Leto XX.
Naročnina za Jugoslavijo: oeloletno 180 din, za 'It leta M din, za 'It leta 45 din, mesečno 15 din; za Inozemstvo: 210 din. — Pla-Ca ln toži se v Ljubljani
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino• industrijo, obrt in denarništvo
$tevilka82.
Uredništvo ln upravnlitvJ Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov! ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel št. 25-02.
fvhaia vsak ponedeljek, Idlldld sredo in petek
Ljubljana, petek 23. julija 1937
Cena *'50
Vsa Sioveniia zahteva
rešitev	ljubljanskega	kolo
Velika	anketa	tehnikov	in	gospodarskih
Slovenski gospodarski krogi so doživeli z raznimi anketami, konferencami in spomenicami že toliko žalostnih izkušenj, da so v resnici večnega anketiranja siti in da je govoril predsednik Jelačin v resnici vsem iz srca, ko je dejal, da noče biti Ljubljana niti penzionopolis, še manj pa anketo-nopolis.
Kljub temu pa smo četrtkove ankete na ljubljanskem magistratu izredno veseli. Kajti anketa ni bila samo pomembna po tem, da je bila izredno obiskana, in sicer po zastopnikih naših najodličnejših gospodarskih in tehničnih organizacij ter ustanov, temveč je anketa pokazala tudi tako mogočno enodušnost, da njene besede ne bo mogel preslišati Beograd. Še posebno razveseljiv pa je duh, ki je obvladal anketo. Iz vseh govorov je donela neomajna volja, da se mora ljubljansko kolodvorsko vprašanje rešiti in da Slovenija ne bo trpela tu nobenega odlašanja.
Vse to je bilo povedano jasno in odločno ter brez obotavljanja so pokazali govorniki s prstom tudi na one temne sile, ki skušajo zavleči rešitev tega vprašanja. Vse vprašanje je bilo s tem razčiščeno iz vseh strani, a tudi njegove finančne plati. Če se je našel denar za preureditev mnogo manj prometnih kolodvorov, če so že našli v ta namen samo za dva kolodvora, da beograjskega niti ne omenjamo, 400 milijonov din, potem se mora tudi za ljubljanski kc' dvor najti onih 100 milijonov. Tu ne more in ne sme biti nobene debate!
Anketa je bila vseskozi pozitivna in se ni ustrašila dotakniti se tudi najbolj kočljivih strani. Ugotovitev raznih govornikov, da je samo naša v strankarstvo zagrizena politika kriva, če je padel naš ugled in če se ne upoštevajo naše zahteve tako, kakor bi se morale, so bile sprejete s splošnim odobravanjem in nobenega dvoma ni, da jih bo enako sprejela s pritrjevanjem tudi vsa slovenska javnost.
Tehniki, železniški strokovnjaki, gospodarski ljudje in ljubljanska občina so izjavili, da se mora vprašanje ljubljanskega kolodvora takoj rešiti in poudarili, da se more to vprašanje rešiti le na podlagi inž. Dimnikovega načrta, ki je plod vestnega in požrtvovalnega večletnega in složnega dela 10 inženirjev.
ltoma locuta — causa finita! —
Stvar je do konca razčiščena in sedaj more biti le še govora o njeni realizaciji.
Za to realizacijo pa morajo složno delati vsi Slovenci in tu ne sme biti nobene ekstrature, nobenih posebnih interesov, nobene kršitve discipline s posebnimi načrti. Sedaj je naloga samo ena: da vsi složno delamo za ures ničenje Dimnikovega načrta in da s tem delom ne odnehamo in niti najmanj ne popustimo, dokler ni ta načrt docela uresničen.
V tem praktičnem in koristnem delu za slovensko celoto naj se združijo vse slovenske silel
Ob pol desetih dopoldne je otvoril anketo podžupan dr. Ravnihar ter pozdravil vse navzočne ter se jim zahvalil, da so se udeležili ankete v tako velikem številu. Zlasti je pozdravil zastopnika bana in načelnika teh. oddelka inž. Skaberneta, zastopnika dravske divizije, zastopnika gen. direkcije drž. železnic v Beogradu arh. Schmidingerja, pomočnika
ljubljanskega direktorja inž. Kavčiča, predsednika Zbornice za TOI Ivana Jelačina ter vse druge zastopnike, med katerimi so bili zastopniki gospodarskih slojev ter naših inženirjev in tehnikov posebno številno zastopani.
Nato je označil podžupan dr. Ravnihar namen ankete z daljšim govorom, iz katerega posnemamo:
Govor	podž
dr. Ravniharja
Današnjo anketo je po svojem predstavništvu sklicala mestna občina ljubljanska. Gre za rešitev perečega vprašanja, ki jo na dnevnem redu že od leta 1897. Ne gre torej za neko bežno zamisel, temveč za načrt, ki je bil izdelan na podlagi vestnega študija. Odlaganja ne trpi ta načrt že zategadelj ne, ker vidimo, da se na kolodvoru nekaj popravlja, nekaj preurejuje, kar pomeni samo neko nedostatno krpanje na obstoječem stanju. Bati se je, da to krpanje ne postane definitivum.
V tej okolnosti je podana nujnost in neodložljivost rešitve problema, pa tudi upravičenost današnje ankete.
Za nujnost govore prometni oziri. Razmere, kakor so danes na ljubljanskem kolodvoru, so nevzdržne. To spoznavajo ne samo strokovnjaki, ampak vsak laik, da ne govorim o tujcih, ki prestopajo meje naše države, pa se znajdejo na enem glavnih kolodvorov Jugoslavije v razmerah, ki ne vzdrže nobene krit ke. O sodobnosti naprav, s katerimi so opremljeni ti kolodvori, pri nas ni govora. Promet se vzdržuje z največjo težavo in samo »zredili osebni požrtvovalnosti našega prometnega osebja se moramo zahvaliti, da ni zastoja in nesreč. Vso odgovornost v tem pogledu nosi žel. uprava in anketa naj to poudari.
Temeljita rešitev problema pa je tudi življenjskega pomena za mesto Ljubljano. Ne maram delati nobene prinere, koliko žrtvuje država v tem pogledu ne samo za Beograd in Zagreb, ampak tudi za druga mesta, kakor Skoplje, Sarajevo in druga. Upravičene so te žrtve in nismo jih nevoščljivi. Beograd je naša državna prestolnica in z združenimi močmi smo jo dolžni izgraditi, da bo dostojno reprezentirala našo državno zajednico.
Toda tudi Ljubljana jo ena i> med prestolnic te države. Glede nje smemo prav tako upravičeno zahtevati, da je v pravičnem razmerju deležna vse pozornosti naše državne skupnosti in da na vseh dobrotah te pozornosti ni prikrajšana.
Ljubljanski kolodvor je bil pred 90. leti zgrajen na periferiji našega mesta. Dan a je skoro v sredini mesta. Ni to po 3ebi še nobena nesreča. Tudi druga mesta imajo svoj kolodvor v centru-mu svojega gospodarskega življenja. Toda zgrajeni so tako, da ne ovirajo ostalega prometa, zlasti pa da ne preprečujejo razvoja
mesta v urbanističnem smislu.
Ljubljanski kolodvor pa je prometna ovira in prava bariera za razvoj mesta.
Razvoj ljubljanskega mesta teži proti severni strani in kljub kolodvorski pregradi je nastalo tu celo novo mesto, ki še stalno narašča. Kako še vse drugačen bi bil razvoj mesta, kako bi narastel tu promet če ne bi bilo sedanje kolodvorske ovire.
Promet na cestah ne bi doživljal onih antikviranih zaprek, kakor jih je deležen zlasti ob cestnih prelazih. Mesto bi pridobilo večjo površino svobodnega sveta. Ne
naposled bi bilo vso preureditev po zamišljenem načrtu pozdraviti tudi s higienskega stališča.
Kakor rečeno, se rešava ta problem že 40 let. Že pred preobratom je bil neki načrt, ki smo ga branili pred parlamentom in pri upravi Južne železnice. Uprava Južne železnice je bila že pripravljena načeti izvedbo tega načrta in načrt bi bil izveden, da ni to preprečila svetovna vojna.
Tembolj smemo pričakovati rešitev našega kolodvorskega problema v naši narodni državi. Naj se nam ne ugovarja, da je Ljubljana obmejno mesto. Svoje industrije, svojih mest ne gradimo za primer vojne, ampak za nemoteni razvoj v miru, da jim damo pravni pomen ne samo za notranji razvoj in razmah našega gospodarskega, kulturnega in socialnega življenja, ampak da jim opredelimo čim odličnejši položaj v mednarodni zajednici.
Naj torej današnja anketa izreče svojo besedo, tako, da bo za vse sprejemljiva. Naj bo ta beseda programatična, da jo bomo na odločujočih mestih branili eno-dušno brez razlike strank in sve tovnih naziranj. (Odobravanje.)
Prof. inž.
V par tednih poteče 88 let, ko je bil zgrajen ljubljanski kolodvor, v glavnem v isti obliki, kakor je danes. Takrat je bil kolodvor izven Ljubljane, je zadostoval potrebam železnice in ni oviral razvoja Ljubljane. V 88 letih pa so se razmere temeljito izpre-menile in kolodvor je postal pretesen, obratovanje pa naravnost nevarno.
Ljubljana se je v tem času znatno povečala, razširjenje Ljubljane pa je mogoče v glavnem le proti severu. Tu pa tvori železnica s kolodvorom močan obroč, ki sti ska mesto in ovira njegov razmah ter svoj promet. Zaradi tega so že davno nastali razni načrti in bile mnoge ankete, kako rešiti ljubljansko kolodvorsko vprašanje. Naj omenim anketo v 1. 1919., ki je bila pod predsedstvom inž. Klinarja. Ta anketa je poudarila, da mora biti naloga vseh odločit jočih činiteljev, da se da razvoju mesta edina prava smer, t. j. pro ti severu. Samo kolodvorsko vprašanje pa se mora rešiti tako:
1.	da svoboden razvoj mesta ne bo oviran, 2. da bo lega kolodvora za prebivalstvo ugodna, 3. da bo mogoč praktičen in cenen obrat, 4. da bodo stroški čim nižji in 5. da bodo upoštevani arhitektonski in regulacijski oziri.
Po teh smernicah je anketa presojala vse načrte, od katerih pa ni nobeden popolnoma ustrezal. Danes pa bi bili ti osnutki še manj izvedljivi, ker je bil dotični svet med tem že večinoma zazidan. Večina teh načrtov je predlagala vmesne kolodvore, v zadnji dobi pa tudi čelne kolodvore, ki pa pomenijo prometno oviro in zamudo časa.
Danes pa je odločilne važnosti za kolodvorsko vprašanje Še či-njenica, da je Ljubljana važno križišče velikih tranzitnih cest,
ki so eminentnega pomena tudi za tujski promet.
Po vsestranskem razmotrivanju in primerjavi vseh načrtov moramo reči, da je edino pravilno in umestno, da ostane kolodvor na svojem sedanjem mestu, ne sme pa ostati v isti višinski legi kakor so ceste, ker bi potem oviral raz voj mesta in cestni promet. Zato je treba, da se kolodvor ali dvig ne ali zniža in poglobi ali pa da se dvignejo ali znižajo ceste nadvoze ali podvoze.
Če bi se ceste znižale, železnica pa ostala v sedanjem nivoju, bi dobili rove z vsemi mogočimi ne-dostatki in neprijetnostmi v obra tu. Poleg tega bi bili potrebni veliki predprostori na vsaki stra ni, kar bi veljalo z ozirom na že zazidane ulice velikanske stroške Če bi pa ceste dvignili v nadvoze, bi to bilo sicer v higienskem oziru bolje, ostali pa bi nedostat ki predprostorov, ureditve dovozov in spačenja nivelete.
Če bi ostale ceste v sedanji vi šini, bi se morala železnica zvi šati ali znižati. V prvem primeru bi bilo treba napraviti 4 do 5 m visok nasip s podpornim zidovjem
v zazidanem delu mesta. S tem bi visoka bariera ločila mesto v dva dela, poleg tega pa bi ta bariera zaprla pogled na Tivoli.
Če se pa železnica zniža, potem ne moti mestne slike. Moremo speljati ceste čez progo in zaradi; železnice ločene mestne dele mo-•emo poljubno zvezati v enoten spoj. Jasno je, da se je mogla mestna občina odločiti samo za sistem poglobitve, ki edini ustreza vsem preje navedenim načelom in čigar izvedba zaradi terenske konfiguracije ne pomeni nobenih večjih tehničnih težkoč.
Pa še nekaj je upoštevati. Mest-' ni promet se vrši od hiše do hiše, je ploskoven, pri železnici pa je promet osredotočen le na posamezne postaje ter je proga le zveza med postajami. Cestni promet zahteva čim lažji dostop publike, železnica pa je tem bolj varna, čim bolj je zaščitena proti vsakemu dostopu na progo.
