Leto II. — št. 40. Ajdovščina, 12. oktobra 1946 _______________________________ Cena 4.— lire 2 delom ne bomo odnehali vse dotlej, dokler ne bo vsa stavba naše velike domovine dokončana in dokler ne bodo v njej vsi naši narodi lepo in srečno živeli Kako je že napisal jugoslovanski minister Milovan Djilas graditeljem Mladinske proge? Približno takole je napisal: »Nenadoma ti postane jasno, kako veliko delo je moral vložiti človek, da so te tračnice presekale polja in njive, preskočile reke in se prebile skozi gozdove in jarke. To človeško delo postane nenadoma veliko, veličastno. Človek ga vidi uresničenega, otipljivega. Vidi ga v pragovih, ki so jih nosila ramena, v zavojih, ki so jih uredile in usmerile roke, v zemlji, ki so jo odvažali vozički — v vseh vidi žive ljudi, njihove napore, njihov znoj, njihov um, ki je skrbno in pazljivo vse to napravil.« Takih besed so dostojni brez dvoma tudi naši graditelji prav vsi, ki s° «e trudili z ljubeznijo, z žrtvovanjem pri delu in obnovi in tem bolj Usti izmed njih, ki so si z delom Priborili naziv »udarniki«. Da, morda marsikdo izmed nas ni tako globoko pomislil, kadar je z bližnjega holma pogledal na nove, živordeče strehe naših domov, na vesel smeh po naših vaseh, ni pomislil, kako so ti domovi zrasli na zapuščenih pogoriščih. Morda se je ob samem tem pogledu, da so spet hiše, ki nudijo streho našim ljudem, zadovoljil, ne da bi pomislil malo več. Včeraj neprehodne ceste nas danes zopet režejo; ali smo vsi pomislili, kje je vzrok temu? Mrtvi, turobni, zarja-neli stroji, ki so bili včeraj samo še zvilo železje, danes zopet buče, tonarne delajo, v gluhih rovih pod zem-tj° je spet življenje; srebro, premog Se valita izpod zemlje. Saj res, in sama zemlja: ogromni stroji, traktor-jij plugi, sejalni stroji se zajedajo redno bolj pogosto v grudo, ki je bila še včeraj zapuščena, prepletena z bodečo žico, posejana z minami in bunkerji. Ali smo pomislili, kje je rjlobok vzrok vsemu temu? To je človeško delo, kakor je napisal Milovan Djilas, v vsem tem se nidi žive ljudi, njihove napore, njihov Zn°j, njihov um, ki je skrbno in paz-tjivo vse to napravil. Še več, v tem dolu se kaže zavestno žrtvovanje na-rih ljudi, darovanje svojih sil, svojega Zn°ja, vseh svojih umskih moči naši skupnosti, domovini, ljudstvu. Na vsakem koraku, povsod se torej odraža Uk našega silnega, nezlomlji-Vega delovnega človeka. Obnovljena vas — njegovo delo, silni stroji — njegovo delo, mostovi, ceste in če hočete tudi nova radioodajna postaja v Ajdovščini — vse to je njegovo delo. f vsem lem je sok življenja, je znoj, je sila našega delovnega človeka. Pa ti morda poreče nekdo: »Po-Ujej no, kako v ljudski državi izrab-[jujo delovne ljudi, saj se v vsem kaže le delo delovnega človeka.« Pa bi se mi vprašali, kako so nastale tovarne po vsem svetu, kdo je te lo-varne gradil, kdo gradi stroje, kdo rije pod zemljo? Delovni človek. In Prav ob tem dejstvu se še bolj mo-lločno manifestira resnica, da je de-.0vni človek nosilec življenja, da pa 3e bistvena razlika tam, kjer dela člo-Vek pod bičem, kjer nosi svojo delovno silo na trg ponujat za bore denarje, da reši sebi in svoji družini golo življenje, in tam, kjer delovni Jovek gradi zase, kjer z vso svojo delovno silo gradi svojo domovino. i'1 Potem: ni nič čudnega, da je v Sl'ojem delu tam, kjer ima on oblast v rokah, kjer res dela zase, za Ijud-sko skupnost, za svojo domovino, ne Pa za par petičnih izkoriščevalcev ali Ceto trustovskih mogotcev, v delu ne-nstrašen, nezlomljiv in da dobiva njegovo delo pečat udarništva, pečat e!Jai da delavec sam sebe v delu Prekosi. govorniki preteklo nedeljo ob priliki svečanega odlikovanja prvih primorskih udarnikov, da v istem trenutku, ko v coni B prejemajo delavci odlikovanja za svoje silno delo in utsvar-janje, da v istem času v coni A delavce pretepajo, zapirajo in celo pobijajo. Ni bistvo te razlike neka demarkacijska črta, bistvo te razlike je v globokem občutju in zavesti delovnega človeka, bistvo te razlike je v tem, da je deloven človek v coni B svoboden, da pa je delovni človek v coni A obsojen na svobodno, če hočete »deinokratično« izkoriščanje. Preteklo nedeljo smo torej videli v Ajdovščini 73 iidarnikov. Kaj se to pravi? 73 najboljših, 73 izmed tisočer in tisočev, 73 prvih, najbolj požrtvovalnih, ki se jih je naše ljudstvo samo izbralo in si jih samo postavilo za vzgled. Zakaj? Zato, ker so delali boljše, ker so napravili več, ker so vso našo delovno skupnost, ki vsa teži k enemu in istemu cilju, prekosili. Takrat jim je med drugim spregovoril tudi tovariš Ivan Regent, in sicer preko radia v Ajdovščini, ki je bil prav tako udarniško zgrajen: »Poverjeništvo pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za Primorje je danes nagradilo 73 udarnikov Titovega tekmovanja, 73 zavednih delavcev Primorja, najzavednej-ših delavcev našega Primorja, ki so z udarnim delom v proizvodnji in obnovi dokazali svojo zvestobo in svojo nesebično ljubezen do naše napredne Jugoslavije, do naše Slovenije, do našega primorskega ljudstva. Naj bodo ti naši nagrajeni udarniki živ in vzpodbujajoč vzor, kako je treba za svobodno domoviiio in za svobodno ljudstvo in za svobodo sploh delati. Hvala jim za delo, hvala jim za vzor. Mi jim ob tej priliki prisegamo, da se bomo ravnali po njihovem zgledu. Dolga desetletja, stoletja je trpelo naše ljudstvo. Vztrajalo je, borilo se je in danes sme osvobojeno na svoji svobodni zemlji povedati glasno, da je svoje usode gospodar. Težko je bilo življenje v suženjstvu, težak je bil boj proti zatiralcem in zasužnjevalcem. Naše ljudstvo pa je v tem težkem boju zmagalo in danes je ni sile na svetu, ki bi mu mogla ukrasti sadove njegovega boja. Te sadove branijo naši vojaki, branijo jih naši udarniki, brani jih vse naše delovno ljudstvo. Na današnji dan udarništva prisegamo mi vsi, da ne bomo nikdar dovolili, da bi nas kdo oropal sadov boja našega ljudstva! Sovražnik je porušil naša mesta in vasi, naše železnice, naša prometna sredstva, naše bolnišnice, naša zdravilišča. Naše ljudstvo bo s svojim tekmovanjem vse porušeno obnovilo in zgradilo novo gospodarstvo, a v novem gospodarstvu vzgojilo novega človeka, naprednega človeka, ki se zaveda, da nepremagljiva je le napredna ideja, da je bodočnost v rokah naprednega človeka, naprednih narodov. Zalo pozdravljamo naše ljudske tekmovalce in udarnike med njimi, ki obnavljajo v hitrem tempu porušeno in gradijo novo. Pozdravljamo napredne ljudi našega delovnega in naprednega naroda in jim zagotavljamo, da s svojim delom ne bomo odnehali vse dotlej, dokler ne bo vsa stavba naše velike domovine dokončana, pokrita in dokler ne bomo v njej bogato in srečno živeli. Danes, 6. oktobra pa je za nas še drug praznik udarništva. Udarno smo zgradili našo radiopostajo v Ajdovščini. Na to radiopostajo pa smo ponosni tembolj, ker nas bo ta spajalg s Slovenijo, z našo ožjo domovino, preko katere hočemo biti tesno povezani z vsemi narodi Jugoslavije, z njihovimi prizadevanji pri obnovi in izgradnji novega sveta. . ^ teh neizpodbitnih resnicah po Bodi naša nova radiopostaja po- }e ùvor temu, kar so govorili poedini zdravljena! Sprejemaj in prenašaj naš IZZA ZELENE MIZE Angloameriski ^glasovalni stroj" ne more izdelati pravičnih sklepov Ne pozabimo, da sila ni nikjer dobra in da pred silo narodi niso nikoli klonili Poglavitna stvar, ki jo sedaj komisija ešuje, je vprašanje, kako urediti trža-ko svobodno ozemlje. Za to rešitev je reč delegacij postavilo svoje predloge. £akšni so ti predlogi' in kakšno vred-lost imajo, lahko uganemo že ]X> delegacijah, ki so jih postavile. Resnično judski in pravičen je predlog Jugosla-dje in Sovjetske zveze, ki daje ljudstvu nežnost svobodnega razvoja, osebne svobode, pravice kot jih mora imeti vsak vo/boden državljan. Kot temelj držav-tega ustroja naj bi bila ljudska oblast, vobodno ozemlje pa bi ščitil Varnostni vet, ki bi vodil zunanjo politiko. Ameriški, angleški in francoski pred-pgi so pač ladro sestavljeni, da jemljejo judstvu vse pravice pri upravi, zakonih, •odstvu in dovoljujejo okupacijski voj-iki, da še nadalje dela nered in po-rzroča težak položaj v Trstu. Tega sicer liso napisali, pa je le tako, ker pred-agajo imperialisti, kjer se posebno od-ikuje ameriška delegacija in tudi an-'leška, da naj bo guverner najvišji za-wvednik z vsemi pravicami. S temi pia-ricami lahko izvršuje najrazličnejše krivice, saj ima tudi sedaj ZVU vse pravice, dela pa le krivice, ki jih občuti le jošteno protifašistično ljudstvo. Ko je govoril sovjetski delegat Vi-šlnki, je dejal, da gre na pariški konferenci za dve stališči. Prvo hoče v vprašanju Trsta okrepiti in razviti demokracijo, tako hočejo vse demokratične države. Drugo stališče, ki ga zastopajo delegacije Amerike, Anglije in Francije, hoče razbiti demokracijo v Trstu. Dejal je: »PRIZADEVAJO SI OMEJITI PRAVICE LJUDSKIH MNOŽIC« Višinski ni prizanesel imperialističnim nasilnežem in jim je odkrito povedal, da hočejo vsiliti oblast, ki bi ne bila odgovorna ljudstvu. Izgovarjajo se na razmere v Trstu. Tudi po drugih drža-vah so na dnevnem redu uboji in stavke. Torej bi tudi Amerika morala izgubiti vse demokratične svoboščine, kajti tam je1 največ stavk. Višinski in za njim jugoslovanski delegat Jože Vilfan sta svetovala, naj se sporazumno reši to vprašanje. Treba bi bilo najti vse one točke, kjer že obstoja soglasje, vse ostale točke pa bi rešil Svet ministrov štirih velikih sil. Vilfan je omenil tudi stanje v Trstu in ; dejal: »ZA TO STANJE STVARI NE NOSI, KRIVDE LJUDSTVO, AMPAK SEDANJI REŽIM V TRSTU« Svet masrikaj doživlja, v Nemčiji, kjer je gospodaril krvavi Hitler, svobod-1 no volijo, v Trstu pa je narobe. Angle-M delegat res ne laže, če pravi, da v > 'rstu vlada teror, toda ta teror izvaja lolicija, ki ubija celo' žene. Izmišljotine, j la se Italijani in Slovenci v Trstu so-1 razijo, so razkrinkale manifestacije ita-ijanskih in slovenskih protifašistov, ki o v stolisočih manifestirati zname-iju največjega soglasja po tržaških uli-:ah ob prihodu mednarodne komisije, /ilfau je nadaljeval: »Angleški delegat hoče, da bi bil Trst leodvisen tako od Jugoslavije kakor od lalije. S tem se strinjamo, toda ZAHTEVAMO, DA BI BIL TRST NEODVISEN TUDI OD VSEH OSTALIH TUJIH DRŽAV« Ta izjava jugoslovanskega predstav lika Vilfana je pomembna zaradi tega ier je to ponoven poskus, da bi prišlo Lo soglasnega sporazuma glede vseh ipomili vprašani o statutu Trsta. Tu je angleški delegat Connatly izbruhnil in govorit zelo ostro. Spozabil (e je tako daleč, da je zamenjal v svo-em govoru Trst z Jugoslavijo. Večkrat e rekel »glede Jugoslavije« namesto •glede Trsta«. V komisiji je to zbudilo .plešen smeh. Priporočiti bi mu bilo tre- ba, da se uči še zemljepisa. Jože Vilfan je obrazložil jugoslovanski predlog, po katerem bi v Trstu zastopal Jugoslavijo guverner. Varnostni svet pa bi zastopal visoki komisar. Trst gospodarsko ne more živeti brez pomoči zaledja, v prvi vrsti Jugoslavije. Če konferenca ne more razumeti teh skupnih potreb, tedaj tudi NE MORE ZAHTEVATI OD JUGOSLAVIJE, DA RAZUME POTREBE TRSTA, KI BI LOČEN OD NJE Ko so na seji prerešetali vse predloge, so prešli na glasovanje o teh predlogih. Im pokazalo se je, da je spet »glasovalni stroj« angloameriških imperialistov sprejel vse predloge, ki so jih sami stavili, in odbili one, ki jih je stavila SZ in Jugoslavija. Dosti je že bilo govora, da glasujejo protidemokratične delegacije Brazilije, Južne Afrike, Avstralije, Anglije. itd., kakor ukaže Amerika. To imenujemo sedaj že stroj, ker kakor / v , ■' .::t: > ... $ *0* u fv* V bi potegnil za vrvico, dvignejo roke in glasujejo, kot to hoče Amerika. Ta glasovalni stroj je v več kot 50 zaporednih glasovanjih izvršil vedno ukaz Amerike. S tem je bilo v glavnem zaključeno delo politično teritorialne komisije za Italijo. Komisija mora samo še sprejeti poročilo, ki bo predloženo plenarni seji mirovne konference. Da bi prišlo do boljše ureditve tržaškega ozemlja, je na ponovni seji jugoslovanska delegacija skupno s sovjetsko in poljsko izvedla nov poskus. S pomočjo angloameriškega glasovalnega bloka je komisija sprejela francoski predlog, ki odvzema vso oblast tržaškemu ljudstvu in jo izroča guvernerju. , Seja je bila podobna bolj burki in Višinski je po domače povedal, da KOMAJ VSAK PETI VE, ZA KAJ GRE Vrhunec je dosegla izjava jugoslovanskega delegata Vilfana, ki je dejal, da je neresno zahtevati od delegatov, da bi glasovali ob 5 zjutraj v tako težkih in važnih vprašanjih. Ob 5 lahko glasuje samo »glasovalni stroj«. Jugoslavija sicer prisostvuje, toda rip življenja in povej vsem našim ■atom, da smo tu, na teh naših siamskih tleh, kot skala, ki je nikaki harji ne morejo omajati. Tu živimo ise in za Slovenijo, zase in za Jugo-avijo, zase in za napredno demo-'acijo vsega sveta. Mi se odtod ne memo, mi hočemo, da bodo vsi Slo-mci združeni v Sloveniji, v novi, lobodni Jugoslaviji in se bomo za i našo pravico borili, dokler ne bo resničena. Na svetu ni in tudi ne more biti ke sile, ki bi nam mogla vzeli pračo do boja za združitev z demokra-čno Jugoslavijo, s našo Jugoslavijo. Za zeleno mizo so se Lori li imperialistični nasilniki zato, da »ZVU guvernerja« zamenja guverner z novimi rokavicami; v st\aii pa gre za preračunano omejevanje ne samo demokratičnih, ampak celo človečanskih pravic tržaškega ljudstva. Slika prikazuje posnetke z demonstracij v coni A, delavca, kateremu so civilni policisti razbili glavo in civilne policiste v njihovih akcijah. JUGOSLAVIJA NE PRIPISUJE ODLOČITVAM ANGLO-AMERI-ŠKEGA BLOKA NOBENE VELJAVE in se ne bo čutila vezano z nobeno odločitvijo, ki bi bila na ta način sprejeta. Naša nova radiopostaja v Ajdovščini bo naše srce, bo naš jezik, ki bo govoril vsemu svetu razumljivi jezik, da je svoboda nepremagljiva, da je napredek nepremagljiv, da so zato nepremagljivi narodi, ki se borijo za napredek in za svobodo in da smo zategadelj nepremagljivi tudi mi.