Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Leto II. (IX.), štev. 39 Maribor, petek 17. februarja 1928 H « Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav, v Ljubljani it 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it.13 Oglati p* tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" y Ljubljani, Preiernova ulica it. 4 Vukičevič št. 2 STARI REŽIM V NOVI OBLEKI. — PROVIZORNA VLADA. — OSEBNE IZPREMEMBE. — SPORAZUM MED VUKIČEVIČEM IN DAVIDOVIČEM BEOGRAD* 17. februar. Pogajanja za obnovitev radikalno-demo-kratske koalicije v vladi ie smatrati kot končana. Med Vukičevičem in Ljubo Davidovičem je že dosežen sporazum, da se upostavi zopet stari režim, a s to razliko, da pošlje Da-vidovič v vlado kot zastopnike demokratskega kluba svoje zaupnike, ki bodo za svoja dejanja popolnoma odgovorni svojemu poslanskemu klubu. Manjše izpremembe se izvrše tudi med radikali in dobe tudi t. zv. pa-šidevci sedaj svoje zastopstvo v vladi. V novi vladi pod predsedstvom Ve-lje Vukičeviča bodo zastopani: radikali, demokrati, muslimani in SLS. Obnovljen bo torej zopet stari režim, ki pa bo imel nalogo, da pripravi teren za širšo koalicijo ali pa koncentracijo. Kmečko demokratska koalicija je odločno odklonila vstop v Vukl-čevičevo vlado. Imenovanje nove vlade se bo izvršilo že danes zvečer in bo njena naloga predvsem sprejem proračuna. Izvršene bodo le nekatere osebne izpremembe. Tako izstopijo iz vlade dosedanji demokratski ministri: prosvetni minister dr. Kumanudi, minister za javna dela dr. Šumenkovič in minister za izenačenje zakonov dr. Angjelinovič. Baje se je vršil med Davidovičem in sedanjimi demokratski- mi ministri zelo hud boj, ker se je zanje zavzel tudi Vukičevič. Od bivših demokratskih ministrov ostane v vladi le Miovič. Namesto ministra za izenačenje zakonov, ki bo v smislu zakona ukinjeno, dobe demokrati pošte in bo imenovan za poštnega ministra prvi j podpredsednik narodne skupščine Pe-! ra Markovič. Ministrstvo prosvete prevzame Milan Grol. glede ostalih j kandidatur pa še ni dosežen sporazum. V poštev prihajata zlasti poslan- J ca Slavko Dukanac in dr. Stevčlč. No tranje ministrstvo prevzame radikal dr. Milorad Vujičič, ki pa mu bo dodeljen demokrat Vlajič kot državni podtajnik. Od radikalov izstonijo najbrže iz kabineta ministri Kočič. Obradovič in1 dr. Dušan Subotič Iz vlade izstopi tudi dr. Snaho, ki ga bo nadomestil dr. Hrasnica. Ob 3. popoldne se Vukičevič in Da-vidovič vnovič sestaneta, da definitivno sestavita listo nove vlade. Dr. Korošec je imel ob 8. zjutraj enourno konferenco z Vukičevičem, nakar je posetil še Davidovima. Kmalu nato je postalo jasno, da je njegova kandidatura za notranjega ministra propadla. Opoldne je šel Davidovi«5 na dvor, da poroča kralju o uspehu svojih razgovorov. Zvečer bo že objavljen ukaz o sestavi nove vlade. Ofenziva italilanskega kapitala In mi NECUVENA ODLOČBA ZUNANJEGA MINISTRA Dr. MARINKOVIČA. — NEOVIRANA ITALIJANSKA EKONOMSKA PENETRACIJA V DALMACIJI IN DRUGOD. Težka kriza v nemški kovinski industriji NEVARNOST. DA BO IZPRTIH OKOLI 800.000 KOVINARJEV. — SOVJETSKA PRVA POMOČ IZPRTIM DELAVCEM. BERLIN, 17. februarja. Davi se je vršila v kabinetu ministra Braunsa konferenca zastopnikov organizacij delodajal cev in delavcev v kovinski industriji. Ako se ne doseže kompromis, potem bo jutri izprtih po vsej Nemčiji okoli 800.000 kovinskih delavcev. v1a'\i v Moskvi je baje že določila kot prvo pomoč za izprte delavce vsoto 10.000 dolarjev. Trgovinska pogajanja z Rustrijo DUNAJ, 17. februarja. Kakor se zatrjuje v uradnih krogih, termin za obnovitev avstrijsko-jugoslovanskih trgovskih pogajanj še ni določen. Avstrijska -'lada namerava najbrže počakati na izid trgovskih pogajanj med Jugoslavijo in Madžarsko. Borza LJUBLJANA, 17. februarja. Devize: Berlin 1358.5, London 277.40, Newyork 56.90, Praga 168.78, Milan 301.65, Pariz 223.85. — Efekti: Celjska 164, Ljub. kreditna 135, Prva hrvatska 875, Kreditni zavod 165, Vevče 135, Ruše 265—280, SeŠir 125, Strojne tovarne in livarne 70. Uolitve u f ranči ji PARIZ, 17. februarja. Zbornica zaključi zasedanje dne 9. marca, nakar bodo razpisane nove volitve, ki se bodo vršile 23. aprila, ožje volitve pa 2i). avgusta. Ljubavna tragedija češkega študenta. Včeraj so našli seljaki pol ure od Splita ob morski obali smrtno ranjenega študenta tehnike v Brnu, Edvarda Seidla. Ležal je v mlaki krvi in imel težke poškodbe od revolverskih strelov. Izjavil je, da ie nanj streljala njegova ljubica, Hildegarda Landova iz Brna in nato usmrtila še samo sebe. Res so našli nedaleč od njega Landovo mrtvo in s prestreljenim srcem. Pri sebi je imela samokres in v žepu več pisem. Uvedena je preiskava, da se dožene, ali gre za dogovorjeni dvoini samomor, ali pa morda za uboj. Nam vsem je znano, da gleda Italija na nas. in zlasti na naše pokrajine ob Jadranu s pohlepnim očesom; znano nam je tudi, da niti neoficijelna niti oli-cijelna Italija nista opustila svojih imperialističnih aspiracij zlasti na Dalmacijo. Se nedavno so se vršile v tej smeri, po vsej Italiji velike manifestacije, italijansko časopisje neprestano odkrito piše v tej smeri, na velesejmu v Milanu je u-rejen poseben paviljon pod imenom »Dalmacija« itd. Vse to kaže jasno a-neksijonistična stremljenja Italije. Vsi