Kar Glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra Številka 30 Nas skupni jubilej V Iskri Elektromehaniki v letošnjem letu praznujemo še posebno pomemben jubilej — 30-letnico izdelave električnih ročnih orodij, ki jih proizvaja ISKRA — Tovarna ERO v Kranju. Ob proslavljanju jubileja se spominjamo leta 1947, ko so v takratni ISKRI, tovarni elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov, pričeli proizvajati prve vrtalne stroje. Vsak doma izdelan stroj je bil za takratno obnovo naše porušene domovine izredno pomemben. Pohvaliti moramo delavce, ki so v prvih in vseh naslednjih letih s svojim delom, strokovnostjo in požrtvovalnostjo uspeli zagotoviti, da danes tovarna ERO izdela na leto preko 200.000 najrazličnejših električnih ročnih orodij, od katerih skoraj polovico izvozimo; poleg tega pa izdela tudi 50.000 priključkov za stroje. Izdelki tovarne ERO dosegajo mednarodno kakovost. Tovarna ERO je danes največji domači proizvajalec električnih ročnih orodij. Sodelavci kolektiva ERO, oziroma panoge, ki sodi med najstarejše v Iskri, in se kljub ostri konkurenci vedno bolj uveljavlja tudi na tujih tržiščih, si neprestano prizadevajo izboljševati tehnologijo proizvodnje in skrbijo za uvajanje vseh svetovnih novitet v lastno proizvodnjo. Z razvojem električnih ročnih orodij in prizvodnega procesa pa niso bogatili samo tehničnega znanja, temveč tudi družbeno zavest članov tega 440-članskega kolektiva. Samoupravljanje, ta velika šola nas vseh, se je razvijalo iz leta v leto. Delavci te temeljne organizacije združenega dela so se vključili v široko razvejani delegatski sistem znotraj Iskre in zunaj nje. Zakon o združenem delu jim je dal potrditev, da je začrtana pot pravilna. V bližnji prihodnosti bodo morali oblikovati nove dohodkovne odnose in novo samoupravno organizirano tako, da bomo v skupnem delu, sredstvih in življenju v naši skupnosti našli tudi najbolj ustrezne skupne rešitve. Tudi kadrom v tovarni ERO Posvečajo veliko pozornost. Tako imajo letos, po podatkih Za E le ktromehaniko, 522 štipendistov in 433 delavcev, ki se jkdajo ob delu. Med rednimi študenti jih je okrog 10 % namenjenih za tovarno ERO, med študenti ob delu pa 15 delavcev. Posebno skrb posvečajo tudi stanovanjskim vprašanjem de-tavcev. Tako je tovarni že uspe-k> rešiti stanovanjsko stisko mnogih delavcev, zlasti še socialno šibkih in mladih družin. Mnogim, ki so se odločili za lastno gradnjo stanovanja, pa sp dodelili dolgoročne kredite. Da bi bili čim uspešnejši pri reševanju stanovanjske proble-'ttatike zaposlenih, odvajajo v ta uamen po dogovoru 7 % dohodka. Povpraševanje po izdelkih tovarne ERO na tržišču še ved-n° raste. Dosedanji razvoj te Panoge daje osnovo za optimi-stično načrtovanje in razvoj hJdi v prihodnje. Na dosežene rezultate pa smo resnično polsni vsi delavci ISKRE. Zato leto naš skupni jubilej! Alojz Boc POGOVOR Z GENERALNIM DIREKTORJEM JOŽETOM HUJSOM : ZGORNJE IN SPODNJE KONICE ISKRINE ZVEZDE Kot sleherna zvezda ima tudi naša Iskrina svoje zgornje in spodnje konice. In kot sleherni aktualen pogovor niha med nevarnostjo, daje preveč ali premalo neposreden, preveč ali premalo zašiljen, tako je bilo tudi s pomenkom, ki smo ga imeli s „konico“ v naši Iskri, z generalnim direktoijem Jožetom Hujsom. Vsekakor pa je bilo to, da je ubral pot zelo naravnost in da tam, kjer ni bil zadovoljen, tudi ni besed zavijal v štanjol, samo koristno in bo gotovo služilo tudi pri dokončnem razčiščenju hišnega stila. Po drugi strani pa smo bili tudi prepričani, da s tem nikakor ni hotel napasti nikogar, ampak povedati samo svoje mnenje o stvareh; podobno kot bi tudi mi skoraj radi povprašali, kako do takega „šokiranja“ v združenem podjetju, ki ima svojo strukturo in vodstvo, sploh lahko pride. Sicer pa je bilo vse to pogovarjanje še kako povezano tudi s spodnjimi konicami Iskre, kot smo — priznajmo si odkrito — v svoji kvaliteti zdrsnili pod raven, ki naj bi bila predvsem „hišni stil Iskre11. Če se je generalni direktor zdaj v tem našem pogovoru z nedvomno aktualno težo odločno zavzel za Iskro in protestiral proti, kot je dejal, protiustavnemu predpisu, to je vsekakor še en dokaz njegovega iskrenega istovetenja z delovno organizacijo in pogumne odločnosti, da se stvari postavijo na pravo mesto, toda hkrati je to - ne zapirajmo si ušes - kljub vsemu tudi alarm za resnični sloves in obstojnost naše Iskrine kvalitete. Kakorkoli