159. številka.
Ljubljen, v ponedeljek 15. julija 1901
XXXIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman sa avstro-ogrsk« dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden me3ec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tujo dežele toliko več, kolikor znaša poštnina.— Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Zk-oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vbod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Deželni zbor kranjski.
XII. seja dne 13. julija t. I.
(Konec.)
Pos?. Kalan je poročal o prošnji c. kr. nadinženerja Kirchschlagerja za podporo za zgradbo mostu čez Savo pri Trbovljah. Ta prošnja se je odstopila dež odboru, da svoječasno o njej poroča.
Po poročilu posl. dr. Papeža se je prošnja posestnikov iz Zažarja pri Vrhniki, katero prošnjo je posl. J e 1 o v š e k toplo priporočal, odstopila dež. odboru v primerno rešitev. Isto se je zgodilo s prošnjo županstva v Ribnem za podporo za napravo dveh mostov in pota v Palež.
Posl. Grasselli je poročal o prošnji ljubljanskega knjigotržca Otona Fischerja, naj se mu dovoli subvencija za izdajo učne knjige „Obrtno računstvo" Sklenilo se je pooblastiti deželni odbor, da sme v ta namen dovoliti podpore do 500 K, ako se izkaže, da je knjiga primerna dejanjskim potrebam.
Posl. dr. Papež je poročal o deželnem prispevku za napravo ulice, ki je pro-jektovana za novim deželnim dvorcem v Ljubljani, namreč od Gosposkih ulic v Vegove ulice ter o notranji uredbi deželnega dvorca. Novi dvorec bo do druzega polletja prihodnjega leta popolnoma gotov. Po poročila nadinženerja Klinarja, ki skrbno vodi celo stavbo, za kar mu gre popolno priznanje, se proračun 370000 gld. ne bo prekoračil. To je nspeb, ki ga je toliko bolj pozdraviti, ker se je doslej pri vseh stavbah, kar jih je dežela izvršila, proračun vedno prekoračil. Glavni povod, da je mogoče tako ugodno izhajati, je ta, da so se profesorja Hraskega načrti opustili in je izdelal nove načrte arhitekt Hudec na Dunaju, ki se je strogo držal m* j a, ki jih je določil deželni zbor. V proračun 370 000 gld. pa seveda ni vračunjena notranja uredba de-želnozborske dvorane, dež. uradov, prostorov dež. glavarja itd, ampak obsega ta proračun samo troške za stavbo samo. Ker je v intere3U  dvorca,  da se odpre nova
Goli kip.
Ruski spisal Nemirovič-Dančenko. „Mamica, ali jo zebe?" „Da, dragec.6 S pogledom polnim globoke nežnosti se je nasmehljala mlada gospa malemu, modrookemu kodroiaščku, ki je ostrmel, opirajoč svojo bradico na roko, globoko zamišljen in nepremično v svetilko.
„Zakaj pa ne pove ?«
m Ker je iz kamena ne in more govoriti !"
„Iz kamena in ne more govoriti!* misli petletni Sergej in vidi v duhu veliki vrt, ki se njemu, malemu radovednežu, zdi veliko večji kakor je v resnici. Nepremično štrle gola drevesa v mrzlojasni zimski vzduh. Tuintam se zablišče sneženi kosmiči na vejevju liki srebro. Sergej veruje trdno in sveto, da so to gnezdeča ange Ijev, kakor mn je pravila Njanja, njegova stara pestunja. Bel, lesketajoč se snežni plašč pokriva vse naokrog. Prav tik reke, ne daleč od stopnjic, ki vodijo iz hiše v vrt, stoji bela, mramorna boginja, ki z nepremičnimi, tajnostnimi očmi strmi v daljo. Reko pokriva na veliko radoat Sergeja led, zakaj mali kozak Tonka ga vosi tam vsakdan v saneh. Kakor blisk Blatita posvetlo-
ulica od Gospodskih ulic do Vegovih ulic in je ob sebi umevno, da se mora preskrbeti primerna notranja oprava, se je sklenilo: 1. Mestni občini ljubljanski se za napravo no e ulice od Gospodskih ulic v Vegove ulice dovoli primeren prispevek, ako se občina zaveže, da dotično ulico do 1. julija 1902 popolnoma izvrši. 2. Za no-tranjo opravo deželnega dvorca se dovoli kredita 60000 K.
Posl. Jeiovšek je poročal o zgradbi okrajne ceste Pođi i pa Smrečja v vrhniškem cestnem okraju. Stroški bodo znašali 57.000 kron. Dežela bo prispevala z 18000 K. Dotični zakonski načrt je bil odobren.
Po poročila istega poročevalca se je v kamniškem cestnem okraja ležeča občinska cesta od Vira do Mengša uvrstila mej okrajne ceste.
Posl. Lenarčič je poročal o prošnji županstva Šmihel Stopi6 za pomoč zoper cigane. Poročevalec je pojasnil, kako velika nadloga so cigani za kmetsko prebivalstvo ter je predlagal: Prošnja se odstopi dežel-nema odboru, ki naj opozori županstva, da se gotovo doseže uspeh, ako se bo županstvo ravnalo po naredbi z dne 7 oktobra 1897; zajedno naj deželni odbor prosi deželno vlado, da naroči orožništvc, naj županstva pri vseh korakih zoper cigane krepko podpira.
Posl. Pfeifer je temeljito pojasnil po-čenjanje ciganov, obžaloval, da se cigani ne dajo v prisilno delavnico, izrekel željo, da bi se vsi cigani odpravili na kak otok sredi Atlantskega oceana in nasvetoval resolucijo, s katero se vlada prosi, naj županstvom naznani vse veljavne zakone in naredbe, ki se dajo porabiti zoper cigane.
Posl. dr. Schaffer je pripomnil, da tudi prisilna delavnica ne bo ciganov poboljšala, in da bi imela dežela samo nepotrebnih stroškov, ako bi cigane spravila v prisilno delavnico.
Deželni predsednik baron Ho i n je opozoril, da imamo na Kranjskem opraviti z dvema vrstama ciganov, namreč s tujimi in s domačimi. Proti tujim ciganom se po-
gladki površini, in njun veseli smeh budi odmev snivajočih livad.
BKamnita je in ne more govoriti . .. in zebe jo . . . Kako žalostno zanjo mamica .... čemu ne pošlješ Jegorja tja, da jo obleče?"
Vzradoščena se zasmeje vesela mati, dvigne svojega malega, ga poljubi na njegove ljubke, jasne oči in veli Njanji, spraviti ga v posteljo.
Stara pestunja se je izvanredno ču dila, da ni Sergej danes, kakor vsak večer, prosjačil za pravljico. Prišlo mu je tako v navado, da ni nikdar zaspal brez pravljice, in zato mu je začela običajno med slačenjem praviti kar na slepo katerokoli pripovedko brez vsake zveze, dasi pri njenem početka niti slutila ni, kakšen bode konic. Danes pa je začel Segej sam:
, Njanja, veš li, ona bela gospa, ki stoji na vrtu? . .. Ni li strašno, tako prezeba in iz kamena je in govoriti ne more !•
.Kaj Se! kaka nespamet!" zaklicala je starka. „Kaj se tak malopridnež vse izmisli !■
Sergej se je Se nejasno spominjal, da je prišla mati notri, da ga je poljubila in prekrižala. Na to ga je obdala gosta megla, in v tej megli se je naenkrat pojavila pred njim bela postava in ga gledala s svojimi brezizraznimi očmi.
.Sergej," tako je rekla, »mrslo mi je,
stopa z vso strogostjo. Togi cigani se spravljajo čez deželno mejo (Posl. dr. Schaffer: Pa se spet vračajo na Kranjsko.) Odkar je na hrvatski meji mnogo orožniških postaj, so se razmere nekoliko izboljšale. Težje pa je, pripraviti domače cigane do tega. da bi se stalno naeelili. V črnomaljskem okraju se porabljajo cigani pri cestnih delih. Okrog Vinice imajo svoje hiše, a ne stanujejo v tisah, ampak so si napravili poleg hiš šotore ša prebivajo v teh. V občini Šmihel-Stopič se ni posrečilo pridobiti cigane za kako delo. Cigani so kmetskema prebiva! ■3tvu v veliko nadlogo, vendar bi bile razmere dosti boljše, ako bi kmetsko prebivalstvo z večjim pogumom nastopalo proti ciganom. Kmetski ljudje se pa boje ciganče in m jih ne upajo naznaniti. 0 županu šmi-helske občine se je povedalo deželnemu predsednika, da mirno gleda, kako cigani poljske pridelke kradejo. Za potepehe ni in ne sme biti prostora t civilizirani državi.