« Dokler bomo torej delali, dokler bomo svoje delo cenili, dokler bomo stremeli za tem, da bi še boljše delali, toliko časa bomo nepremagljivi, to nas uči preteklost, lo nas uči naš boj in naše delo, to nam je potrdil dan naših udarnikov v Ajdovščini. Prizadevanja Jugoslavije niso naletela na razumevanje. Angloameriška večina, v kateri je tudi francoska delegacija odigrala vlogo ponižnega in ubogljivega glasovalca, je brezobzirno vztrajala v svoji nameri, da Trstu vsili verigo kolonialnega suženjstva. Pri tem je angloameriška večina doživela popolen moralni im politični poraz, ker ni mogla niti z eno besedo ovreči dokazov jugoslovanske, sovjetske in drugih delegacij. Maščevali so se s preglasovanjem. Ne pozabimo, da sila ni nikjer dobra in pred silo niso narodi nikoli klonili. Cona „A"r sprejemni izpit za »guvernerjev raj" PREBIVALCI LIVŠKIH VASI NAD KOBARIDOM NOČEJO ZVU PLAČEVATI DAVKA Livške vasi nad Kobaridom so izpostavljene stalnim napadom terorističnih tolp iz Videmske pokrajine, pred katerimi se morajo prebivalci sami braniti z golimi rokami. Prebivalci teh vasi so vse leto sami vzdrževali učitelje in za to potrošili 42.000 lir. Sami so sj napeljali elektriko, ki jih je stala 1,800.000 lir. Sami so organizirali in vzdrževali počitniško kolonijo in podpirali potrebne družine. Čeprav zavezniška vojaška uprava doslej ni prav ničesar napravila za te vasi, zahteva od njih 92.106 lir davka. Poleg tega je Zavezniška vojaška uprava prodala gozdove na Matajurju, ki so bili last njihove občine, in dopustila, da so teroristične tolpe iz Videmske pokrajine povzročile milijonsko škodo z izsekavanjem gozdov. Zaradi vseh teh dejstev so se prebivalci livških vasi uprli plačevati ZVU davek. Mladino, ki jo je rodila slovenska mati, skušajo načrtno oropati materinega jezika RESNICA BODE V OCI \ Festival dela in kulture v Gorici Policija je aretirala manifestante, ki so vzklikali maršalu Titu Pni teden v oktobru so bile po vsem goričkem okrožju številne kulturne prireditve in velike manifestacije kulturnega dviga ljudstva Julijske krajine. Po vseh vaseh so pripravljali alegorične vozove za zaključni dan festivala, ki je bil v nedeljo v Gorici. Na goriških ulicah je bila zastopana vsa goriška pokrajina. Slovenski in furlanski kmetje iz Furlanije so v sprevodih prikazovali svoje letne pridelke, industrijska in obrtniška podjetja pa izdelke iz svojih strok. Kljub vsej kampanji zavezniških zasedbenih oblasti, ki so po vsem gor iškem okrožju po zvočnikih na avtomobilih razglašale, da ZVU dovoljuje festival le pod pogojem, da bodo vozovi samo simbol dela, da so prepovedane vse zastave, vsakršni politični simboli, simboli borbe, partizanske pesmi, politična gesla Ud., je bila včeraj Gorica in bližnja okolica vsa okrašena z jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami z rdečo zvezdo. Zavezniške oblasti so mobilizirale vso civilno in vojaško policijo, ki sta kontrolirali vse dohode v mesto in pregledovali vozove, ki so prihajali iz bližnjih vasi. Na Tržaški cesti je policija ustavila, in prepovedala dohod v mesto simboličnemu vozu iz Vojščice, ki je predstavljal Julijsko krajino s francosko linijo, začrtano z bodečo žico. Nadalje so ustavili tudi druge simbolične vozove, na katerih je bila prikazana borba in trpljenje primorskega ljudstva. Na trgu Caterini se je pred 30.000 glavo množico uvrstilo 70 alegoričnih vozov, ki so v sprevodu obšli mesto. 2e takoj po pričetku sprevoda pa se je pričela borba med ljudstvom in policijo. Navdušeno ljudstvo je začelo v sprevodu razgrinjati svoje zastave, ki jih je vojaška policija trgala. Policija je tudi aretirala manifestanta, ki je vzklikal Titu. Na 'Korzu Roosevelt je bila pred kavarno Garibaldi zbrana skupina italijanskih reakcionarjev, ki so napadli sprevod s kamenjem. Prišlo je do spopadov, med katerimi je bilo laže ranjenih 5 oseb. Sprevod je nato slavnostno zaključil svoj pohod na Travniku, kjer je bila zbrana velika množica ljudi. Popoldne je bil na velikem mirenskem stadionu, ki je bil okrašen z italijanskimi in jugoslovanskimi zastavami z rdečimi zvezdami, velik fizkulturni nastop. Pred nastopom je zbrano množico in fizkulturnike nagovoril v imenu SlAU-a tov. Albin Buje, po čigar govoru je prišlo do velike manifestacije za. Jugoslavijo in bralstvo med slovenskim in italijanskim prebivalstvom goričkega okrožja, Neofašisti so hoteli za vsako ceno preprečiti udeležbo goriškega ljudstva na festivalu Italijanski reakcionarji so skušali v nedeljo na vsak način preprečiti ljudstvu dohod na festival dela v Gorici. Pripadniki italijanskega šovinističnega protislovenskega udruženja »Lega nazionale« so vrgli v nedeljo v zgodnjih jutranjih urah v zrak železniški progi Trst—Gorica in Gorica— Ajdovščina in s lem povzročili, da se je vlak, ki vozi proti Ajdovščini, iztiril blizu Vrtojbe ob 4.30, Pokrajinski odbor ZAM Julijske krajine je naslovil na mladino proglas, v katerem jo poziva v borbo za ohranitev materinskega jezika in za ostale kulturne pridobitve. V proglasu je med drugim rečeno: »Mladino, ki jo je rodila slovenska mati, so hoteli sistematično oropati materinskega jezika in jo potujčiti, da sčasoma ne bi razumela niti rodne matere in očeta. Sedaj pa, več kot eno leto po osvoboditvi, nas hoče ZVU ponižati do položaja kolonije, ko je že odvzela oblast ljudskim odborom, kaj šele, da bi se pobrigala, da ustvari možnosti, s kate- rimi bi slovenska mladina oziroma vse slovensko prebivalstvo lahko dodobra spoznalo svoj jezik. ZVU se je celo tako izpozabila, da je zaprla mnogo slovenskih šol. Zato je jasno, da si moramo v tesni povezavi z ljudstvom sami ustvariti možnosti za učenje svojega jezika, za spoznavanje svojega kulturnega bogastva.« Proglas dalje poudarja, da mora zlasti mladina sama organizirati tečaje slovenščine in da mora biti mladina, ki jo je fašistično zatiranje najbolj prizadelo, prva v boju za kulturne pridobitve in za materinski jezik. »RAJ ZVU« V ZNAMENJU BELE ČELADE, KRATIC CP IN KIJEV ZA PRETEPANJE Zavezniške zasedbene oblasti v Soški dolini izvajajo s policijskimi ukrepi nad slovenskim prebivalstvom vedno hujši pritisk, ki se je v zadnjih dneh razvil v pravi teror. Civilna policija stalno patruljira po vaseh ob Morganovi črti, legitimira po cestah znane domačine zgolj zato, da preganja prebivalstvo, strelja za ljudmi, ovira na vsakem koraku delovanje ljudskih odborov in antifašističnih organizacij, da ne govorimo o aretacijah in hišnih preiskavah, ki so na dnevnem redu. 3. t. m. zjutraj so v vas Vrsno, ki leži tik ob Morganovi črti, pridrveli civilni policisti s kamionom in jeepom. Prišli so naravnost iz Gorice s seznamom sedmih oseb, določenih za aretacijo. Dobili pa so samo dve osebi in sicer članico KNOO tov. Marijo Skočir in tov. Ivana Sgubina. Oba so odpeljali v goriške zapore. Na vprašanje prebivalstva, zakaj so odpeljali navedene osebe, so policisti odgovorili, da so dobili ukaz od zavezniške policije. Prebivalstvo vasi Vrsno je poslalo h kobariškemu guvernerju posebno delegacijo, da protestira proti takšnemu ravnanju in zahteva pojasnilo o vzroku aretacije. — Guverner je odgovoril, naj se obrnejo na civilno policijo. Ta pa jim je dejala, da oni ne vedo nič, ker je aretacijo izvršila policija iz Gorice . Takih primerov je v coni A mnogo. BENEŠKI SLOVENCI BEZE S SVOJIH DOMOV Potem, ko so v Parizu na seji po^' tično-teritorialne komisije za Italijo Ba mirovni konferenci sprejeli predlagan0 francosko črto o razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo, se je položaj prebivalstva Slovenske Benečije zelo poslabšal. Oto' povsko-karabinjerski teror narašča a dneva v dan. Ljudstvo ne dobi dela in tako je vedno več brezposelna1: Po nekaterih krajih niso ljudje že nekal tednov prejeli živil, katerih obrok se )e v splošnem zmanjšal. Pred dnevi je prišlo do oboroženega spopada v vasi Čepletišče pri Sovodnjenr Ozopovski banditi so napadli iz zasede s strojnico skupino sedmih fantov, ki 50 prihajali iz sosednje vasi Gabrovice. vasi Kosci pa je skupina okrog 30 ozo' povcev napadla hišo znanega slovenskega antifašista Pavletiča. Banditi so njegovo ženo ,ki je dobila več poškodd-Karabinjerji, ki so bili o napadu podrobno obveščeni, niso branili napadenihi temveč so celo napadalce po zaslišanju roucija aretira rjuui, jin odpelje v zapo- s takoj izpustili na svobodo. a«*. •«*. » slabih MM*» orave ker so nedolžni i razmer le ljudstvo prisiljeno bezati > V ' ‘ : svojih domov. Mnogi se zatekajo v con° Istega dne so okrog 14. ure civilni ! A m cono B, nekateri pa so zbežali celo policisti v Kobaridu lovili po ulicah nekega gluhonemega tovariša iz bližnje vasi Sedla. Policija je streljala za njim ter ga zadela v glavo. Na poti v goriško bolnišnico je nesrečnež umrl. Ljudje izjavljajo, da ameriški vojaki, ki stražijo na mostu čes Sočo pod Sv. Antonom, večkrat streljajo na ljudi, ko jih že spustijo nekoliko naprej. Zavezniške oblasti so izvajale prav takšen policijski pritisk nad prebivalstvom Soške doline, ko so po zavezniških uradih pobirali podpise za priključitev Soške doline k mednarodnemu tržaškemu teritoriju. Ta kampanja je med tamkajšnjim ljudstvom popolnoma propadla in je prebivalstvo s svojimi neštetimi manifestacijami pokazalo, da hoče priključitev k Jugoslaviji. v Francijo. Zaradi terorja so najbolj pd' zadete vasi pod Matajurjem. POLICIJA MIRNO GLEDA.•> Brezbrižnost zavezniških oblasti jn policije omogoča fašistom in ozopovskuj1 teroristom, da strahujejo domače preOj' valstvo Slovenske Benečije, ki hoče pfj' ključitev k Jugoslaviji. Zavezniška P0'1' cija mirno gleda, da fašisti strižejo mladinkam lase, jih pretepajo in sramot'!0 ter dopuščajo celo to, da italijanski vojaki v zavezniških uniformah delajo pre' iskave in zapirajo miroljubne domačinCi ki jih nato ženejo v čedadske zapore-Domačini so tako prisiljeni zapuščati svoje domove in bežijo v cono A in cono h Julijske krajine. iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiinmiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiimiiiiiiiii11111 No vic go d^vscpovsočl^ Mirovna konferenca BORBA ZA DEMOKRATIČNI STATUT TRSTA SE BO NADLJEVALA je dejal sovjetski delegat na zadnji seji politično teritorialne komisije. Seja je bila namenjena zaključnemu poročilu vsega dela. V poročilo so vnesli ponovno izjavo jugoslovanske delegacije, ki obstoji v tem, da Jugoslavija ne bo odobrila nobene odločitve, ki je bila sprejeta s preglasovanjem. V poročila so vne. sli vse točke sovjetskega predloga o statutu, ki je bil odklonjen. Sovjetska delegacija se ne more odreči načelom demokracije. »OD TEH NAČEL NE BOMO ODSTOPILI« je izjavil Višinski — borili se bomo za demokratični statut Trsta, borili se bomo proti vsem nedemokratičnim načrtom tudi na plenarni seji in v vsem našem delu, dokler ne bo mirovna [Kjgodba dobila obvezne moči. Delo komisije za sta. tut Trsta je bilo živo delo za zmago demokratičnih političniji načel. Ob zaključku dela politično teritorialne komisije za Italijo ie govorilo več de. legatov, med njimi Višinski in Vilfan. Višinski, ki je govoril prvi, se je zahva- lil predsedniku za njegovo delo, a je jx>udaril, da je OSTALO NEREŠENIH MNOGO VAŽNIH VPRAŠANJ Ta vprašanja se bodo obdelala znova. Krivda je v raznih političnih nazorih po. saimeznih delegacij. Vendar delo te komisije ni bilo zaman. Vsak dan in vsak mesec skupnega dela bo okrepil naše sodelovanje, ki je tako potrebno. Svoj govor je zaključil z besedami: »MI SOVJETSKI LJUDJE TRDNO VERUJEMO V SODELOVANJE MED NARODI, KAJTI TAKO NAS JE VZGOJIL NAŠ VELIKI UČITELJ GENERALISIM STALIN« Jugoslovanski delegat Vilfan je v svojem govoru jxmdaril, da govori zato, ker je Jugoslavija najbolj zainteresirana pri delu te komisije. Jugoslovanska delegacija si bo zapomnila delo te komisije z močno zagrenjenostjo in razočaranjem. — Dejansko je bila Jugoslavija najbolj zainteresirana, branila je življenjske koristi malega naroda, ki šteje samo poldrugi milijon jrrebivalcev, branila je življenjske koristi vseh jugoslovanskih narodov: Okolnosti, ki bi morale biti drugačne, so napravile iz te konference namesto orodja sporazuma — orodje nesporazuma. FRANCOSKI DEMOKRATI OBSOJAJO FRANCOSKO POLITIKO Naredili bi krivico fruncoskemi^ ljudstvu, že bi trdili, da francoski delegati, posebno Couve de Murville, in njemu slični, predstavljajo Francijo Na sedanji mirovni konferenci Francija ni jx>kazala naklonjenosti do pravičnih jugoslovanskih zahtev in se je pustila vplivati imperialistom, tako da je obveljala »francoska