tudi dobro čutimo, da je poleg nečuve-nega in barbarskega postopka Italije z našimi tam zasužnjenimi brati baš to eden izmed glavnih razlogov, da so od-nošaji med prebivalstvom naše države in Italije vse prej nego prijateljski. Čutimo, da hoče. Italija iz naše države napraviti gospodarsko kolonijo... Nedavno pa se je zgodilo nekaj, kar mora revoltirati vse ono prebivalstvo naše države, ki s svojim zdravim narodnim instinktom čuti, da je Italija zahrbten prijatelj. Zunanji minister g. dr. Voja Marinkovič je podpisal akt, na podlagi katerega je bil izdan poseben razpis ministrstva pravde br. 6527 od 6. febr. v zadevi razlaganja onega člena v finančnem zakonu, ki je določal, da ne morejo tuji državljani brez predhodnega dovoljenja ministrstva zunanjih zadev in ministrstva vojske v coni 50 km od državne meje in morske obale kupiti nikakih nepremičnin. G. minister Marinkovič je naenkrat iznašel, da se ta zakonska določba ne more nanašati na Italije. Da bi to dokazal, je izvlekel iz arhivov konzularno konvencijo, sklenjeno leta 1879 med kneževino Srbijo in kraljevino Italijo, po kateri lahko Italijani na ozemlju kneževine Srbije pridobijo nepremičnine bodisi z nakupom, s oode-dovanjem, zakonom ali na katerikoli drugi način, obratno pa tudi vsak državljan kneževine Srbije na ozemlju Italije. Tu je treba pripomniti, da Italija ni nikdar pred vojno te konvencije priznavala, da ni bila nikdar razglašena v italijanskih službenih noyinah ter da za !:alijo ni bila obvezna. Šele 2. nov. 1923 se je Italija spomnila te konzularne konvencije iz leta 1879 in jo ta dan objavila v svojih službenih uoviaah. G. minister dr. Marinkovič ie sedaj iznašel, da je ta konvencija s tem naenkrat postala obvezna i za nas i za Italijo. Na veliko začudenje je tudi bivši predsednik kasa-cijskega sodišča v Beogradu in sedanji minister pravde dr. Subotič soglašal s tem mišljenjem ter izdal na podrejena sodišča že gori navedeni razpis... Ne bomo se spuščali v pravna razmišljanja o tem, ali morejo v 10. letu obstanka naše nove države biti zanjo obvezne konvencije kneževine Srbije, ki so bile sklenjene pred 44 leti. Saj bi z isto pravico minister pravde lahko izrekel, da so za našo državo obvezne pogodbe, ki so jih nekoč razni srbski župani sklenili n. pr. z beneško republiko. Ce tudi bi bila konvencija, sklenjena pred 44. leti, a od Italije objavljena In priznana šele pred 4 leti, veljavna, je vendar med tem izšlo že toliko novih zakonov, ki so to konvencijo deroglrali, da je Izgubila svojo veljavo. Saj imamo trgovinsko pogodbo z Italijo od leta 1924, imamo pa tudi že gori n a vedeli • veljavni člen finančnega zakona za leto 1927-28, s katerim je ta konvencija nedvomno razveljavljena. Gospod minister dr. Marinkovič v svojem aktu trdi. da naša sodišča napram Italijanom nepravilno uporabljajo zakon in da je postopanje naših oblasti napram Italijanom nezakonito. To je storil isti minister, ki je svojčas šefe parlamentarnih skupin prosil, naj ne kritizirajo oblasti v Južni Srbiji, in ki je od novinarjev zahteval, naj ne napadajo oblasti v Južni Srbiji, češ, da bi to izrabljal inozemski tisk. On sam pa v aktu, o katerem ve, da ne more ostati tajen, izreka obsodbo nad našimi sodišči, katera smatramo danes še kot edino zatočišče pravice in resnice. Ne dvomimo, da bodo naša sodišča tudi v naprej sodila tako, kakor jim veleva ta zakon in državna zavest. Za njih je Obvezno edino to, kar je Narodna skupščina sprejela kot zakon in na kar je kralj dal svoj podpjs. Ne bomo tudi razpravljali o tem. da se je naša javnost, ki je po padcu dr. Ninčiča kot zunanjega ministra pričakovala od dr. Marinkoviča več hrbtenice napram Italiji, v tem pričakovanju kruto varala. Nmesto, da bi bil dr, Marinkovič' napram Italiji čuval prestiž naše države, je v njem našla Italija boljšega zaveznika in prijatelja, nego je sama pričakovala. Ne smemo pač pozabiti, da je dr. Voja Marinkovič poleg svojega brata bil vodja one naprednjaške stranke v bivši Srbiji, ki je napravila iz slobodne Srbije vazala dunajskega dvora, in sicer radi osebnih in strankarskih interesov ter radi interesov raznih klik. V dr. Marinkoviču smo zlasti ttidi tekom zadnje krize mogli videti starega oportunista, kakor je to vedno bilo značilno za njegovo nekdanjo politično skupino. Le tako je mogoče si razlagati, da je mogel izdati dr. Marinkovič akt, kakoršen ni bil Izdan še nikdar v naši kraljevini In tudi poprej ne v kraljevini Srbiji celo v najbolj kritičnih dneh. Minister dr. Marinkovič in dr. Subotič odnosno vsa sedanja vlada je s tem svojim činom na široko odprla vrata italijanskemu gospodarskemu osvajanju naše države, predvsem Dalmacije; sve-stisi moramo biti, da pomeni ta italijanska ekonomska penetracija začetek političnih aspiracij Italije na naše dežel$. JUSTIFIKACIJA V BUDIMPEŠTI. BUDIMPEŠTA, 17. februarja. Da-nes je bila izvršena tu smrtna obsodba nad delavcem Ivanom Steinerjem, ki je ubil in oropal svojega soseda In njegovo ženo. ter je bila prošnja za pomiloščenje zavrnjena. PREDOR POD GIBRALTARJEM. PARIZ, 17. februarja. V Tanger je prispela posebna komisija španskih inženjerjev, da preštudira moZpost Izgradnje predora pod Gibraltarjem. Ker se hočejo izogniti prevelikim globočinam, je projektirana trasa, dolga 40 km, čeprav je