaka doma, da ga razvedri z lepo glasbo, petjem ali predavanjem.
Najboljše in najcenejše aparate, sestavne dele in vsa navodila Vam da
Radijska postaja Ljubljana
Miklošičeva cesta 5 Telefon 3190 Plačila tudi na obroke!
I. podpredsednik: Nič Sr., davčni nad* upravitelj; II. podpredsednik: Vidmar Iv., pošt. ur. ravnatelj; tajnik: Spende A., ravn. zemlj. knjige; blagajnik: De* belak R., davčni nadupravitelj; odbor* niki: Kosem J., insp. drž. monopolov; Majcen M., orožn. stražmojster; Sim* šič A., rev. drž. trošarine; Stiene Iv., davčni oficial in Stegnar V., sodni ofi* cijal. Kot namestniki: Sirnik Fr., sodni nadoficijal; Frančič M., davčni oficijal; Mlejnik R., fin. inspektor; Widmar Iv., sodni nadoficijal; Modrijan Fr., davčni upravitelj; Zarli R., ravn. pom. ura* dov in Kilar J., rač. nadsvetnik. Kot pregledovalca računov pa: Wrinskele M., davčni oficijal in Lehman Emilija, vdova davčnega kontrolorja.
Nove knjige.
»Državoznanstvo«. Dr. Fran Ogrin, vladni svetnik iv Kamniku, je sestavil knjigo »Državoznanstvo«, ki naj n-udi pregled naše državne or* ganizacijv in zakonitih predpisov, in sicer današnjega- pravnega stanja in novo izdanih zakonov. Vsebina knjige je: Prvi del: Splošna drž. ureditev. Pojem države in prava. Oblike drž. ustroja. Kaj in Ikolilkera je oblast? Drž. uprava in samouprava. — Dru» gl del: Drž. ureditev (kraljevine SHS. Z a k o n o -d a j a. Današnjo ustavno stanje. Izvršilni zakoni. Misli o bodo» či drž. lureditvi. Zakon o državljan* stvu. — Uprava-. Drž. uprava. Sa» mouprava. Oblastna samouprava. Sre* ska samouprava. Okrajni zastopi. Ob* činska samouprava. Šolstvo. Splošna ocena delovanja samouprave. Sodstvo, notari jat in odvetništvo. — Tretji del: Kmetijstvo in kmetijsika zako* nodaja. Agrarna reforma. Pospešefva* nje kmetijstvu. Lov in ribarstvo. Ži* vinoreja. Gozdarstvo. Agrarne ope* racije. — Četrti del: Razne za-de* ve, naprave in zakoni. Cerkev. Zdrav* stvo. Stavbe. Javna (dela. Trgovina, obrt in industrija. Davki in davščine. Delavstvo in zakonodaja. — Doda* tek. Seznam štajerskih in koroških 'deželnih iziak-onov. Naknadno izdam zakonski predpisi. — V knjigi bo na* šel mnogotere podatke vsak držav* Ijan, služila pa bo tudi oiradom in šo* lam kot pripomoček, ker še nimamo take slovenske knjige. Izide do (konca aprila za ceno (broširana) 40—50 Din. Vezava je zamišljena v zvezi z dopol* nilom, ki bo po nekaj letih potrebno. Knjiga sel bo dobivala v knjigarnah, m-ore pa se že sedaj naročiti tudi m* ravnost pri avtorju. Obseg dela: ca. 130 strani.
Cankarjeva družba. Delavstvo si je 'ustanovilo svojo književno založbo »Cankarjevo družbo« ter obenem s tem postavilo trajen in živ spomenik Ivanu Cankarju. Izdajala bo »Cankar» jeva družba« vsako leto na jesen 4 knjige, katere bodo dobivali člani za letno članarino 20 Din. Vse hvale je vreden ta korak delavstva, saj je do* bras knjiga najboljši nčitelj in najzve* sfce-jši prijatelj vsakogar. — Čim prej* memo prve družbine publikacije, pri* obči mo o posameznih knjigah podrob* ne coene.
Turški Pavliha in drugi Kljukci.
Kar je nam Slovencem Pavliha in Nemcem Till Eulenspiegel, to je Tur j Lom Nasreddin. O njem pripovedna jejo kopo šaljivih in smešnih zgodb, v katerih se kažeta Nasreddinova pre* vejanost in bistri razum. Evo jih par! *
Nasreddin je imel kravo, ki ni dajala nič mleka in tudi sicer ni bila prav za nobeno rabo’. Sklene prodati jo in jo žene na semenj.
»Ljudje božji,« je kričaje oizna* njal kupcem, »glejte jo kravo, ki nima nič mleka, ki noče niti teleta hraniti in ki bode in bije s parklji. Kdo jo kupi?«
Seveda ga ni bilo takega bedaka.
Sosed, ki je čul, na kako nieobiča* jten način Nasreddin ponuja svojo kra« vico, pristopi in mu zašepeta:
»>Čuj človeče, tako ne prodaš krave; svoj živ dan. Pusti, da ti jaz pokažem, kako treba napraviti, in sto? pi malo v kraj.«
Sosed je gnal kravo nekajkrat po semnju, se ustavil in pričel:
»Ta krava je naprodaj. Prav do« mača je, imenitnai za pleme: in daje polnih pet ok mleka na dan.«
Takoj so začeli poslušalci spraše» vati po deni.
Nasreddin pa pristopi, zgrabi za povodec in jo potegne k sebi, rekoč:
»Bil bi pa res bedak, če bi, prodal tako dobro kravo!«
In odide s kravo domov.
*
Nasreddimi je umrla žena. Še isti dan mu pogine tudi osel.