že: v priročnikih ža pisanje intervjujev včasih svetujejo, da ne začnemo pogovora z najbolj delikatnim vprašanjem, ampak da se najprej ogrejemo s kakim lažje tekočim vprašanjem, ki sprosti odgovor o kaki nedvomno uspešno izpeljani dejavnosti. Zato smo torej pogovor načeli z vprašanjem o Iskrinih naj novejših dobavah Moskvi ter razgovorih Jožeta Hujsa in Aleksandra Miheva v Sovjetski zvezi. „GLede mednarodne centrale za Moskvo, lahko samo ugotovim, da sta dve tretjini opreme že v Moskvi. Opremo smo dobavili v roku in je bila tudi v roku plačana. Z montažo pa še nismo začeli zato, ker v Moskvi kasni-jo z dokončanjem zgradbe, kamor bodo centrale vgradili. Upati pa je, da bomo zaradi pospešenih del na dograditvi teh zgradb zamujeno vsaj delno nadoknadili. Pri obisku v Moskvi smo imeli razgovor z ministrom za PTT ZSSR, kije izrazil zanimanje za nadaljevanje sodelovanja pod pogojem, da bomo prvi posel uspešno zaključili. V tem primeru lahko računamo na to, da bo SZ od nas nabavila večino central za svojo novo tranzitno mrežo. Ob tej priložnosti isvase srečala še s pomočnikom ministra za elektronsko industrijo SZ in se dogovoril o nekaterih načinih predvidenih industrijskih kooperacij in izvozu nekaterih telekomunikacijskih izdelkov.11 V preteklih dneh je bilo veliko govora o tem, da je Iskra dobila kazen-sko prepoved uvoza za pol leta. Kaj ste v zvezi s tem naredili? Na katere prekrške se je ta prepoved pravzaprav nanašala? „Zaradi kvalitetnih reklamacij pošiljke nekih instrumentov iz leta 1972, kjer smo od 100 instrumentov dobili vrnjenih 16 in nekih reklamacij na kvaliteto iz leta 1974, ko smo "dobili vrnjene elektromotorje ene pošiljke (vrednost celotnega posla po obeh zaključnicah ne presega 70.000 dolarjev), nas je devizna inšpekcija prijavila in smo bili pred okrožnim gospodarskim sodiščem kaznovani, in sicer odgovorne osebe s 50.000 S din in podjetje z 3,000.000 S din, čeravno so te reklamacije v primerjavi s celot- nim poslom, ki smo ga opravili v teh letih izredno majhne. Ker pa je sodišče po neki svoji avtomatični logiki okvalificiralo ta položaj kot „ škodo vanj e ugledu države11, je sekretariat za zunanjo trgovino kot pristojni upravni organ, ki lahko izreče zaščitne ukrepe v primeru takih V torek je bila v sejni dvorani pritličja poslovne stavbe Iskra Commerce slavnostna podelitev jugosbvanskega Oskarja za embalažo 1977 in jugoslovanskega priznanja za embalažo 1977; katere pokrovitelj je ZP ISKRA. Podelili so 17 Oskarjev in 52 priznanj. Tudi Iskra je prejela dva Oskarja in več priznanj. Podrobneje bomo o tem poročali v naslednji številki Trideset let TOZD ERO prekrškov, to svojo pravico izkoristil in nam izrekel kazen prepovedi uvoza vsega materiala 119. panoge za dobo šestih mesecev. Ker pa je to skoraj ves material, ki ga mi uvažamo - in na njem temelji vsa naša proizvodnja — bi tak ukrep pomenil ustavitev naše proizvodnje v celoti. Seveda je obstajala teoretična možnost, da bi uvoz opravljali prek drugih uvoznikov, vendar je bilo to praktično neizvedljivo, tako zaradi obsega, kot zaradi raznolikosti poslovnih povezav, ki jih imamo na tem področju. PROSLAVA OB 30-LETNICI PROIZVODNJE ERO JE LEPO USPELA V Kranju je bila 8. julija v tovarni Telekomunikacij na Laborah proslava ob 30-letnici proizvodnje električnega ročnega orodja. Anton Kaštivnik, direktor tovarne ERO je v uvodnem govoru predstavil razvoj proizvodnje električnega orodja v 30 letih obstoja te panoge v ISKRI. Za tem je glavni direktor ISKRE Elektromehanike Aleksander Mihev štirim zaslužnim članom tovarne ERO podelil priznanja delavskega sveta DO Elektromehanike. 16 delavcem pa so podelili priznanja DS temeljne organizacije ERO. Priznanja DS ERO za dolgoletno uspešno sodelovanje na področju prodaje električnega ročnega orodja je prejelo tudi 25 jugoslovanskih trgovskih organizacij. Aleksander Mihev je čestital vsem nagrajenim delavcem tovarne ERO. Povedal je, da se je tovarna ERO uvrstila med štiri najmočnejše TOZD v Elektromehaniki. Na dosežene rezultate tovarne ERO, na domačem trgu in na področju izvoza, je lahko ponosna vsa ISKRA. Celotnemu kolektivu ERA je zaželel veliko uspehov v prihodnje. „Panogi se odpirajo nova tržišča. Zato bo treba v prihodnje izboljšati tehnologijo proizvodnje električnega orodja in kvaliteto izdelkov prilagajati vse bolj strogim zahtevam trga. Več pozornosti bo treba posve- Novi telefonski