Oibraltarskl' preliv na več krajih komaj 14 km širok. Predor ne bo nikjer nižje kot 400 metrov pod morsko površino. Din Maribormi Fosfatna pfagana v gotovTnl Mariborski in dnevni drobiš Predpustni iivllenskl problemi RESNO MNENJE MODERNE DAME. — ROKAVICA JE VRŽENA. Maribor, v predpustu 1925. O večnem problemu trajne zakonske sreče se toliko filozofira. O tem vprašanju so se razpisali na dolgo in široko staroveški, srednjeveški in sodobni učenjaki in pismarji. Zakaj ne bi mi v tem resnem času, ko se svet križem ženi ali vsaj zaročuje, spregovorili kako pametno, resno, primerno besedo?! — Torej, čujmo! (Mimogrede, med vrsticami bodi o-menjeno, da te nasvete daje — ženska:) Vsak življenjasposoben mož in resen, normalno razvit zakonski kandidat naj resno premisli, da je vsako namerno četudi razposajeno ponižanje ženske (bodisi v družbi ali privatno) usodnejše kakor najmočnejša, še tako pravična kritika njenih dozdevnih napak, njenega dejanja in nehanja! Gorje ti, če se kdaj spozabiš, ker ne veš ne dneva, ne ure, kdaj pride nad tebe — meščevanje in — odkod! — • * Prosim te nikar ne razbrskaj cele o-mare za perilo, kadar iščeš par nogavic ali pa žepni robec. Nered v predalih za perilo spravi ženo iz ravnotežja. V razburjenosti radi takega vzroka ne bi odgovarjala za nobeno še tako usodno dejanje. Bodi reviden, ker to ni nikaka Šala! * • Pameten in razumen mož ne bo zahteval, da se mora njegova zakonska družica baš vsak dan razgrevati in navduševati nad njegovimi poslovnimi, športnimi in — drugimi uspehi. Vedi, da ona ni vsak dan razpoložena za tvoja stremljenja, načrte in druge kaprice, zato upoštevaj to zlato pravilo in ne pričakuj od svoje zakonske družice za vsak »šmorn« katerega smatraš morda samo ti pod solncem za epohalen uspeh — pohvale. * * Prosim te, dragi mož — ne govori v družbi preveč o tem, kako dolgo sva poročena in ne kalkuliraj prejavno s svojim proračunom za predstoječo srebrno poroko. To namreč druge ljudi mč, prav nič ne zanima oz. ne briga in končno bi se morda celo našel kak hudobnež, ki bi pridjal 25 letom najinega sreč- nega zakona še pet let in najavil jubilejno proslavo — 30-letnice vojne! Sploh bodi previden v svojem govorjenju, kadar nanese slučajna govorica na leta starosti tvoje družice. To zahteva od tebe konvencijelni družabni takt in tudi pravila o lepem vedenju! # * V zakonu se na moč potrudi,- da si noš zapomnil vses voje družabne in poslovne obveznosti ter vodi evidenco o svojih ostalih vsakodnevnih skrbeh čisto sam; kajti moja glava je od zore do mraka polna družinskih in gospodarskih skrbi! Posebno brigo posvečaj skrbi, da bodo tvoji zasebni računi v popolnem redu plačani, da nebo nepotrebnih terjatev na mojo osebo in preveč eksekutarskih obiskov za tvoje račune! Niti pojma nimaš, kako je to mučno za žensko, ko zatopljena v skrb in brigo za svojo garderobo in toaleto, — mora začeti mučen razgovor s sodnim izterjevalcem ali pa z odvetnikovim intervencijonistom. — * * Bodi toliko redoljuben in pospravi vse svoje knjige, časopise, rokopise in druge | spise s svoje pisalne mize, še predno le-i žeš k počitku. Tudi svoja zasebna pisma j shrani skrbno, ker bi me vsebina istih , na moč in po nepotrebnem razburjala. Kot vesten in ljubeč soprog moraš štedi-ti moje živce ter izbegavati prav vse, kar bi utegnilo skaliti harmonijo v zakonu. Zato si nikar ne vtepaj v glavo, da si pesnik ali pa pisatelj! Kajti vsaka, še tako grda in navidez zoperna žena je neizpeta pesem (pesmi je več vrst! Op. škrata) in nenapisan roman z najčudovitejšimi zapletljaji. * * Pa naj bo, kakor že. Zaenkrat smo dali prostora ženski, da obelodani svoje zahteve, kar je storila precej površno ne tako decidirano in jasno, kakor je bilo pričakovati. Pa kakor vsaka stvar, ima tudi to svoj skriti, notranji vzrok. Glede na to konstatacijo pa pričakuje predpustna, ženitveželjna javnost skromnega mnenja kakega filozofa zakonske sreče — moškega spola. Rokavica je padla. Na mejdan, junaki! Nina. mariborsko gledališče REPERTOAR: Petek, 17. februarja. Zaprto. Sobota, 18. februarja ob 20. uri »Ples v maskah« ab. B. Kuponi. Gostovanje ge. Mitrovičeve. Navadne operne cene. Nedelja, 19. februarja ob 15. uri »Pepel-ka«. Otroška predstava. Ob 20. uri »Takrat v starih časih«. Zelo znižane cene. Kuponi. »Pepelka« na marib. odru. Prihodnja o-troška predstava bo priljubljena pravljica »Pepelka« v nedeljo 19. febr. pop. »Ples v maskah« z go. Mitrovičevo k. g. se vprizori vsoboto, 18. febr. za ab. B. Prvič navadne operne cene. 5i/eta gora Opozarjamo na ta izredno krasni film, ki ga bo predvajala ZKD v Grajskem kinu ^ v pondeljek 20., v torek 21. in v sre-do*dne 22. t. m. Namen tega filma je, pokazati življenje na planinah v vsej krasoti, prirodnem bogastvu, veselju in opas-nosti. V filmu ne nastopajo igralci, ampak je kulturni oddelek Ufa podjetja naprosil najboljše sportaše iz Nemčije, Avstrije in Norveške, da v najlepšikalpskih pokrajinah demonstrirajo doseut^ji razvoj zimskega športa in turistike. Neverjetno globok vtis napravi na gledalca primerjava nazorov o življenju človeka, ki živi ob morju, s planincem. Prvega predstavlja umetnica plesalka in drugega planinar, njen prijatelj. Naj si vsakdo ogleda ta film ki prikazuje največjo smučarsko tekmo, ki sa je do sedaj v Alpah vršila. Imena svetovnih prvakov smučarjev Trenker, Petersen in Schneider so dovoljno jamstvo za kvaliteto tega filma. Ta film najboljše pojasnjuje vsako predavanje o zimskem športu, turistiki in tovarištvu na planinah. Prireditev bo v navedenih dneh v običajnih večernih urah ob običajnih ce nah, popoldne ob 4. pa bodo prireditve za mladino po 3 4 in 5 Din. Ali le za mladino. — Generalni konzul dr. Beneš pozdravlja Mariborčane. Mariborčanom, ki so se udeleževali slavnostnih prireditev Jug.