Iz vseh teh razlogov se je morala mestna občina odločiti za poglobitev kolodvora. Mestna občina pa je tudi popolnoma upravičena, da soodločuje o tem vprašanju, saj je kolodvor namenjen Ljubljani.
Razumljivo je zato tudi, da je nastalo precejšnje razburjenje,! ko se je zaznalo, da namerava že-leznfška uprava premestiti kurilnico iz glavnega kolodvora na gorenjski kolodvor in da projektira Še en tir čez Tjrševo cesto. še; bolj je razburila vest, da se na-1! merava razbremeniti tranzitni! promet ljubljanskega kolodvora s1 spremembo tarifnih postavk. Te vesti kar ne morem smatrati za resno.
Gospodje! Ljubljana je v državnem, političnem, kulturnem in go-, spodarskein oziru prav gotovo faktor, ki ga mora upoštevati tudi železniška uprava. Zato je Ljub-| ljana upravičena zahtevati, da sej kolodvorsko vprašanje reši le t njenim sodelovanjem.
Poudariti moram, da ni današnja anketa naperjena proti želez-i niški upravi, temveč jo hoče le| pravilno informirati. Ni oportuno, če bi nastalo trenje med železnico in prizadetimi strankami, kajti po besedah enega največjih strokovnjakov glede prometnih' vprašanj prof. dr. Bluma, morata! urbanist in železničar v skupnem delu in harmonično rešiti vprašanje razvoja mesta in preurediti ve železniških naprav. (Odobrava-; nje.)
Inž. Dimnik o svojem načrtu
Bistvo kolodvorskega vprašanja ni v tem, da se reši vprašanje kolodvorskega poslopja, temveč bistvo je v naslednjih točkah:
1. da so sedanje kolodvorske tirne naprave nepopolne in nezadostne za sedanji promet;
2. da so kurilnice v sredini mesta in dimijo vse ozračje mesta, kar je proti vsem higienskim načelom. Kako važno je to vprašanje, vidimo v drugih mestih. Praga je elektrificirala vse železniške
proge 20 km daleč, da se obranil mesto pred dimom.
3. Ranžiranje vlakov mora itil ven iz mesta, kakor je bilo to yl predvojnem času.
4. Zlasti pa je pereče kolodvor sko vprašanje zaradi sedanjih cestnih razmer. Od Tyrševe ceste pa do šmartinske ceste, to je oko-Li 1200 m daleč, je mesto brez prehoda čez železnico. To pomanjkanje prehoda je tako močna ovira, da obstoječa regulacijska na-
^la predvidevata zaradi bariere e novi mesti.
1100 m dolga proga od Tyrševe ceste in Gorenjski kolodvor pa bopet ločita Šiško od Bežigrada. Vse ceste zapira na ta način železniška proga. Te štiri točke so one bistvene točke, ki zahtevajo rešitev ljubljanskega kolodvorskega vprašanja.
Nato je inž. Dimnik prešel na opis sedanjih razmer. Železniška proga stopa proti Tyrševi cesti, kjer ,je hrbet proge, nato začne padati proti Viču. Zaradi tega hrbta napravi vsak vlak delo nepotrebne višine 2 metrov.
Idejo poglobitve železniške proge je prvič izrekel na seji mestnega sveta dr. Jerič. Nekateri so se takrat smejali, mi inženirji pa smo takrat začeli študirati profil proge, videli geološki sestav zemlje ob progi in konstatirali, da hrbet ob Tyrševi cesti naravnost kliče k poglobitvi. Pred 8 leti se je začelo na tem delo za izdelavo načrta o poglobitvi proge. 10 inženirjev je delalo na tem načrtu in ga z vseh strani proučilo. Plod {njihovega skupnega dela je seda-pji načrt. Je torej to kolektiven inačrt in ne individualen načrt. Ta kolektivni načrt se je potem vedno znova izpopolnjeval.
| Nato je inž. Dimnik na podlagi razstavljenih kart in načrtov podrobno opisal, kako bi tekla nova proga, ki bi dosegla proti Gorenjskemu kolodvoru največji vzpon 6 pro mille, ki pa je tako majhen, da se s prostim očesom niti ne zapazi.
i Novo kolodvorsko poslopje sa mo ne bi bilo v jami ter bi imelo 3 dvotirne perone in še posebej tranzitne ter bi bilo zelo pregledno, zračno in svetlo.
Velika prednost bi bila tudi v tem, da bi se moglo novo poslopje postaviti v etapah, i Ranžirni kolodvor pa bi prišel Imcd Moste in Studenec, dočim Ibi se gorenjski kolodvor opustil. iNovi kolodvori pa bi nastali 'Klečah, na Viču in v Mostah.
Inž. Dimnik je nato podrobno opisal, kako srečno bi se moglo izpeljati tudi odvajanje vode Ko je podal še nekatera druga pojasnila, je prešel na
gradbene stroške.
Velika prednost načrta je, da bi se gradbena dela mogla izvršiti tudi v etapah, če bi res primanjkovalo sredstev. Sicer pa je treba omeniti, da bi se pač moglo najti tudi za Ljubljano potrebnih 100 milijonov din, če je bilo za iBeograd na razpolago kar 1000 ■milijonov.
| Po izredno vestno sestavljenem {proračunu bi bili stroški poglobit-tve proge naslednji:
za izkop 13'5 milijona din, za oporne zidove 6 milij. din za premestitev kurilnice 9 mi lijonov din, za kanale 1'5 milijona din, za tirne naprave in perone 20 milijonov din, za nova postajališča 18 milijo-nov din,
za signalne naprave in telefone b milijonov din,
provizorij in nepredvideni iz jdatki 7 milijonov din, isknpno torej 100 milijonov din.
Leta 1933. bi znašali stroški le |87 milijonov din, sedaj pa so se •zaradi višjih mezd in podražitve materiala dvignili na 100 milijonov dinarjev.
j Toda ti stroški bi bili dejansko • manjši, ker bi dobili 50.000 m islavbenega sveta, ki bi bil vreden majmanj 10 milijonov din. Znižali ibi se nadalje stroški železnic za |20 čuvajev, za katere plačuje že ileznica na leto 400.000 in kar od igovarja kapitalu 8 milijonov din Toda tudi stroški preureditve •kolodvora, kakor ga predlaga že jlezuiška uprava bi enako znesli (100 milijonov din. Pri tem pa ves jproblem še ne bi bil rešen.
Vsi drugi projekti, ki še obstoje, bi bili mnogo dražji in bi njih izvedba veljala 250—500 mi
lijonov, ker gredo po teh načrtih tiri po zazidanem ozemlju. To veliko napako ima tudi načrt inž. Husa v včerajšnjem Narodu, ki poleg tega predvideva še to ne-mogočoet, da bi bil posebni kolodvor za brzovlake oddaljen od glavnega kolodvora za 2 km.
Nato je ovrgel inž. Dimnik po vrsti vse očitke, ki se delajo načrtu preureditve kolodvora s poglobitvijo proge.
Novi poglobitveni načrt je vseskozi realen, dobro premišljen in zanj se je tudi že izjavila mestna občina, ki je tudi dovolila kredit 100.000 din za izdelavo načrtov. Ta kredit je še neizrabljen. Občina je tudi odločno izjavila, da zahteva premestitev kurilnice izven mesta in da odklanja vse podvoze in nadvoze.
Če pogledamo načrt Ljubljane, potem vidimo, da reže železniška proga najživahnejše središče Ljubljane. Vemo pa, da se bo promet še povečal, zlasti cestni in vemo, da bodo imele ceste vedno večji pomen. Čisto nemogoče je, da bi se še naprej tako živahne prometne žile križale. Posebno aktualno pa je postalo kolodvorsko vprašanje, ko se je začel kolodvor preurejati. Banska uprava je zato tudi sklenila, da se mora to vpra-
Po vestnem proučevanju vsega vprašanja pa se je tudi adrušenje inženirjev in arhitektov izreklo za poglobitveni načrt. Mestni obč. svet pa je sklenil, da se ustanovi poseben akcijski odbor, da se ta načrt tudi izvede. Zato pa je bila tudi sklicana današnja anketa. — (Živahno odobravanje.)
Pitična izjava zastopnika ljublj. železniške direkcije
Nato je prečital inž. Kavčič silno pitično izjavo ljubljanske železniške direkcije, da ni nihče prav vedel, kaj naj ta izjava pomeni. Le to je bilo jasno, da tudi železniška direkcija uvideva, da so sedanje razmere na ljubljanskem kolodvoru nevzdržne in da pripravlja direkcija neki načrt.
Načelnik	inž.
Sanje začeti takoj reševati.
Predloženi so bili razni načrti. Tudi takšni z nadvozi. Nihče ne more biti resno za take načrte, ker vendar ne bomo ustvarjali gorovja sredi Ljubljane.
Nato je prišel Dimnikov načrt. Moram izjaviti, da scin lOOodstot-110 za ta načrt. Pooblaščen sem od g. bana, da izjavim, da je tudi on lOOodstotno za ta načrt in da se bo zavzel za njegovo izvedbo. (Živahno odobravanje.)
Predsednik
pozdravlja anketo v imenu Zbornice ter se z veseljem pridružuje njenemu stališču.
Vprašanje ljubljanskega kolodvora je že tako pereče, da naravnost kriči po rešitvi. Izjavljamo tudi odkrito, da ne bomo trpeli nobenega zavlačevanja tega vprašanja in nobenega »šlajfanja«, ker vemo, da bi se potem vse vprašanje zavleklo ad Kalendas Graecas.
11 let sem že predsednik Zbornice in v tem času smo prestali že toliko borb za pravice našega gospodarstva, da morem reči, da smo bili stalno le v defenzivi. — Tudi sedaj se moramo braniti, da se ne spravi vsa zadeva na negativni tir. V teh težkih časih nikakor ne moremo dopustiti, da bi se rešitev odlašala z izgovorom, da ni sredstev. Sredstva se mora-; o najti!
Vse priznanje in vso zahvalo pa moramo izreči inženirjem za njih stvarno in složno delo, da so nam dali sedanji lep načrt. Vemo, da so solidni strokovnjaki, v katere zaupa tudi vsa naša javnost. Če bi se delalo vedno in povsod tako, kakor delajo naši inženirji, ne bi bilo demagogije ne nezadovoljstva, živeli bi že davno v lepših razmerah.
Nato omenja predsednik Jelačin, kako se je udeležil pred kratkim kongresa Mednar. trg. zbornice v Berlinu, na katerem so se razpravljala najraznovrstnejša vprašanja. Ostro, skoraj arogantno so se postavili Nemci proti vsemu svetu in čeprav priznavajo, da jim vsega primanjkuje. Toda kljub temu zidajo velike au-tostrade, grade velike kolodvore in delajo. Zakaj pripovedujem to? Da pokažem, da premaga volja vse zapreke!
In takšna volja je potrebna tudi nam.
Do 10 milijard din je dala Slovenija v teh 20 letih državi. Vemo zato, zakaj se borimo proti centralizmu in proti onim metodam, ki zavirajo razvoj Slovenije. Mi smo skromni in privoščimo drugim, da dobe tudi 200 milijonov din in več za nove kolodvore, Mi privoščimo Skoplju, da dobi to, kar potrebuje. Toda tudi mi sme tu na svetu, tudi mi imamo svoje potrebe!
In zahtevati moramo, da se nam da, kar potrebujemo, da se od pravi brezposelnost, da se jdpra vi komunizem. Hočemo kruha in zato zahtevamo javna dela, zahte varno moderen kolodvor v Ljub Ijanil
To pa zahtevamo z vso pravico. Po uradnih podatkih je v Sloveniji četrt vsega blagovnega prometa. Železnice so v Sloveniji najbolj aktivne in z viškom dohodkov Sloveniji se plačujejo deficiti drugod.
Pri tem pa smo itak zapostavljeni že pri gradnji novih železnic. V beograjski direkciji je bile zgrajenih 1400 km novih prog, v Sloveniji le 60 km. Prav je, če so se zgradile nove železnice, ki so strategično potrebne, toda zgradile so se take, ki nimajo tega pomena, ki so skoz in skoz defi citne in ki bodo večen balast. — Tem leže občutimo, če se ne da nam to, kar potrebujemo, ko vemo iz skupščine, da so se stoteri milijoni izdali za nepotrebne stvari, ali pa kar zapravili.
Mi gospodarski sloji smo 100% za projekt inž. Dimnika. (Odobravanje.)
Brez izjeme vsi bi morali biti za ta načrt. Pa majhen narod smo in malenkosti nas ubijajo. Kakor hitro se kdo oglasi in predloži dobro stvar, že se oglasijo drugi, pa pravijo, da ni sneg bel. Zato je tem bolj potrebno, da vztrajamo na tem načrtu, da se načrt tudi čim preje izvede. Obžalujem samo, da niso tu tudi poslanci in politiki, da bi videli našo eno-dušnost. Njih naloga je, da store vse, da se ta načrt izvede. Tudi Zbornica bo delala za uresničenje načrta.
