Naročnina Incvn« Izdaja za državo SHS ■aeseCno 20 Din polletno 120 Din •elolelno 240 Din za Inozemstvo Mesečno 35 Din »edeltska Izdala ceiole no vJugo-slavi f I SO Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, pelll-vrsla mali oglasi po 1 SO ln2D,veC|l oglasi nad 43 mm vitlne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Dtn, v uredniškem delu vršilca po 10 Din O Pri večjem g naročilu popust Izide ob 4 ziulrai rožen pondeUKa in dneva do prazniku a— Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 91111 teoltoplsl še ne vračalo, nefranhtrana plšma se ne sprejemajo - Uredništva telefon štev. SO, upravnlštva štev. 32» Igra Pašič - Radič. Belgrad, 22. marca. V nedeljski številki smo poročali o dveh političnih procesih, ki sta se v soboto vršila pri belgrajskem sodišču. Oba procesa sta politično zanimiva. Brez dvoma bosta imela večje posledice v političnem položaju. Belgraj-sko časopisje razpravlja o obeh razpravah. > Novosti c pišejo: »Proces Stojadinoviča proti Radetu Pašiču je postal središče zanimanja javnosti in političnih krogov. Ne samo radikali, ampak tudi opozicija je vznemirjena. Pričakuje se, da bo prišlo v tem procesu končno vendarle do obsodbe. Težak vtis je napravila vest, da se je razprava že drugič odložila in da obsodbe še vedno ni. Na ta način se daje čas raznim intrigam. »Novosti« so že pred enim letom zahtevale, do se ta cela stvar razčisti tudi pred sodiščem. Danes pa, ko postaja stvar evropski škandal, moramo storiti vse, da se zadeva končno razčisti, in sicer toliko prej, ker gre za sina predsednika vlade. Pašič spušča v svet različne verzije, po katerih ne bi nosil on več odgovornosti za delo. Zato, pravijo, namerava pod pretvezo slabosti oditi v inozemstvo na počitek. Vendar pa Pašič istočasno nadaljuje z dvojno igro. Obenem dela g. Pašič razpoloženje v radikalnem klubu proti Radiču, na drugi strani pa se je z Radičem zelo intimno razgovarjal. Prepričava ga, da se z najvišjega mesta pripravlja diktatura. Na ta način skuša Radiča prepričati o potrebi skupnega odpora proti tem nameram. Priprave za Pašičevo proslavo nameravajo Pašičevi prijatelji kar najbolje izkoristiti. Proslava naj bi bila kar najbolj sijajna. Udeležilo naj bi se je mnogo ljudi, da bi se na ta način prepričalo svet, da je Pašič oni, ki je ustvaril in drži to državo. Ta Pašičeva taktika dokazuje, da želi še nadalje ostati gospodar položaja in da bi se z njegovo definitivno odstranitvijo z uprave države lahko preprečile nadaljne intrige. Celo se na-glaša, da je Davidovič na velikem shodu v Pirotu kategorično izjavil, da bo vlada samo še nekaj tednov na oblasti.« Z istim vprašanjem se bavi »Večerno Vreme« in piše: »Nekam čuden mir vlada v notranji politiki že nekaj dni. Vidnejših dogodkov ni. čuti se, da nekateri krogi delajo na spremembah, ki se še niso točno odredile in da lahko pride čez nekaj časa do presenečenj. V vseh politinih krogih vlada nervoza. Opozicija izkorišča vse pojave, da dela kombinacije, ki soglašajo v tem, da mora v vladi priti do čimprejšnjih sprememb. Mnogo se govori o procesu RadePašič-Stojadinovič, kateremu se pripisuje popolnoma političen značaj. Veruje se, da bo imel ta proces odmeva tudi v vladi. V nekaterih opozicionalnih krogih se je danes trdilo, da so se odsotni radikalni poslanci telegrafično pozvali v Belgrad in da se bo o tem slučaju razpravljalo v klubu. Od članov vlade se o tej stvari ni moglo ničesar izvedeti. Jasno pa je, da bo morala imeti stvar globokejše posledice.« Kolikor smo mogli izvedeti iz radikalnih krogov, je predsedstvo radikalnega kluba in s tem v sporazumu tudi predsedstvo Radiče-vega kluba, poklicalo v Belgrad vse poslance vladne večine za dne 24. t. m. Ta dan naj bi se vršila odločilna seja obeh vladnih klubov. Nekateri krogi so mnenja, da ni izključeno, da bi ob priliki te razprave prišlo v klubu do važnih odločitev, ki bi imele dalekosežne posledice za spremembo v notranji politiki. Gotovo je, da se vrši med Pašičom in Radičem tekma za to, da ostaneta na vladi. Na dmgi strani pa drug proti drugemu delujeta in si hočeta zasigurati simpatije vseh mero-dajnih krogov. To zakulisno intrigiranje najbolj dokazuje, kako labilen je položaj sedanje vlade. Celo vladno »Vreme« priznava, da je vlada v latentni krizi. Ta kriza je tako globokega značaja, kakor še ni bila nobena dosedanja. Zato je tudi reševanje veliko težje, kakor je bilo dosedaj. Vsi objektivni politični krogi mislijo, da bi bilo vsekakor na mestu postaviti na dnevni red vprašanje pravega narodnega sporazuma. Proti temu narodnem^ sporazumu še vedno najbolj deluje Radič in sicer zgolj iz strankarskih in osebnih momentov. Iz teli motivov je še nadalje pripravljen podpirati velikosrbsko linijo kljub veliki škodi, ki jo ima slovensko in hrvatsko ljudstvo od tega podpiranja. Zato je čutiti med Radičevhni poslanci precejšnjo potrtost, kw čutijo zgreš«-nest Radičeve politike, na drugi strani pa jim je težko nositi odgovornost pred svojimi volivci za tako škodljivo politiko. Trgovinska pogodba z Avstrijo. ŽERJAVA. IN PUCLJA NI BILO ... DEMOKRATSKA SKRB ZA OBMEJNO PREBIVALSTVO POSLANEC ŽEBOT O NEDOSTATKIH POGODBE, Z A OLAJŠAVE V OBMEJNEM PROMETU ZLASTI ZA KMETIJSKO PREBIVALSTVO. Belgrad, 22. marca (Izv.) V narodni skupščini se je danes vršil sestanek odbora za trgovinsko pogodbo z Avstrijo, kateremu je predsednik dr. Ninko Peric. Od 21 članov ima Jugoslovanski klub dva zastopnika. Seje sta se udeležila v imenu Jugosl. kluba Zebot in Scr-nec. Tudi Pucelj in dr. Žerjav sta člana tega važnega odbora Toda prišel ni niti eden niti drugi. Sam predsednik odbora je uvodoma poudaril svoje začudenje, da se seje ni udeležil niti dr Žerjav dasiravno je sam silil na to, da pride v ta odbor. Tekst trogvske pogodbe obsega obširno knjigo, ki ima 114 tiskanih strani. Glavna vsebina pogodbe so tarifi med obema državama, sporazum o živinskih kužnih boleznih, odredbe o razkužitvi železniških vagonov, sporazum o paši v obmejnih krajih. Važna je ureditev obmejnega prometa ter ureditev o cestah in mostovih na mejah, o elektrifikaciji obmejnih krajev, o regulaciji Mure na meji, o ribarenju v Muri in o turistovskem prometu na meji. Prvi je govoril trgovinski minister dr. K r a j a č, ki je v svojem govoru hvalil pogodbo in priporočal njeno sprejetje. Izmed poslancev je edini govoril zastopnik Jugosl. kluba Franjo Zebot. Poudaril je, da je bila sicer trgovinska pogodba nujno potrebna, toda naši zastopniki niso znali obvarovati interesov obmejnega prebivalstva, posebno ne naših kmetov, domačih obrtnikov in konzumentov. Poudaril je da so trgovinsko pogodbo sklepali Srbi, ki ne poznajo razmer in gospodarskih potreb Slovenije. Ostro je kritiziral postopanje vlade, ki k pogajanjem z Avstrijo ni pritegnila niti dovolj kmetskih, niti industrijskih in obrtniških strokovnjakov. Glavno besedo je imel znani Savič. Poslanec navaja, da je n. pr. Avstrija dosegla za vse luksuzne predmete brezprimerno znižanje, na ljudske potrebščine (orodje, stroji, železo, sukno, platno) pa se je pri nes naložila visoka,carina Ukinitev luksuzne fakse je brez- veslnost v našo ogromno škodo. Naši delegati so pristali glede uvoza iz Avstrije na znatno znižanje v 187 slučajih, to je v 29 odstot., Avstrija pa je popustila malenkostno samo v 42 postavkah, to je v celotno samo 7 odstot. Glede izvoza naše živine ni dosegla naša delegacija niti fcli u tistih ugodnosti, kakor jih je dala Avstrija Madjarski. Glede izveza mesa, svinj in konj smo po tej pegodbi tepeni. Avstrija je znala zaščiti svoje kmetijstvo, naša vlada pa te skrbi ni imela. Poslanec navaja več zgledov, kakor naše carinske, f:nrui?ne in politične oblasti ovirajo izvoz, vina, sadja in drugih pridelkov. Gledo obmejnega prometa kritizira postopanje naših obmejnih oblasti ter zahteva, da se promet med Avstrijo in Jugoslavijo do skrajne možnosti olajša. Naj bo že enkrat konec s sekatu-rami in šikanami. Poslanec zahteva, da se obmejne izkaznice in legitimacije dajo vsaj za dobo treh let in da se dovoli izvoz živine tudi po poti, ne samo po železnici. Glede obmejnega prometa Spielfeld-Maribor zahteva, da se dovoli prebivalstvu uporabljati avstrijske potne vlake na črti St. Ilj—Pesnica vsaj po dnevi. Nadalje zahteva, da naj ministrstvo v bodoče glede vprašanj, ki so tako važna, povabi k predposvetovanjem kmetijske, obrtne, industri^kfi zastopnike in zastopnike občih narodn h korporacij. Poslanca sta radi velikih nedostatkov v pogodbi prijavil« svoje posebno mnenje. Poslancu Žebotu sta odgovarjala minister dr. Krajač in načelnik Todorovič. Minister je obljubil, da bo upešteval upravičene zahteve; kar more naša uprava sama izpremeniti, bo skušal izvesti. Glede uporabe avstr. vlakov na Progi Maribor—Spielefeld bo interveniral pri železniškem ministrstvu. Obljubil je, da bo vplival pri generalni direkciji za carine, pri notranjem in finančnem ministru, da se šikane obmejnega prebivalstva odpravijo. Pogodba bo prišla pred narodno skupščino takoj po sprejetju proračuna. a » MINISTER SE ZAGOVARJA. — 604 VELEP05ESTVA, 3PS SREDNJIH POSESTEV POD AGRARNO REFORMO. — POLDRUGI MILIJON LJUDI PRIZADETIH PRI AGRARNI REFORMI. Eelgrad, 22. marca. (Izv.) Na popoldanski seji je narodna skupščina pričela z razpravo o proračunu ministrstva za agrarno reformo. Minister Pavle Radič je pedal obširen ekspoze, v katerem je skušal braniti svojo agrarno politiko. Naglašal jc, da sc mu očita, da dela v interesu veleposestnikov proti kolonistom, malim delavcem in malim agrarnim interesentom. V svojem ekspozeju je govoril 1 o težavah pri razdelitvi posestev, ki stoji pod agrarno reformo. Pravi, da prihajajo vsa zabavljanja od tod, ker ni več zemlje na razpolago. Glede dobrovoljccv pravi, da mnogi, ki so dobili zemljo, zemlje ne izkoriščajo, marveč jo dajejo v najem. Vsled tega je moralo priti do revizije teh koncesij. . Nato jc podal kratko statistiko o tem, koliko je bilo dosedaj naseljenih. V severnih krajih je bilo pod agrarno reformo 604 velikih posestev, od tega jih jc 250 v lasti tujih državljanov. Srednjih posestev je pod agrarno reformo 308. Vsi lastniki so tujci. Skupna po-vršila zemljišča, ki so za obdelavo in spadajo pod agrarno reformo, znaša 885.221 jutrov, od tega se je razdelilo 575.793 juter. Veleposestnikom je torej ostalo šc 309.538 juter. Razdelilo se je 66 odstotkov. Skupno jc naseljenih na razdeljeni zemlji 222,735 rodbin. Kolonistov jc 7108 rodbin s 47.024 jutri zemlje, krajevnih interesentov 196.667 s 367.602 jutri in dcbrovoljcev 18.SS8 rodbin s 161.223 jutri. Število sezidanih hiš v severnih krajih je znašalo 1. 1924. 6061, da 1. 1925. še ni podatkov. Doslej so se zelo gradile hiše in se jih lahko ccni na 8000. Skupen pregled rodbin, ki so zainteresirane na agrarni reformi znaša 369.278. Če se vzamejo še spori o begluški uredbi in v Dalmaciji, katere številke tukaj šc niso naštete, potem znaša število zainteresiranih rodbin pol milijona, površina zemlje pa 1,346.224 ha. Ako se računajo po štiri osebe na rodbino, je po agrarni reformi naseljenih približno poldrug milijon ljudi. V nadaljnem govoru je minister branil svoj proračun. Našteval jc, da sc mu nič nc črta, ker ima itak premajhno število osobja. Zato bi bila vsaka redukcija škodljiva. Končno jc prosil narodno skupščino, da naj proračun sprejme. Za njim je poslancc demokrat Kajundžič govoril o razmerah in neprilikah v Južni Srbiji. Samostojni demokrat Stojanovid je govoril o zapostavljanju dobrovoljccv. Prihodnja seja bo jutri. Belgrad, 22. marca. (Izv.) Jugoslovanski klub je radi poziva vojnih obvezancev tekom tega meseca ponovno posredoval pri vojnem ministru. Prejel je odgovor, da se bo poziv vojnih obvezancev kolikor mogoče olajšal s tem, da se bo odredilo več krajev, da ne bodo obvezanci daleč hodili in da se bodo po možnosti pozvali po praznikih. Razen tega so se izdale olajšave, da ne bo treba obveznikom jemati s seboj konj in voz. ZADEVA LJUBLJANSKE DELAVSKE ZBORNICE. Bolgrod, 22. marca. (Izv.) (Izv.) Dr. Oo-s a r ie* vložil na ministrstvo m socialno poli- tiko vprašanje radi sistiranja sklepov Delavske zbornice in radi razveljavljenja nekaterih mandatov. PODPORA ZA POSOJILNICE - ČLANICE GRASKEGA »VERBANDA«. Bolgrnd, 22. marca. (Izv.) Fin. ministrstvo je z odlokom br. 34.895 nakazalo tudi drugi obrok 500.000 Din podpore za posojilnico, ki so bile včlanjene pri Verbandu v Gradcu. Tako jo sedaj nakazana cela podpora 1 milijon dinarjev. Izplačali bosta ta znesek Zadružni zvezi v Ljubljani in v Celju. Ta obvestilo je dobil na finančnemu ministrstvu poslanec Franjo Zebot. Darujte za Ljudski sklad SLS! Uprava te vKopttarjevt ul.št.6 Celtovnt račun: Cjubllana štev. 10.bSO In IO.J49 xa tnserate, Sarajevošt. 7503, Zaqrelt it. 39.011, Prana In Vunal št. 24.797 Zgradimo »Slomškov dom"! Podpisana društva so sklenila zgraditi v Ljubljani »Slomškov dom«, v katerem naj bi se vzgajali bodoči krščanski učitelji. Slične domove imajo že dolgo po vseh državah, v ka-terah žive odločno zavedni katoličani. »Slomškov dom< bo zavod za približno 60—100 gojencev-učiteljiščnikov. V njem bodo imeli kolikor mogoče cena, po možnosti najrevnejši celo brezplačna stanovanja in vso oskrbo. Strogo krščansko vzgojo bosta vodila pedagoški vodja in duhovni voditelj. Poleg vseh modernih higienskih prostorov bo v zavodu tudi kapelica, v kateri se bodo gojenci spominjali z duhovnim voditeljem vred vseh zavodovih dobrotnikov. Ustanovitev pripravniškega doma je v sedanjem času pravo delo krščanske ljubezni. V Ljubljani raste število šol. Že sedaj imamo tri gimnazije, realko, srednjo tehniško šolo. trgovsko šolo, trgovsko akademijo, univerzo itd. To pomeni, da znaša število dijakov na tisoče. Z grozo se moramo vprašati, kje stanujejo vsi ti dijaki in kdo jih vzgaja? Dijaških domov v Ljubljani sploh ni, če izvzamemo Marijanišče. In če pomislimo na strašno stanovanjsko bedo, se moramo s strahom zavedati nesrečnega položaja naše učeče se mladine. Po kakšnih luknjah brez luči in zraka se morajo potikati oni, ki bodo enkrat vzgajali naš narod. Ali ni najsvetejša dolžnost vseh onih, ki se morajo zavzemati za vzgojo, da skrbe predvsem za zdrav učiteljski naraščaj? V dosego tega plemenitega načrta pa potrebujejo podpisana društva najmanj 1 in pol milijona kapitala, kar pa nas ne sme oplašiti. Pomislimo, da ima že skoro vsaka župnija svoj »Prosvetni dom<:, ki so ga zgradili požrtvovalni in zavedni župljani na svoje stroške. hi po vsej pravici lahko tipamo, da si bo krščansko-zavedno ljudstvo zgradilo tudi dom za vzgojo bodočih krščanskih in domoljubnih učiteljev. S tem pa si bo postavil slovenski narod trajen spomenik največjega pedagoga, Antona Martina Slomška, ki bo pričal, da Slomškove ideje niso in ne bodo zaurle med nami. Obi •ačamo se tem potoni na vsa naša prosvetna in gospodarska društva, kakor tudi na vse dobre ljudi vljudno prošnjo za podporo. Vse blagohotne prispevke v označeni namen sprejema društvo »Pripravuiškj dom« v Ljubljani. Vsak, tudi najmanjši dar bomo hvaležno sprejeli kot velikonočni piruh za :Slomškov dom«. Za Slomškovo zvezo: Iv. Štrukelj. Za Pripravniški dom; A. Kalan. Za krščansko šolo: Dr. Josip Dermastia. SEJA MINISTRSKEGA SVETA. Belgrad, 22. marca. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta so ponovno razpravljali o amandementih. To vprašanje je postalo aktualno, ker se približuje konec proračunske debate. Nadalje so razpravljali o znani aferi »Velebit«, o kateri je govoril dr. Nikič. To vprašanje bo reševal ekonomsko-finančni odbor ministrov. NINČIČ SE VRAČA. Bolgrad, 22. marca. (Izv.) Po poročilih, ki jih ima zunanje ministrstvo, je dr. Ninčič odpotoval iz Pariza. Njegov prihod v Belgrad se pričakuje za jutri, če se ne bo ustavil v Lausanni, kjer naj bi se ponovno sestal z, italijanskimi zastopniki, da bi ugotovil nekatere podrobnosti glede započelih pogajanj o sklepanju nove pogodbe med Italijo ui našo državo. RUFOS IN BUR0V NA POTI SKOZI BELGRAD. Belgrad, 22. marca. (Izv.) Danes sta se peljala skozi Belgrad grški zunanji minister Rufos in bolgarski zunanji minister Bu-rov, ki se vračata iz Ženeve. Na kolodvoru ju je sprejel višji uradnik zunanjega ministrstva in jima sporočil pozdrave naše vlade. Berlin, 22. marca. (Izv.) Vlada namerava vprašanje odpravnine nemškim knezom odložiti do jeseni. Komunisti in socialisti bodo protestirali proti tej nameri. Naša socialna politika. V seji narodne skupščine dne 21. t. m. Te v razpravi o proračunu ministrstva za socialno skrb govoril posl. dr. Andrej Gosar in razkril vso mizerijo režimske socialne politike. Ministrstvo za socialno - smrt. JLe polagoma smo govorniki opozicije dosegli, je rekel posl. Gosar, da so se poedini gospodje ministri pričeli oglašati, da predloženi proračun utemelje. Vendar je pa večina gospodov to stvar po svoje pojmovala. V svojih ekspozejih navajajo vse mogoče podatke, ki so sicer zanimivi, ki pa njihovih proračunov niso niti malo utemeljili. V zadnjem času pa so gospodje ministri šli še nekoliko naprej in kratkomalo prestopili v opozicijo: začeli so sami svoje proračune kritizirati. (Franc Krem- , žar: Šli so med separatiste in socialiste.) To velja tudi o gospodu ministru za socialno politiko. Tudi on nam je včeraj v svojem ekspo-zeju nanizal celo vrsto zanimivih statističnih podatkov. (Dr. Srdjan Budisavljevič: Boga mi, on če pasti ako bude tako radio.) S tem je zvezal precej obsežno kritiko svojega lastnega proračuna, tako, da bi morali pravzaprav vsi govorniki iz opozicije sedaj U proračun braniti. Najbrže je pa minister govoril — recimo ad captandam benevolentiam, zaradi tega, da pokaže dobro voljo in da vzbudi pri nas opozicionalcih nekaj zaupanja v to njegovo dobro voljo. (Minister za socialno politiko, Simonovič: Dobra volja se mi ne može poricati. — Franc Kremžar: Volja je sicer dobra, a meso je slabo.) Če pogledamo nazaj v leto 1921-22, vidimo, da je znašal celotni proračun nekaj iez 6 miljard dinarjev, proračun ministrstva za socialno politiko pa 376 milijonov dinarjev. Danes znaša celotni proračun več kot še enkrat toliko, preko 12 miljard, proračun ministrstva za socialno politiko je pa poskočil na okroglo 470 milijonov dinarjev. Dočim se je celotni proračun v tem času podvojil, se je proračun ministrstva za socialno politiko dvignil komaj za okoli 100 milijonov dinarjev. Še ugodnejše se nam pokaže to razmerje, čim ugotovimo, da je celih 400 milijonov dinarjev tega proračuna določenih za podpore invalidom. K temu moramo prišteti še 25 milijonov za invalidsko upravo, tako da nam ostane za pravo socialno politiko, t. j. za tisto trajno socialno politiko, — kajti invalidsko vprašanje v tej izmeri in v tem obsegu je vendar nekaj prehodnega, — nam ostane za celo socialno politiko vsega skupaj celih 35 milijonov dinarjev. (Franc Smodej: To je komaj za smrt tega resora. — Dr. Srdjan Budisavljevič: Nije dosta ni za pogrebne troškove.) 