črta« in francoski (»redlog o statutu Trsta Francosko demokratično časopisje označuje sprejem kolonialnega statuta za Trst kot polomijo. Posledice ogrožajo mir zaradi imperialističnih in predvsem ne-praviičuih namenov, k' sc skrivajo za tem predlogom statuta. Francoski list »Humanite« piše, da je francoski delegat Couve de Murville sta. vil in branil predlog, ki je všeč anglosaksonskim Imperialistom, ki izpreminja Trst v kolonialno anglosaksonsko oporišče. Tuji novinarji so pisali svojim listom poročila »FRANCIJA V SLUŽBI DOLARJA« 'L drugimi bolj preprostimi beaediamii bi rekli, da Francija pleše kot ameriški imperialisti žvižgajo. Francosko ljudstvo protestira, ker gospod Couve de Murville in njemu podobni francoski diplomati ne predstavljajo celotne Francije. Francosko ljudstvo ie prelilo preveč krvi zn pravico in svobodo. Temu ljudstvu ne moramo delati krivice s tem, da ga izenačujemo z diplo-n»L t«ke vrsteu. Francoskim listom je neprijetno in ne pišejo v veliki večini nič o tem, kar se dogaja na konferenci v zvezi s Trstom. To lahko jx>meni, da niso obveščeni, ali pa, da se .sramujejo o tem pisali, morda celo, da so dobili tak ukaz. Ta njih molk lahko povzroči, da čitatelji ne bodo seznanjeni z nepravičnim in iinjmriaiistič-nim dejanjem, ki je bilo storjeno. NIČESAR NE BODO VEDELI, S KAKO SUMLJIVO IGRO SE BODO ANGLO-AMERIČANI ZASIDRALI V TRSTU in ničesar ne bodo vedeli, da je do tega privedel »francoski predlog . Francosko ljudstvo ne more razumeti, da se nekdo drzne govoriti v njihovem imenu z namenom, da bi vsilil demokratičnemu prebivalstvu Trsta diktatorski režim v korist tulih mogotcev, tuje mornarice in armade. To je vzrok, da Francija izgublja dobro ime, poleg tega pa pomeni sprememba Trsta v koloni io udarec f rancoski trgovini. Gospodarske zveze z Balkanom Imdo tako otežkočene. Zmanjšana bo tudi varnost Francije. Francosko ljudstvo je vznemirjeno zaradi posledic takih nepravičnih sklepov in zaskrbljeno za svojo bodočnost ter splošni mir. Zaupa še pdenarni skuoščim in odgovornosti Sveta štirih velesil, da bodo sklep o Trstu spremenili. Podkomisija za tržaško vprašanje je delo že zaključila, v politično teritorialni komisiji pa je angloameriški glasovalni blok odbil jugoslovanski in sovjetski predlog o demokratičnem statutu Trsta. Ameriški prdelog, ki razveljavlja sklepe Sveta štirih ministrov, pravi med drugim tudi, da so državljani tržaškega teritorija samo oni. ki so bili na tem ozemlju 10. junija 1940. S tem izpušča ta predlog 25 tisoč Slovencev in Hrvatov, ki so morali zbežati in se preseliti za časa fašistične okupacije. Anglo,ameriški glasovalni aparat je izglasoval francoski predlog, ki je prav tako reakcionaren in ki daje guvernerju diktatorsko oblast. Pri tein je ena petina glasovalcev na pol dremala in sploh ni vedela, za kaj se glasuje. Jugoslovanska delegacija je izjavila, da ne bo mogla dati pristanka na statut, ki ne bi upošteval demokratičnih načel in ki ne bi slonel na sklepih Sveta štirih ministrov. Sprejem kolonialnega statuta označuje francoski list »Humanite« kot »škandalozni komplot« in izjavlja, da francoska delegacija ne predstavlja francoskega naroda. Sovjetski delegat Višinski je izjavil, da se bo Sovjetska zveza tudi na plenarni seji borila za demokratični statut Trsta. Politično teritorialna komisija je končala svoje delo. Zasedala je že plenarna seja konference, ki bo proučila osnutke mirovnih pogodb najprej z Italijo, Romunijo, Madžarsko in Finsko. S tem se je strinjal tudi Svet zunanjih ministrov. Šef ukraijnske delegacije je na plenumu poudaril, da mora biti mirovna pogodba z Italijo takšna, da jo bo Jugoslavija lahko podpisala. Prav tako je so. vjetski delegat Molotov izjavil, da mora dobiti Jugoslavija možnost, da pred svetom zunanjih ministrov poda svoje mnenje, preden pade končna odločitev. _— V ekonomski komisija za Italijo je sovjetski de egat razkrinkal ameriško letalsko ekspanzijo; sprejet je bil predlog o povrnitvi kulturne imovinc, odnesene v dobi od 1918—1924 iz ozemlja, ki je po rapall-ski pogodbi pripadlo k Jugoslaviji, na katerem pa so bile italijanske čete. Anglo- ameriški imperializem ie naložil italijanskemu ljudstvu težka bremena v obliki plačila za vzdrževanje zavezniških armad odškodnine za zavezniški kapital itd., dočim je na drugi strani angloameriška delegacija protestirala proti pravični povrnitvi škode napadenim narodom. Jugoslovanska delegacija je predlagala samo eno desetino dejanske škode, to je 1 milijardo 300 milijonov. Zavrnjen je bil angleški predlog, da bi se v reparacije vštela italijanska podjetja na ozemlju, ki ga sedaj dobi Jugoslavija. Kardelj je še enkrat odločno poudaril upravičenost jugoslovanskih zahtev po reparacijah. — V politično teritorialni komisiji za Bolgarijo je bilo sklenjeno, da ostane grško-bolgarska meja taka. kot je bila leta 1941. — V ekonomski komisiji za Balkan in Finsko je ameriška delegacija še tik pred zaključkom hotela ■znižati reparacije, ki jih mora Madžarska plačati Sovjetski zvezi, Jugoslaviji in Češki. Ta poskus je propadel. Jugoslavija, ki dobi 70 milijonov odškodnine, se je že prej sporazumela z Madžarsko o roku plačila, katerega je podaljšala od G na 8 let. Isti poskus je ameriška delegacija napravila tudi pri Finski, ki se pa tudi ni posrečil. Sprejet je bil sklep, da plača Bolgarija Grčiji in Jugoslaviji 125 milijonov dolarjev reparacij. — Politično terilorialna komisija za Madžarsko je sprejela sklep, da vrne Madžarska v 16 mesecih Jugoslaviji in Češki kulturno imovino od leta 1848—1919. — Češka je v smislu mirnega sporazuma odstopila od takojšnje preselitve 200.000 Madžarov in predloži a, naj se to vprašanje reši v G mesecih, drugače pa ga reši Svet zunanjih ministrov. Komisija je sprejela sklep, da se češko-madžarska meja'na Donavi pri Bratislavi popravi v korist Češke. Komisija je končala z delom. — V ekonomsko-sočialnem svetu pri Združenih narodih sta Jugoslavija in Češka zahtevali, da Amerika takoj vrne ladje, ki jih drži v Avstriji. Vidi se, kako Amerika to namenoma zavlačuje. Jugoslavija V Sloveniji ljudstvo povsod izbira in postavlja za svoje poslance v ustavodajno skupščino najbolj priljubljene voditelje. Trtv. Kardelj je bil izjtran za kandidata v jeseniškem okraju. Lidija Šent-jurc v Hrastniku. Miha Marinko izbran v Zagorju, generalmajor Kveder v Ptuju, prosvetni minister Kozak v Murski Soboti, pisatelj Ingolič Kandidira na Dravskem polju, v Trbovljah pa je ljudstvo prav tako izvolilo dolgoletne borce proti fašizmu. Povsod vlada silno navdušenje in zaupanje našim preizkuše- V Grčiji so številne vladine čete odrekle poslušnost v boju proti odredom grške osvobodilne vojske. Sledile so aretacije in smrtne kazni teh vojakov. V Egejski Makedoniji so monarhotnšisti obsodili 13 Makedonk-antifašistk na dolgoletno prisilno delo. V Londonu je bivši grški minister Sofianopolns izjavil, da predstavlja sedanji grški režim nevarnost za mir v Evropi in svetu. — V Bolgariji se ie začela votivna kampanja; predvolivnega zborovanja v Sofiji se je udeležilo 200.000 ljudi. — Češka je dala Jugoslaviji 100 vagonov sladkorja in 150 vagonov krompirja. — Tretji kongres KP Madžarske je proglasil potrebo po večji skrbi za jugoslovansko manjšino na Madžarskem. — V Albaniji so bile otvor-jenc balkanske fizkulturne igre. — V Franciji se vrše že zborovanja za refe- nini voditeljem. — Plenum glavnega odbora AFŽ, na katerem sta govorila tudi predsednik vlade Marinko ter Vida Tomšič, je sprejel važne sklepe, ki se tičejo vzgoje žena, njihovih otrok ter nalog, ki jih ima slovenska žena v zvezi z volitvami. — Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani so bili obsojeni člani načelstva nadzornega odbora Hranilnice in posojilnice na Jesenicah, ki so svoje vlagatelje goljufali in opeharili skoraj za milijon dinarjev pred vojno. Dobili so nekaj let prisilnega dela. Javni tožilec je Dogodki v Evropi in po svetu rendum o novi ustavi, ki bo prihodnjo nedeljo. KP Francije je pozvala volivce, naj glasujejo za novo ustavo. Odmev obsodbe v Nilrnbergu. V tem, da so bili trije vojni zločinci oproščeni, da nemško vrhovno poveljstvo in glavni štab nista bila proglašena za zločinske organizacije, se vidi popustljivost sodnikov in vpliv mednarodne reakcije. KP Bavarske in Enotna socialistična stranka Nemčije sta protestirali proti oprostitvi treh zločincev. Nezadovoljstvo s pomilostitvijo je tudi v Franciji, kjer bivši deportiranci zbirajo podpise proti krivični pomilostitvi teh treh nemških zločincev. V Berlinu je 50.000 ljudi zahtevalo smrtno obsodbo za von Papena, Schira-cha„ Fritscheja. Nemška policija, ki je dva od teh po oprostitvi aretirala, iu jo morala na ameriško intervencijo ponov- vložil priziv proti premili obsodbi nekaterih največjih goljufov, sleparjev in latov. med katerimi je tudi nekaj duh#r' nikov. — Pred okrožnim sodiščem v Mariboru pa sodijo razbojniške tolpe, ki s® po Slovenskih goricah ropale, strahoval® ljudstvo in delale atentate na člane 0v v to je bilo vpletenih tudi nekaj Pr®*1' ljudskih duhovnikov, eden izmed njij’' dekan Jerič, je bil po priznanju sani'11 obtožencev duša te razbojniške organ'-zarije. V Zagrebu je razprava proti dr. St®" pincu odkrila vedno nove in nove zločine ter izdajstva. Bivši minister Pa'T •liceve vlade je priznal, da je bil Step1" nac najbolj zanesljiva oseba Paveliča, n'J je v svojih govorih Stcpinac želel dolg® življenje ustaški vladi in prosil boga*® zrdavje Paveliču, da je dobil 100 inibì®; nov kun za čitanje pastirskega pisni», k' so mu ga izdelali ustaši. Razprava j® a®" gnala, da je imel Stepinac zveze z gest*" pom, da je skupno z ustaši izdel°* * * * v» načrt o preselitvi 500.000 Hravtov z inenom, da bi se v Jugoslaviji izvršil® intervencija, da je njegov župnik v B®*11 s prižnice naročal utašem: Idite i" P°’ koljite vse, kar je srbskega, tudi det® »® materinih prsih. Stepinac je svoje ziri'1; ne priznaval zelo nerad in le mt podl®5_ neizpodbitnih dokazov. Soobtoženi fra"cl| škanspi provincial je priznal, da je Pj’® sodiščem ne kot duhovnik, ampak ko zločinec, da je bila cerkev prej odvisij® in pod vplivom Paveliča, sedaj P® V resnično svobodna. Priče niso pr»'' n'’ česar izpovedale, kar bi bilo v prid ® toženemu dr. Stepincu. Ljudski duh® ' niki Dalmacije so odločno obsodil' ('® lovnnje svojega nadpastirja, prav tako L veliko protestno zborovanje v Vinkov®^ obsodil» zločinsko delo dr. Stepinc«, "T Švicarski list »Voix Ouvrier« piše, da bil Stepinac agent Vatikana in anglaji1? škega kapitala. — V Črni gori sc vrs'1 priprave za volitve v ustavodajno skuP. sčino, v Makedoniji pa se je na volitv» izreklo 99 in četrt odstotka volivcev *, Osvobodilno fronto. — Maršal Tito ie. predstavnikom mladine Jugoslavije 'M' vo, v kateri je pohvalil delo mladine ’ nakazal glavne naloge mladini — iič®nL; fizkultura, obnova; pred Združenjem v» _ nih invalidov pa je Tito poudaril, da ’ validi v svobodi ne smejo trpeti za j*1, bini zdravjem. — Na Mladinski _ bil dokončan zadnji most. predor P«J M»' jevico pa je bil dokončan 40 dni Pf rokom. Na Jesenice je dospela s k" P1® švicarsko mladine, ki gre pomagat P' dit Mladinsko progo. — Te dni sc vračal iz Francije v domovino prve skupin® ! ' goslovanskih izseljencev. — Tanjug j® nlkal lažnive vesti, da bi se Jugosl»v-l udeleževala bojev v Grčiji. no izpustiti. Komisija komandantov rib velesil bo odgovorna za izvrši sodbe. j: Šef delegacije KP Kitajske, ki ,v®|| pregovore z vlado o premirju, je 'Zl® .p da vlada zavlačuje premirje, podaji" 's državljansko vojno, ter da Amerik» svojo intervencijo onemogoča ureditev Kitajske. Ameriški list °wj. prinaša kritiko ameriške zunanje P®11, ke. katera podpira angleško int®rV.c,le! ICiko in kdo odmerja davek na 'JUjaiiiio še marsikdo ne zna ali pa 'ce limeti. Ni pa to pokazal pred °rom volivcev, ki je bil dne 15. sep-pbra t. I. v vasi Črnika!, okrrtj ller-'Je-Kozina, za pripravo tekmovalne-načrta >za priključitev«, kakor je storil 70 letni tov. Cah Ivan iz Čr-Sa Kala 20, ki je stovariško besedo 'udaril: »Sem pogoreleC, že star, a zavedam, da je to prvič v zgodo-111 nas Slovencev, ko si sami odmer-'"o davek in istega plačujemo sebi. ccen sem, ko vidim in razumem bo-’t'iost našega naroda. Plačati davek !"es\ to je čast vsakega državljana Je Jugoslavije. Odmerjeni mi davek tern plačati, pa četudi bi imel zad-'Vredllv-o, da to izpolnim.