In načrt se tudi mora izvesti. Ko sem bil pred kratkim v Beogradu, sem govoril z ministrom dr. Spahom in mu čestital, da se mu je posrečilo dosedaj dobiti iz drž. blagajne za Bosno 750 milijonov din. Res je, Bosna potrebuje pomoč, ker niso kmalu kje ljudje tako revni ko v Bosni. Toda tudi mi smo potrebni pomoči in zato sem dejal dr. Spahu, naj tudi na rešitev ljubljanskega kolodvorskega vprašanja ne pozabi.
Naša stara napaka je, da se le prepiramo med seboj in v tem prepiru pozabljamo na najbolj potrebne stvari.
Bojim se, da se z nameravanim prenosom kurilnic hoče sabotirati vse delo, da se hoče zopet odložiti vsa vprašanja, da bi bile potrebne nove in nove ankete. Grazu so dejali, da je bil pcnzionopolis, bojim »e, da bo dobila Ljubljana ime anketonopolis.
Pa še drugi težki razlogi so, da moramo zahtevati z vso odločnostjo rešitev ljubljanskega kolodvorskega vprašanja. Slovenija je trpela zaradi krize denarništva bolj ko vsaka druga pokrajina. Slovenija je nadalje agrarno pasivna pokrajina. Tem bolj moramo zato zahtevati, da se zaposli naš naraščaj in zato ne moremo biti ravnodušni, če se je še pred kratkim odpustilo 2000 železniških delavcev.
V imenu Zbornice izjavljam, da se popolnoma strinjamo z načrtom inž. Dimnika in da zahtevamo, da se ta načrt izvede — ne v 10 ali 20 letih, temveč v 2 letih! (Živahno odobravanje.)
Dr. Ko
Zelo slabo je, če ni Ljubljanska direkcija z nami enotnega nazira-nja. Beograd bi imel v tem primeru takoj priliko za odgoditev vprašanja. Zahtevamo, da se ljubljanska direkcija nam priključi, ker mi smo njena klientela. Železnica je trgovsko podjetje, ki se mora ozirati na želje svoje klien-tele in ni državni urad kakor policija.
V imenu Društva za ceste se v celoti izreka za inž. Dimnikov načrt.
Zastopnik gen. direkdie
arh. Sch dinger
Omenja, da sicer nima konkretnega mandata v tej zadevi, da pa more dati nekatera pojasnila.
Glede rekonstrukcije železniške proge se deli program žel. direkcije v dva dela: v ožji program in širši. Najteže je, da zahteva vsaka rekonstrukcija velika sredstva, železniška uprava pa ima sredstva samo za obratovanje. Nove proge gradi oddelek za gradnjo novih prog, ki je corpus separatum.
Mi dobro poznamo pomanjkljivosti ljubljanskega kolodvora. Gen. direktor železnic je tudi ljubljanskemu županu sporočil, da bo občina z drugimi interesenti povabljena h konferenci zaradi tega vprašanja.
Težava je v tem, ker smo biti 10 let angažirani z obnovo razrušenih železnic, nato pa je prišla kriza. Razmere se sicer sedaj boljšajo, tudi dohodki železnic se večajo, mi pa od tega ne moremo nič porabiti.
Smo celo v tem težavnem položaju, da nimamo niti sredstev z? nujna popravila.
Premestitev kurilnice na gorenjski kolodvor bi bila le začasna. Tudi glede ljubljanskega kolodvora še ni padla nobena odločitev. Minister Spaho je to v pismu notranjemu ministru tudi sporočil.
Železniška uprava je pripravljena, da načrt inž. Dimnika prouči.
Inž. Pirkmajer
je izjavil v imenu inženirske zbornice, da se ta v celoti izreka za inž. Dimnikov načrt.
Opozarja še na en razlog. Ljubljana nima regulacijskega načrta, čeprav bi ga po zakonu morala imeti. Ne more ga pa napraviti, dokler je nerešeno kolodvorsko vprašanje.
Izjava zastopnika ljubljanske direkcije je bila tako pitična, da nismo iz nje nič zvedeli. Moramo zahtevati, da želez, direkcija preštudira Dimnikov načrt, moramo pa tudi paziti, da ne bomo iznenada pred gotovimi dejstvi. To tem bolj, ker se sliši, da so nekateri gospodje proti poglobitvi in da bi hoteli samo za silo nekoliko preurediti kolodvor, Ljubljana pa si naj potem pomaga s podvozi in
nadvozi, kakor ve in zna.
Res je, kar je dobro poudaril predsednik Jelačin. Od trdne volje je vse odvisno. Če anketa ne bi imela uspeha, potem naj deset-tisoči na shodih ponove njene za hteve.
Gen. železniška direkcija napoveduje neko konferenco zaradi ljubljanskega kolodvorskega vprašanja. Odkloniti moramo udeležbo na tej konferenci, če se ne bo razpravljalo o načrtu inž. Dimnika.
Končno apelira dr. Korun na dnevni tisk, da poskrbi, da ostane to vprašanje vedno živo. (Odobravanje.)
Dr. Vrhu
Vsako gospodarsko vprašanje, o katerem se pri nas razpravlja, kaže, da smo v silnem zaostanku glede civilizacije Slovenije. V vseh zadnjih 20 letih ni bilo nobenih važnejših javnih del. In tako je ostala cela vrsta nerešenih vprašanj: Nerešeno je vprašanje naših cest, bolnišnic, univerze, železniškega omrežja in kolodvora. Vsa ta vprašanja bi morala biti že rešena. Ker niso, dokazuje, da kaže država premalo zanimanja za naše gospodarske interese.
Kakor so že pokazale ankete zaradi cestnih fondov in kakor dokazuje cela vrsta akcijskih odborov, ki smo jih morali ustanoviti, moramo ponoviti znova, da se politika ne briga za ta vprašanja.
Naša politika je le v tem, da se
drug drugega bijemo po glavi
Zato izgleda tudi v Sloveniji vse tako, kakor na posestvu, kjer je vsa družina na smrt sprta.
Vsa naša nesreča je v tem, da se naša politika le med seboj krega. Zato tudi nimamo pravega ugleda in zato tudi nimamo prave moči. (Odobravanje.)
Današnja anketa bi mogla biti tudi anketa za ceste. Načrt inž. Dimnika idealno rešuje tudi cest no vprašanje. fNe sme se pozabiti da so bile preje železnice nad močne, da so pa danes ceste vsaj enakovredne, če ne celo nad-močne.
Glede stroškov za novi kolodvor treba zavzeti stališče, da ne gre za nove investicije, temveč le za modernizacijo obstoječega prometa in se morajo ti izdatki tudi kriti iz obstoječega prometa.
Združenje trgovcev v Ljubljani
V ponedeljek predava inž. Dimnik
V ponedeljek dne 26. julija bo ob 20.15 v veliki dvorani Trgovskega doma, Gregorčičeva ul. 27, nadvse aktualno predavanje:
»Bistvo ureditve ljubljanskega kolodvora s poglobitvijo. Naša upravičenost, da zahtevamo tako ureditev.«
Predaval bo inž. g. Stanko Dimnik.
Za Ljubljano je to vprašanje tako važno, da ni treba njegove pomembnosti še posebej poudarjati. Zato vabimo vse trgovce in vse gospodarske ljudi, da s svojo navzočnostjo manifestirajo za preureditev ljubljanskega glavnega kolodvora in zgraditev glavnega poštnega poslopja.
Stališče gospodarskih krogov o tem vprašanju bo podal predsednik Zbornice za TOl Ivan Jelačin.
Predavanje bodo pojasnjevali razni načrti in karte.
Vsi na predavanje!
V	barva, plasira ta
Ze	i24	urah
Itd. Skrobi In tvettohka srajce, ovratnike in manšete. Pere. nii, mnoga In lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Sclenhurgova at. 8 Telelon SL 22 72.
Podpredsednik Združenja trgovcev Koman Golob
ni bilo odmeva na naše intervencije. Ko je bila letošnja proračunska debata, smo v mesecu februarju brzojavno zainteresirali vse odločujoče činitelje ter jih opozorili naj izposlujejo amandman za tlakovanje blagovnega kolodvora. Direkcija je dne 6. marca t. I. zahtevala od Generalne direkcije državnih železnic potreben kredit ter jo opozorila na nujnost te zadeve. Finančni minister še do danes ni dal svojega pristanka, da se otvori v ta namen poseben fond.
Ker je današnja anketa prva, na kateri je zbran širši krog predstavnikov našega javnega življenja in ker je ta anketa za razvoj bodoče Ljubljane zgodovinske važnosti, je smatralo Združenje trgovcev v Ljubljani za potrebno iznesti te ugotovitve o svoji borbi in borbi »Trgovskega lista: za ureditev glavnega kolodvora ter vseh ostalih vprašanj, ki so s tem v zvezi.
Ko gledamo po sosednih državah, ki so prilično enake geografske strukture, kakor je naša Slovenija, nam je vsem žal, da se mi ne moremo razviti v tujsko-prometncm življenju kot bi se lahko, če bi imeli rešene probleme sodobne prometne tehnike. Prav posebno moramo pri tej priliki ugotoviti, da zapostavljanje Slovenije pri dotiranju večjih javnih del ne popušča, ampak celo nara-' šča. Odločno izjavljamo, da to zapostavljanje odklanjamo in da želimo v interesu slovenskega gospodarstva in vsega slov. naroda da bi državna centrala uvidela svoje napačno in nesmotreno ravnanje in začela tudi Slovencem na-klanjati iz svojih sredstev ono, kar jim po vsej pravici gre.
Ljubljansko trgovstvo
Opozarja zlasti na težke posledice, ker se ne rešujejo gospodarska vprašanja. To je vzrok, da je nastalo malkontentstvo, da se celo govori o eksistenci države. V vseh drugih državah vidimo, da skušajo gospodarska vprašanja rešiti in tudi pri nas moramo delati tako. Ne gre pa le za rešitev kolodvorskega vprašanja, temveč sploh za javna dela, ki jih je v Sloveniji innogo premalo. Od kreditov
z vose
Ravnate// dr. Dular
Dr. Miss
Poudarja važnost predlagane rešitve kolodvorskega vprašanja z zdravstvenega stališča. Dim ne povzroča le tuberkuloze, temveč tudi raka. Zelo žalostno je, če se
pričeli.
Gen. tainik
Ravnatelj
je podal to izjavo:
Dne 18. februarja 1928, torej skoraj pred desetimi leti, je Združenje trgovcev v posebni predstav-ki opozorilo takratnega ministra za promet in današnjega ministra za notranje zadeve g. dr. Antona Korošca, da postajajo potniške prometne razmere na glavnem kolodvoru v Ljubljani nevzdržne ter ga opozorilo na vse hibe, ki so bile že takrat navedene v našem dnevnem časopisju.
Takrat smo predlagali, da se,če finančna sredstva za izvedbo popolnega novega načrta ne zadostujejo, vsaj z malimi sredstvi reši vprašanje peronov, kakor so si takrat pomagali v Zagrebu. Za širšo javnost je podprl to našo akcijo »Trgovski list«, ki je tekom zadnjih let stalno opozarjal odločujoče činitelje na nevzdržne razmere, ki vladajo na glavnem kolodvoru. To vprašanje se kljub temu še dolga leta ni premaknilo z dnevnega reda. Našle so se takrat razne ovire ter pomisleki, ki jih ne bomo na tem mestu ponavljali.
Ker se je s tem vprašanje zavlačevalo, smo smatrali za potrebno, pričeti akcijo za preureditev tovorne klančine ter za ureditev zapadnega dela Vilharjeve ceste, ki vodi danes do glavne carinarnice. Lela 1934 nam je Mestna občina na našo ponovno predstavko z odlokom z dne 21. februarja 1934 sporočila, da bo na Vilharjevi cesti delo končano do poletja 1934. Istočasno nam je zagotovila, da bo tudi vprašanje tlakovanja pred glavnim tovornim kolodvorom spravila sporazumno z železniško upravo čimpreje do ugodne rešitve.
Dne 2. avgusta 1934 so imeli predstavniki Združenja trgovcev ponovno konferenco z načelnikom Direkcije državnih železnic g. l)er-žičem. Opozorili so ga na nujno rešitev vprašanja glavnega kolodvora. Zopet je »Trgovski list« opozarjal odločujoče činitelje, naj se zganejo ter rešijo to pereče vprašanje, ki ni važno samo za gospodarske kroge, temveč je na njem zainteresirana vsa naša javnost.
Načelnik g. Deržič je takrat izjavil, da so načrti že izgotovljeni za potrebno ureditev kolodvorske pošte, prezidavo perona in car. pošte itd. Razgovor se je nanašal tudi na razkladišče oziroma postajo na Viču. Za naše zahteve se je takrat toplo zavzemal tedanji podžupan pokojni prof. Jarc. Kakor vselej, je tudi tedaj šlo v glavnem za kredite. Ko pride rešitev kake zadeve v Stadij, ko jo treba izposlovati kredit in začeti z delom, se nam Slovencem žal vedno skrije sonce za oblake.