35 milijonov za socialno politiko v državi z več ko 12 milijoni prebivalcev, v državi, kjer so socialne razmere tako primitivne in tako neurejene kot so pri nas, pomenja to res pogrebne stroške za to socialno politiko in nič več. (Franc Kremžar: Socialna smrt.) Ljudje so to ministrstvo v resnici začeli nazivljati ministrstvo ra socialno smrt. Zakon o zaščiti delavstva ■ kos papiria. Popolnoma v skladu s to številko je vsa naša socialna politika. Ena najvažnejših pridobitev delavskih slojev po svetovni vojski je naš zakon o zaščiti delavstva in predvsem njegova določba o osemurnem delavniku. Res je, da današnje razmere zahtevajo intenzivno delo in da so glede osemurnega delavnika potrebne gotove izjeme, ki jih zakon o zaščiti delavcev sam predvideva. Ali namesto da bi naše ministrstvo za socialno politiko skrbelo za to, da se zakon o zaščiti delavcev v celem obsegu izvede in da v sporazumu z delavstvom in v skladu z njegovimi opravičenimi interesi uredimo delavni čas, je ministrstvo za socialno politiko pustilo zakon o zaščiti delavstva v veliki večini ostati kos papirja. To vprašanje je enostavno prepustilo neenaki borbi med delodajalci in delojemalci. G. posl. Agatonovič je že navedel nekaj pravilnikov, ki bi jih bilo treba na podlagi zakona o zaščiti delavstva izdati. Danes še posebno podčrtam pravilnik o volitvi delavskih zaupnikov. Povsod na svetu, kjerkoli imamo razvitejše gospodarske razmere in razvitejšo industrijo, povsod je izkušnja pokazala, da so delavski zaupniki najvažnejša ustanova za izravnavo nasprotij, ki so med delavstvom in delodajalci često neizogibna. Ustanova delavskih zaupnikov je regulator odno-šajev med delavstvom in delodajalci in prvi predpogoj, da bi se določbe, ki se nahajajo tudi v našem zakonu o zaščiti delavcev, izvajale tako, da delavstvo pri tem ne bi trpelo in da bi delodajalci tudi lahko prenašali bremena, ki so s tem združena. Ministrstvo za soc. politiko je predložilo na anketi dne 15. jan. 1923 poleg drugih načrtov tudi načrt za pravilnik o volitvi delavskih zaupnikov, v § 6. tega pravilnika je določba, da morejo biti delavski zaupniki samo osebe »koja su punoljetna, pismena i koja uži-vaju sva gradjanska prava i koja su u svemu besprimernog vladanja I ne ispovedaju načela o promeni postoječeg društvenog uredje-nja.« Tukaj se torej ne govori niti o nasilni promeni društvenega reda, ampak delavski zaupnik sploh ne sme stati na stalilču, da Je današnja družba slaba to da jo je treba preurediti. § 32. tega pravilnika odrejuie sledeče: »Poverenici dužni su obdržavati strogo objektivno i pomirljivo držanje u svima pitanjima, koja tangiraju medjusobne odnose radnlka i poslodavca preduzeča i stalno se starati, da pri regulisanju tih odnosa u pojednakoj meri imaju u vidu kako interese radnika, tako i poslodavaca.« Tukaj se ne zahteva nič manj in nič več, nego da mora delavski zaupnik zastopati v enaki meri interese delavca, kakor tudi interese delodajalca. (Minister za socialno politiko, Simonovič: To je nesmislica.) To je v resnici nesmiselno. Govornik je ocenil še nadaljne določbe navedenega pravilnika in povdaril, da je bil ta načrt za našo socialno politiko karakterističen. Jasno je, da je anketa ostala brez uspeha in da ta pravilnik tudi ni stopil v veljavo in tako še danes nimamo pravilnika za delavske zaupnike. Pač pa imamo tajno okrožnico, s katero se »inšpekcijam rada« nalaga, da priznavajo samo tiste delavske zastopnike, s katerimi so delodajalci zadovoljni. (Franc Kremžar: Čujte, gospod minister. To je unikum. — Minister za socialno politiko: Ka-da je to bilo?) Tu je poročilo zadnjega kon-g:^.sa radničke komore. Ta tajna okrožnica obstoji. (Minister za soc. politiko: Mogoče, a kažem da mi zbilja nije poznato.) Če so izvolili delavci v kakšnem obratu svojega zaupnika, je inšpekcija dela zahtevala, da mora prinesti potrdilo, da je delodajalec ž njim zadovoljen. To so stvari, ki so v naravnost kričečem nasprotju z zakonom o zaščiti delavcev. (Franjo Smodej: Inšpekcija za zaščito kapitalistov. — Dr. Hohnjec: Gospod minister, ali ste to tajno okrožnico predložili Albertu Tho-masu, ko je bil v Belgradu, da bi bil videl, kakšne socialne razmere so pri nas?) Zato ni čudno, če delavski nadzorniki sami v svojem poročilu ugotavljajo, da so delavski zaupniki uvedeni samo v maloštevilnih podjetjih, čeprav zakon predvideva, da se morajo ti delavski zaupniki izvolili v vseh obratih, kjer je zaposlenih nad 50 delavcev. Inšpekcije dela, ki ne delajo. Inšpekcije dela po večini prav tako ne vršijo svojih poslov. G. minister za socialno politiko nam je poved?!, da opravljajo komaj eno osmino dela. (Fr. ..,o Smodej: Saj ga ne smejo.) Inšpekcije same ugotavljajo, da štiri petine tega dela, kar so ga opravile, obstoja v izdajanju dovoljenj za tuje delavce. V Sloveniji, kakor sem informiran, polovica podjetij po prevratu sploh še ni bila revidirana, čeprav zakon predpisuje, da mora biti podjetje dvakrat na leto pregledano. Vsega skupaj so naše inšpekcije dela v letu 1924. pregledale 9222 podjetij v celi državi. Zanimivo je razmerje med številom pregledanih podjetij v Sloveniji in med številom nesreč. V ljubljanski oblasti je inšpekcija dela izvršila v letu 1924. 988 inšpekcij, nesreč je pa bilo 1367. V mariborski oblasti je izvršila 656 pregledov, nesreč pa je bilo 1311, tako da inšpekcija dela niti v vsakem slučaju nezgode v podjetju ni izvršila revizije. Do sedaj smo imeli inšpekcije dela v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Osjeku, Banji luki, Sarajevu, v Splitu, Nišu, Beogradu in za Vojvodino vsega skupaj 10. Sedaj so se pa črtala v proračunu 3 mesta inšpektorjev, tako da jih ostane samo 7. Poleg tega pa delo inšpektorjev niti ni za državo pasivno podjetje, marveč so leta 1924. znašali dohodki iz inšpekcije dela in nadzorstva raznih kotlov, če se ne motim, čez 300.000 Din, tako da je menda to trikratni znesek izdatkov za vse inšpekcijsko delo. Ministrstvo za socialno politiko bi moglo vprašanje delavskih zaupnikov, vprašanje regulacije delavnega časa, inšpekcije dela itd. urediti tako, da bi bili zadovoljni obe strani, da bi se delavstvu ne godila krivica in da bi delodajalcem ne nastala bremena, ki bi jih v današnjih razmerah ne zmogli. Toda ministrstvo za socialno politiko je to vprašanje postavilo čisto na drugo bazo, namreč na bazo »svobodnega« boja med delodajalci in delavci. Tako smo danes prišli do tega, da morajo delavci, mesto da bi mnogokrat v lastnem interesu mogli in bi tudi radi pristali na regulacijo delavnega časa, ki bi bila v skladu z današnjimi razmerami, stati načelno na odklonilnem stališču, ker vidijo čisto jasno, da ne stremijo samo delodajalci za tem, da se zlomi 8urni delavnik, marveč da delodajalce ministrstvo za socialno politiko s svojo pasivnostjo ali celo aktivnostjo podpira. Tako stojimo danes zaradi te nesmiselne socialne politike, socialne v ušescih, pred novo načelno borbo za 8urni delavnik, ki bo samo škodovala. Delodajalci branijo svoje interese, delavci pa morajo braniti svoje. Ker so delavci ekonomsko in socialno slabejši, je naloga ministrstva za socialno politiko že po njegovem ustroju ta, da stoji na strani delavcev in da brani njihove interese. Kakor hitro se pa postavi ministrstvo za socialno politiko v sredo kot objektiven arbiter, je pa že zapustilo svoje pravilno stališče. Trbovlje. Ta pasivnost ministrstva za socialno politiko sc je posebno jasno pokazala tudi v zadnjem slučaju v Trbovljah. Trboveljska premo- gokopna družba je odpustila do sedaj že okroglo 1500 delavcev — rudarjev, drugi pa delajo samo v dveh tretjinah, tako da ena tretjina vedno praznuje. Poleg tega je Trboveljska premogokopna družba plače rudarjem znižala. Ministrstvo za socialno politiko je na intervencijo z naša strani v sporazumu z ministrstvom za šume in rude, z minstrstvom saobračaja in z ministrstvom notran.ih zadev poslalo v Trbovlje komisijo, ki naj pregleda položaj. Včeraj sem dobil na svojo tozadevno vprašanje odgovor g. ministra za socialno politiko. Ta odgovor je uprav značilen, to zopet kaže isto pasivnost ministrstva za soc. politiko. Komisija je ugotovila, da se Trboveljska premogokopna družba nahaja v težkem položaju in da se je odjem premoga zmanjšal. (Dr. Kulovec; V težkem položaju sc po tem poročilu nahaja samo družba, delavci pa ne.) In da je torej verjetno, tako pravi odgovor g. ministra, da je družba tukaj čisto pravilno postopala. (Minister za socialno politiko: Čitajte bolje. — Franjo Smodej: Znamo to, gospodine ministre.) Vam bom takoj pre-čital. Vaš odgovor se glasi tako-le: »Komisija je došla do zaključka, da je do redukcije moralo doči, a da postoji verovatnost, da je i obseg redukcije opravdrn.« — Tako stoji v vašem odgovoru, gospod minister. (Ministei za socialno politiko: Kazal sem mišljenje komisije. Šta sam ja do sada uradio, dodjite kod mene, pa čete vidjeti.) Trboveljska premogokopna družba je v istem času, ko se je ta komisija nahajala v Trbovljah, javila delavstvu, da vrh vsega še zniža njihove plače in sicer tako-le. Odpravila je vse doklade, temeljne plače je pa v prvi in drugi skupini neznatno povišala. Tako da bi imel samec brez družine po novem v prvi in drugi skupini, to -*> kopači, res nekoliko več. Kakor hitro pa ima kdo ženo in še nekaj otrok, se pa njeg-" položaj poslabša. (Fr. Kremžar: Delajo sedaj samo 18 dni.) Ker delajo sedaj 18 dni, je razmerje plač sledeče. Prej je zaslužil samec v I. kategoriji 910 Din na mesec, sedaj bo zaslužil po zvišanju plače, ker dela samo 18 dni v mesecu, 680 Din. Ože-njen delavec brez otrok je zaslužil prej 1000 dinarjev, sedaj bo zaslužil 680 Din. Delavec z 1 otrokom je zaslužil prej 1100 Din, jedaj 680 Din. Delavec z 2 otrokoma prej 1200, sedaj 680 Din. Delavec s tremi otroki prej 1270, sedaj 680. Oženjen delavec s 4 otroci prej 1350, sedaj 680 to oženjen delavec s 5 otroci prej 1490 Din, sedaj 680 Din. Te številke so jasne in kriče po remeduri in po tem, da bi moral gospod minister za socialno politiko stopiti iz svoje rezerve in poiskati sredstva za odpravo teh krivic. (Franc Kremžar: Vprašanje je, kdo hoče tukaj vse zaslužiti. — Minister za socialno politiko: Pa ne mislite da hoču zaraditi ja. Ja pokušavam to odpraviti, a nemam efikasne zakonite osnove za to.) Po čl. 26. ustave ima država v takih in podobnih slučajih pravico intervencije v interesu celote. Zato je bila dolžnost ministrstva za socialno politiko, da bi zavzelo iniciativno stališče in bi predložilo zakonski predlog, s katerim bi se ta možnost intervencije regulirala. Poleg tega je pa povsem sigurno to, da je Trboveljska premogokopna družba tako veliko podjetje, da se nahaja nujno stalno pod vplivom države in njene uprave. Vladi ni dana samo ena možnost, nego ji je danih vse polno možnosti za efi-kasno intervencijo. (Minister za socialno politiko: Što sam megao, sam uradio. — Josip Škoberne: Pridobili ste Nemcem naše državljanstvo, toda to ni intervencija.) Določbe o zaščiti delavstva se pri Trboveljski premo-gokopni družbi ne izvajajo. Preskrbite, da se bo to zgodilo točno po predpisih. (Minister za socialno politiko: Hoču se brinuti o tome.) Če se bo to izvršilo, bo Trboveljska premogokopna družba takoj postala popustljivejša ter bo izjavila, da je pripravljena popustiti pri plačah itd. Mi potrebujemo inozemski kapital, ker sami nimamo dovolj sredstev. Toda Trboveljska premogokopna družba predstavlja po svojem izvoru le deloma tuji kapital. Gros sedanjega kapitala Trboveljske premogokopne družbe je stvorjen pri nas, je stvorjen iz našega prirodnega bogastva, s pomočjo naših delavcev in s pomočjo naših konsumentov. Zato ta inozemski kapital nima in ne more imeti pravice, da naše prirodno bogastvo, da naše delavce in naše konsumente eksploatira brez meje in država tu ne sme stati na stališču, da tukaj ni treba intervencije. Ako že nočete intervenirati s socialnega vidika, morate intervenirati z nacionalnega vidika. (Živahno pritrjevanje in ploskanje na levici. — Minister za socialno politiko: Slažem se tirne.) Treba je tudi delati, gospod minister, ne pa se samo strinjati. V času. ko je bila ta komisija v Ljubljani in Trbovljah, se je načelo vprašanje, da sc dclavcem, ki so odpuščeni, omogoči izseljevanje v Francijo. Zahtevalo se je, da bi Trboveljska premogokopna družba stavila v to svrho na razpolago izvesten fond. Vaš odgovor na to zahtevo, g. minister, pa se glasi tako-le: »Što se tiče traženja reduciranih, da jim se omoguči izscljenje u inostranstvo, uprava je mišljenja, da je neopravdano, jer je mali broj onih, koji bi se selili (300—400), a oni če u kratkom roku opet biti zaposleni na mesto starih, obolelih i onih, koji čc samovoljno na-pustiti rad, a ostali mogu lako nači rada u drutfoj strani.