Zbornica je potem sprejela cdsekove predloge.
Ko se je po poročila posl. Lenar či č a prošnja županstva v Dvoru za napravo kake tovarne odstopila deželnemu odboru, se je zaključila seja. _
V IJ*iI»Ej»t»l. 15 julija.
K notranjemu položaju.
Na Češkem, Gališkem in Tirolskem «e že delajo priprave za bodoče deželno-zborske volitvo. Češki in gališki namestnik sta bila te dci na Dunaja radi bodočih volitev. <Vlada baje želi, da se izvrše v prvi polovici meseca oktobra, da more začeti državni zbor v drugi polovici oktobra iznova svoja dela. Čehi ie\6, da se sedanji deželni zbor v septembra snide še enkrat in zadnjič ter žele", naj se vrše* volitve kasnaje. Značilno za razvoj razmer na Češkem je, da so imeli Mlado in Staro* Čehi radi bedočih deželnozborskih volitev skupno konferenco, ki se je tikala skup nega postopanja prsti drugim češkim strankam. Vendar pa se bode skušalo tudi z drugimi strankami doseči nekak modus
oj, tako mi je mrzlo, Sergej! . . . Dobro tebi, ki ležiš v svoji gorki posteljci, v zakurjeni sobi, a jaz ? . . . A nikdo se še ni razun tebi domislil, da bi imel sočutje z menoj ..."
in Sergej vidi, da ji solze polže po belih licih.
Nato zastre vse tema. Kar odpre Sergej oči, se podpre s komolcem in zre kakor zajček čez visoko steno postelje. .Njanja, Njanja !"
A Njanja smrči od trudnosti, pri čemur ima na smešen način usta odprta. Mistična polutema vlada v sobi. Tiho, prav tiho cvrči mala svetilka za rožnato rudečim steklom in kadar zaplapola, poigrava umirajoči njen sijaj po srebrnem, z biseri okrašenem oblačilu zadaj stoječe svete podobe.
Sergej je zaprl oči in skušal vnovič zaspati, a brez uspeha. Dvignil se je v drugič, naslonil roke na posteljin rob in se ogledal. Bele gospe ni bilo. Pogledoval je skozi odprta vrata v temne kotičke sosednje sobe — a tudi tam ni bilo nič. Ker ni nihče na kateri koli način strašil otroka, ni poznal nobenega straha, niti pred temo, niti pred hudobnimi ljudmi.
.Njanja, Njanja!' je klical zopet
Ta je pa le S« glasneje smrčala in Se bolj na Široko odpirala usta.
,No, kaj tacega!" mislil je otrok, ko
vivendi. Pogajanja S9 bodo vršila vsekakor i in želeti je, da bi se završila tako, da bi ne imeli končno koristi vendarle Nemci in socialni demokrati. Učiteljstvo je dobilo po zaslugi Mladočehov regulirane plače, vendar bo večinoma glasovalo za agrarce in realiste.
Veliki knez Aleksander Mihajlovic v Bolgariji.
Knez Ferdinand in veliki knez Aleksander Mihajlu vic" sta bila v Varni sprejeta z največjo slovesnostjo in navdušenostjo. Sprejela sta več deputacij ter se udeležila „Teđeama" v katedrali. Metropolit ju je nagovoril ter imenoval poset ruskega kneza novo podlago, na kateri se razvije ožje prijateljstvo med Bolgari in Rusi. Vojaške parade se je udeležil tudi oddelek ruskih mornarskih vojakov, torej so nastopili ruski in bolgarski vojaki skupaj. Parade so se vdeležili tudi ruski diplomatski agent z vsem osobjem, ministri, oblastva, konzularni zastopniki drugih vlastij in ogromno občinstva. Veliki knez je poset il ruski konzulat, potem pa je bil na krova „Nadežde* diner, pri katerem je knez Ferdinand napil ruski mornarici, veliki knez. pa mladi bolgarski mornarici. Tudi v palači Euxinogradu je bil diner ter sprejem. Na Bolgarskem je danes zopet Rusija najvplivnejša država.
20 mesecev vojna v Južni Afriki.
11. julija se je izpolnilo 20 mesecev, odkar traja vojna v Južni Afriki. Poprečno je veljal Angleže vsak mesec 5 bataljonov vojakov in 200 miljonov kron. Dosegli pa niso Angleži nobenega odločilnega in končnega uspeha. Okoli 6 — 8000 mož pod Foushejem na vshodu, Krui-tzingerjerjem v središču in pod Hertzogom na zahodu je v Kaplandiji. Ti trije so gospodje na tem angleškem ozemlju. Buri dobivajo pri kaplaniskih Burih novincev, živeža in konj. Angleški nadpoveljnik Ki-tehener je poslal v Kaplandijo svojega najboljšega častnika Frencha, ki pa ni dosegel tekom štirih tednov, odkar je v Kaplandiji, nobenih uspehov. Buri pa napadajo
jo je videl. ,In pri tem še vedno pravi, da zleti človeku krokar v usta!"
Vsedel se je zopet v postelji in začel razmišljati. Občutil je sočutje do bele gospe, cj, tako veliko sočutje! . . . Vsakdo je bil oblečen in pokrit, le ona sama je stala zunaj na mrazu. Da bi imela vsaj kako ogrinjalo, bilo bi vendar nekaj.
In hipoma ga je obvladala goreča želja, da ji takoj, na mestu pomore- In zakaj ne? Nihče ne zapazi, in tudi ko bi zapazil, bila bi Njanja edina, ki bi radi tega godrnjala, mamica ne, ona bi to odobravala. Kako često mu je rekla: .Sergej, vedno moramo pomagati onim, ki nimajo ničesar.* In ko bi se vrnil oče iz mesta, bi rekel: ,Ti si moj dragi dečko, Sergejček! Pomagati mora vsak, — in naj si je ta vsak še tako majhen."
Toda kako naj obleče svoje nogavice? Njanja ga vedno zasmehuje radi tega, a on se tega nikakor ne more naučiti. Vzel je jedno od dolgih, ozkih nogavic in jo skušal obleči — do polovice je Slo, a dalja ne L Oj, te ozke stvarice I In tudi svojih čevljev ni dobil. Ko bi vzel Njanjine gorke Slape? Sobi bi prav lahko pretekel v nogovicab, ki so se precejšen kos vlekle za njim, in pri vrtnih vratih, koja se niso nikdar zapirala, lahko natakne Slape.
Sergej je splezal s postelje. Na nekem naslonjaču je ležal njego? mali kožuh, segel
mesta, kakor Marray8burg, katerega je zavzel Soheepers. V Oranja, kjer je bil koncem marca Steyn iznova izvoljen predsednikom, stoji v v8hodnjem dela okoli 5000 mož s 6 topovi pod Dewetom, Kolbejem in Ackermannom pri Reddersbarga in Pre-torius pri Kotzespoorta. Angleži so zasedli železniško glavno progo v Oranja, general Hamilton pa preganja Bare v okraja E Jen-barg, kjer so se vrSili med polkovnikom WiIliamsom in Bori dne 3., 4. in 5. t. m. boji izpremenljivih uspehov. V gorovja Transvaala in sicer na vshodu so namestnik predsednika Krugerja, Schalk Burger, nadpoveljnik Smuts in Luka Meyer pri Ermelu, nadalje Ban Viljoen, Kristijan Botha in Mueller. AngleSka generala PIu-mer in Remington imata v tem okraju posla s „čišćenjem". Na zahodu Transvaala stojita general Delarey pri Klerksdorpu in njemu nasproti general Ballock, na severu Transvaala pa burski vodja Beyers in angleški polkovnik Greenfeld. Vsega skopaj imajo Bari Se okoli 18.000 mož, ki so za nadaljevanje vojne sposobni. Vse bolne stare ali pa utrujene in naveličane tovariše so Bari odpustili, da se morejo kretati lažje. Orožja, pušk in topov, streljiva in konj imajo Buri dovelj. Obleko si delajo iz ovčjih kožuhov. Ker se jim bliža zopet pomlad, tudi radi krme za svoje konje niso Buri več v zadregi. Tako je vojni položaj po 20 mesecih skoraj neizpremenjen. Buri se niso in se ne bodo ndali, nego braniti hočejo svojo neodvisnost .bet up die latzte Man".
Dopisi.