« laki so nagi kmetje, tisti, ki so n<}So žrtvovali im se danes popolno-a zavedajo, zakaj so žrtvovali. Tako 1 moral vsakdo militi. Vzhodno primorsko okrožje ali cona B ima za seboj dobo 16 mesecev, odkar nemotenoGustvarja ljudstvo novo življenje, odkar preoblikuje družbene odnose s tem, da je to ljudstvo v celoti prevzelo oblast v svoje roke. Razlika med prejšnjim življenjem, ko se je tu bohotil fašizem in preganjal vse zavedne ljudi, in sedanjimi prilikami je ogromna — nekaterim poedincem celo nerazumljiva. Ne zato, ker so to besede, ampak zato, ker govore dejstva. Primorska pričenja izpreminjati lice; iz ruševin in očrnelih pogorišč rastejo novi domovi, obnovljene in z nova zgrajene tovarne ter podjetja, bolnišnice, šole, prosvetni domovi. V tem človečanskem delu je poslanstvo delovnega ljudstva, ki utrjuje sebi in skupnosti delovnih ljudi oblast in svobodo. Danes občudujemo uspehe nas samih, občudujemo, kaj zmore človekova ljubezen do človeka, občudujemo delo kot najvišje vodilo človeštva, ki ustvarja življenje vredno življenja in razbija vse nezdravo, omahujoče, kar nam je zapustilo staro življenje, kjer smo krivili hrbet in prodajali izkoriščevalcem svojo delovno silo. V uspehih in delu ljudstva spoznavamo čudeže, ki so plod razumevanja, ljubezni do domovine in lastnega naroda, ki mu hočemo dobro. V delu, kjer hite ne samo poedin-ci, ne samo skupine, temveč vse prebivalstvo, raste zavest skupnosti in nerazdružljivosti vsega, kar je pošteno, neomajno zaupanje v svojo lastno moč in voljo priboriti si, ohraniti in utrditi sadove osvobodilnega boja, ki nam je vrnil čast, ponos in bodočnost. Preteklo nedeljo, t. j. 6. t. m., je bila Ajdovščina slavnostno okrašena. Vreme se je sicer nekam kisalo, to pa ni motilo rudarske godbe iz Idrije, da ne bi Ajdovcem zaigrala že ob šestih zjutraj budnice. Tak je bil pričetek »Dneva naših udarnikov«. Ta dan je postal praznik najboljših delavcev — udarnikov, ki so ta dan prejeli največje odlikovanje, ki ga lahko državljan v času obnove doseže - odlikovanje - »udarniški znak«. Ves spored je bil prisrčen, domač, hkrati pa ganljiv ob misli, da se končno tudi pri nas ceni delo 'in prizadevanje, ki je bilo prejšnjim oblastnikom le sredstvo za izžemanje delovnega človeka. Mladina je izkoristila delavski praznik po svoje. Objavili so okrožni tek čez drn in strn. Za boljše delo in moč, ki jo mladina potrebuje, je potrebno zdravo telo, razvito in jekleno, da lahko, če je treba, prenaša napore in razvija delovni polet, obenem pa vemo, da je zdravje predpogoj zdravih, poštenih misli, požr-tovalnosti in ljubezni do domovine in ljudstva. V raznih skupinah mladink in mladincev skupno z borci JA, je teklo preko 1100 fizkulturni-kov. Tako je prav, skupno z množico fizkulturnikov bomo vzgojili zdrav in krepak rod. Skupine so startale in se vračale na cilj, segrete in zasople, skupno z zagorelimi borci, ki so pokazali, da veliko vadijo telo in so zato tudi dosegli najboljše rezultate. Vendar je bil tek čez drn in strn le uvod v slavnost. Na lepo okrašenem Titovem trgu so se na vzvišenem odru razmestili naši najboljši delavci, da prejmejo slovesno razglasitev in odlikovanje »udarniku«. Pred nami so stali preprosti delavci, kmetje, delavke, uslužbenci — starejši in mlajši, preprosti po zunanjosti, preprosti kljub svojim uspehom, vendar veliki sinovi in hčere primorskega delovnega ljudstva. Spregovoril jim je najprej v imenu ljudske oblasti tovariš Perovšek France, tajnik PPNOO za Slovensko Primorje. Govoril jim je o njihovih uspehih, o delu, potrebi, da še naprej dajejo vzgled vsem nam, in jim iskreno čestital, ter ob tej priliki pozdravil komandanta vojne uprave JA za Julijsko krajino, Istro in Slov. Primorje generalmajorja Holjevca. Ob vseobčem radostnem vzklikanju je spregovoril tov. generalmajor Holjevac, ki je izrekel iskreno zahvalo udarnikom za obnovo domovine, katero je osvobodila in je pripravljena braniti Jugoslovanska ljudska armada. Nato je poimenoma razdelil odlikovanja, vsakemu udarniku segel v roko in mu jo krepko stisnil v zna- menje priznanja in bratstva. Mislim, da so nam srca hitreje utripala in da je v nas, ki smo prisostvovali slavnosti, gorela ena sama želja, da bi bili tudi mi odlikovani, odlikovani kot delavci-graditelji, kot najzaslužnejši delavci pri obnovi naše primorske zemlje. Udarniki so si pripeli značke in ni čuda, če je komu zatrepetala roka, ko je pripenjal na prsi znak delavca-junaka. Po trgu pa so valovili vzkliki udarnikom in ljudski oblasti, katera je zrcalo ljudstva samega. Tov. Regent Ivan, član Glavnega odbora Komunistične partije Julijske krajine, je čestital udarnikom in pozval vse prisotne, naj se potrudijo dvigniti v en sam rod udarnikov, stvariteljev dobrin in bodočnost nas samih in naših naslednikov. Po trgu pa je ljudstvo vzklikalo Komunistični partiji, Titu in Jugoslaviji. Na obrazih udarnikov si lahko opazil odločnost, da jim bo udarništvo ostalo v krvi, da od tega naziva ne odstopajo, pač pa so pripravljeni povesti za seboj vse, ki še niso dosegli toliko, kakor oni sami. Zadnji izmed gostov je udarnikom čestital v imenu federalnega odbora ESZDNS tov. Dolinšek Tone. V imenu udarnikov pa se je vsem zahvalil tov. Vid Oprešnik. Rudarska godba je slovesnost na trgu zaključila; z odra so stopali de-lavci-udarniki, na prsih pa je rdeča zvezda z delavcem v sredi govorila. Ljudstvo jih je sprejelo medse. Pozneje je bilo udarnikom na čast prirejeno v Vipavi slavnostno kosilo. Ni čudo, če ljudska oblast spoštuje delovnega državljana, saj je njegova, saj je človek zrasel v borbi in delu ne samo zase, ampak za ljudstvo in za svojo domovino, ki jo stoprav potom ljudske oblasti napravlja za svojo. Res, prej nekoč je bilo drugače; eden izmed udarnikov je to potrdil z besedami: »Nisem nikoli mislil, da mi bo generalmajor stisnil roko in čestital.« Tako je bilo nekoč, toda nekoč ni bilo oblasti, ki bi bila ljudska, niti armade, ki bi bila ljudska, še manj pa je bilo spoštovanja do delavcev, ker je v izkoriščevalcih tlela samo ena misel — dobiček. Delavec — delovni človek — bodočnost je odslej tvoja! Tvoja bodočnost pa je bodočnost ljudske domovine! Slovesna otvoritev nove radio-oddaine postaje v Ajdovščini Najbrž ne vedo vsi, da je Slovensko Primorje obogatelo. Imamo lastno oddajno postajo, katera je bila po enem tednu napornega in požrtvovalnega dela slavnostno otvorjena. Da so bile vse priprave pravočasno izvršene, gre zahvala vsem onim, ki so priskočili na pomoč s prostovoljnim udarniškim delom. Prejšnje poslopje, v katerem so popravljali in čistili avtomobilske motorje, je sedaj delno že preurejeno v prostore, kjer je nameščena aparatura in studio. Oddajna postaja se sproti razvija, ureja prezidava, tako da bo postala sicer skromna, pa vendar vzorna postaja kot ponoven dokaz razumevanja delovnega ljudstva in ljudi, ki so v to delo vložili mnogo truda, ljubezni in požrtvovalnosti. Začasni slolp z anteno bo v kratkem zamenjan z železno konstrukcijo, ki je že prispela. Kljub kratkemu času, kar je naj-vežuejše, je postaja toliko urejena, da jo je bilo možno o tvori ti in jo izročiti svojemu namenu. Popoldne po odlikovanju prvih primorskih udarnikov je bila v Ajdovščini slavnostno otvorjena radio-oddajna relejna postaja kot plod udarniškega dela. Človek je resnično občutil nadaljevanja dopoldanske delavske slovesnosti. Spet so zapeli združeni mešani pevski zbori vipav- skega okraja »Zdravico« in priljubljeno »Sfcaliugrajsko«. Igrala je godba idrijskih rudarjev po večini z domačimi skladbami. Po nevidni poti si je utrla pot v svet zborna recitacija »Naše delo«, pesem obnove, delovnega poleta, ustvarjanja, borbe in ljubezni do primorske zemlje, ki je: nepremagljiva, ker jo čuva udarniška kri, ki noč in dan ustvarja, gradi v silnem poletu Titove obnove za svobodo žrtvovane domovine. Slovensko Primorje si je utrlo pot v zvočnike radio-aparatov vsega sveta na valu 569 m, utrlo pot v srca vseh, ki so vezani na ta košček zemlje in živijo v tujini, ali pa so od nje oddaljeni in vendar si želijo slišati glas ožje domovine. Ob tej priliki je govoril član Glavnega odbora KPJK tov. Regent. Njegov govor je željno sprejemala množica v dvorani, navdušeno vzklikala in ploskala. Med drugim je tudi dejal: »Na tem mestu danes prisegamo, da ne bomo nikoli dovolili, da bi nam kdor koli ukradel sadove našega boja in naših narodov!« Tako in nič drugače misli vsak Primorec, da je le zvest sin svoje zemlje. Pri programu so sodelovali gostje iz Ljubljane, radijski orkester, vaški kvintet in vokalni kvintet. Njih izvajanje je toplo pozdravilo ljudstvo, le škoda, da je čas odhoda gostov bil kratko odmerjen. Po otvoritvi, ki se je izvršila, bo potrebna skrbna priprava za redno oddajanje, kar pa bo Slovensko Primorje v kratkem izvedlo in nas boste poslušali vsak dan. Kmet — udarnik Do sedaj smo bili navajeni citati le imena tovarniških in rudniških delavcev kot udarnikov. Na dnevu udarnikov 6. oktobra v Ajdovščini pa je tovariš generalmajor Holjevac pripel na prsi znak udarnika tudi prvemu kmetu v Slovenskem Primorju, tovarišu Francu Benčini iz Gornje Kanomlje, okraj Idrija-Crkno. Obrnili smo se do tovariša po končani manifestaciji za nekaj podatkov o njegovem posestvu. »Kako si dosegel 35% izboljšanje na svojem posestvu in kakšen način dela si uvedel?« smo ga vprašali. »Letos v marcu mesecu, ko sem bil demobiliziran, me je pričakalo doma ogromno dela. Sicer ne smem govoriti, da sem vse sam napravil, ker je moja žena ves čas borbe kar dobro gospodarila; seve, napravila je, kar je mogla. Ker je šia iz hleva skoraj vsa živina za potrebe naše vojske, ni bilo gnoja, da bi se njive dobro pognojile in so tudi travniki ostali deloma nepokošepi. Po osvoboditvi je žena takoj pričela misliti na ponovno napolnitev hleva. Dve teleti je takoj odločila za rejo, kljub temu, da je denar nujno rabila. Ko sem prišel jaz domov, sem dokupil še eno žival, eno pa je dal gospodarski odsek. Tako imam danes v hlevu znova (Nadaljevanje aa *. strani.) Udarniki naš ponos General-major Holjevac je kot zastopnik VUJA-e izročil odlikovanja udarnikom Titovega tekmovanja v Ajdovščini. Na sliki vidimo generala, ko čestita najstarejšemu udarniku, na desni so zastopniki ljudske oblasti in množičnih organizacij, v ospredju pa je skupina udarnikov in znak, kakršnega so prejeli. GOSPODARSTVO POPIS ROKODELSKIH, INDUSTRIJSKIH, TRGOVINSKIH IN GOSTINSKIH OBRTI Od 10.—25. oktobra bo popis vseh ro. kodelskih — malih industrijskih, trgovinskih iin gostinskih obrti po vsem teritoriju poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje, t. j. cone »B«. Ta popis je organiziral referat za statistiko pri tajništvu poverjeništva PNOO potom okrajnih tajništev INOO in bo v zvezi z obširnim popisom, ki ga je organiziral statistični urad Slovenije VLRS. Popis se vrši istočasno po vseh republikah FLR.I po nalogu DSU zvezne načrtne komisije FLRJ, v katero skupnost bo vključeno tudi naše gospodarstvo; Sedaj, ko prihajamo v našem gospodarskem življenju na načrtno gospodarstvo, je silno važno, da imajo načrtni organi točen pregled nad stanjem naše obrti. Ti načrtni organi morajo n. pr. vedeti, s kakšnimi stroji (pogonskimi in proizvajalnimi) ter orodjem razpolagamo pri rokodelskih in industrijskih obr. tih, koliko je število zaposlenega delavstva (in to posebej, koliko je mojstrov, pomočnikov, vajencev ter pomožnih delavcev) po raznih strokah; kakšne in kolikšne so potrebe po glavnih surovinah, po orodju, po gorivu in mazivu, po električni energiji itd. Prav tako je potrebno zbrati vse podatke za trgovinske obrti, da bi dobili točno sliko naše trgovinske mreže (sedež trgovine, stroke, število lokalov in skladišč, število zaposlenega osebja v tej obrti itd'.). Nič manj važno pa . ni, zlasti v tujsko-prometnem oziru, zbiranje podatkov o naših gostinskih obratih (vrsta in kategorija gostinskega obrata, sedež obrata, število sob za prenočevanje gostov, število postelj, število gostinskih sob, kakovost — oprema obrata, število zaposlenega osebja itd.). Pri nas sicer obrtništvo ni tako razvito kakor v Sloveniji sami, ima pa prav lepe pogoje za nadaljnji razvoj. Do sedaj naša načrtna komisija ni imela prave slike o moči posameznih strok obrti in o njihovih glavnih potrebah. Tako se je pokazalo, da je ponekod neka stroka obrti preveč razvita, drugje, zlasti na deželi, pa primanjkuje nekaterih važnih obrtnih strok. Zlasti važno je, da imamo točen pregled nad zaposlenimi in še potrebnimi delovnimi močmi za posamezne stroke. Vsaka načrtna kadrovska politika kvalificiranih delavcev je brez točnega pregleda nemogoča. Z ustanavljanjem gospodarskih podjetij okrožnega, okrajnega in krajevnega značaja pri ljudskih odborih, kakor tudi zadružnih in privatnih, je nujno potrebno, da imajo pristojni ljudski odbori pregled nad delovanjem in nad potrebami teh podjetij. Zaradi netočnega pregleda je bilo dosedaj konlingentiran-je surovin raznim strokam nepravilno. To je nujno treba izboljšati. Dodatno vprašanje glede zemljišča, ki ga morda obdelujejo posamezni obrtniki, je bilo stavljeno zato, da dobimo pregled nad tem, koliko obrtnikov si mora služiti kruh z obrtniškim delom in še z obdelovanjem zemlje, ali koliko malih kmetov si more iskati zaslužek še z opravljanjem kakšne obrti. Razumljivo je, da bo ta pregled ustregel svojemu namenu le, če bodo podatki točni, kajti samo v tem primeru jih bodo načrtni organi lahko izkoristili. Vsak strah pred kakršnimi koli posledicami popisa, razna prišepetavanja o zvišanju davkov itd. je povsem neutemeljen. Popis narekuje izključno le potreba poznavanja razmer v celoti in ima namen, doseči pravilno oceno naše družbene gospodarske strukture ter vključitev obrtniškega sektorja v skupni gospodarski načrt. Naprošamo vsa obrtniška, gostilničarska in trgovska združenja po naših okra. jih, da gredo popisovalcem vsestransko na pomoč, da bodo vestno in točno zadovoljili vsa vprašanja na vseh obrazcih in tako podali pravo sliko našega obrtniškega sektorja, vključenega v celotni gospodarski načrt našega teritorija. Flegar Avgust. kar so poprej vedno najemali ino-zenice. Poleg tega so prav te dni naročili od UIVOD-a dva stroja za obdelavo lesa, katera bosta nadomestila tri stare in neokretne stroje. Julija in avgusta je sama mizarska delavnica izvršila za 1,460.000 lir del. Z naročili, ki jih ima izvršiti tekom meseca, se bo podjetje rešilo vseh dolgov brez najema kakega kredita. Politična zavednost delavstva tega podjetja je izražena v delu in prispevkih. Delavci so napravili 7270, nameščenci j>a 3272 udarniških ur, poleg tega je še vsak delavec dal 12 % svojega zaslužka za obnovo. Ko je zbolel tovariš — delavec, so takoj zbrali zanj 3500 lir. Za požgano vas I prav v poslednjem času razpaslo tiho^ lir. Tovariš Rebek, mizar in umetnik obenem, se je udeležil turneje »Kosovelovega« zbora v inozemstvo ter na ta način pripomogel k širjenju naše umetnosti med svet. Komur je do lepote pesmi dela in strojev, naj pride v naš obrat, dajo bo videl in slišal v gibanju stote-rih rok, ki delajo za skupnost naše domovine. Videl bo tovarištvo in domačnost, kar je najlepši dokaz, da podjetje uspeva — da produkcija raste ! ! !