V juniju 1934 so nam kljub odločnim protestom prenesli še blagovni kolodvor iz gorenjskega na glavni kolodvor, in to ne radi kreditov, pač pa radi uani nerazumljive štednje. Vsi protesti gospodarskih krogov so ostali v tej zadevi brezuspešni.
Od leta 1932 se odločno in stalno borimo za tlakovanje prostorov na razkladalnem tiru glavnega kolodvora. Ta prostor se spreminja v slabem vremenu v močvirje, poleti pa je na njem nevzdržen prah. da se na njem žival in delavec po nepotrebnem mučita. Tu bi sicer jako agilna higienska služba našla mnogo hvaležnega posla in bi mogla koristno pomagati tudi s svoje strani akcijo za odstranitev te žalostne točke v naši civilizaciji.
Direkcija železnic nam je na vse naše predstavke odgovorila, da je vse vezano na pristojno dodelitev kredita za kritje takih izdatkov. Ugotoviti moramo, da je naša direkcija v vsakem pogledu pokazala polno razumevanje za to vprašanje, z željo, spraviti ga do ugodne rešitve. Zal pa v Beogradu
Čeprav se Zveza industrijcev še ni bavila s tem vprašanjem, vendar pa misli, da se mu ni bati desavuiranja, če se v imenu Zv. I. v celoti izjavi za Dimnikov načrt.
Glede finansiranja preureditve kolodvora mora izjaviti, da so železnice gospodarsko podjetje, in morajo vse potrebe za obratovanje tudi kriti s svojimi dohodki. Treba pa je le tudi pogledati drugod po svetu, kako so tam našli denar za takšna javna dela. O Italiji se govori le kot o revni državi in vendar, kakšna javna dela je izvršila. Železniški nasip v Benetke, monumentalni kolodvor v Milanu, itd. javno govore, da se denar more najti, če se hoče. Mi pa si mašimo ušesa in oči, da ne slišimo in vidimo, kako se dela drugod.
Samo majhen primer, kako nase železnice slabo razumejo svoj posel. Izletniške karte veljajo za nedeljo, za praznik pa ne. Ni to v korist ne železnici in ne tujskemu prometu. Ze ta mali primer pa do-
Ijem pozdravlja pobudo predsednika mestne občine ljubljanske dr. Adlcšifa, ki je za danes sklical širšo anketo. Mi vidimo v tem koraku prevažen dogodek v borbi za dosego tega cilja. Prepričani smo, da se bo posrečilo na današnji anketi odstraniti z velikopoteznostjo vse malenkostne pomisleke poedincev. To pripominjamo radi tega, ker nas je zgodovina zadnjih 10 let izučila, da so se veliki načrti pri nas izjalovili vedno radi ozkosrčnosti posameznikov, ki iz nerazumljivih malenkostnih razlogov niso znali premostiti ovir niti v odločilnih trenot-kih in so s tem pokvarili izvršitev načrtov. Kadar gre za splošne koristi in velike stvari kot so vprašanja bolnic, kolodvorov, cest, letovišč itd., tedaj moramo biti edini in videti pred seboj le naš milijon ljudi ter njih potomce. Ce bi se začela vsa ta vprašanja danes raz-motrivati pod napačnimi predpostavkami in s primesjo mržnje med skupinami, bo to nam v sramoto in škodo, Beograd pa se bo oddahnil, ker bo ob naši neslogi laže odklanjal kredite.
Nujno je torej potrebno, da se na današnji anketi zedinijo vsi odločilni faktorji in pri centralni vladi s skupnim nastopom jasno izrazijo naše odločne ter vztrajne zahteve po takojšnji ureditvi glavnega kolodvora ter modernega poštnega poslopja po predloženem načrtu ing. Stanka Dimnika in tovarišev in da se za izvršitev vseh teh del takoj odobrijo potrebni krediti.
Z ozirom na ogromne dajatve v obliki raznih davščin, ki jih Slovenija prispeva k skupnemu državnemu gospodarstvu, je samo pravična zahteva, ki jo stavimo centralni vladi in katere nam ta ne sme odreči, ako naj bo Slovenija enakopravna ostalim delom naše države, ne samo po svojih dajatvah temveč tudi pri svojih prejemkih.
kazuje, da je miselnost naših odločilnih činiteljev čisto drugačna ko naša.
Sicer skrbno sestavljena izjava ljubljanske direkcije nas ne more zadovoljiti. Če so kakšni pomisleki proti Dimnikovemu načrtu, jih je treba povedati! Ne sme pa biti, da bi se zaradi načrta med seboj borili. Škodljivost takšne borbe smo pri boju za železuico iz Kočevja dovolj spoznali.
Prav ima g. predsednik Jelačin, da nas anketiranje ne more zadovoljiti. To vprašanje se mora rešiti, ker je zadeva vseh Slovencev.
Prepričan je, da se more to vprašanje tudi sporazumno rešiti, zlasti še, ker je sedanja vlada pokazala dosti smisla za javna dela. Tudi g. ban se je odločno postavil na našo stran, pot do slovenskih ministrov pa nam je uglajena. Zato moremo z zdravim optimizmom gledati na rešitev tega vprašanja.
Ljubljansko kolodvorsko vprašanje je tudi vprašanje tujskega prometa. V Evropi so menda samo tri mesta, v katerih bi lahko vlaki peljali v sredino mesta.
Projekt železniške direkcije še ni znan, zato se naj objavi.
Izreka se za poglobitev proge, ki je edina estetična, kar ni za tujski promet vseeno. Tudi mir se s poglobitvijo poveča. Dobro
je, da se more načrt inž. Dimnika izvesti tudi v etapah, ker se s tem olajšuje rešitev in preprečujejo trenja. Če se prenesejo kurilnice in položi čez Tvrševo cesto še 3. tir, potem se sme to zgoditi le v okviru načrta inž. Dimnika.
V celoti se pridružuje načrtu inž. Dimnika. Opozarja pa, da postaja za Ljubljano tudi vprašanje avtobusnega kolodvora vedno bolj aktualno.
Direktor inž. Prelovšek
V resnici treba gledati na to, da se anketiranje ne neha na mrtvi točki.
Poudarja, da so po vestni proučitvi načrta inž. Dimnika padli pomisleki. Ta načrt najbolj korenito rešuje problem križanja cestnega in železniškega prometa. Vse ceste vodijo ua sever, a vse se zalete v kolodvor kot v nepremagljivo bariero.
Posebno je gledati na to, da se ne spravi to vprašanje na stranski tir. Ta pažnja je tem bolj p i-
Univ. prof. dr. Kral
V imenu kolegov s tehnične fakultete mora poudariti, da inž. Dimnikov načrt s tehnične in znanstvene strani popolnoma zadovoljuje.
Ljubljana je važno križišče dveh mednarodnih železniških prog Trst—Dunaj in Pariz—Carigrad, je poleg tega križišče važnih cest in še treh radialnih pokrajinskih cest.
Ves ta koncentrični cestni promet pa gre po Tyrševi in Gosposvetski cesti, da vprašanje ni več le akutno, temveč da že naravnost gori!
Če bi se zvišala železniška proga nad cestni nivo, bi se zaprl ves pogled na divni planinski svet. Preostaja kot rešitev edinole poglobitev proge, kakor jo predlaga inž. Dimnik. Izjavlja se zato tudi absolutno za ta poglobitveni načrt.
Tudi finančni problem se more rešiti. Naj bi se že enkrat odpravil tudi separatizem v centralni upravi, da ne bi bil vsak oddelek
Resolucija
Zastopniki mesta, banovine, gospodarskih, stanovskih in kulturnih organizacij, državni in privatni funkcionarji, ki so prisostvovali anketi glede ureditve ljubljanskega kolodvora,
ugotavljajo,
da je vprašanje prilagoditve 90 let starega ljubljanskega kolodvora postalo potrebno nujne rešitve.
Zato pozdravljajo hvalevredno iniciativo železniške uprave, ki je pred kratkim že pričela z moder-nizacijskiini deli na ljubljanskem glavnem kolodvoru.
Ljubljanski železniški problem pa ne obstoji samo v odpravi prometnih težkoč na postaji sami, temveč zahteva tudi nujuo rešitev cestnih križišč z železnico, tangi-ra nadalje ugoden razvoj ljubljanskega naselja v urbanističnem smislu in se tiče zahteve po izboljšanju današnjega stanja v higienskem oziru. Idealna in trajna rešitev ljubljanskega železniškega problema bo dosežena le tedaj, če bodo pri rešitvi sodelovali vsi prizadeti faktorji, in to so poleg zastopnikov železniške uprave še zastopniki državnih, banovinskih in mestnih interesov. Ni dovoljno, če bi izvršili pač ukrepe v zaščito železnice, ne bi pa vzporedno upoštevali tudi prometnih težkoč za lokalni in tranzitni cestni promet, razvojne možnosti mesta in izboljšanje higienskih razmer. Samo povečanje kolodvorskega poslopja, namestitev medtirnih peronov in posebno koncentracija kurilnic na Gorenjskem kolodvoru, bi bila nezadostna, bi poslabšala današnje
trebna, ker se sliši, da bi nekateri gospodje radi vso stvar zavlekli. Tudi sedanje preuredbe na kolodvoru, ki so le bolj na oči narejene, kličejo k pozornosti.
Praktična skušnja uči, da ni pričakovati, da bi v Beogradu začeli vso zadevo proučevati, dokler nimajo v rokah podrobnih proračunov in čisto izdelanega proračuna. Zato je potrebno, da ljubljanska direkcija takoj začne proučevati Dimnikov načrt, ker ni mogoče prej začeti s podrobni; i načrtom.
že čisto separirana edinica, temveč da bi se usedli skupno za zeleno mizo in proučili vse vprašanje. Potem se bodo našla tudi potrebna sredstva.
•
Sledila je še kratka debata glede finansiranja načrta ter se je pri tem poudarilo, da je treba ljubljansko kolodvorsko vprašanje rešiti tako, kakor so bila rešena druga takšna vprašanja. Če se je našlo 200 milijonov za skopljanski, 200 za sarajevski kolodvor, se mora najti tudi 100 milijonov za ljubljanskega. Zlasti so bila glasno sprejeta izvajanja predsednika Jelačina in načelnika Skaberneta.
Sklenjeno je bilo še, da se pošlje posebna deputacija v Beograd, nakar se je po nekaterih pojasnilih predsednika Hrovata prečitala resolucija, ki je bila soglasno in z odobravanjem sprejeta.
Nato je predsednik Hrovat zaključil anketo.
cestne težkoče za promet in bi! skrajno neugodno vplivala na ozračje precejšnjega dela mestne-j ga naselja.
Izmed mnogih idejnih projektov za rešitev ljubljanskega prometnega centra se v vseh ozirih naj-i bolj približuje popolnosti tako imenovani poglobitveni načrt. S sorazmerno najmanjšimi gradbenimi stroški, z možnostjo izvajanja vi etapah, bi pri ohranitvi današnje idealne lege kolodvora odstranilil na mah vse železniške jn cestne prometne neprijetnosti, kakor tudi higienske nedostatke.
Udeleženci ankete zato soglašajo v sklepih:
1. Železniška uprava naj nujuo preštudira ter izdela poglobitve«!' načrt ter proračun z uvaževanjenv potreb države, banovine in mesta.
2. Železniška uprava naj takoj1 usmeri vsa dela, ki se izvajajo ua ljubljanskem kolodvoru v obsegu že odobrenega kredita tako, da ne bodo v nasprotstvu s poglohitve-niin projektom. Po nujno potrebnii preureditvi kolodvorskega poslopja naj predvsem premesti kurilni-] ce iu raužiranje iz mestnega osrČ-l ja v smeri proti Zalogu in nato naj uredi medtirne perone, dostopne z mostički. Postopoma, po do-t ločenem programu naj končno že-j lezniška uprava izvede vso modernizacijo kolodvora po poglobit-' venem načrtu.