Iz Žirov, 11. julija. Razmere v naši občini so se zadnji čas nekoliko izboljšale. Do sedaj smo imeli vedno dovolj gradiva, pisati v liste, kako hude so razmere pri nas vsled razdvojitve občanov v narodno-napredni in klerikalni tabor. Resnica je sicer, da občani sedaj glede političnega miš ljenja niso še jedini, a združile so se stranke v taj deloma v domačih gospodarskih zadevah. Z veseljem smo pozdravili jednoglasni občinski sklep, da se prosijo kompetentne oblasti, naj nam dovolijo sodnijske uradne dneve. Čudovito naglo je bila ta stvar po pripomoči zaslužnih gospodov ugodno rešena. Imeli smo že jeden uradni dan 4. t. m., in za sedaj je določen vsak mesec jeden tak uradni dan. S tem je stran kam mnogo potov, časa in stroškov prihranjenih.
Za napredek vneto naše županstvo je nadalje vložilo prošnjo, naj bi okrožni zdravnik zahajal k nam vsaki teden, in upati je, da bodemo tudi to dosegli, ker je v resnici skrajna potreba, da dobi naša velika občina tudi zdravniško pomoč.
Obžalovanja vredno je, da so se poli tična nasprotstva kazala dosedaj tudi pri društvih. S tem večjo radostjo smo zaradi tega Čuli, da so se stranke pri najkoristnejšem društvu, namreč pri ognjegasnem v toliko združile, da se zida drugo novo skladišče za orodje in opravo, in da bodo
je z rokami notri, — aj, lepo toplo ! Sam ga sicer še ni znal zapeti a to tudi ni bilo potrebno, saj je bilo prav poleg . ..
Toda, kaj naj prav za prav prinese beli gospe? Svojo zimsko suknjico? — Ta bi jej bila vsekakor dokaj prekratka, bila je velika in on majhen, in njegova suknjica prav, prav kratka. Mislil je na ma-mičin kožuh, a ta je visel tako visoko, da niti s stolom ne bi mogel seči do tja. Čakaj, Njanjino pisano ogrinjalo! Pravo, tam je ležalo! Vzel je ogrinjalo v jedno, jedno šlapo v drugo roko. A kaj naj počne z drugo šlapo? Toda vedel si je pomagati: posadil je obuvalo kakor klobuk na svojo kodrasto glavico.
Kako temno je v veliki dvorani! Okna so zastrta s težkimi zavesami, in vse je mrtvaSko tiho, le nihalo v veliki uri tiktaka neprestano. Uboga stvar! Gotovo si želi jedenkrat tu ven .. . Često, kadar ni mogel spati, razmišljal je Sergej, zakaj je pač nihalo zaprto v tesni omarici ? Tiktaka že tako dolgo, a ne odpre ma nihče. Kako ozko in temno mora biti pač tu notri! Čaj! tik, tak, tik, tak — a nikdo se ne zmeni za to. Sergej bi ma bil gotovo že izdavna odprl vrateca, da je le mogel; že več kakor jedenkrat je poskušal, a mama ima ključ, in brez ključa ni mogel odpreti omarice. (Konec prih.)
v druStvu zastopani mnogobrojno udje obeh strank.
Tudi glede regulacijenalih voda seje med občinskimi odborniki doseglo malo spo-razumljenje, de prevzame namreč občina
poroitvo za 30% proračonjenih stroSkov, koji znesek pa morajo le udeleženci sami plačati. Pripomniti bi bilo tu, da občinski odbor do zadnje seje le ni nikdar poroštva zagotovil, kakor je bilo pred nedavnim časom rečeno.
Čudno se nam dozdeva, da neka zelo važna stvar tako dolgo spi, namreč preložitev težkega podgorskega klanca. Mnogo prošenj je bilo že vloženih, a vse so bile do sedaj, vzlio podpori, kojo je visoka zbornica dovolila — brezuspešne. Ž eleti bi bilo, da bi se oni, ki to prepotrebno zadevo ovirajo, poučili ali k temu prisilili.
Z združenimi močmi bi tedaj lahko Se mnogo koristnega dosegli za občino. Kdaj bi že imeli cestno zvezo z Rovtami, da ne bi bilo tacega nasprotstva. Želeti bi le bilo, da bi se manjšina vsaj deloma podvrgla večini ter z zadnjo skupno delovala v prid celi občini. Dasi mnogi to uvidevajo, se nahaja vendar Se mnogo hujskačev, ki nočejo sprave za nobeno ceno. Takim bi mi le povedati hoteli, da si tako le nepotrebne stroške delajo, kateri Se đosedaj — kakor se Čuje — niso bili premajhni.
Bližajoče se deželnozborske volitve že sedaj vplivajo na volilce. Skoro gotovo si bodeta o času volitve zopet napovedali tudi pri nas nasprotni stranki volilni boj, a prepričani smo, da bodejo naSi možje stali kot skala ter oddali svoje glasove naprednemu poslanca, ter tako dosegli — kot zadnje čase — lepo zmago v občini.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 15. julija
— Osebne vesti. Davčna kontrolorja Robert Lindtner v Kranjski gori in Fran UrSič na Brdu sta kot davčna oficiala premeščena, in sicer prvi k glavnemu davčnemu urada v Ljubljani, slednji pa k okrajnemu glavarstva v Kranju. Davčni kontrolor Ivan Jereb je premeščen in Žužemberka v Kranjsko goro, evidenčni geo-meter Josip Ver bič pa iz Črnomlja v Postojno. Davkar Fran S krem je začasno vpokojen.
— Kranjski deželni zbor. Na dnevnem redu jutrišnje seje so poročila o peticiji županstva v Dolih za podporo za vzdr-žavanje občinske ceste Dole Rovte, o samo-stalnem predlogu poslanca barona Schwe-gelna in tovarišev glede pasivne volilne pravice deželnih služnikov, o letnega poročila dež. odbora poglavjih § 1.: ReSitev deželnozborskih sklepov, § 7. A: Deželna prisilna delalnica, § 7. B: Deželni dobrodelni zavodi, § 7 C: Deželni muzej, § 11.: Različne stvari, o prošnji fllharmoničnega društva za podporo, o resoluciji glede odpusta dacarjev iz službe in glede pokojninskega pravilnika za deželne dacarje, o ustanovitvi zimske kmetijske šole za Gorenjsko, o nekaterih osebnih zadevah in o dotičnih prošnjah, o vodovodu za trg Postojno.
— Shod v ..Katoliškem domu". Tako živahnega vrvenja kakor včeraj pa Se ni bilo v .Katoliškem domu". Niti tedaj, ko se je vršil katoliški shod, ni .Katoliški dom" videl toliko obiskovalcev. Dvorana, koder so časih oznanjali evangelij klerikalizma, je bila nabito polna socijalnih demokratov in radovednežev. Mnogo udelež-nikov ni dobilo prostora v dvorani. Marsikdo je bil ta dan prvič v »Katoliškem doma", marsikdo je tudi strmel, videvSi, kako nesnažno in zanemarjeno je vse. Shod je bil jako živahen. Primerili so se tudi prav burni prizori in dole so se ostre besede in žvižganje. Razpravljalo se je namreč o razmerah pri ljubljanski bolniški blagajni, ki jo imajo klerikalci v rokah. Socijalno demokratični govorniki so te razmere razkrili in jih ostro kritikovali. Načelnik Kregar se je skušal opravičiti in je zagovarjal upravo bolniške blagajne, ali izrečenih obtožb ni mogel ovreči. Značilen je izrek iz klerikalnih ost: Za vse pa vendar ne moremo biti odgovorni; če bi bili dobro plačani, bi že prevzeli odgovornost. S Kregarjem je priSel na shod tudi Štefe, kateremu se je pa Se slabše godilo, kakor Kregarju. Razprave so bile mestoma jako burne. Primerili so se hrupni prizori, grmeli eo medklici, čulo se je žvižganje. Shod je važen, ker se je sedaj javno pribilo,
kako slabo postajo bolniška blagajna, in kako ntčavene namere da tam vladajo ter tudi za to, ker se je dokazalo, kako nujno je potrebno, da pride v odbor vsaj nekaj takih ljudi, ki bodo zmotni opravo strogo kontrolirati, da klerikalci ne bodo več sami med seboj, kakor doslej in da ne bodo mogli več počenjati, kar bodo hoteli
— Koblsr v občinskem odboru Kranjskem. Pooblaščenec vilirista A. Pollaka je imel v sadnji občinski seji svoj prvi ,de bat". Pri voli t vi je Koblar povedal, da bi bil rad v ubožnem odseka. Ko je župan pripomnil, da ima Koblar kot župnik itak pristop v ubožni odsek, izjavlja virilist o kr notar A. Slamberger, ki je bil tudi pred lagan za člana v ubožnem odseku, da ne more sprejeti te Časti, kakor bi bil sicer rad sodeloval z vso vnemo. On ne mara sedeti v istem odseka z župnikom Koblarjem, ki je, kakor znano, re-dakter .Slovenskega Lista",onega lista, ki piSe tako surovo in podlo, kakor morejo pisati le lopovi (medklic: in pobalinif) Njega je neopravičeno napadel .Slovenski List" kot o. kr. notarja. Le obžaluje, da takrat ni nastopil sodnim potom. (Koblar kliče: .Pa nastopite!") Glede na vse to odklanja članstvo v ubožnem odseka. Pooblaščenec Koblar izjavi, da ni več urednik .Slovenskega Lista", kar mu pa seveda nihče ner verjame, temveč čuje se medklic: .In pod vašim imenom prihajaj o v ,Slo venski List tiste umazane notice in lažnjivi dopisi iz Kranja!" .Gorenjec" pravi: Mi vemo, kaj bi bili v tem slučaju storili na Koblarjevem mestu, Pollakovega pooblaščenca pa ni mnogo ženirala ta čudna ova-cija. Čast!