« Tako so zapisali na svoj stenčas. Izkoriščevalcem je odklenkalo — Kdor izmed njih ne verjame, pride na zatožno klop SLINAVKA IN PARKLJEVKA Ta nevarna živinska bolezen je i začne na parkljih kot parkljevka in bila vnesena iz cone »A« v cono . B -1 to tedaj, če živali hodijo po okuženih in sicer v okraj Herpelje-Kozina. Do • tleh. sedaj je ugotovljena v vaseh Krvavi potok in Prelože. Obe vasi sta tik ob demarkacijski črti. Ljudska oblast je odredila vse potrebne mere, da bi preprečila širjenje bolezni in s tem obvarovala živinorejce ter vse ljudsko gospodarstvo neprecenljive škode, ki bi mu lahko pretila, če bi pravočasno ne omejila, širjenja bolezni. Opominjamo vse naše živinorejce, da se v lastno korist strogo držijo vseh navodil, ki jih dobe od ljudske oblasti v pogledu zatiranja kužnih bolezni domače živine, posebno slinavke in parkljevke. Pred kratkim smo v našem listu objavili navodila o spoznavanju slinavke in parkljevke, znake, po katerih spoznamo bolezen in način oku-žitve. Hoteli bi ponoviti najvažnejše: kako se žival okuži in kako se bolezen prenaša. Bolezen povzroča virus, to so še mnogo manjša bitja kakor so bacili in bakterije. To kužilo se nahaja v slini, mleku, blatu, seči in krvi bolne živali. Živina se navadno okuži skozi gobec in to pri dotiku z bolno živaljo, ali kadar ji pride do gobca kak predmet, ki je okužen s slino, mlekom. Bolezen nikdar ne začne sama po sebi. Vedno mora biti vzrok kužilo ali bolna žival, pripeljana iz kakega drugega kraja ali države, kjer je ta bolezen. Krkoč Ivan že vse od maja t. 1 .skoraj tedensko pošiljal po mizarskem mojstru Koradin Emilu 4 do 6 kg tobaka v cono A. Krkoč Ivan je namreč dobil tobak od imenovanega trafikanta, kateri je celo parkrat sam dostavil tobak Krkoč Ivanu na dom in to v vreči, v kateri je bilo seno, na sredi pa je bilo vedno 4 do 5 kg cigaret. Prav tako je Krkoč Ivan s svojim bratom Milanom zapleten v tihotapstvo večjega števila volov in sploh goveje živine. Krkoč Ivanu je uspelo pridobiti za svoj umazani posel siromašnega človeka, kateremu je Krkoč Ivan obljubil po 4.000 lir nagrade za vsako glavo živine, ki jo bo prepeljal iz vasi Selo preko demarkacijske črte. Krkoč Ivan je delomrznež, kateri je javno govoril, da delajo samo neumni ljudje in da on ni tako neumen, da bi se mučil, ko pa se lahko lepo zasluži na druge načine. Naše ljudske oblasti so zasledile, kot že omenjeno, večje število teh in sličnih tihotapcev ter je v teku proti njim kazensko postopanje. Nekateri od teh špekulantov pa sedijo v preiskovalnem zaporu. Preiskava je v teku in v kratkem bo večje število tihotapskih špekulantov prišlo pred naša ljudska sodišča, ki jim bodo odmerila zasluženo kazen, tako, da jih bo minila volja preživljati se na lahkoživi in zločinski način, na drugi strani pa bo to resen opomin vsem ostalim špekulantskim elementom, da bo namreč ljudska oblast znala vedno in povsod pravilno zaščititi interese delovnega ljudstva in narodnega gospodarstva. Visoke cene v coni A, ki so v zvezi z inflacijskimi pojavi v Italiji, so začele mamiti marsikaterega špekulanta in na žalost tudi marsikaterega do sedaj poštenega gospodarja. Značilno je, da se je moznosu m novm nai-inv-», - . i- proti obstoječim predpisom. Kakor ]e lo lansko leto tihotapstvo tobaka s 0 IO lanSKO ICKJ , , vsakodnevni pojav in so ga naše lju oblasti z velikim naporom vsaj delo omejile, če ga že niso mogle popolno® preprečiti, tako je tihotapstvo živine tl, taKO je ---, i dnevnem redu. Zapaženo jc> so si tihotapci živine ustvarili Pr^vc®|® kanale in centre, tako zlasti na se pri Kopru, Herpeljah-Kozini ter v ip ski dolini med Dobravliami in Šempas ski dolini med Dobravljami i * ne Tihotapci z živino vzdržujejo ze*° v zveze s svojimi špekulantskimi sobra i coni A, zlasti v Gorici, Trstu in c® coni zidali v a *»»».»•* , , rlJin Gradiški in Tržiču. Njihovi agentje okrog našega malega in srednjega k® ter jih z vsemi mogočimi^ obljubami^. tolažbami nagovarjajo, da bi ji® Pr0. svojo, pri poljskem delu tako .P0'rji, ■ živino. Tako je bilo pred kratkim . n to pravo gnezdo, v katerem so se z IV» piavv» g J« v, vi, » X». t»*-»--» - . _ __ tihotapci z živino. V vasi Selo v vip ^ skem okraju je tamkajšnji gostilničar posestnik Krkoč Ivan s svojim ,a. Milanom, povsem obrtoma in oržanlzV. no tihotapil živino in tobak pr®*5®., IlCJ L11IV» tajjli JI» ».V»«***- r f’iron- markacijske črte. V dogovoru s tra i tom Kosovelom Ivanom in Vinko®, Po več kot treh mesecih izredne suše je te dni dež znova namočil izsušeno zemljo. Komaj so čakali kmetje dežja, zato so hitro privlekli izpod klanic pluge ter globoko zaorali v prhko in prekvašeno zemljo. Samo v okolici Petelinj smo na dvanajstih njivah opazovali oranje. Kot predpriprava za setev je že teden dni poprej brnel trijer v vasi, tako da se bo sejalo res dobro seme. Na nekaj pa bi naši kmetje ne smeli pozabljati — na temeljito razkužitev semena. Res da nimamo še tistega zelenega prahu, ne manjka pa živega apna, ki tudi učinkuje skoraj z enakim uspehom. Moramo se zavedati, da je dobra priprava že polovica uspeha. Povsod po deželi smo opazovali, da je bila pšenica več ali manj snetljiva, zato nikakor ne smemo sejati pšenice, ne da bi je predhodno ne razkužili. Majhna zamuda časa bo JESENSKA ŽETEV PŠENICE bogato nagrajena v prihodnjem l6^ z dobrim in klenim zrnjem. Nagra ^ za to pa bo tudi velika in kot sneg bela — potica. ★ IDRIJA Prva udarniška nedelja idrijskih rudarjev v novem tekmovanju Na seji medstrokovnega sveta se sklenilo ustanoviti fond za zgraditev lavskega doma. V ta namen so dali na rudarji < vzgled vsem ostalim sindikalni podružnicam ter izvršili prvo uc*ariVnoO nedeljo, katere vrednost znaša 250. lir. Tako so prvi položili fond za izžrae_ njo delavskega doma, ki bo v ponos vs ^ mu našemu delavstvu in ki bo os*a trajnem spominu našim zanamcem, bodo spoznali napore svojih Pre“nlKaa za izboljšanje socialnega stanja vse” delavstva. Kdor še ni poravnal naročnine, naj to stoH čimprej ! Najlaže se kužilo prenaša z dotikom zdrave živali z bolno na skupnih pašnikih, napajališčih ali živinskih cestah itd. ter se od tu kakor ogenj razširi po vseh krajih in vaseh, kamor se živina vrača. Zelo nevarni so javni hlevi. Nadalje se bolezen širi z železniškimi vagoni, ako niso razkuženi. Prav tako nevarna je tudi obleka osebe, ki je prišla v dotiko z bolno živaljo ali samo s senom ali travo, na katero je padlo par kapljic sline bolne živali. Zato se mora odločno prepovedati vsakemu tujcu vstop v hlev ali kamor koli k živini ter prenočevanje takim osebam v senu, ki bo potem podano živini, ali slami, ki bo uporabljena kot stelja. Prav tako se bolezen prenaša z mesom, mlekom, sirom, kožami, volno, dlako, senom, slamo in gnojem. Kužilo prenašajo tudi psi in perutnina. Včasih bolezen prenašajo tudi ptice, prav posebno pa divjad (srne, jeleni in divji jirašiči), ki tudi sama oboli, M£i i6 pastai blatom bolne živali. Bolezen se lahko ter lisice in volkovi. B. M. DELO IN USPEHI PODJETJA Konec novembra 1945 je lesno podjetje žage »Rizzatto« v Ajdovščini pričelo obratovati s 60 delavci. Ker je primanjkovalo vsega in je bila potreba po lesnih izdelkih velikanska, je podjetje iz dneva v dan zaposlovalo nove moči, tako da je po enem letu poslovanja zaposlenih v obratu 180 delovnih moči. Osnovalo si je poleg žage še mizarsko delavnico in zabojarno. Uspeh dela je nedvomno velikanski. Lani je podjetje priskrbelo v (Nadaljevanje s 5. strani.) šest glav živine. Poskrbel sem za dobro pomladansko gnojenje, pokosili smo prvič po petih letih vse senožeti. Poleg tega pa so mi naziv udarnika in znak dali tudi zato, ker se udejstvujem tudi pri politični izgradnji kmetov v mojem okolišu. Kar se tekom borbe dali meni drugi — to poskušam dati zdaj jaz drugim.« Veseli smo bili teh besed kmeta-udarnika, zato smo jili dobesedno navedli. Ta kmet-udarnik je izšel iz gozdov kot nov lik slovenskega kmeta. Sam priznava, da poizkuša dati zdaj, ko je njegova zemlja svobodna, to, kar se je v gozdovih naučil, tudi svojim sosedom. Prekalila ga je borba v pravega kmeta in zgradila, da je spoznal pravo smer razvoja v — skupnosti. Po tej pravi poti je smelo korakal — da je dobro korakal, priča besedilo odlikovanja: Izboljšal je svojo kmetijo za 35%. »RIZZATTO« V AJDOVŠČINI prvi vrsti lesene hišice za tiste vasi, kamor trenutno ni bilo mogoče spraviti drugega gradbenega materiala. Tako je samo za vas Lokve napravilo 26 lesenih hišic. Od teli hišic se je prešlo na načrtno predelavo lesa. Vse produkte gozda — hlode — predelajo na žagi v deske, te prevzame deloma mizarska delavnica, deloma zabojarna, kateri izdelujeta dokončane proizvode: okna, vrata, pode, zložljive barake in zaboje raznih velikosti. Od pričetka obratovanja pa do konca trimesečnega tekmovanja je bilo pripeljanih na žago ^2.708 in3 hlodov, žaga je izdelala 8343 m3 desk, mizarska delavnica je predelala 530 m3 lesa, zabojarna pa je napravila 142.208 komadov raznih zabojev. Dvig produkcije je razviden iz naslednjih številk: januarja 1946 110 % marca 320 %, junija 785 %, avgusta 1078%. Zaradi velikih naročil se je na žagi uvedlo izmenično delo in se v teh izmenah zaposluje 52 delavcev. Zabojarna je enako zaposlena 100 % in se dela celo z dvema nadurama dnevno, ker ni dovoljno število usposobljenih delavcev na razpolago. Ža dvig in kvaliteto produkcije sta veliko pripomogla tovariša Valič Anton, mizar, in Kovač Benjamin, strojnik, oba udarnika. Prvi, ker je izdelal načrt za stroj uglajevalnik, katerega je potem podjetje samo izdelalo, tako da se je delovni čas brušenja zmanjšal za 300 %, drugi pa, ker je sam popravil parni stroj, za 1\ S”! l\ Li veiikaH Ta kletka pa se zopet deli na vecje in manjše kletke. Recimo, da J® gozd razdeljen v nadstropja kakor velika hiša. Imamo dvonadstropo6’ Borov gozd ima dve. včasih tudi tri nadstropja. Prvo nadstropje j® mah in trava. Drugo nadstropje J rodniki človeka. nic in borovnic. Še više, na peščenih nujej0 vij0iice in jagode. V pr O SVOBODNIH PTICAH Prvi del more živeti samo v borovem gozdu, kjer raste breza, torej v listnate® Prvo poglavje Jelkov gozd, v katerem živi jel- gozdu. V NEVIDNI KLETKI kov krivokliun’ ie tako reko® obdan Vsak gozd je tako rekoč kletka- z nevidno kletko in ta kletka ne Bil je čas, ko človek ni bil veli- pusti, da bi se krivokljun oddaljil kan, marveč pritlikavec, .ko ni bil od gozda. gospodar narave, marveč njen po- A borov krivokljun se ne bo slusni hlapec. nikdar ločil od borovega gozda, ka- trinadstropne in celo štirinadstr°P' Imel je tako malo oblasti nad j.or (ja je g0Z(j obdan od vseh ne gozdove, naravo, tako malo svobode kakor strani z nevidnim obzidjem, katera koli žival v gozdu, katera koli ptica v zraku. IZPREHOD PO GOZDU Kaj pa, ali živali in ptice niso Kadar pohajkujemo po gozdu, se grni0vje. Tretje nadstropje je hor-svobodne? Veverica, ki se s tako neprestano prebijamo skozi nevidne ” Hrastov gozd ima kar sede® lahkoto požene z drevesa na drevo, zidove. Če pa splezamo na drevo, nadstropij. mar ne živi v gozdu svobodna, tem- prebijemo z glavo nevidni strop. Najvišje, sedmo nadstropje, so v več v kletki? Kaj pa žolna, ki s tako Kakor zverinjak, tako je ves gozd neb0 štrleči vejni vršički hrastov,je' vnemo obtrkuje priljubljeno ji bre- razdeljen v manjše in večje kletke, sen0v, lip in javorov. Njihove ku' zo, mar je privezana nanjo z ve- čeprav jih ne vidimo. štrave krošnje so nekaka streha 1®“ rigo? Izprehajajoč se po gozdu, pač gozdom: poleti je ta streha zelei®- Težko bi bilo verjeti kaj takega, opazimo, da se gozd menjava, jel- jeseni pestra, raznobarvna. Nihče še ,111 videl, da bi bila žolna kov gozd prehaja, v borov, bori pa Niže, do višine hrastovega debi®’ privezana na verigo in da bi veve- so tu više tam nižje. Ponekod nam se iztegujejo vršički jerebik, dM**1 rica živela v kletki. pod nogami zašušti beli mah jele- jablan in hrušk. To je šesto nad' Nihče tega ni videl in tudi videti novec, drugod mah že nič več bel, stropje. ni mogel, zakaj to je nevidna kletka temveč zelen. ge njžej v petem nadstropju. s! in nevidna veriga. Za izletnika je vse to zgolj gozd. prepleta vejevje in listje grinovia' V takšni nevidni kletki, prive- Pa poskusite vprašati gozdarja. Ta iesnit4ej gloga, kozjega presleca. zan z nevidno verigo, je nekoč živel vam bo povedal, da to ni en gozd, p0(:j grniovjem rasto cvetlic® ® tudi človek. , temveč da so to štirje gozdovi. V trave> te sq nastanjene In če hočemo dognati, kako je vlažni nižini raste mahovito jelovje v različnih nadstropjih. Najviše ®e človeku uspelo, da se je odtrgal od z debelo mahasto prevleko, ki je dvigajo zvončki. To je četrto Iia^ verige in se osvobodil iz kletke, se podobna mehki pernici. Više, na pe- stropje gozda. V tretjem nadstrop]11 moramo napotiti v gozd in pogle- ščeni, položni vzpetini je borovje z cvet0 ined praprotjo šmarnice ® dati, kako tam žive nesvobodni so- zelenim mahom. Tu je mnogo brus- ma£ehe. v drugem nadstropju sta’ ve®1 Pričujočo knjigo o človeku mo- gričih, raste iglovje z belim mahom. na samj zemlji, se razstiljajo Ilia ramo začeti z izprehodom po gozdu Kjer pa je zemlja zopet bolj vlažna, ]10vi. in s pogovorom o živalih in pticah, je travnato iglovje. pod prvim nadstropjem, P°0 Neopazno ste šli skozi tri zidove, zemljo, pa je klet, tam so koreni11® Večkrat slišimo tale stavek: ki lo^jo četyer° različnih kietk. in trav in dreves. »Prost ko ptica.