• vigs

UMJi V«U dmm tmmmm aedeli fa
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
LETO—YEA* X
esto daje postave, pa ne kruha.
] postavami se pa lačni ne nasitilo.
'OSLANCEV LAKOTA NE VZNEMIRJA. — VENDAR JE NJIH DOLŽNOST, DA NASTOPIJO PROTI DRAGINJI. — POSREDOVALCI IN MESETARJ1 SO KRIVI, DA IMAMO VISOKE CENE. — MOO-NEY OBSOJEN NA SMRT.
New York, 2«. februarja. — De-
vske gospodinje na vzhodni tirani uiesta oo .povzročile, da se testni očetje malo bolj brigajo za
Iraginjo.
Po dolgem zaslišavanju je ob-inski proračunski odsek sprejel ri resolucije:
1.	Mestnemu pravdniku se na-oči, da izdela dodatek k mestni »oalovnici, da mesto lahko kupu-
in prodaja živila.
2.	Odobren je zakonske predlo-» v kongresu, ki doloma $400,-
MJO ,da se uvede preiskava proti lonopolistom.
3.	Priporoča se, da legislatura »prejme postavo, ki določa ustanovitev trgov.
Frank Dowlin>g, ki je predsed-ik odseka, je sugestiral, da se i-n e nuje civilni odibor, ki naj bi »obiral prispevke za sklad, iz ka-erega bi kupovali na vzhodni trani mesta živež po ceni na dro-mo in tako izravnali razloček ned ceno. Gospodinje so torej dobile pota vno pomoč, niso pa dobile gos->odars. za katero ao vprašale. (lo-podinje so zahtevale, da mesto akoj kupi za $1,000,000 živeža in in siromakom prodaja brez pro-ita. .Župan Mitchell je dejal, da >i kilo to nepostavno in radi teta se niso ozirali na to zahtevo, ki
Na ta vprašanja odgovarja Carl Vroonian, namestnik tajnika v poljedelskem departinentu z ozirom na poljski pridelek:
"To so težka vprašanja," je dejal Vroouian in potem je nadaljeval," da, povem dogodek ki osvetljuje v žarki luči ta predmet.
Nekoč zadnjo zimo je neki gro-cerist kupil v novoangleskih državah sod jabolk za $tf.50. V ao-du je našel listek, ki ga je napisal farmar, ki je jabolka otresel na svojem vrtu in jih prodat. Na listku je stalo izapisano: "Za jabolka sem dobil $2.50. Koliko ste vi plačali zanje t"
Ne vem, če je groceriat odgovoril farmarju, ali jasen dokaz je tukaj, da je plačal razceljevalee, kateremu naj rečem postavni posredovalec ,več kot dvakrat toliko za jabolka kot je dobil farmar. Seveda je plačal konzument ae več ker je groceriat v bianisu, da živi.
Ponavadi je več prekupcev, včasi tudi več različnih prekupcev med farmarjem in konzumen-tom. Vsled tega sistema, ki ga ni nihče zakrivil, se farmar Čuti u-žaljenim, če mu konzumenti očitajo, da se vozi v avtomobilu, mesto da bi obdeloval avoje polje.
Konizumentova sodba je krivična, ker farmar ni tisti, ki jemlje krivičen dobiček. Takih dogod-
za sirontalne sloje najhitrejša kov/kot sem ga navedel, Je več,
idpomoč. Predlog predsednika Dowlinga se je vsaj malo približal tej zahtevi, ali predlog je bil odločen do prihodnje odsekove seje-
V petek in soboto so gospodinje na vzhodni strani mesta jako bojkotirale ribe, perotnino, krompir in čebulo. Oe je katera gospodinja kupila bojkotiran živež, se ji ni prav dobro godilo. SkuStrani lasje, strgana obleka in razpraskani obrazi so dokazovali, da niso druge žene prijemale svojih tovariaic z glacerokavicami, ki so kupovale »o j kotiran živež.
Mesarji so zaiprli vrata mesnic, la sc jim ne zgodi kaj zlega.
Veliko raaburjenje med ženami nn vzhodni strani je povzročila tudi govorica, da je župan dejal, la na vzhodni strani ni lakote in pomanjkanja, anvpak da je tam prosperiteta. Razburjenje se je še-e poleglo, ko so izvedele, da je »ila ženska deputacija na rotov-iu sprejeta rn da so jo gospodje tudi poslušali.
Albany, N. Y., 26. februarja. —
Mejtem ko vsi časniki pišejo o draginji in povsod govore o ne« nosnih oderuških cenah, spi neka predloga v arhivu odsekov v le-ffislaturi, ki bi hudo zadela ljud ske oderuhe in znižala cene.
Predloga je izdelana in republi kanskim in demokrattičnim po slaneem ni treba storili drugega kot glasovati zanjo, <Ta postane Pitava. Sprejmejo jo lahko vsaki trenotak in tudi uzakonijo, če hc W-ejo pokazati kot ljudski zastop *>iki, katerim so ljudski interesi najbolj sveta reč na sveiu.
Predlogo je predložil dne 2.1 januarja soeialiatični, poslanec Whitehorn, ki določa da lahko mesta kupujejo m prodajajo ži v«'ž in premog, obratujejo svoje pekarne in hladne'shrambe. Mini-je torej že precej časa, odkar je ^»eialiMični poalanec predložil le->[>slaturni zbornici predlogo proli ttrrrrjt Oospodje so jo lahko »'udirali in prišli tudi do prepričuje, da je predlogs precej ue-pešno sredstvo proti drsginji.
ki dokuzujejo, da farmar toliko manj dobi za pridelek, kolikor več
producira.
Če bi bil uveden kooperativni sistem za nakupovanje in prodajanje, bi vstvaril prave čudeže za produceuta in konaumenta v družabnem življenju. Veseli me, da ae v deželi razvija zadružno gibanje, in boli me, da se zadružni sistem na razvija tako hitro, kot bi bilo treba, da se raavije."
San Francisco, Cal., 20. feb. —
Za Thomas Mooneyja je bila izrečena smrtna obsodba in sodišče je odločilo, da ga obesijo dne 17. v ječi v San Quentinu.
Najvišji sodnik Franklin Griffin je odklonil predlog za ponovno obravnavo in je določil dan za ek-sekucijo.
Kaj pomeni smrtna ob*odba Mooneyjaf Vclekapitalisti v San Franciscu so se odločili, da morajo vsi na vešala, ki so obtoženi, da so v zvezi z bomnim napadom na demonstracijo za vojno pripravljanje.
Iz San Franeisca poročajo, da Mooney zanesljivo umrje na vislicah, če se delavstvo ne potegne zanj. Mooneyjevi prijatelji celo prerokujejo, da pojdejo vsi na ve-šala, ki so obtoženi, če ae delavstvo ne abudi in se ne »poalužl vseh legalnih sredstev, da jih reši smrti.
Odklonitev nove obravnave in proglasitve smrtne obsodbe, je u-daree za delavstvo.
W. M. Bourke Coekran, žago-vernik Mooneyja, ni do sedaj ie z nobeno besedo komentiral zadnjih dogodkov.
VSI SE RRANIJO OOBAVOA.
Princeton ,Ind., 26. februarja.
— David llyers, at snujoč v Fort Branclitt, ki je obolel za lepro ali gobo vast jo, »e ima preseliti na o krajno farmo v okraju Gibson. To ni bogatemu farmarju Oeorge
mj" '__.__■_ * " il* . 1.	.. u. f u r ni/i
Kisterju	tma »vojn »«rw«
blizo okajne farme, in vprašal je za sodnijsko prepoved, ki nsj prepove Byersu preseliti ae ns okrsj-no fsrmo.
Farmar navaja, da je zdravje t nevarnosti in da farma zgubi na
Mlekarski kompaniji sta obloženi sie-parstva.
FARMARJI SO /BILI OOOUU-7ANI ZA .TISOČAKE.' i
ILLh TOREK 27. FEBRUARJA (FEBRUARY) 1917.
Saadays and Holidays.
ŠTEV,—NUMBER 48.
Denver, Oolo., 26. februarja. —
Pri preiskuacvanju smetane so goljufali farmarje za tisoče dolarjev. VWed tega sta McCanu in R. B. Darrow, uradnika ua državnem poljedelskem zavodu, dvignila tožbo radi sleparije proti Pen«
ver Dairy kompaniji in Sunshine telefoniral po^ policajski voz Mercantile kompaniji.
Obtožba očita družbama, da sta vodili napačne zapiske o preia« kušnjah smetane.
Mlekarske kompanije kupujejo smetano od farmarjev, ki žive bli-zo Denverja. Smetano plačujejo po odstotkih maslinske maščobe. Poljedelska izvedenca izjavljata, da je ena sama drulžba ogoljufala farmarje za $5,000 na leto.
Darrow je n. pr. preiskusil smetano James Dittermora v Elizabet hi in pronašel, da vsebuje 38.fi odstotkov maslinske smetane, mejtem ko je preizkušnja Denver Dairy kompanije kazala 35 odsto tkov.
Pri neki drugi preizkušnji je Darrow pronašel 41.5 odstotkov maslenske maščobe, konvpanijska preizkušnja je pa kazala le 89 odstotkov.
Kazen za* take sleparije je od $10 do $100, ali od enega do šeat-deset dni zapora, ali pa oiboje.
TOŽBE ZA ODŠKODNINO.
Pittsburg, Kana., 26. fabr. —
Ida H. Callery, član pravne tvrd-ke Callery awl Callery, je vložil v zadnjih desetih dneh osem tožfo proti rudniškim družbam, v katerih rtidarji tožijo za odškodnino. Tožbe so sledeče:
Tony Barnaby proti Western ____________ „w _
Coal and Mining kompaniji. Toli di «~JK4uišnieo. Za trenotek «ea»
za $295 odškodnine, ker je dobil opeklhie pri eksploziji.
Constant Senecaut proti Hamib ton Coal kompaniji. Toži za $298 odškodnine, ker ga je udarila tračnico pri delu.
Frank Kber proti J. R. Crowe Coal and Mining kompaniji. Toži za $64 odškodnine, ker je padel na spolzkih tleh in se udaril na tračnico.
Lawrence Moraazo proti Hheri-dan Coal kompaniji. Toži za $290 odškodnine, ker ga je udarila ffkala v hHbet.
Naldo Allag proti $h(#idan Coal kompaniji. -Toži za il,308 odškodnine, "ker je bil poškodovan, ko je voziček skočil raz tir.
John Holt proti Ray Miller Coal kopmaniji. Toži za $110 odškodnine, ker ata mu vozička poškodovala roko.
Lewis Romania proti Western Coal komvaniji. Toži za $272 odškodnine, ker si je poškodoval rebra na delu.
Arthur Gamfle proti J. R. Crowe Coal and Mining. Toži za $300 odškodnine, ker je pri eksploziji dobil opekline na cfbrazu.
Washington. D. 0., 26. feb. —
Ali so posredovalci, prekupei in ----------- —
«*»etsrji odgovorni za visoke ee-j uredil ost i, če se gobsvee pnneli v Kdo ptibaie največ profitef njeno bližino.
KAKO ODDAJAJO PREMOOO-VA POLJA.
Washington, D. 0. 26. feb. -
Kongresnik Hilliard iz Denverja je <poizkiiail s parlamentarnimi potezami preprečiti, da Republic Coal kompanija, podružnica Milwaukee (železnice, ne dobi v na jem 640 državnega preinogovegs polja. Zahteval je, da se konstati-ra rfklepfaiost abornice, preden ae glasuje o resoluciji kongresnik« Stoma iz Montane, ki oddaja Republic C'oal kompaniji premogo-v o polje v najem. Seveda je 4>tl njegov trud zastohj. Hilliard je pri tej priliki dejal:
"Mislim, da železnica ravnoto-liko potrebuje premog kot Roeke feller potrebuje vse na svetu, kar še nima.