aparati Dolgoletne izkušnje pri proizvodnji telefonov in posredovalne tehnike ter prizadevnost strokovnjakov so omogočile nastanek telefonskega aparata, ki pomeni nov korak v zgodovini telefona. Namesto ogljenega mikrofona in indukcijske tuljavice so vgrajeni elementi, ki omogočajo telefonu zanesljivo delovanje, preprosto vzdrževanje in dolgo življenjsko dobo. V razvoju Tovarne telefonskih elementov in aparatov so razvili nov telefonski aparat, ki ima številne prednosti pred klasičnimi telefoni. To je elektronski telefonski aparat ETA 60. Na osnovi meritev v laboratoriju CCITT v Ženevi in ustrezanja predpisom Skupnosti jugoslovanskih PTT podjetij je ISKRA že dobila atest za novi izdelek, ki ga s tem lahko vklju- titi tudi lastnemu razvoju.“ je končal inž. Mihev. V kulturnem delu proslave so sodelovali: Moški pevski zbor ISKRA pod podstvom Marka Studena, kvintet Gorenjci iz Naklega in recitator Janko Hvasti. S pestrim in zanimivim programom so bili udeleženci proslave prav gotovo zelo zadovoljni. Po proslavi je bilo družabno srečanje. Za plesne zvoke je skrbel kranjski plesni ansambel Selekcija. Proslave ob 30-letnici ERO so se udeležili tudi nekateri pionirji te panoge, ki so bili v tovarni že leta 1946. Vabljeni so bili vsi prejšnji vodilni delavci te panoge, predstavniki Iskra Commerce, ki delajo pri prodaji ERO, predstavniki nekaterih pogodbenih kupcev, vodilni delavci DO in ZP ISKRA, predsedniki organov upravljanja in družbenopolitičnih organizacij DO in ZP ter seveda vsi delavci tovarne ERO. Alojz Boc INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO/TOZD POLPREVODNIKI TRBOVLJE UGODNA TRŽNA GIBANJA čuje v jugoslovansko telefonsko omrežje. Poskusna proizvodnja je v teku. Pri obstoječih klasičnih telefonskih aparatih nismo najbolj zadovoljni s karakteristikami ogljenega mikrofona in z njegovo zanesljivostjo. Z novim elektronskim telefonskim aparatom so (Nadaljevanje na 2. strani) TOZD TEA: loo% kontrola telefonskih vložkov z napravo B &.K,najsodobnejšo na svetu.Kontrolirajo občutljivost in frekvenčni potek slušalke. V letošnjem prvem polletju je imela TOZD Polprevodniki dokaj ugodne poslovne rezultate, ki so posledica bistvenih posegov v organizacijo proizvodnje in tehnološke izboljšave. Sem lahko uvrstimo tudi kadrovske spremembe v vodstvu TOZD. Konjunktura na tujih tržiščih (tako zahodnih, kot na področju SEV) pa je omogočila še nadaljnje izboljšave v poslovanju TOZD. Glede na načrt TOZD za 1. 1977 je tako prodaja v I. polletju dosegla 68% planirane letne vrednosti slednje na domačem trgu, z 58% pa je bil uresničen tudi letni izvozni načrt. Z načrtnim prehodom na bolj specializirano proizvodnjo polprevodnikov v velikih serijah so dosegli konkurenčnost na domačem in tujih trgih, tako v kvaliteti, kot tudi po ceni. Najboljše uspehe so dosegli na področju plastičnih diod, od katerih je bila dioda 1 A razvita izključno v tovarni in je med najboljšimi v Evropi. Poleg diod v plastičnem ohišju pa so s prehodom na novo tehnotagijo močnostnih diod dosegli svetovno raven kvalitete. Svoj asortiman so nadalje dopolnili s kooperacijskim sodelovanjem, s čimer so si zagotovili popolnejši asortiman polprevodnikov, hkrati pa tudi dolgoročnejšo in stabilnejšo prisotnost na tujih tržiščih. Kooperacijski partneiji so iz evropskih držav. TOZD Polprevodniki načrtuje tudi še nadaljnje nove proizvode, s katerimi bo svojo konkurenčnost še povečala. V kolikor bo sanacija TOZD še nadalje potekala ugodno in v skladu s sprejetim načrtom, bodo predvidoma do konca letošnjega leta uvedli v redno proizvodnjo še nekatere nove izdelke. Slednji bodo še pospešili ugodne poslovne rezultate ter s tem tudi uresničitev sanacijskega načrta. VBR Orožje v rokah delavcev Glasila organizacij združenega dela so velik ustvarjalni in revolucionarni potencial, ki pa je še premalo izkoriščen. Tako je ocenil sedanjo vlogo »tovarniškega tiska" sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZK Slovenije Franc Šetinc, ko je pred kratkim govoril urednikom in novinarjem teh glasil iz vse Slovenije. Dostikrat so še vse premalo zavedamo družbenega pomena omenjenih glasil, ki so pravzaprav baza informacij, hkrati pa prvi, osnovni položaj v boju za nove družbenoekonomske odnose. Ta zelo množična sredstva javnega obveščanja morajo biti potemtakem orožje v rokah delavskega razreda, orožje, ki kar največ prispeva k osvobajanju delovnega