« Tu se jasno vidi, kaj hoče Tr- boveljska premogokopna družba. Tu odkrito pravi, da ne pusti, da bi oni, ki se hočejo izseliti, odšli v tujino. (Dr. Hohnjec: Imeti hoče svoj rezervoir.) To je ona rezervna armada, ki si jo hoče Trboveljska premogokopna družba ustvariti. Brez dvoma je dolžnost ministrstva za socialno politiko, da tukaj intervenira in to prepreči. Misel, da se morajo naši delavci izseliti iz Trbovelj, iz domače dežele in da morajo iti v tujino zato, ker je trenutno situacija delodajalcev nekoliko slabša, ker so dobički mogoče nekoliko manjši, je ironija, ki je mogoča samo pri nas. Ali ne bi bilo naravno, pametno pa tudi edino pravično, da se dobiček tujih delodajalcev za nekaj časa nekoliko restringira, da se ta kapital za nekaj časa zadovolji tudi z manjšim dobičkom. Delavske posredovalnice in brezposelnost. Govorn k je nato ocenil redukcijo delav-ekih posredovalnic ob času največje brezposelnosti in nadaljeval; Po zakonu se pobira za p dporb brzposelnim 5 odstot. zavarovane i mezde od vseh delavcev, ki so zavarovani v osrednjem uradu za zavarovanje delavcev. ! Tega denarja se je nabralo že preko 20 mili-, jonov. (M;nister za socialno politiko: Oko 20 mili iona.) Kolikor je meni znano, je tega denarja že preko 20 milijonov. Ta denar leži v Hipotek-rni banki v Belgradu. za naže brezposelne delavce pa ni niti pare. (Minister za socialno politiko: Izradjen je pravilnik.) Če imamo pravilnik, vprašam gospoda ministra za socialno p litiko, kako si predstavlja organizacijo podpore brezposelnim, če likvidira organizacijo delavskih posredovalnic? Organizacija prdpore brezposelnim je brez delavskih posredovalnic nemogoča. Samo te morejo presoditi kdo v istini ne more dobiti dela in komu je potrebna podpora. (Minister za soc. polTko: Možda če se to sa amandmanima iz-praviti.) Likvidacija socialne politike 7 Iz celega postopanja naše socialne poli. tike se jasno vidi —■ kar je tudi že g. kolega Agat: novic včeraj ugotovil — težnja da se naša socialna politika likvidira. Kolikor jaz vem, se je g. minister za socialno politiko v finančnem odboru postavil na stališče, da se min;strstvo za socialno politiko ukine. (Minister za socialno politiko Simonovič. Da prestane samo kao zaselno ministrstvo, a da se spoji s drugim jednim resorom.) Popolnoma bi razumel ako bi n. pr. minister pošte in telegrafa izjavil v finančnem odboru, da'je treba to ministrstvo ukin ti ter spojiti recimo z ministrstvom saobračaja. Razumel bi tudi, Mko bi minister narodnega zdravja stalil1 v finančnem odboru predlog, da se uikine njegov resor in spoji z ministrstvom za socialno politi! o. Teda likvidirati ministrstvo socialne politike in prenesti njegove funkcije na katerekoli dru ;o ministrstvo, to znači, likvidirati socialno politiko sploh. Ministrstvo za socialno pl tiko, ima, kakor sem že rekel, po uredbi, s s katero je organirano nalego, da ščiti socialne slabejše sSanove in šibkejše sloje v državi Kateri stanovi so to? To so oni, ki v političnem življenju nimajo uplivne besede, nimajo odločilne važnosti. To znači, da je ministrstvo za socialno poliliko postalo ustanova, katera mora biti sialno v izvestnih konfliktih z oslalimi ministrstvi. V istem momentu ko postavite ministrstvo za socialno politiko v isti ; red z ostali imministrstvi. ni več prave zaščite za socialno slabejše in šibkejše temveč samo še karikativno delo prostovoljno podpiranje siromakov. To bi lahko prevzel resor ministrstva notranjih zadev. A podpiranje socialno slabejših slojev se lahko vrši samo v samostojni ustanovi, katera zastopa vsikdar in vselej svoje poselilo stališče. (Dr. Hohnjec: Tega ne more žandarslco odelenje ministrstva nolranj h zadev!) V naših primitivnih socialnih razmerah kapitali em šele nastaja. Zato je naša naloga, da pravočasno interveniramo in da regultivno posežemo v razvoj razmer. In baš naloga ministrstva za socialno politiko je, da v tej borbi interesov brani socialno slabejše elemente v naši državi, če mislite socialno politiko likvidirali morate imeti na umu eno: Naravni ne-regulirani razvoj naših razmer bo nujno do-vedel d0 težkih konfliktov med kapit.iistič-nimi krogi ter maso onih, katere hoče izrabljati, in namesto da gremo pot evolucije, bomc prišli v dobo ko bo revolucija neizogibna., h lega ra loga sledi nujno da v ono vlado oziroma do onega ministra, ki soglaša s tem, da treba ministrstvo za socialno politiko ukiniti, ne more imeli zaupanja. Zato je popolnoma naravno, da jaz, ln val moji tovariši glasujemo proti predloženemu budgetu. (Živahno odobravanje in ploskanje na levici.) Pristna švicarska vezenina se dobi v izdclovalnici najrazličnejšega perila L AteNvec, i^bljajta Cankarjevo nabrežje I. Noviteta v vezenini in perilu. Sklicujem sejo kluba krščanskih socialistov Delavske zbornice v četrtek dne 25. t. m. ob 10. nri dopoldne v prostorih Jugoslovanske Strokovne Zvone na Starem trgu v Ljubljani. Vsak član je obvezan, da se te seje brezpogojno udeleži. FRANC TERSEGLAV, načelnik kluba Krščanskih socialistov. WMBaMBBBBvama«>RaB8nags5!iia!saffiES!a Razprava © min. za socialno Belgrad, 22. marca. (Izv.) Včeraj cel dan in danes dopoldne je narodna skupščina nadaljevala o proračunu ministrstva za socialno politiko. Prvi je govoril poslanec Andrej G o -sar (Jugosl. klub.), čigar govor prinašamo na drugem mestu, dalje sam. demokrat B u -d i s a v 1 j e v i č, ki je na splošno govoril o socialni politiki, ki jo vodi sedanja vlada. Iz njegovega govora se je čutila kapitalistična tendenca te stranke. Govoril je o izseljeniški politiki v Ameriki, Radičev poslanec dr. Basa r i če k je govoril o raznih problemih socialne zakonodaje. Smatra, da je glavni problem naše države v tem, da se ljudie iz manj rodovitnih krajev naselijo v plodnih krajih. Radikal D o d i č je zahteval od ministra nekaj sprememb. Musliman Č u g o v i č je posebno govoril v obrambo vojnih sirot in invalidov. Zanimiv je bil nastop poslanca Radičeve stranke Ivana T r n a r j a , ki je govoril o delavski zakonodaji. Zelo je napadel Pribičeviča in mu očital, zakaj ni tožil pok. Stojana Pro-tiča, ki je javno trdil, da je Pribičevič bil v sumljivih zvezah z atentatorjima ministra Dra-škoviča. Poslednji je govoril poslanec radikal Z i v o j i n o v i č. Po njegovem govoru je bila včerajšnja seja kaključena. Na popoldanski seji je govoril prvi demokrat Milan G r o 1 o raznih problemih iz tega ministrstva. Pravi, da se širi komunizem radi brezposelnosti delavcev. Ostro je govoril proti postopanju policije. Za njim je govoril zemljoradnik V u j i č. Potem se je vršilo glasovanje. Proračun je bil sprejet vkljub vsem njegovim napakam. H. P. S. Split, 22. marca. (Izv.) V soboto in nedeljo se je vršil v Šibeniku zelo lepo uspel politični tečaj HPS, na katerega so bili povabljeni kmetje iz vse severne Dalmacije. Odziv je bil od povsod zelo velik. Tečaj je vodil bivši poslanec dr. Dulibič. Organizacija HPS v Dalmaciji se vedno bolj razvija in se po vseh .krajih prirejajo živahni politični sestanki. Posebno lep razmah je pokazala HPS v Sinju in na Makarski. MANIFESTACIJE IN DEMONSTRACIJE V ZAGREBU. Zagreb, 22. marca. (Izv.) Včeraj je bilo napovedano radikalno zborovanje v Musik-hallu. Kljub temu, da je bilo zborovanje pd-godeno, se je zbralo v dvorani nad 200 radikalov, katerim je govoril bivši predsednik radikalske organizacije dr. Trbojevič. Ko so se zborovalci razhajali, so prirejali po ulicah nia-nilestacijo za radikalno stranko, katere pa niso posebno uspele. Zagreb, 22. marca. (Izv.) Včeraj bi se fmel vršiti v Zagrebu političen shod delavstva, katerega pa je policija prepovedala, ker je baje prišla na sled nekim komunističnim agitacijam. Zborovalci so prirejali vsleg tega demonstracije po Jelačičevem trgu. Vendar je policija kmalu napravila red. PONESREČENA ITALIJANSKA LADJA. Split, 22. marca. (Izv.) Včeraj so spustili v morje italijansko ladjo »Rodi«, katera je bila Splitu v popravilu. Pri spuščanju v morje je ladja izgubila ravnotežje in se prevrnila na stran. Materialna škoda je velika, človeših žrtev pa ni bilo. O vzrokih te nesreče so pa uvedli preiskavo. UKINITEV POSREDOVALNICE ZA DELO V SPLITU. Split, 22. marca. (Izv.) Tukaj se napeto pričakuje odločitev radi posredovalnice za delo, katero namerava vlada ukiniti. Delavska zbornica je proti tej nameri vložila protest. — Posebno ugodno je vplivalo na splitsko delavstvo dejstvo, da se je za posredovalnico zavzel tudi poslanec Jugoslovanskega kluba dr. G o -sar, dočim radičevci ne kažejo niti najmanjšega interesa za to vprašanje. *GI0RNALE D ITALIA« REŽIMSKI LIST. Rim, 22. marca. Upravni svet Anonimne družbe, ki je izdajala glavno glasilo liberalnih skupin — »Giornale d' Italia«, je odstopil; z njim vred je odstopilo tudi celokupno uredništvo z ravnateljem Vettorijem vred. »Giornale d' Ilalja« se bo vodil poslej v režimskem duhu. NARODNA BANKA ČEŠKOSLOVAŠKA. Praga, 22. marca. (Izv.) Včeraj se jc vršila ob udeležbi diplomatskega zbora in vlade ustanovni občni zbor češke narodne banke »Narodna banka češkoslovaška«. Finančni minister dr. Engliš je imel otvoritveni govor, v katerem je obravnaval vse važnejše gospodarske probleme češkoslovaške države. Novi ( ravnatelj bank« bo dr, Fospišil. PROHIBICIJA V AMERIKI V NEVARNOSTI. Berlin, 22, marca. (Izv.) Iz Ncwyorka poročajo, da je nad 100 listov izvedlo glasova- j nje za ukinitev prohibicije. Od sedaj oddanih ' izjav jih je skoro štiri petine za ukinjenjc se- \ danje prohibicije. Za popolno prohibicijo sta | samo državi Kansas in Karolina. BREZŽIČNI PRENOS FOTOGRAFSKIH SLIK. Dunaj, 22. marca. (Izv.) Profesorju Bclinu se je posrečil brezžični prenos fotografskih slik med Dunajem in Parizom. Fotografije so se izvrstno posrečile. Ta velika razdalja pomeni nov rekord te vrste brezžičnih prenosov. Fašistični .Junaki" v Platte-otijevem procesu. Na porotni razpravi Matteottijevega procesa v Chietiju so po zaslišanju prič in izvedencev prečitali podatke o preteklosti obtožencev. Po teh podatkih je stal glavni obtoženec Dumini opetovano pred raznimi sodišči zaradi kaznjivih dejanj, vendar ni bil nikoli obsojen (kakor po vsej priliki tudi topot ne bo, dasi je njegova krivda za vsakogar popolnoma jasna). Drugi obtoženec Volpi je bil opetovano kaznovan zaradi javnega nasilja in podobnih deliktov, a enkrat tudi zaradi poizku-šenega vloma. Tretji obtoženec Viola je bil tožen zaradi ropa, a kasneje po splošni amnestiji pomiloščen. Ko. se je to prečitalo, je Viola skočil in zaklical: »Ne zaradi ropa! To je bil politični rop!« A predsednik nato: »Do tega trenotka kazenski zakonik ne predvideva političnega ropa.« Razen tega je bil Viola tožen kot vojaški begunec in zaradi goljufije. Četrti obtoženec Poveromo je bil opetovano kaznovan zaradi tatvine. — Takih ljudi se je posluževal fašizem, da je izvedel svojo tako-zvano »revolucijo«. — Fašistovski listi nagla-šajo, da se italijansko prebivalstvo za Matte-ottijev proces prav nič ne zanima in se še manj zaradi tega razburja. To je umevno. Prvič je fašistovski režim javno mnenje popolnoma pritisnil ob steno in mu zamašil usta — saj izhaja v Italiji samo še režimski tisk; drugič pa itak vsa Italija ve, da Matteottijevi morilci ne bodo obsojeni ali pa bodo pomilo-ščeni; saj stoji za njimi režim sam z vso svojo neomejeno oblastjo. Kljub navidezni flegmi je svet ob Matteottijevem procesu vseeno obnovil svojo prvotno sodbo o fašizmu in sedanjem italijsnskem režimu. Rubinstein-Treybal in Gilg-Michel so ostale remis. Stanje po U. kolu je sledeče: Tartako-wer 9, Niemcovič 8i/2 (1), Aljehin, Spielmann 8, Rubinstein, dr. Vidmar, Tarasch 6y„, Gilg, dr. Treybal, dr. Vayda 5V,, Reti 5 (1), Ja-novski 4l/„ Davidson, Yates 4, Grtinfeld ay2 (1), Kmoch 3 (1), dr. Michel 3, Ro-selli l/2. Semmering, 22. marca. V 12. kolu šahovskega turnirja so dobili partije: dr. Michel proti Roselliju, Griinfeld proti Gilgu, .Aljeliiu proti Taraschu in Spielmann proti Kmochu. — Yates je dobil partijo proti Vajdi — Partiji Treybul :Janovsky ter Davidson : Ru-binsten sta ostali remis; pariija dr. Vidmar : Niemcovič še mi končana. — Stanje po 12 kolu je sledeče: Aljehin, Tartakovver, Spielmann 8, Niemcovič 8 in pol (2), Rubinstein 7, Vidmar 6 in pol (1 viseča), Tarasch 6 in .pol Reti 0 (1), Treybal 6, Gilg, Vajda 5 in pol, Janovski 5, Grtinfeld 4 in pol (1), Davidson 4 in pol, Michel 4, Kmoch 3 (1), Roselli 'A. pravilniku. Češki parlament. Nova češkoslovaška vlada se bo 24. t. m. predstavila zbornici in senatu. Ministr. predsednik in notranji minister Černy bo prebral vladdno izjavo. Nova uradniška vlada se bo sklicevala na delovni program bivšega švehlinega kabineta in izjavila, da hoče tisti program izvršiti. Ker si koalicijske stranke bivše vlade še vedno niso na jasnem, kako naj urede posamezna vprašanja, pridejo vladi velikonočne počitnice zelo prav. Takoj po prvi seji bosta zbornica in senat odgodena. Čenny se bo posvetoval s koalicijskimi strankami. Ugotovili bodo sporne točke, ki se jih mora vlada izogibali in končali načrt uradniškega zakona. Velikonočne parlamentarne počitnice se bodo najbrže zavlekle. V sredo 17. marca je v svojem dolgem govoru o šumah in rudah posl. K r e m ž a r razpravljal tudi o potrebi novega pravilnika za bratovske skladnice. Naj navedemo ta del poslančevega govora: »Rudarsko delavstvo ima svoj način socialnega zavarovanja, ki ga upravljajo bratovske skladnice. Pod nje spadajo tudi delavci v fužinah. Delovanje teh bratovskih sklad-nic urejuje poseben pravilnik. Zadnji pravilnik, ki je v veljavi, je dal izdelati prejšnji minister za šume in rude, gospod dr. Gregor Žerjav. Ta pravilnik bratovskih skladnic p aje med delavstvom naletel na hud odpor, ker mu jemlje stare pridobljene pravice, kar nikakor ni v skladu z modernimi socialnimi načeli. Kakor se čuje, misli sedanji gospod minister za šume in rude izdati nov pravilnik ter je v ta namen sklical že več anket, katerih zadnja se je vršila 1. marca 1926 tu v Belgradu. Efekta te ankete ne poznam. (Karol Skulj: Slabši ne more biti noben pravilnik, kakor je sedanji.) Z ozirom na to se mi zdi potrebno, noglasiti nekatera načela, ki naj bi jih novi pravilnik obsegal, da se popravijo krivice sedanjega pravilnika. Delavčeva roka je njegov edini kapital. Zaradi tega pa mora biti plača, ki jo dobiva za svoje storjeno delo, zadostna, da more delavec v urejeni družbi živeti ž njo takrat, ko je zdrav, in da mu m silo zadošča tudi takrat, ko je bolan. Zato mora delavec od svojega j zaslužka, ki ga dobiva na roko, oddajati en i del v svoj zavarovalni fond za slučaj bolezni Drži oroti ss;af!ebi! in onemoglosti. V ta fond prispeva tudi podjetnik en del. S tem je podjetnik na drug način izpopolnil na roko dano plačo delavčevo, ker mu en majhen del plača v fond za bolezen in starost. Tedaj pomeni tudi ta od podjetnika v penzijski fond plačani znesek del delavčeve plače. Ta skupni fond upravljajo bratovske skladnice. Jasno je, da je ta fond izključno last delavcev in da imajo samo delavci pravico upravljati ga. Podjetniku in upravi pa pristoja nadzorovanje. Ta princip pa je kršil g. dr. Žerjav, ko je izdal pravilnik, v katerem delavstvu jemlje upravo tega fonda ter jo izroča podjetniku. Kajti to in nič drugega ne pomeni določba, da imajo delavci in delodajalci v upravnem odboru bratovskih skladnic pariteto, predsedstvo pa podjetniki, ki potem s predsednikovim glasom gospodarijo z delavskim imetjem. (Josip Škoberne: Tudi inozemci so predsedniki.) Dogodi se celo, da z denarjem naših delavcev gospodarijo inozemci. Zahtevamo, da se ta določba ukine in da postanejo bratovske skladnice zopet last rudarjev. Delodajalec in država naj pa izvršujeta kontrolo. Rudarski pravilnik ima še vse polno drugih napak. Naj omenim le še nekatere. Po sedanjem pravilniku je določeno, da izgubi delavec, ki je 20 let delal pri rudniku in plačeval svoje prispevke v bratovsko sklodnico, vse pravice, če je bil n. pr. reduciran ali odpuščen. Sedaj poglejte, gospod minister! Delavec je 20 let plačeval svoje prispevke v bratovsko sklndnico, denar teh bratovskih skladnic je njegov, namenjen njemu za slučaj bolezni ali starosti. Sedaj pa naj v slučaju redukcije izgubi ves ta denar! Kakor vidimo prav sedaj v Trbovljah, bo tekom enega meseca vrženih na tisoče delavcev na cesto, in vsi ti delavci naj izgubijo svoj denar. (Dr. Go-sar: Tako se dela z delavci.) To se vrši na način, kakor bi vlada nikdar ne smela delati. Vi se borile proti komunistom, s takim postopanjem pa sami delate komunizem, ker vam zasebna lastnina delavčeva ni sveta — kapitalisti se pa pri tem smejejo. (Dr. Gosar: Načelo privatne lastnine velja samo za kapitaliste.) Nemški nacionalisti preti Stresemannu. Nemški nacionalci so v pruskem deželnem zboru otvorili kampanijo proti delegaciji v Ženevi. Njihov predsednik W i n k 1 e r je slikal v zadnjem govoru nesrečno osamelost v katero je zašla Nemčija vsled Locarnske politike. Nacionalisti navajajo, da je Nemčija zapravila prijateljstvo z Rusijo, si napravila nove nasprotnike v Španiji in Angliji, ter se odtujila Ameriki. Winkler je zahteval da Nemčija takoj dvigne svojo prošnjo pri Društvu narodov, prekliče svoj vstop in začne naslonjena na Rusijo in Nemčijo novo zunanjo politiko. Zanimivo je, da tako govore nacionalisti, ki so pred leti očitali Wirthovemu kabinetu vele-izdajo, ker je sklenil prijateljsko pogodbo z Rusijo. CIIAMBERLAIN POROČA O ŽENEVSKIH DOGODKIH. Danes poroča Chamberlain v spod. zbornici o svojem delu. v Ženevi. Za njegov ekspoze vlada neverjetno zanimanje. Chamberlaina so njegovi ministrski kolegi in vsi oficijelni krogi izredno ljubeznivo sprejeli, tako da ni misliti, da bi se uresničile napovedi tistega dela časopisja, ki je napovedovalo Chamber-lainov odstop. Značilno izjavo je dal minister za kolonije Amer y. Po njegovem mnenju naj bi se se južnoameriške države ne vtikale v evropske zadeve ampak organizirajo lastno ligo držav in naj se nikar ne vtikajo v evropske zadeve. Semmering, 22 .marca. (Izv.) Za izid 11. kola je vladalo veliko zanimanje. Posebno je vladalo zanimanje za izid partije med Spielmannom in dr. Vidmarjem in je bilo precejšnje začudenje, ko se je v nedeljo ob 7 zvečer razširila vest, da je dr. Vidmar podlegel. Druga partije so bil« odigrane sledeče: Vayda je premagal Rettija, Aljehin Grtlnfel-da, Tartakovver Kmocha, Janovski Rosellija, Yates Davidsona. Partije NiemcovM-Tarasch. Zbor naših županov je vselej mogočna manifestacija slovenske demokracije. Županska zveza se je porodila v letih prerojenja in gospodarske obnove bivše Kranjske dežele. Ko je SLS zavejevala večino v Kranjskem deželnem zboru in prevzela oblast v deželi, je na-1 nila svo^o moč predvsem na prvo celic« državne in upravne organizacije, na kmetske obline. Delo bivše Kranjske za deželno samoupravo, boj SLS za neodvisnost od Dunaja, oboje je imelo vidne in trajne uspehe le, ker je vsak korak deželnega odbora podpiral med ljudstvom župan in občinski odbor in sta ta dva predstavitelja naše vasi dajala pobudo in skrbela, da so potrebe posame?nih občin prišle v de"elni upravi do veljave. To sistematično vzajemno delo je bilo mogoče ker so si sle venski župani.osnovali lastno organizacijo za prosveto, pouk in pomoč v vršenju obč;n?kih poslov in za enotno smo-treno vodstvo občinske politike. Žuapnska zve/a je hitro narastla v mogočno skupnost izbran1 h in najvplivnejših naših kmetskih mož j in je dobils takoj odločilen vpliv. S tem se je pa razširil tudi njen delokrog in poka -ala se potreba po lastnem glasilu. Občinska