0* železniška drtvfcba nima pre-moga, ga lahka kupi pri. premo govnih družbah na zapadli, da jim da priliko, da kaj zaslužijo Mr. predsedatelj, železniška kompanija lahko kupi premog eenejae kot jes, ali vendar bi bila pririio rana kupovati na trgu in dati drugi (brezdušni korporseiji priliko, da zasluti par <kilarjev.M
za zdravnike.
0LOVEK JE SPAL 20 UR.
Los Angelas, Cal., 26. feb. —
o je policaj prišel v {Sunset I\irk, je ua£el spati neznanega mladega človeka v travi. Poizkusi je takoj vse policajake umet-nosti, da ga spravi na noge. Tol-kfl ga je s kol i čem po podplatih, dokler se ui naveličal. Prijel ga je za "ta sladke" ln poizkusil spraviti na noge. Ko je spoznal, da •0 vsa prizedevanja zastonj, jc
4 Na policajski postaji so spečega tujca obkolili zdravniki in |s>-lakusili vse, da ga ahude. . Tolkli so ga z mokrimi brisačami.
Napravili so pritisek na oči. Stisnili prste na koncih. ^Stisnili najbolj občutljive dele ng telesu.
'Končno so rabili tudiaesalko za* basevanje Želodca in razna druga sredstva, ki učinkujejo na živ-cHl, da se človek sbiali.
Vsi poizkusi so bili zaman. Neznanec ni zastokal in tudi ni kazal, <la kaj občuti. Hkrčevanje mišic iu redno dihanje jc bilo vse, kar jc potrjevalo, da človek živi. Za zdravnike je 1>llato uganka in
3?vLr <la POd hipn0,Wni"'|»ktov In	d^lh.
Po dvajsetih urah sc jc nezna-^nac prebudil. Poveilal je, da se piše Paul ITrseny, star 28 let mi stanujoč na South Vermont ulici. Dejal jc, da še je sam spravil v spanje iu pripovedoval je policajem," da se mu je zdelo, da je njegova duša zapustila njegovo telo. "Visok Indijanec, silno mo. čan, ga je spremljal ob njegovi tftrani. Svetoval um je, kaj naj utori. Imel je čudežne izkušnje. Po teli besedah je pa Ursetiy dostavil: "Ne morem povedati, kaj «am videl in občutil. Spominjain se, ko so nte od ve-
Predsednik je šel pred kongres.
Zahteva polno moča
NEMŠKI RAZRUSEVALCI SO OBSTRELJEVALI ANGLEŠKO OBAL. — OGROMEN ANGLEŠKI PARNIK LACONIA POTOPLJEN. — NEMCI SO PROSTOVOLJNO SKRČILI BOJNO FRONTO.—STRA-TEGICNO POTEZO SO IZVRŠILI V MEGLI.
ustavil svoje potovanje na drugem svetu, ali visoki Indijanec jc stal ob moji strani. Skušali bodo, da te zbude, mi je zaAcpctal Indijanec. Ne abudi se. Vpiraj sc z vso silo in jaz ti pomagam. — Pdtem je bila zame igrača. Zdravniki to me tolkli, ščipali. Mučili so me, da me zbude, a jaz sem se smejal. Zmagal sem jaz, opijanil strni se s silo, s katero sem se sam opjjanil,"
Na to sc je Urseny oblekel, zapustil bolnišnico in zahvalil zdravnikom, llrseny verjame v spiritizem in seveda tudi, da ima moč poslati svojo divšo na drugi svet, kadar ga je volja.
Dogodek pojasnjuje, kako so naatale razne vere in božja razodetja. Pametni ljudje pravijo, če Crseny lahko pošlje svojo duš«) na drugi avet, zakaj jo potem kliče nazaj na ta grešni svet, ki je dolina aokz. Ker po teoriji vseh vernikov, človek umrje, ko človeška duša zapusti telo, zakaj je Urseny redno dihal in so se krčile in stiskale njegove mišice, ko ni bilo po njegovi izpovedi več duše v n jem T
PROHIBIOIONUKA NOROST.
Topeka, Kana., 26. februarja. —
Za prohibicloniiko predlogo je glasovala tudi večina v senatu in postane zakon, če jo podpiše go verner.
Ta predloga presega vse do se-laj upre jet e prohibiciohiftke pred loga v drugih državah, V mnogih drŽavah so prepovedali uvažanje opojnih pijač. Kaosaškim prohi-bir.HNiistim se zde vse take postave ie premalo ostre, kajti nova predloga pravi, da vsakdo izvrši kaanjivo dejanje, če vporabi o-pojne pijače za karkoli. S tem je rečeno, da je človek grešnik,' če izpije časo piva in vlečejo ga lah ko pred eodaika, ki ga kaznuje
'Po novi predlogi je prepoveda no nv ata nje m izdelovanje opoj nih pijač. (Jrešnik je vsakdo, pri katerem najdejo opojne pijane,
VREME.
V torek deloma oblačno in hlad no, Vetrovi od »everozapada
Sol učni vrlimi ob 6 .30. a. m. «olnčni zahod ob 5:36 p. m.
Washington, D. 0., 26. feb. — Danes je šel predsednik Wilson pred kongres, da mu da polno moč radi aituaoije, ki je nastala valed vojne s potapljačami.
Jedro njegovega govora je bilo: "Jaz sem prijatelj miru in ne predlagam vojne. Upa ie, da ne bo treba nikjer sili stopiti v akcijo. Ameriško ljudstvo je ns želi in naše želje niso drugačne od ljudzkih. Jaz aem prijatelj miru in ga mislim ohraniti za Ameriko, dokler ga morem ohraniti. Ne predlagam vojne in tuoi ne kora-kov, ki bi vodili do nje. Pot, ki jo izberem, ne vodi do vojne. Vojna lahko le nastane viled nasilnih
Zahteval je od kongTeea, da mu dovoii potrebni denar, da nabavi potrebna ireditva sa obrambo a-meriikih ladij.
Izjavil je, da io diplomatična sredstva odpovedala pri varovanju ameriških intereeov in »edaj drugega ne preostaja kot oborožena nevtralnost. \
London, 26. februarja. — Nemški raaruievaloi ao danea zjutraj bombardirali Broadataira, Neka ženska in otrok ita ubita in dve drugi oaabi ranjeni. Dva hiši ata poškodovani. Tako je poročal Edward Oarion, mornariški minister
y-U|| ,1	I I li	1_.1-.IJ _
Meji zDomicir--	■■
--I
New York, 26. februarja. — Ob 1 30 je dobila agentura Ounard pa robrodne družbe poročilo, da je bil veliki parnik "Laconia'' tor-pediran.
* "Laoonia" ja bila dolga 600 čevljev in je nosila 18,0001. Na nji je bilo 33 potnikov prvega in 42 potnikov drugega razreda. Moštvo je štelo 216 moZ.
Rim, 26. februarja, — Oficijel-no naznanjajo, da je od novega talijanzkega vojnega posojila 2, 200,000,000 1. ($440,000,000) 1,470-000,000 v novem denarju.
Pariz, 26. februarja. — Vojni •tan poroča, da so ogleduški oddelki vdrli v nemške strelske jarka blizo Ville-iur-Tourbe ln se vrnili z nekaterimi ujetniki.
Halifax, N. S., 26. februarja. — Nemškim uradnikom, ki spremljajo nemškega poslanika Bernstorf-fa, zo pobrali kavčuk z pet na čevljih.
(Rez je kavčuk tihotapsko blago, ali a takimi šikanamr ae angleške oblaati blamirajo pred svetom, kar dokazujejo, kako malenkostni zo uradniki, ki izvršujejo preiska vo. Vze pete mogoče ne' tehtajo pol funta in še norci v blaznici bi razumeli, da pol funta kavčuka ne more odločiti vojne. Op. ur)
parnik "Orleans" dospel brez vsake nezgode v ustje (ilrondc na francoskem obrežju. Parnik sc jc bil zamudil nekaj dni vsred nemirnega morja. Drugi ameriški par. uik "Rochester," ki je istočasno sapuatll New York, je sporočil brezžično zadnji petek, da je sreč. no prcplul suJ mi ari us k o zono.
New York, 26. feb. — Dva ve* lika prekoatlautiškii parnika, ki sta bila naložena z municljo in s potniki, sta prodrla nemško blokado ln dospela v Evropo, kakor danes poročajo brzojavke. Francoski parnik "tiapziigne" je dos< pel v Hordcauz iu angleški parnik "Lapland" je že v Liverpoolu. Na " Kapangiic" je bilo preko 60 A-meričauov in med temi največ dijakov s staufordsko univerze, kl so odšli kot prostovoljci k ambu* lančnini posadkam ua francisiko fronto.
Iz K v rope so danes pripluli trije parulki, kl so tudi šli skozi suh-marinski pas. Kden je Španski, ki je pripeljal 150. potnikov, in ostala dva parnika sta augteika. Proti Kvropi ata pa odplula dva velika lovorim parnika iu sicer francoski "Honduras", ki. je namenjen v Bordeaux, in japonski "Tojama Maru' v London. Oba ata naložena z inunleijo.
Berilu, 26. feb. (Urrattčno). -VHMNt* ae porota, da sta dve aub-marlnki, ki sta se pravkar vrnili s križarenja, potopili enajat parnikov, dve jadrnici in osem ribiških ladij.
NEMOI
SE UMIOEJO BAPAUME.
IZPRED
3
k .229 177
ŽRTVE SUBMARINE
Ladij potopljenih v zad
njih 24 urah ..........
Skupna tonaia ......
Vseh ladij potopljenih od
1, februarja..........
Skupna tonaia . . ......406.060
(Opomba. Te številke so posnete |io angbških poročilih iz1 Umdona. V lierlhiu trdijo, da je število potopljenih ladij mViogo večje.)
London, 26, feb. —- Nemške čete se umikajo iz somŠke fronte. V zadnjih 48 urah so Nemci zapustili pet večjih vasi: Pys, Serre, Mirauukont, Petit Miraumout iu močno utrjen liufte de Warleu-court. Včerajšnje Vesti z glavno ga stana angleške armade se glase, tla so se Ncmei na nekaterih krajih umaknili tri milje daleč. To se smatra za največjo umaknl-tev, odkar je pred več kot dvema letoma nemški general Kltick ti-niakull svoje čete iz blUine Pariza do reke Marne. M11 it arktični kritiki sklepajo iz tegs, da padce važne postojanke liapaume nI več daleč.
Angleži so čskali, da ae izčisti megla tia somškem bojišču, ki ga je pokrivala zadnjih par dui, da potem nadaljujejo s svojim prodiranjem ua severni strani Afiere. Ali, kakor Izgleda, so Neurei porabili meglo zs svoj strategičui korak in se umaknili Iz tigrožanlh pozicij brez 1>oja. Itrittfke pa trulije so jim tetoin za petami in v neprestanih wpopsdih z nemškimi zadnjimi stražami, toda do zdaj še ui mogoče dognati, 'kje se bo ustavilo nemško um ikanje 1,e par tednov je bilo opažati, da se vrši nenavadno gibanje v tem o kolišu/nemške fronte: zaver.mški svijatikl so zsftledili, da Neme i <slvažajo tetke topove v ozadje. ViM'kak^ir je namen nemškega ar-matbiega vodstva skrčiti fronto v Noyesovem loku hi s tam zaslgu-rati močnejšo obrambo ostalih bojnih linij.
Vojni urad danes poroča: V rsdiijlh 24 urah »e novrsšuik ne. prestsno unilče n« fronti ob Ali« ere N'sšo čete (»rodirajo skoraj brez boja ua široki fronti in »o
l/ondon, 26. feb. — Iz običajne j gs vira «e javlja, da <mi nemške stšbmarinkf poTopTTe iTzadiiJih 24'"kmnrak urah tri psrnike. ki	• |)oro I vswuh |Histojank pMi
thy," angleški,	trni j "Fal
eon/ angleški, 2241 ton; "l^r," angleški, 21 HO ton. Kolikor je zna no, so se vsi mornarji r«Aill.