človeka. Zato je nujno, da so glasila v združenem delu usmerjena predvsem k temeljnim interesom in potrebam delovnega človeka, s čimer krepijo tudi samozavest in odgovornost zaposlenih. Taka njihova osveščujoča vloga je toliko važnejša v času, ko smo se začeli intenzivno pripravljati na 8. oziroma 11. kongres ZKS in ZKJ; jedro predkongresnih priprav so namreč ravno bitke za konkretne spremembe v slehernem delu združenega dela. V nekaterih tovarniških glasilih je še preveč površinskega, formalističnega, nebistvenega pisanja, iz katerega človek kaj hitro dobi vtis, kakor da skušajo važne probleme kakega delovnega kolektiva speljati na stranski tir. Tu in tam je čutiti, da imajo na uredniško politiko glasil še vedno močan vpliv določene skupine ali posamezniki, kar se navzven kaže v tem, da se praktično spreminjajo bolj v nekakšna računovodska, oziroma analitsko tehnološka obvestila. Značilno je tudi, da ta glasila prepogosto objavljajo samo sklepe in že sprejete odločitve, premalo pa se vključujejo v njihovo nastajanje. »Bistveno za vsako sredstvo javnega obveščanja _pa je, da spodbuja k akciji, katere nosilec je delavec,‘‘ je poudaril Franc Šetinc. Novinarji v glasilih združenega dela se marsikje silno redko lotevajo dejanskih problemov v temeljnih organizacijah, kar je po svoje tudi odraz razvoja samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov. Po drugi strani pa se dogaja, da so glasila vse preveč zaprta v lastne tovarniške plotove in delavcev ne seznanjajo s širšimi družbenimi prizadevanji. K temu nemalokrat precej prispeva pomanjkanje znanja, kar je sicer trenutno splošnejša hiba slovenskega časnikarstva. Zato mnoge informacije tudi niso kaj prida uporabne za konkretne akcije oziroma so brez prave spodbujevalne vloge v procesih samoupravnega odločanja. Na naši letošnji proslavi dneva borca in dneva Iskre v Novi Gorici se je zbralo tudi lepo število gostov,ki se radi Sporazum za omrežno skupino 065 Novi telefonski aparati (Nadaljevanje s 1. strani) želeli doseči predvsem naslednje: — verodostojnejši prenos govora — možnost uporabe enakega vložka (slušalke) na obeh straneh — primernost izdelka za velikoserij-sko proizvodnjo — prednost pri servisiranju zaradi enotnega vložka. Novi elektronski aparat ima elek-trodinamični mikrofon (ki je v bistvu slušalka), ojačevalec in nov hibridni sklop, ki nadomešča prejšnjo indukcijsko tuljavico. S tem so se izognili masivnosti te tuljavice. Poleg že naštetih prednosti je pri novem aparatu pomembno, da je pri njem možna aktivna avtomatska regulacija nivojev. To pomeni, da sta sprejem in oddaja skoraj enako močna, ne glede na razdaljo od telefonskega aparata do telefonske centrale. Tega pri klasičnih telefonih ni možno doseči v takšni meri. Zato imamo z elektronskimi telefoni tudi pri maksimalno dolgih linijah bistveno višje nivoje. Aktivno regulacijo nivoja omogočajo vgrajeni ojačevalniki. Z elektronskim aparatom bo zagotovljena tudi boljša razumljivost govora. Z uvedbo elektrodinamičnega mikrofona se spremeni frekvenčni potek oddaje, in sicer tako, da so poudarjene tiste frekvence, ki ustrezajo fiziološkemu občutku za boljšo razumljivost in se zato ustrezneje prenašajo po kabelskih vodih. Nelinearna popačenja sprejemnega in oddajnega signala so pod 5 %, kar prav tako pripomore k boljši razumljivosti. Popačenje pri klasičnem telefonskem aparatu z ogljenim mikrofonom preseže celo 20 %. Manjša je tudi napetost šumov, ki se pojavijo na izhodu elektronskega aparata brez zunanjega akustičnega vzbujanja. V aparatu so vgrajeni zanesljivi elementi, tudi elektrodinamični vložek zdrži dalj časa. Zato je življenjska doba izdelka daljša. Posebno zaščitno vezje, ki je vgrajeno velektronskem telefonu, uspešno ščiti polprevodniške elemente in aparat pred okvarami, ki jih povzročajo različne prenapetosti na telefonskih vodih. Novi ETA 60 se bo tudi po barvi razlikoval od klasičnega telefona. Izdelovali ga bodo v štirih barvah: sivi, rdeči, zeleni in oranžni. Osnovna plošča in slušalka pa bosta pri vseh barvah črni. Z redno proizvodnjo bo TOZD TEA pričela predvidoma na začetku prihodnjega leta. Podjetje za PTT promet in Nove Gorice s svojo telefonsko omrežno skupino 065 je sklenilo minuli teden s kranjsko industrijo „Iskra“ sporazum o sodelovanju, izdelavi, razširitvi in modernizaciji telekomunikacijskih naprav, oziroma rezerviranju proizvodnih zmogljivosti v