— Čujte in strmite. Iz Kozjega se nam piSe: Vsi Časopisi, tudi .Slovenski Gospodar", priporočali ao, da se naj na predvečer goda sv. Cirila in Metoda zažge kolikor mogoče veliko kresov. Tema pozivu odzvali so se tudi kozjanski naprednjaki, in zažgali na lepem griču nad trgom mogočen kres ter streljali s topiči. A glej, .Slovenski Gospodar" poroča: .Živela sloga, kozjanski liberalci zažgali so svoj kres!!! Več prihodnjič". Tem hinavcem torej ni prav, da so tudi naprednjaki s svojim kresom počastili slovanska blagovestnika! Menda zato ne, ker je bil naS kres res imeniten in na lepem prostoru!! Oni bi menda radi, da bi naprednjaki samo delali in šteli denar, uspeh pa bi sebi pripisovali, kakor letos Jankovič. Hinavci, ali se še spominjate, kdo se je lani trudil?! A tako neumni ne bodemo več!
— Promocija. V soboto, dne 13. t m. je bil na vseučilišču v Gradcu promoviran doktorjem prava g. Leon Stare iz Ljubljane. Čestitamo!
— Umrl je v Ilirski Bistrici g. A nt. Domladis, trgovec in posestnik. Naj v miru počiva!
— Iz slovenske lirike. Pod naslovom .Aus der slovenisken Lyrik" je začel pri-občevati g. prof. Fantek v uradnem listu prevode slovenskih lirskih pesmij. V št. 159 sta Gregorčičevi pesmi .Človeka ustvariti nikar!" in .Znamenje" .
— Vsi slovenski učiteljski abitu-rijenti in abiturijentinje prirede s sodelovanjem hrvatskih učiteljskih abiturijentov, gosp. Rudolfa Vrabla ter godbe slav. c. in kr. peSpolka Leopold II., kralj Belgijcev, št. 27 na korist učiteljskemu konviktu in družbi sv. Cirila in Metoda v sredo, dne 17. malega srpana 1901. 1. v zgornji veliki dvorani .Narodnega doma" koncert. Dirigent gospod Hilarij Benišek. Začetek ob 8. uri zvečer. Vspored: 1. Anton Dvorak: .Moj dom", ouvertura za orkester, op. 62. 2. Prolog. 3. Jožef Haydn: .Cesarska pesem", enoglasno s spremljevanjem orkestra. 4. a) Anton Nedved: .Oblakom", b) F. Mendels-sohn-Bartholdy: .Slovo od gozda", c) I. Pa-dovac: .Vse mine", poje mešan zbor. 5. a) Fr. Schubert: »Vera v pomlad", b) Josip Prochazka: .Kaj bi te vprašal?', (.Novi akordi"), c) L. Pahor: .En starček je živel", (.Novi akordi") pesmi za bariton s spremljevanjem klavirja; poje učitelj g. R. Vrabl, spremlja g, Hilarij Benišek. 6. A. Foerster: .Venec Vodnikovih pesmij". Poje Šestero; glasen mešan zbor s spremljevanjem orkestra. Po koncertu prosta zabava in ples. Cene prostorom: Sedež od I.—m. vrste a 3 K; sedeži naslednjih vrst a 2 K; stojišča a 80 h; dijaške vstopnice a 40 h. Vstopnice se dobivajo v trafiki g. ŠeSarka,
Šeleaburgove ulice, in na večer koncerta pri blagajni. — Koncerti očiteljsskih abi-torijentov so se občinstvu prikupili in npsmo, da tudi letošnji napolni koncertno dvorano, zlasti ker je namenjen čisti dohodek tudi dražbi sv. Cirila i u Metoda. Žal, da se spričo drugih velikih žrtev, ki jih prinašamo Slovenci domovini na oltar, često pozablja naša prekoristna družba sv. Cirila in Metoda. — Med občinstvom vlada veliko zanimanje za ta koncert, kajti prvikrat nastopijo vsi slovenski in hrvatski učiteljski abiturijenti in abiturijentinje. Iz Zagreba, Gorice in Maribora so gosti že danes dospeli. Drugi pridejo jutri v Ljubljano.
— Poljudna predavanja. Odposlanci, katere so imenovala društva .Slovenska Matica", .Zdravniško društvo" in .Slovenski Pravnik" za posvetovanje o priredbi poljudnih predavanj v prihodnjem zimskem času, so na svojem sestanku dne 13. t. m. nastopno sklenili: Načelo je, da so predavanja namenjena najširšemu krogu občinstva. Tvarino, ki jo je obdelavati, deliti je na slovstvo v širšem pomenu, zdravništvo, pravoznanstvo in tehniko. Prvo obsegaj zlasti zgodovino kranjske dežele, kulturno in pripovedno, drugo v prvi vrsti higijeno, tretje narodno gospodarstvo in razlaganje novih zakonov (davčnih in oivilnih) z ozi-rom na narodno gospodarstvo in četrto naj-poprej vodne stavbe. Predavanja priredijo naj se vsaj vsako drugo nedeljo v kakem javnem lokalu, najpripravneje v kakem Šolskem prostoru, dopoludne od 11.—12. ure ter bodi dovoljen vsakemu brezplačen pristop. Če se jedna in ista tvarina obdelava v več predavanjih, bodi vendar vsako zase v toliko celotno, da je razume tudi tisti, ki poprejšnjih predavanj ni slišal. Nalog odposlancev je, da sami prevzamejo kako predavanje in pa, da v sodelovanje naprosijo znane slovenske strokovnjake. Prireditelji predavanj so: .Slovenska Matica", .Zdravniško društvo" in .Slovenski Pravnik" skupno, formalno vodstvo pa naj prevzame odbor društva .Slovenski Pravnik", ki je misel sprožil.
— šentjakobsko-trnovska moška podružnica v Ljubljani je izročila družbini blagajni 171 K, in sicer: letnine"76 K, potem 86 K Ciril-Metodovega daru, ki so ga podarili nastopni gg : po 10 K stolni dekan Zamejic in F. Podlimbarski; 8 K kanonik Rozman; po 5 K generalni vikar Flis, A. Zupančič, Vrhovnik; po 4 K prof Gnjezda in Nadrah; po 3 K dr. Fr. Ušeničnik, Steaka, F. Ferjančič, dr. Pečjak, dr. Poček, Jož. Vidmar; po 2 K Aad. Kalan, dr. Karlin, Kržič, Trtnik, Sim. Treo, Stroj, dr. Gestrin; po 1 K Jereb, dr. Forster, dr. Žitnik; za velikovško šolo je daroval gosp. župnik F Jeršič 5 K; podpornine in raznih darov 4 K.