Pati/, 26 feb, — llavasova a geiitura poroča, da je ameriški
Iztoku
I Vi Vlerstraatu ms belgijski fronti smo VM-|Witio napadli nemške rskope ua jardov široki fr<ei ti. Naše čete so ostale v sovražnih za k opt h eno uro, kjer so imi-(Dsljsna3.str., 1. kol.)
Cane oglasov po dogovoru. Rokopisi m n« vračajo
strelbe v rudniku štev. 15 Jl^ eru in drugih neag«*!, ki M'( "!*" godile v rudnikih.	' *
V letu 1916 jo bilo 2b ^ ubitih; od teh jih je skakivj. JJ lo 12. Poškodovanih jih f J* pa 700.	'	1
Legi»lativni odbor rtadarsk ganizacijc v Top, k, , pridobi poslance za nov«,
ki določa, du se mora zapaliti ^ boje z električne silo v v««h r5 nikih, ki so bili začeti v štirih letih iu ki jih /JU-.U„ S dole.
MISSOURI PACIFIC ŽELEZKt CA PRODANA NA DRAŽBI
St. Louis, Mo., 2G. februarja It. H. Niclson in J. W. New oYrka sta kupilo iui Miasonri Pacific žele/ni,.,, /:|| 151.0(H). . .. »
<UM
za
AMERIŠKO DRŽAVLJANSTVA JE VEČ VERDNO KOT VOJVfl
DINA. __ ♦
New York, 26. februarja.-v,,, voda Alagonski iz Italije, ki I,h, komaj eno leto V Ameriki, j. po prvi državljaimki papir. Ob" t«j priliki je vojvoda Alagotwki, ki se je seveda moral odpoveduj ^em svojim čaatem in pokoriti« italijanskem kralju Einariueti III., dejal: "V teh težkih in va* niirljivih dneh jc ameriško držii Ija ust vo več vredno kot vojvodi, na.
6000 NOVIH DRŽAVLJANOV!
Chicago, 11. — Merton A. Stlir-gis, Sef 'Haturalizacijskega uradi v tukajšnji avezni palači, izjavlja, da se jo priglasilo od 1. februarji — odkar «0 pretrgani diplomati«, ni stiki z Nemčijo — 6000 prosilcev iz Avstrije in Nemčije samo pri čikaških sodiščih iu priseglo zvestobo Združenim državam.
STAVKA V TOVARNI ZA KAV-ČUK
New Brunswick., N. J., 2G. feb
V tovarni United States ,Rubber kompanije «0 zastavkali čevljarji in tovarna je zaprta.
Stavka Sest sto delavcev, ki za-' htevajo dva centa povišanja mezde pri paru čevljev lz kavčuka.
ČEVLJARSKI BARONI NE ŽELE DOLGIH ŽENSKIH KRIL.
Philadelphia, Pa., 26. februarji
Tukaj zborujejo trgovci, ki pro-dajajo čevlje. A. D. Anderson a Bostona je dejal delegatom, di vsak pAlec, za katerega se podaljša žensko krilo, pomeni $10,fl(fy (HM) izgube v trgovini * čevlji. Priporočal jim je, naj sodelujejo i Pisarji, lci rišejo nove ino<le, da o-stanfjo kratka krila se vhodi«'«, kar pomeni zanje velik doldtVk. S
NOVA IZNAJDBA PROFESORJA PUPINA. j
New York, 26. februarja. -
Profesor Mihael J.'Pupln, ki predava na univerzi Columbia in je rodom Srb, je na banketu v«'"«*-. lišenMcov, ki odhajajo to let*'/«-niverze, dejal, du je vojnemu^ department ti izročil novo iznajti«; na polju ,brcs!žičnega brznjava. Njegova metoda odstranjuje ^j tične oviro pri oddajanju nih brzojavk.
SLOVENSKE VESU.
New York, N. Y. 24. febr. -Danes ponoči je umrla gosi* ^ t mi ija Sakser, rojena Bra jar, proga Mr. Prank Sakaerja, ltf* ka tvrdkc Frank ftakser in jatelja lista (Has Naroda. t «»* jo na posledicah operacije »a piču.
Cleveland, O, 26. februarji ' V četrtek dne 1. marca K ljudski shod v Moose II 1 Walnut ave. Začelek «b zvečer. Na ahodu govori eia lističu i gavornik K. V. i'1 ,SJ
Nastopijo razna pevska tva, med njimi tudi slov i »bor "Zarja' In hrvatski I** J zbor "Crveni liarjak." — če valeč.
PRI SPREMEM«A M ; J
tr.ba nmM polsf s*»«P naslov. Pttita kMS* »ejee«-^ prav«*., kakor - Mm do uo bo pol— b.bib #o*ti. • **
Za vzebino ogla»v ni no upravniitvo na urednik
Subscription: Unitad StaUs Chicago and for sign countries, $
Chicago) and Canada $3 per year; .60 per ytar.
2617 So.
Address: "PROSVETA"
Lawndala Avanua, Chicago, Illinois.
Talafon Lawndala 4636.
POLICEMEN ,PRACTISE FOR Nf\TIONRL^pEFmEr±CJ^
Photo by American i»rasa Association.
Datum v okiopaju u. pr. (Januarja 31-16) polag vaiaga imana in M mb an i, da ram jo s taw dnavom potakla naročnina. Ponovita jo pravo-loanotdarv»i n. ustavi list.--
Air naj anarhija v železniškem prometu
ostane?
Vojna v Evropi je dokazala ja»no, kolike vrednpsti je ' za državo, če so prometna sredstva podržavljena. Svet je »poznal, da je bilo Nemčiji le radi tega mogoče hitro mobilizirati svojo armado in z vso silo vpasti v Belgijo in Francijo, ker so železnice podržavljene in pod enotnim vodstvom. Ce bi vodstvo nemških železnic ne bilo centralizirano, bi bilo nemogoče v Nemčiji tako hitro menjati čete z ene fronte na drugo, poslati jih tje, kjer preti nevarnost, ali tje, kjer se misli nasprotnika zagrabiti z vso silo.
Angleški zavezniki so to resnico kmalu spoznali in na Francoskem in y Angliji so sedaj železnice pod centralnim vodstvom in najbrž ostanejo tudi po vojni državna last. Ce bi ne bilo vojne, bi mogoče minila leta, preden bi bile železnice podržavljene.
Pred izbruhom vojne so merile železnice na vsem svetu 665,964 milj in od teh je odpadlp na Združene države 254,732 milj, ali več kot ena tretjina vseh železnic na svetu. V Združenih državah nimamo le največjega železniškega omrežja, ampak tudi,vlaki vozijo najhitrejše na svetu. Mnogi Američani se sklicujejo na take podatke, kadar hočejo svetu dokazati, da imajo Združene države najboljši železniški sistem na svetu. Seveda obstoji ta najboljši železniški sistem le v možganih Američanov, ki Jivalijo vse, kar je v Ameriki, ne glede na to, če je dobro alf slabo. Skušnje v zadnjih mesecih so pokazale nekaj drugega.
Združene države niso zapletene v vojno in ni jim treba prevažati vojakov, pa tudi ne opreme za njimi. V Ameriki se je malo pomnožil promet vsled podvojenega izvoza v Evropo in že so železnice popolnoma odpovedale. Skozi vso zimo je primanjkovalo voz za prevažanje premoga. Te dni so vstavili delo v žitočistilnicah v obližju Chicaga, ker ne gre žito na vzhod. Na vzhodu ugroža ljudstvo lakota, ker ne prihaja živež na vzhod. Na vahod-nenf obrežju so kolodvori zaba.sani z naloženimi vozmi in prazni vozovi ne odhajajo redno proti zapadu. To lahko čltamo vsaki dan v kapitalističnih listih in če sodimo po t"h poročilih, potem prihajamo do zaključka, da v železniškem prometu vlada prava anarhija. Fn zakaj to? Železnice so v Združenih državah privatna lastnina in kolikor je železnic, toliko je gospodarjev.
• Vprav ta anarhija v železniškem prometu dokazuje, da je skrajni čas, da postanejo železnice državna last. Vlada ne more prezreti tega dejstva in ne more glede podržavljenja železnic igrati ulogo ptiča noja.
V novembru je došla vest iz Washingtona, da bo kongres uvedel obširno preiskavo glede železnic v Združenih državah. Senator Newlands, predsetlnik odseka, je takrat naznanil, da se preiskava ne bo le nanašala, da ima država kontrolo nad železnicami, ampak se bo tudi obširno razpravljalo o podržavljenju železnic. Zaslišanje pred odsekom je končano, anarhija v železniškem prometu se je vprav te dni pokazala v popolni nagoti, in glasovi podržavljenju železnic so zopet utihnili.
AJi pojde ta nauk zopet mimo merodajnih faktorjev, ne da bi ne iz njega kaj naučili? Ali bodo mirno gledali anarhijo v železniškem prometu, dokler katastrofa ne zadene deželo?
Policija v New Yorku ja dobila oddelek za strojne puške. Čemu neki naj policija rabi slrojne puške? V vojno ne gre, torej so 6trojne puške pripravljene za ljudstvo, poeebno za štrajkajoče delavce. Slika nam kaže, kako sa policaj vežba na patruljni ladji s strahovito učinkujodim orožjem.
Žene štrajkarjev so marširaie proti tovarni in vpile: "Dajte nam kruha!"
V	istem dnevniku smo lahko čitali tudi tole:
ŠTIRILETNI ASTORJEV DEDIČ POTROSI $72 NA DAN
New York, 21 februarja.—Na sodišču so naznanili, da Mrs. Madeline Forel-Astor izda $72 na dan, da prehrani štiriletnega Jakob Astorja. Sodišče je imenovalo oskrbnika, ki nakaže izdatke za miljonarjevega sina.
V	Philadelphiji demonstrirajo sestradani in lačni ljudje, zato jihSiasitijo s svincem. Za miljonerjevo dete potrošijo $72 na dan, ko drugi ljudje nimajo kaj jesti. Ali ni to narobe svet?
Narobe avet.
Mullan, Ida. — Ne •spominjam
se, da bi bil že čital kak dopis iz tega kraja, zato naj se jaz oglasim izmed hribov države Idaho. Kar se tiče delaj gre dotbro, delamo po sedem dni v tednu, plačajo nam pa samo $4.50. To izgledajfi-cer kot precej dober zaslužel^v~| reanici je pa prav mal, ker je draginja vsak dan večja in morali bi, zaslužiti vsaj $6.00 dnevno, če bi hoteli pošteno izhajati. To bi tudi dosegli, če bi bili dclavci organizirani, tako pa na to Se miditij ne moremo. Svinec, ki se ]>ridobi-i va v tukajšnjih rudnikih je sedaji ipo $10 00 sto funtov in iz tega »e vidi kake ogromne dobičke gro-rmwlimo našim svmčniin kraljem.
Rojakom nc svetujem hoditi sem za delom, ker se težko -dobi. Slovencev na« je tukaj sicer inalo, vendar imamo društvo Mullan, št. 214 S. N. 1\ J.
Kakor je čitateljem gotovo že znano jc država Idaho "suha" žc, od 1. januarja 1916. S tem sme posebno prizadeti mi delavci, ki delamo kot črna živina iu bi si po napornem delu vendar radi privoščili kozarec pijače. PmeHitft« mi Slovenci se te&ko privadimo na popolno atišo, ker rmo kolikorto-' liko vajeni pijače že z mladega. Tako pa živimo v teh jarkih kot apokorniki v puščavi ob času Moj zesa.
Vreme imamo še precej toplo iu sneg sieer včasi zapade za par palcev, pa ga hitro zopet zmanjka, Vča*ti pa padata dež in sneg v kom paniji.