tovarnah ,Jskre“ v letih do 1981. Po tem sporazumu bo izdelala in montirala „Iskra“ za omrežno skupino 065 številne nove avtomatske telefonske centrale sistema crossbar in razširila že obstoječe tako, da bo število telefonskih naročnikov na Goriškem poraslo od sedanjih šest na deset, računojoč na 100 prebivalcev. Gre za končne, vozliščne rajonsko in glavno centralo v Novi Gorici, Šempetru, Ajdovščini, Kobaridu, Vipavi, Kanalu, Bukovici, Bovcu, Dornberku, Podbrdu, Podnanosu, Slapu ob Idrijci, Braniku, Godoviču, Trnovem, Tolminu in Idriji. Mimo tega bo „Iskra“ izdelala in montirala ustrezne telekomunikacijske sisteme za povezavo posameznih central z glavno centralo v Novi Gorici. Omrežna skupina 065 obsega celotno Goriško oziroma najzahodnejši del naše države. Sestavljajo jo občine Nova Gorica, Tolmin, Ajdovščina in Idrija, med njimi je tolminska največja. Podjetje zaposluje sedaj 325 delavcev in bo ustvarilo letos 700 milijonov dohodka. Glede na velike potrebe se je odločilo za obširen načrt investicij. Pravkar podpisana pogodba z »Iskro" bo veljala PTT podjetje blizu 100 milijonov dinarjev, s čemer namerava regija preskočiti slovensko poprečje s telefonskimi priključki, ne pa mesto Ljubljano, ki ima že sedaj 12 telefonskih priključkov na 100 prebivalcev. Zanimivo je, da goriška PTT ni sklenila z »Iskro“ običajne nakupne pogodbe, marveč se je odločila za sporazum z mnogo širšim sodelo- vanjem za nekaj let vnaprej, kjer je rezerviranje proizvodnih zmogljivosti le en del pogodbe. Drugi del zajema tesno tehnično sodelovanje obojih strokovnih služb in kar je tudi pomembno: „Iskra“ bo usposobila oziroma priučila kadre iz goriške PTT za tehnično vzdrževanje, kontrolo in tudi morebitna popravila celotne montirane telekomunikacijske opreme. In še nekaj, kar doslej ni bilo običajno v pogodbah za izdelavo in montažo avtomatskih telefonskih central: „Iskra“ je sprejela tudi obveznost z natančno določenimi roki za vključevanje posameznih central oziroma telekomunikacijskih sistemov v javni promet. Za sleherno zamujanje pa je določena tudi pogodbena denarna kazen za vsak prekoračen dan. Marjan Kralj Potrebna bo dvakrat večja količina elektrodinamičnega vložka, kar je opravičilo avtomatizacijo proizvodnje tega elementa. Z veliko prizadevnostjo in ustvarjalnim duhom so v Iskrini temeljni organizaciji TEA razvili telefonski aparat, ki se lahko kosa z najnaprednejšimi rešitvami v svetu. Zgrajen je s tehnologijo, ki je pri nas že tako dolgo poznana in utečena. To je omogočilo ekonomsko povsem upravičeno rešitev. Elektronski telefonski aparat je patentno zaščiten s sedmimi patentnimi zahtevki avtorja inž. M. Marca. Patent je prijavljen v Zahodni Nemčiji, Švedski, Franciji, Belgiji, v Sovjetski zvezi in Italiji, kar utrjuje ugled ISKRE v svetu. Alojz Boc S podpisa pogodbe med PTT in Iskro. ZGORNJE IN SPODNJE KONICE ISKRINE ZVEZDE V (Nadaljevanje s 1. strani) Absurdnost položaja je bila predvsem v tem, da smo bili za neke malenkostne reklamacije, ki so v poslovnem svetu povsem normalne, sploh kaznovani pred sodiščem, drugič pa v tem, daje na to sekretariat za zunanjo trgovino izkoristil svojo pravico iz predpisa, kije po našem mnenju protiustaven in udarec proti nam drastično povečal. Navedemo naj samo, da so po zbranih podatkih odstotki reklamacij iz našega poslovanja, ki jih pri uvozu iz zahodnih držav izvršimo mi, dokaj večji od tistih reklamacij, ki jih dobimo mi iz naslova našega izvoza, pa zaradi tega nikomur na svetu ni prišlo na misel, da bi zaradi takšnih naših reklamacij kogarkoli »obsodili" še manj pa z zvenečo obsodbo škodova-nja ugledu države". Na osnovi naših najostrejših protestov pri Z IS, pri čemer nas je v polni meri podprl naš IS, nam je bila kazen prepovedi uvoza spremenjena v opomin, vendar se nameravamo tudi proti taki kazni pritožiti, oz, sprožiti upravni spor, obenem pa bomo sprožili postopek za ugotavljanje ustavnosti takega predpisa, ki omogoča tako kaznovanje." V Iskri v Novi Gorici je bila ob dnevu Iskre odprta razstava Iskrin hišni stil. Ali menite, da je razstava uspela? Ali imate kake pripombe tudi že k idejnemu pristopu in odnosu do našega skupnega emblema? »Mene, in tudi vse resnične Iskraše, je razstava, ki je imela visokoletečo ambicijo prikazovati novo zunanjo podobo Iskre in ki je bila postavljena ob dnevu Iskre v avli občinske skupščine Nova Gorica, neprijetno preše; netila, lahko