— Javni izpit na zavodu za gluhoneme otroke v Ljubljani. Še leto ni minulo, odkar se je odprl zavod za nesrečne gluhoneme otroke tudi pri nas, in že smo imeli lepo priliko pri včerajšnji prvi javni preskušnji gojencev se prepričati kakšna dobrota je za deželo, ta večinoma iz pokojnega dekana H o 1 z a p f 1 a ustanove zgrajeni in vzdrževani humanitarni zavod. Sedaj je gojencev 25, namreč 21 dečkov in 4 deklice (ker je za dekleta šola še v Šmihelu pri Novem mestu) prostora je pa še za toliko število, ko se pomnože sredstva zavoda. Gospod vodja Primožič in g. učitelj A r m i č sta s svojimi gojenci včeraj upravo presenetila navzoče. Po novi metodi se namreč zdaj nauče gojenci vporabljati svoje govorilne organe to je nauče se govoriti, akopram ne sliSijo ničesar, tudi lastnega govora ne, ker so gluhi od rojstva in ostanejo gluhi. Koliko mučnega in vstrajnega potrpežljivega dela prizadeva vzgoja takih nesrečnih otrok, si je lahko misliti, predno se jih pripravi do tolike stopinje, kakor smo jih videli, bolje rečeno slišali včeraj. V dveh oddelkih smo slišali, kako so tako-rekoč z učiteljevih usten čitali razna imena z razločnim glasom, spoznavali in imenovali kazane jim predmete z raznih barvanih podob in zapisavali imenovano na Šolsko pisalno desko. Dalje so računali ustno, doStevSi in odštevSi Številke do deset itd. pisavši vse tudi na tablo. Konečno sta dva dečka molila ves Očenaš prav z razločnim glasom in so vsi skupaj ga potem ponavljali. S tem se je končala ta res ginljiva prva skušnja, ki je na vse navzoče naredila globok utis.  Navzoči so
I
bili: Nj. ekscelenca dež. predsednik baron H e i n in gospa baronica H a i n o v a, dež. vladni san. svetnik dr. Zupane, dež vi. svetnik Marki 60 za ni, dež. vladni stavbeni svetnik B 611 z , ki je vodil sgradbo poslopja, dež. odbornik dr. Schaffer gg. ravnatelji Leveč, dr. Požar, Se n e k o v i č , & g. stolni prost dr. K1 o f u-t a r, č. gg. kanonika S a j o v i c in S u 8 n i k , g. dež. posl. svetnik V i š n i-k a r , rač. svetnik S v e t e k , nadnoitelj Gabršček, zastopniki žurnalistike in kakih 20 starišev in sorodnikov gojencev. Po končani skušnji so si vsi navzočniki ogle dali razstavljena šolska ročna dela in vse prostore jako praktično zgrajenega poslopja. Pred odhodom sta izrekla g. dež. predsednik in č. g. prost Klofutar g. ravnatelja Primožiču in gosp. učitelju A r m i č u s prav prijaznimi besedami pri znanje za njihov res velik trud, s katerim ista dosegla tako lepe uspehe.
— Velika dobrodelna slavnost slovenskega del. pevskega društva .Slavec" na korist pogorelcem v Kropi, Gorenji vasi, Dobrunjah in Bizoviku se je vršila včeraj zvečer v .Narodnem Domu" ob največji vdeležbi občinstva. Kmalu po 7. uri ni bilo dobiti nobene mize in nobenega .stola več. Vrt je bil docela zaseden, mnogo ljudij je ostalo zategadelj brez postora ter je moralo oditi. Vrt je bil lepo razsvetljen, Sokolova dvorani in arena pa sta bili okusno okrašeni. Na .Narodnem Domu" .in na vrtu pa je viselo veliko število narodnih trobojnic. Odbor, na čelu mu predsednik g Dražil, je storil v popolni meri svojo dolžnost ter mu gre za okusni in originalni aranžma veselice vse priznanje. Vspored se je izvajal natančno po programu. Koncertirali sta dve godbi: meščanska in vojaška, obe na vrtu in v Sokolovi dvorani. Pevsko društvo Slavec pa je zapelo dvoje velikih moških zborov: Bazi-nov .Hanibalov prehod preko A1 p" in Zajčevo „More" prav izvrstno in vzlic temu, da je treba za te dve veliki skladbi številno močnejšega zbora, prav zadovoljivo. Gosp. oper. režiser Jos. Nolli je zapel ob spremljevaaju mešč. godbe veliko arijo iz opere .Marija Robanska" do vršeno. Žel je mnogo priznanja. Glavna veselica pa se je razvila šele po 10 uri, ko se je začel na vrtu koncert vojaške godbe in ko se je začela v dvorani ob igranju mešč. godbe navdušeno plesati. Na vrtu se je začelo med tem pridno dopiso vanje, ter so imele razprodajalke razglednic iz pogorelih krajev dosti posla, takisto tudi pismonoše. Osobito pa so se odlikovale dame, ki so razprodajale srečonosne papirčke. Dobitki so bili skoraj brez izjeme jako lepi in celo dragoceni. Veselica se je torej posrečila vsestransko izvrstno, na kar gre čestitati .Slavcu", ki je plemenito podjetje vrlo priredil in vzorno izvršil. Veselica je trajala pozno v noč. I« Gorenje vasi je doSel brzojaven pozdrav.
— Šolska izvestja. Iz došlih nam iz vestij posnemamo naslednje podatke. Iz vestje ljubljanske realke prinaša na prvem mestu razpravo ,Ein Beitrag zur Bil-duDgsgeschichte des Thales der Neumarktler Feistritz von Josef Wentzel. Na zavodu je poučevalo 25 učnih moči. Koncem leta je bilo na zavodu 444 učencev, mej njimi 226 Slovencev in 193 Nemcev. Odličnjakov je bilo 29, prvi red jih je dobilo 265, po-navljalno skušnjo jih mora delati 62, drugi red jih je dobilo 65, tretji red pa 14 Radi bolezni bodo delali 3 učenci naknadno skuš njo. Šolnine so dijaki plačali 14.820 kron. Stipendije je uživalo 23 dijakov v skupnem znesku 2978 kron 52 vin. Obrtno nadaljevalno šolo je obiskovalo 293 učencev.
— Ustni zrelostni izpiti na ces. kr. ženskem učiteljišču v Ljubljani so se vršili od 9.—13. julija. Oglasilo se je 39 javnih gojenk in 1 eksternistinja. 1 javna gojenka se radi bolezni ni mogla udeležiti izpita. Izmed 40 kandidatinj prebilo je izpit 35 z dobrim uspehom (med njimi 4 z odliko), 5 jih pa sme ponavljati jeseni izpit iz jednega predmeta. Aprobirane so: Andolšek Marta iz Radovljice, Bernard Erlinda iz Škofje Loke, Bitenc Ana iz Ljubljane, Černe Josi-pina iz Ljubljane, Dragatin Matilda iz Gorice, Derstvenšek Josipina iz Senova pri Rajhenburgu, Enob Ana iz Radeč pri Zidanem mostu, Fajdiga Marija iz Št. Vida pri Zatičini, Globočnik Bogomila iz Ljubljane, Grošelj Marija iz Ljubljane, Janša Marija iz Ljubljane, Kalan Evgenija iz Zalega Joga, Kalan Sofija iz Velikih Lašč, Kos Ju-
liana is Rablja, Kovač Marija iz Ljubljane (s odliko), KraSoveo Jerica iz Bele cerkve, Lampe Ida iz Metlike, Lapajne Pavla iz Idrije, Mally Ana iz Kranja, Mullec Marija iz Ljubliane, Pfeifer Ana is Ljubljane, PleSko Ema s Rudolfovega (z odliko), Poglajen Ana iz Št. Ruperta, Poljsneo Ana iz Ptuja, Po-schar Terezija is Jereslave pri Kapeli, Pučnik Sofija is Kranja (z odliko), Sima Bernardina is Ljubljane, Skaberne Marija iz Kranja, Svetek Albina iz Ljubljane, Tavčar Gabriela iz Rudolfovega, Tschadesoh Kamila iz Brna, Umberger Ludmila is Ljubljane (z odliko), UrBič Marija iz Št Vida pri Vipavi, Vole Kristina iz Dobja pri Celju in Vidmar Ivana iz Trsta.