« v vsaki kletki so posebni ujetniki. Vsako nadstropje ima svoje sta' Toda, ali je'mogoče reči, da je . Ce J* ,v pUce\ , • med n’ fo? imeni živali kakor v živalskem vrtu, Nekje v sedmem nadstropju iri. žolna prosta? K» žolna prosta ptica, bi bl“±S‘“ itlT.SSl ZXPZ»«! *2*» /letela kamor koli bi si poželela in videli na drevesih deščice s takimi streh. Nekoliko nižje, v dreves" živela, kjer bi se ji zdelo. Temu’ pa napisi: :>Jelkov krivokljun«, >Ci- duplini, se je nastanila žolna. V i® ni tako. Le poskusite preseliti žol- *ek<; »Kalin« »Sinica«, »Troprsti teni nadstropju, v grmovju, žive nar Zginila,‘ker ona'morrai veld samo >Gozdna kuna<’ >Gozdna. miš«- gozd s cvrčanjem in petjem. To stepo prav gotovo bo tam detek’ »Kraljiček«, »Veverica«, bolj glasni stanovalci, ki oživlj* Slepo, pmv ginuvv uu .Ulili . /a,.,.,, ~ __:___ • __Tn S« tam, kjer je drevje. Na obronku belomahovitega iglov- slavčki, sinice, stržki, taščice. vega Žolna je tako rekoč privezana ja bi brali skoraj docela druga ime- zemlji kolovrati stanovalec prv-d na drevo z nevidno verigo, ki je ne «a. Tam bi našli kozodoja ali pod- nadstropja - kljunač. V kleti P more pretrgati. hujko, gozdnega strnada, muholov- zemljo rijejo svoje hodnike in cu Vzemimo, na primer, drugo pti- ca,rumenoprogasto penico, drozgača. nate gozdne miši. ^ co: jelkovega krivokljuna. V brezovem gozdu pa bi videli Stanovanja v tej ogromni Jelkov krivokljun more živeti zopet druge ujetnike, take, ki jih ne bi so prav različna. V gornjih 1,3 v samo v gozdu kakor žolna, Toda on najdeš ne v jelkovem, ne v boro- stropjih je toplo, suho in sveda,tej je še manj svoboden kakor žolna, vem gozdu. Poglejmo, recimo, bre- nižjih je temno, vlažno, mrzlo. » ker ne more živeti v vsakem gozdu, zovega ruševca. Iz njegovega imena hiši so mrzla stanovanja, v katef a marveč samo v jelovju. morete razbrati naslov njegovega je mogoče živeli samo poleti, s.°vge Najbližji sorodnik jelkovega kri-- bivališča. Že samo ime kaže, da tudi topla, kjer je mogoče živeti vokljuna je borov krivokljun in ta more ta ruševec živeti samo tam, leto. (Se nadaljuje-) FIZKULTU R A OKROŽNO PRVENSTVO V TEKU ČEZ DRN IN STRN vseh okrajev Vzhodnoprimor- IV. kateg.: člani od 18. leta na- ---- ^ w » v iUIt/I - n n5a ,0krož)a 50 že v zgodnjih urah Pnhajali v nedeljo tekmovaloi-fizkul-unuki, da bi veličastno manifestirali u aniikoni1ki so se s svojim nesebičnim delom in prekošeno normo izka-a uc®ar^iškem delu. j cev, in sicer se je ze množične prijave so dale slu-1 kemu tekmovajcu, prej na progi 3000 metrov. Ocenjevalo se je po času, ki ga je dosegel vsak posameznik, obenem pa so se ocenjevala posamezna moštva v neomejenem številu tekmovalcev, in sicer se je štela 1 točka vsaki je prispel na Tek čez drn in strn; mladinci pod 18 leti tik po startu. V kotu Lemut Marija, zmagovalka v skupini mladink pod 18 leti. bti, da bo udeležba ogromna, tako ogromna, kot si jo lahko predstavljalo samo največji optimisti. Še nekaj ie vezalo mladino in ostale tekmoval-bezala jih je potreba po pre-jskušnji svojih telesnih sil, kako in kakšne sposobnosti bodo imeli v bližajočem se tekmovanju za fizkultur-n° značko ZREN. To pomeni, da bo-mo v najkrajšem času priča še bolj veličastnemu vzponu fizkulture in dela. Število tekmovoalcev bi bilo prav gotovo popolno, če se ne bi zgrinjali težki oblaki, in zaradi tega veliko cilj med prvo tričetrtino tekmovalcev. V prvi skupini je dosegla prvo mesto št. 708 Lemut Marija iz Ajdovščine, v času 4:08. Kot moštvo pa je doseglo FD Postojna prvo mesto s petimi točkami. V drugi skupini, mladinke nad 18 let, je prišla prva na cilj št. 835 Gorup Darina, v času 5:54,4 FD Ajdovščina. Kot moštvo si je FD Ajdovščina zopet priborilo prvo mesto s sedmimi točkami. V tretji skupini, mladinci pod 18 let, na 2000 m dolgi progi, je prispel prvi na cilj Tratnik Slavko s št. 413, Mladinke pod 18 leti startajo. Pfijavljencev ni prišlo na tekmovale, ker so mislili, da teka ne bo. Tekmovanje se je začelo z enourno zamudo, ker avtobusi niso pravočasno pripeljali tekmovalcev. Od 1450 prijavljencev je čakalo na pričetek starta 1151 fizkultumikov. Ob zvoku idrijske godbe so bile uvrščene na prvi start mladinke izpod 18 Jet. Proge so bile tehnično dobro izpeljane in različne. T ekmovalo FlSAJ-a, in sicer: L kategorija: mladinke do 18. leta na progi 800 metrov; H. kateg.: članice od 18. leta na-Prej na progi 1000 metrov; RI. kateg.: mladinci do 18. leta na progi 2000 metrov; se je po pravilih v času 8:00,6 FD Rudar Idrija. Kot moštvo si je priborilo prvo mesto FD Rudar Idrija s štirimi točkami pred Ajdovščino. Izven konkurence so startali mladinci iz Kopra ter je prvi tekmovalec dosegel čas 9:06,5. V četrti skupini, mladinci nad 18 let, je bila množično zastopana JA, ki je startala izven kokurence. Premoč udeležencev JA je bila očitna, saj so po ocenjevanju dosegli prvih zaporednih sedem mest, in sicer prvi s časom 9:37,9, sedmi pa v času 10:22. Tekmovalci JA so bili od zbrane množice lepo pozdravljeni. V konkurenci za prvo mesto je dosegel Blaško Emil, čas 10:24 za FDA Ajdovščino. FD Ajdovščina in FD Rudar iz Idrije si delita kot moštvi I. mesto s 3 točkami. TEKME V ODBOJKI . .Ob dveh popoldne so se vršile na igrišču FD Ajdovščina tekme v od-Pojki, kjer so nastopila 3 moštva, in *Ujer moštvo FD Tolmina, FD Ajdovščine in moštvo JA. Kot prvo je nastopilo moštvo FD Ajdovščina proti FD Tolminu. Igra je Pda zelo živahna, posebno še, ker je uioštvo FD Ajdovščina pretekli teden zgubilo igro v Tolminu in je hotelo “anes popraviti prejšnji poraz. V tem tudi moštvo FD Ajdovščine uspelo ^ Prepričevalno zmagalo v dveh se-tih z rezultati 15 : 10 in 15 : 7. V drugi tekmi je nastopilo mo-*Ivo JA proti FD Ajdovščini. Igra je Pua zelo napeta in do zadnjega se ni yedelo, kdo bo zmagovalec. Zmagalo 1® moštvo JA, in sicer so bili odigra-ni 3 seti: 15 : 8, 13: 15, 14: 16. Pri moštvu FD Ajdovščini se je opazilo, da so igralci medsebojno premalo vigrani in da jim manjka potreben kondicijski trening. Opazilo pa se je pri njih nekaj zelo dobrih igralcev, ki bodo z dobrim treningom ter z boljšo kondicijo v bodoče prav odlično zaigrali. V zaključni tekmi je nastopilo moštvo FD Tolmina proti JA. V prvem setu je bila igra zelo živahna in je moštvo FD Tolmina nudilo gostom močan odpor, kar priča rezultat 14:16 za JA. Vendar je moštvo JA v drugem setu pokazalo vse svoje sposobnosti in katastrofalno porazilo FD Tolmin z rezultatom 15 : 1. Zmagovalno moštvo v turnirju je moštvo JA s 4 točkami, sledi FD Ajdovščina s 3 točkami in FD Tolmin 0 točk. NOGOMETNA TEKMA NOGOMETNA TEKMA FD RUDAR (Idrija) s FD ILIRSKA BISTRICA 3 : 0 (2 : 0) Na nogometnem igrišču FD Ajdovščine je bila v okviru proslave odlikovanih udarnikov odigrana nogometna tekma. Bila je to prva poizkusna tekma za FD Ilirsko Bistrico in je razumljivo, da je med fizkultur-niki Bistrce vladalo precej nervoze. Igra sicer ni nudila posebnega športnega užitka, vendar pa so posamez-1 niki pokazali nekaj lepih potez in j smiselnih kombinacij. I Moštvo FD Rudarja je bilo v obeh ! polčasih v rahli premoči in opazilo se je, da imajo za seboj nekaj težjih tekem in izkušenj od zadnjega okrož-I nega tekmovanja. Moštvo FD Ilirska Bistrica je dalo ves čas igre dober odpor in bilo ! je požrtvovalno. Z dobro disciplino in rednimi treningi bi se moštvo usposobilo za konkurenta ostalim moštvom. VPIS SLUŠATELJEV V ZAVOD ZA FIZKULTUR0 V LJUBLJANI 1. Letošnje šolsko leto je ustanovljen Zavod za fizkulturo, katerega naloga bo vzgajati kader strokovnjakov za potrebe šolstva, fizkultur-nih društev in drugih ustanov. Šolanje na Zavodu za fizkulturo traja eno leto ali 2 semestra. 2. Pravico do šolanja in brezplačnega pouka na Zavodu za fizkulturo imajo vsi, ki so dovršili kakršno koli srednjo šolo in če bodo pri zdravniškem pregledu ter s sprejemnim izpitom dokazali, da so sposobni za to vrsto študija. 3. Za časa študija bodo slušatelji stanovali v internatu šole. Za oskrbo v internatu bodo plačevali mesečni znesek, ki se bo določil naknadno. 4. Sprejemni izpit sestoji iz izpita telesne zmogljivosti in zdravniškega pregleda. 5. Pri izpitu iz telesne zmogljivosti bo moral kandidat pokazati naslednje minimalne rezultate: Moški: 100 m v 13.4 sek., 100 m v 3.50 min., višina 130 m, krogla 4 kg 7.50 m, plezanje po vrvi 3 m, prosta vaja (ZREN I) 4 ml. znak, preskok čez kozo 120 cm — skrčka, plavanje 25 m brez časa, ravnanje z žogo. Zenske: 60 m v 10 sek., višina 100 cm, krogla (4 kg) 6.25 m, vaje v ravnotežju na visoki gredi 1.50 m (ZREN VI) 1. ml. znak, preskok čez 110 cm (ZREN VI) 10. ml. znak, plavanje 25 m brez časa, ravnanje z žogo. 6. Kandidati, ki se žele vpisati v Zavod za fizkulturo, morajo vložiti prošnje pri Ministrstvu za prosveto v Ljubljani (odsek za fizkulturo) najkasneje do 20. oktobra t. 1. Prošnji je treba priložiti: Rojstni in krstni list, šolsko spričevalo, spričevalo o vedenju, spričevalo o premoženjskem stanju, 2 fotografiji v telovadnem kroju, 6X9 cm, kratek življenjepis, točen naslov. 7. Sprejemni izpit in zdravniški pregled bo konec meseca oktobra na Zavodu za fizkulturo v Ljubljani, o čemer bodo kandidati pravočasno obveščeni. 8. Pouk na Zavodu za fizkulturo se začne 8. novembra t. 1. Delegacija JK se je vrnila . . . Te dni so se vrnili iz Pariza v Trst člani delegacije Julijske krajine: predsednik PNOO za Slovensko Primorje,, in Trst lov. France Bevk, predsednik Osvobodilnega sveta za Trst tov. Giuseppe Pagassi, tov. Kocjančič in drugi. Po večmesečnem bivanju v Parizu in po velikih naporih delegatov za dosego pravične rešitve vprašanja Julijske krajine, jih je ljudstvo Trsta in Julijske krajine prisrčno sprejelo. PRVE IZKAZNICE 0F Da je izkaznica OF samo spričevalo vztrajne borbe, neumornega dela, ljubezni in pomoči do potrebnih, je ljudstvo iz Vrat že v neštetih primerih pokazalo; danes pa, ko jè proslavljalo ta zgodovinski dan sprejemanja članskih izkaznic OF, kot prva vas v okraju, je ponovno potrdilo svojo visoko zavest. Jutranje sonce je našlo vse hiše okrašene z zastavami. Na delu je bila četa prostovoljnih delavcev, mladih in starih, ki so ta svečani dan sklenili proslavljati z dopoldanskim delom. — Popoldne ob treh so iz dveh smeri, z zastavami, godbo in partizanskim petjem v sprevodih prikorakali ljudje pred okusno okrašeni oder, kjer jim je spregovoril tajnik krajevnega SIAU o veličastnih zmagah Osvobodilne fronte in njenem programu za korist ljudstva ter o važnosti članstva. Tajnik okrajnega tajništva SIAU, tov. Mlakar, jim je v kratkih besedah čestital k temu pomembnemu dnevu. Ljudstvo ga je večkrat prekinjalo z Osvobodilni vzkliki maršalu Titu, fronti in Jugoslaviji. Prva je stopila na oder za sprejem izkaznice 65-letna Renko Mar-gerita, kateri je ob navdušenju vseh navzočih čestital tajnik okrajnega odbora OF. Pripovedovala je, kako je kuhjila partizanom, stala na straži ter jih pravočasno obveščala o prihodu sovražnika, ter zaključila: »Danes bi pa od veselja človek jokal!«’ Razdeljevanje izkaznic se je nadaljevalo ob živahnem sodelovanju pevskega zbora. Izjava te žene ni bila edina, ampak je bila notranji izraz vseh, ki so se počutili neizmerno srečni. Izmed 155 volivcev je šest začasno izločenih iz članstva SIAU. Že isti dan so z delom pokazali, da si hočejo to mesto čim prej zaslužiti. Vrata so ponosna na to prvenstveno mesto, vendar se zavedajo, da imajo enako močne tekmece v mnogih drugih vaseh, ki bi jih ob najmanjšem zastoju takoj prehiteli. KULTURA Razstava tržaških stiharjev Dne 3. sept. so odprli v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani razstavo tržaških slikarjev Jožeta Cesarja in Avrelija Lukežiča. Oba že poznamo z lanske jesenske razstave tržaških upodabljajočih umetnikov, kjer sta s svojimi razstavljenimi deli vzbudila veliko zanimanje. Jože Cesar se je rodil 1. 