bi rekli, v končni fazi tudi šokirala. Zakaj sem uporabil tako močan izraz? Zato, ker si je služba designa privoščila nekaj, za kar ni niti pooblaščena še manj pa očitno kvalificirana, to je, da je iz celotne podobe firme demonstrativno izpustila zvezdo, tisto zvezdo, ki danes tako v Jugoslaviji, kot tudi v velikem delu sveta simbolizira vse tisto, kar je Iskra v svojih 31 letih obstoja postala, tisto zvezdo, na katero smo vsi resnični Iskraši navezani, pa tudi ponosni. Odločitev, čeravno tudi samo 0 predlogu za tako podobo, je toliko J pomembna, da si je neka služba ne bi Se, smela brez široke strokovne, saino;L fet upravne in politične verifikacije nikoli privoščiti."' No, za konec, da spet najdem0’ verjetno, harmoničnejši ton zaključ Koi ka, še vprašanje o letošnjem prvem do; izboru Iskrinih nagrajencev...? »Mislim, da je imela komisija, kij6 's> izbirala med mnogimi prispelimi pred’ ^ logi za to prvo podelitev Iskrinil1 *' nagrad, ki naj bi postale redne in tra' -dicionalne, z ozirom na prvo podeli' tev, izredno težko delo. Menim, daj6 svoje delo, ko je spisek nagrajence' predložila skupščini Iskre, opravil3 izredno dobro in iz razgovora z Iskra® na našem srečanju v Novi Gorici bi lahko zaključil, da na splošno zadc \ volj stvo in odobravanje velike večin6 Iskrašev, kar še povečuje vredn nagrad našim prvim nagrajencem. PRIZNANJA OB 30-LETNICI ERO Priznanja delavskega sveta delovne organizacije so prejeli: 1. Burmaz Ivo 2. Krivec Vilibald 3. Lavtar Ivanka 4. Plave Zora Priznanja delavskega sveta TOZD ERO so prejeli: 1. Jerkovič Majda 2. Smitek Marija 3. Hočevar Ljubica 4. Koblar Zofija 5. Kralj Julka 6. Kolman Mihaela 7. Zebec Anica 8. Milakovič Milan 9. Slatnar Marija 10. Huskič Stevka 11. Pogačar Francka 12. Kopina Vili 13. Zaletel Jože 14. Kramar Miha 1 5. Perdan Jože 16. Mikič Cveto Priznanja delavskega sveta TOZD ERO so prejele tudi naslednje trgov*^ organizacije: Iskra Commerce TOZD Domači trg. Metalka, Merkur Kranj, Elektroteh^ Ljubljana, Jugotehnika, Kovinotehna Lj., Jeklotehna Maribor, Nai^ Zagreb, Gramat Zagreb, Ferimport Zagreb, Elektromaterijal Rijeka, domaterijal Rijeka, Brodokomerc Rijeka Metal Banja Luka, Unima Sar3 ^ jevo, Feroelektro Sarajevo, Bosnaauto Sarajevo, Poljooprema Sarajev°' Metalservis Beograd, Tehnopromet Beograd, Robne kuče Bg, Elektr0 te h na Beograd, Kopaonik Beograd, Rud nap Beograd, Tehnometal Skopi6 r Naprej zastave! Na travniku, kjer smo minulo soboto v Novi Gorici množično praznovali dan borca in dan Iskre, je razumljivo vrh visokega droga visela tudi slavnostno razobešena zastava, slovenska zastava s peterokrako zvezdo. Bolje rečeno, naj bi visela slovenska zastava s peterokrako zvezdo. Natančneje: bila bi taka slovenska zastava, če bi jo gledali, ko bi stali na glavi. Res je baje vina na prazničnem zabavišču zmanjkalo že sila hitro in ob petih popoldne so žene može iskale že tudi pod mizami. Kakorkoli že'. kaže, da je bila ta zastava obešena narobe že od vsega začetka za one, ki so pozneje videti narobe, drugače si to težko razlagamo. Slovenske barve so bela, modra in rdeča; če to obrnemo, dobimo sicet barve srbske trobojnice — proti temu zagotovo nimamo ničesar; še več: v duhu bratstva in enotnosti jo radi še in še izobešamo družno z našimi it1 drugimi jugoslovanskimi zastavami. Samo, v tem primeru ni šlo niti za srbsko zastavo, kajti po ustavnih predpisih petokraka rdeča zvezda V naših zastavah stoji s srednjo konico navzdol, v sredi, tako, da z dvema krakoma počiva na osnovni barvi, v primeru slovenske zastave na rdečem, v primeru srbske na belem polju. Zastave razobešamo pogosto in zato smo očitno postali do tega obešanja često prepovršni, skoraj nemarni; vse nam je samo mala dodatna dekoracija in nič več. Zastava pa je .simbol, je ponosno znamenje naše neodvisnosti in svobode. Ni vseeno kakšne so zastave: zaprašene, umazane, povaljane ali čiste in urejene. Bolje ena dostojno in spoštljivo izobešena zastava kot pet na slepo obešenih. Gotovo: prišel bo čas, ko se bo človeštvo morda združilo pod eno samo zastavo, toda do takrat: spoštujmo naše zastave, ki nam prav kažejo pot naprej! Še posebej, kadat se zbiramo na praznike teh zastav! mak/ Pr Rt Vc se Rt v< \l INDUSTRIJA KONDENZATORJEV SEMIČ Letos skoraj za tretjino več / j Delovni kolektiv Industrije kon-^enzatorjev v Semiču se lahko pohvali ^rezultati, ki jih je dosegel v letoš-lliem prvem