Vsak trgovec mora biti naro&iikjrgovskega lista"
za javna dela smo dobili le 35 milijonov din, a dobiti bi jih morali par sto. Bolj ko v drugih pokrajinah je pri nas nujno, da se z javnimi deli poveča možnost zaposlitve, ker pri nas kriza ni popustila. Ne samo z gospodarskega, temveč tudi s socialnega, a tudi z državnega stališča je treba presojati to vprašanje in ga čimprej rešiti.
nas sprašuje iz tujine, kako daleč smo že z elektrifikacijo želecnic, da se s tem rešimo dima, a mi z elektrifikacijo železnic nismo niti
Obiskovalcem VI. Mariborskega tedna
Kakor smo že ponovno poročali, bo VI. Mariborski teden od 31. julija do 8. avgusta. Na prireditvi bo poleg mnogih kongresov, kulturnih in športnih atrakcij tudi mnogo zanimivih in zelo poučnih razstav. Vse razstavljajoče opozarjamo, da se lahko poslužijo ugodnosti polovične prevoznine svojih razstavnih predmetov, sklicujoč se na odlok generalne direkcije drž. žel. št. 36.149/36 z dne 4. IV. 1936, ki je v skladu z odredbo tarife za prevoz robe. Poleg tega imajo vsi obiskovalci VI. Mariborskega tedna 50od«totni popust na drž. železnicah ob času od 29. julija do
10.	avgusta na podlagi rumene železniške legitimacije K—13 za 2 dinarja. Ves čas Mariborskega tedna bo posloval posebni stanovanjski urad, ki že sprejema prijave vseh prostih stanovanj v Mariboru.
Revizija trgovinske pogodbe s Francijo
Sredi avgusta se začno v Parizu pogajanja med Francijo in Jugoslavijo za revizijo pogodbe, sklenjene 8. decembra 1936. Tedaj so bili podpisani sporazumi o trgovini, plačilnem prometu in preferenčnih carinah za našo koruzo.
Revizijo teh sporazumov zahtevamo mi in Francozi. Klirinški sistem naj bi se revidiral zlasti v tem smislu, da bi postal bolj elastičen. Ni izključeno, da se bodo uvedli klirinški čeki.
Z druge strani se poroča, da je verjetno, da se bo pri tej priliki uvedla kontrola uvoza. Francija bi bila v tem primeru prva klirinška dežela, za katero bi veljala kontrola uvoza.
Reorganizacija trgovinskega ministrstva
V ministrstvu za trgovino in industrijo se pripravlja uredba o reorganizaciji tega ministrstva. Sedanji občni trgovinski oddelek bi se opustil, mesto njega pa ustanovila dva nova oddelka, in sicer oddelek za notranjo in oddelek za zunanjo trgovino. Nadejamo se, da ta reorganizacija ne bo pomenila samo povečanje štev!,<* uradnlštva, temveč omogočila večjo ekspeditiv-nost ministrstva.
Potrdilo o izvor” blaga za poštne pakete v Francijo
Francoska poštna uprava je po mednarodnem poštnem uradu v Bernu sporočila, da morajo pošiljale? poštnih paketov v Francijo pritrditi potrdilo o izvoru blaga na spremni list ali na carinsko deklaracijo, ne ga pa dajati v paket, kakor se je to delalo dosedaj. Na spremni list ali na carinsko deklaracijo je treba zapisati, da je potrdilo o izvoru blaga pritrjeno.
Velesejem v Bariju (Italija)
Trgovinski nvzej v Beogradu obvešča, da se bo naša država udeležila tudi leto« velesejma v Bariju (Italija), ki bo od 4. do 21. septembra t. 1. Za velesejem pri lejo v po-tev predvsem naslednji proizvodi: les vseh vrst, fižol, koruza, jajca, suhe slive, mesni izdelki, zdravilna zelišča itd. Razstavljale! dob;jo prostore za razstavo brezplodno na razpolago; morajo se pa prijaviti najkasneje do 25. t. m. pri Trgovi* kem muzeju ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu, Miloša Velikog št. 29. Vzorci se morajo poslati muzeju nojkasn je do 7. avgusta t. I.
Beograjska občina izdeluje načrt o svojih javnih delih
V beograjski občini se izdeluje načrt o javnih delih na ozemlju Beograda in Zemuna. Načrt naj bi obsegal vsa najbolj nujna javna
dela. Predvsem naj bi se preuredil vodovod, ki daje danes že premalo vode. Nadalje naj bi se zgradila razna poslopja za mestne ustanove in urade, ter zboljšal promet med Beogradom in Zemunom. Vsa vodstva mestnih občinskih oddelkov so morala predložiti, koliko bi potrebovala denarja za najbolj
Zakon, ki je sedaj pred nami, bi moral biti sestavni del zakona, ki smo ga letos sprejeli, to je trgovinskega zakona. Kajti po svoji materiji spada tja, ker on urejuje strukturo neke posebne oblike gospodarskega delovanja, ki ni niti delniška niti družba z o. z., niti družbena ali samostojna firma ali javni družbenik, temveč neki poseben način pridobivanja na zadružni podlagi. Zato je tudi popolnoma pravilno in logično, če je všla v zakon določba, da postane s protokolacijo gospodarska zadruga, ki se bavi samo s pridobivanjem, trgovec v smislu trgovinskega zakona.
Velik dogodek je, da je končno prišlo do izenačenja in do unifikacije zadružne zakonodaje v naši državi, ker dosedaj se i>i»mo razumeli, kadar smo govorili o zadrugi. Srbijanci so razumeli pod zadrugo nekaj čisto drugega kakor prebivalci iz dravske ali savske banovine ali iz Vojvodine, ker smo živeli pod raznimi zakonodajami, se razvijali pod vplivom raznih ideologij in raznih načinov gospodarskega združevanja. Zadružništvo v naši državi, v naših pavpe-riziranih razmerah, v državi, ki šele začenja iz lastne sile zbirati in ustvarjati narodni kapital, ima posebno vlogo. Veliko vlogo pa je igralo zlasti v zapadnem delu naše države, v Sloveniji. Njegova vloga v vsej naši državi zlasti glede kredita še dolgo ni izpolnjena.
Kreditno zadružništvo, če se pravilno vodi, če bo res imelo zakonito podlago, se more izgraditi v veliko in impozantno stavbo, ki bi bila močan činitelj za dvig vseh panog in vseh vrst naše gospodarske delavnosti.
Zadružništvo v Sloveniji, ki mi je najbolj znano, je bilo pred vojno najmočnejši faktor, s katerim smo se mogli oprostiti odvisnosti od tujega kapitala ter razviti svojo delavnost in organizirati domač kreditni sistem, kateremu se je posrečilo, da je zbral iz najbolj drobnih vrst ljudstva okoli dve milijardi din hranilnih vlog, kar je za tako stisnjene razmere in za tako majhne dohodke, ki jih imajo v teh vrstah, pač izredno velik faktor.
Ne mogel bi se strinjati z mojim predgovornikom, ki vidi bodočnost v zadružništvu samo pod pogojem, da se podpira od zgoraj. Nasprotno trdim jaz, da je samo ono zadružništvo zdravo in solidno, ki nastaja iz stvarne potrebe in ki se samo ustvarja na terenu ter napreduje z razvojem razmer, ne pa ono, ki se subvencionira od zgoraj, ki je dejansko največkrat samo improvizirano, da se izkoriščajo razne ugodnosti, ki so bile dovoljene v raznih zakonih. V to svrho so se ustanovile zadruge, ker so se mogle dane ugodnosti izkoristiti samo v obliki zadrug. Zato je prišlo zlasti po vojni do brezštevilnih improvizacij zadrug enodnevnic, ko je bil pa ta privilegij izkoriščen, so le tudi prenehale, ker niso imele nobene resnične opore v narodu.
Posebno velikega pomena je kreditno zadružništvo, ki bi se moralo razviti v vsej državi. Za to kreditno zadružništvo bi bilo potrebno, da bi se določili posebni varnostni predpisi, kajti ne smemo pozabili, da je okoli 50% vseh zadrug za-
nujna dela. Po teh predlogih bi potrebovala beograjska občina skupno 370 milijonov din. Sedaj bo vse te predloge ter načrt o javnih delih pregledal mestni finančni odbor. Občina namerava za izvršitev teh del še letos najeti posojilo 100 milijonov din. Za to posojilo so že v sedanjem občinskem
prosilo od kmetijskega ministra zaščito in odlog plačil, sanacijo ali likvidacijo, da se nahajajo v nelikvidnosti, ker ne morejo zadostiti svojim obvezam.
Temu momentu je treba posvetiti posebno paŽnjo. V tem zakonskem načrtu pa ne vidim niti ene kavtele, ki bi dajala to jamstvo, da v bodoče ne bodo nenadoma nastali zopet takšni primeri, da pridejo zadruge v te težke razmere, da morajo zahtevati sanacijo.
Gospodje! Isti kmetijski minister je v tem enem letu izdal dve uredbi o sanaciji zadružnih central ter moral zahtevati pomoč državne blagajne, ker bi sicer na-slala velika škoda za širše kroge zadružnikov, in tudi onih, ki pripadajo tudi drugim vrstam.
Mislim, da bi se morala z novim zakonom takšna možnost in nastajanje takšnih razmer preprečiti s tem, da bi sc vnesle v zakon potrebne sankcije. Žal pa tudi pri najbolj skrbnem pregledu zakonskega načrta ne moreni najti teh sankcij v zakonskem načrtu.
Zlasti pa ni nič predvideno proti tej najbolj nevarni in najbolj usodni napaki, da se ustanavljajo kreditne zadruge iz političnih razlogov. Tako se n. pr. v eni vasi ustanovijo dve ali tri kreditne zadruge, dve ali tri mlekarske zadruge, čeprav ni za racionalno in uspešno delo niti zadosti možnosti, da se ustanovi več ko ena zadruga. Na ta način mora nastati neodvrnljiva pasivnost in neugodnosti nastajajo za zadružnike. Zadruga je danes zelo važen faktor kot nosilka kredita. Krediti zadružništva pa so v krizi. Za izhod iz te krize so bile izdane posebne uredbe, toda te uredbe niso nobena prava pomoč. Zato bi bilo v ta organski zakon vnesti določbe, na podlagi katerih bi sft moglo preprečiti ponavljanje takšnih težkoč, v katerih se zadruge nahajajo danes. Moram žal konstatirati, da se je to opustilo.
Gospodje! Zadruge se danes na debelo spuščajo v trgovske posle. Trgovski posli pa so tvegani iu
>Berliner Tagblatl« je objavil članek iz Zagreba o rezultatih prvega sestanka italijansko-jugoslo-vanskega gospodarskega odbora. Clankar pravi, da se trgovina med Jugoslavijo in Italijo nikakor ne more hitro razviti, ker je treba več časa za izpremembo dosedanje politične in gospodarske smeri, ki je vladala v obeh državah. Italija je uvozila v prvih petih mesecih letošnjega leta iz Avstrije 214.000 ton lesa, iz Jugoslavije pa samo 55.500 ton. Avstrijska lesna industrija se je že popolnoma prilagodila italijanskemu trgu, dočim danes jugoslovanska predvsem upošteva želje nemških in angleških kupcev. Govori se nadalje, da se Italijani zelo zanimajo za jugoslovansko železno rudo. Jugoslavija pa bi to rudo raje izvažala v države s svobodnimi devizami. Nadaljnji vzrok, da se trgovina med obema državama ne more prav razviti, je tudi to, ker se jugo-
proračunu predvideni izdatki za obresti in anuiteto. Pričakovati je, da bo mogla občina to posojilo tudi z lahkoto dobiti, ker so se občinske finance Beograda v zadnjih dveh letih zelo popravile. Finančna situacija Beograda po vojni še nikdar ni bila tako dobra kakor sedaj.
tega se morajo zavedati tudi zadruge. Zadruga s svojimi prvotnimi idejami vzajemnosti in s svojo socialno idejo ne sme in ji tudi ni treba, da bi prešla na čisto trgovsko špekulativne posle. Prehod na te špekulativne posle mora imeti zanjo velike in škodljive posledice. Imamo veliko število blagovnih zadrug, ki kljub vsem ugodnostim, ki jih uživajo, končujejo s pasivnostjo. Ko nastopi pasivnost, pa apelirajo na kr. vlado, da jim nabavi sredstva, da se pokrije ta deficit, da se zadružništvo reši in sanira. Niti v tem pogledu nisem mogel najti v predloženem zakonskem načrtu zadostne kavtele, da se bodo v bodoče takšni špekulativni posli izločili, ker ti tudi niso združljivi z zadružno mislijo ter z zadružnim poslom in se zato tudi ne bi smeli dovoljevati. Če pa zadruge gredo med trgovce, in danes to nabavljalne zadruge v resnici delajo, saj so v nekih krajih osvojile že več ko polovico vsega prometa, potem pa se naj tudi izravnajo s trgovci in nuj ne bodo proti njim v nobenem oziru favorizirane.
Gospodje! Določba, da morajo zadruge poslovati samo s člani, ne zadostuje. Ta določba je pomanjkljiva. Sami vidite, da je tu vsuka kontrola nemogoča in popolnoma neučinkovita, ker se more vselej najti zadružnik, ki vzame blago za nezadružnika ter s tem izigra določbe zakona. Moram zato konstatirati, da v zakonskem načrtu ni predvideno, da se prepreči ustanavljanje blagovnih zadrug na ozemlju, kjer ni za takšno zadrugo niti dejanske potrebe niti dovolj možnosti za uspešno delo in razvoj.