-čsl. Lige, je gotovo še v prijetnem spominu Češkoslovaški generalni konzul dr. Otokar Beneš v Ljubljani, ki je vsikdar rad prihajal v sredo Mariborčanov. Medtem tc bil dr. Beneij dalj časa v zunanjem ministrstvu v Pragi, od koder je preteklo jesen odšel v funkciji generalnega konzula v Born-bay (Indija). Tamkaj pa se je pred kratkim poročil s hčerko ugledne ljubljanske rodbine gdč. Knezovo in je ob tej priliki poslal mariborski JCLigi razglednico iz Bombaya, na kateri iskreno pozdravlja vse Mariborčane. Dr. Beneš poroča, da si je tudi v Indiji pridobil mnogo dobrih prijateljev tako med Angleži kakor tudi med Indijci. Želimo mu tudi tam tako plodonosnega delovanja, kakor ga je razvijal v Sloveniji. — Smrtna kosa. Včeraj, dne 16. februarja, je preminul v mariborski javni bolnici višji stražnik marib. oddelka g. Franc Hlede, rojen 1878. leta v Ločniku pri Gorici. V zboru države varnostne straže je služil od leta 1906. Bil je vedno vesten in marljiv organ in ga je posebno dičila poštenost njegovega značaja. Pogreb pokojnika, ki zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka, bo v soboto dne 18, februarja ob 15. izpred mrtvašnice javne bolnice na pokopališče v Pobrežju. Naj počiva v miru! Priapcrajto m spmomiik Kralja Petra v Mariboru Dauščina na obisk kauarn in gostiln Zadnja številka »Uradnega lista« prinaša uredbo o pobiranju oblastne davščine na ponočni obisk kavarn in barov in na kvartanje v območju mariborske oblasti. V naslednjem navajamo nekaj važnejših določb iz uredbe, ki bodo zanimale goste in gostilničarje: Oblastno davščino — 2 Din za osebo — za ponočni obisk kavarn plačujejo o-biskovalci kavarn po 24. uri. Istotako pla čujejo po 24. uri oblastno davščino na o-bisk barov, nočnih kavarn in vseli ostalih javnih lokalov v znesku 10 Din za osebo. Oblastno davščino na kvartanje — 2 Din za osebo — morajo plačevati osebe, ki kvartajo v vseh prej navedenih lokalih ne glede na čas. Po 24. uri pa se plačuje za kvartanje dvojna taksa. Za vsako dovolilo, s katerim se podaljša policijska ura, se plača v mestih taksa 100 Din, v trgih 50 Din, povsod drugod 30 Din, če se ne plača taksa na plesno vajo. To takso pobirajo sreska poglavarstva (policijski komisarijat) obenem, ko pobirajo državno takso za podaljšavo policijske ure. Vsem, ki ne postopajo po tej uredbi sme naložiti oblastni odbor davščino odnosno takso do šestkratnega zneska ne glede na kazen po č). 64 zakona o oblastni in srezki samoupravi. — Uažne uredbe mariborske oblastne skupščine razglaša v 14. številki »Uradnega lista« veliki župan mariborski. So to: uredba o pobiranju oblastne davščine na ponočni obisk kavarn in barov in na kvartanje, uredba o oblastni dokladi na zakupnino lovišč, uredba o oblastni taksi na motorna vozila, uredba o oblastni veselični taksi in o taksi na plesne vaje, uredba o davščini na konsum električnega toka in uredba o oblastni dokladi k državni trošarini na opojne pijače. Za osebne avtomobile do 35 efektivnih HP je plačati od vsakih začetih 100 kg čiste teže 100 Din, od 35 HP navzgor pa povprečna taksa 2000 Din letno, na tovorne avtomobile po 50 Din od 100 kg nosilne teže, toda taksa ne sme znašati več nego 1500 Din letno. Za motorna kolesa brez priklopnega voza se plačuje tak sa 200 Din, s priklopnim vozom pa 300 Din letno. Na vse prireditve, za katere se plačuje od vstopa 20% državna taksa, se pobira 50% oblastna doklada hkrati z državno takso. Kinemotografska podjetja plaču jejo le 25% doklado. Od plesnih vaj v javnih ali podobnih lokalih plača prireditelj za vsak plesni tečaj do osmih tednov oblastno takso 600 Din. Če traja tečaj nad 8 tednov, se taksa ponovi. Na vse vrste alkoholnih pijač se pobira oblastna doklada k državni trošarini. Ta doklada znaša na vino in vinski mošt 50%, na pivo, žganje, alkohol (špirit), rum, konjak in likerje 100% državne trošarine. Ostale podrobnosti najdejo interesenti v »Uradnem ljstu«. Ureditev grobov naših’vojakov na Moravskem. Ker so zemski ostanki v svetovni vojni umrlih jugoslovanskih vojakov pokopani po številnih pokopališčih na Moravskem in v Šleziji, je češkoslovaška vlada odredila, da se prenesejo kosti naših vojakov v skupni mavzolej v Olomucu, ki je bil zgrajen 1. 