polletju. Kako tudi ne, saj 80 njegove letošnje prozvodne obvez-.; losti za nad 30 % večje od tega, kar je :Z < dosegel v preteklem poslovnem letu. V prvem polletju so izpolnili polo-'ico načrtovane letne obveznosti, to P1 pomeni, da so izdelali kar 60 % več č dejstvo, da tudi letos proizvod-bi nj° spremljajo nekatere težave, so do-l0- s,e^eni polletni rezultati razveseljivi in oli ,° volj uje jo upanje, da bodo ob koncu j ®ta fe bopi. ^ , Temeljne organizacije Industrije lC ,0,idenzatorjev pa so v tem obdobju 0segle še drug dober rezultat. Od ih-------------------------------------------- j! ra-:li--jč & aŠ bi lo- flCl )S* januarja do konca letošnjega junija so namreč izvozila za nekaj nad 2 milijona dolarjev, pretežno na zahodna tržišča, to pa pomeni, da je bilo v letošnjem prvem poletju izvoženih skoraj 3 krat toliko kondenzatorjev, kot v lanskem prvem polletju. Tudi to je obetaven podatek, ki govori o uspešnem uresničevanju letošnjih načrtov Industrije kondenzatorjev v Semiču. Žal pa je treba tem ugodnim podatkom dodati drugega, kine ustvarja tako razveseljive slike. Kljub proizvodnim in izvoznim rezultatom namreč ostanek dohodka ne bo kdo ve kako velik. Vzrok za to je treba iskati predvsem v nizkih, že več let enakih prodajnih cenah, ob močno povečanih družbenih obremenitvah pa tudi ob precejšnjih podražitvah reprodukcijskega materiala. Pri tem lahko samo večja proizvodnja, izkoristek vseh notranjih rezerv in varčevanje pri stroških, zagotovijo rentabilnost proizvodnje., V Industriji kondenzatorjev so v aprilu za okrog 30 % dvignili osebne dohodke, dotlej najnižje v okviru ZP *OZD TEN, LJUBLJANA r' naprava ZA USMERJANJE ZVEZE RRS-4 FM 7200 J Iskra. Skladno s tem so opravili tudi novo sistemizacijo in popis delovnih mest, kar bodo drugje opravili do konca letošnjega leta. Kot smo že v uvodu omenili tudi letos ne gre povsem brez težav, vendar pa je upati, da le-te ne bodo prevelike in vplivale na zaključne rezultate ob koncu leta 1977. Prodaja kondenzatorjev iz semiških TOZD sicer poteka normalno, vendar pa je čutiti pritiske na cene, kar bi lahko šteli kot predznak bližajoče se recesije, kar bi lahko ogrozilo uspešnejše poslovanje tega, že skoraj 1.300-članskega delovnega kolektiva. V temeljnih organizacijah združenega dela Industrije kondenzatorjev v Semiču pa imajo razen tega še vedno kadrovske probleme. Ne manjka jim sicer toliko strokovnih sodelavcev, kot pa mentorjev za mlajše sodelavce, vendar upajo, da bodo tudi ta problem omilili glede na določila sporazuma o delitvi OD, po katerem bodo tudi ti kadri bolje stimulirani kot so bili doslej. - J. C. — Kot usmerjene zveze razumemo tiste sprejemno oddajniške naprave oziroma sisteme, ki omogočajo brezžičen prenos informacij, kot n. pr. telefonski pogovori, telegrafski signali ali prenos podatkov. Informacijo prenaša elektromagnetno valovanje zelo visokih frekvenc. Za tovrstne naprave se frekvenčno področje uporabe razteza od 30 MHz pa vse do 15,MHz. Pri tako visokih frekvencah je možno elektromagnetno valovanje, s pomočjo posebno oblikovanih anten, zgostiti v dokaj ozke snope in te poljubno usmeriti, s čimer dosežemo občuten prihranek na visokofrekvenčni energiji. Ta lastnost je dala tem zvezam tudi ime ..usmerjene zveze". Praviloma sta oddajnik in sprejemnik instalirana na mestih in v oddaljenosti, da je vidljivost med oddajno in sprejemno anteno zagotovljena. Pri večji oddaljenosti oziroma, če vidljivosti ni, je potrebno med oddajnik in sprejemnik postaviti eno ali več aktivnih ali pa tudi pasivnih relejnih postaj, tako da je vidljivost vedno zagotovljena. Od tod tudi ime, ki ga večkrat srečamo „radio-relejne zveze". , Prvi poskusi s takim načinom brezžičnega prenosa informacij, segajo že v obdobje pred drugo svetovno vojno. Z napredkom tehnike pa so se te naprave tako izpopolnile, da so leta 1951 na VI. zasedanju mednarodne komisije za radiokomunikacije CCIR v Ženevi sprejeli priporočilo, da so naprave za usmerjanje zveze po kvaliteti in zanesljivosti enakovredne prenosne poti kot kabelske zveze. S prodorom polprevodnikov pa so se dimenzije in poraba naprav občutno zmanjšale, povečala pa se je zanesljivost in kapaciteta prenosa. Cena take zveze na km je postala kmalu nižja kot cena enakovredne kabelske zveze, tako, da danes usmerjene zveze že prevladujejo skoro v vseh delih sveta, posebno če se zave- damo, da so satelitske zveze tudi usmerjene