uprava kot glasilo Županske zveze vrši ogromno prosvetno nalogo, je neprecenljiva dobrota za naše občinske odbore, pomoč upravi in v korist slovenskih občin. Županski tečaji, ki jih prireja Županska zvera v posameznih okoliših za vse. ki se zanimajo za občinsko gospodarstvo, Domenijo najboljšo osebno zvezo med centralo in njenimi člani in nudijo najpripravnejšo priliko, da se občinski funkcionarji pouče o vseh tekočih poslih, zlasti vedno novih odlokih drž. uprrve. Letos praznuje organizacija naših županov 251 e t n i c o obstoja. Zadnja poslovna leta so bila za slovenske župane najhujša. Eksponenti belgrajskega centralizma k) hoteli streti še občino kot zadnjo celico ljudske samouprave, politični priganjači v državni upravi so hoteli dobiti slovenskega župana poi komando gotovih političnih strank. Odstavljanje županov, razpust občinskih odborov in preganjanja njihovih članov so bila na dnevnem redu. Centralistična uprava je naložila našim občinam toliko novih nalog iu tako od i o:-ni h da so se najbolj?! možje začel! branili tega posla in je zadnji dobi grozila s te strani vemei;iie norice Žrebanje stadiontke loterije preloženo na 30. maj. Radi dijaške loterije je Akcijski odbor za stadionski loterijo pričel z razpošiljanjem srečk šele po Novem letu, dasi je bila loterija od ministrstva dovoljena že 20. junija lanskega leta. Ker se je termin dobrih dveh mesecev, odkar so srečke v prometu, kljub zelo ugodni razprodaji izkazal za prekratkega, je Akcijski odbor prosil za podaljšanje termina. Dovoljenje je d: šlo 13. t. m. Žrebanje se vrši nepreklicno na praznik sv. Trojice (prva nedelja po Binkoštih) 30. maja t. 1. Akcijski odbor loterije za Orlovski stadion. Krize n!! (Idila.) »Večemja Pošta« poroča iz Belgrada: Snoči je na vprašanje novinarjev, kaj je kaj novega v vladi, g. St. Radič odgovoril: — Nema ništa. — Kaj vlada nič ne dela? — Ne, vlada ne radi ništa, je odgovoril g. Radič. — A v Vašem resoru? — U mojem resoru radi se na amandma-aima... Na opombo nekega novinarja, da je predsednik vlade g. Pašič bil v avdijenci, pa da pred avdijenco ni bil dobro razpoložen, zdaj pa je, je g. St. Radič odgovoril: »Da, zjutraj ni, bil, zdaj pa je, ne vem, kaj je... Da je bil g. PašiC zjutraj slabo razpoložen, potem pa ne več, temu je po našem mnenju kaj enostaven vzrok: ali se stari gospod ai naspal ali pa prebavljanje ni bilo čisto v redu. Povsem naraven jutranji pojav torej, ki se lahko primeri vsakemu človeku. Zaradi tega še ni treba sklepati takoj na kako vladno krizo. Pa zakaj tudi kriza? Prvič nam iz okolice gg. Pašiča in Radiča vsak dan zatrjujejo, da krize ni in je ne bo, drugič pa tudi mi sami nikjer ne vidimo ne povoda ne potrebe za kako krizo. Zakaj neki bi bila v krizi ta vlada, kateri se tako dobro godi, da jej niti delati ni treba, da, ki se lahko še celo pobaha s tem, da nič ne dela, in zakaj naj bi bila v krizi stoprav v dneh, ko se ji najboljše godi, ko jej njena tako pokrna večina v skupščini gladko dovoljuje miljardo za miljardo? Kakšne skrbi sicer ima g. Radič kot edino to, kako bi k tolikim miljardam proračuna natovoril še kako miljardo »amandmanov«, pa da bi vlada tako še več »prišparala« za-se, kakor nam je to raztolmačil g. Pucelj. In kakšno delo sicer ima g. Pašič, kakor da vsak dan pride malo v radikalni klub opominjat svoje poslance (radi-čevskih poslancev z g. Pucljem vred pa sploh ni treba opominjati, ti1 so itak z vsem navdušenjem za vladni proračun!) naj pridno glasujejo, ker čim prej bo budžet »izglasovan«, tem prej bodo lahko šli domov. Kakor tisti Oberst v »Fliegende« aus der guten alten Zeit: Also Kinderchen, nur vor-mittag hiibsch fleissig stiirmen, damit \vfcr nachmittag nicht soviel zu stiirmen haben werden... Ne, ne. Le nič se bati za vlado. Za to dobro vlado, kateri se imamo zahvaliti, da nam je v naši državi danes ko v deveti deželi: da kmeta ne teže ne davki, delavca ne brezposelnost, industrijo in trgovino ne kriza itd., da se povsod cedita samo med in mleko ter 6e z eno besedo vsi kar potapljamo v samem blagostanju. Samo hudobneži ln zavidneži morejo želeti tej izvrstni vladi, naj bi jo kmalu vrag vzel. • • • •k Predlaganje društvenih pravil. Vsaka Sova ali spremenjena društvena pravila je treba, kakor doslej, vložiti v 5 izvodih pri pristojnem okrajnem glavarju, odnosno pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani. Priložiti je treba kolek 20 Din za rešitev. Vloga mora biti kolekovana s 5 Din, vsaka priloga, kakor tudi vsak izvod pravil, pa z 2 Din, ako dru-Itvo ni oproSčeno plačila takse, kar je treba Izpričati s predpisano itampiljko. One takse, la katere ne velia oDroslitev, ie treba plačati v vsakem slučaju. Vsaj dva izvoda pravil morata imeti originalne podpise predlagateljev, pri spremembi pravil pa za podpisovanje upravičenih odbornikov. Pravila morajo ustrezati vsem točkam § 4. društvenega zakona. V interesu društev samih je, da so vse vloge popolne, ker so sicer društva sama kriva, ako se rešitev zavleče. k Razglas. Veliki župan vabi veroučitelje in učitelje na ekskurendnih šolah in na odd. za oddaljene otroke ter nestalno nastavljene učiteljice ženskih ročnih del, da predlože vsaj do 5. aprila 1926 prijave za nagrade in potnine (vsako na posebni poli) v smislu razglasa bivšega višjega šolskega sveta v »Uradnem listu« štev. 8 iz leta 1923 s to razliko, da navedejo samo eno razdobje, in sicer od 1. januarja do 31. marca 1926. Veroučitelji naj pošljejo prijave naravnost Računovodstvu delegacije ministrstva financ, odseku za ljubljansko in mariborsko oblast, v Ljubljani, vsi ostali pa po okrajnih šolskih referentih na velikega župana. •k Kongres rezervnih častnikov v Zagrebu. Udruženje rezervnih častnikov ima svoj letošnji zbor 23., 24. in 25. maja 1926 v Zagrebu. Ob tej. priliki se bo ob udeležbi vlade, vojske, javnosti in inozemskih predstavnikov razvila z vsemi vojaškimi častmi zastava, katero je daroval Udruženju Nj. Vel. kralj. Prometni minister je dovolil vsem članom Udruženja brezplačno vožnjo (višjim oficirjem v I., nižjim v II. razredu). Člani naj se izkažejo s članskimi kartami in objavo, katero prejmejo od podpisanega pododbora. Zagrebški pododbor bo skrbel za to, da bodo dobili člani, ki bi to želeli, primerno prenočišče in prehrano. Za člane, ki so državni uradniki, so se napravili koraki glede dopusta. O uspehu bodo člani pravočasno obveščeni. Rezervni častniki se vabijo, da se udeleže zbora v čim večjem številu, po možnosti v uniformi. O vseh podrobnostih bodo obveščeni člani še ponovno in posebej, zato naj za sedaj še počakajo s prijavami, dokler ne bodo prejeli poziv glede načina in obsega prijave. — Udruženje rezervnih častnikov — pododbor Ljubljana. k Za rezervne častnike. Opozarjamo na člen 6. pravilnika ministrstva vojske in mornarice od 29. avgusta 1925, E. G. Br. 7489 (»Službeni vojni list« za leto 1925, str. 1585), s katerim se priznava rezervnim častnikom, kadar potujejo na orožne vaje, pravica za vožnjo z brzovlakom, in sicer višjim častnikom v I., nižjim pa v II. razredu. — Morebitne tozadevne ponovne nerednosti naj se javijo Udruženju rezervnih častnikov — pododboru v Ljubljani. Kar se tiče povračila potnih stroškov (dnevnice in kilometraža) rezervnim častnikom ob priliki potovanja na orožne vaje, je podvzelo Udruženje rezervnih častnikov na tozadevno zahtevo pododbora v Ljubljani na merodajnih mestih potrebne korake, da se izpremeni čl. 256. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice. Istočasno se je izvršila na zahtevo pododbora v Ljubljani intervencija za izpremembo čl. 283. in 286. zakona o ustrojstvu vojske v tem smislu, da se pravično urede prejemki rezervnih častnikov, kadar vrše vojaško dolžnost (plača v obliki dnevnic, dodatek za slugo in drva). Uspeh intervencij dopušča nado na skorajšnjo ugodno rešitev teh perečih stanovskih vprašanj. k Hmeljarji, pozor! Veliko število hmeljarjev je bilo, žal, tako neorevidnih, da so prodali svoj hmelj kupcem, ki ga niso hoteli ali niso mogli plačati. Ti kupci so računali nato, da bodo s pričakovanimi velikimi dobički lahko plačali blago. Ker pa cene hmelja nevzdržno in naglo padajo, imajo špekulanti s hmeljem velike izgube, da se je bati marsikaterega poloma. Lahkovernim prodajalcem se nujno priporoča, da še pravočasno izterjajo kupnino za svoj hmelj, da ne bo prepozno. k Umrl je v Železnikih znani trgovec in posestnik g. Gabrijel Thaler, brat obmejnega boroa Franca Thalerja v Št. Ilju v Slov. goricah in uglednega trgovca Rafaela Thalerja v Skofji Loki. Pokojni je bil načelnik okrajnega cestnega odbora za škofjeloški okraj, podžupan v Železnikih, načelnik gostilničarske zadruge za Selško dolino, odbornik Hranilnice in posojilnice itd. Po celem okraju je pokojni užival velik ugled. Njegova zasluga je tudi, da stoji dane« ponosna planinska Krekova koča na Ratitovcu. Njegovi številni družini in sorodstvu iskreno sožalje, pokojniku pa svetila večna luč! •k Žrebanje loterije Kat. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami se je vršilo 19. t. m. Glavni dobitek je zadela št.16.656. Celoten seznam izžrebanih številk se priobči v nedeljskem »Slovencu«. k Glede shoda lesnih delavcev na Borovnici, o katerem smo v št. 65 našega lista od 19. t. m. poročali, da se je ponesrečil in da so ga sklicali »neodvisni«, oziroma »komunisti«, pod katerim imenom se v javnosti razume skupina, ki izdaja »Delavsko-kmetski list«, nas g. Albert Hlebec v imenu le-te skupine prosi, da konstatiramo, da tega shoda ona ni sklicala in da je izvedela zanj šele iz našega lista •k Smrtna nesreča. V soboto, 20. marca, je Ferdinand Vidic, učenec 2. razreda iz Št. Vida pri Stični rezal z nožem repo za živino. Pri delu pa mu je nož spodrsnil in deček se je zabodel ravno v srce. Kljub zdravniški pomoči je umrl deček v dveh urah. •k Srbkinje Prešernu. Glavni odbor Kola srbskih sester v Belgradu je sklenil, da organizira obisk srbskih dam na grob našega največjega pesnika Franceta Prešernv Srbkinje bodo prinesle in položile na Prešernov grob venec iz cvetlic, nabranih sirom Srbije ter žaro zemlje s Kosovega polja. •k Znižanje amandmanov za vseučilišča. Državni podtajnik prosvetnega ministrstva Josip Pasarič je odpotoval v Zagreb in Ljubljano da se dogovori s poklicanimi krogi zaradi zn žanja amandmanov za to vseučilišče. k Iz uradnega lista. Uradni list za ljubljansko in mariborsko oblast z dne 20. marca 1926 objavlja :Navodila za osnovo uslužbenskih listov v resortu ministrstva za finance; Razpis glede potrdil o izvoru blaga iz Poljske; Razpis o ocarinjenju velocipedov in biciklov; Pravilnik o uporabljanju potniških državnih avtomobilov; Razglasi osrednje vlade, med njimi: 123. Tarifno obvestilo, da je voznina za seno znižana. 124. Popravka o direktnem blagovnem prometu med Trstom ali Reko na eni strani in postajami v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev na drugi strani. •k Osebne izpremembe v upravi zagrebškega gledališča. Zagrebške »Novosti« poročajo s poučene strani, da bo namesto dosedanjega intendanta dr. Julija Benešiča imenovan za intendanta zagrebškega gledališča banski svetnik Ivo pl. Mošinski, soprog operne pevke Vike Engel-Mošinski. Novi intendant bo imel na skrbi v glavnem samo ekonomsko stanje gledališča, dočim ostane umetnostno vodstvo v rokah Raiča, Bacha in Rukavin. ■A-Delavske demonstracije v Zagrebu. Za nedeljo popoldne je sklical Mestni delavski sindikalni svet javno skupščino, katero je pa policija prepovedala in razgnala delavstvo, ki se je zbiralo po ulicah. Kljub temu se je posrečilo par stotinam delavcev, da so prišli na Jelačičev trg in tam demonstrirali proti »tiranom« in za »rdeči Zagreb«. Policija je hitro napravila red. ■ATzid občinskih volitev v Zemunu. Mi-nolo nedeljo so se vršile v Zemunu volitve v občinski svet. Dobili so: Hrvatska meščanska stranka (nosilec dr. Živko Bertič) 2 mandata; radikalna oficielna lista (nosilec prota Mar-kovič) 8 mandatov; neodvisna radikalna lista (Žika Jovanovič) 4 mandate; nemški radikali (Pius) 2 mandata; SDS (Štefanovič) 2 mandata; nemška stranka (dr. Scherrer) 3 mandate; HSS (inžener Glomeš) 4 mandate; socialisti (dr. Stanišič) 1 mandat. — Vladne stranke so pri teh volitvah nazadovale. Radikali so pri zadnjih volitvah dobili 1129 glasov in 15 mandatov, topot pa je njihova oficielna lista dobila 871 glasov in 8 mandatov. Njihovi disi-denti z Zilco Jovanovičem na čelu pa se dogovarjajo z SDS, da postavijo skupnega kandidata za župana, in to načelnika pravosodnega ministrstva dr. Milana Kostiča. SDS je dobila pri zadnjih volitvah 460 glasov in 3 mandate, topot pa 628 glasov in 6 mandatov. Radičevci so pri zadnjih dobili 6 mandatov, topot pa samo 4. ■Ar Izid volitev v Vukovaru. Nedeljske občinske volitve v Vukovaru so prinesle sledeči uspeh: dobili so radikali 5 (preje 5), SDS 3 (preje 1), Nemci 1 (preje 1), Židje 1 (1), delavci 2 (2), hrvatski federalisti 8 (preje hrv. blok 15), radičevci 4 (preje v hrv. bloku). k Roparji, ki so vlomili v blagajno tehnične fakultete v Zagrebu, ujeti! V četrtek so pripeljali iz Maribora v Zagreb poklicna in mednarodna tatova Andorja G r ti n a in Josipa Heinala, ki sta, po vseh znakih sodeč, vdrla v noči od 4.-5. t. m., kakor smo tedaj že poročali, v blagajno tehnične fakultete v Zagrebu in takoj drugo noč v ravnatfeljsko pisarno na gimnaziji v Pluju. Ta dva mednarodna lopova so videli v Zagrebu razni ljudje v hotelu »Rojalu« in »Palasu«, kakor tudi v kavarni Corzo. Oblečena sta bila elegantno ter govorila slabo hrvatski, rodom sta pa iz Ogrske. V raznih zagrebških trgovinah sta ku- Na projnlo tvrdko An. SULTAN. CONRTANT1-NOPL.E, ae pro a 86 komudov pravih perzijskih prepr g katerih naulovnlk nI pravofa«no prevtel. Poda'o •e tudi pordlnl komadi ilrievnn od 9 ilo 12 In ml 2 do d v *klnilU('u Špedicije I. RANZINGER. Prodala »e Je prliela v pondeljek ijutraj. 1947 povala po izpovedi več tamošnjih trgovcev razno vlomilno orodje. Stara sta okoli 28 let. V Mariboru sta hotela tudi izvršiti nekatere vlome, kar se jima pa radi čuječnosti naše policije ni posrečilo. Tekom zadnjih dni sta bila oba drzna ptička zaslišana. •k »Peko« — otroški čeveljčki prvovrstne kakovosti se prodajajo do 25. t. m. po znatno zn žanih cenah. Oglejte si cene v izložbah to-varen »Peko«, Ljubljana, Breg 20 in Aleksandrova c. 1. SLUŽBO V ŽUPNIŠČU išče kuharica, ki je že bila v tej službi in ima dobra priporočila. Naslov se izve v upravi lista pod št. 1911. CfMfoljana O Dekle z biseri, rimski igrokaz v 5. dejanjih se ponovi na splošno željo občinstva še v nedeljo dne 28. t. m. ob pol 4 popoldne na Ljudskem odru v Ljubljani in sicer zadnjič v tej sezoni, na kar se p. n. občinstvo opozarja. O Ljudski oder v Ljubljani obvešča članstvo, ki je sodelovalo pri igri »Dekle z biseri«, da se. vrši v soboto, dne 27 t. m. ob pol 8 zvečer generalna vaja za to igro, ki se prnovi v nedeljo, dne 28. t. m. ob pol 4 pop: Točno in polnoštevilno! O Geografsko društvo na univerzi vabi svoje člane in prijatelje planin na svoje 4. predavanje, ki ga priredi danes zvečer ob 6 v kemični predavalnici drž. realke. Predava g. dr. H. Turna o krajevnem imenoslovju naših Alp. Vstop prost. O Umrl je v nedeljo dvorni svetnik v p. g. Mohor P i r n a t. Pogreb bo danes popoldne ob 4. uri. © Jubilej dela. Gospa Červan v Rožni dolini praznuje danes 40 letnico nepretrganega službovanja v ljubljanski tobačni tovarni. Jubilantka je še čila in zdrava. Čestitamo in želimo vse najboljše tudi mi! © Obveščam p. n. občinstvo, da prevzemam cd danes naprej avtovožnje tudi v Italijo. Pavel Štele, avtotaksi, Poljanska cesta 3, telefon 942. © Smrtna kosa. Včeraj zjutraj ob pol 8. je umrl na kliniki v Zagrebu g. Ivan J e r š e, trgovec na Sv. Petra cesti v Ljubljani. Blag mu spomin! 