1926. Svečan prenos se bo izvršil v prvi polovici tekočega leta. — Reveževo prenočišče. Stara hiša, v kateri so sedaj policijski zapori, je služila nekdaj v prenočišče potujočim rokodelcem. Tudi dandanes daje večkrat streho revežem, ki nimajo sredstev za drugo prenočišče. Tako je včeraj 33letni Anton Rantaša prosil stražnika v Cankarjevi ulici, naj ga spravi kamor koli pod streho, ker je brez sredstev in ker ga meče božjast. Stražnik mu je prigovarjal, naj gre v bolnico, revež pa je odvrnil, da je tam že bil, a ga niso hoteli sprejeti. Kot zadnje zavetišče je tako ostal zapor »ori Grafu«. — Trgovski gremij v Ptuju je zavzel napram delikatesnim trgovinam, trgovinam z živili in točilnicam stoječim gostom nerazumljivo, neopravičljivo in za prizadete naravnost uničujoče stališče s tem, da je odredil zaprtje lokalov od 1. oktobra do 31. marca ob pol 19. uri ter od 1. aprila do 30. septembra ob 19. uri. S tem je odvzeta možnost veliki večini konzumentov, ki šele ob tem času prihaja iz službe ali dela, poslu-žiti se teh trgovin, na drugi strani pa ta ukrep ščiti le enostransko gotov krog teh interesentov trgovcev in gostilničarjev, ki so gospodarsko močni, medtem gospodarsko šibkeji obrtniki propadajo. Ni čudno, če so vsled tega odloka razburjeni prizadeti in konzumenti in se zato javno obračajo na veliko županstvo za zaščito in razveljavljenje tozadevne odločbe trgovskega gremija z dne 19. jan. t. 1. že radi tega, ker ne kaže, da bi Ptuj zavzemal tozadevno izjemno stališče. — Streljačka družina Maribor prične zopet z rednimi strelskimi vajami v nedeljo, dne 19. t. m. ob 9. uri zjutraj na običajnem mestu. — Jecljavec po predpustni veselici. Po predpustni veselici iz delavske »četrti« je vprašal delavec svojega tova-riša-jecljavca, kako je bilo na predpustni veselici. Z veliko muko je opisal potek veselice tako-le; »Pr—pr—pr—jatelj bi-bi—lo je lu—lu—lu—štno. Po po—pol— pol noči so—so—so enega v—v—vrgli na lu—lu—lu—ft!« — Petletni nezakonski deček, zdrav, se odda za svojega. Tozadevno se je zglasiti pri socijalno-političnem oddelku mestnega magistrata mariborskega, Rotovški trg št. 9, kjer se izvedo toč-nejši podatki. Ponesrečil se je 251etni hlapec »Uniona« Alojz Špindler, ko je včeraj vozil drva iz Slov. Bistrice. Pri Spodnji Polskavi se je prevrgel voz, hlapec je pa padel ter si zlomil desno roko. Zdravi se v bolnici. Športna reduta w soboto 18. II. Union Onesnaženje ulic. Številnim nemarnežem, ki oprav-« ljajo svojo potrebo po ulicah, se pridružujejo pri onesnaženju ulic mnogi lastniki psov, ki vodijo svoje pse — kakor bi bilo to popolnoma v redu — kar pred hišna vrata na sredo ulice. Tudi to se jim zdi v redu, da jim zjutraj prvi pogled pri odpiranju vrat pade na nesnago, če je še niso razgazili nočni pasanti, ki se upravičeno zgražajo nad toliko brezobzirnostjo. Mladinski dram. odsek v Rušah priredi v soboto, dne 18. febr. maškera-do. če kdo pomotoma ni dobil vabila, naj nam blagovoli to oprostiti. Vabila so na razpolago pri g. Staniju. Odbor. — Na pustni torek Jadranska noč 39°_______________ v kavarni Jadran Udruženje nižjih državnih nameščencev priredi dne 18. t. m. v Gambrinovi dvorani maškerado s plesom. Čisti dobiček je namenjen vdovam in sirotam državnih uslužbencev. Začetek ob 20. uri. — Kontrola mask. Svira železničarska godba. K obilni udeležbi vabi odbor. — Misterijozna tajnost Koroške ceste razkrita. Govorice, ki so se Širile po mestu, so se izkazale kot resnične, kajti tvrdka L. ORNIK, ima v zalogi res prvovrstno, pristno angleško in Češko blago po neverjetno nizkih cenah. O tem so se mnogi že osebno prepričali. Dognalo se je nadalje, da pričakuje ista tvrdka v najkrajšem času večje pošiljke letnega modnega blaga v bajnih desenih, ki bodo nadkriije-vali na lepoti vse druge, do danes že vpe ljanc novosti. 389 V iti ,i r i I) o r o, dne 17. 11. 19^. M.n iberski V L C F. R N I K Jhifrif Demon igralske strasti SISTEM SREČNE IGRE. — SLEPARJI.— SAMOMORILCI. Svetovna vojna in veliki dogodki povojne dobe se gotovo nikjer tako malo ne opazijo, kakor v igralnicah Monte Carla. Igralska strast je vedno enaka in vedno isti v svojem miru so tudi uslužbenci igralnice, ki vodijo igre. Z neob-čutnim mirom gledajo najsrečnejše in najnesrečnejše igralce. Hladno-mirni pogledi bančnih uslužbencev-croupierjev pa imajo v najboljši evidenci vse igralce. Na neopažen migljaj z očmi in že je poleg nesrečnega igralca, ki bi znal v svoji igralski blaznosti in obupu nad veliko izgubo vsak čas seči v žep po revolver, par gospodov, ki ga z največjo diskretnostjo odpravijo iz dvorane. Ravnateljstvo banke plača popolnoma oskubljenim igralcem vožnjo nazaj domov, samo da ne bi bilo kakega neprijetnega dogodka, ki bi motil vnete igralce. Monte Carlo je shajališče bogatih igral skih strastnežev iz vseh dežel. Za njimi pa pridejo svetovni pustolovci in ljudje, ki si domišljujejo, da so iznašli posebne sisteme, po katerih bi se dalo srečno igrati ali celo razbiti banko, to je, napraviti tolik dobiček, da bi se moralo igranje za nekaj časa prekiniti. Bilo je že več takozvanih »kraljev igralcev«, a to so najbrž bolj legendarne, kakor pa resnične osebnosti. Zanesljivo srečnih igralskih sistemov gotovo ni in igrajo na vsak način najuspešnejše le oni, ki z močno voljo in mirnim prevdar- kom krotijo svojo igralsko strast. V Spominski knjigi nekega dolgoletnega uslužbenca igralnice se pripoveduje o dveh angleških inženerjih, ki sta natančno preračunala težino in tek kroglje pri rouletti ter iz teh računov sestavila igralski sistem, ki se je obnesel z velikimi dobički. Uprava igralnice je pa dognan izvor tega dobičkanosnega sistema, preko noči je postavila novo rouletto ter skrbela, da ni imel nihče več toliko časa in prilike, da bi jo preštudiral na matematični in mehanični podlagi. Ko sta se igralca drugi dan znašla pred novo