In ker zadruge tudi niso depolitizirane, temveč služijo v največji meri politični borbi ter špekulaciji, bodo nastali tudi v bodoče polomi, ki smo jih dosedaj že doživljali in katerih priče smo bili.
Z ozirom na vse te pomanjkljivosti, ki sem jih konstatiral, moram žal izjaviti, da ne morem glasovati za ta zakon.
slovanska tekstilna industrija vedno bolj razvija ter zato uvoz italijanskega tekstilnega blaga v Jugoslavijo stalno pada.
Jugoslavija ne more sprejemati več velikih količin italijanskega blaga in zato je obseg trgovine med obema državama nazadoval.
novi naslov:
Sv. Petra e. 4
TELEFON 85-57
Politične vesti
Romunski kralj Karol je sprejel v polurni avdienci angleškega zunanjega ministra Edena, nato pa ministrskega predsednika Chamberlaina.
Vlada_ dr. Hodže je obnovljena
ter je že prisegla. Vlada je prav tako sestavljena ko prva vlada dr. Hodže, le da ni več finančni minister dr. Kalfus, temveč je prevzel začasno vodstvo finančnega ministrstva prosvetni minister doktor Franke.
Italijanski veleposlanik Grandi
je ponovno obiskal Edena ter imel z njim daljše razgovore. Kakor se poroča, je predložil Edenu nov načrt za' rešitev politike nevmešava-nja. V glavnem gre menda za tem, da bi se gen. Franco priznal kot vojskujoča se sila. Z istim namenom je obiskal tudi pariški italijanski veleposlanik francoskega zunanjega ministra.
Pariški listi poudarjajo, da namen Italije ni bil dosežen. Anglija in Francija ne bosta priznale prej gen. Franca kot vojskujočo se silo, dokler se ne umaknejo iz Španije vsi tuji prostovoljci. Na tem London in Pariz odločno vztrajata. V Angliji so mnogi prepričani, da bo Italija pristala na odpoklic prostovoljcev.
Italijanski listi objavljajo na vidnem mestu, da bo uradna italijanska agencija »Stefani« s 1. avgustom zopet začela redno poročati iz Anglije. S tem je znani konflikt v maju likvidiran in italijanski novinarji se bodo zopet vrnili v London.
Na seji francoske vlade je bil
sprejet predlog vojnega ministra Daladiera, da se zviša kredit za oboroževanje od 6 na 11 milijard. Finančni minister se je sicer temu upiral, a je vlada sprejela predlog vojnega ministra.
Hitler je sprejel na svojem domu v Obersalzbergu novega ruskega veleposlanika Jurenjeva. V svojem nastopnem govoru je dejal Jurenjev, da bo posvetil vso svojo skrb vzdrževanju normalnih stikov med Nemčijo in Rusijo. Hitler je odgovoril, da jemlje to izjavo z zadovoljstvom na znanje, ker je prepričan, da so takšni odno-šaji potrebni tako Nemčiji ko Rusiji.
Iz Madrida poročajo, da je velika Francova ofenziva pred Madridom
po tridnevnem trajanju popolnoma propadla. Francova vojska ima baje silno velike izgube. Francovo poročilo pa nasprotno trdi, da je bila ofenziva uspešna. O večjih bojih poročajo tudi z aragonske fronte.
Veliko pozornost je vzbudil sestanek med generalom Francom in voditeljem katolikov Gil Roblesom,
ki je prišel v Salamanco iz Portugalske. Nekateri so mnenja, da se pričenja v Francovi Španiji nova doba, ko se bodo morali pri ureditvi nove Španije umakniti oficirji politikom.	,
V London pride v kratkem voditelj španskih katolikov Gil Rob-les, da se začne pogajati z Anglijo. Obenem bo sporočil angleški vladi, da se bo sestavila civilna vlada španskih nacionalistov.
Pred Madridom so napravili republikanci uspešen protisunek proti Frankovi ofenzivi ter zavzeli važne strategične točke. Tudi njih plen je precejšen.
Kitajske in japonske pokrajinske oblasti so sklenile začasno premirje ter so se nato kitajske čete umaknile Istočasno se pogajajo tudi kitajski in japonski diplomati, kako bi mirno poravnali spor. Ta pogajanja pa so bila pretrgana. Japonci izjavljajo, da zaradi tega ni treba misliti, da se ne bi mogla v kratkem zopet obnoviti.
Sklenitev premirja tolmačijo nekateri kot dokaz, da je bil japonski nastop tako močan, da so Kitajci spoznali, da bi bil odpor proti njim nemogoč. Peking je namreč od japonskih čet čisto obkoljen. Drugi pa tolmačijo kitajsko popustljivost samo kot posledico kitajske zavlačevalne taktike, ker si hoče Kitajska pridobiti na času, da se za vojno bolj pripravi.
Na severnem Kitajskem je nastalo popolno pomirjenje, ker se je tudi japonska vojska umaknila. V ta mir pa nihče dosti ne veruje. Japonski letalci, ki neprestano krožijo nad kitajskim ozemljem, pripovedujejo, da odhajajo neprestano novi vlaki s kitajskimi vojaki na sever. Nekateri japonski listi pravijo, da je umik kitajskih čet samo taktičen manever, da pridobe Kitajci na času.
Kitajski poslanik v Londonu Je obiskal ministra Edena ter ga v imenu svoje vlade prosil za posredovanje Anglije v kitajsko-japon-skem sporu. Nato je obiskal Edena tudi japonski poslanik.
Zakai ne moremo zadružni zakon
Govor poslanca Ivana Mohoriča
Italiiansko-iugoslovanska vina se ne more prav razviti
Nemški glas o vzrokih tega zastoia
Denarstvo
Kdaj se plača 10% davek od dividende
Centrala industrijskih korporacij sporoča naslednje:
»Iz industrijskih krogov nam prihajajo vesti, da smatrajo nekateri organi davčnih oblasti, da morajo plačati 10 odstotni davek na dividende tudi naslednji prejemki: 1. tantieme elanov upravnega sveta in nadzornega odbora, za katere je že treba plačati 10% takso, 2. dnevnice za seje in dežurstva članov upravnega sveta in nadzornega odbora. 3. Izdatki za polne stroške članov upravnega sveta. 4. Plača direktorja, ki je obenem elan upravnega sveta. Vsi ti prejemki ne plačajo 10% davka od dividend. Ce bi se dogodilo, da bi neke davčne uprave hotele tudi od leh prejemkov plačilo 10% davka, svetujemo, da pošlje dotično podjetje na finančno ministrstvo prošnjo, v kateri naj navede ime dotične davčne uprave ter zahteva, da ministrstvo tej davčni upravi pojasni, da se za navedene prejemke ne plačuje 10% davek na dividende. Na prošnjo Centrale industrijskih korporacij, da bi izdalo ministrstvo takšno splošno pojasnilo, je ministrstvo odgovorilo, da je to nepotrebno, ker da so predpisi v tem vprašanju dovolj jasni ter da zato generalnega pojasnila ni treba, temveč le v konkretnem primeru.
Sodelovanje francoskega in angleškega kapitala v Jugoslaviji
Novoustanovljena angleška družba »Beshina Gold Mineš Limited« v Londonu, ki ima 200.000 funtov ustanovnega kapitala, je sklenila dve pogodbi s francosko družbo »Mineš de Bor« ter tri pogodbe z družbo »Mineš de Zletovo«. Vse pogodbe se nanašajo na skupno izkoriščanje zlata v okolici Zletova, kjer so bile odkrite zelo bogate zlatonosne žile. Intenzivna eksploatacija teh ležišč se bo začela že letos.
Angleška družba »Beshina Gold Mineš Ltd« je zakupila v Jugoslaviji še nekatera druga zlata ležišča ter namerava razviti v Jugoslaviji zelo veliko delavnost
Razvoj bančništva v Albaniji
Bančništvo Albanije je doživelo razne peripetije, v katerih smo bili udeleženi tudi mi. Tako je pred leti delovala v Albaniji Srbsko-albanska banka. Tu je bila tudi podružnica Grške banke, najmočnejše banke na Balkanu. Obe banki pa sta bili kasneje zaradi nove Albanske narodne banke žrtvovani. Prvotno bi morali tudi mi biti udeleženi v tej banki, a je kasneje
Italija vse druge izrinila ter je postala Italija edini in odločujoči či-nitelj v albanskem denarništvu. V spominu je še, da je ustanovila pred nedolgim časom svojo podružnico v Tirani beograjska Uvozila banka, da bi se s tem pospešila zunanja trgovina med Albanijo in Jugoslavijo. Sedaj se pripravljajo še ustanovitve drugih bank. Tako je bila nedavno ustanovljena Privilegirana agrarna banka v Tirani. Svojo podružnico namerava otvoriti v Albaniji tudi Bane« di Napoti. Med Albanci sa-
mimi pa se je začelo gibanje, da se ustanovi prava albanska banka.
Če bi se še ta namera izvedla, potem bi imela Albanija pet bank.
Za guvernerja Francoske banke
je imenovan sedanji podguverner banke Pei Pierre Fournier.
# Bolgarsko notranje posojilo v višini 200 milijonov levov za gradnjo novih cest je bilo podpisano v celoti takoj prvi dan.
Državni dolgovi Združenih držav Sev. Amerike neprestano rastejo. L. 1936 so znašali šele 36.6 milijarde dolarjev, sedaj pa znašajo I že blizu 40 milijard dolarjev.
Ant. Coklin:
Podeželski konsumenli nezadovoljni z dosedanio delitvijo soli
Svoje dni pred svetovno vojno je bil v krajih na Gorenjskem velik manever. V nekem mestu je bilo dodeljeno v prehrano menda 22 oficirjev gostilničarju, pravi gorenjski trdi buči. Ko so se prvi dan zbrali gospodje okoli miz ter pričakovali dobrot iz kuhinje, se je pojavil gostilničar in je vsakega oficirja posebej vprašal, kako vku-ho želi v juhi. Seveda si je vsak od gospodov želel svojo najljubšo jed. Ko je gostilničar zvedel za želje vseh oficirjev, se jim je lepo priklonil rekoč: »Hvala vam gospodje za ljubeznivo izražene želje, jedli boste pa vsi riževo juho, ker druge niti skuhali nismo.«
Skoraj do pičice je podobna temu gostilničarju naša monopolna uprava, kar se oddaje soli tiče. Na vseh cenikih je predpisana i^na kreške in morske soli in vsi vemo, da imamo morske solarne in take, ki proizvajajo kreško sol, pa vendar konsuinenti v nekaterih krajih ne morejo dobiti morske soli, ako si te zaželijo, v drugih krajih pa so konsumenti obsojeni na to, da konsumirajo samo morsko sol, dasiravno jim kreška bolj ugaja. Vse prošnje in intervencije pri monopolni upravi v tem vprašanju so bile dosedaj brezuspešne. Ako se prosi za kreško sol, ne more monopolna uprava ustreči iz razloga, ker imamo tri morske solarne in eno samo, ki proizvaja kreško sol. V nasprotnem primeru pa, ako se želi morska sol uainesto kreš-ke soli, je pa pripravljen izgovor, da je pač za dotični kraj predpisana dobava saino kreške soli. Prvi izgovor je sicer še nekako upravičen, drugi pa je na ravnost neroden, ako upoštevamo, da se uprava v prvem izgovoru sklicuje na to, da ji kreške soli primanjkuje. S tem, da bi v kraje, kjer uporabljajo dosedaj le kreško sol, pa si vendar tudi morske soli želijo, poslala uprava potrebno množino morske soli, bi ji vendar preostala enaka množina kreške soli, katero bi dirigirala v kraje, kjer kreške soli primanjkuje. To bi bil vendar tako enostaven postopek, da si enostavnejšega ne moremo niti misliti. Prav nič bi
ne škodovalo, ako bi poslovanje monopolne uprave, kar se tiče razdeljevanja soli, postalo nekoliko elastičnejše in ne bi bilo tako strahovito okorno. Ker imamo pri upravi gotovo visoko naobražene uradnike, bi preureditev dosedanjega poslovanja gotovo ne naletela na nepremagljive težkoče. Samo nekoliko dobre volje bi bilo treba in konsuinenti bi dobili tudi od državne monopolne uprave za svoj denar to, kar si upravičeno želijo.
Bog ne daj, da bi dobili kaki birokrati v svoje roke monopol oddaje moških oblek. Ako bi se tudi tem primeru poslužili svojih vzvišenih principov pri opravljanju trgovskih poslov, bi se lahko pripetilo, da bi ene pokrajine prejemale vedno le suknjiče, druge pa vedno samo hlače. V Slovenijo bi se v tem primeru dobavljali morda res samo telovniki s prav majhnimi žepki.
Med tem je prišla v Slovenijo znatna količina kreške soli, da te več ne manjka. Ker pa je še vedno zelo mogoče, da se bo to neverjetno (Mnnanjkauje kreške soli znova pojavilo, objavljamo la članek že kot nekako aro, da ne bomo več deležni te slabe razdelitve soli.