— Iz vestje ljubljanske umetno-obrtne strokovne šole. Leta 1888. v Ljubljani ustanovljeni samostojni o. kr. strokovni Soli za lesni obrt in za umetno vezenje in čipkarstvo je naučna uprava od 1. janu-varja 1901 dalje združila v jeden zavod, ki nosi ime .c. kr. umetno obrtna strokovna Šola". Novi zavod obsega v smislu organizaoije prejšnjih dveh Sol nastopne oddelke: I. podnevno Solo za obdelovanje lesa s strokovnimi oddelki za a) stavbinsko in pohištveno mizarstvo, b) strugaratvo, o) rezbarstvo, d) podobarstvo, e) pletarstvo: II. podnevno Solo za umetno vezenje in čipkarstvo s strokovnimi oddelki za a) umetno vezenje, b) šivanje čipek, c) pletenje (klekljanje) čipek; III. javno risarsko Solo za mojstre in pomočnike; IV. javno risarsko Solo za deklice. Na zavodu je poučevalo 17 učnih moči j in 5 delovodij. Rednih učencev in učenk ter druzih obiskovalcev je bilo 252, in sicer 233 Slo vencev, 17 Nemcev in 1 Hrvat. Mej rednimi učenci Sole za obdelovanje lesa je pri klasifikaciji doseglo po voljen uspeh 59, nepovoljen 5, p ona vi j al ni izpit jih bode delalo 5, 1 je ostal neklasificiran, 11 jih je dobilo odhodno spričevalo. Na Soli za umetno vezenje in čipkarstvo je doseglo povoljen uspeh 45 učenk, nepovoljen uspeh 2, ponavljalni izpit bodeta delali 2, 1 je ostala neklasificirana, 10 jih je dobilo odhodno spričevalo. Javno risarsko Solo za mojstre in pomočnike je obiskovalo 57 oseb, javno risarsko šolo za deklice pa 23 oseb. Med najbolj važne naloge zavoda spada pospeševanje lokalne industrije, osobito pa malega obrta. Ta smoter se doseza z iz posojevanjem predlog, narisov in knjig, z oddajanjem naročil, s preskrbovanjem načrtov, skic in detajlov, z brezplačnimi nasveti o virih, cenah, o tehniškem postopanju, konstrukcijah itd. Vsak obrtnik ima pravico obračati se v takih in jednakih zadevah na zavod; pri vnanjih obrtnikih zadošča navadna listnica ali kratko pismo, samo da je dotična želja točno označena. Tu bodi povedano, da ime zavod samo bogate zbirke predlog za mizarje, strugarje, rezbarje in podobarje, za umetno vezenje in čipkarstvo, temveč tudi za razne druge obrte (n. pr. za slikar e, ključaničarje, ka-menarje, pečarje, stavbinske obrte itd.) Pri označeni nalogi dobiva zavod izdatno podporo od ravnateljstva c. kr. avstrijskega muzeja na Dunaju V risarskem ateljeju tega muzeja izdelujejo namreč vzorne načrte modernih, večinoma angleških mebljev, katere potem oddajajo strokovnim šolam za razdelitev med interesovane obrtnike in v šolsko porabo.
— Brezžično brzojavljanje preko oceana. Naš rojak, gosp. stotnik Fridolin Kavčič, znan pisatelj in sotrudnik znamenitih nemških in angleških politehniških listov koresponduje tudi z elektrotehniškim izumiteljem Nikolo Teslo, rodom Hrvatom. Te dni mu je je pisal Tesla iz Newyorka: „Veseli me, da me smatrate za praktičnega moža, tukaj menijo, da sem sanjač. Ravno nameravam, da uresničim jedno svojih sanjarij, brezžično predavanje brzojavk preko atlantskega oceana. Potem postanejo morda tudi drugi VaSega mnenja".
— Prostovoljno gasilno društvo v Škof ji Loki praznovalo bo v nedeljo 4. avgusta 251etnico svojega ustanovljenja s posebno slavnostjo, za katero je določen naslednji program: Na predvečer ob 9. uri: Mirozov z bakljado. Po mirozovu sestanek v gostilni gospe A. Deiaingerjeve- Nedelja, 4. avgusta: Zjutraj ob s/*5. nro: Budnica. Zjutraj od XJ%1. ure naprej: Sprejem došlih društev in deputaoij na kolodvora ter pri mestnih uhodih. Zjutraj ob 1Ja9. uri: Sprevod po mestu in pozdrav gasilnih društev pred mestno hiSo po blag. gosp. mestnem županu. Dopoldan ob 11. ari: Sv. masa v
župnijski oerkvi sv. Jakoba. Po sv. mali odhod na glavni trg pred mestno hiSo, kjer ss vrši razdelitev diplom devetim gasilcem ma 251etno neprekinjeno službovanje po na čelnika .Zaveze kranjskih gasilnih društev", blag gosp. Franu Doberletu. Popoludne ob 1. ari: Skopni banket na vrta gospe A. Ga sellove (koavert za osebo 3 krone). Oglasila k banketa vsprejems odbor najkasneje do 23. julija t. 1. Popoldan ob 1/,4. ari: Koncert domžalske godbe na Štemarjih. Po koncerta: Prosta zabava. Ustopnina h koncertu 60 vin. za osebo; uniformirani gasilci so vstopnine prosti.
— Zarubljeni otroci. Neki rodbinski oče je imel v Lichtenthurnovem zavodu dve deklici, kateri bi bili morali sedaj po sklepu šolskega leta zavod zapu stiti. Vodstvo zavoda pa deklic ni izpu stilo in ko sta se oče in mati povprašala, zakaj da deklic ni domov, odgovorilo se njima je, da Se ni poravnan ves dolg za deklioi in da morata isti do poravnave dolga ostati v zavodu. Na pismen poziv, naj se deklici izpustita, je odgovorilo vodstvo zavoda: .Sobald al le 8 beglichen ist, konnen Euer Wohlgeboren die Kinder gleich haben,aber sonat vergeblicheM iihe." Stariši so se morali zateči k policiji, da njim je izposlovala, da so deklici izpustili iz zavoda.
— Potres. 12. julija ob 3 uri 10 min. popoldne je bil v Ljubljani prav rahel potres, katerega pa je čutil malokdo.
— Raz okno psdls. Jera Velkavrhova, poatrežkinja, stanujoča na Karolinški zemlji, je v soboto popoludne umivala okna v Ska-bernetovi hiSi na Mestnem trgu, in ker ni bila privezana, je padla na dvorišče in obležala brez zavesti. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v deželno bolnico.
— Ob štruco. Šestletna deklica Marija G. je dobila v otročjem zavetišču štruco in jo nesla domov. Na ulici jo sreča postopač I. Z., ki jej vzame Struco in zbeži. Deklico so komaj potolažili zaradi Struce.
— Tatvine. Natakarici Frančiški Fer-ličevi je bila ukradena denarnica s 30 K. Denar ji je vzela njena tovarišica, 8 katero sta skupaj spali. Denar je imela v postelji pod zglavjem. — Izpred južnega kolodvora je bil ukraden posestnika Ivana Štefančiču iz Vižmarjev zeleno pobarvan dvokolesni voziček, vreden 30 kron. — Iz mesta izgnana postopačinja M. B pokradla je v Hrušici dekli Poloni Ovnovi več obleke in delavki Marjani Jamnikovi pa ruto.
— Konj splašil se je nekemu čast niškemu slugi na Emonski cesti v soboto popoldne. Konj je dirjal na Rimsko cesto, kje r so ga v jeli.
— Povožena je bila v soboto zvečer v Kolizejskih ulicah Šolska učenka Antonija Dovgan. Povozil jo je kolesar A. P, natakar na Krakovskem nasipu št. 4
— Otroka popadla je včeraj zjutraj psica hišnega posestnika F. P. v Sv. Florjana ulicah. Otrok ima na levi nogi lahko rano.
— Nezgoda. Včeraj zjutraj je v kurilnici na južnem kolodvoru ponesrečil ključar Alojz Kocijančič. Pri popravljanju stroja mu je odtrgalo kazalec desne roke. Prepeljali so ga v deželno bolnico.
— Popadljiv pes. Včeraj opoldne je na Dunajski cesti pred Piccolijevo lekarno pes tesarskega mojstra J. L. skočil v fija-karskega konja, s katerim je vozil mimo izvošček Franc Lipar. Konj je padel in se poškodoval na prsih in na desni nogi. Tudi se je pri vozu polomila ojnica.
— Najden bajonet. Na Prulah v travi je se naSel bajonet brambovskega vojaka.
* Dragocena portreta. V Londonu so prodali te dni dva portreta slikarja Johna Hoppnerja, kateri je živel od leta 1758—1810. Prvi predstavlja Iady Lousk Mannersovo, poznejšo vojvodinjo Dysari v kmetski obleki s slamnikom na glavi. Portret je bil prodan za 360.000 kron. Drugi Hoppnerjev portret pa predstavlja neko gospo Farthingovo ter je bil prodan za 204 000 kron. To sta gotovo najdražja portreta na svetu.
* Kuhinje ruskegs carja. Oprava carjeve kuhinje ne stane nič manj kot poldrugi milijon kron. Posamezne posode za kuhanje veljajo po 1000 kron, jedna posoda, v kateri se kuhajo ribe, pa celo 3000 kron. Drugo posodje, katero je ostalo večinoma Se iz dobe carice Katarine, je vredno 200 tisoč kron. V kuhinji je večinoma vse od mramorja, zlata in srebra. Šef kuhinje ima
160 000 kron na leto, njegovi namestniki pa po 30.000 kron. Dela pa v kuhinji 267
ljudi._1
Književnost
— „Slovenka". Glasilo slovenskog* ženstva ima v St. VL tole vsebino: Stenografija in Slovenke. Franjo Klemenčič. Trst.