Oudno se mi vidi, da Gregor Ivo-rolmč nikoli ne prileti sem v 4u-ho Idaho s svojim novhn "luft-Aifom." BrŽkotflc sc boji za .svojo kožo, ker so mu znani hribi in jarki naše gorate Idahc, pa ii strah če bi sc mu v takem kraju motor pokvaril. Ve pa tudi, da tu nc raste zlata vinska trta hi nc evclejo sladke solnčne rože. I-ma prav. Nemara se mu fie ja». enkrat ponudim za "partnerja*, pa bova poletela proti Cleveland^ sli pa proti solnčnl Califondji pod košate |v»lme--^
K sklopu pozdravljam vse rO-jske fcirom naše nove domovin«, dnevniku Prosveta pa icUm mnogo Oo|>cha.
Jim. Levstik.
stopili v ulogi nevedueža. Župan in policajski načelnik izjavljata, da so poli-tičarji odgovorni za obtožbo. Hay je predsednik in Ren-slett pa tajnik republikanskega komiteja v Garyju.
MESTO PRODAJA PREMOG.
Columbus, O., 26. februarja. —
Župan II. Volland je naročil Štiri železniške vozove premoga in jih tudi prejel, da jih po režijski ceni proda mestnim prebivalcem.
ke. Spadal je k trem druitvom. V nedeljo 11. feb. je vlak povozil nekega Poljaka, kateri je žel v mlekarno po mleko; etrlo mu je roko in ga razbilo po glavi, kljuib temu se živi. Ko je vlak, kateri ga je povozil, postal, se je Zbralo več ljudi na licu inesta. Ko je pripeljal ambulančni voz in naložil ponesrečenca je vprašal strojevodja za njegovo ime, na kar mu eden navzočih "vlljlh" reče! "Never mind the name, he is only a Pollak." Lepo skrbe "za prolCtarce kaj? V pondeljek dne 19. feb. je ubilo delavca Mate Grubičo. Bil je doma iz Dalmacije, star 32 let in upoda k druatvu nv. Barbare. Delal je sam v poldanski uri in ta-^ ko se ne ve za gotovo kako se je zgodilo, ampak kakor se sliši, se je nekaj vtrgalo v mlinu pri katerem je delal in priletelo v njega s talo močjo, da mu je odbilo ko pri rami in ga ranilo po ceiem životu; umrl jc v dsaetih minutah po nezgodi. Delal je v Mohawk Valley Mills.
Dela se tukaj srednje, aiiipaK navaden delavec zasluži po $9.00 do $10.00 na 54 ur, kar fftkakor ne odgovarja aedanji draginji; med delavci vre in gotovo bode zopet štrajk, kakor hitro razmere pokažejo. Slovenci se pridno naročajo na list "Prosveta" in jaz želim, da bi bil v vsaki delavski hiši. V času štrajkh je delavski list vreden v*<" kakor vai kapitalistični, ker iz njega razvidite kako stoji stvar za delavce in kako sc jiin je obnašati.
Rojaki, kateri se niste zavarovani, pristopite k največji organizaciji S. N\ P. J., ker nihče ne ve*kje ga čaka nesreča ali cclo smrt. Društvo Slovenec, štev. 282 S. N. P. J. ima seje vsako tretjo neti. v. mesecu na 50 John Str. O-glasite sc o priliki ln postanite Član te organizacije.
Pozdrav vsem zavednim Slovencem 1
Math. Gorimthek.
REŠILNA LADJA IZGUBLJENA.
Victoria, B. C., 26. februarja.— Rešilna ladja "Pilot" je odplula da reši parnik "Sesotria", ki je pri Ocosu, Guatemala, nasedel na kleči. Odkar je zapustila Salina Cruz v Mehiki, ni bilo slišati glasu o nji in lastniki menijo, da se je rešilna ladja pogreznila z Vsem moštvom.
ZA PAROBRODNE DRUŽBE JE NAPOČILA ZLATA- DOBA.
V dnevnikih z dne 22. februarja smo lahko čitali sle deče napise.
LAČNI REVOLT1RAJO V PHILADELPHIJI.
Eden mrtev, devet ranjenih.
Philadelphia, 21. februarja.—Policija je ustrelila eno ur, čeravno Imata <1mti opravila o in devet jih je ranila, ko revoltirali sestradani!)	^ tudi tukaj oglašat«.
■ '	1 ikill Mlati i* lllUrt MtM
Little Falla, N. Y. — Ne*re«*
nikdar nc počiva kakor tudi amrt
ose o ...	j-	' ' ' ............. V. " I Pred liku i dnevi jc umrl
ljudje v bližini Franklin Sugar Kefining kompanije, pri ,W1	ntnr M i«.,
kateri stavkajo delavci.
zapušča očeta, ženo in
rojak tukaj tri oteg-
Sirom Amerike«
ŽUPAN IN MOGOTCI
UOI MESTNI ŽENI
Gary, Ind., 26 februarja. —
Zvezna velrporota jc obtožila R.
O. .lohnsona, župana, William P. oKrbisa, policajskega načelnika. Howard ifayja, okrajnega komi-zarja za mero in tehtnico tn~*VMr Renolctta. mestnega komisarja za mero in tehtnico. Postavljeni so bili v*ak pod $o.oeo poro&tva, pred "sodišče pa pridejo ihie 2t. marca.
New York, N. Y., 26. febr. —
Pacific Mail Steamship kompani-ja je napravila v zadnjem letu $1,0:10,000 dobička, kar znese 83 odstotkov od vloženega kapitala.
NEZGODA NA ŽELEZNICI.
Sioux Falla, S. Dak., 26. feb. —
Tovorni vlak na Great Northern železnici jc treščil ob drug tovorni vlak na oviiVku bltzo Garretso-na, S. D. Tri osebe so mrtve in devet jih je. ranjenih. Ranjence ko z izrednim vlakom prepeljali v bolnišnico.
KROMPIR NA DEBELO PO $4.50 STO FUNTOV.
Del Norte, Colo., 26. februarja.
— Tukaj je bilo prodanih dewet železniških vob krompirja po $4.50 sto funtov.
V tem okraju se pridelajo največ krompirja in farmarji se večinoma pečajo s pridelovanje -krompirja. Največ krompirja so tukaj pridelali 847yjt bušljev na enem akru.
RUDARJI PLAČAJO FRANK WALSHU IN JAKE J. SHEP-
PARDU PO $6,000.
—t_
Pittsburg, K&ns., 26. februarja.
— Iz izida splošnega glasovanja se spoznati, da je večina rudarjev v 14 distr»kt 11 glasovala, da se izplača Frank Walshu in .lake J. Sheppardu po $5,000 kot advokatski honorar v tožbi Howat proti obrekovalcem, ki ho ogrdili Tfo-wata, da je od podjetnikov prejemal podkupnino.
Teh $10,000 ho izplačanih iz $125,000, ki jih distriktni organi-zaeiji dolguje narodna organiza eija.	•
RUDARJI PR0TE8TIRAJ0.
Franklin Kani., 26. februarja.
Rudarjem *o r rtimolem tednn oh-drŽavaM velik protesten shod. na katerem so sprejeli revolucijo, v kameri očitajo državnemu rudniš-Wnni na«b«mlku
J. Pellegrinu
Obtoženi *o. da ho krAili volilni|ltrahoy#tnoat in n« /možnost, zakon, a \<d štirje obtoženi h« na-| . Protean, «ho.l je pogfedie« raz-
Owa«a b f Slovralc National Banafil Soclaty.
Advertising rates on agreement.
*	1
* ' -y4
44
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Izhaja dnevno rasen nedelj la praznikov.
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Naročnina: Zedinjene driave (izven Chicago) In Canada $8 na leto. ti 60 sa pol leta In 76c za tri mesece; Chicago in inozemstvo (4.60 na lrto, $2.26 sa »ol leta, »1.11 za tri mr
Naslov sa va«, kar ima »lik a I utoni:
"PROSVETA"
2667 S«. Lawndala Avaana, Churago, Illiaou
Issued daily ezcept Sunday and Holidays.
"THE ENLIGHTENMENT"
Or gas of tka Slovenk National Banafit Seclaty.
ropska vojna in vesti iz inozemstva.
iNednlJevnnJe «■
več podzemeljskih hodnikov, lijale podstavke strojnim puA
iiL ilieie 55 Nemcev. Sovraž-upadna partija ja doaafla naie ope iztot'Ko od Vpresa pod za-'vročega bombardiranja, to-
upadalci so bili takoj vrženi aj z velikim izgubami. Na o-st ranch Sonime ho bili ljuti lift i boji. »ariz, 2fi. feb. — (Nočno poro-). \uwa artllerija je ibila vče-aktivna v okolišu hriba Le rt 1! oni me in sicer z dobrim u-torn. Nekaj topniškega boja je tudi na fronti v Lorenu iu v jezili.
lerlin, 2«. feb. — Jhlno od Y-sa in med Arnieiieresom ter asom smo odbili več angleških iadov, ki so sledili močnemu thardiranju Naši oddelki, ki vršili ogledne operacije za pad-odi Ledena, ho udrli daleč v softie linije, od koder ao prived-jetnike in uničili zemeljske u-[>e. V okolišu Somme je bil vče-precej 1 jut artilerijski boj med ly in Bouchavesncmmi. Prance operacije iztočno od St. Ml-i so bile ibrezvspeBne. V gozd-okrožju v nmeri proti Moselle ujeli dvanajst mož. Blizo Lus-la zapadnem pobočju Vogezov lašc napadajoče partije ujele e.set Francozov.
Z rosice frpnte.
etrograd, feb. — V okolišu tenki • Leačenijati, južno od njevsk^ga jezera, eo Nemci iz-» tili plin proti našim zakopom, veter, <ki je zapihal od naše ni, ga je kmalu odnesel nazaj jihove lastne zakope. lerlin, 26. feb. — Z ruske fronti nič novega.
Z italijanske fronte.
[im, 26. feb. — Artilerija na o-straneh je bila zopet aktivna olinama Astios in Travignole, čelu doline« Oordovole in iztoč-od Gorice. Avstrijci ho nkuša-i a pasti naše poeicije na gori ■»oigah, na planjavi Asiago, v ini Grande in Pontebana, toda sod ho bili odbiti.
Z rumunske fronta.
ierlin, 26. feb. — Fronta nad-vode Jožefa: Ruski napad na 'lay. Tartar v severnem delu tdnih Karpatov'je bil zaman. >onta maršala Mackcnsena: yen majhnih prask v ospredju položaj nespremenjen.
Z balkanske fronte.
lerliji, 26. feb. — Tupatam se m vi ja jo spopadi med patrulja-Drugače je položaj nespretne-
Ml.
AVSTBIJA ZAHTEVA, DA AMERIKA SPEEJME
POSLANIKA?
Washington, 2«. feb. ~ Danes zjutraj se je rasširila vest ' v VVashiiigtonu, da je Avatrija poslala uot6, v kateri zahteva, da mora ameriška vlada akceptirati poslanika Tarnoswkega. Vest ni nikjer potrjena. Ako je resnična, potem gotovo izvira ia Dunaja in dotična nota še ni tukaj.
Dritavni department je prejel dolgo poročilo od poslanika Pen-flekla z Dunaja. Vsebina poročila je seveda še tajnost, ugibljcjo pa, da je morda Penfield na drobuo označil svope delovanje po navodilu iz WaHhinigtona in kakšno stališče zastopa avstrijska vlada. Lahko jc pa tudi nestrpno pmča-kovan odgovor Avstrije na aiuc-riško noto.
danskih in ni*OKein*kih t lukah, kjer ao začasno^ustavili plovbo (»ottiiftkih pa rnikoe. Berlinske pa-
robrodne družbe ho sploh odrekle vozne listke vsakomur, kdor jih i&če. Dalje izjavlja španski .poala-nik, da niso Američani nobena izjema in da nemška vlada v" tem »lučaju postopa enako z ntemi ne-utralci, ki bivajo v Nemčiji. Večina ameriških zdravnikov, ki ho prve dni krize med Ameriko in Nemčijo prihiteli v Berlin, se je vrnila k svojemu delu v vojaških bolnišnicah.
KAJ BO STORILA NIZ0ZEM SKA?
S turške fronte.