1907 pri Sv. Jakobu v Trstu. V tej značilni delavski četrti je kot sin ladjedelniškega delavca preživel svojo mladost in okusil grenkobo proletarskega življenja Toda prav v težki borbi za vsakdanji kruh se je utrdila njegova izredna vztrajnost, ki mu je omogočala, da se je ukvarjal tudi s slikanjem, do katerega je že v zgodnji mladosti čutil veliko veselje. Nekaj osnovnega slikarskega znanja je dobil pri Avrgustu Černigoju, sicer pa je pravi primer sli-karja-samouka, ki si je z nadarjenostjo in pridnostjo pridobil sloves dobrega slikarja. Avrelij Lukežič je nekoliko mlajši od Cesarja. Rodil se je 1. 1912 v Škednju pri Trstu kot sin obrtnika. Tudi sam se je izučil mizarske obrti in se z njo še sedaj ukvarja. Kakor Cesar, je tudi Lukežič slikar-samouk in se je doslej predstavil s svojimi deli na vseh večjih razstavah tržaške upodabljajoče umetnosti. Razstavljal je skupaj s Cesarjem v Trstu, Gorici, Milanu, Veroni, Benetkah in v Rimu. Njegova dela so povsod s priznanjem sprejeli. V Ljubljani bo razstava od dne 3 do 13. oktobra. V Jugoslavijo prihajata z namenom, da upodobita delo pri obnovi in bosta prepotovala vso Jugoslavijo od Ljubljane do Skoplja Ob povratku bosta tržaškemu delovnemu ljudstvu v podobah prikazala novo ustvarjajočo Jugoslavijo. „Tuie dete“ v Aidovščini Poglej tabelo z normami za fizkulturno značko in se pripravi za tekmovanje! FD Ajdovščina razpisuje v nedeljo 13. t. m. brzotumir v ping-pongu za prvenstvo ajdovskega okraja. Pravico o tekmovanja imajo člani množičnih organizacij in vojske, ki so kdaj na takih turnirjih aktivno sodelovali. To prvenstvo se razpisuje iz razloga, da bi se ta panoga fizkulture udomačila v sleherni vasi. Prijave sprejema tajništvo FD Ajdovščine, tov. Komavli Robi, Gospodarska banka. Začetek turnirja bo ob 9. uri. Prijavnina 25 lir, vstopnina 20 lir. FD Ajdovščina. USPELA UPRIZORITEV FINŽGARJE VEGA »DIVJEGA LOVCA« V nedeljo 22. t. m. so uprizorili v dvorani Mladinskega doma v Postojni že tretjič v osmih dneh Finžgarjevega »Divjega lovca«. Prireditev je dobro uspela. Ponovno so dokazali naši igralci vse svoje sposobnosti, da bodo v kratkem kos spraviti na domači oder še težje igre, nego je preprosta, domača igra iz polpretekle dobe. Dejstvo, da so nastopili mladi ljudje, ki so bili prvič ali drugič na odru in da so dobro nastopili, potrjuje velik smisel slednjih za igranje, velik smisel za aktivno sodelovanje na kulturno prosvetnem sektorju. Tako uspelih prireditev je samo še želeti. Prosvetno društvo Ajdovščina je pred kratkim naštudiralo Škvarkinovo rusko komedijo »Tuje dete«, ki je doživela svojo prvo predstavo 24. avgusta v Ajdovščini, nato pa ponovitev naslednjega dne, nadalje so z njo goslovali Ajdovci 28. seplcmbra v Idriji in ponovno nastopili 5. oktobra v Ajdovščini. Brez dvoma je treba pozdraviti iniciativo ajdovskih prosvetarjev, ki so se lotili dela ob ruskem komadu, ki za naše začetniške korake na polju novega odrskega izživljanja ni lahak. Pozdraviti je treba brez dvoma pogum, s katerim so se lotili dela, pogum, ki je dejansko v veliki meri pripomogel k uspehu, katerega je vprizoritev »Tujega deteta« brez dvoma dosegla. Naš oder, ki je bil še včeraj prostor, na katerem se je lahko izživljal množici odtrgan svet tako zvanih »umetnikov«, ki so bodisi sanjali o svetu pretekle »sreče« ali pa opevali življenje izkoriščevalskih slojev, je s to prireditvijo res odprl dostop ljudstvu. Še več, vmesne stopnje odrskih komadov, ki so pomenili samo plehko natolcevanje nekih tako zvanih »nepolitičnih odrskih del«, ki pa so imela zopet en sam namen, odtrgati ljudstvo dnevnemu boju in delu za lepšo bodočnost, so s tem izgubile možnost, da bi še v bodoče pronicale na naš oder v Ajdovščini. Že dejstvo, kako so ljudje to prireditev »Tujega deteta« sprejeli, kaže, da so s tem obsodili vlačenje ljudstvu tujih dramatskih in odrskih komadov na naše deske. Takoj pa bi bilo treba opozoriti na nekaj. »Tuje dete« se odigrava v Sovjetski zvezi in bi bilo zato nujno, da bi pred vsako prireditvijo nekdo ljudem raztolmačil okolje, v katerem se stvar odigrava, kam jih bo naša prireditev skušala presaditi in v katere razmere naj se skušajo vživeti, da bodo v celoti razumeli pomen odrskega dela. Zasedba vlog je naravnost odlično izbrana Škoda je le, da se igralka glavne ženske vloge ni tako vživela v podajanje, kakor so se prav vsi ostali igralci. Treba je namreč takoj poudariti, da pomeni vprizoritev »Tujega deteta« ne samo novega duha na našem odru, ampak pomeni tudi dokaz, da imamo celo vrsto sijajnih, sposobnih odrskih ljudi, ljudi, ki znajo razumeti svojo vlogo in ki vlogo dejansko žive, da imamo poleg tega celo ljudi, ki znajo posrečeno izbrati igralce, kar nam režija »Tujega deteta« v celolf potrjuje. Ne samo, da razpolagamo z dobrimi igralci, treba je omeniti, da imamo nadpovprečne igralce, in to je dokazal tovariš Kovač Ivo, ki je s svojim prvim nastopom na deskah v vlogi Jakova pokazal lep igralski talent. Uspeh, in to je brez dvoma bil, katerega je doseglo ajdovsko prosvetno društvo z vprizoritvijo »Tujega deteta«, mora biti vsekakor navodilo vsem našim pro-svetariem, kako se je treba pogumno lotiti dela.' in uspeh tovariša Kovača mora napraviti dokončno konec vsem bojazljivim korakom, s katerimi naši novi, mladi umetniki stopajo na oder. Torej, vprizoritev »Tujega deteta« je pokazala in dokazala, da je naše prosvetno delo stopilo iz okvira ozkega dela v globlje, umetniško obdelovanje ljudstvu dosegljive in lastne snovi, ki bo brez dvoma rodilo jutri, pojutrišnjem, še več uspehov pri našem Ijudsko-prosvet-nem delu. ker bo vedno znova odkrivalo nove talente. Skupina postojnskih igralcev, ki so uprizorili Finžgarjevega »Divjega lovca«. KAI PIŠEJO ..PRIMORSKI BORBI" VIPAVSKI OKRAJ USTVARJA MILIJONE V 14 dneh novega tekmovanja je Vipavski okraj doslej ustvaril s prostovoljnim delom sledeče: Popolnoma obnovila se je 1 stanovanjska hiša, delno 2 hiši in 2 gospodarski poslopji. Zgradil se je most, očistilo 2.280 m obcestnega jarka, pripravilo 233 m3 gramoza in razvozilo 206 m3 * istega. Nasulo se je 7.305 m3 cestišča. Izdelalo se je 23.000 kg apna, 433 m;! peska, 200 m3 kamenja. Izdelalo in pripravilo se je še drugega gradbenega materiala, kamor štejemo les, žeblje, spojke okna, vrata, betonske plošče, vijake, okovje itd. Organizirane so nove delavnice: 1 mizarska in 1 drobilec. Težaškega dela je bilo izvršenega za ŽELEZNIČARJI TEKMUJEJO Sindikalna podružnica železničarjev v Št. Petru na Krasu si je v svoj tekmovalni načrt zadala nalogo, da preskrbi železniško osebje z vodo, katero že leto dni pogrešajo. V ta namen so pričeli z gradnjo vodnega rezervoarja tik nad poslopjem sekcije. Predvidevajo za ta dela 4000 udarniških ur, in bodo upravi prihranili tako 120.000 lir. V 4246 urah bodo obnovili vse tire na postaji Postojna in tire po raznih progah. Za to delo bi bilo potrebno naj- DELAM0 IN OBNAVLJAMO TUDI Ml Mladina iz Herpelje-Kozina si je zadala mnogo nalog v novem tekmovanju za priključitev k Titovi Jugoslaviji. Pred dnevi se je mladina iz Herpelje-Kozina udeležila pri delu v Artvižah in sicer 96 mladincev in mladink. Razdelili so se po vaseh, kjer je bilo delo najbolj potrebno. Delali so v Ostrovici, Rodiku, Klancu in napravili skupno 404 delovnih ur, v vrednosti 12.120 lir. Delali so tudi pri vodovodu v Markovščini, kjer je delalo 58 mladincev in mladink. Ta skupina je v 300 delovnih urah zasula 30 m vodovodnega jarka ter premetala okoli 85 kub. metrov zasipnega materiala. PROGLAŠAJTE JO VIII EDARJIKOV SE JAOAEJEJE Pri obnovitveni zadrugi v Loki uslužben Jožef Kocjančič, rojen 1914, po poklicu mizar, je bil proglašen za udarnika. Kot mizar je delal več kot po 12 ur dnevno, delal in prekoračil za 30% delovno normo. Skrbel je za organizacijo pri gradnji apnenice v Hrastovljah, kjer je ob nedeljah sodeloval pri udarniškem delu. — Kot borec je sodeloval v NOV. Častni naslov udarnika je dosegel tov. Krmac Anton, zidar. Je najboljši zidar v obnovitveni zadrugi Marezige. Delal je po 10 ur dnevno, vse NAŠE OBRTNIŠTVO V Čepovanu je bilo okrajno zborovanje obrtnikov, katerega se je udeležilo nad 250 različnih rokodelcev. Po referatu obrtnega združenja, ki je navzočim dal jasno sliko o pomenu in potrebi skupnega sodelovanja, se je razvila diskusija, v kateri so navzoči pokazali veliko zanimanje, predvsem, ker v tem okraju ni nikake industrije in je edina možnost obrtništvo. Po raznih diskusijah se da sklepati, da bo za čevljarstvo izid lahko TIHOTAPCI V Dne 30. IX. 1946 je bilo pri Kraj. Pov. NZ Tolminski Lom prejetih več tihotapcev, ki so prekupčevali ter prevajali živino iz cone B v A. Ti tihotapci so bili že dalj časa opazovani pri njihovem delu, sedaj pa tudi prijeti ter poslani na sodišče, kjer se bodo zagovarjali zaradi njihovega podlega dela. Med temi špekulanti je eden glavnih Kobal Jože iz Loga, cona A, ki je kupil že več živine ter plačeval ljudi, da so mu jo prevažali preko demarkacijske črte. Takšen njegov pomočnik je bil Lipušček Andrej iz Kanalskega Loma št. 7. Omenjeni je priganjal živino Kobalu preko črte; kajpak je bil za ta posel dobro plačan. Za vsako pot je dobil cca 6000 lir. Lipušček je poleg tega, da je prevažal živino preko črte, naročal tudi na svoje ime živinske potne liste pri KNOO-ju. Poleg teh je bilo prijetih še več oseb, ki so bili v vezi s temi, ter so prodajali ROKAH PRAVICE RAZGLASI 21.436 ur v vrednosti 707.388 lir, kvalificiranega pa 2476 ur v vrednosti 99.792 lir, poljskega pa 557 ur v vrednosti 16.710 lir. Razen tega je bilo zbranega 13.451 lir v denarju, 460 kg hrane in gradiva za več kot 1 milijon lir. Mnogo dela so opravili z vprežno živino in kamioni, kjer je pomagala tudi JA. Raznih prispevkov je skupno nabranih za več kot 2 milijona lir. Veliko pažnje so posvetili tudi zadružništvu. Tako postaja Vipavski okraj vzoren tekmovalec v časni tekmi za obnovo naše Primorske. manj 6020 ur, hočejo pa zvišati delovno normo za 30%. Signalna delavnica bo montirala hišno telefonsko centralo v sekciji in 5 telefonov. Na mostu v Prestranku bodo železničarji napravili 1050 prostovoljnih ur. Pozabili niso na kulturno-prosvetno polje, kjer imajo v načrtu strokovna in politična predavanja, kulturne igre, fiz-kultume tekme in šah. Svoj načrt že izvajajo. Dne 29. septembra je naša mladina šla na prostovoljno delo v Šapjane okraj Ilirska Bistrica, kjer je pomagala nalagati opeko navagone. 26. mladincev je naložilo 10.478 votlakov in 3.900 zidakov v 390 udarnih urah. Mladinci in mladinke iz Materije so naložili v enem dnevu 4 vagone opeke. Mladina iz našega okraja z velikim veseljem prihaja na delo, ker ve, da s svoji mdelom pomaga svojim ljudem, katerim so bili domovi požgani. Dela zato, ker po taki poti, z požrtvovalnim delom stopa primorsko delovno ljudstvo v Titovo Jugoslavijo! nedelje pa prostovoljno. Normo produkcije je vedno prekoračil za 20%. Tovariš Krmac je doma v Krmcih in je 48 let star. Tov. Barut Bruno, borec NOV, po poklicu kmet in delavec, star 19 let, doma v vasi Gabrovici, je postal udarnik dela, ker je obdelal poleg svojih štirih hektarjev še polje vojnih vdov, vsak večer pomagal pri obnovi Gabrovic in vse nedelje delal udarniško. Delal je po 12 ur dnevno in je prekoračil stalno normo za 25%. rešljiv, dočim za lokvarske škafarje in lokovške kovače treba urediti izvoz izdelkov. Navzoči so določili vstopnino in članarino ter izvolili svoj odbor obrtnega združenja, kateremu so poverili nalogo, da reši iznešene težave. Odbor je bil skrbno izbran, lahko v njega tudi zaupamo, ker dokazuje vso skrb in zanimanje kljub temu, da so težave in ovire za rešitev problemov, ki so v našem okraju življenjsko važni. in pomagali spravljati živino preko črte. Med njimi tudi Skrt, doma iz Levpe, Leban Jože iz Kala nad Kanalom itd. — Vsekakor so imeli speljano mrežo še dalje. V zadnjih dneh je bilo, posebno na sektorju Sv. Lucija—Tol. Lom. prijetih več oseb, ki se bavijo s tihotapljenjem cigaret in masla. Zaradi aktivnosti NZ, ki čuva naše gospodarske interese ter preprečuje špekulantom, da bi na račun drugih živeli ter si polnili žepe, slej ko prej škodljivci padejo pravici v roke. Ljudstvo odobrava delovanje NZ, da se prepreči tihotapstvo v namenih iz-koriščevanja cone B; zato se vsekakor predlaga, da se te protinarodne elemente pošteno kaznuje ter odvrne od podlega delovanja. Živijo pa naj na pošten način, ker edino za poštene ljudi je v naši državi prostor. Teden „za našo kn!lgo,, Mislim, da je ni slovenske hiše v našem Primorju, da ne bi imela nekje na mapi ali v omari našo knjigo, slovensko knjigo, ki je bila toliko preganjana in osovražena pri tujcih — fašistih. Dobro vemo, kako kruto in strašno obsodbo so ji izrekli sovražniki slovenskega ljudstva. Če bi bilo po njihovem, bi romale vse knjige pisane v slovenskem jeziku v ogenj, od drobnih knjig, ki so nam vzbujale ljubezen do rodnega jezika, naj bi ostal le pepel in spomin. Knjige so vam prepovedane, ker tu gospodari Rim. Rim noče, da bi slovenski jezik dolgo trajal, slovenski otroci ne smejo piti tega strupa, tako jih bomo vzgojili mi Italijani. Tujec je v svojem sovraštvu pozabil najvažnejše dejstvo, da s silo ne bo dosegel svojih raznarodovalnih ciljev, slovensko dete je pilo ljubezen do materine besede iz materinih prsi, iz materinega mleka in iz ust ljubeče matere, ko je šepetala svojemu nebogljenemu detetu: »Slovenci smo in za vselej ostanemo.