— Tuje oči. Zofka Kveder. Praga. — Pesmi. C Golarja. Celje. — Žena kot vzgojiteljica, Priredila Nada. Trst — Zadrega. Tehomil.
— Srbkinje in Bolgarke.  Priobčil dr. J. T.
— Slovenska kuhinjska šola v Trsta. Leda. Trst. — Prostitucija. Ivanka. Trat — Žen ski izobrazbi prosto pot! Rok Drofenik. Ljubljana. — Občni zbor .Zavoda sv. Nikolaja' v Trstu. — Nove knjige. — Beležke.
— Ott&v „Atlas Zemepisny". Dobili smo prvi sešitek Ottovega zemljepisnega a t lan ta, ki se odlikuje z vsemi prednostmi modernega atlanta. Izhajal bo v sešitkih z 2—3 listi v razmerju 46 : 58 cm ter je torej med največjimi atlanti te vrste. Atlantu je pridejan zemljepisni pregled, tako da bodo imeli naročniki poleg atlanta še samostojen zvezek zemljepisja. Vsak sešitek stane 2 K. Za naročnike stane 5 sešitkov 11 K, 10 se-šitkov pa 22 K. Posamezni sešitek za ne-naročnika pa velja 2 K 30 vin. Prvi sešitek obsega dva lista v bogatem barvotiaku, in sicer: 1. Tvarnost p u d y a roatlin stvo na Zemčkouli. — 2. Britsko 0 s t r o v y. I.Otto, najodličnejši založnik češki, je izdal že mnogo monumentalnih literarnih del Nedvomno pa bo ta krasni in veliki atlant, katerega geodaetom, geologom, kli-matologom, prirodopiscem, topografom in statistikom prav toplo priporočamo, med najlepšimi izdajami Ottovimi. Naroča se v Pragi ali pri ljubljanskem knjigotržou L. Schwentnerju.
Telefonska in brzojavna poročila.
Rovinj 15. julija. „Associazione politica istriana" je imela včeraj tu shod, na katerem je poročal poslanec Rizzi o političnem položaju. Govornik je poživljal italijanske poslance k odločni opoziciji, ker vlada ni vstregla željam Italijanov. Sprejela se je brzojavka, ki izreka trentinskim Italijanom svoje simpatije ter naglasa, da se morajo vsi avstrijski Italijani z vso močjo zavzeti za to, da dobi Trident svojo avtonomijo.
Dunaj 15. julija. Ministrski predsednik dr. Koerber se je vrnil danes od svojega poseta pri pl. Szellu.
Praga 15. julija. „Narodni Listy" poročajo, da se snide češki dež. zbor 15. septembra, čegar zadnje zasedanje bo trajalo le do začetka oktobra Nato se deželni zbor razpusti. Kdaj se bodo vršile volitve, še ni znano, a splošno se sodi, da bodo po Vseh svetih dovršene. Državni zbor se snide v prvi polovici oktobra. Radi deželnozborskih volitev na Češkem bode imel državni zbor nekaj časa premor. V ministrstvih se že pridno delajo priprave za prihodnje zasedanje Korber ima baje trdno upanje, da bode tudi v prihodnje državni zbor redno in mirno posloval, ter da se sprejme brez viharjev proračun za leto 1902.
Praga 15. julija. Pri tekmovalni telovadbi ob vsesokolski slavnosti je bila telovadska vrsta ljubljanskega „Sokola" druga.
Belgrad 15. julija. Kralj in kraljica se odpeljeta 10. septembra v Pe-trograd.
Berolin 15. julija. Obravnava proti 13 poljskim velikošolcem, toženim radi veleizdaje, se je preložila.
London 15.julija. Soprogo Schalka Burgerja, podpredsednika Transvaala, so ujeli Angleži v Vaternvvalu ter jo odvedli v Pretorijo.
Narodno gospodarstvo.
— Pogozdovanje krasa. Kakor po snamemo uradnemu poročilu, se je lansko leto na kranjskem Krasu 12419 ha = 215 79 oralov sveta na novo pogozdilo in 180 77 ha = 313 57 oralov nasadov popravilo in sicer v davčnih občinah Slavina, Narin, Radohova vas, Britof, Parje, Kal, Stara Sušica, Trnje in Trnovo. Za ta dela porabilo se je 2,294000 sadik črnega borovca 70 000 smrekovih, 60.000 jelovih sadik in 2350 sadik japonskega meceana,
pottm 100 kg smrekovega se m«na Pri pogosdovanjn leta 1000 Je bilo 2147 delavcev, ki so imeli 13819 delavnih dnij. Dotični troški znašali so 21.123 kron. Ves svet, kar se ga je na kranjskem Krasa od leta 1876. ob državnih in deželnih troSkib, s prispevki južne železnice in z drogimi prihodki pogozdilo, meri 1687 57 ha = 2933.11 oralov ter se je za to porabilo 26,850 630 sadik. Vse pogozditve se naba jaio v prav dobrem stanja Za tekoče leto pro-računani so troški pogozditve na 41.846 K.
„Henneberg-svila"
— le pristna, ako se naroCa naravnost pri meni — za bluze in obleke v črni, beli ali pisani barvi, od 65 kr. do 14 gld. 65 kr. meter. Vsakomur franko in s plačano carino dostavljena na dom. Vzorci se dopošiljajo takoj.  Dvojna poštnina v Švico.
Gr. Henneberg (100-9) Seiden-Fabrikant (k. u. k. Hofl.), ZtLrich.
Javna zahvala.
Preblagorodni gosp. dr. Robert G o r i a n y in milostljiva soproga njegova blagovolila sta izročiti podpisanemu županu povodom njune srebrne poroke svoto 200 K v razdelitev med občinske ubožce. — Za ta blagodušni dar izreka podpisani župan blagima darilcema prisrčno zahvalo.
V Kandiji, dne 13. julija 1901.
Zni*c
župan občine Šmihel-Stopiče.
Meteorologično poročilo.
Vliin« nad morjem 8C8-2 m. Sredni! xxačni tlak 7S«V0 nun.
Stanje
^ Cas opa- i baro-^   zovanja metra
13. i 9. avečer I 735 3 ,   19 0 brezvetr.; jasno
14 '7. zjutraj  735 2 .   9. popol.   733 7
15 0 si. svzhođ jasno 29 2 sr. jzahod skoro jas.
n	9. zvečer	7337	21-0	al. jzahođ	jasno   1 g
15. n	7. zjutraj 2. popol.	7344 7344	17 9 292	si. svzhod brezvetr.	oblačno " del. oblač. ° o
Srednja temperatnra sobote in nedelje 20 4° in 217°, normala: 197° in 19'7°.
Dunajska borza
dne 13. julija 1900.
Skupni državni dolg v notah   .... 8930
Skupni državni dolg v srebru .... 99*15
Avstrijska zlata renta....... 118 40
Avstrijska kronska renta 4c/0   .... 95*60
Ogrska zlata renta 4°/0....... 11H 15
Jgrska kronska renta 4f/0    ..... 9290
Avstro-ogrske bančno delnico   .... 1629 —
Kreditne delnice......... 624 50
London vista.......... 239*57
.'•Jom&ki državni bankovci za 100 mark. 117*47V,
30 mark   .  ........... 2349
20 frankov.........,   . 19 03
(talijanski bankovci........ 91*—
0, kr. cekini........... 11*28
V najglobeji žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest o smrti gospe
Angele Malovrh roj. Pirker
ki je po dolgi, težki bolezni, previđena s svetotajstvi za umirajoče, danes ob 4. uri popoludne v starosti 63 let, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage rajnice bode v torek, dne 16. t. m., ob 5. uri popoludne iz hiše žalosti v Wolfovih ulicah štev. 1.
Svete maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. (1501)
V Ljubljani, dne" 14. julija 1901.
Rodbina Malovrh.     Rodbina Pirker.
Namesto vsacega posebnega naznanila.
Globoko žalujoči naznanjamo britko vest, da je naš preljubi in nepozabni soprog, oziroma oče in stari oče, gospod
Afberi Domladis
posestnik in trgovec
danes zjutraj ob 3'/,. uri po kratki, mučni bolezni, previden s svetotajstvi, v »55. letu svoje dobe Bogu udan preminul.
Zemeljski ostanki dragega ranjcega se bodo v sredo, dne" 17. t. m., ob 9. uri dopoludne prenesli iz hiše žalosti na pokopališče pri Sv Petru v Trnovem in tam položili k večnemu počitku.
Ilir. Bistrica, dne" 15. julija 1901.