'etrograd, feb. — Kavkaš-I »o j išče: Kompanija Turkov je tunizirala napad nu naše pozi-L~na čelu fronte ju£tio od Pe-Kale, toda naše baterije ao »prečile napad. Drugih novic
London, 26. feb. — Fronta v /opotamiji: Zadnji Četrtek .40 čete okupirale dve liniji za-l»ov ua 450 jardov široki in 100 »v globoki fronti na južnem »cu Sanajata. Turki so udarili' j šestkrat, ali kljub temu, da il eden protinapadov deloma **wii, smo olnlržali zakope in utrdili. V četrtek popoldne ho • čete ponovile napad na prvo drugo turško linijo proti se-'I in zasedle ves nameravan : turški protinapadi so nfls ne-ovirali, ali proti večeru so i dodobra odbiti rti obe liniji »kili zakopov na 900 jardov si-fronti sta ostali v naših ro-\ n v ter. goda j v petek so na <'Me na splavih prekoračile re-■iitriH, kjer ne zavija v loku ^uinransi, in se utrdile na le-hregu reke. Turki so nudili •k 1 hi por, toda naši topovi in »jne puške ua d en snem bregu Mrle v«n njihovo obrambo. U-<>»no, ko smo prišli na levi breg ns«, ho naše čete znova na-le Turke v Sanajatu in oknpi-' ret jo iu četrto linijo njihova kopov
Washington, 26. feb. — Vladni krogi se zelo zanimajo za naraščajočo napetost v Skandinavskih državah in Nizozemski napram Nemčiji zaradi potopljenih ladij po sub in a rin k a h. Državnemu department u je naloženo, da predloži vsa poročila ameriških zastopnikov v omenjenih državah predsedniku Wilsonu kakor hitro pridejo, čeprav tukaj ne verjamejo, da bi llolandska in ekundinavske države nameravale kaj drastičnega, vendar prevladuje mnenje, da bodo nastopile bolj ostro z ozirom 11a ohranitev svoje neutralnoati, kar bo brez dvoma vplivalo na Nemči-jo.
London, 26. feb. — l astniki tor-pedirane nizozemske ladje "Eem-land'," ki je zelo poškodovana, izjavljajo, da sta dve submarhiki napadli parnike, ki so pluli v skupini iz angleškega prwtani&ca. Napad je bil izvršen na zapadnem koncu angleškega Kanala. Submarinka, ki je izstrelila torped, je bila mnogo večja od druge; na krovu je iiuela dva topova in bre«-žično - telegrafski aparat. Kapitan uubniarinke ^e dal moštvu na vsakemu parniku pet minut časa, da se umakne v čolne. Pet minut 1 Mornarji ni so imeli niti toliko časa, da bi pobrali najpotrebnejše reči.
. Berlin, 26. feb. — (Brezžično v Sayville). Vlada je objavila ofi-cijelno pojasnilo glede na torpe-diranje sedmerih nizozemakih parnikov. Nemčija je na prošnjo nizozemske vlade dovolila, da odpluje 33 parnikov z žitom-iz dveh angleških pristanišč in sicer jim je bila zajamčena varna pot od 12. do 16. februarja. Vsled nekega ne-razumljivega zadržka pa niso mogli parniki oditi do tega časa ln Nemčija jerihila zopet nnprošena, da podaljša obrok varnosti do 22. t. m. Odgovor se je glasil, da obrok se lahko podaljša, toda nem-^ ška vlada ne more jamčiti absolutne yaruosti, kajti ne ve se, da li bodo vse suhmarituke, ki operirajo v dotičnem pasu, dobile brezžično obvestilo o podaljšanju obroka. Na ta način so parniki pluli na svoj riziko.
GERARD ifiCE OBOROŽENO SPREMSTVO?
Washington, 26. feb. — V slučaju, da Nemčija ne zajamČi varne poti odpoklicanemu poslaniku Gerardu čez subinarinsTco zono, ho vlada vsekakor poslala bojno ladjo, ki bo spremljala parnik z Ge-rardom na poti domov. Gerard se bo vkrcal na parnik "Santa fsa-bel" v Corunni ua Španskem še te dni.
JAPONCI ZADAVILI H&ER NEMŠKEGA ADMIRALA.
Tokijo, 26. fell). — Časopisje javlja, da je bila zadavljenu žena lajtnanta Salderna, nemškega vojnega ujetnika v Fokuoki, 65 milj juinoiet 00110 ofl Nagasaki. Kakor se <čuje je bila uaturčena žena hči Kdniurda Capelleja, nemškega mornariškega ministra in admirala.
&TRAJK V KRUPP0VIH VARNAH SE SIRI
TO-
Maastricht, llolandska, čez London, 25. feb. -^'Les Novel-les" ima poročilo, da se stavka delavcev v Kruppovih tovarnah v Kssenu širi. 40.000 delavcev je že na štrajku zaradi omejene hrane.
RUSI BODO OSTAVILI BUK0-VINO.
Bern, Švica, 25. feb. — Vesti iz Dunaja se glase, da se pripravljajo Rusi za odhod ia Bukovine. Avstrijska vlada se pripravlja za obnovitev svojih oblasti v izgubljeni deželi.
NADALJN1 ARETACIJ* NA IRSKEM.
London, 25. feb. — Danes so angleške oblasti zopet aretirale več članov organizacije "Galake lige" v Dublinu. Vse aretirance so zaprli v vojaške barake v Anuor llillu, Pričakuje se še več aretacij.
NIZOZEMCI INTERNIRALI SUBMARINKO.
NAPADI NA AMERIKO — V BERLINU.
Amsterdam, 25. fed). — Iz Ber-lina poročajo, da je državnoabor-ski poslanec dr. Wildgruhe dejal v svojem govoru pred "Nemško hgrikulturno ligo":
"Zdaj, ko je Gerard zaprl svojo ftpijonako pisarno'v Berlinu, Nemci lahko dihajo svobodno. Gerard je bil tako predrzen, da je nazval ob priliki nekega banketa držav-ntga kancelarju svojim prijateljem, medtem ko danes vsi vemo, dn je Amerika za Anglijo naš največji sovražnik."	•
Pod komando!"
Ona: "Da si mi najkasneje do devete ure doma, če ne, bo nevihta I Hišnega ključa ti ni treba!" t On: Draga moja žeukica, saj boni ob desetih doma samo daj mi kak ključ, če prav ni <»U hišnih duri, da se ne osmešim pred prijatelji v gnetilnt."
Sitno.
Učitelj (pokaže učencem okoat* iiieo owl a): "Zadnjič seui vam po-kasal pasjo okostnico, u danes odprite oči iu oglejte si osla, ki ga imate pred seboj."
ShivMska Narodna
Ustanovljena ». aprila
ir
»04
GLAVNI STAN:
Pwlponii Jednota
London, 26. feb. — Reuterjcva depeša se glasi, da bodo Nizozemci razorožili in internirali nemško siiibmariuko U—30, katera je za-vozila k obali nizozemskega otoka Wale bere 11 zadnji teden.
REVOLUCIJA NA KUBI.
NA
FRANCOSKEM NI SVEŽEGA KRUHA.
veo
Park, 26. feb. — Vlada je prepovedala nočno delo v pekarijah iu kruh, ki ga spečejo po dnevu, se sme prodajati še le drugi dan. Na ta način ne bo več mogoče dobiti svežega kruha. Dalje je vlada vpeljala listke za sladkor. Kdor bo inicl veljavnega listka, ne
Havjana, Kuba, 26. feb. — Via-dne f-ete se dsrte* pripravljajo na napad mesta Camaguey, kjer je bivši predsednik Joae Gomez za čel z ustajo. V krvavem boju pri Loma de Grillo, ki se je vršil včeraj, so bili tiHtaši tepeni; izgubili so 15 ubitih in lift ranjenih, medtem ko so vladne ge re Imele e-nega ubitega iu sedem ranjenih. Vladna četa 1M00 mož se bltfa Santiagu.
KUBANSKI RBBELI SE BLIŽAJO HAVANI
ne
Zlobno.
}Iladenič: "Gospodična jaz vasi ljubim do blaznosti."
Oospiea: "Potem govorite z' mojim očetom. On je ravnajelj 110 raAiiiet."
Mad otroci.
Mati: "Mimica, kaj pa tako kričiš?"
Mimica: "Se igramo srečno družino. Martin in Anica sta mož in lena, jaz sem pa njuna taŠču."
Galanten soprog.
Ona: "Rečeni ti, dragi moj, du sem z našo novo kuharico zelo zadovoljna. Kuha dobro, nikamor ne hodi, je Čisto, rednu, varčna iu dobrovoljna."
Oil: "Oh, da je nisem poznal pred najino poroko."
Pisatelj.
Deček (gostu); "Moj oče bo izdal sedaj novo knjigo."
Gost: "Daj mi jo pokazati.
Deček (po dolgem iakanju): "Ne morem jo najti. Pa poglejte to knjigo, iz katere je oče vse — prepisal."
Nabirajte naročnika ss dnevnik "Promts"!
pozor rojaki 1
Naznanjam rojakoip» da ioni odprl trgovino s mešanim blagom in se priporočam sa obilen obisk.
Vsakemu bom hvaležno postregel po zmerni coni.
anton zobnik,
HBRMIN1E, PA.
' Brezplačno.
Vsak »loveniki rojak bi moral imeti naš krasni slovanski CENIK sa leto 1917, katerega vam pošlje-mo praiplaino na vašo la-ljo.
Mi
imamo v zalogi vsa mt*% semena cvetlio in drufih vrtnih in poljskih selenjav.
Wiite po naš SLOVEN-SKI CENIK ia daseo. INTERNATIONAL
' SEEP COMPANY . 101 Dixon Bldf. Pittabnrgh, >1
dobi več sladkorja.
AMERIČANI V NEMČIJI SE MORAJO PODVRBČI POLI CIJ8KIM ODREDBAM
Berlin, 2tL feb. — Španski |»o-Nlanik je včfraj oliventil ameriške
HavAna, Kuba. SS. feb. — <le-ueral Gomez, uetaiki vodjo, baje v«idi 10.000 ustašev proti Havaili. Aretacije policajev so zdaj no dnevnem redu. 1HO milj proti is toku je Havana |K»poltioiua odrezana od stalnega otoka.
nail iiiiHiiir^'1111 IH iwllr^11""^^^-------
* i" ^^ ^_
Zdaj je še nemogoče navedi I naredbam kakor vsi drugI neu-j	OpWW. 1
iKHlnilme vsf»ehe teh operacij,11ralei. Te formalnosti »o 1*» zel" Malo pred smrtjo je neki šalji-
Rm.no je že toliko, da je bilo počasne in Američani bodo morali ve« napkal tako-le oporoko; V »-
■ v Okolišu Sum rano ujetih dalj časa čakati kot pa pričaka, meti« očeta, sina in svetega d.fli«
urkov in vplenjenih pet jej#» Raaeh tega je nemška vlada I'm.ram'! Ne posedujem nič
Tnrk«
»jnih pušk. Sovražnik je iagu tudi dva eroplana.
zadnje tedne omejila potovanje dolžan sem mm»go, oatalo pa za-čaa mejo. Druga ovira je tudi v pustim airoUm.	I
Za prehlad in gripo.
Ja osmo eno najboljše zdravilo ns trotn. Eno škodelioo gor ko ga
Bolgarskega Krvnega Ča|a
izpito predno greeto v pootalj sva-čar in pregnalo bo prahlajonja.
Kot nalašč za vzdrževanje ceh druiine v lepem in zdravem sta njo je brez H. H. Von Hchlick liol-garski Krvni Čaj.
Na tisoče prostovoljnih zahvalnih pisem od oseb, ki so vžifi^e ta čaj, lahko vidite v našem uf'adu.
Za celo družino dovolj veliki zavoj II. II. V«i Kchjiekovega Bolgarskega Krvnega Čaja, bode zadostoval za pet nie»ecev, stane p* la dolar, 6 zavojev pa stane pet dolarjev in ga pošljemo na vsa it rani po »prejemu ovote iiTT da plakate ob oprejemeu (C.O.D.)