Vdovec toži — toži in jadikuje — pa ves čas le za oslom.
»Zakaj,« /razloži začudenemu so« sedu, »vsi znanci in sorodniki, ki so me prišli tolažit in izrazit sožalje, so mi govorili: »Le potolaži se, poiščemo ti drugo ženo, ki bo prav tako dobra kakor tajnica.« Ampak nobeden mi ni obljubil, da mi poišče in pripelje drugega osla!«
Nekoč je Nasreddin sedel doma, ko opazi skozi okno upnika, ki ga je prišel t/erjat.
Brž se skrije in ukaže ženi: »Reci mu, da me ni doma in da sem šel sa« dit glogovo: živo mejo ob poti, kjer gonijo ovce s paše. In ko grmovje zraste, bom plačal dolg z volno, ki ob* visi nai trnju v živi meji.«
Žena stori po naročilu. Upnik se zasmeje na vse grlo in odide.
Nasreddin se prikaže iz skrivali* šča. »Si ga slišala, žena? Kako je ve* sel! Že vidi v duhu svoje denarce na dlani.«
L. Mikuš
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo zalogo
Restavracija
PRI NACETU'
Ljubljana, Kette Murnova ulica št. 3
priporoča gg. drž. dradniko^m dobro^poslrežbo
Popravila se izvršujejo točno in solidno
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
Priporoča se
i. ČERNE
Ljubljana, Dunajska cesta 28
Zaloga pohištva in tapetništvo.
Telefonska štev. 2412	Štev. pošt. hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
V* Z. Z 0» Z«
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.
A. & E. Skaberne, Ljubljana
Velika izbira češkega in angleškega sukna.
lllillllllllllllllllllllllllHIllllllllilllllllllilllllllllH	.....
CVETLIČARNA podTRANČO
ANTON BAJEC
LJUBLJANA
Vrtnarija: Tržaška cesta 34 TELEFON INTERURBAN 32-22
TOVARNA POHIŠTVA
1.1. NAGLAS, Turjaški trg št. 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah.
Želodčno tinkturo
preizkušeno, proti zaprtju in drugim težkočam želodca priporoča dr. G. Piccoli, lekarnar v Ljubljani.
I Ivan Perdan nasl., Ljubljana
J Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga.
1 Glavni založnik Ciril in Metodovih vžigalic.
1 Najnižje dnevne cene! Postrežba točna in solidna.
Veletrgovina
A. ŠARABON
V LJUBLJANI
priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. ------------------- Raznovrstno rudninsko vodo.
jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiHiiiiiiiiiiii
PARNA PEKARNA |
= JEAN SCHREY NASL. ■=*
Miroslava Leitgeb
Ljubljana, Jurčičev trg 3.
Strojno in ročno vezenje zaves, pregrinjal, perila in oblek v najsolidnejši izdelavi.
Hotel TRATNIK
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
priporoča lepe zračne sobe.
MANUFAKTURNA TRGOVINA
FABIANI & JURJOVEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta.

JAKOB KAVČIČ
VEČKRAT NA DAN SVEŽE PRIZNANO fj NAJBOLJŠE VSAKOVRSTNO PECIVO
^/u/uiu/u/u/u/u/u/u/u/wuAi/u/u/H/y/iMijfwu/uiy/u/u/u/u/y/u/u/u£
3	Kr. dvorni dobavitelj	^
I ANTON VERBIČ, Ljubljana I
I Delikatese iii!iii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiini Špecerija ^
3	Solidna postrežba, zmerne cene.
Tit/it/n/it/n/it/n/ivn J/ivit/it/i\/n/mit/n/it/mit/tun nt/it/n/t\/lumivfUre
Nogavice, žepne robce, dišeča mila, kravate, rokavice, vezenine, čipke, razni trakovi, sukanec, gumbi, potrebščine za šivilje, tapetnike in krojače v največji izberi samo pri
JOSIP PETELINC, Ljubljana
•	(blizu Prešernovega spomenika) ob vodi =====
R*
PARN& PEKARNA
1
FRANC DOLINAR
LJUBLJANA
PRED ŠKOFIJO 11 —POLJANSKA C. 19
najtopleje priporoča svojim cenj. odjemalcem večkrat dnevno prvovrstno sveže pecivo in različne vrste slaščic
-i— ayJ
Za pomladansko in letno seziio
Vam nudi
\
)	OBLAČILNICA ZA SLOVENIJO
I	LJUBLJANA» Niklošičeva cesta št. 7
s svojo bogato zalogo vsakovrstnega damskega in moškega manufakturnega blaga samo prvovrstnih angleških, čeških in nemških tovarn, veliko izbiro in ugodno nabavo.
f
NAJNOVEJŠI VZORCI! ČEME SOVI1CVE IN BREZKOiVKVKEJfĆVE!
Ne zamudite prilike in oglejte si pred nabavo tudi našo bogato zalogo! — Cenjeni državni nameščenci dobijo blago na obroke samo proti predložitvi legitimacije!
S»
C. J. HAMANN
Ljubljana
Vam nudi nalsoiidnelši vir nakupa perila, opreme nevest» novorojenčkov» perja in modnih potrebščin. - Predtiskarija modernih ročnih del-
1


i
Telefon štev. 2016.
Račun pošt. hran. 10 533.
Ustanovljena 1.1889.
Mestna
hranilnica ljubljanska
(Gradska štedionica)
Ljubljana
PrmemovB ulica
Stanje vloženega denarja nad 365 milijonov dinarjev.
Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. — Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. — Odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Za Učiteljsko tiskamo Francb Štrukelj. Vsi v Ljubljani.
m