ROGAŠKA SLATINA AKCIJA Tim in Timi junaka zime str. 19 Ruski kapital poganja slatinsko hotelirstvo str. 9 Naroči Novi tednik in brezplačno nakupuj! str. 44 ■o Im It- ■cn ■m im "o St- novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 13/ Leto 74 / 28. marec 2019 / Cena 2,50 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Zdravniki napovedujejo odhod Družinski zdravniki v Celju že dlje časa opozarjajo, da delujejo na robu zmogljivosti. Njihovih opozoril nihče resno ne jemlje, še več, naložili so jim še dodatno delo. To pa je sodu izbilo dno. str. 12-13 INTERVJU Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin str. 26-27 Foto: SHERPA ODKUP MESNATIH, DEBELIH IN ČRNIH KRAVI INFO: (02) 790 15 60. 031 733 637 ODKUP CELOTNIH GOVEJIH ČRED NA GOSPODARSTVU. PLAČILO ГДИОЈ».' O > Ш > X OJ ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2r90 € + davek (bio + 0,25 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € +- davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do D.2S €). TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK. t \ cca 200 250 kg I Zagotovljeno plačilo v dveh dfltih na va£ bančni račun. "jZjy^iei "pteitte. d.o.o. Parmova ulica 53, SMOOO Ljubljana novi tednik 2 AKTUALNO novi tednik Št. 13, 28. marec 2019 ZADETKI »Zdravniki nismo delavci za tekočim trakom in bolniki niso predmeti, ki jih pakiramo v enake škatle.« Katja Žerjav, dr. med. »Žalostno je, da v Sloveniji pojemo šeststo ton kranjskih klobas in kar dva tisoč ton kebaba. Imamo torej kranjsko klobaso, ki je zaščitena v Bruslju in znana po svetu, vendar na leto raje pojemo trikrat več kebaba.« Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin »Na področju razvoja imamo več zmogljivosti, kot jih potrebujemo. Če bi bil razvojni oddelek zasnovan le v tolikšni meri, da bi zadovoljeval le sprotne potrebe, ne bi imeli možnosti za snovanje novih idej.« Matej Meža, eden od direktorjev podjetja Mega M »Poezija poimenuje tisto, kar še nima imena, zato je vedno pred časom in je zaradi tega pomembna v vsakem obdobju.« Zoran Pevec, pesnik »Res se ne spominjam, da bi kdaj v celjski dvorani zbrali le 58 točk. Ob tem dejstvu se mi zdi, da si finala niti nismo zaslužili.« Damir Grgić, trener ko-šarkaric Cinkarne Celje ČETRTEK 1 1 PETEK ✓ » CZ5 15 , 4 O SOBOTA I I NEDELJA \ 1 / 17 -A- 2 \ 1 / 18 -Ä1 3 o 1 o шЈк Pomladanska sečnja v gozdovih Za večjo preglednost v prometu V zadnjih dneh smo lahko v urbanih okoljih, a tudi izven mestnih naselij, v više ležečih predelih, opazili kar precej živahno dogajanje v gozdu, saj so gozdni delavci ob cestah izvajali sečnjo dreves. Teh del je letos res nekoliko več kot običajno, saj je država zanje namenila nekoliko več denarja. ROBERT GORJANC Tako smo na primer lahko opazili sečnjo kar zajetnega števila dreves v Celju - na hribu pod Golovcem, ob Opekar-niški in Partizanski cesti v Celju - ali na primer ob cesti, ki vodi na smučišče Rogla. »Gre za redna vzdrževalna dela ob cestah in drugih infrastruktur-nih objektih, ki so povezana z vzdrževanjem gozdnih robov. Na teh mestih drevesa zaradi enostranskega dotoka svetlobe ponavadi razvijajo krošnje samo na eno stran, zato sčasoma postanejo nestabilna. Zato je treba takšna drevesa pravočasno odstranjevati,« je dela pojasnil mag. Robert Hostnik, vodja celjske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Sogovornik je tudi potrdil, da je teh opravil v gozdu res več kot v minulih letih, saj je država zanje namenila več denarja. »Tako smo končno lahko v sodelovanju s celjsko občino sanirali hrib pod Golovcem, kjer sta se vsaj dve drevesi že nevarno nagnili nad cesto. Na ta poseg smo čakali dve leti,« je še pojasnil naš sogovornik. Razumevanje za skrb ornitologov V celjski območni enoti zavoda za gozdove, kot je povedal vodja Aleksander Ratajc, razumejo