MARVEL PRODUCTS 00. 8 Marvel Bid«, Pittsburg. Pa.
Opomba: Ako želKe zavarovat zavoj, poilita lOe vjč.
Inkorp. 17. Junija ltf07 v drt. IlHnois.
1057—60 so. lawndaxtl a vb., chioaoo, tllinoia
utiavtci onsoii
Prodatdaik: Joka Vogrif, box WO, La Ball«, I1L L Podprf.tifdBik: J. Bratkorl«, B. F. D. 4, box SO, Olrsrd, Kaas. 1L PodprodMdittt Jolof Kukelj, 9401 Swing err, So. Cbleago, 111. Tajniki John V«rd«rbar, IT08 So. Lawadalo Avo^ CkUsgo. 111. UlagaJoU: Anton J. TorbovM, P. O. Bos 1, OUoro, 111. Zapisnikar: Jokn llolnk, 4000 W. Hat St., ChUago, III.
NAJDZOBM1 ODSBK: Jnfto Ambrolii\ 851 bo*, Caaoniburg, Pa. Psal Borgnr, 741 ~lat St., La Bali«, IU. t sr. S. Taueksr, 074 Ahssy Aft., Book Sprtags, Hf.
rOBOTBI OOSBXt
Alton JlTMt, 111 06th Avo., Now Dalath, Mima. Join Badiiek, 070 bogf, Suitkoa, Pa.	' "
Budolf Plotorink, 430 box, Brtdgortllo, Pa.
UBBDNIX "FBOSVBTB:
Joto Eavortalk.	*•	'
VBHOVM1 SDBAWXKi
t. J. Kora, If. P., 0101 St. (tlalr At«., Olorolaad, Okio.
VSB DENARNE BADBVB EM STVABZ. fed oo ttOejo gl nprnraogn odboct la B. N. F. J. asj so po«UJnJo as aaslovt
JOHN VEBDBRBAR, 2057—60 So. Lawndalo Avo., Chicago, I1L
FBITOŽBB OLBDB UBNXBAJUNBOA POSLOVANJA os foMUJajo as
isatOTi
JOŽB AMBBOftrt, Boa SOL OaaaoMborg, Pa. BADBVB FBEPIBLJrVB VSBBIN B, kl Ma JIB roOUl prva la di^ga la itaaoa, so poiUJaJo aa analov i
ANTON HRAST, 811 — 05th Avo., N.w Duluth, Minn. VSI DOPISI .raaprava, Olaakl, assasalls 1NL aa *'FNovoto" os po«U)sJo aa aaolov:
UBBDNIITVO ''PBOBVBTB", >007-40 So. Lnwadalo Avo, Okloago, XBlaols
VSB UPBAVNlfiKB STVABX, aarotalaa, ogla«, oo poilljajo on aaslovi VTBAVNI6TVO "PBOBVBTB", 8067—00 Bo. Lowadalo Ava, Okloago, DL V korospondonci o tajulltvom B. N. F. J., arodatfttM la aprsvalHvo« "Prosroto" no rablto lmon oradnlkov, marvoO aaplMfeo aoMov, ko Jo to aavo-d ako Aollks, da bo vsaka stvar hlfto nlii
Sojo glmraogn uprnvaogn odbora oo rrlljo ranks prro arodn la trotjl lotrtok r moaoeu. Zoiotok ob oal url popoldao.
r
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK 838 Pann Av., Pittsburgh, Pa.
&
nmiitiniiiniN«.. Dr. Knlar (a naj*Ur«itlilu-«mkl uriT.
nik, lp*«lja[l«t ▼ rlttaburiku. kl imm I« Ulna prak m v
tilravljanjii talnlk mol Mi" kalaani.
k^r^r:
olnao vltlsi • 4«. kl pa > i a v m aT oral Krtlak.
r. Inula m»-
aalja *ll ma-UHrlk* po U-Ihu, v . koalah, pi Na aakajta, k
Vaa balvani, kl rrthaiaja pe aadaaaa <><)(<>ku aUravlm pu »grajlaiil a»ata41. Kakor hitro opnalta, dn »am ponaknja molka »motnoat. no 4akajta, Un«d prldllo lo |aa vam ja bom topol povrnil.
Sutaajo oovt, kl vo«tl la makurjn oadrn-vim v kratkom 4nau. HrOraaala nil vo4na kilo aadrovlm v ao uron In alaar kroa op-arnaljo.
Boloanl mahurja, kl p^arollja bola-lina v krllu la krkto la v4nalk Utfl prl ipu44nnju vo.U, oadravlm a rotovoatje.
Ronnmtlaun. trponlo, kolatlno, otoyllao, irMki, Ikroflo In drugo koino bolaonl.
kl naaUnojo valod natlato krvl otciravlm f kratkom Inau In ni p«lrobno lointl.
Uradno ura: v ponodoljklk, aradak In
Ctklk od «1 ajutraj du C. popoldno. v
rklh, eotrtklh In aobuUh ud ft uro aju. trni du $. uro avolor. — Ob oodoljnli po 4o dv#h popoldne.
8 polio no delam. —» Pridite eaebne. m l#e po ae bito Ime In IlevUkal
Zdravim aem a molke eaebe.
Priporočam
ovojo gootllno v obisk vsem Slo-vonoom ln Hrvatom v okollel Youngstown, O. Kadar potujete skozi mesto ali po opravku, se o-glaalta pri monl. Imam raznovrstne dobra pljaAe, ovoie pivo brin-jovoe, allvoveo, visky, omotko Itd.
JTolaf Clfolo, B. 897 Federal SI. TonngatowB, O.
ROBERT W. LAYER
ARCHITECT 118 N. La Sili« St„ Chicago,
kl Je izdelal načrt za gl. urad 8. P. J. bo priporoma Slovencem za Izdelovanje stavbinskih načrtov. Tel. Franklin 6601 TEL. NA DOMU AUSTIN *6(>o:i
Pozor rojaki!
Kadar potrebujete pisalni pa* pir in kuverte s vaAiui Imenom in naslovom tiskanim v oglavjti, v-firnAojte vselej za ceno prl meni
BfIKB OEBAfiEK, Box 148,s Van Voorhis, Pa.
AMCENA DOBRA VINA IN LIKERJI Blur island
M ftfeilo Ii M drobno zi vn In vilo družino u doki Avrnuc.
V BERNABDOVI VINABNI

NORTH SIDE STATE BANK
KOČA ST+i/IOS. wyo.
IMA KAPITALA IN REZERVE >100,000.00
Je izredno pripravljat) In opremljsn sa poslovanja b SLOVENCI, HRVATI, SLOVAKI in drugimi SLOVANI.
Ftatafe
1
velim prt |o tel tem v al evo
d odilotsa oSrrotl aa Soolo« vloga
Konaervellvne In Nunfci Inalllnelle.


Pošil|atel|em denarja!
lo vodno so Inhko donnr pollja v ataro domovino pm brnall/nena braojevn In pofbm poito, toda oprojomamo ga le pod pogojem, da so ralod vojno mo-go£e ispla#a s Kamado.
Doner aa bn r nobenem elniaj« iegubljna, ampak aaotatl umorojo le MBBttdo.
f« brooliinem branjevu oo uimoro poalatl lo okroglo sooako po rto, ns prim or 100, 200, JI 00, 400. 600, 800 In tako dalje do doaot tiao« kron. Im brzojavno atroiko j« najboljšo, da so nnm polije $4 na vank noalov; ako bodo kaj prova/ aH premalo, bomo poalall nnm J, »tiroma planil na primanjkljaj,
V nriroM na m-lanja rarmero, ko ao veljava denarja ve4k«at laproatool, Im. mo od aedaj aaprri do prekllra, ako ae Inide reun kronam (vi>aln. (i«dl«wi t*o ja do tiar na potu oo noa, ialega sadriatl, tog f p.o|iljnltIj«tat..aU>|uli.- >.ia iuhuu k
dOf'»Vof:	V
Itrnar pn cvllnsl rani bomo lo ledoj od|M>aleli takoj nnpr. J, ako l.o poAI> Ijstrlj lcre«ao roktoval, da naj a« dennr o'tj«o4ljr tuli v alo^ajo, ako ae na a kronam avilo.
Kdor ftoll, da ee i	I r vrli po brooftUo
na danarol aakacnlei "poilje naj no brsojarao". r liat "O
brnnjor«, naj pripomni
poglojU V liat "Otna Naroda'
t v sdk a p hank sak ser. St Cnrtlaadt llraot,
Nom V<
4
i
oooooooooooooooooooooooooooo+oooooooo«
j Potepuh Marko in Kralj Matjaž. ^
oeeoeeeee Spina I Ivan Cankar.
"Kadar bo kralj Matjaž kraljeval,
onda bo kmetič dobro kmetov al "
"Posebno )>a hi *c dobro zapomni, sin moj: iadai ugleda* kremo ob poti, poženi konje in po-križaj se trikrat!"
Tako je govoril oee in je umrl, Marko pa je (rnta) Kam. Tinto naru je ostulj ne matere hi imel % «•("•, m- bratov, ne sester; sortalmki pa »o bili razkropljeni )>o vnem božjem svetu.
Marko je |x>kopal očala, nato je žaloval ve« teden. Ni sel ne na poljt, ne v gozd; zaklenil ne jf v hišo* in ni govoril z nikomur. Sedel je 0|K»1> <1 iu* za mizo iu je lornd kruli, pa *e je ozrl ne-lUM^Mna iu je |»»pra£a!: "Kaj bi dane*, oče?"
(Vetov stol je bil prazen iu odgovora ni bi-lo, Marko pa se je razjokal kakor otrok. Samo-tna je bila izba. tiha. kakor gozd ob p«>letnem poldnevu, ko se ne gane veter. In njegova duša je bila zmerom bolj mu "t na.
Ko je minilo sedem dni, je pomfclil Marko:
"Kaj bi zmerom tako sedel v zaklenjeni hišif Saj nisem ue bolnik, ue hudodelec!"
Ozrl se je akozi okno: jasen poinludanaki dan, soincc se vozi po nebu!
"(Ireh je žalovati ob takem dnevi," je premišljeval Murko, "Bog daj otefcu večni p<*koj — ampak sedem dni je minilo in spodobi se, da povabim sosede in prijatelje ua sedmino."
Tako je Murko storil. Vstal je iu je odprl na-stc/.sj okna in duri. Izginil je iz hiše mrtvaški duh in iz Markovega area je izginila žalost.
Napravil je veliko pojedino, bogato gostovanje; celo iz sosednjih vasi je povabil znance in selili so /a obložene mize tudi ljudje, ki jih ni bil videl še nikoli v živ I jenu. Marko pa ni vprašal po imenu in rodu: — "Miza je pogrnjena, na, pij Hi jej!"
Pu so pili in jedli do pnane noči, do svetegu jutra, do belega poldneva.
Od začetka je bila družba tiha, resne so bile besede. Kmalu pa je napolnil i »bo veseli vinski duh in samo še na črnili suknjah se je poznalo žalovanje, v beseduh gu ni bilo več in tudi v srcu ne . . .
Ko je izpraznil Marko deseti kozarec in so se mu misli inočno otneglile, se mu je zazdelo, du'gu je nekdo narahlo potrkal po rami.
"Posebno pa si še zapomni, sin moj: kadar zagledal krčmo ob poti, poženi konje in pokri-/aj se trikrat!"
Nekoliko se je prestrašil Murko, nato pu je vzdignil polni kozarec.
"Kj, očka, Bog Vnin daj večni pokoj, — kuj mi še ih svoji sedmini'ne privoščilo kozarca t"
In vatali so omabovajc iu so trkuli, da je lilo vino na mizo, na tla.	*
"Rajnim nebesa," je klical Murko, "nam pa
vino

Mučna vinska radost se je razlegala po krčmi, s hripavimi glaaovi ko peli vesele jn-sini. Todu večer je dolg, Še daljšu je noč; utrudili so se, nekaterim so klonile glave in nekdo jc v kotu glasno zasmrčal.