« Skrbno so v tistih večernih urah listali okorni prsti delovnega Primorca po knjigi in preden je legel k počitku, je knjigo skrbno zatlačil v kako špranjo ali kot, da je ne bi izvohali fašistični psi in jo raztrgali. Ni jih zanimalo, kakšna je knjiga, le da je bila slovenska in že je bilo uničenje namenjeno. Blisnilo je preko mučene zemlje, zapele so strojnice in partizanske pesmi so budile ob viharnih večerih vaščane. Upanje, ki je imelo korenine v uporu, je naznanjalo, da ta zemlja, čeprav že krvava in izmučena, tudi vstaja. Z našimi fanti, s partizani, z borci za svobodo ni prihajalo le upanje, temveč tudi pesem, igre in še knjige. Nikoli prej ni tiskana beseda tako govorila. V teh knjigah ni bilo laži, ni bilo neresničnih zgodb iz nemogočega sveta, tu, v teh knjigah je vrelo in žarelo, klicalo v boj in k maščevanju. Govorilo je o svobodi in oblasti, ki so nam .1° jemali stoletja in stoletja. Drobne knjige so ustvarile čudeže, kamor ni dospela govorica, je dospela drobna knjižica in pojila znanja željne ljudi, kazala jim pravo pot k resnici, k borbi in svobodi nasproti. Marsikateri borec je enako vroče stiskal k sebi puško, kakor knjigo, oboje je govorilo. Puška se je pomenila s sovražnikom na postojankah, knjiga pa z borcem samim in ljudstvom, ki ni hotelo več hlapčevati. Nič več ne treskajo partizanske puške in nič več ni treba skrivati slovenskih knjig. Svoboda je za vse, svoboda velja tudi knjigam. V šoli par pedi visoki otroci listajo po »NAŠI BESEDI« in večji hodijo po »SVOBODNI POTI«, po naše štejejo, po naše pojejo in učitelj ali učiteljica je tudi naša. Nam prav vsem manjka resnične in tople slovenske besede. Kar prej ni bilo mogoče, moramo ustvarjati danes. Čim več knjig, dobrih knjig naj kroži med nami, da nadomestimo z bogatim studencem sušo, ki so jo čutila naša srca. Zakaj ne bi ustanavljali knjižnice, zakaj bi mladina, ki je potrebna, ne čitala? Zakaj ne bi delavec po končanem delu ne segel po knjigi in se obogatil za nova spoznanja? Zakaj ne bi citai naš kmet ob dolgih zimskih večerih in tako zvedel čim več?' Razumeti moramo to, ljudstvo mora čitati, mora se prosvetljevati. Ne samo poedinci, ne zadostuje, da samo eden ali drugi postane bolj moder, mi vsi, prav vsi smo dolžni, stari in kar je mlajših, čitati in kulturno rasti. V nas so sposobnosti in jih je treba razvijati, le tako zdrav in na znanju bogat narod lahko mirno pričakuje bodočnost, ki je samo njegova. Teden dni bomo mislili samo na to, kako čim več dobrih knjig razširiti med ljudstvo. V tisočih in tisočih morajo med delovne ljudi. Od 20. do 37. oktobra je proglašen teden »ZA NAŠO KNJIGO« po vsem Vzhodno-pri morskem okrožju. Na vasi bodo poslani seznami, da se knjige izberejo po želji, znanstvene ali poljudne. Dobro pomislite na vaške knjižnice. Ne bo mogoče v novem življenju, da 'vas ne bi imela vsaj preproste knjižnice, ki bi morala biti srce napredka sleherne vasi. Organizacije iu odbori, kakor tudi posamezniki dokažimo ravno v tednu »Za našo knjigo« razumevanje za nabavo knjig. Knjiga ne sme biti redkost v hiši, Vsaka hiša mora s ponosom sprejeti v svojo domačnost čim več knjig. Ne vse naenkrat, toda začeti je treba prej ali slej. Kako bo sicer sin ali pa domača hči ponosno pokazala na knjige češ, to je kupil moj oče in nam pripovedoval o tem, kaj v teh knjigah piše. Toda ne samo oče, tudi sin in hči bosta množila dobre in vred ne knjige kot vir, iz katerega lahko črpaš moč in izkustva za življenje. Teden »Za našo knjigo« bo pokazal, kako knjige cenimo, v času tedna bomo kupovali knjige in zapisali v našo kulturno-prosvetno zgodovino čudovit uspeh, kakor ga more doseči le kulturno visoko in znanja’željno delovno ljudstvo Primorja. Pov. PNOO za Slov. Primorje izdaja po odobritvi Vojne uprave J, A. za Julijsko krajino, Reko, Istro in Slov. Primorje in po pooblastilu PNOO za Slov. Primorje in Trst, naslednjo UREDBO o pitanju in oddaji prašičev v gospodarskem letu 1946-47 in regulaciji nakaznic za maščobe I. Oddaja prašičev ČL 1. Kmetovalci s posestvom nad 4 ha njiv, so dolžni v gospodarskem letu 1946-47, ki traja od 1. 8. 1946 do 31. 1. 1947, izpitati in oddati pokrajinskemu podjetju »Promes« določeno število prašičev, in sicer: a) najmanj 1 prašiča, če znaša površina njiv 4—6 ha; b) najmanj 2 prašiča, če znaša površina njiv 6—9 ha; c) najmanj 3 prašiče, če znaša površina njiv 9—12 ha; č) najmanj 4 prašiče, če znaša površina njiv 12—15 ha; d) najmanj 5 prašičev, če znaša površina njiv 15—18 ha; in na vsakih nadaljnjih 5 ha njiv po enega prašiča več. V enaki meri so dolžna izpitati in oddati prašiče tudi vsa posestva v javnih rokah. Oddani prašiči morajo imeti najmanj 120 kg žive teže z najmanj 25% maščobe. Čl. 2. Kmetovalci s površino njiv, ki presega 4 ha, so dolžni najkasneje v 14 dneh po veljavnosti te Uredbe, podati prijave o velikosti svojih posestev pristojnim Krajevnim NOO, kateri jim predpišejo število prašičev, ki so jih dolžni vzrediti in oddati. Čl. 3. Prašičerejci, ki so dolžni izpitati prašiče po tej Uredbi, imajo pravico do naslednjih ugodnosti: a) prvenstvo imajo pri nabavi otrobov po določeni ceni, in sicer po 150 kg za vsakega prašiča, ki ga morajo oddati; h) prednost imajo pri nabavi živinske soli. Čl. 4. Posestniki, ki imajo manj kot 4 ha njiv in zaradi tega po tej Uredbi niso dolžni oddati prašičev, imajo pravico do ugodnosti po čl. 3, ako na krajevnem NOO podajo obvezo, da bodo iz-pitali in oddali prašiča. Odkupne cene prašičem določi Urad za cene pri PPNOO s posebno odločbo. ČL 5. Roki, v katerih je treba oddati prašiče, se določijo takole: Kmetovalci, ki so dolžni oddati enega prašiča, ga morajo oddati do 30. 1. 1947, ostale pa do 30. 4. 1947. V izjemnih primerih smejo za posamezne kmetovalce podaljšati roke oddaje okrajni NOO. Čl. 6. Kmetovalci-prašičerejci, ki dokažejo s potrdilom pokrajinskega podjetja »Promes«, da so oddali pitane prašiče, smejo s preostalimi prašiči prosto razpolagati. Kmetovalci, ki po določbah te Uredbe ni so dolžni pitati prašiče, smejo prosto razpolagati s svojimi pitanimi prašiči, če s potrdilom krajevnega NOO dokažejo, da niso bili dolžni pitati prašičev. Prosto razpolaganje obsega tudi prodajo po prostih cenah, II. odvzem nakaznic za maščobe ČL 7. Krajevni NOO morajo do 10. 11. 1946 sestaviti spiske vseh rejcev prašičev, in sicer ločene spiske za one, ki so dolžni po tej Uredbi pitati prašiče za oddajo, in ločeno za ostale rejce. Zaradi sestave teh spiskov, morejo KNOO odrediti prijavne roke. Čl. 8. Zabranjeno je klanje prašičev brez predhodnega dovoljenja za zakol. Dovoljenja za zakol izdajajo pristojni krajevni NOO. ČL 9. Rejci prašičev izgubijo z dnem izdanega dovolila za zakol pravico do nakaznic za maščobo in sicer oni, ki so zaklali enega prašiča za najmanj 5, oni ki so zaklali dva prašiča za najmanj devet in oni ki so zaklali 3 prašiče za najmanj 13 članov skupnega gospodinjstva. Čl. 10. Obenem z izdajo dovoljenje za zakol, izda krajevni NOO rejcem tudi nakazilo za sol. Čl. 11. Poverjeništvo PNOO Oddelek za trgovino in preskrbo se pooblašča, da izda natančnejše predpise za izvajanje te Uredbe. ČL 12. Kršilci te Uredbe se kaznujejo po Uredbi o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže. ČL 13. Uredba o klanju prašičev in oddaji sveže slanine Pov. PNOO z dne 18. 12. 1945 z vsemi dodatki in spremembami se razveljavlja. Čl. 14. Ta Uredba stopi v veljavo z dnem objave. Ajdovščina, 3. okt. 1946. Poverjeništvo PNOO za Slov. Primorje. ★ Da se prepreči prekomerni odtok krompirja iz pridelovalnih con, prepreči prekupčevanje in navijanje cen, in zaradi ugotovitve pridelka in semenskih otreb, izdaja Poverjeništvo PNOO za lovensko Primorje naslednjo ODREDBO ČL 1. Vsi pridelovalci krompirja so dolžni prijaviti svoj letošnji pridelek najkasneje do 10. 11. 1946. V prijavi je navesti: 1. Ime in naslov pridelovalca; 2. površino, posajeno s krompirjem v gospodarskem letu 1945-46 v ha; 3. uporabljeno seme v kg; 4. letošnji pridelek v kvintalih; 5. količine proste za prodajo v kvintalih; 6. že prodane količine v kv, s kratko navedbo, kdaj je bilo prodano; 7. površina, ki jo namerava pridelovalec posaditi s krompirjem v prihodnjem letu; 8. količina potrebnega semena v kg; 9. navedba, ali razpolaga pridelovalec s semenom sam, ali si želi pridobiti semenski krompir z zamenjavo ali za denar in iz katerega pridelovalnega okoliša bi si rad nabavil krompir. Prijavo je podati pri onem krajevnem NOO, v katerem ima pridelovalec svoje stalno bivališče. Čl. 2. Prijave vpisuje krajevni NOO v posebne popisne pole, ki jih bo predpisal oddelek za trgovino in preskrbo. ČL 3. Okrajni kmetijski odseki so dolžni v roku 8 dni po uveljavitvi te odredbe, s posebno odločbo blokirati ves krompir, ki pride v poštev kot semensko blago. P.rodaja blokiranega krompirja je do nadaljnje odredbe zabranjena. Ako pridelovalci blokiranega krompirja zaradi njih težavnega socialnega položaja (kar jim mora potrditi pristojni krajevni NOO) zahtevajo takojšen odkup, mora zadruga, pristojna po njih stalnem prebivališču, ta krompir odkupiti. Zadruga, ki nima na razpolago skladišč za prezimitev semenskega krompirja, ni dolžna izvršiti odkup po gornjem odstavku, mora pa se v takem primeru dogovoriti s pridelovalcem, da prezimi krompir sam in mu izplačati na račun 50% odkupne vsote. Pridelovalec, ki je prejel odškodnino, jamči za pravilno vzkladiščenje, da bo krompir brez škode prezimil, in za pravilno izročitev ob dogovorjenem času. (Kalo zaradi naravne izsušitve mora zadruga določiti že ob priliki dogovora in gre v breme zadruge, ki ga bo krila iz previška cene določene za semensko blago.) ČL 4. V mejah pridelovalnega okraja je nakup krompirja za neposredno potrošnjo prost. Neposredna potrošnja se smatra za pokrito s količino 180 kg na družinskega člana-potrošnika. Nakupnik je dolžan opravičiti nakup pri pridelovalcu s predložitvijo in izročitvijo potrdila zanj pristojnega krajevnega NOO o številu družinskih članov. V večjih količinah in za izvoz iz pridelovalnega v druge kraje, smejo odkupovati krompir samo zadruge ter osebe (menze, sindikati delavcev in nameščencev za svoje člane), ki jim izdajo dovoljenja za nakup krompirja okrajni NOO. Izvoz iz območja Slovenskega Primorja je dopusten samo na dovolilo Poverjeništva PNOO, Oddelka za trgovino in preskrbo. Čl. 5. Odkupna cena krompirja ne sme prekoračiti zneska 10.— lir. ČL 6. Kršilci te uredbe se kaznujejo po uredbi o prekrških in upravnem kazenskem postopanju, kolikor njih dejanja niso hujše narave in kazniva po uredbi o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže. Čl. 7. Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v časopisu. Ajdovščina, 3. okt. 1946. Oddelek za trgovino in preskrbo. Izgubila sem osebno izkaznico, izdano od Okrajnega NOO. Grgar pod št. 1375, dne 4, septembra 1946 na ime Munih Francka iz Levpne št. 111. S tem jo proglašam za neveljavno. Škapin Stanko, Vrabče okr. Ajdovščina, je izgubil osebno izkaznico, izdano od Okrajnega NOO v Ajdovščini dne 8. aprila 1946. S tem proglašamo osebno izkaznico za neveljavno. Pirjevec Alojz, Vrtovin št. 96, je izgubil osebno izkaznico št. 10005, izdano od Krajevnega odbora NOO v Vrtovinu, okraj Ajdovščina in dovoljenje za moško kolo št. 5162, izdano od Okrajnega INOO v Ajdovščini. Navedene izkaznice proglašamo Za neveljavne. Tov. Pelhan Ivan, Zapuže št. 40, je izgubil osebno izkaznico št. 5063, orožni list in dokumente za lovsko puško. Navedene dokumente proglašamo za neveljavne. Poštenega najditelja prosimo, da denar obdrži, dokumente pa naj pošlje na gornji naslov. Tov. Rijavec Feliks iz Gornje Tribuš« št. 58 je izgubil osebno izkaznico št. 405»i izdano od Okrajnega INOO Grgar. S te® proglašamo osebno izkaznico za neve" Ijavno. Tov. Miško Jožei, stanujoč Erzeh št. 53 je izgubil dne 5. t. m. od Gornjc Bravice do Erzelja 6000 lir in osebne do" kumente. Najditelja prosimo, da vrn6 dokumente in denar na uredništvo »f’rli morske borbe«, Ajdovščina. 3000 lir sl lahko obdrži za nagrado. Tov. Žele Ivan, bivajoč v Strmci št. 1® je izgubil osebno izkaznico št. 3090, iz" dano od Okrajnega NOO, Postojna in 'ci' kaznico SIAU. Navedene izkaznice pr0' glašamo za neveljavne. Vsem naročnikom »Primorske borbe«; ki jo prejemajo na dom, sporočamo, na) plačujejo naročnino naravnost na našo upravo v Ajdovščino (po poštni položnici)' Kdor še ni poravnal naročnine, naj 1° stori čimprej, ker v nasprotnem primer0 smo primorani list ustaviti. Mesečna naročnina »Primorske borbe* znaša 16 lir, celoletna 190 lir. Za tiskovni sklad »Primorske borbe* je daroval tov. Rupnik Franc iz Črnega Vrha št. 61 200 lir in 4440 lir za D>ia: ški dom v Idriji. Tovarišu iskrena hval® Posnemajte! Vsem, ki ste se udeležili prenosa in pogreba našega dragega BAVČAR ZORAJA — DRAGA borca-politkomisarja v Gradnikovi brigadi se iskreno zahvaljujemo, predvsem častni četi naše vojske, učitelju za ganljive besede, pevskemu zboru, vsem organizacijam in ostalim navzočim za darovane vence in cvetje. Selo, 7. oktobra 1946. ŽALUJOČA DRUŽINA BAVČAR »Primorska borba« izhaja tedensko v Ajdovščini. — Urejuje uredniški odbor.