Ali le to n konkurenta?
Pod tem naslovom je »Jutro« v svoji nedeljski številki od 18. t. m. prineslo daljši članek. Tudi naše čitatelje bo gotovo zanimal ta dopis in zato prinašamo v odlomkih nekaj zanimivih podatkov iz omenjenega dopisa:
Neka inozemska tvrdka je pričela z ovadbami radi nelojalne konkurence proti raznim domačim podjetjem z žitno kavo. Posebno se je vrgla na žitno kavo »Slast«, ker poleg kave prodaja tudi šalce in lončke. Naš dopisnik se je o tej zadevi informiral pri raznih trgovcih, ki kupujejo žitno kavo »Slast« z lončki pri tvrdki »Commerce« d. d. in je dobil sledeča pojasnila: Tvrdka »Commerce« ne daje nagrad, temveč zaračunava žitno kavo posebej in lončke ter druge predmete posebe. Tudi konsumenti ne morejo smatrati lončke ali druge predmete kot nagrado, ker so cene teh lončkov različne od din 2'50 do 4’—. N. pr. Kava se prodaja sama za din 5'— lonček pa za 3'50 ali pa skupaj za din 8'50, torej ni govora o kaki prevari z nagradami. Pač pa je važno nekaj drugega. Žitna kava »Slast« je toliko cenejša, da si kupovalka nabavi za isto ceno, ki jo profitira med ceno kave »Slast« in konku-
renčno ceno drugega izdelka še lonček ali skodelico povrhu. Nizka cena istovrstne žitne kave »Slast« in ugodni pogoji, ki jib nudi tvrdka »Commerce« svojim odjemalcem, je tisti kamen spod-tike ovajujoče tvrdke.
Tvrdka »Commerce« je bila pri prvih instancah obsojena na razne globe. Upravno sodišče pa je te razsodbe razveljavilo z utemeljitvijo, da to ni nelojalna konkurenca, če se za vsak predmet označi cena ali če se skupaj proda z vkalkulirano ceno. Ovajujoča tvrdka je radi te razsodbe upravnega sodišča šla dalje. Izposlovalo se je, da je ministrstvo za trgovino dalo poseben odlok, ki pa v bistvu ni nič drugega, kakor besedilo § 32. zakona o nelojalni konkurenci. Zato ta odredba trgovcev, ki stranki pojasnijo, da drugi predmeti, ki jih kupijo z žitno kavo »Slast« niso nagrade, nič ne tangira.
Zbog gornjega pojasnila smo popolnoma u ver jeni, da družba Commerce d. d. v Ljubljani zelo lojalno in solidno nastopa s svojim blagom, ceno in pogoji. Na podlagi tega tvrdko vsem trgovcem lahko toplo priporočamo.
.KUVERTA*
O. z o. z.
LJUBLJANA
fyri«va caato IL 63
rVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Nove knjige
Dr. Vladimir Murko: Davčne oprostitve in davčne olajšave
V založbi Blasnikove univerzitetne tiskarne je izšlo pomembno delo priv. docenta dr. Vladimirja Murka o davčnih oprostitvah in olajšavah. Podrobneje izpregovo-rimo o delu prihodnjič. Za danes le opozarjamo na to, za vsakega davkoplačevalca zelo važno in koristno delo.
Na kratko naj še navedemo vsebino knjige. V prvem delu obravnava pisec naslednja vprašanja: Kaj so davčne oprostitve in davčne olajšave. Posamezne vrste oprostitev in olajšav pri neposrednih davkih. (Posebno važno za trgovce!) — Razne druge oprostitve in olajšave, subvencije. — Zakaj daje država ugodnosti? — Kako izvaja država gospodarsko politiko z davčnimi ugodnostmi? Industrijska in stanovanjska politika kot vir davčnih ugodnosti? — Itd. — V drugem ali praktič nem delu pa navaja avtor besedilo vseh zakonov in predpisov ki dovoljujejo razne davčne ugod nosti in olajšave. Navedene so v resnici prav vse ugodnosti in avtor je podal celo pregled vseh mednarodnih pogodb, ki se tičejo davkov.
Vse vprašanje je torej res ob-
delano izčrpno, poleg tega pa jasno, da ve takoj vsak, pri čem da je.
Vse delo obsega nad 300 strani ter velja vezano v platno din 70'—, nevezano pa 60 din. Naroča se pri avtorju ali pa v knjigarnah.
Lepo opremljeno knjigo našega priznanega gospodarskega strokovnjaka prav toplo priporočamo.
Položaj na mednarodnih borzah se je zboljšal
Na svetovnem borznem trgu je bilo pretekli teden prijaznejše razpoloženje, da so se tečaji na večini borz utrdili. V Parizu pa so tečaji nekoliko nazadovali. Gibanje tečajev je razvidno iz naslednje tabele: Koncem 1927
= 100%	26 6.	10. 7.	17. 7.
London	73.2	73.6	74.7
Pariz	51.6	52.9	51.0
Berlin	47.4	48.3	49.2
Bruselj	59.1	60.3	60.1
Amsterdam	67.6	68.3	68.6
Praga	96.2	99.9	102.4
Dunaj	61.3	63.7	66.5
Milan	1272	129.7	128.8
Curih	65.6	66.5	67.3
Stockholm	28.9	28.6	29.4
New York	107.7	114.2	115.4
Mednarodni	borzni	indeks	se je
v preteklem tednu dvignil od 73.3 na 73.9% ter je napredoval v zadnjih štirih tednih za skoraj 5 odstotkov.
Sirite »Trgovski list*J
Češkoslovaški radio v službi trgovine, industrije in obrti
Sodelovanje z »Radio-jour-nalom« in podružnicami
Vse strokovne oddaje spadajo ©rganizatorično po sodelovanju z »H ad io-jou r na lom« v oddelek za predavanje. Družba nudi določen čas, katerega izpolnijo strokovne oddaje same. vendar pa kontrolira ta program, da strokovna oddaja »e prekorači določenega okvira t. j., da radijska služba za trgovino, obrt in industrijo upošteva v svojih relacijah interese svojih radijskih poslušalcev. Da se omogoči medsebojno sodelovanje z »Radio-jouruatom« in tudi z ostalimi strokovnimi oddajami, se je ustanovil pri radijski družbi v Pragi poseben kolegij, katerega člani so zastopniki radijske družbe, po dva zastopnika strokovnih oddaj, t. j.
onih za poljedelstvo, industrijo, trgovino in obrt, delavskega radija
in zveze duševnih delavcev. Ta kolegij proučuje predvsem osnovna vprašanja kol n. pr. razdelitev programa, pritožbe o oddajah posameznih strok in konkretna programska vprašanja.
Radio za trgovino, obrt in industrijo je v zelo dobrem razmerju z radijsko družbo in vsemi njenimi podružnicami.
Razen tega obstajajo lesni odno-šaji z ostalimi strokovnimi oddajami, posebno z ono za poljedelstvo in delavce Vzajemno se zamenjujejo publikacije in se odstopajo predavanja, ki so izdelana za določeno stroko. Zastopniki teli strokovnih g up so zastopa im pri programskih posvetovanjih in se potrudijo, da izravnavajo različne
ostrine, ki morejo nastati med posameznimi stanovi. Končno so vabljeni zastopniki strokovne oddaje za trgovino, obrt in industrijo, da redno sodelujejo v posvetovalnem kolegiju za programska vprašanja pri »Radio-journalu«, ki ima letno štiri seje in izdeluje program vseh posameznih radijskih sekcij, t. j. za glasbo, literaturo, predavanje in poročevalno službo.
Propaganda
Ob ustanovitvi strokovne oddaje za trgovino, obrt in industrijo se je v dnevnih časopisih posebno podčrtaval njen pomen za strokovne kroge in javnost, posebno zato, ker je ta radijska služba često prinesla pomembna poročila iz gospodarstva. Kljub temu pa v začetku ni našla ta oddaja pri posameznih krogih zadostnega odmeva in šele sčasoma so odločujoči strokovni či-nitelji spoznali njen veliki pomen. Kuratorij za to oddajo je hotel
predvsem razširiti krog poslušalcev. Dnevni časopisi navadno sploh niso prinašali poročil o leh oddajah in le redke strokovne periodične publikacije so posvečale pozornost tej oddaji.
Ker se je krog poslušalcev vedno večal in tudi rasel pomen te oddaje z uvrstitvijo raznih aktualnih predavanj in poročil ter so bile te relacije zelo ugodno sprejete ©d poslušalcev, se je zato pričelo misliti na redno priobčevanje programa strokovne oddaje za trgovino, obrt in industrijo.
Že v letu 1934. so bila posvetovanja, na kakšen način bi se mogel javiti program najširšim plastem radio-poslušalcev. V ta namen so izdali 1. jan. 1935 posebno publikacijo z naslovom »Poročila radijske službe za trgovino, obrt in industrijo«, ki izhaja od tega časa redno dvakrat mesečno in se pošilja uredništvom vseh dnevnikov, nekaterim lokalnim časopisom in
kolikor je možno vsem strokovnim časopisom, poseDiioomm, ki obravnavajo trgovinska, industrijska in obrtna strokovna vprašanja. Število teh programov, ki se redno pošiljajo, je danes nad 300. Vsebino teli poročil tvori predvsem program strokovne oddaj, za trgovino, obrt in industrijo in to od vseh češkoslovaških radio-oddajnih postaj za 14 dni naprej. Dalje vsebuje kratka pr račila « posameznih ciklih predavanj, referatov: »dopisi poslušalcev«, razne notice s področja radia sploh, opozirila na posebno važne relacije, kakor tudi propagando radia v najširšem smislu besede.
Danes prinaša že približno tretjina vseh strokovnih časopisov vsebino teh poročil. Druga tretjina jih objav’ja samo od časa do rasa, medtem ko se pri nekaterih še ni osrečilo vzbuditi potrebnega zanimanja in sluzijo samo za informacijo uredništvom.
(Konec prihodnjič.)
O inseratu
Naiboli uspešen ie časopisni inserat
n.
Ko je prvo časopisje vendarle začelo izhajati y več 100-izvodni nakladi, so pridobitni krogi, pa tudi oblasti, spoznali, da je v časopisu že velika publikacijska sila in da se ta sila da z največjimi koristmi eksploatirati v trgovinske namene. Začeli so priobčevati v časopisju razne razglase, opozorila in že oglase izrečno reklamnega značaja. Odziv na te reklamne oglase je bil prav znaten in gotovo tolik, da so pridobitni krogi spoznali, da spadajo vsi prejšnji reklamni predmeti in sredstva, kot n. pr. izveski staroveškega tipa, ki so viseli nad njihovimi lokali, v staro šaro.
Pa tudi časopisni konzorciji so spoznali, da jim more publikacij-ska sila, ako jo dajo interesentom na razpolago, donašati prav lepe dohodke, ki bodo omogočali še večjo pocenitev publikacij in jih tako napravili dostopne že širšim in manj imovitim slojem. Možje se niso zmotili. Spoznali so, da je reklama v časopisnem oglasu višek reklamnih sredstev in pridobitne moči. Zato so se časopisi kaj hitro polnili z oglasi industrije, trgovine in obrtov. Časopisni založniki so kasirali velike vsote in so zato bili v stanu znižati naročnine publikacijam na minimum. Njihovo časopisje je zavzelo velik razmah, saj so publikacije našle mnogo hvaležnih odjemalcev oziroma či-tateljev. Tako so že v manjših provincialnih mestih na deželi, pozneje po trgih in vaseh poznali liste, ob koncu 19. stoletja pa je bil časopis že v vsaki boljši hiši. Razume se, da je ta sila istočasno z razširjenjem časopisa vedno bolj rastla do današnje silne moči, ki jo ves kulturni svet imenuje sedmo velesilo.
Prav tako pa je rastla reklamna sila časopisnega oglasa, o katerem danes nihče več ne dvo mi, da je najuspešnejše reklamno sredstvo.
Brez časopisnega oglasa kratko malo ni mogoče doseči prav nika kih trgovskih uspehov. Kdor bi se skušal uveljavljati na katerem koli področju trgovine ali industrije brez tega reklamnega sredstva, je že vnaprej izgubljen.
Javnost je kaj hitro spoznala veliki pomen časopisja za vsesplošni napredek, v krog naročnikov časopisja so začeli pristopati vsi, ki niso hoteli zaostat: v izobrazbi, če so 1« mogli plačevati naročnine.