"Kajt" je zaklical Murko ves jezen. "Ob sedmini mojegu očetu boste smrčali za mizo. Ali stMii vu« zato vabil t"
Poakočil je iu je vzel harmoniko in jo zn-godel. Takoj so se zdramili zaspani gostje, zužven-kotali so kozarci na mizi, prevračali ho se stoli, slresel se je pod — hej, črni gosljc ho zaplesali urno (Htlko.
Tedaj pa se je Že svetlikalo skozi okno, megle so se vzdigovale, dun je prižgal na .hribu nvet-lo luč.
IVišla je nibno kmetica; nu polje je Alu. "l.judje nekrščunski, ob sedmini plešejo, ob svetem jutru!"
Pokrižala se je in je slii mimo. Pa je prišel mimo kmet; v gozd je šel. "Ob delavniku pijo, ne bodo ga Imeli za praznik!"
Pljunil je in je šel mimo. Dolge <o ure od jutra do poldneva, dolge so v krčmi. Marko se je utrudil in je postavil harmoniko za peč. (lostje so se sprli, kričali so y se na v r. k nič., bili so s pestmi ob mizo, s petami ob nTu in usp<»sU^l so se stepli.
"Kaj?" je zaklical Marko. "Ali sem vas zato \uliil, da l>i sc stepli oli moji sedmini?"
Takoj so planili iiiinj, pretepli so ga dodohre-ga m .o ua vrgli pod kap. Iinmwtniko pu so vrgli /a njim.
Marko je prišel domu, sam lt«»g vedi kako in je spal do noči in še vs<» noč do jutra. Ko se je zdramil, ga je bolela glava. Premišljeval je in wle po dolgem premisleku se je spomnil, da mil TTmrl <»če m da je-»d»hajiil sedmino. Lotila se ga je žahait.	\
"Tako sini Njxwitoval očeta in besede njegovi'!"
Ali y.alis»t ni bila globoka iu tudi ne dolga. Začutil je veliko žejo.
hlin se h klinom izbija, pijanost hi- preganja f v IIKHII ' '
Tako je priudarjal in ne je vrnil v krčmo. Vrnil s« j«, v krčmo in je pil, dokler se ni /no-i-ilo
_______'. lJLiLui.it^ wui ^ tarnam -v+om—io 1 »<■»«»
dull' je ruklieal pijan. "Krčmar, prineai karte!"
Mar»l<o j<> kutini do jutra, nato se je opote !>.(' • ItiMi i Srečal Ua je minimI m m* ga je ognil
Ka I te oi srain lepega dneva. Marku? \e <»' n s ii seje»». kako lins žel?''	—
M .< rko pa ne je ra/»idil \ s \ •» j i pijanosti '' H r i u .i j «»e z n se iu /a ivoju ,tarn! .la/ boni i ■ i al m sejni, kadar l»o umiii v ulja'
\ato je legel in je *pal du večera
"lilsj, le »pet asm piexp.il ven ilaill" je SS-
kliesl ko ne je zdriuuil. "Drugi so ua polju, jaz
ps Mpitn!"
.Spet se gs je polotila žalost, biis pa je še manj gldboka in še bolj kratka nego kdaj poprej.
•Pogleda) je skozi okno; mrak je bil minaj, sosedje so se vračali s polja.
4,Kaj bi zdaj, ko je že mrak t" je pomislil Marko. "Zdaj ne boin hodil ns polje! Lepa reč bi bila. da bi delal ponoči, podnevi pa spal!" Marko se je vniH v krčmo. "Prinesi karte, krčmar I" In Marko je igral vso noč s potepuhi, cigani in kontrabantarji.
Ali na svetu je vse minljivo, denar še celo. Vino je drago, eigan je slepar.
Nekoč si je pomel oči, ves zaspan in len, in je zavzdihnil iz skesanega srca.
"Marko, kje je tvoj denar! O krčmar, o ei-gani, koutrmbantarji!"
Toda sredi kessnja in žalosti jc začutil žejo in takoj so bile njegove misli vse drugitfčne.
MKaj "In brez denarja? Za koga pa je hranil oče, nosil v mesto bele krone, če ne za sina!" In kmalu je uganil.
"Saj imam tako opravila v mestu! Popeljem se tja, pu vzdignem še tinto. Kaj bi brez dc-narja t"
In zraven je še pomislil: "Lepo je mesto, veselo življenje je tam I Zh-kaj bi se malo ne razvedril, ko mi je umrl oče t" Ni se ozrl po hiši, in pogledal v hlev in tudi s posli se ni pomenil. Napregel je in je pognal. Podil je po eesti, čez klance ,v dolino, po zeleni ravnini. Mudilo se mu je pu. Ko jč doapel v mesto, je stopil takoj in je vzdignil denar. Lepi ve> bili bankovci, še čisto novi, in Marku je bilo prijetno pri srcu, ko jc čutil na prsih debelo listnico. Stopal je po širokih mestnih ulicah ponosen kakor cesar.
"Zdaj pa pokusimo, kakšno vino točijo v mestu t"
Marko je pokušal in vino mu je bilo tako pogodi, da je pokušal do večera.
"Kaj bi se vračal zdaj domu, ko je že noč t" je pomislil. "Pot je slaba in razbojnikov je veliko na svetu!"	t
Ni se bal Marko slabe poti in tudi razbojnikov ne; ampak tlarko je šel rad najprvi n oer-kve in poslednji iz krčme. Dolgčas mu je bilo samemu in tako je sedel med veselo družbo, med voznike in inešetarje. Takoj sc je pobratil z njimi in jih je napajal; kartali so vso noč in vso noč je izgubljal pijani Marko. Zjutraj pa je prešteval bankovce in je poveail glavo: razleteli so se bili, kakor da bi bil veter zapihal mednje. ,t
"O prekanjeni inešetarji! O sleparski vozniki"! je zavzdihnil Murko in žul mu je bilo lepih, pisanih bankovcev. Ali Marko ni bil rad žalosten in potolažil se je kmalu.
* "Ej, ostalo je šc dovolj! Oe bi jih snoči ne bil zaigral, bi jih poč drevif Nisem se potH zn denar, zakaj bi jokal za njim?"	i
Naipregel je iu žviižgol jc veselo, ko se je vračal domov. Listnica res ni bila več rejena, pa tudi prazna ni bila. In dokler je ibila v žepu svetla kroniea, se Marko ni brigal za včerajšnji dan, za jutrujšuji dun šc celo ne.
Ustavil je pred hišo in je skočil z voza, vrgel vajeti hlapcu ter se nnpotil naravnost v krčmo.	i
"Komaj nem se povrnil, ves še truden od dolge vožnje, pu bi že na delo?" Tako je mislil.
Prijazno ga je pozdravil kr-ftmar, še bolj prijazno ga je pozdravila žejna družba. Najbolj vesel pa je bil Marko sam.
"O domača krčma! O domača kapljica!" je zaklical h solzami v očeh in je napajul vse potepuhe, ki so He prikuauli na pragu, v*tc berače in popotnike. Ko sc je nagnil večer, je slekel suknjo, zagodel jc na harmoniko in je plesal sam sredi izbe.
Tako je Marko pil in je godci in plesni vso lepo pomlad in vse poletje do vročega srpana.
In tedaj hc je zgodilo, da je prišel vihar ob bolem dnevu, velik in silen; usula se je toča, grozna kakor nikoli, izlila se je povodenj od črnega neba, kakor trstje se je klanjajo drevje in se je lomik). Pa se je zjasnilo nebo, še vse rosno je bilo, kakor objokano. Glej — polja pomeivdrana, kakor od tisočerih konjskih kopit, kakor od silne vojske, prihrule izza gore; drevje okleščeno, golo.
Stopil jc Marko v krčmo — krčma je bila pruzna. Stopil je na cesto — cesta je bila prazna. Dalje je šel Murko, ves začuden, in je prišel na polje. Tam na njivi, glej tam na njivi kleči človek! Mirno kleči, glavo povešeno, čelo uprto oh pesti.
Marko je šel dalje in je srečal sosedu, ki oe je vračal s polja.
"Odkod, sosed?"
Sosed pa mu ni odgovoril. Tiho je šel mimo njega, a povešeno glavo, njegove oči pa ho bile rdeče kakor'od solza.
Marko se je začudil. "Zakaj so ljudje tako pot rt if" Zaslišal je s ceste krik, jok. Prišle so mu ženske naproti, sir so mimo iu so jokale. "Hog se usmili!"
Tedaj |mi sc je domislil Marko in se je zasmejal veselo.
'Orali ste in ste sejali, o ljudje; — kje je zdaj vaša žetev? .laz nisem orsl in nisem sejal,
pa me ni strah ne točf, ne slane!'V_
Prestrašile no se ženske njogovih brezbožnih besed in so sc pokrižale; tudi kmet ns njivi ga je *lišal in je vzdignil pest
"Kj," je premišljeval Msrko, "dolgočasni <o ljudje v teh krajih! Ni več vesele beacdc iz njHl ust, niso ne zs pijsčo, ue za godbo, ne zs ples! Še *sm bi človek »plesni! med njimi! Ksm bi se i»l»rnil? Tam doli na Hrvaškem, tam je dobro vino in tam su \eseli pivci! Tja se napravim!"
(Dalje prihodnjič.)
Pomladanska skrb gospodarja in gospodinje.
Piše W. B.
(Konec.)
Pesa uspeva akoro na vsaki zemlji, vendar se razvije najpo-voljnejše na rodovitni, nekoliko peščeni zemlji. Nekaj pese je vse-jati rano apomladi za sprotno vporabo. Olavni pridelek pa pozneje, koncem maja. Sej peano seme v vrste po en čevelj narazen, in v vrstah naj bodo raetline tri do štiri palce vsak sebi. Seme se seje prav plitke, toliko, da se pokrije z zemljo. Za ukuhovanje in za v klet je najboljša pozno seja-na pesa, ki se še ni povsem razvila, ki ni dorastla. Taka - pesa je nežnejša nego povsem dorašČena. Pri puljenju pese za shranubo naj se pazi, da se ne rani in da se ne vtrga korenina, ker se v tem slučaju pesni sok počasi izcedi in pesa postane trhla, suha, nitkaata. V kleti se obdrži pesa povsem sveža, če se pokrije rahlo s svižem a-li s peščeno zemljo.
Zelje zahteva rodovitno^ nekoliko peščeno, suho zemljo, i mnogo gnoja in skrbno obdelovanje, ker jc treba, da hitro raste in je sočnato. Seme za zgodnje zelje se vseje v toplo gredo ali v zabojček v hiši zgodaj spomladi, že v marcu .Potem se preaadi v topli gre di ali v škatle ali zabojčke v hiši. Ko podnebje dopusti se presadi na prosto. Zelje prenese precej mrzlo vreme. Zelje naj se sadi v vrste tri čevlje narazen, in v vrrfti naj «bo po poldrugi čevelj vsaksebi. Za pozno zelje se seje seme zunaj v dobro zemljo kon cem maja. Koncem junija se pre sadi na zelnik. Obdelovati se mora prav dobro. Če se zelje ne presadi se razvije hitreje v glave. Zelje prenese do 10 stopinj mra za pod zmrzl iščem (32 ') Fahrenheit.
Korenje za zgodnjo vporabo je sejati zgodaj spomladi, kakor hi tro je mraz iz zemlje. Seje ae po en do dva čevlja narazen. Pozno korenje je pa sejati od srede do k6nec maja.
Solato je sejati za prvo porabo kolikor mogoče zgodaj spomladi, ali po tudi rano v jeseni, če se potem pokrije z listjem ali s slamo. Solata ljubi toplo precej peščeno, rodovitno zemljo, veliko gnoja in dežja, oziroma vode. Seje naj se po malem, vsakih 14 dni nekaj, da imamo vedno mlado, prhko solato. Najbolje jo je sejati v vrste po en čevelj narazen.