zaskrbljenost ornitologov, ki nasprotujejo sečnji v tem spomladanskem času, ko ptice gnezdijo in jih takšna dela vznemirjajo. »Vzdrževalci cest tudi morajo opraviti svoje delo za zagotavljanje varnosti v prometu, čeprav bi lahko izbrali primernejši čas, ki ne bi bil povezan z gnezdenjem ptic. Najbolj primeren čas za takšna opravila bi bil pozimi, vendar so tudi ta odvisna od vremenskih razmer. Glede tega ni prakse, da bi se izvajalci del z nami posvetovali o primernem času za takšna opravila, kar bi sicer bilo zaželeno,« je povedal Aleksander Ratajc, vodja celjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Potrdil je, da bodo na podlagi letošnje izkušnje in odziva ornitologov v prihodnje tudi sami poskušali v okviru svojih pristojnosti vplivati, da bi prišlo do več usklajevanja in tudi upoštevanja želja ornitologov. Foto: GrupA Ponesrečen posek ob železnici? Precej prahu med krajani na Otoku je pred časom dvignila sečnja oziroma obrezovanje gabrovih dreves ob železniški progi v Celju, in sicer na območju od železniškega prehoda v Čopovi ulici do II. osnovne šole. Poseg so izvedle Slovenske železnice. Kot je povedal Mihael Zver, predsednik MC Slavka Šlandra, so bili krajani neprijetno presenečeni nad stanjem dreves. »Zeleni pas in drevesa so proizvajalci kisika in istočasno protihrupna zaščita v naravni obliki. Želimo vzpostavitev prvotnega stanja, kar zadeva drevesa ob progi in postavitev nove ograje, ki je v slabem stanju in zelo nevarna,« je poudaril predsednik MC. V Slovenskih železnicah so vodstvu MC odgovorili, da so se za obrezovanje gabrov odločili, ker so krošnje dreves segale več metrov v višino in v svetel predel proge. Kot so še navedli, so v enakem obsegu drevesa obžagali tudi leta 2014. V Mestni občini Celje so povedali, da je pri obrezovanju gabrovih dreves šlo za nepremišljen poseg v naravo oziroma bivalno okolje, saj menijo, da so bila drevesa preveč obrezana. »Na to smo opozorili Slovenske železnice. O obrezovanju nismo bili obveščeni, kar nas čudi, saj je vsa leta do zdaj obrezovanje izvajal režijski obrat MOC. Slovenske železnice smo opozorili tudi, da je treba zamenjati pleteno žično ograjo. Pričakujemo, da bo podjetje finančno prispevalo k odpravi nastale škode, so zapisali v celjski občini. Da je pri obrezovanju dreves ob železnici na Otoku šlo za nestrokoven poseg, meni tudi mag. Robert Hostnik, vodja celjske krajevne enote ZGS. »Predvsem je šlo za preobsežno, radikalno obžagova-nje, pravzaprav obglavljanje dreves, kot temu pravimo. Ta poseg bi morali opravili z večjo mero občutljivosti. Pri takšnih posegih na drevesih se ne obžaguje vej, ki so debelejše od 10 centimetrov, tanjše veje pa je treba obžagovati z ročnimi in ne motornimi žagami. Še posebej zato, ker gre za varovalni pas med železnico, stanovanjskimi hišami in naseljem,« je pojasnil Robert Hostnik Kot primer dobre prakse sečnje ob infrastrukturnih povezavah v ožjem celjskem območju je sogovornik navedel sečnjo dreves med Meškovim studencem in mestnim parkom. RG Zaradi gnezdenja ptic povsem neprimeren čas za sečnjo Da je ta čas povsem neprimeren za sečnje dreves in odstranjevanje grmovja, opozarjajo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Tilen Basle, varstveni ornitolog društva, pravi, da je to čas gnezdenja ptic in da so zato posegi primernejši jeseni in pozimi. Tudi za žabe, ježe in podobne živali, ki iščejo zavetje v grmovju, je njegovo odstranjevanje v tem času neprimerno, dodaja. Kateri so po njegovem mnenju vzroki za to, da prav v tem času na veliko odstranjujejo drevesa in podrast ob cestah? »Mislim, da je vzrokov več, glavni je nepoznavanje problematike. Po drugi strani gre tudi za ignoranco izvajalcev, ki jih naravovarstveni vidik sečnje ne zanima,« meni sogovornik, ki ta pojav opaža po vsej Sloveniji, a