mizo, sta takoj odpotovala. Najboljše izhajajo v Monte Carlu razni sleparji, ki računajo na hladnokrvnost strastnih igralcev. Prodajajo jim razne igralske sisteme in zaslužijo s tem veliko denarja. Tudi spretni tatovi imajo večkrat srečo. Dogodili so se že slučaji, da si je tat najel Človeka, ki je simuliral obupanega igralca ter sredi najbolj zanimive igre izprožil v svoja prsa slepo nabito pištolo. Ob paniki, ki je nastala, je pa tat pobral po igralni mizi naložene bankovce. V igralnicah je pa tudi dosti pravih samomorov. So ljudje, ki se ustrelijo med igro, ko so zgubili zadnjo stavo, drugi pa po izgubljeni igri tavajo v prekrasni park, kjer si na razne načine jemljejo življenje. Precejšen del pokopališča v Monte Carlu zavzemajo grobovi nesrečnih žrtev igralske strasti. filjehinou triumf u 5antiagu če Chile Čilski največji list »Nacion« je povabil svetovnega mojstra šaha na obisk dežel onstran Kordiljer in na igro v Santiagu. Aljehin se je povabilu odzval in ko je prišel v Santiago, ni bilo klicanja: »Vi-va Alekhine, rra, rra, rra!« — ne konca ne kraja. Po treh simulantkah je igral svetovni mojster najprej proti trem najboljšim čilskim šahistom, potem brez pogleda na desko pred urednikom lista »Nacion« in končno še proti 36 igralcem. Pri prvi igri je dobil v treh in pol ure 29 partij — to je vse, — pri drugi je od 30 partij izgubil tri, pri tretji igri proti 36 igralcem je pa izgubil le eno partijo, dve sta pa ostali neodločeni. Igral je s silno naglico; začetkoma nad 10 potez v eni minuti. Hodil je mirno v krogu razvrščenih desk ter ni niti vsake desete pogledal. Pozneje se je pa kratko pri posameznih igralcih ustavil ter tudi s komolci ob mizo naslonil, da se malo odpočije, ker je visok okrog 190 cm. Pri slepi igri si je obdržal za pomislek !e tretjino časa, dočim je nasprotnikom prepustil ves turnirski čas — to je 30 potez v prvih dveh urah, 25 potez pa v vsaki naslednji. Po igri je pohvalil mlade — 13 in 14 letne šahiste, ki so se v skupni igri dobro držali ter so ga povabili celo na damski gambit. V velikem preurejenem parku se je mojstru na čast igrala »nesmrtna partija«, katero je igral nekdanji šahovski mojster Anderssen, z živimi figurami. Santiago šteje Aljehinov poset med svoje velike dogodke. Zmaga angleške arhitektinje Zenstvo beleži velik uspeh iz svojih vrst: Elizabeta Scott, 291etna ar-hitektinja je zmagala pri natečaju za najboljši načrt velikega londonskega gledališča v spomin Shakespeara ter dobila prvo nagrado, z nj0 je tekmovalo 71 mož, po večini slovitih arhitektov iz Anglije, Kanade in Zedinjenih držav. Komisija, katere Član je bil tudi slavni pisatelj Bernard Shaw, je odbrala 6 načrtov ter iz med njih ocenila kot prvega onega, ki je bil predložen od edine tekmovalke. Če se pomisli, da so začele žene šele pred par leti študirati arhitekturo in da so tedaj slavni angleški arhitekti izjavljali, da žena ne more postati dober stavbenik, si lahko predstavljamo, koliko senzacijo je vzbudila zmaga mlade arhiteklinje. Kdo je ta ženska? — se je od vseh strani povpraševalo. Elizabeta Scott je študirala v Londonu, izhaja pa iz rodbine, v kateri je bilo že več dobrih stavbenikov. Eden od njih je n ®r. zgradil liverpoolsko katedralo. Klub trinajsterice Ker je tudi v hladnokrvni in praktični Angliji močno razvito praznoverje, so se po Londonu in po drugih mestih začeli snovati klubi, ki skušajo z drastičnimi sredstvi spreobrniti praznoverce, praznoverje pa spraviti v zasmeh. Člani takih klubov so dolžni, vriniti se v razne praznoverne krožke ter počenjati tam vse to, kar se zdi praznovernemu svetu silno nevarno. Da bi vzeli ljudem strah do številke 13t so v Londonu usfanovili klub trinajstorice, ki je prvič tako-le nastopil: Letos 13. januarja je priredil banket 13. dan v mesecu in letu, ki je padel povrh še na petek, je gotovo dovolj nesrečen in ker se je 13 članov kluba podalo k banketu ravno ob 13. uri, so bili vsi praznoverci trdno prepričani, da se jim bo nekaj strašnega pripetilo. Mnogi so prišli na banket, da vidijo neizogibno katastrofo. V banketni dvorani so praznoverna srca vstrepetala v veliki grozi, ker je bilo naokrog razobeše-no, razpostavljeno in razmetano vse polno nesrečnih znamenj, kakor razbita zrcala, upognjene podkve, nav-skriž položeni noži itd. Oni gostje, ki so ob izredno dobri pojedini premagali svoj strah, so se tudi rešili praznoverja, ko so videli, da se članom kluba trinajstorice ob najhujšem izzivanju zlih duhov in nesrečnih znamenj ni ničesar zgodilo. Spori U pruenstueno sezono! Kakor smo že poročali, se bosta v nedeljo vršili prvi prvenstveni tekmi, in sicer nastopijo na igrišču »Maribora« vsi mariborski klubi, tako da bodemo imeii priložnost spoznati njih letošnje moči. V prvi tekmi nastopi S. D. Rapid proti SK Svobodi ob 13.30. SD Rapid je predvidoma siguren favorit, pač pa bo SK Svoboda napela tokrat vse svoje moči, da doseže čim ugodnejši rezultat, ker gre pač za točke. Ker je igrišče ISSK Maribora v jako dobrem stanju, ne bo tehnično slabejše moštvo SK Svobode trpelo na handikapu, kakor se je videlo pri nedeljski trening-tekmi. Drugo tekmo, ki bo ob 15. lahko imenujemo drugi mariborski derby, ker nastopi moštvo SK Železničarja s svojimi najboljšimi močmi; v njegovih vrstah najdemo namreč