Čebula zahteva rodovitno, ne pretežko zemljo. Obdelovati in pleti jo je treba jako skrbno. Prodno se or je ali "štiha" naj se zemlja dobro pognoji, in potem naj sc z vso natančnostjo vdela. Najbolje je orati ali štihati že jeseni, da se zemlja vleže. Seje naj se zgodaj spomladi, zato ker čebula počasi kali, in ker ji tudi mraz ne škodi tako hitro. Čebulo je sejati v vrste počez in narazen, in v vrsti naj bo kakih 18 čebul na čevelj. S čebulo naj se seje nekaj redkvice, ker redkvica hitro kali, pokaže vrste, katere je treba takoj obdelovati, ker čebula zahteva pridnega obdelovanja, sicer Uo slaba.
Tudi čebulek je Kaditi rano spomladi, kakor hitro je mraz iz zemlje. Sadi čebulek kake tri palce globoko in kake tri palce narazen v vrsti, ki naj bodo en čevelj vsak sebi.
Čebula se lahko presadi. Kdor hoče začasno čebulo iz semena, naj vseje seme v toplo gredo ali v zabojček v hiši, in ko je rastlina dovolj velika, presadi se na pro sto, kadar vreme to dopusti.
Kgiptovska čebula (Tree onion) napravi sad na vršičkih. Ta čebula ni tako dobra kot ona v zemlji vendar naj bi jo ne manjkalo v nobenem vrtu, ker ji mraz sploh ne ikodi, se sadi v jeseni, in je za rabo zgodaj pomladi.
Graha ate dve vrsti .Pri enem je le zrnje za jed; pri drugem tudi luščina. Kden se plszi po vejevju, drugi je niski in ne potre huje vej sli Vrvice. Saditi je nizki grah v vrste po 2 do 3 čevlje narazen in po ducat semen na čc-vetj. Vrste U pteiajočt greirnaj bodo 4 do 5 čevljev narazen. (Irah se sadi .1 do 4 palce globoko. Orah se najbolj razvije v zgodnjem mokrem hladnem pomladanskem vremenu. Pozno saden grah je navadno slab. Najbolje Je saditi rani grah, Alaska peas, prav rano, in čez kakih 14 dni poznejši grah. Tako se doseže dlje sveži grsh.
Redkvico je sejati jako rano spomladi, ker prenese precej mraza. Zemlja naj ne bo preveč težka. Za zgodnjo vporabo jo vsej v zabojček v hiši ali pa v toplo gredo. Redkvica ae razvije v sad v kakih štirih tednih; zato jo nekateri se jejo med vrste solate, pese, korenja, itd., ker je že popu-ljena predno zraate druga zele-njad. Sej malo redkvice na enkrat. jioljše jo je vsakih 14 dni nekaj vse jat i, da se ima • vedno svežo. Redkvica zahteva mnogo moče.
Rabarber (Rhubanb ali Pieplant) je večletna rastlina, katere bi naj ne iuanjk'alo v nobenem vrtu. Če se enkrat dobro vkore-nini, je dobra za vedno. Seje se seme ali pa deli korenike, ki se razreze v kosce že jeseni ali, jako zgodaj spomladi. Rabarber zahteva najboljšo zemljo in sadi naj se okoli 4 čevlje narazen. Veje se ne smejo trgati prvo leto, pozneje se pa trgajo po volji. Rabarber zahteva mnogo gnoja in ne trpi plevele, zato ga pridno okopavaj in gnoji. Trgaj veje tako, da jo naglo potegneš navzdol in na rftran, da ne boš ranil popka na kroni. Steble, ki nosijo seme, naj se takoj poreže, če se hoče imeti vse leto eteblovje za kuhinjo. Če se goji rabarber iz semena, bo za preaaditi že prvo leto.
Sladko koruzo ni saditi prej, da se ni več bati mraza. Če je preveč mokro vreme se ne «bo razvila. Sadi jo v vrste 3 čevlje narazen, ib seme naj bo po en čevelj nara zen v vrsti. Dem po dva semena skup. Ali pa sadi kuruzo v jami ce, tri čevlje na vsako stran, in v jamico deni 4 do 5 semen. Okoli srede maja je najboljši čas za sa denje kuruze.
Tometo zahteva rodovitno ne koliko peščeno zemljo. Rastlina naj bo izpostavljena solnqu. Sc me je sejati v toplo gredo ali za bojček v hiši okori srede marca Male rastline se potem presade v topli gredi ali v hiši, in ko pod neb je dopusti in «e ni bati več mraza se presade na prosto v vr ste, po štiri čevlje narazen na vsako stran. Tometo zahteva pri dnega okopavanja, .in ko je do volj velik se malo osuje. Veje je dobro podpreti, da ne leže po tleh, ker na ta način bo sad prej dozorel.
Kumare, melone in vse tik rastline zahtevajo jako rodovitno gnojno, nekoliko peščeno, toplo ne težko zemljo. Kumare ne pre nesejo nobenega hladnega vreme na, zato jih ni saditi na severu pred sredo maja. Sadi jih v vrste 4 čevlje narazen, in v vrsti naj bo seme vsaj 3 Čevlje narazen. \ vsako jamico deni po 8 do 12 se men, in ko so rastline dovolj razvite in močne in ni več nevarno sti pred mrčeajem, populi slabej-se in pusti le kake 3 najmočnejše Kumare je treba dobro okopova ti, in če je suša, tudi dobro zalivati.
Kumare je potrgati kakor hi tro so za rabo, (,'e se dopusti, da dozorijo, da postajajo rumene, bo rastlina prenehala roditi. Kdor hoče kumare presaditi iz hiše ali tople grede, mora paziti, da prenese s korenino kolikor mogoče veliko zemlje, sicer se ne primejo.
Takole smo dokončali razpravo, ki je sicer suho čtivo, a za življenje je velike vrednosti. Nobena slovenska hiša, če je le količkaj zemlje okoli nje, naj bi ne 'bila brez vrta. Delo v vrtu je zabav no, prispeva k zdravju, in v go spodinjskem oziru je v sedanji draginji velike vrednosti. Gospodarji in gospodinje, bodisi že mestu ali na farmi, storite potrebne korake, da boste imeli letos svoj vrt, in za seme je skrbeti ta koj.
Rastlinske svatbe.
min jate, če tudi Vsu, s . fpominu pogovori, ki so vsaj — prijetno krajšali jeeera, Vas je zopet u^C * ia družba. Ne auominUi l,**
•potninjal pozne
govorov, ako bi Vam na ne bil moral zadati moike JT* da bodein to, kur aen,
danes, leto dni pozneje ,, ^11
I
atfJ
(Spisal Fr. Erjavec.)
I. pismo.
M i lost i va gospa! Žalil hi Vaše rodoljubno čutje, ako bi dvomil, je li Vam še v spominu oni prekrasni dsn lanske jeseni, ko smo na Verbi praznovali prvega slovenskega Mwniko slav-nosTTknterr ste se t um Vi ude lfž i li. Pok I on i vU se pesnikovemu geniju in s tem zsdovoljivši svoji rodoljubni dolžnosti, napotili smo se proti biseru krsnj<ke dežele — blejskemu jezeru. V očigled "najlepše doline" stopali smo vzneše-nega srca po mehkih travnicah; Vi, kakor srns lahkih korakov, jaz v potu svojega obraza poleg Vss. Tegs dneva se gotovo še spo-
potu samo površno raz.snov*! neje i Varni pismeno obravnaval.	**
(Jovorila sva o cvetieah - J ših ljubljenkah. In kakor ni nu Gorenjskem, bo mi sed«.^1 pet čast Vašo pozornost ^— časa obrniti na tiho in skriv rastlinsko življenje. J^jj^ življenje pravim, ker tudi na, dasi je kakor prikov^T eno in isto mesto, katereKa ne. re zapustiti, akoravno- rastlin vidi, ne sliši, ne čuti — ali u vendar. A to njeno življenj,! javlja v tem, da se hrani in v* hrane raste, razmožava se in M posled pogine. Rastliua ,iaiI| sprejema iz svoje okolice, iz zemlje, nekaj iz zruka, tuje tv rine va-se ter jih tako i/premij da jih more sebi uteloviti in vtk tegu svoje telo razvijati in p«, čati, to je: hrani ae in raste. R* linsko življenje kaze se ni daljo v tem, da izvaja iz sebe mladij, ja — navadno jih imenujemogi mena, — katera sc o svojem fi odtrgajo iz krila svoje rastlin matere, ter pri ugodnft pogojih začno samostalno živeti. Ta nova bitja so v »vojn daljnem razvoju prave slike prilike one rastline, od katere o virajo, in vsa znamenja življn ponavljajo se na njih v istem a du, kakor so se preje kazali rastlinski materi. Zato pri 1 neizmerni raznovrstnosti venki opazujemo, da je rastlinstvo! lo nas zmerno eno in isto. isti do v i, iste vrste vračajo se vi leto v pomlajeni podobi.
Ali kakor vsaki živi stvari, ko ho tudi rastlini šteti dnevi iir-ljenja, vsaka inora poginiti, preživi vse dobe svojega življenji v nekoliko dnevih, druga potrebi je za to več mesecev, nekatere pet leta in leta, tudi Molet, nekaterim celo traja življenje soče let. V Afriki in drugje vročih deželah še .sedaj brstno r> sto in obilno cveto velikani, kiU-rim (botaniki cenijo starost 6000 let. Ti rastlinski Metuzilesi bi bili, po tem takem vrstniki damovi. Tudi pri nas .se nahajaj« častita drevesa, katera, da bi m la govoriti, nam bi mogla pripor dovati mnogo iz zgodovine ni* ga naroda, o čemu ne poročajo ata ra pisma ne ljudska pripovedki Dani je rastlinsko življenje zini-rnivo v vsaki dobi, je -mends vendar razplod najzanimivejši: njem bodem govoril v teh pisnjik Razplodni organi so /hrani' t kar v sebi krije orgr.no »«razpisi cvetu. Cvet v botaniki je Vi* v vsakdanjem življenju pa dno imenujemo cvetje samo H kar živimi bojami mika oči, slifi drugače, bodisi ugodnim vonj bodisi nenavadno obliko nišo p^ zornost na-se obrača. Ali kakor 1 vse zlato, kar se sveti, ravno tih tudi ni vsak cvet, kateri se mi biti mimo drugih odlikuje, ■ rom najvrednejši naše pozorno* Mnogokatera skromna bilki* trati, katere morebiti »e ne H1' damo ali jo celo zaničljivo p« diino, skriva v svojem malem neznatnem cvetu veča in <livi*J čudesa, nego mnogi gizdsv cvet gosposkem vrtu. ~
(Daljo prihodnjič.)
ZAPOMNITE SI!
m »SBBaatla la r—ti t» vrf in poročila, kl m tfttej* S0% kar j« v «T.d s •fo^UtTO*' m polil ja aa •Ia4ačl aad«" "FKOSVETA", (Uro4aUk< 2087 So. Lawrfal. At.., ^»j
Narofefoa, offU«i, •pr—«-^ J •I"®*, prltaiko gU*
b It* njo Ibto, porot Uo »••"P*1"?' do naročnikov, daaar aa dr«go Joaarao pošiljat*«.
r«o, kar Jo v a*aai « «P™ noj M pa potUjo aa .laJ.e« M*" "PROS VET A", (Uprarattki ai^l«*). ,
2087 So. Lawaiala Ara., Ch«M*
Ako to storita, taJaj pH^JJ posloaa stvar takaj r pW ^ vsaka saaiuda. Ca taraj povsod toioost, rfriito sa topa!
"PROS VETA
ttaaka la
Kadar spremenit« nazlo*. &
lilo violoj atari to mow\ .
Val soeed morda še ae * "f dnevnik "Proorota" «olo P™ jen pri tvojih ataioijib. ^ rito ful