Moderne države k*< NcMččijv., Francija, Anglija, Švica in Italija ter Amerika so bile prve, katerih
časopisje je bilo vedno močno zasedeno z oglasi reklamnega značaja. Časopisni oglas je začel igrati odločilno vlogo v i, lenjavi trgovskega blaga. Seznanjal je prebivalce raznih krajev po kulturnem svetu z blagom, ki jim je bilo dotlej nepoznano in ki se pridobiva ali producira v drugih deželah. Oglas je bil tisti faktor, ki je začel propagirati produkte in blago daleč preko mej svoje lastne domovine, v kateri je bilo blago producirano oziroma pridelano. Časopisni oglas je bil najodločil-nejša moč vseh modernih trgovcev in industrialcev, jim sondiral teren po vsem kulturnem svetu, da so mogli svoje blago razpečavati daleč izven mej svoje lastne domovine. Vsi producenti so svoja prejšnja skromna reklamna sredstva pospravili v staro šaro in se začeli posluževati oglasa. Spoznali so hitro vrednost modelnega reklamnega gibala, ki pride redno pred čitateljevo oko, ki to reklamno sredstvo, namreč časopis, vprav željno pričakuje. Konsument, naročnik časopisa jemlje časopis z vedno največjim interesom v roke in je zato podana največja gotovost, da bo imel oglas v časopisu popoleu uspeh, saj ga bo čitatelj prebral, če bo zanimivo sestavl jen.
Poznamo mnogo še drugih bolj ali manj reklamnih sredstev, alt uspešnosti časopisnega oglasa ni moglo še nobeno drugo sredstvo nadkriliti. Plakati, svetlobne reklame, filmska reklama, radio-reklama, vsa ta sredstva učinkujejo aa konsumenta bolj ali manj vsiljivo, vendar jim ne moremo odrekati primerne uspešnosti in učinkovitosti.
Plakatno reklamo imenujejo reklamni strokovnjaki in vsi prido bitni krogi, ki morejo svoje pro dukte razpečavati le s pomočjo reklame, spominsko reklamo. Produkti, ki so bili že zadostno ponu jeni kupujočemu občinstvu s časopisnimi oglasi, s katerimi se je občinstvu predočila vrednost in kakovost produktov, kako treba produkte uporabljati, bodo ostali kupujočemu občinstvu gotovo še bolj v spominu, ako bo producent izkoristil vsako priliko, da konsu mentu prikliče v spomin znamko svojega produkta. Za to službo se je prav dobro obnesel plakat na prometnih krajih. Spominjam samo na plakate za »Jelen«-milo, »Elida«, »Persik, »Bata«, »Pekoč, »Tungsram«, »Franck«, »Tivar«, itd. 8 »glasi je bilo občinstvo podrobno poučeno o prednosti teti mark, kako se blago uporablja itd.
Naznanilo preselitve
Tvrdka
»9
GROM"
carinsko-posredniški in špedicijski bureau. družba z o. z. LJUBLJANA
se je preselila iz dosedanjih prostorov v Kolodvorski ulici štev. 41 v nove prostore
na MASARVKOVO CESTO ŠTEV. 14/1.
(palaia „Oranka“)
Baš zaradi teh neprestanih priporočil s časopisnimi oglasi je bila dana plakatom tudi primerna uspešnost. Ves ogromen denar pa, ki je bil izdan za plakate in izve-šenje, bi bil proč vržen, ako ne bi bil producent že preje temeljito v časopisih poučen o prednosti teh predmetov, ki jih plakati priporočajo.
Kdor bi se hotel pri reklamiranju svojih produktov omejiti zgolj na plakatno, filmsko, svetlobno ali radio-reklamo, ta bi bil že naprej izgubljen in obsojen v to, da bo moral svoje delavnice zapreti, zlasti, ako se bavi z izdelovanjem produktov in blaga, ki se sploh ne more drugače razpečavati, kot z intenzivno časopisno reklamo. Radio reklama je pa sploh prav žalostno poglavje. Nedopustno in skrajno vsiljivost te reklame so nekatere moderne države že spoznale in jo kratkomalo prepovedale. Pri nas pa jo zaradi dohodkov vzlic protestov mnogih naročnikov še goje. Ugotavljam pa, da sc naše odlične tvrdke te reklame ne poslužujejo, ker pač ni posebno v skladu s trgovsko vljudnostjo in taktom. Radio naročnik plačuje naročnino in električni tok, nabavi si često prav drag aparat, plačuje popravo aparature in drugo. Vsiljiva reklama pa brez dovoljenja na nevljuden način udere v stanovanje radio-naročnika, izkoriščajoč pri tem aparat, njegov dragi tok, njegovo naročnino in kriči torej na stroške radio-naročnika po stanovanju, često prav bedasta ali pa ohlapna besedila. Prikrajša tako poslušalca na koncertnih užitkih.
(Dalje prihodnjič.)
Tržna prečila
JESENSKI UPiKI SEJEM 1917
od 29. avgusta
50% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah.
Vam pojasnila dajejo:
Zvanični biro lajpeiškog Bajma, Beograd — Knez Mihajlova 33/1.
do 2. septembra
In častni zastopniki:
Ing. G. T O N NI E S , Ljubljana, Tyrševa c. 33 Tel. 27-62 in
Jos. Bezjak — Maribor Gosposka ulica 23.
Tel. 20-97.
živinska sejma v Ptuju
Na živinski sejem v Ptuju dne 20. t. m. je bilo prignanih 75 volov, 350 krav, 14 bikov, 29 juncev, 95 telic, 3 teleta, 131 konj, 12 žrebet, skupaj 709 glav živine. — Prodanih je bilo 33 volov, 188 krav, 8 bikov, 4 junci, 49 telic, 2 telet, 32 konj in 8 žrebet, skupaj 324 glav živine, od tega 7 konj v Avstrijo.
Cene so bile: voli 4—7 din, krave 2'75—4, biki 3'50—4'25, junci 3—4, telice 3'50—4 50, teleta 4“25 do 5'— din, vse za kg žive teže. Konji so se prodajali po 500 do 5000 din za komad, žrebeta pa po 1200 do 2500 din.
Na svinjski sejem dne 21. t. m. je bilo prignanih 09 svinj, 91 prascev, skupaj 160 rilcev, prodalo pa se je le 34 ščetinarjev. — Cene «o bile t«: Pri prascih od 6 do 12 tednov starih 6u do 12«) za komad, pri pršutarjih 6 do 6'50 din, pri debelih svinjah 7, pri plemenskih svinjah pa 6 din, vse za kg žive teže.
VELETRGOVINA kolonijalne in Špecerijske robe
*
O
Liubiiana
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav rin rudninske vode.
Točna In solidna postreibat Zahtevajte ceniki
Doma in po svetu
Odposlanec Davidoviča, dr. Boža Markovič je prišel v Zagreb ter imel daljši sestanek tudi z dr. Mačkom. Pri tej priliki mu je dr. Maček razložil, zakaj je sprejel predloge zemljoradnikov in zaradi katerih stvari je izrekel še svoje rezerve.
Ban dravske banovine dr. Natlačen je sklical zbornični svet kmetijske zbornice dravske banovine na prvo sejo, ki bo 26. julija ob 9. v mestni posvetovalnici v Ljubljani.
Razprava o konkordatu se nadaljuje z enako strastnostjo. Najbrže pa bo danes v petek zvečer zaključena, nakar bo glasovanje, | za katero vlada že sedaj največje i zanimanje.
Državna železarna v Varešu je nabavila 100.000 ton koksa, dočim je dosedaj znašala letna nabava koksa samo 35.000 ton.
Druga licitacija za nabavo kabla Beograd—Maribor bo 16. avgusta. Po pogojih prve licitacije bi se nabava plačala v 8 letih, dočim se bo plačala sedaj v gotovini in takoj.
Pod pokroviteljstvom nadškofa dr. Bauerja zboruje v Ljubljani kongres slovanske katoliške mladine. Na kongresu so zastopani tudi akademiki iz Poljske, češkoslovaške in Ukrajine.
Za člana državnega sveta je imenovan dr. Rudolf Steinmetz-Sorodolski, načelnik trgovinskega ministrstva v pokoju.
Skupina švedskih izletnikov je bila te dni v Varaždinu ter nato odpotovala na jug Jugoslavije. Izlet je organiziralo švedsko turistično društvo Svea.
V Skoplju stavkajo natakarji in gostilniško osebje. Natakarji zahtevajo 400 din plače, 10% od celotnega konsuma ter sklenitev kolektivne pogodbe. Za kuharice zahtevajo mesečno plačo od 700 do 1500 din. Dokler ne bodo te njih zahteve sprejete, se ne bodo vrnili na posel.
Reški industrialec Nikola Pfef-fer je izvršil v Mariboru samomor. Prerezal si je vrat, nato pa skočil s četrtega nadstropja na cesto.
Nemčija in Italija bosta baje v najkrajšem času zahtevali, da se francosko-angleška kontrola v španskih vodah neha, ker da pomeni blokado proti gen. Francu, če se to ne zgodi, bosta Italija in Nemčija na enak način uvedli blokado proti vladi v Valenciji.
Nevillo Chamberlain je izjavil na shodu v Midlesbroughu, da se bo gibala politika njegove vlade v isti smeri ko politika Baldwina. Kadar se ves svet oborožuje, ne more ostati Anglija neoborožena.
»Volkischer Beobachter« piše, da pripravlja Japonska končni obračun s sovjetsko Rusijo in da nastopa proti Kitajski samo zato, da
N
t
bi dosegla s Kitajsko zvezo proti komunistični Rusiji, žal pa nastopa Japonska proti Kitajcem na način, da se morajo ti vedno bolj približevati Rusiji in da raste na Kitajskem vedno bolj sovraštvo proti Japonski. Zato je skupna protikomunistična zveza vedno bolj nemogoča.
Irski parlament je znova izvolil za predsednika izvršnega odbora Irske De Valero, in sicer z 82 proti 52 glasovom.
Verska preganjanja v Nemčiji se nadaljujejo. Iz berlinske bolnišnice usmiljenih bratov je moralo oditi vse duhovniško osebje.
Lloyds register je povišal zava-rovalninske tarife za severno Kitajsko za pet odstotkov.
Zunanja trgovina
Indeks življenjskih potrebščin v Franciji je padel v 1. 1935. na 77-8% (cene leta 1930 = 100%), v maju 1936 pa se je dvignil že na 80-3%, v novembru 1936 na 911%, v februarju 1937 na 96-5%, od takrat pa je znova močno narastel.
Italijanski zavod za industrijsko obnovo sporoča, da je bilo do 15. julija popolnoma podpisano italijansko notranje posojilo v višini 900 milijonov lir za industrijsko obnovo. Posojilo je podpisalo 30 tisoč ljudi. Rok za podpisovanje posojila je potekel šele 20. julija.
Kavarna »Slon« je z današnjim dnem prekinila obratovati. Ob tej priliki se prav iskreno zahvaljujemo vsem p. n. gostom, ki so nas s svojim cenj. obiskom počaščeva-
li.	Obenem se priporočamo za mnogoštevilen poset bodoče nove kavarne. — Uprava.
Radio Ljubljana
Nedelja, dne 25. jul. 8.00: Plošče
— 9.00: čas, vreme, poročila, spored — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 9-45: Verski govor (p. dr. Gvido Rant) — 10.00: Koncert oddelka godbe »Sloga« —	11.00:	Plošče	—	11.30:
Otroška ura: Teta Marička kramlja in prepeva — 12.00: Koncert na harmoniki (g. Rudolf Pilih) — 13.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 13.15: Plošče po željah
— 17.00: Kmet. gospodinjska navodila in poročila — 17.30: Prenos koncerta vojaške godbe iz restavracije Bellevue — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura: Trije veliki pesniki troimenih bratov: Djura Jak-šič, Silvije Kranjčevič in France Prešeren — 19.50: Verdi:	Aida, fantazija (plošče) — 20.00: Za zabavo in za ples: Trboveljski pevski jazz-kvartet, vmes plošče — 21.20: Cimermanov trio — 22.00:
čas, vreme, poročila, spored _________
22.15: Orkestralni koncert (plošče).
Ponedeljek, dne 26. jul. 12 00: Priljubljeni napevi (plošče) —12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Glasbene slike (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila, spored — 19.30: Nac. ura: Karl Snoj Lski — švedski pesnik slovenskega porekla (Luka Smodlaka) — 19.50: Zanimivosti —20.00: Dvorak: Slovanski ples št. 1, 2, (plošča) — 20.10: Potreba slovanskega zbliževanja v sedanjosti (prof. Etbin Bojc) — 20.30: Citraški trio »Vesna« — 21.15: Pevski koncert gdč, Majde Lovšetove — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Harmonika (Martin Praprotnik).
Kopalne obleke
v veliki izbiri, kopalne frotir plašče in pelerine, hlačke, čepice, frotir štofe, dobite v največji Izbiri v novi, specialni trgovini s perilom
F. I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra testa 30
KN1IG0VEZNHA 1 il I JUGOSLOVANSKE TISKARNE
reg. zadr. z o. za*.
UUBUANA, KOPITARJEVA 6
Nudi po Izredno nizkih cenah; Salda-konte, Strace, journale, S o 19 k e zvezke, mape, odjemalne knjižice, risalno bloke itd.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.