nekdanje favorite mesta Maribora. S. K. Maribor bo moral napeti vse svoje sile, da zaključi tekmo brez izgube točk. Kakor doznavamo, mora nastopiti »Maribor« z dvema rezervama; tokrat je zadela nezgoda krilsko vrsto. Kljub temu pa bo tekma izvan-redno zanimiva in bo publika prišla nedvomno na svoj račun. Ali pa bodo tekme potekle v čim najlepšem redu, bo odvisno od sodnikov, od katerih upamo, da se bodo potrudili biti objektivni in strogi! Sodniška sekcija ZNS, službeno. Nedeljsko tekmo: Maribor - Železničar bo sodil g. Mohorko, Rapid-Svobodo g. Fišer. Stranski sodnik za prvo tekmo: g. Bizjak za drugo g. Marinič. Težka atletika pri nas. V Jugoslaviji se razmeroma malo udejstvujejo športniki v težki atletiki. Vendar se Jugosl. težkoatl. savez v Zagrebu mnogo prizadeva, da popularizira tudi to panogo športa. Za mesec marec pripravljajo v hrvatski prestolici obširen mednarodni program. V nedeljo 11. marca bo v Zagrebu medmestna tekma Zagreb— Kaposvar. Skupni trening naših najboljših atletov se že vrši in so absolvirane tudi kvalifikacijske tekme za zagrebško reprezentanco. V bantam kategoriji je prvak Kehl (Croatia), v lahki Vovodič (Herkules), v peresnolahki Grujič (Herkules), ki je tudi prvak Jugoslavije, v srednji B Markovič (Croatia) in Faradis (Herkules). — Takoj po tej tekmi z južnimi Madžari pridejo v Zagreb člani T8-rekvesa iz Budimpešte na medklubsko borbo s Herkulesom, našim najjaSjfra težkoatletskim klubom. Zagrebška publika že težko pričakuje to mednarodno srečanje, saj ji bo nudilo prvovrsten šport. Madžari so namreč najboljša evropska plasa v hrvanju in vodijo že dve leti v prvenstvu Evrope ter se tudi za olimpijado temeljito pripravljajo. — Za to drugo prireditvijo sledi mednarodna tekma v hrvanju Zagreb—Dunaj, kar bo vrhunec sezone. — Vse te tekme prireja naš agilni težkoatletski savez predvsem z namenom, da pripravi eventuelno tudi naše športnike te panoge za nastop v Amsterdamu. Razveljavljena tekma Jugoslavija— Jedinstvo. Poslovni odbor beograjskega podsave-za je razveljavil prvenstveno tekmo Jugoslavija—Jedinstvo iz prejšnjega leta, ki je končala z zmago Jugoslavije v razmerju 2-1. Jugoslavija bo proti temu sklepu protestirala na upravni odbor. BLP. Zanimiv predlog iz Gradca. Zagrebški nogometni podsavez je prejel poziv štajerske zveze, naj odredi termin za medmestno tekmo Gradec—Zagreb. Istočasno predlagajo Avstriji ZNP, da bi se postavile te tekme v stalni spored in da bi se tekmovalo za pokai, ki bi se nabavil v to svrho. Gradčani bi radi, da bi se tekmovalo dvakrat v letu in sicer spomladi v Gradcu, jeseni pa v Zagrebu. Novi odbor ZNP bo na prihodnji seji sklepal o tem zanimivem predlogu. Padec temperature v St. Moritzu. Včeraj zjutraj se je vremensko stanje k sreči naglo spremenilo. Vse je že bilo na tem, da se olimpijada odpove, ko je temperatura zopet padla od ničlo. Vršile so se že lahko tekme v umetnem drsanju in v hokeju na ledu. V hokeju je Švica premagala Nemčijo in se tako kvalificirala za semifinale. Belgija pa je odpravila Francijo v razmerju 3:1. Za izletnike v Amsterdam. Mesavod v Zagrebu javlja vsem onim, ki želijo posetiti o priliki olimpijade Amsterdam, da deluje poseben urad, ki skrbi za stanovanje in ostale ugodnosti športnikov in izletnikov, na katerega naj se obračajo interesenti. Naslov: Bureau Huisvesting 01ympische Spelen Vereeni-ging-t Hoggeschip Reguliersgracht 109. — Direction: Monsieur H. D. van Dellen. Z metlo išče zlato V Carigradu živi zanimiv tip, neki Hadži Mihran, ki neprestano išče zlato. Toda ne, da bi ga iskal s prekopavanjem zemlje, temveč ga išče z metlo. — Hadži Mihram namreč zastonj čisti zlatarske delavnice in prodajalnice, ima pa zato pravico, da sme odnašati smeti domov. Doma po posebni metodi izbira smeti in najdrobnejše odpadke zlata, ki jih potem prodaja zlatarjem. Posel je seveda često brezploden, včasih pa tudi dobičkanosen. Tako je zadnja dva dne-, va našel za 6.000 Din zlata v smeteh. Ako postane človek kedaj bogat, re bo nedvomno laliko reklo, da so ga obogatele smeti in njegova metla. Najstarejši komik umrl. V Londonu je preminul po dolgi bolezni komik Harry Prelpo, ki ga nazivajo v Franciji, Ameriki in Avstraliji »Little Tich«. Mož je bil namreč fizično res prav majhen, a po duhovitosti največji komik na svetu. V svojih karikaturnih personifikacijah je bil idealno popoln, razen tega pa tudi neprekosljiv plesalec. Nastopal je | običajno v cel meter dolgih čevljih, četudi sam ni bil večji od enega metra ... Kako najprej izterjaš stari dolg Angelo Alberti je tvorničar čevljev v Brescii v Italiji in ker je njegovo blago prvovrstno, ima seveda naročil v izobilju. Nadloga pa obstoja v tem, da je danes v Italiji težko dobiti takoj denar za blago. Pred kratkim je poslal Alberti partijo čevljev neki trgovki v Milan. Trgovka je kmalu nato pozvala tovarnarja, naj ji pošlje novo partijo, češ da je našla zelo dobre odjemalce. In tu je Alberti pokazal, da je ne samo dober tvorničar, temveč tudi sicer zelo iznajdljiv človek. Poslužfl se je namreč v resnici nenavadnega in zares originalnega načina, kako naj dobi od trgovke stari dolg za čevlje. Paket je bil gotov in vsebina deklarirana, kakoj je bilo naročeno: 60 parov ženskih čevljev. Blago je prišlo v Milan, trgovka ga je prevzela in