0 0 razvoju rastline in raznih vplivih na razvoj predava v torek dne 23 t. m. ob 8 zvečer dr. Angela Piekernikova. Predavanje se vrši v I. nadstropju deške ljudske šole na Cojzovi cesti (Grabnu). Vstop prost! O Zagoneten roparski napad na Sv Petra nasipu. V nedeljo zjutraj se je raznesla po ires'.u hrupna vest, da se je izvršil po noči na Sv. Petra nasipu v bližini Zmajevega mostu pred Rohrmanovo hišo roparski napad. Kratko smo o tem poročali že v nedeljski številki, nakradno smo pa dobili o tem zagftr netnem napadu od policije še tele podatke: V četrtek je prišel iz Zagreba v Ljubljano brezposelni natakar Rudolf Pavšer in sicer kot trdi sam, da nakupi za nekoga iz Zagreba tu v Ljubljani gramofonske plošče. Ko se je vračal okoli poldvanajste ure po Sv. Petra nasipu proti kolodvoru je stopil nenadoma preden) izza drugega kostanja cd mosta neznan moški, ki je brez vsake besede naperil n-nj samokres in ga izprožil. Krogla mu je prodrla desno ramo in on je prestrašen in vsled bol č'ne padel. V tistem hipu pa se je sklonil repar k njemu in mu ukradel iz žepa listnico, v kateri je imel Pavšer baje še 4000 Din denarja, in mu je vzel tudi srebrno uro in verižno. vredno 1000 Din. Nato pa je ropar pobegnil. — Ko je čul stražnk na mostu strel v smeri od kavarne, je šel takoj tja, toda že na korcu mostu mu je prišel nasproti obstre-Ijcni Pavšer ki mu je obrazložil dosrodek, kot smo ga op sali. Pavšerja so peljali takoj v boln:co. kjer so ugotovili, da rana v desni rami ni posebno nevarna, ker je šla krogla skozi sukno, suknjič in perilo. — Takoj po napadu je b lo na licu mesta več policijskih agentov in stra"nikov, ker je bila to noč policijska strada radi dogodkov, ki so se izvršili na Planini ojačena, vendar ni nikdo in tudi stražn k. ki je bil prav blizo napada, videl k kega nanadlaca. Na robu nasipa Ljubljanice so n šli belgijsko brovmimr pištolo, na licu mesta pa eno celo patrono in en izstreljen nabaj. Oni, ki je streljal, je torej najprej repetiral pištolo, pri čemer je edletela neiz-strrljcna patrrna jn je še le na to ustrelil, nakar je odlelel prazen naboj iz pištole. Pavš-r je povedal v holmci, da je bila noč temna in roparja ni mogel razločiti v obrazu in ve samo, da je bil majhne in šibke postave. PoPcija je uvedla takoj obsežno preiskavo po mestu, ki pa ni imela nobenega uspeha. Včeraj se je odpeljal pol cijski uradnik tudi v Trbovlje, kjer je obslreljni Pavšer doma, in pa v Zagreb, kjer je bilo njegovo zadn> bival šče in odkoder je po lastnem zatrdilu prišel v Ljubljano nakupovat za nekoga gramofonske plošče. Vsekakor je ta slučaj precej zagoneten in zap'etn vendar upa policija, da bo v kratkem pojasnila, kako se je zadeva vršila. Repar si je izbral za napad pripraven prostor, ki ni po nnkmi luči ra svetljen. © Za prijatelje prirode V izložbi cvetličarne Nizza v Prešernovi ulici št. 30 je razstavljena 44 cm visoka in 33 cm široka plastična prdobi in poleg nje je listek z napisom: »Sp menil« življenja. Plastična podoba iz pri-rodnih predmetov v prirodnih barvah. Nova posel m st. Lastni izum. Na prodaj!« Ta podoba znači prebujenje prirode iz zimskega spanja in je jako spretno in okusno *e*tav- Ijena v umetno pokrajinsko celoto iz tistih ra tl'ns' ih in živalskih predmetov, ki 3e dobe spon ladi ok' li velike noči v hišah in zunaj v prlrodi. Na zeleni trati stoji bel spomenik ne-na' r.dne oblike. Iz ličnega štirioglatega ped-stavki z vzbočrnim napisom se dviga pol kurjega jajca. iz katerega gleda glavica čivka-jočega piščeta, na tem jajcu stoj: pokonci debelo gos> jajce in na vrhu je bel metulj, cltroniSkova samica, z ra-prostrtimi krilci. Izza spomenika razteza mačkov grm svoje šibi-naste vejice s sivimi in rumenimi mačicami. Ni d^sni s'rnni sedi na tleh bradati palček, oblečen v oblekoo pristnega oblač lnega blaga, drži v rokah dleto in l lad vo ter dodeluje spo-. menik v spodnjem delu; a na drugi strani sta rdečka^torjavo kurje in bledomcdrilasto račje jajce in nad njima ra proslira svoji krili krrsni pod: evni pavlinček. V ozadju na ravnini raste grmite z leskovimi abronki in vrbo-vimi mačicami. Nad ravnino se vidijo hribi, gore in snežniki s hišico, z lesenim kozolcem, golim drevjem, zelenimi smrekami in z belim snegom. Ra7un omenjenih metuljev je še več drrgih sp ;mladnih živalic v duplni podobe dobilo na primernih mestih svoje trajno bivališče. J^jca, seveda izpraznjena in na poseben način prireena za p-dobo in vsi drugi predmeti so prisino prirodni. Pri sestavi podobe se je za prdlago rabil les, nebo in nekatere druge reči so pobarvane s stolčenim l ame-njem. Tudi secrsijonističen okvir iz temno-rdečkaetega čre?njevega lesa v priredni b-rvi je okrašen s prlrodnimi rastlinskimi predmeti in sicer iz n ebeljenih leskovih palčic, orehovih lupin mecesnovih storžev ter iz drugih podobnih reči. Podoba ima glavni namen in pomen, da ohrani in kaže prijateljem prirede njeno pristno lepoto. Take podebe je začel prvi izdelovati po lastnem humu in okusu Fr. Roječ, ki je menda še zdaj edini veščak v tej stroki in je to njegova četrta podoba te vrste. Podcba je jako prikupljiva ter izdelana na način, ki ji ohrani trajno trpežnost. Druge podrobnosti in posebnosti naj si vsak, kdor more, sam ogleda na podobi. na željo pa rad vsakemu pos'reže z ustmenimi ali s pismenimi podatki nvrš'telj te podobe. O Tatvine koles izpred sodne palače se ponavljajo vsako leto in se je že tudi letos prijela ta sezija. Tam je namreč za take ptice najbolj ugoden prostor. Kolesar ima opravek na sodišču in ker ne sme kolesa peljati v sodno p lačo. ga mora pustiti pred glavnim vhodom. In ker se na sodišča večinoma vsak delj časi zamudi, kot pa pričakuje, imajo tatovi najlepšo priliko in izbiro koles, posebno ker nihče ne pazi, kdo je kolo pripeljal in kdo gi odpelje. Tako se je pripetilo tudi železničarju Ivanu Korošinu, ki je pustil svoje kolo pred sedno palačo. Ko se je vrnil kolesa ni bilo več. Ukradeno kolo je bilo staro črno ple-sfcino in vredno okoli 1000 Din O Najnovejše bluze. KRIŠTOFIČ-BLČAR O Pisalni stroj, nov, sistem Erica se proda. Naslov se izve v uredništvu »Slovenca«. »Prinesite do 25. marca.« Oglas, ki je izšel pod naslovom »Veliko denarja izgubite« v našem dnevniku 14. marca, je vzbudil našo pozornost vsled njegovega zagonetnega besedila, tembolj, ker se gre tu za staro, dobro poznano tvrdko Carl Pollak, d. d., Ljubljana, katere reklama je bazirala dosedaj vedno na strogo reelni podlagi. V interesu naših cenj. bralcev smo tozadevno poizvedovali ter moramo reči, da pripravlja tt. Kari Pollak v resnici dragoceno in praktično presenečenje. Več povedati nam za enkrat ni dovoljeno, zrmoremo pa našim cenj. bralcem z mirno vestjo svetovati, da sledijo oglasu s polnim zaupanjem. V slučaju, da je oglas v tem listu že izrezan, preskrbite si takoj en eksemplar našega časopisa od dne 16. marca do 18. marca, even-tuelno v naši upravi. Sigurno se ne boste tesali. Črnomelj V čast vsem Jožetom. V četrtek zvečer pred praznikom sv. Jožefa je mestna godba pod vodstvom novega kapelnika g. Teodora Spicmausa prvič v novem letu zaigrala na trgu kot voščilo vsem Ježetom. Nekateri člani godbe so bili za to, da bi, kakor nekdaj zaigrala mestna godba vsakemu godovnjaku posebej podoknico; proti temu pa je bil god-beni odsek mestnega odbora in sicer iz upoštevanja vrednih razlogov. In zato, da ne bi mestna godba zamerila ne godbenemu odseku in ne Jožetom, zato je zaigrala na trgu vsem skupaj Dobro so jo pogodili. Smrtna kosa. 17. marca smo pokopali Marijo Mišica iz Kočevja št. 8, 15. marca so jo našli v postelji mrtvo; prejšnji dan je še hodila. Nosreča. 18. marca se je hudo ponesrečil Jožef StukelJ iz Petrove vasi št. 4. Pri nalaganju drv v gozdu mu je težek hlod zlomil nogo, odpeljali so ga v bolnišnico v Kandijo pri Novem mestu. Nosročna smrt. Štefan Gorše iz Zapudja št. 27 pri Dragatušu, star 76 let, je odšel pred pelimi tedni od doma, ne da bi povedal domačim, kam gre; s seboj je vzel 100 dinarjev, katere je zaslužil v pretekli jeseni. Domači io mislili, da je šel kakor po navadi kam v Poljnne pokrivat strehe. Ko ga cez štirinajst dni ni bilo domov, so začeli domači popraše-vali ra njim; vozniki, ki vozijo les v Črnomelj, so pravili, da so ga videli v Črnomlju Toda vse porraševanie za njim v Črnomlju je bilo i zastonj. Ko so se na praznik sv. Jožefa vozili otroci v čolnu po Lahini pri Črnomlju, so opa-tili v vodi Dod Jermanom v Loki utoDlienega moža, v katerem je spoznal Ivan Gorše iz Zapudja svojega očeta. Na utopljencu ni bilo opaziti nobenih znakov nasilstva. Mož je najbrž zašel po nesreči v vodo. V soboto so ga pokopali na pokopališču v Vojni vasi pri Črnomlju. Maribor □ Podružnica >Slovenčeve« uprave ▼ Mariboru prosi vse cenj. naročnike, naj ob priliki premestitev ali dopustov v lastnem interesu pravočasno obveste upravo, ker je v nasprotnem slučaju nemogoče, da bi se jim dostavljal časopis nepretrgano in nemoteno na novo mesto. — Obenem prosimo, naj se nam event. odpoved časopisa javi dva ali tri dni pred pretekom dotičnega meseca, ne pa šele tedaj, ko pride inkasant po naročnino za naslednji mesec, pet ali šest dni po prvem. Red in točnost bodi na obeh straneh, tudi pri plačevanju naročnine. □ Ljudski odor v Mariboru je priredil v nedeljo 21. t. m. v narodnem gledališču za Lajteršberško izobraževalno društvo Finžgar-jevega »Divjega lovca«. Posebnost te predstave je bila ta, da mariborska javnost za njo ni vedela in vendar je bilo mariborsko gledališče popolnoma razprodano in dalje da je predstava bila v resnici ljudska. Naj bi se naše gledališče večkrat v take namene uporabljalo in vsekako je bilo lepo od uprave, da daje gledališče na razpolago tudi izven svojih predstav Predstava je bila dobro naštudira-na in se ji je poznala vešča roka režiserja g. Furjana, ki je igral hkrati Zavrtnika z vsem njemu lastnim umevanjem in podajanjem. Prav dober je bil zlasti Tonček v osebi g. Eichmeistra, zaostajali pa tudi niso drugi igralci, da sodimo s stališča dilentantov, ki so pa svoje vloge izvršili preko tega okvira. Poznalo se je, da so začetniki, da pa vzbujajo veliko upanja da postanejo dobri igralci in igralke. Med odmori je igral orkester ljudskega odra. Ljudskemu odru na tem častnem uspehu častitamo in želimo, da gre po tej poti dosledno dalje. □ Mariborski časopisi. Iz demokratskih krogov izvemo, da se v kratl em času tudi v mariborski tiskarni izvrže važne izpremembe. Pravijo, da tudi »Tabor« leže spat. K nam pa se naselijo ata »Narod« in to iz dveh razlogov: prvič, ker so pri nas začeli izhajati in drugič, da se tudi na njih izpolni Prešernova: »Ena se želja je tebi spolnila, v zemlji domači da truplo leži...« Mi čakamo aprila, do tedaj pa prepuščamo »Taborju« in »Jutru« uporabljanje njima tako ljubega: slišati travo rasli. □ Velika razstava domačih zajcev in izdelkov iz zajčjega krzna, prirejena v Mariboru od prvega zajčjerejskega društva za Slovenijo v Mariboru 19., 20. in 21. t. m., ki je bila obenem tudi ena največjih te vrste v državi, je bila zastopana z 87 vrst živali 20rih pasem in sicer: pasme Black and tan 9, mali srebrnjak 10, rumeni srebrnjak 2, veliki sre-brnjak 6, francoski mrkač 2, renski li-ec 2, marburški kunec 2, Alaska 2, turinski kunec 1, Havana 11, Angora 6, modri dunajčan 10, veliki chinchila 3, zajčar 4, japonec 2, belgijski velikan 5, holandec 2, runski kunec 2, her-melin 2 in križanec 4. Izmed razstavljenih zajcev je bil najtežji križanec-črnolisec s težo 6 40 kg. Nagrajenih je bilo skupaj 54 živali in sicer: 8 z zmagovalno, 1 s častno, 16 z I., 16 z II., 7 z III. nagrado in 6 s priznanjem. Kot ocenjevalec je fungiral g. Franc Stiegler iz Gradca, ker tovrstnih strokovnjakov doma še ni. Okusno je bila prirejena tudi razstava izdelkov iz zajčje kožuhovine, volne in usnja. Razstavilo je 20 gojilcev. Razstavo so posetili zastopniki državnih uprav, učenci 16 šol iz mesta in okolice, med njimi srednje šole in zlasti vinarska in sadjarska šola. Skupno je obiskalo razstavo 724 oseb. Razstava je bila prirejena v namenu propagirati med širšo javnostjo zajčjerejo ter javnost opozoriti na gospodarski pomen te panoge, zlasti pa začeli z nazornim poukom glede uporabe kožuhovine, volne in usnja. V Franciji, Belgiji, Holandiji in Nemčiji je gojenje zajcev in zajčja industrija na tako visoki stopinji, da žive milijoni prebivalcev samo od zajčjereje, pri i nas pa te izdelke drago plačujemo in se nismo j postavili še na lastne noge. Razstava je bila začetek novega gospodarskega pokreta. Pri- ! dobila si je novih prijateljev ter je prihodnja j zamišljena v še večjem obsegu. Društvo, ki je ; priredilo to razstavo, vodi g. stavbni svelnik Steinbrenner. □ Občni zbor zveze čebelarskih podružnic za mariborsko oblast se je vršil v nedeljo 21. t. m. ob številni udeležbi. Po delegatih je bilo zastopanih 20 čebelarskih podružnic. Osrednje društvo sta zastopala g. rač. nadsvet-nik in urednik »Čebelarja« August Bukovec in tajnik Joža Okorn. Za poslovno leto 1926-27 se je izvolil sledeči odbor: predsednik g Ivan Jurančič, čebelarski učitelj odborniki: Tomo Kurbus, Ljudevit Černej, Priol, Zorman, Pečar, Pihl Ribič, Turk in dr. Bratanič. Sklenilo se je, da se organizacija spopolni, da se ustanovi mesto potovalnega učitelja za mariborsko oblast in dale so se smernice podružnicam za uspešno delovanje. Dalje se je sklenilo, da nr.j se podpore od velikega županstva raz-dele sporazumno z zvezo in da se organizira zatiranje čebelnih kužnih bolezni. 2. maja t. 1. se vrši v Mariboru tečaj o kužnih boleznih za zastopnike vseh podružnic. □ Pogreb Čifa in 21ahtiča se je izvršil v soboto zvečer ob 8. na mestne stroške. Na Pob. ^žie sta vozila aamo 2 voza. Justificirana je spremljal na zadnji poti tudi g. senatni predsednik nadsv. Sterger. Cel/e & Francoski krožek priredi jutri, v sredo ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma svojo prvo prireditev z naslednjim sporedom: »Francoska himna«, poje pevsko društvo »Oljka«, »Slavospev francoskemu jeziku« (Kazimir Gulevič), »Hjalmarovo srce« (Le-conte de Lisle), »Slovo Marije Stuart«, (Be-ranger), »Stara mati« (Frideric Batailie), »Prijateljstvo« (Nodier), temu sledita dva igrokaza in sicer »Vdova s kamelijami« in »Posledica prvega zakona«. — Predprodaja vstopnic v čevljarni Adrija. & Usm lionim srcem! Tukajšnja državna krajevna zaščita odda v pošteno hišo zdravo, 15 let staro deklico, ki je dovršila mestno šolo. Deklica je brez staršev in bi se lahko vzela za svojo. Nadaljnje poizvedbe da državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju. 0 Samoumor ali nesreča. V nedeljo, dne 21. t. m. so potegnili iz Savinje med Petrov-čami in ?alcem nekdanjega komija pri tvrdki Stermecki v Celju Pankracija Poteko. Umrli je bil že dalje časa na bolniškem dopustu, ker je bolehal na tuberkulozi, Ker ga je ta bolezen zelo trla. se sumi, da je v opupu izvršil ta samomorilni korak, ni pa tudi izključeno, da bi se bila zgodila kaka nesreča. 0 Pevska vaja Katol. prosv. društva se vrši v sredo zvečer ob 8. uri v jpaMji. Ker nastopi zbor pri materinski prire^tvi dne 25 t. m., mora priti vsakdo k tej pevski vaji. & Vojaška straža ustrelila civilista. V ne-del o zvečer ob pol 11 se je dogodil v bližini okoliV ega po^ooališča tragičen slučaj, katerega žrtev je p stal komaj 251etni Karel Svedovnik, cementni izdelovalec doma v Gaber-jah. Imenovani je v nedeljo kakor po nav-di spreml al proti domu svojo zaročenko in se nato mimo rkol škega pokopališča vračal proti domu. Šel je po poti, ki vodi proti vrhu hriba, na katerem je pokopališče. Malo proč od vrha hriba sta st?li v bližini ograje ob poti 2 vjaški osebi. Svedovnik je stal takrat le 50 metrov proč od smodnišnice. Zato mu je eden vojakov ta'-oj zal l:cal »stoj«! Na vprašanje kam da gre, je odgovori takoj: »Ja idem kuči!« Mogoče je za tem napravil kak gib ali se je nrlo prem knil, kar je podalo straži povod da je ponovno zaklicala »stoj«! Svedovnik pa je pri tem zagrešil nepremišljenost, da se je ponovno prestopil en korak na levo. Ker je l ila tema, ni videl, da je pri tem stopil v jarek in se pri tem nehote nagn i proti tlom. Voj-ka sta vsled teaa mislila, da hoče pobegnil ali se skriti, vsled česar je oddal eden od njiju strel. Strel je zadel Svedovnika v prsa in je šel rd leve strani na desno slozi oboja pljuča nrd srcem. VojaJ-a sta ranjenca spravila v vojašn'co na Gaberje od koder so ga od-pelaM v bolnico. Popis dogodka, kakor ga pri-olčujemo je podal Svedovnik sam v celjski bo'n ci. Rrvnokar smo sprejeli vest, da je stanje Svedovmk^vo zelo slabo in da se nahaja že v agoniji. Vsak čas pričakujejo smrti. Preds^je^i slučaj naj bo občinstvu v ponoven opomin da se ne približuje vojaškim objektom. posebno pa ne ponoči. Straže imajo strog nlog da se nilrdo ne sme približati vojaškim objektom nad 100 korakov. "te Reducirani delavci na Dobcrni. Vseh odpuščenih delavcev 15. marca na dnevnem kopu Doberna je 250. V ponedeljek je šla de-puiacija teh odpuščencev na rudarsko glavarstvo v Ljubljano, da izprosi od tega urada posredovanje, da jih sprejme pedjetje Dukič. Na ministerijalni komisiji je izjavil g. rudarski glavar, da se nadaljnje redukcije ne bodo vršile, odnosno, da se bodo delavci zaposlili pri Dukiču, vendar je TPD delavce odpustila in s tem pokazala, da pred rudarskim glavar-pač nima prevelikega rešpekta. Med delavstvom je gibanje, da se zahteva sprememba na tem uradu. Občinsko volitve. Naši Kristanovci — ali kako bi jih človek že imenoval — v sedanji volivni borbi za občinske volitve nimajo sreče. Pod raznimi imeni sklicujejo shode in primorani so le o onem govoriti, kar so dali na dnevni red, ker jim delavstvo o drugem ne da govoriti. V nedeljo so priredili v Hrastniku shod, d( živeli so tudi na tem fiasko. Komunisti ali neodvisneži so tudi napravili nekaj shodov, stvar so si pa jako poslabšali s svojim dolgobesednim gosp. Marcelom. Sicer tudi ti pozivajo delavce, da vržejo kroglico v njihovo skrinjico, delavstvo pa, dobro ve-doč, da bi bil vsak glas, njim oddan, razveljavljen in da župana tudi ne dobe. se obračajo in zatrjujejo, da bodo raje oddali kroglice za Slovensko ljudsko stranko, ki ima prvo skrinjico Druge stranke, ki so se večinoma ustanovile ob času volitev, ob današnjih volitvah ne pridejo v prštev. Tembolj se mi veselimo, ker upamo, da zmaga prvič v Trbovljah Slovenska ljudska stranka s prvo skrinjico. Načrt dela. ki ga je zasnovala naša krajevna SLS, bomo tudi pravočasno objavili in iz njega je razvidno, da je naša stranka načelna, se bori vztrajno za vse delovne sloje in obeta, kar lahko stori in bi že bilo storjeno, ako bi mi sedeli na občini. Brezpogojno se mora pa v prvi vrsti pomapatl našim vpoko-jencem in reduciranim rudarem z ustanovit-vitvijo socialnega urada na občini. JČz Ii občinskih laoorov ušla. Po Trbov- Nikoli ni bil najden kos Schlchtovega mila, r katerem bi te mogla dokazati tudi te nalmantia potvorba. Nikoli nI Scblchtovo milo poškodovalo kosa perilo. Vedno Je Schichtovo milo čisto In neškodljivo. Lahko bi ceno Jchichtovemu mtlu tudi znižMi, če bi hoteli: rabiti cenejše surovine in posvečati menjio pozornost skrbni izdelovi. 