zveze. Razvoj naprav za usmerjanje zveze se je pričel pri nas takoj po drugi svetovni vojni, kajti že izpred vojne izhajajoče nerazvito in med vojno porušeno telekomunikacijsko omrežje je zahtevalo hitre in ekonomične rešitve. Na bivšem Inštitutu za elektroveze, so bili razviti in izdelani prvi prototipi in manjše serije malokanalnih usmerjenih zvez, ki so bile dane v obratovanje že leta 1953 raznim PTT podjetjem in drugim ustanovam. Kasnejši razvoj in proizvodnja takih naprav za posebnega kupca in širjenje proizvodnega asortimana pa nas danes uvršča na prvo mesto v jugoslovanskem prostoru. Hitri razvoj in modernizacija telekomunikacijske mreže in zasedenost nižjih frekvenčnih področij v Jugoslaviji pa sili potrošnike, da žele imeti naprave z višjim številom telefonskih kanalov na višjih frekvencah. Tej razvojni situaciji na področju telekomunikacij je prisluhnila tudi ISKRA in približno pred tremi leti pričela z razvojem nove družine naprav na frekvencah okoli 7200 MHz. Naprava za usmerjene zveze RRS-4 FM 7200 24/60/120 je naj- (Nadaljevanje na 4. strani) Prijateljski obisk Pred kratkim nas je obiskala v Sloveniji skupina poslovnih partnerjev in predstavnikov občin iz sosednje Italije pod vodstvom našega predstavnika Iskre v Milanu Franja Valenčiča. Predvsem so bili med obiskovalci tudi številni predstavniki italijanskih elektri-ških podjetij in podjetij za distribucijo električne energije. Sicer pa je najboljše, če seznam teh uglednih in prijateljskih gostov navedemo kar v celoti. Iz Aziende elettrica Milano so nas obiskali: generalni direktor dr. Oreste Gualdoni, svetovalci odvetnik Mauri-zio Prada. nrofesor Giuseppe Maeri in Slika prikazuje leseni provizorij,postavljen pred 25 leti za proizvodnjo. Zdaj ga bodo podrli,popravili in prenesli v Črtnošnjice,kjer bo nekoliko zmanjšan služil kot objekt za 4o skupnih ležišč,restavracijo in prostore za osebje,v nastajajočem dolenjskem zimskem rekreacijskem centru. odvetnik Antonio Violini, dalje generalni sekretar odvetnik Eugenio Sara-cini, direktor nabave ing. Vincenzo Forzani in tehnični direktor ing. Vincenzo Grugni. Iz ACEGAT Trst direktor elektrotehniške službe ing. Romano ter odgovoren za električna stikala ing. Garsenti in odgovorni za distribucijo električne energije ing. BEe. Iz ASM Verona sta bila navzoča direktor za nabavo mg. Severi m tehnični direktor ing. Merci, medtem ko sta bila od ASM Brescia navzoča direktor za izvajanje del ing. Job in direktor za energetiko ing. Capra. Med obiskom pri nas, kije trajal od 20. do 22. junija, so najprej obiskali Bled, nato Kranj m Blejsko Dobravo ter Ljubljano, od koder so po obisku Iskra Commerce 22. popoldne odpotovali nazaj v Milano. Med svojim bivanjem so konkretno obiskali organizacijo Iskre na Blejski Dobravi, organizacijo telekomunikacije v Kranju, kjer so si še posebej o-gledali proizvodnjo Metaconte, proizvodnjo električnE števcev v Kranju, v Ljubljani, kjer so si ogledali tudi elektrarno, pa jE je sprejel tudi predsednik sicupščme ZP Iskra mg. Vlado Klavs. ____________________ Gostje so se razumljivo posebej zanimali ne le za tehniške dosežke Iskre, ampak tudi za distribucijo elektrike, vode m plma pri nas, ter nakazali številne oblike za prEodnje sodelovanje. Organizacijsko jim je vzbudil pozornost tudi sistem našega samoupravljanja, skratka, kaže, da smo si znova razširE krog prijateljev, s katerimi bomo tudi bodoči poslovni stiki še lažji m še učmkovitejši. mak X KOLEKTIVNI DOPUSTI V LETU 1977 Široka potrošnja: Antene Vrhnika Montaža Spodnja Idrija Elektromotorji Železniki Radijski sprejemniki Sežana TV Pržan Gospodmjski aparati Reteče Elektro mehanika: ATC tabore Števci Vse druge TOZD imajo kolektivni dopust IEZE: Vse TOZD imajo kolektivm dopust od 18. 7. do 7. 8.; v TOZD Magneti bo ves čas delala ena izmena, TOZD Orodjarna pa bo imela kolektivm dopust samo od 18. 7. do 30. 7. KONDENZATORJI SEMlC: Vse TOZD imajo kolektivni dopust od 16. do 31. 7. nima 22. 7. do 7.8. 22.7. do 7.8. 18. 7. do 7.8. 15. 7. do 7.8. 16. 7. do 31. 8. 4. 8. do 22. 8. 4. 8. do 22. 8. 18.7. do 4.8. Avtoelektrika: Vse TOZD m skupne službe bodo imele kolektivm dopust v času od 21. 7. do 8. 8. X_________________________________________________________________________/ ra' i/C/i r°i ij«'i / °že Benčič je bil ob prvem Titovem obisku v Iskri DrortSedn'l< ^dikata, v tovarni pa je opravljal dolžnost šefa vornk C'Je l