plačala. Toda strašno je bilo njeno razočaranje, ko je v zaboju našla namesto čevljev — pokvarjeno opeko. Alberti je tako prišel do svojega denarja. Toda tudi trgovka ni bila naivna. Dobro ji je bilo namreč znano, da se na tak način ne izterjavajo stari dolgovi in jc zato izročila vso stvar sodišču. Protižičouska oporoka Sovraštvo velikega dela Madžarov proti Zidom je splošno znano. Antisemitski pogromi pod ostankom svetoštefanske krone niso redki najavi. Te dni je celo univerzitetni profesor Ivaa Barsony, ki ie umrl v Bu dimpešti, zapustil v svoji oporoki zanimivo naredbo poslednje volje, naperjeno posredno proti Zidom. Vi svojem antisemitskem fanatizmu je prof. Barsony zapustil vse svoje imetje hčerki pod pogojem, da ne poroči Žida. V nasprotnem slučaju mora vso dedščino predati budimpe-štanski univerzi. Profesorjeva vdova ugovarja sedaj pri sodišču veljavnost te oporoke, češ, da je hčerki preprečena svobodna izbira ženina. Njen zastopnik pa navaja poleg tega tudi Še dejstvo, da je po današnjih znanstvenih zaključkih dognano, da se sploh ne more nedvomno ugotoviti, je li ta ali ta oseba res židovskega rodu. Te dni bi bil moral iziti sodni sklep o tej zanimivi stvari, a so se stranke raje pobotale. Barsonyjeva hčerka daje že sedaj vseučilišču gotovo letno vsoto, ki pa jo mora univerza vrniti dedinji, če poroči neži-da. Statistika prehlajenceu Kje drugje nego v Ameriki? Pred kraV-kim so ugotovili z Združenih državah, da je vsak človek tam sedemintridesetkrat v letu prehlajen. Vsa ameriška javnost ie osupnila nad to ugotovitvijo in pričelo se je resno zdravljenje na vseh koncih in krajih! Velika mesta so se razdelila kar v rajone, v katerih so zdravstvena obla-stva delila dnevno zdravim in bolnim tablete ispirina in piramidona. Uspeh je bil baje nepričakovano velik. Odstotek prehlada in influence ter gripe je padel kar na polovico! S tem sistematičnim zdravljenjem bodo v Ameriki še dalje prega-, njali prehlad. Na pustni torek najlepša zabava v Veliki kavarni ~SS8 Hans Dominik: Oblast treh »Bitka na Sommi . . . Verdun . . . Kemmel... Ypern ... Dixmuiden ... Chemin des Dames... krvavi kraji. Po tem, kar smo slišali že ko otroci, je moralo biti tam prokleto vroče.« Starček je pritrjevalno prikimal. »Mali. štirideset let je od tega. Toda oni dnevi so mi še vedno pred očmi. ko da sem jih doživel včeraj. Včasih se mi še sedaj zdi neverjetno, da sem takrat ostal živ . . . To je bilo peklo. Bilo je hujše od pekla.« Stari je obmolknil — spomini so ga prevzeli. Nečak je nadaljeval. »Hudo je bilo takrat, stric Andreas. Toda sedaj bo še vse hujše. Vojna, ki se pripravlja, ho naihujša. kar j>h je kdaj doživel svet. Tristo milijonov Amerikancev proti sedemsto miliio-nov Angležev. Vsa svetovna industrija že sedaj ječi pod pezo vojne produkcije. Nova sredstva- nove morilne metode, o katerih se danes večini ljudi še niti ne sanja. Toda ... ne gre za našo kožo. Obe svetovni sili. ki sta preostali, si hočeta prerezati vrat. Nikdo ne more preprečiti katastrofe. Če ne pride do nje jutri, pride pojutrišnjem. Toda pride gotovo. Po mojem mnenju bo mir trajal še do žetve. Mislim, da mora diktator udariti nenadoma in nanagloma. če si hoče pridobiti ugodnejše stališče. Angleži govore že celih petdeset let o klanju med anglosaškim plemenom. Mislim, da je tesno pred vrati in noben človek ne more zavreti usode.« »Noben človek . . .« Stari mož je zamišljeno ponovil te besede. »Niso zaslužili, da bi potočili eno samo solzo za njimi. Pusti jih, naj sl radi nas prerežejo vratove . . . Nekaj čisto drugega, mali! V desetih dneh dobim obisk, finega Burfeldov. Saj sem ti pravil, na kakšen čuden način smo ga odkrili. Njegova stara mati je bila moja sestra. Sestra tvoje matere. Obiskal nas bo s svojo mlado ženico. Olej, da prideš tudi tl te dni enkrat na obisk.« Viljem T .fissekamp ie obljubil da nride. Pogledal ie na uro in nrinomnil. da ie zadnji čas da se ndnmvi Moral je hiteti če ie hotel ?e dehffi Wn-In na dogovorjenem mestu. Toda dolžnost ga ie klicala. Prod iz fpnr^ mirnega, nraznlčnega raznolodpnia V vročim plamenom in ronotaiodJm strojem do sVrainosti stopnjevanega dela težke industrije. * * * Zvonenie Se je razlegalo iz stolpa stare cerkve v Linnais. Preko od solnca obsevanih vaških streh, preko obdelanih polja, ki so v kratkih poletnih tednih zorila v borno žetev, so valovali iz zvonika svečani glasovi in se gubili po dolini Torneaelfa in utihnili v modrikasti daljavi med ebChietie: neke bee«*i 80 p, —jroijll »bi»h Ota S*— Mali Žaattv. rs|CS za frak in smoking ter vse druge modne predmete po posebno nizki rsklam ni ccnl. V Pisemski papir najmodernejše Izpeljave le pri 113& Zlati BflŠltik« Slovanska ul. 11 Petelina peresa znamk Wat«rmsn, Montblanc, Sankala Novo! Novo! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii Prva pomoč ponesrečenim živalim napisal profesor dr. Ferdo Kerti. Knjiga je bogato ilustrirana ter velja s poštnino vred samo Din 36-—. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, na Aleksandrovi cesti St. 13 HlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllUIIIIII Novo! Novo! Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja In urednik: Pran BrozovlCv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko D e t e 1 a v Mariboru.