1>ga ne storimo, ker naše geslo Je neomajno: Schichtovo milo je najboljše 1 Pristno le z znamko Jelena. Ijah se je že dalje časa klatila slaboumna ženska po imenu Katarina-Barbara Smit s petletnim nezakonskim dečkom. V petek so jo hoteli odgnati policijskim potom v njeno občino Jurklošter, pred odgenom so jo pa še zaprli v občinski zapor. Na nepojasnjen način je pa žena ušla iz zapora. f Franc Lukač. V noči od 16. na 17. t. m. je umrl v Krogu, v vasici, ki leži uro hoda zapadno od Murske Sobote, g. Franc Luka i, posestnik in mlinar na Muri. Pokojnik je bil neka posebnost: bil je orjaško močan, a izredno hlr.dnokrvne narave. Dosegel je visoko starost 70 let. Zapustil je številno družino, katero je vso vzgojil v lepem krščanskem duhu in narodno zavedno. Sprva jc bil ribič, pozneje pa si jc s svojo vztrajno pridnostjo toliko pridobil, da si je kupil mlin ob Muri. Toda pokojni zasluži še v drugem oziru, da se ga s hvaležnostjo spominjamo. V prvih dneh meseca junija 1. 1919. je pokojni tvegajoč lastno življenje in obstoj svoje velike družine v zgodnjih jutranjih urah prepeljal čez Muro g. Bcjeka Štefana, inteligentnega kmetskega fanta iz Kroga, ki je šel po naročilu prekmurskih slovenskih rodoljubov v Maribor k generalu Maistru s prošnjo, da zasede z jugoslovanskimi četami Prekmurje in da reši Slovence onkraj Mure mažarskega boljševizma. Mura je tedaj ravno narastla, a niti Lukač niti Bcjek se lega nista strašila in sta srečno prečolnala niže krožanskega broda, katerega so imele zasedenega boljševiške čete, Muro. G. Bejek sc je na štajerski strani najprej oglasil pri g. župniku Mcšku na Kapeli, katerega se šc danes z največjo hvaležnostjo spominja, odkoder jc odšel v Maribor, kjer ga je v odsotnosti generala Maistra sprejel g. major Ankcrst. Oglasil pa sc je tudi pri okrajnem glavarju in s tem s pomočjo pokojnega Lukača lepo izvršil svojo težko, a lepo nalogo. Za prevoz si jc pokojni France izgovoril le dva zavitka tebaka. Bil je namreč vnet kadilec pipe; pod boljševiško ero pa v Prekmurju skoro ni bilo mogoče dobiti tobaka. G. Bejek mu je to željo seveda izpolnil, toda največje veselje njegovo je bilo, da je gosood Bejek srečno opravil v Mariboru. — Krščanskemu možu in zvesti slovenski korenini, ki ni nikdar skrival teh dveh svojih vrlin, večni spomin in oo-kojl A Odpuščanje delavcev Trboveljske premogokopne družbo bi »Jutro« rado izkoristilo v svoje namene. V petkovem članku se z vso vehemenco zaganja v poslanca dr. Korošca in Kremžarja radi debate o ministrstvu za šuma in rude. Trdi, da je bil govor posl. Kremžarja »direktna olajšava« za TPD. Mi ugotavljamo le, da ta govor ni bil le nobena »olajšava« za TPD, ampak najostrejša z dejstvi podprta obtožba proti TPD. Natančno je pokazal stanje akcijskega kapitala TPD od leta 1873 pa do danes ter ugotovil na podlagi bilance, da delnice TPD še danes nosijo več ko zlate divi-dende Ugotovil je, da je TPD na račun svojega delavstva vedno iskala »stikov« z vladajočimi strankami, kar gospodje TPD sami priznavajo. Ugotovitev, da je TPD imela ozko stike s SDS, ko je bila leta na vladi, da pa ja sedaj TPD odkrito prešla k radikalom in ra-dičevcem, ker so ti nositelji režima, ta ugotovitev je resnična, za SDS sicer neprijetna, za našo javnost pa potrebna. »Jutro« bi rado videlo, da bi bili naši poslanci napadali lo radičevce. Ta želja od strani SDS nam je tudi umljiva. Toda sedanji grehi pri TPD na našem delavstvu niso n:č drugega kot pomnoženo nadaljevanje prejšnjih grehov izpod režima PP, ki je TPD pomagal leta 1923 metati delavce na cesto. Tudi to je treba ugotoviti danes zalo, ker se »Jutro« dela, kakor da bi se bilo ravno ono edino vedno potegovalo za delavce. Dogodki Iz leta 1923 in 1924 še niso pozabljeni. Ravno tedaj so bili poslanci SDS edini, ki so imeli korajžo trboveljske delavca braniti pred izkoriščanjem in nasilji. Tej svoji nalogi bodo ostali zvesti in jo bodo vršili do konca, pa naj bo to »Jutru« prav ali ne. Gospodarstvo Zagrebški pomladanski sejem. Razstava plakatov. — Predsednik sejma o Slovencih. — Zagreb na dan otvoritve velesejma. Zagreb ima od 21. do 28. t. m. svojo pomladansko izložbo — omejeno lelos na vino, avtomobile, gospodarske stroje, radioaparate in izložbo plakatov. Ker so bili vsi razstavni prostori vedno oddani, 6o bili agilni prireditelji mnenja, da se lahko priredi sejm tudi dvakrat na leto — in niso bili prevarani v svojem pričakovanju. Tudi topot je površina razpoložljivega prostora zavzeta od zgoraj navedenih panog tukajšnje trgovine. Torej ni stagnacije in pomanjkanja kapitala v trgovini? Ali pa je pet-desetprocentni popust najemninske takse bil magnet, ld ej pritegnil v resnici dokaj impo-tantno število razstavljalcev? Sigurno je, da našim vinskim trgovcem in producentom razstavljanje ne bo veliko koristilo — cena naših vin je višja od one italijanskih in francoskih. Avtomobilska stroka, ki bo menda od sedaj naprej zastopana samo v Zagrebu, lahko pričakuje večjih uspehov, posebno pri praktičnih majhnih vozilih. Da bo z davki preobremenjena pokrajina postala resen in velik konzument za poljedelske stroje — tudi razstavljalci sami najbrže ne pričakujejo. Glavna atrakcija, novost in originalna ideja tega pomladnega velesejma je torej razstava plakatov. Misel je bila ta, pokazati ljudem razliko med našo in tujo plakatno reklamno produkcijo. Dati domačemu življu pobudo k agilnejšemu in smotrenejšemu udej-stvovanju pri tem, no ravno malo važnem organu uplivanja na vse plasti prebivalstva. Organizatorji so hoteli biti nekakšni indirektni učitelji: glej, kako sijajne plakate ima tujina in kako mizenia je naša domača produkcija. In poleg tega še za koliko dražja! Dokaz, da je dražja, se jim bo mogoče posrečil — vsaj z ozirom na tiskalniške cene, ki so pri nas za trobarvni tisk večie kot drugod za osembarvni (že mnogo bolj dvomljivo je zatrdilo, da se dobi v tujini že za petdeset frankov skica, ki se plača pri nas s tri do štiri tisoč dinarji — vrednost onih petdesettranknih načrtov si zelo lahko predstavljamo — tudi če upoštevamo ono ogromno konkurenco, ki je doma med slabo situirano bohemo velemest); nikoli pa se jim ne posreči (z sedaj razstavljenim materi-jalom) prepričati svet o domači inferiornosti. Konstataeija: tu razstavljena domača produk-tija je povsem neoriginnlna, nezanimiva in neumetniška. Toda tu razstavljeni inozemski plakati so mogoče komaj za las boljši (obojestranske izjeme seveda izvzete — tam mogoče tri, tu deset slik). Je to retrospektivna, toda zelo, zelo nepopolna razstava plakatov do približno one dobe, ko je plakat postal v resnici produkt, ki se je pričel zavedati svojega edinega pravega namena: vzbuditi pozornost publike, ne da bi bil žaljen estetičen čut opazovalca. In temu ni dolgo. Moderna veda, ki proučava psihologijo mas, se sicer že precej časa intenzivno ukvarja s plakatom — v prakso pa so bile presajene šele v vojni in povojni dobi. In teh poučljivih in v svoji učinkovitosti resnično interes antnih reklamnih vrednosti — razen kot rečeno, približno slabe desetorice izjem — na tej razstavi ni opaziti. In to je škoda, ker je v njej zakopano mnogo truda in dela. Ko je vodstvo priredilo z žurnalisti na predvečer otvoritve skupen izprehod po razstavi in se je sestala potem vsa družba v restavracijskih prostorih pri malici, je izrekel predsednik sejma, tukajšnji indnstrijee in trgovec Fran Prevedan, med ostalim tudi stavek na naslov Slovencev: >Vi Slovenci nas smatrate za nekakšne škodljivce in konkurente vaši trgovini. Temu pa ni tako — ni naša najmanjša želja, da bi koristilo naše delo tudi vaši ožji domovini, da bi bile naše zveze tako intimne, da bi vsak naš uspeh bil tudi uspeh Slovenije.« Slovenija gotovo ne najde, da so vsi zagrebški pridobitni krogi njeni škodljivci — razumljivo pa ie, da se boji onih »intimnih« svež z nekaterimi denarnimi podjetji, ki ji ogrožajo njeno gospodarsko in kulturno samostojnost. Poštenega, skupnega dela s Hrvati se pa Slovenija nikoli ne bo branila- In ravno sedaj je moment bolj ugoden kot le kedaj preje: uspeh in obstoj enega kot drugega naroda je mogoč samo takrat, če ee ubranita zanjke, ki jo je vrgla čaršija obema za vrat. Kaj bi bilo z intimnim sodelovanjem, če bi se to izkazalo najpreje v skupni obrambi vitalnih pravic obeh narodov? Stane M. * * ir Hrvatska eskomptna banka, Zagreb. N« teji ravnateljstva, ki se je vršila dne 19. marca tekočega leta, je obveljal sklep, da se ima pršiti redna glavna skupščina za minulo poslovno leto dne 10. aprila 1.1. ob 5. popoldne v društvenih prostorih. Glavni skupščini bo predložena bilanca za leto 1925., ki zaključuje s čistim dobičkom Din 22,350.801.18 na delniško glavnico Din 140,000.000.—. Nadalje j« sklenilo ravnateljstvo, da se predlaga glavni skupščini, naj »e plača dividenda J2 odstotkov na delnico nom. Din 100, torej po Din 12 ht da m pripiše Izrednemu varstvenemu zaklada Din 2,000.000, pokojninskemu skladu 1,000.000 dinarjev, v dobrodelne namene Din 800.000, na novi račun se pa prenese Din 1.611.501.65. Ravnateljstvo Jugoslaveaske banke d. d. V Zagrebu je na seji z dne 15. t. m. ugotovilo za poslovno leto 1925. čisti dobiček od M mil. 800.295 dinarjev 57 par na delniško glavnico 100 milijonov dinarjev. — Glavni skupščini, katera se vrši na dan 27. t. ra. ob 4 popoldne v sejni dvorani Jugoslivrenske banke d. d. v Zagrebu, se bo predložilo v odobrenjc izplačilo 11% dividende, t. j. 11 Din na delnico, nadalje pripis rezervnemu skladu 850.000 Din ter rezerva za davek 1,000.000 Din. — Po izvršitvi dotacije znašajo lastna sredstva zavoda 126,956.004.55 Din ter pokojninski sklad, kateri se z dotacijo in narastlimi obrestmi poviša za 600.000 Din. Iskas o stanju Narodne banke z dne 15. marea H>26. (Vse v milijonih dinarjev; v oklepaju razlika napram izkazu z dne 8. marca 1926). Aktiva: kovinska podloga 446.8 (-(- 8.4), posojila: na menice 1172.6, na vrednostne papirje 158.8, skupajl331.4 (— 6.9), račun za odkup kronskih bankovcev 1151.9, račun začasne zamenjave 349.2 ( + 0.3), drž. dolg 2966.3, vrednost založenih državnih domen 2138.3, saldo raznih računov 6S5.8 ( + 50.0), skupaj 9070.1. Pasiva: glavnica 28.5, rezervni fond 7.6, bankovci v o b t o -k u 5763.2 (— 62 9), račun začasne zamenjave 349.2 (+ 0.3), državne terjatve 194.1 (-f 96.3), obveznosti: po žiru 296.1, po raznih računih 216.0, skupaj 512.2 (-f 17.8), vrednost založenih državnih domen 2138.3, ažija 76.7, skupaj 9070.1; obrestna inera je ostala neizpreme-njena. Pr*tok«Hranj« tvrdk r Srbiji. Po podatkih belgrajske trgovske zbornice je bilo v letu 1925 ustanovljenih v Srbiji 4 259 trgovskih tvrdk, od tega v vaseh 24 odstotkov, v mestih 59 odstotkov in v Belgradu 17 odstotkov. — Leta 1919 je bilo razmerje sledeče, vasi 6 odstotkov, mesta 53 odstotkov in Belgrad 41 odstotkov. Skupno je bilo v sedmih letih (od 1919 do vključno 1925) ustanovljenih 21.392 tvrdk, od teh vasi 3347, mesta 12.583 in Belgrad 5462. . Indeks cen v januarja. Belgraiski >Pri-vredni Pregled« je izračunal indeks cen v veletrgovini za mesee februar. Celokupni indeks znaša 1556 napram 1596 v januarju in je torej padel za 2.6 odstotkov. Spremembe v posameznih skupinah so sledeče: v skupini poljedelskih proizvodov je padel indeks za 7 odstotkov, od 1490 na 1377, v skupini živin® in živinskih produktov je padel za 4 odstotke, od 1615 na 1548, v skupini sadja in produktov, gradbenega materiala in kolonijalnega blaga ni večjih sprememb, v skupini industrijskih proizvodov pa je padel za 3 in pol odstotka, od 1823 na 1758. — Februarski indeks je torej od januarja 1923, odkar rgornj imenovani gospodarski tednik redno zasleduje gibanje cen, najnižje zaznamovani indeks. Poljedelska raistara v Pragi. Kakor veako leto priTedi tudi letos Poljedelsko društvo Češkoslovaške republike v dneh od 12. do 17. maja znano poljedelsko razstavo v Pragi. Cilj razstave je nuditi splošno sliko poljedclsko-industrijskega razvoja v celi republiki, delovati k nadaljnjemu napredku poljedelstva, posredovati direkten stik izdelovalcev s konou-monti in podpirati razmnožite v produkcije. Rar,stava je razdeljena na številne skupine ks-ker: rastlinstvo in poljedelstvo sploh, gospodarstvo, živalstvo, poljedelska industrija, poljedelske stroje, zadrugarstvo itd. Poleg tega bodo prirejene še razne posebne razstave (sladkorna industrija, industrija m produkcija lana, gospodinjstvo itd.). Posetniki razstave imajo na čsl železnicah 33 odstotkov popusta. Dne 22. marca 1926. Denar, Z«*reb. Berlin 18.5243—13.5648 (18.54 bi.), Italija 227.58—228.78 (228.25 bi.). London 276.06 —277.26 (276.70), Newyork 56.68—56.08 (56.84), Praga 168.17»—169.175 (108.675), Dunaj 8.0075— 8.0475 (8.03 bi.), Curih 10.9329—10.9729 (10.055), Amsterdam 22.765—22.865. Curih. Belgrad ».14 (9.14), Berlin 123.65 (128.60), Budimpešta 72.70 (72.80). Italija 20.87 (20.85), London 35.24375 (25.242$, Newyork 510 25 (519.20), Pariz 18.3875 (18.90), Praga 15.30 (15.38), Dunaj 78.225 (73.25), BukareSt 2.19 (2.185), Sofija 8.75 (3.75), Atene 7.20 (7.17), Madrid 37.20, Rru-selj 21.15 (20.95), Amsterdam 208.075 (208.101, Kopenhagen 136.40 (136.25), Stockholm 139.80 (139.30), Oslo 111.60 (111.50), Varšava 62.50 (65.60), D«naj. Devize: Belgrad 12.455, Kotlnnj 18605, London 34.425, Milan 28.42, Newyork 708.75, Pariz 25.05, Varšava 89.50. Valute: dolarji 707, francoski frank 25.42. lira 28.39, dinar 12.425, češkoslovaška krona 20.9325. Pra^a. Devize: Lira 136, Zagieb 59.60, Pariz 119.90, London 163.925., Newyork 83.70. Vrednostni papirji. Ljubljana. 7% invest posoj. 72—72, zaklj. 72, vojna odškodnina 289.75—289.7o, zaklj. 289.75, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 200 —205, Ljublj. kreditna 190 den., Merkantilna 102 den., Slavenska 50 den., Kred. zavod 165 —175, Strojne 100—105, Trbovlje 850—358, Vevč" 110 den., Stavbna 80—90, Sešir 115—120. Zagreb. 7% inveit. posoj 76—77, ngrari 44 —44.78, voj. odškodnina 290—292, marc 290—293, spri! 298 204, Hrv. «sk. 118-118, Kred. 114— 116, Hipobanka 66 -66.50, Jugobanka 107—108, Praštediona 905.50—967.50, Ljublj. kreditna 190 den., SlavMiska BO—51, Srpska 144 den . Narodna banka 8900 dm« EksDloataarta 34-tS. fieferua 400 bl„ Gutmann 290 bi., SIavex 140 den., Slavonija 42—42.50, Trbovlje 850-360, Vevče 100 den., Danira 62 zaklj. Dunaj. Podon.-savska-jadr. 774.000, Zivno 775.000, Alpine 244.000, Greinitz 124.000. Kranjska industrijska 300.000, Trbovlje 458.000, Hrv. esk. 129.000, Jugobanka 185.000, Hipobanka 80.000, Avstr. tvornice za dušik 216 000, Mundus 1.019.000, Slaves 192.000, Slavonija 51.000. Blage. Ljubljana. Les: Hrastovi neobrobljeni plohi, 90, 110, 130 mm, od 2.50 m napr. in od 20 cm naprej media ca. 48 cm, fco vag. meja 1100 bi., hrastovi frlzi od 25—55 cm in od 5—8 cm, fco v. meja 1250 bi., hrastovi hlodi od 35 cm prem. naprej in od 3 m dolž. naprej, fco vag. naklad, post. hrvatska 400 bi., brestovi neobrobljeni plohi, od 60 do 100 mm, od 2.50 ra in 20 cm naprej, fco v. meja 1050 den., brestovi hlodi, 30—40 cm prem. in od 4 m naprej, fco vag. meja 450 den., drva bukova, napolsuha, fco meja 10 vag. 17.50—17.50. zaklj. 18.50. — Premog: Kal. ca. 7000 antracit, Orle, fco vagon Škofljica: kosovec, za 1 tono 500 bi., kockovec, za 1 tono 450 bi., orehoec, za 1 tono 400 bi., zdrob, za 1 tono 850 bi. Kal. ca. 4800, fco vagon Ormož: kosovec nad 60 mm, za 1 tono 260 bi., kockovec 35-60 mm, za 1 tono 240 bi., orehovec 20-35 mm, za 1 tono 210 bi., zdrob 10-20 mm, za 1 tono 190 bi. Kal. ca 3500, fco vagon Novo mesto: kosovec. za 1 tono 170 bi., kockovec 100 mm, za 1 tono 150 bi., orehovec 50 mm, za 1 tono 140 bi., zdrob, za 1 tono 180 bi., rovni, za 1 frno 120 bi. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, 76-77, fco vag. naklad. po6t. 285 bi., koruza, času prim. suha, feo Postojna tranz., za april 160 bi., koruza, času primerne suha, par. Šid 1 vag. 117.50—117.50, zaldj. 117.50, koruza mlevna (Mahlmais), par. Beli Manastir 145 bi, koruza, umetno sušena, fco vag. nuklad. post. 135 bi., koruza inzulanka, fco vag. Ljubljana 165 bi., koruza činkvantin, par. Beli Manastir 188 bl„ ječmen pomlad., 65 kg, par. bačka post. 165 b!., rž 71-72 kg, par. Ljubljana 225 bL, ajda, fco vagon Ljubljana 280 bL, oves rešetani, fco vag. naklad, post. 17!