Ana Domladis roj. Hodnik, soproga. — Albert JUomladlfs, sin. — Sofija Naunlk. hči. — Angelo Maunik, zet. — Vida ttaunlk, vnukinja. (1602)
Zahvala.
Globoko gin j eni po mnogobrojnih dokazih iskrenega soiutja, povodom smrti naSe iskreno ljubljene soproge, hčere, svakinje in tete, gospe
Adele Krema n\. Javoršek
iirekamo za mnogobrojno zadnje Ca-stilno spremstvo in za vsa toliko tola-žilna ustna in pismena sožalja; kakor tudi darovateliem prekrasnih vencev, osobito preblagorodni gospej Juvančičevi, rodbini Lukanc pl. SavenburSki, gdč. učiteljici E. Gerkmanovi, potem slavni šišenski čitalnici za venec in spremstvo, slavnemu pevskemu društvu „Ljubljana" za lepo ginljivo petje, vsem častitim učiteljem in učiteljicam iz Ljubljane in z dežele, ter vsem občanom iz Spodnje in Zgornje Šiške, Ljubljane in okolice svojo najtoplejšo in naji8krenejšo zahvalo.
(1500)
Žalujoči ostali.
I
Zahvala.
Za mnoge dokaze prisrčnega sočutja povodom smrti gospoda
Luke Košmelja
izrekamo s tem najtoplejo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo: prečastiti duhovščini, slavnim požarnim brambam iz Škofje Loke in domači, slav. tukajšnemu bralnemu in pevskemu društvu, blagorodnim darovalcem vencev, kakor vsem prijateljem in znancem od zunaj in bližine za častno spremstvo in mnogobrojna ustna ter pismena sožalja.
Železniki, dne 15. julija 1801.
Žalujoči ostali.
(1497)
Učenec
se vsprejme v trgovino z raznovrstnim blagom, razun manufakturnoga blaga.
(1496-1)
Ferd. Hlebš v Kranju.
jjgL kr, ifttfllifci H| irtiiii žitalci
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1901. leta.
Odhod Is LJubljane j ni. kol. Proga čoa Trbl*. Ob 12. uri 24 m po noti osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fransenafeste, Inomost, Monakovo, Ljubno; čei Selzthal v Aussee, Solnograd, Cei Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. tiri 5 m sjntraj osobni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Ljubno, Druaj; cei Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Keifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. ari 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Fran-zensfeste, Monakovo, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezera, Incmost, Bregenc, Curin, Genevo, Pariz; 6ez Klein- Beifiing v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Bob, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Donaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. ari 41 m popoldne »Podnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Fran2ensfeste, Inomost, Mona-kovo. — Vrog* v Novomeato in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto« Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri S m popoludne istotako, ob 6. uri 55 a zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod, v i-jubijauo jat, kol. Proga
i« Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj oaobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, lnomosta, Fran-zensfeste, Soiuograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljabna, Celovca, Beljaka. Ob 7. nri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob II. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varcv, Heha, Marijinih v aro«?. Plznja, Badejevic, Soinograda, Linca, Steyra, Pariza, Geseve, Coriha, Bregenca, Ino-mosta, Zella ob jezera, Lend-Gasteiua, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Poutabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Pr-UMeosfesta, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri '66 m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Fraucovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Linca. Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabia. Proga iz Jflove&& mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob 'i. uri £2 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja "in ob 8. uri 48 m zvečer, istotako. - Odhod Iz Izubijane drž. ko), v KamnUc. Mešani vlaki: Ob 1. uri i'8 m zjutraj, ob 2. uz: 5 m popoludne, ob S. ari 60 m in ob 10 uri 25 ui zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v Izubijano drž. kol. žs Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. ari 6 m do,oo)adne, ob 8. uri Xi) m in ob 9. ari 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1393)
St. 24.046.
(1480-2)
Dobava bukovih drv.
Podpisani mestni magistrat
kupi 300 do 320 sežnjev, 24 palcev dolgih, suhih, zdravih bukovih drv
katere bo tekom meseca avgusta letos oddati v mestna skladišča.
Ustne ali pismene ponudbe sprejema do 25. t. m. mestni  gospodarski urad v navadnih uradnih urah.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 10. julija 1901.
G. g.
Škrilje, dne 20. novembra 1900.
*      Znideršič & Valenčič
prva kranjska tovarna testenin
Ilir. Bistrica.
Čast je sporočati podpisanemu trgovcu v svojem in svojih kolegov imenu, da se z Vašimi testeninami popolnoma zadovoljujemo. Naši odjemniki hvalijo, da nismo imeli še tako dobrih testenin.
Zatorej se Vam tudi zahvaljujemo:
Anton Vrčon, Anton Brbuč, Ivan Jerkič, J. Vodopivec, Alojz Kosovel, Josip Mrevlje, Alojz Hrobat in F. Birsa.
Sprejmite to v zahvalo Svoje delavnosti na obrtnijskem polju.
Z velespoštovanjem
Anton Vrčon
(1402—3) kot vodja vseh teh trgovcev.
Poštna hranilnica ček štev. 849.086. Telefon štev. 135.
Glavna slovenska
hranilnica in posojilnic
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu St. 14, Souvanova hiša v Ljubljani,
sprejema in Izplačuje Hranilne vloge in
obrestuje po 4%% od dne vložitve do dnevzdige
brez odbitka in brez odpovedi. TJradne ure od 8—12 dopoldne in od 3—B popoldne.
Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo (40—29) 2JH% IVI« Hlldnik^ predsednik.
Prošoja flfl. ototBitom!
Deček, ki je s prav dobrim uspehom dovršil Štiri razrede ljudske Sole, želi postati Ulju-ruvnlrur, kakor je bil njegov prerano umrli oče. Mati pa je reva in ne more zanj plačevati učnine, niti dajati mu hrane. Mojster te stroke, ki bi se usmilil dečka in ga vzel v uk brezplačno ter mu dal tudi hrano, storil bi bogoljubno delo, za katero bi mu bila hvaležna vdova in priden deček. — Prijazne ponudbe naj se blagovoljno poSljejo no I mit«* m u vodntvu v Kfnozrrah.
Išče se spreten U49i-2>
komptoarist
v večji trgovini. Samostojno delo. — Ponudbe v slovanskem in nemškem jeziku pod „št. 1000" upravništvu  ,Slov. Nar.44.
Blagajničarko
in o
trgovskega pomočnika
se vsprejme v prodajalno z mešanim blagom. Naslov pove upravništvo „S)ov Nar.".
Izyežbana m
(1450-6)
srednje starosti sprejme se takoj za neko prodajalno z mešanim  blagom na d-želi. Pogoji po degovoru (1499—1) K.e? pove upravnižtvo  „Slov. Nar.".
Podpisan** sodnija sprejme pisarja, ki je v sednijski manipulaciji vsaj nekoliko izvežban Pliča 2 K na rlan. Nastop -službe najkasneje do 1. septembra 1901.
C. kr. okrajna sodnija v Sevnici
odd I, dce" 8. julija 1901. (1498—1
Proda
eventuelno da v najem proti kavciji večja in dobro vpeljana
primerni
ovina
z mešanim blagom na deželi.
Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (1428—6)
Oznanilo.
Dne 21. julija 1901 ob 3. uri popoludne se bode v Hribu pri Vrhniki vršila
prostovoljna dražba
nekdaj Obresovega mlina in žage. Cena in dražbeni pogoji se izvejo pri c. kr. notarju g. Antonu Homotar-Jii na
Vrhniki. (1485—2)
Štev. 24331.
(1479-2)
Razpis.
Na dan obletnice poroke Njene c. in kr. Visokosti gospe nadvojvodinje Marije Valerije
razdeliti je med petero ubogih vdov ljubljanskih 400 K.
Prošnje za podelitev teh podpor je vložiti do 25. t. m. pri podpisanem uradu,
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 10. julija 1901.
1 F ftCHMARDA j
4 oblastveno potrjena >v
< potovalna pisarna [
* v Ljubljani k. 4   Dunajska cesta št. 6 (v Šobrovi hiši). >
A — p
4      Izdaja voznih listkov *
^ tu-  In   inozeiimklh   železiile,   in ^
* sicer: listkov za navadne vožnje, za vožnjo ™ 4 tja in nazaj, za okrožna potovanja, priredi ^ 4             tudi romarske vlake i. t. d. ^ J Izdaja voznih liMtkov za vse razrede ! %                    v Avstriji konces.      (1476—2) V
A francoskega parobroda „Compagnl Gone- ^ 4      rale Transatlantiqne" v Parizu f
^ katerega parobrodi vozijo naravnost brez >V ^ prelaganja lz Mavra v  \eu-Tork. f
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.