> bi., otrobi drobni, feo vrg. naklad post. 115 bi., rž domača, fco vag. Beltinci 210 bi., proso rumeno, fco vag. Beltinci 210 bi., fižol beli fco vag. naklad, poet 150 bi., čebuljček, fco vag. Novi Sad 500 bi., krompir beli, fco vag. Beltinci 1 vag. 76—76, zaključek 76 — Gradbeni m a t e r i j a 1: la Portlandcement dalmatinski: v jutastih vrečah, fco Split 40 bi., v papirnatih vrečah, feo Split 44 blago. v Ljubljani Nedelja, 28 marca ob pol 4 popoldne: r>Dekle z biseri«, rimski igrokaz s petjem v petih dejanjih. Cpublfan&Tko gledišče Drama. Začetek ob 8 zvečer. Torek, 23. marea: Ztprto. Sreda, 24. marca: Ob 16 popoldne: Če pride čarodej, otroška predstava društva Atena. Izv. Ob 20 zvečer: »Druga mladost«. Red E. Četrtek, 25. marca: sPygmalionc. Izven. Petek, 26. marea: »Ana Christiec. Red D. Opera. Začetek ob pol 8 zvečer. Torek, 28. marea: »Boheme«. Gostovanje gospe Ade Poljakove. Izven. Sreda, 24. marca: »Zongler Naše ljube Gospe«. F. Četrtek, 25. marca: Ob 15 popoldne: »Manon«. Gostovanje gospe Ade Poljakove. Izven. Petek, 26. marea: Zaprto. Gostovanje gospe Ade Poljakeve v operi hčme. Danes v torek gostuje na našem odru odlična in po vrej Evropi priznana in visoko cenjena umetnica — operna pevka Ada Poljakova, bivša članica carske opere v Petrogradu. Gospa gostuje danes v Puccinijevi operi >Bohčme« in sicer v vlogi Mirni, katero prišteva k svojim najuspelejšim kreacijam. Poljakova je tako v pevskem, kakor tudi igralskem pogledu na višku in brez dvoma je vsem posetnikom naše opere v najboljšem Fpomi-nu, ko je v seeoni 1622-23 z največjim uspehom gostovala v operi ?Madame Buiterfl/«. Poleg odličnega gosta nastopijo še sledeči člani: Thalerje-va, Banovec, Betetto, Mitrovič, Šubelj in Zupan. Opero dirigira kapeinik Štritof, rež>ra pa režiser Bučar. ♦ PTGMALION. Komedija v petih dejanjih. Spisal Bernard Shaw. Poslovenil Fr. Albreciit. Režiser M. Pugelj, scenograf I. Vavpotič. Pvgnialion je bil kralj in umetnik. Izklesal je čudovito podobo boginje Afrodite. V umetniku pa je vzplamtela nepremagljiva ljubezen do te podobe. Afrodita se je umetnika usmilila in kip je oživel v žensko, Pygmalion so je oženil z njo. — Tej antični snovi je Shaw poiskal krntkomalo parabolo in lo uredil v izrazito komedijo. Sloviti profesor za fonetiko Henry Higgins spozna ob neki nevihti med gručo ljudi evetličarko Elizo Dovlittle, ki je hči smetarja. Eliza govori izredno neblagoglasen in sirov jecik, Higgins se zgraža. Drugi dan pride Eliza k njemu in gn prosi, naj jo uči lepega govorjenja. Profesor se končno odloči — sprejme jo v svojo hišo in stavi s polkovnikom Pickeringom, da bo Eliza lahko v pol leta nastopila v visoki družbi kot vojvodinjn. Prva preizkušnja v hiši Hig-ginsove matere pokaže velik napredek, a še vso Elizino prvotnost — skušnja po šestih mesecih prinese profesorju zmago. Toda Eliza je zdaj gospodična, kam z njo? Na večer po zabavi bruhne iz Kline srd proti profesorju, vrže mu copato v obraz, očita mu, da jo je pahnij v nesrečo, ker jo je vzdignil iz življenja, komor zdaj ne more nazaj. Nato zbeži. Hjggens gre k materi — tam najdo Elizo; nerodnež in zaletel dolgo ne mn povedati Elizi, da jo ljubi — končno se zgodi tudi to. — Shawovn moderna zgodba ima svojo snovno neverjetnost, hudomušni satirik in socialni dovtipnež jo potrebuje kot parafrazo za življenske resnice, ki nam jih s suhim, večinoma zgolj možganskim smehom po-daja. Pretkani filozof o morali srednjega stanu. Elizin oč« smetar Dovlittle, poslane radi Higginso-vega priporočila bogat rentnik in mora predavati na univerzi o socialni vzgoji; je ves nesrečen, a odkloniti rente le noče in se nazadnje tudi cerkveno oženi. Ko je bil smetar, bi se bil rad tako oženil, a se njegova pridruga ni hotela, zdaj se njemu ne mudi, pa ga ženska prisili, ker to zahtevajo družabni ozirl. Shaw je prikrit elnik; dobrodušnost in Široko demokratičnost njegovih sceničnih efektov »padata bolj v zunanjo formo kot v vsebino dela. Najmočnejše izrazno sredstvo mu je izredno ostra dialektika, ki neprestano plete duhovite paradokse. Predstava premiere je zelo zadovoljila. Profesorja Higgins« ie podal g. Rogoz precej značilno in originalno; čeprav gledalec Čuti, da je fpoznb-lilvi la živahni mladi učenjak os oeimovnniu gosp. Da ustrežemo želji p. n. občinstva, dajemo tudi po preselitvi Se "vedno popusta do 31. marca t. I. jADRIJA", drogerija, parfumerija in fotomanufaktura Ljubljana, Šelenburgova 1. Rogoza odet s pregrobo energijo, moramo z zadovoljstvom ugotoviti, da je ta vloga nad njegovo navadno višino in se mu zelo prilega; Ga Na bi očka je Elizo igrala s finim stopnjevanjem od poulične nedolžnosti do elegantno pokrite dame, v kateri še vedno živi velik del prvotno Ellze. Najboljša jo bila diskretna igra v tretjem dejanju. Precej domač tip je hotel biti Dovlitle g. Levar-ja, ki je iskal za realističnimi črtami, pa jih ni ubral. To vlogo naj bi bili dali g. Osipoviču. Najboljša je bila fino zaokrožena in inteligentna igra ge. Me d v e d o v e kot Higginsove gospodinje — manj prilike za oblikovanje je imela ga. M. Vera kot Higginsova mati. Okoren je bil polkovnik Pi-ckerlng g. Gregorina, dobra pa obitelj Eyas-ford Hill, ki so jo predstavljali ga. W i n t r o v a , gdč. J u v a n o v a in g. Lipah; zlasti zadnja dva sta ugajala. Skupina vedrilcev pred cerkvijo se je gnetla v nerazumljivosti; ta prizor bi bilo treba vnovič naštudirali. je slnb. — Predstavo lahko prištevamo k boljšim uprizoritvam, dasi še nismo pozabili trojice Putjata, Marševa in Muratov pred šestimi leti. Ni ekonomično, da igrajo dvoje Shavo-vih del obenem; poleg obrli Gospe Warrenove zdaj še Pygmaliona; Sawa nam prevč vsiljujejo, dasi ne moremo tajiti, da je baš Pygmalion zelo zabavno delo. Fr. K. Afarffporsfco gle&išče Torek, 28. marca ob 20. uri: ^Beneški trgovec«. Ab. D. (Kuponi.) Hndolestveniki v Maribora. V najkrajšem času nas posetijo zopet Hudožestveniki, ki so želi pravkar v Nemčiji, zlasti Monakovem, največjo uspehe. Dali bodo Ostrovskega »Siromaštvo ni greh«, Tolstega >Živega mrtveca« in še eno od že v Mariboru igranih stvari (Stepančikovo ali Cenitev). Naše prireditve Pasijon na odru Prosvetnega društva Vič v Društvenem domu po besedilu g. Pajme in v režiji g. p. E. Klasinca dne 21. marca nas je povedol v davno čase r.i'ega odrešenja. Režija in igravci so se potrudili, da nam predočijo to najpretreslji-vejšo dramo Boga-človeka v najdosiojnejši obliki, ki jo zmore podeželni oder, tako glede inscenacije v dekoraciji kakor interpretacije vlog od strani igravcev, diletantov. Predstava je pokazala, da razpolaga društvo z močmi, ki se v igralskem ozira lahko polotijo težjih dramatičnih del. Razun manjših hib v podajanju posamnih značajev od strani sodelujočih smemo šteti to vprizorifev za eno najboljših v letošnji seziji, uspeh si odsek lahko z zlatimi črkami vpiše v kroniko društva. — Vendar bi na spiošno želeli več doživetja, več poglobitve v vloge in medsebojne igre v prizorih. Tako na primer je bil zbor pred Kajfom premrtev. Judje v prepiru med seboj vse živahneje agirajo in ge-stikulirajo. Kajfa sam je bil v tej sliki prav dober, dasi je potem v prizoru pred Pilatom precej popustil tako v gesti kakor v ndmiki. Juda je kazal preveč žalosti in premalo jeze in obupa nad samim seboj. Pilat je. bil kot Rimljan preveč robat v prizoru, ko se norčuje iz besnečih farizejev. Masa Judov je bila v tem prizoru premrtva. Vseh potankosti ni mogoče navesti, naj zadostuje to v spodbudo sodelujočim s ponovnim priporočilom: >več doživetja v posameznih vlogah, več poglobitve v igro, pa bodo malenkostne hibe pri repri-zflh same od sebe izginile, da bo i Kristus pravilno pointirnl svojo težko vlogo. Ker se >Pasijon« letos v o bližji! Ljubljane ne izvaja na nobenem odru in je to drama, ki zanima vsako verno čufe-če srce, je upanje, da bodo vsi dobro misleči napolnili dvorano še dno 25. in 28. marca, ko se »Pasijon« ponovno predstavlja, A. M. Orliški krožek v Mostah pri Ljubljani priredi na praznik Mar. Oznanenja Materinski dan« v dvorani Mladinskega doma na Kodeljevem ob 5 popoldne. Spored: 1. Mamiei zlati na materinski dan. 2. Mama. (Govor.) 8. Otroci voščijo. 4. Sirota Jerica. 5. Pesem sedemnajstlelne. (Sardenko.) 6. Materina pot. (P. Krizostom.) 7. Vrnitev. 8. Roža skrivnostna. (Sardenko.) 9. »Lur*ka pastirica«. Petdejanka. Spored je pester in zanimiv. Sodelujejo gojenke, mladenke in članice orliškega krožka. Pridil* in oglejte I Orliška akademija na Bohinjski Bistrici. Na praznik dne 25. marca bo v Prosvetnem domu na Bohinjski Bistrici tukajšnji orliški krožek priredil telovadno akademijo. Na sporedu so pe.iire telovadne točke, petje deklainacije in govori. Ker je to prva orliška akademija v Bohinju, pričakujemo, da se bodo noši prijatelji polnoštevilno odzvali našemu povabilu in posetili to lepo prosvetno prireditev. Rimske toplice. Cr-ljska Krekova mladina Je na Joielovo dne 10. t. m. gostovala z igro »Sine v Rimskih toplicah. Kljub temu, da občins.vu igra ni bila znana, je bil obisk polnoštevilen. Tudi ne strinjamo s tem, da igralce niso poselili »apredni« krogi, s tem so pokazali svojo doslednost, da nočejo imeti z onimi ki izpo^dujejo krščanske nazore, nič skupnega. Radovedni smo. kako si oni zamišljajo pogoje, po katerih naj bi človeška družba prišla do blagostanja? Da je bil lep obisk, zasluži hvalo naše delavsko in kmetsko ljudstvo, predvsom delavstvo iz parne žage, isti so, kakor so se sami izjavili, na^li v igralcih svoje tovariše. Igra je gledalce naravnost očarala. Prizor v zadnjem dejanju je občinstvo toliko presenetil, da jo izostal vsak smeh, ki tudi prej ni bil na mestu. Kritika k tej predstavi sploh ni mogoča, ker so igralci popolnoma pravilne rešili svoje vloge, predvsem Ciril, Helena in Marica. Razume se, da js vsakemu žal, kateri je imel priliko poselili igro, p« je lil poaetil, kajti takšne predstava še ni bilo v Rimskih toplicah, kot ta, katero nam je nudila celjska Krekova mladina Občinstvo se omenjenim zh poset na.jlfcp&e zahvaljuje, kujti posnelo ie ia DredBlave za živlienie mranra Douflneara C&rZcveni v g sinile Zborovanje vseh voditeljev Marijinih družb t ljubljanski Škofiji. Na shodu dekanijskih voditeljev (11. svečana 1926) je bilo sklenjeno, da se to zborovanje vrši v Ljubljani 7. IV. 1926, v sredo po veliki noči in ae je v to določil sledeči spored: Dopoldne od 9 do 12 v dvorani Škofijskega dvorca: 1. Važnost Marijinih družb za naš čas. Dr. Ciril Potočnik. 2. Prenovitev naših Marijinih družb. P. Viktor Kopatin. 3. Marijina družba za može in mladeniče. Dr. Gregor Rožman. 4. Voditelj in družbena knjižnica. Dr. Al. Merhar. 5. Želje in nasveti. Popoldne ob 3 v Stolnici: Shod; nagovor in blagoslov z Najsvetejšim. Dostavek. Ob pol 1 bo v bogoslovnem semenišču skupen obed, za katerega naj se vsak iznted udeležencev vsaj do prvega aprila posebej javi na naslov: Osrednji svet Marijinih družb v Ljubljani, Pred škofijo 6 V Ljubljani, dne .3. marca 1926. — Osrednji svet Marijinih družb. tu gospode pri sv. Jožefu nima shoda v sredo dne 24. t. m. AfašG €3.ifasivo Širša sejr A. Z. se vrši danes v torek ob 3 zvečer. Važno za zastopnike društev in klubov! Naznanila Pevsko društvo »Slavec« ima svoj redni občni zbor v soboto dne 27. marca t. 1. ob 20. uri zvečer v lastnih društvenih prostorih v Narodnem domu. Poleg običajnega dnevnega reda se bo razpravljalo^ ludi o spremembi društvenih pravil. Občni zbor Bolniške blagajne samostojnih obrtnikov se vrši danes v torek dne 23 t. m. ob 19. uri zvečer v gostilni Mrak, Rimska cesta. Spori Motoklub »Slovenija« v Ljubljani Ima svoj prvi letošnji pomladanski izlet v četrtek dne 23. marca ob 1 popoldne. Proga: Ljubljana-Rakek. Člani in po njih vpeljani gostje te. avtomobilisti se prosijo, da se tega izleta polnoštevilno udeleže. Start točno ob 1 popoldne izpred kavarne »Evropa«. — Motoklub »Slovenija« Program moiokluba »Slovenija« r Ljubljani ra leto 1926. 1. 23. 3. Nastopna pomladanska vožnja. Izlet na ca. 200 km proge Ljubljana—Rakek. 2. Dirka za prvenstvo kluba na 1 km. Miklošičeva cesta. (Datum se določi pozneje.) 3. 23., 24. 5. Izlet in kvaliletna vožnja ca 300 km. 4. 8. 8. Med-klubska hitrostna dirka Jeperca—Kranj. 6. 8. 9. Dirka na ljubljanski Grad. OD CENTIMETRA DO CENTIMETRA. Hoff je v Ameriki predmet neprestane pozornosti; vsak teden primakne čudečim se Amerikancem par centimetrov ob palici. Pri- poveduje Jim kratko zgodbo svojega življenja. »Kmalu sem začel pisati in risati za časopise, in kmalu so se mi razvile različne zmožnosti za lahko atletiko, pa tudi za boksanje, roko-borbo in smučanje. Deset let sem boksal in se boril. Za vse se imam zahvaliti svojemu očetu, bil je izboren telovadec. Ob mojem rojstvu je zdravnik majal z glavo in je rekel, da ne bom človeštva dolgo mučil s svojo navzočnostjo. Bil sem slab in rojen za smrt. Moj oče je pa drugače mislil in se je zelo brigal zame. Zdravnik le rekel, da ne smem ne letati in ne skakati, moj oče se mu je smejal in je prav imel. 9. maja bom 29 let star, čeravno sem postal športnik. S 13 leti sem se začel pečati 7. lahko atletiko, a v začetku nikakor nI šlo. Ne s skakanjem ne s tekom in ne s cross-country. Moj vaditelj mi je slednjič rekel: »Nič ne znaš. Morebiti boš s palico kaj naredil. Vzemi to palico in skoči.« Skočil sem, in šlo je. Hitro sem naoredoval in sem bil s 325 cm kmalu najboljši v deželi. Preden je šlo poletje v večnost, sem bil že pri 386 cm, in vsi so me gledali. To je bilo pred petimi leti Nato sem šel na Dansko in sem skočil 411 cm ter s tem zboljšal svetevni rekord Amerikanca Fossa za 2 cm. Leta 1923. sem skočil 421 cm, lani pa 425.2 cm. To je moj svetovni rekord. Upam, da bom prišel še v Ameriki na 14 čevljev = 426.72 centimetrov.« Medtem je zboljšal Hoff tudi svetovni rekord v Lalli na 413 cm. Izboren je v teku na srednje razdalje in je njegov čas prav blizu svetovnih rekordov, izboren je v skoku na daljavo in je prišel že nad 750 cm. Vidimo, kaj premore vztrajnost in železna volja. HOFFOVA ZMAGA. Razen Locarna Amerikancem naša evropska politika prav gotovo nič ne imponira. Stokrat več kakor vs> naši politiki dvigajo ugled Evrope dobri športniki posebno še, če Amerikance natepejo. Lani sta se odlikovala Nurmi in Ritola, tudi Arne Borg, letos se pa Hoff in se bo morda tudi Rade-macher. Kakor smo govorili že v »Športnem tednu«, je zmagal Hoff na meetingu v Madison Squa-re Gardenu 16. t. m. Osborne je imel smolo, se je ze pri tretji točki na nogi poškodoval, in stn se borila Hoff in Norton sama naprej Sedem je bilo vrst boja, v dveh je zmagai Norton., v štirih Hoff; v sedmi bi bil zmagal Norton, pa je dve lesi* podrl in so prisodili zmago Hoffu, odtegnivši Nor-tonu kar 940 točk. Zlasti izborno se je odrezal * Odslej ne bomo pisali več »tek čez staje«', temveč »tek čer. lese«. Lesa se nam zdi bolj pripravno ime kot staja. Hoff v »svoji« vaji in je skoči! s palico 4.189 m visoko, nov svelovni rekord v zaprtem prostoru. Največji Nortonov uspeh je bil sunek krogle, 16.93 m. Rezultati: 60 yardov: 1 HoM v 6.6; 2. Osborne; 3. Norton. Krogla: 1. Norton 13 93 m; 2. Osborne 1114; 3. Hoff 10.08. Skok v višino: 1. Norton 1.87 m; 2. Osborne 1.833 ; 3. Hoff 1.755. Osborne si zvije gleženj in odstopi. 60 jrardov lese: 1 Hoff; 2. Norton (glej zgoraj). Skok ob palici: 1. Hoff 4.139 m; 2. Norton. Skok v daljavo: 1. Hoff 7.19 m; 2. Norton. 440 yardov: 1. Hoff 56.8; 2. Norton. Točke: 1. Hoff 5885 ; 2. Norton 4708. Tudi če bi Nor-tonu ne bili odpisali 940 točk, bi bil Hoff prvi. 'iTaiiristilca Vremensko poročilo iz Doma na Krvaveu (1700 m), 21. marca ob 7 zjutraj: -6° C. Megla. Lahno metle. Sneg: na stari podlagi do 20 cm pr-šiča. Smuka idealna. Smučarji, ne zanemarjajte to naše najlepše zimske postojanke. Boh. Bistrica, 22. marca ob 7 zjutraj: +4° C, za zimski šporl nemogoče. Kranjska gora, 22. marca ob 7 zjutraj: —1° C, barometer pada. drobno mede, saninre ugoden. Velika planina (1555 m) 22 marca ob 6 zjutraj: Oblačno, —1° C. Na dohro, EO cm staro podlago, 10 cm novega snega-pišiča. Smuka idealna. VELIKA PLANINA IN ZIMSKI SP0RT. Po dolinah je že zdavnaj skopnel sneg. Bližnji in nižji hribi so že vsi odeli s pomladansko floro. Pa kaj. ko je povečini že tudi ta jenjala. Tam daleč nad Sv. Primožem nad Kamnikom je ' pa pokrita še vsa Velika planina v hel zimski ko-■ žuh. V ostalih zimskosporinih krajih Sloven je je I zimski šport domala že ponehal. Poglejmo pa Ve-l Iiko planino. Ze od četrtka popoldne vlada na Ve-j" liki planini pestro zimskosporlno živlienje, ki se ! je posebno na nedeljo razvilo v najidea'nejšo smu-, ko. Cel dan je bil nekoliko oblačen, toda hladen tako da je mstal najfinejši pršič. Tiha dolinca je sprejela vso številno smučarsko družino v svoje I okrilje. Smuk Je bil Idealen I Bliskovito je šlo po j>obočju in sinukal je imenitno vsak, tudi začetnik. Neutrudljivi so so zdeli smučarji. Le h kosilu so »e podali ter se nekoliko odpočili v topli izbi Ko-če na Veliki plann. Oskrbnik Andrej je skuhal take žgance, da so smučarji za trenotek celo pozabili na — idealen smuk. Iu nato je šlo zopet cel popoldan, d? se je po snegu kar kadilo. Zato smučarji na noge! Hic Rhodus, hic saltal — Pot do Male planine je brez snega. Iz Kamnikh do Velir ke planine rabiš komaj tri in pol ure peš-hoda. M&preti soflišča Tatvine pri »gradbi »Narodnega dom*« * Starem trgu pri Ložu. Mizarski mojster, pomočnik' in dva vajenca, vsi iz Loža, so se vsedli na obtožno klop ljubljanskega deželnega sodišča. Obtožnica jih dolži, da so tekom meseca decembra lani kradli fantje pri gradbi »Narodnega doma« v Starem trgu, kjer so bili zaposleni, deske, šipe, okna in žeblje in so napravili s tem gradbenemu vods.vu precejšnjo škodo. Ukradeno blago so nosili zopet k svojemu mojstru, kar bržkone nI bilo zastonj, vendar pn se še ni dalo ugotoviti, koliko je imel kdo dobička od teh tatvin. Tudi ni natančno ugotovljeno, koliko ima sta\benl konsorcij škode. Fantje so talvino priznali, niso pa več vedeli, koliko so odnesli in so se zagovarjali, da Jih Je napeljal k tem tatvinam mojster sam. To so povedali tudi pri glavni obravnavi v Ljubljani, na kar je bil obsojen mojster France na štiri tedne težke ječe, soobtoženi fantje pa so bili oproščeni, ker se je senat uveril, da so bili mladeniči zapeljani in bržkone tudi niso Imeli od teh tatvin nobene prave koristi. "Poizsvedovanfa Pozabljeno. Dne 16. t. m. se je pozabil zavitek (čevlji) na gorenjskem vlaku, ki prihaja yt8 zjutraj. Kdor je našel, se naproša, da prinese vratarju Polakove tovarne v Ljubljani. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani. 22. marca 1926. Višina baromefra 308*8 m Opazovanla Baro melei loplota » C Kel vlogo ' /o Velet In brzino » m Oblačnost 0-1(1 Vrsta padavin V Ljubljani je krni r«s ob opnzovar|u tramp^)d: »Ekonom« na podružnico »Slovenca. v MARIBORU. VAJENEC « fotografsko obrt »e išče. Prednost ima sin kmečkih staršev. Dobi hrano pri mojstru. Ponudbe upravi »Slovenca« pod St. 1987. ZA OBRTNIKA ali vinskega trgovca oddam v najem na periferiji mesta (izven mestne užitn. linije) veliko pokrito verando z uporabo dvorišča. Na razpolago tudi vinska klet s 3 sodi za 100 hI vina in stanovanje. - Janko Predovič, Ambrožev trg 7, Ljublj. Služabnik lepega obnašanja, ki zna servirati, in HIŠNO, pridno in pošteno, se išče za Carigrad. Vožnja tja in nazaj se plača. Zelo dobra plača, hrana, stanovanje. Prednost ima zak. par brez otrok. — Samo prvovrstne moči naj sc javijo do 26. t. m. med 10. in 11. uro pri Belgijskem konzulatu (Urad Ljubljanskega velesejma). mir0' mizarjev 7a fino forni-ano pohištvo sprejme A. AMAN. tovarna pohištva, Tržič. irtalrlifa stara 17 ,et [U&KISUtd pošten, siar-; šev, bi se rada izučila v . trgovini. - Reflektira se (če mogoče) na mesto v ! mešani trgovini (s strogim nadzorstvom). - Ponudbe na: Franc Turršek v Polzeli. 1963 ' Dve starejši ženski iSčeta , priprosto prazno SOBICO ; Event. gresta posamezno kot sostanovalki. - Ponudbe pod: »Poštena 5« na upravo »Slovenca«. Služkinja zmožna vseh hišnih del, dobi takoj službo. Narlov v upravi pod štev. 1957. Deklica .vajena že nekoliko trrfo-, vine, išče mesto učenke j v trgovini z meš. blagom i na deželi, kjer bi imela 'vso oskrbo. Naslov pove i uprava lista pod št. 1990. POZOR! POZOR! (mina katere izvršijo dlVIljC krojne tečaje v Krojni šoli na Starem trgu 19, dobijo vedno ob zaključku najboljša priporočila za obisk k strankam za šivanje po hišah. Tečaj dne 6. aprila 1926. Meblovana soba v sredini mesta se takoj odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1S55. FANI MAVSAR GAVRILO NIKOLIČ trgovec in veleposestnik poročena - NOVI SAD — STARO ŽELEZO in stare kovine vseh vrst kupuje FR. STUPICA, • trgovina z železnino in poljedet. stroji v Ljubljani, Gosposvelska c. 1. štedilnik J C flpbro ohr., naprodaj po njzki ceni. Naslov pove uprava pod štev. 1956. KUPIM večjo množino rezanega lesa v bukovini, orehu, črešnji, jesenu in belem javorju, ter hrastove plohe. Nadalje kupim je!ove letvice in jelove p!ohe, de9ke in tra-re, posebno v diverzijah do 16/19. Ponudbe z navedbo cene, dimenzij ter razpoložljive količine na tvrdko: A. KAJFEŽ, Kočevje LOK aT z izložbo iščem. Naslov: Mirko Stefanovič, Zarni-kova ulica 9/11. 1917 Kubinisko emajlirano posodo vseh vrst in dr potrebščine, dobite najceneje pri tvrdki: A. VICEL. Maribor, Glavni tr« št. 5. Pristni Seehoferjev rastlinski BALZAM je prastaro domače sredstvo za želodec, prebavo in zaprtje. — Zastopstvo za SHS Lekarna KRAJ-ČOVIC, Vukovar. 1024 Ooremljena SOBA s posebnim vhodom le takoj odda. Naslov v upravi lista pod št. 1915. Enonadstropna HIŠA z vrtom, v Krškem, pripravna za trg. lokal, se proda Dopise na: Lena Auman, Krško. 1931 sc vzame v naiem v mestu ali na deželi. Ponudbe na upravo pod šifro: »Peka: na« štev. 1921. Konkurzna masa »JUHAN« d. z. o. z. v Ljubljani — proda: razne steklenice, balone, stroje, nekaj gotovega blaga »Juhana«, pravico do registrir. marke, pisarniški inventar, tehtnice itd. - 0'leda se lahko ▼ Zgornji Šiški pri »Ka-meniti mizi« proti prejšnjemu obvestilu upravitelja mase Ivana Justina, Ljubljana, Rimska cesta št. 23, na katerega se naj naslove pismene ponudbe do 7. aprila t, 1 Priporoča se leleznlna A. SUŠNIK Ljubljana, Zaloška cesta. 1! fE35@EBE3K&QinH Poravnajte naročnino! ■■■oanai POPRAVILA! Prosim cenj. odjemalce, da nam ista čimprej vpo-šljejo radi pravočasne iz-gotovitve. MODN! salon STUCHLY-MAŠKE, L|ub-ljana, Židovska ulica 3> Nova fei^rska vojska otrok. Francoz. !sal Henry Bordeaux. 3 Piv. '•> K. H. Zdaj se pripogne in se uga. Roga se sarkastično: »Gospod župnik, čudeži se več ne gode.« Slikar je tako zaverovan v svoje delo, da sliši šele čez hip. Ančka in Lipe sta slišala takoj. »Kaj veste o tem gospod Mussilon, prosim lepo?« »Nikoli še nisem nobenega videl. In vi prav-tako ne.« Na ta razlog se gospod župnik zadovolji s kratkim odgovorom: »Ste li že kdaj videli Ameriko, gospod Mussil-lon?« »Ne.« »In vendar ja.« In gospod župnik nadaljuje hrupno v zavesti zmage. »Oprostite, to ni tako,« hoče ugovarjati učitelj. Toda gospod župnik hoče izrabiti svojo premoč In odpodi olroka. Ne bi bilo prav, da bi poslušala to versko prakso, čeprav bojevan z nedolžnim orožjem, orožjem. »Malčka, pojdita kar najhitreje domov. Gozd je še daleč in noč se že dela. Tudi ja?. ne vidim več slikati. Ta »lenoba« mi je dala dosti opraviti. Zdaj pa moram iti spovedovat.« In uljudno se je poklonil gospodu učitelju: »Naj li pričnem pri vas, gospod Mussilon?« Učitelj, ki se je bil pripognil, da bi opazoval nedokončane freske, je skočil pokonci, ko da ga je kdo s kolom udaril: »Z menoj bi se moral zgoditi čudež, gospod ".upnik. Čudežev pa dandanes ni več.« »Čudež se bo zgodil, še večji se gode.« Lipe in Ančka sta odšla po cesti, držeč se za roke. Cesta dela tam velik ovinek, preden dospe do njihove hiše, ki je vzidana skoraj v skalo. In še ne drži prav do nje, ampak je treba pot ubrati po stezi, ki se odcepi od nje. Njih hišica je ob robu gozda, stoječega na pobo ju gore kot kožuhovina na ovratniku — slaba kožuhovina, že vsa razjedena od moljev, kožuhovina smrek in širokih pokončnih mecesnov, slabo rastočih na kamenitih tleh. Kmalu zaslišita šum slapa svetega Benedikta, ki je blizu. Tako sta ga navajena, da bi ju ušesa bolela, če ga ne bi slišala. Noč ju je viela, ko sta prišla iz Avrieuxa. Pozimi napade noč ljudi nenadoma kot revščina. Mahoma jih obkroži od vseh slrani, ne da bi jih prej opozorila. Zbog noči sta se bala iti na stezo, ki se vije mimo travnikov. Da bi si dajal poguma in'sestrici prepodil strah, je Lipe začel peti. Ančka mu je pomagala po svoji najboljši moči; toda ona ni znala dobro napeva. Stara popevka je bila to, prinesena bogsigavedi odkod. Vojaki so jo bili prinesli svoj čas, vojaki kralja Franca I. ali pa plemiči Lesdiquierovi. Pomagala jim je na pohodu in pozneje pri setvi in oranju in še zdaj pomaga olrokoma, da laže hodita. Pastirica pase na (ravniku svoje bele ovčice. Iz gozda se prikaže volk in ji ukrade najlepšo ovco. Gospodje volkovi znajo izbirati. Pastirica pade na kolena: — Sveta Devica, vrni mi ovčko! Sveta Devica, vrni mi jo živo! — Mimo pride kraljev sin. Ob strani mu visi dolg meč. Trikrat prehodi gozd in tretjič prinese belo ovco. — Hvala, hvala kliče pastirica. Kadar ostrižem svojo čredo, ti prinesem volno. — Saj nisem trgovec z biagom in ni mi mar tvoje volne. Kraljevič sem, pastirica, in ti boš kraljica ... • Takšna je ta preprosta pesem in vsem je všeč. V temi, ki se zgoščuje, se zdi, da ima gozd noge in se jima bliža, odkar sta na stezi. Ko je bila pesem dopeta, ni bila Ančka več tako mirna. Skušala je ponavljati en odstavek, toda napev ji je uhajal med zobmi, kakor teče voda med prsti. In nenadoma je vprašala Lipeta: »Kaj res ni več čudežev, Lipe?« Lipe se je prestrašil, zakaj tudi on je premišljal isto. Vend ;r pa se ie delal pogumnega: »Seveda so, saj je gospod župnik rekel.« Gospod žu nik je to rekel in tudi popevka to ! pravi. Učitelj lahko obratno trdi, učitelj, od katerega ; imajj vso svojo učenost, od katerega so se naučili ; brali, pisati, računati nekoliko, zgodovine in zemlje-! pisja in spe znali zsmlji in ljudi in še vse to, česar ! se niso naučili in česar si niso zapomnili in si ne bodo i nikoli zai omnili. Vprašanje je izredno resno. Ali ni i nocoj sveti večer? Kaj pa, če Ježušček nocoj ne pride prav do gozda, ki ie lako osamljen? Cesta je samotna, steza slaba in nič se ne vidi. Na vso srečo se tam, prav na koncu sto se, blešči lučka. Hiša je. Detece Jezus, ali prideš tja? Prideš tja, kamor je pred teboj že vstopil dvom? III. Čudež v božični noči. Ančka in Lipe sta otroka drvarja Andreja Dušena, saj veste, tistega Andreja Dušena, ki stanuje v slabi bajti na pečini cb robu gozcia. Ob robu gozda je zelo primerno za drvarja. Naš Andrej Dušen je pošten mož, ki ima eno samo napako. Gotovo si boste takoj mislili, da je pijanec. Kadar pravimo na Savojskem, da ima mož eno samo napako, tedaj je gotovo prijatelj kozarčka. Pa v tem slučaju ni tako: ker Andreju manjka denarja, pije skoro vedno samo vodo; kadar pa vendarle prido na mizo steklenica rdečega ali celo belega vina, ga pije kolikor ga more. Sicer ne bi bil Savojec. Toda take prilike so zelo redke. Njegovo napako naj vam povem brez odlašanja; nikomur ne more odreči nobene usluge. Kadar dokonča svoje delo, mu reče morda kdo: »Tu blizu je vdova, ki ima še vsa drva nesežagana.« Takoj jih gre žagat. Ali pa: »Sosedi je zbolel mož, travnik pa se ni pokošen.« Odgovoril bo: »Bolj sem navajen sekire ko kose,« vendar pa pojde pokosit sosedov travnik. EiilEIII O tO e. o> » o < « an * « S si1 i ^ S •e e ea e 'p -j « S R> .55 > sj N £ 8 c & o . a CD 3 v » .ji c c 3 •m a •si o C s. <*> (T O •C k. fe V- * cc n o A. o s is -li E •0« O C3 »O > N S O u IO > O N p. d C3 o' B b o a, as =111=111 Mino največje in najmodernejše podjetju specielno te vrste v Sloveniji Velepraiarna kave Meznarič Rado, Maribor, Glavni trg štev. 21 » Telefon interurban 476 Brzoavi: Meznarič Maribor Trgovci zahtevajte ponudbi Zdravje ie pol bogasfira! Ca uspešno duševno in telesno delo, ter za uspeh v življenju sploh je človeku predpogoj telesno zadovoljstvo. Ne mučite svoje telo pri vsakem koraku s »rdim usnjatimi petami, ker one provzročajo močne potresljaje. Nosite tudi Vi Palma-kaučuk podplate in pete. Vi se potem ne bodete hoteli nikakor več odreči ugodnemu in elastičnemu koraku. Palma-kaučuk pete so trikrat tako trpežne in še ceneje kot usnje. VESELJE vsakega knjigovodje so lepo in pregledno črtane poslovne knjige v trpežni :: vezavi, ki jih izdeluje :: L T. D. 11 LJUBLJANI, KOPITARJEVA ULICA ŠTEV. 6/11. Razpis. Stavbeni odsek na Laverci razpisuje dovršitev v surovem dograjene zgradbe osnovne šole In gasilskega doma na Laverci. Interesentom so na razpolago vsi tozadevni podatki pri načelniku odseka vel. pos. gosp. Ivanu Ogrina na Laverci. Ponudbe je vložiti v zapečateni kuverti z napisom »Osnovna šola in gasilni dom na Laverci« do 12. are dne 25. marca t. 1. pri imenovanem odseku. Stavbeni odsek si pridržuje pravico delo oddati po lastnem prevdarku. L a v e r c a , dne 17. marca 1926. Odbor za zgradbo šole na Laverci pri Ljubljani. Meinarcii velesejem v Biiimiešli od 17. do 26. aprila prirejen od BudimpeStansUe trgovske in obrtniške komore Skladišče prosto carine Polajšave pri prevozu, potniških voz. listkih in vizumu. — Centralni biro: Budapest V„ Szemere 6. General, zastopnik: Dr. Szitlagyi Geza, Beograd, Strahiniča Bana 43/a. Kupujte sreeke za Orlovski Najvišji zaslužek nudi zastopnikom, agentom itd. prvovrstna tvrdka. Ponudbe, podprte s spričevalom o neoporečnosti, naj se pošljejo na upravo lista pod šifro: »Ohne Kapital und Vor. kenntr.isse 512« na »Pll-BLICITAS« d. d., Zagreb, Gunduličeva 11. 1618 DRVA-ČKBIN »oIIot« ulic« l/ll. - Teltlon 5(1 ODPADKE od žage, hrastove letvice ca vinograde in ra ograjo ter vsakovrsten hrastov re-Ban iea, nudi parna žaga »ZORA« d. b o. «. ▼ Craomlfa. Ista tudi kupuje hrastov okrogel les, cele parcele ali gozdove. V restavraciji »Pod SKALCO« Mestni trg štev. 11 se točijo pristna ter 3«- pitna VINA. Preko ulice 1 Din ceneje. Vsako sredo, soboto in nedeljo od 20. do 24. ure SALONSKI KONCERT. -Ob nedeljah od 9. do 13. ure ZAJUTERKOVALNI KONCERT. 1939 I Hočevar jtva oromatična železn. tinktura izborno preizkušena zoper slabokrvnost, slabo prebavo in oslabelost vsake vrste. Vir moči z» odrasle in otroke. Ne kvari zob! Pol literska steklenica 20 Din. Porabiti je 3 stekl. po vrsti. V Ljubljano dostavljam irancol Izdeluje in razpošilja samo: Lekarnar HOČEVAR, Vrhnika. Poravnajte naročnino! Brez posebnega obvestila. V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni, dobri soprog, oče, stari oče, brat, svak in stric, gospod MOHOR PIRNAT dvorni svetnik v pok. v nedeljo, dne 21. t. m. po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo ▼ torek, dne 23. t. m. ob 4 popoldne iz hiSe žalosti, Stari trg Stev. 11 A, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnicc se bodo brale v farni cerkvi pri Sv, Jakobu v sredo, dne 24. t. m. ob 9 dopoldne. V Ljubljani, dne 22. marca 1925. RODBINA PIRNAT. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Zahvala. Za izkazano nam sočutje povodom nenadomestljive izgube r.ašega nepozabnega soproga oziroma očeta, starega očeta, brata, strica, tasta in svaka, gospoda Alojzija Zajca za poklonjeno prelepo cvetje in za mnogobrojno čaščeče spremstvo pri pogrebu se tem potom' vsem prav iskreno zahvaljujemo. ŽALUJOČI OSTALI. f. i Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani sporoča tužno vest, da je v nedeljo dne 21. marca preminul njega upravni svetnik gospod dvorni svetnik in predstojnik Osrednjega urada montanističnih uradov v p. Pogreb pokojnika se vrši iz hiše žalosti Stari trg št 11 a v torek dne 23. marca 1926 ob 4. uri po-poludne. Blagopokojnika, ki si je pridobil za zavod mnogo nevenljivih zaslug, ohranimo v trajnem in častnem spominu. T. RABIČ O. Ljubljana tij PosPBdDDfil. za službfnje Pavla Mrak fnrtf T posredovalnici g. j Novotny), Ljubljana, Ko- 11 pitarjeva ulica 4, poleg | zmajska?« mostu, ie naj topleje priporoča. | Prosfovolfsso gssHno drušivo v javlja žalostno vest, da je njegov ustanovni član in dolgoletni blagajnik tovariš Gabrifel Thaler posestnik, gostilničar itd. dne 22. marca 1926 preminul. — Našega vsestransko priljubljenega tovariša spremimo v torek dne 23. t m. ob 4 popoldne k večnemu počilku. Bodi Ti ohranjen tovariški spomini Načelstvo. 9» Prinesite do 22/111. na S oglas: de^aria izgubite" KARL POLLAK o.o. LJUBLJANA Dunajska cesta 23. (na dvorišču) (na dvorišču) Ne vprašajte: zakaj ?! Pridite in prinesite s seboj oglas, ampak ne kupite še II sicer se boste kesali. Oglas nam tudi lahko pošljete po pošti in zapišite na kuverto jasno „Velika noč". Obenem zabeležite Vaš točni naslov.l V globoki žalosti naznanjamo vsem, da je naš najboljši oče in soprog, oziroma brat, svak in stric, gospod GABRIEL THALER posestnik in trgovec po kratki težki bolezni dne 21. t. ra. ob 10 zvečer bogovdano zatisnil svoje trudne oči. Pogreb blagega pokojnika bo dne 23. t. m. ob 4 popoldne i; hiše žalosti. Sv maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Frančiška. Železniki, dne 21. marca 1926. ANTONIJA THALER roj. KOŠMELJ, soproga. MARJAN, MARICA, JELČEK, RAFKO in TONČKA, otroci. FRANC in RAFAEL THALER, brata. — IVANKA GUZELJ roj. THALER, sestra. »CESTNI OKRAJNI ODBOR« ŠKOFJA LOKA naznanja prežalostno vest, da je njegov načelnik, gospod Gabriel Thaler včeraj, 21. t. m. ob 22. uri preminul in nas zapustil. Pogreb se vrši jutri dne 23. t. m, ob pol 16 v Železnikih. Dragi nepozabni, počivaj v miru! Š k o f j a Loka, dne 22. marca 1926. Hranilnica in posojilnica v Železnikih naznanja tožno vest, da je preminul njen velezaslužni in delavni odbornik, gospod Gabrijel Thaler Pogreb blagopokojnika se vrši v torek, dne >M 23. t. m. v Železnikih. • Ohranimo zvestemu in požrtvovalnemu sodelavcu hvaležni spomini gsg Železniki, 21. marca 1926. I Za Jugoslovansko tiskarno v Ljub!j»nh Kvot Če& Izdajatelji dr. Fr. Rotovec. Urednik: Franc Tenetftar.