ne samo ob cestah. Veliko težavo za ohranjanje nekaterih vrst ptic pri nas predstavlja tudi izsekavanje mejic, ki so nekoč razmejevale kmetijske površine. Zdaj lastniki manjše njive združujejo v večje, na njih pa rastejo iste rastline. »To je z vidika narave in raznovrstnosti prava puščava, ki vpliva zlasti na travniške ptice, ki za gnezdenje potrebujejo te mejice ali pester preplet različnih kultur. Pri nekaterih vrstah smo v popisu ptic kulturne krajine v zadnjih desetih letih zabeležili tudi 70-odstotni upad,« opozarja Tilen Basle. TC AKTUALNO 3 Nitrati so še vedno velika težava v podtalnici Iz pipe ali steklenice? Je voda, ki jo pijemo v Sloveniji, res tako kakovostna, kot se pogosto pohvalimo? Ob nedavnem svetovnem dnevu voda je na nekatere manj spodbudne podatke opozorila revizija računskega sodišča, ki je preverilo učinkovitost ministrstva za okolje pri dolgoročnem ohranjanju virov pitne vode in je menilo, da bi lahko bilo pri tem bolj učinkovito. Prebivalci Slovenije nimajo na voljo povsod enako kakovostne vode. Tri od 21 podzemnih vodnih teles so v slabem stanju, kar mora skrbeti tudi prebivalce naše regije, saj mednje sodi poleg Dravske in Murske kotline tudi vodno telo Savinjske kotline, kot imenujejo območje prodnatega zasipa Savinje med Letušem in Celjem. Ohranjanje kakovosti podtalnice je ključnega pomena, saj je na ta način zagotovljene kar 97 odstotkov oskrbe s pitno vodo. V Arsu sicer ugotavljajo, da se z leti vsebnosti nitratov v celotnem vodnem telesu znižujejo. Tudi na posameznih merilnih mestih, kjer imajo na voljo daljši niz podatkov, opažajo zniževanje, na nobenem merilnem mestu vsebnosti ne naraščajo. Na novejših merilnih mestih, ki so jih v program nadzora vključili v letu 2014 in 2015, menijo, da je za zanesljivo oceno treba imeti nekoliko daljše nize podatkov (gre za merilna mesta Žalec, Parižlje, Latkova vas in Trnava). gre za pesticid, ki je bil prepovedan že leta 2002, se zastavlja vprašanje, kako to, da je v vodi še vedno prisoten. Na to vprašanje bo moralo najti odgovor ministrstvo za okolje. Nas je zanimalo, ali se atrazin pojavlja tudi v podtalnici Spodnje Savinjske doline. V Arsu pojasnjujejo, da standard kakovosti za atra-zin, to je 0,1 pg na liter vode, v letu 2018 ni bil presežen na nobenem merilnem mestu v Savinjski kotlini. »V zadnjih desetih letih tem obdobju so ga občasno določili na naslednjih merilnih mestih: Trnava, Dolenja vas, Gotovlje, Žalec, Latkova vas, Parižlje in Levec. Vsebnosti atrazina na vseh merilnih mestih upadajo, redko presegajo 25 odstotkov standarda kakovosti in se zadnja leta gibljejo pri meji določljivosti uporabljene analitske metode. Stekleničena voda? Bi potem bilo na nekaterih območjih Slovenije bolje poseči po stekleničeni vodi, čeprav javna komunalna podjetja pozivajo k pitju vode iz pipe? Kaj pravijo v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje? »Načeloma priporočamo pitje vode iz pipe, če na oskrbovalnem območju upravljavec vodovoda ni razglasil ukrepa omejitve ali prepovedi upo- rabe vode iz pipe za pitje in pripravo hrane,« odgovarjajo. Ob tem opozarjajo, da voda s koncentracijami nitratov nad vrednostjo 50 mg/l predstavlja zdravstveno težavo za dojenčke, nosečnice in doječe matere. Uživanje takšne vode zanje ni primerno in je potrebna omejitev uporabe. Prekuha-vanje vode nitratov ne uniči, zaradi izhlapevanja vode se njihova koncentracija lahko celo zviša. V takšnih primerih je bolje piti stekleniče-no vodo. Za trajno zaščito prebivalcev so po njihovem mnenju potrebne obsežnejše rešitve, kot so primerna priprava vode, mešanje in novi viri. Predvsem pa je treba zagotoviti zaščito obstoječih vodnih virov, da bo mogoče tudi v prihodnje piti vodo iz pipe. TATJANA CVIRN A vodni viri so vedno bolj ranljivi, nanje močno vpliva človekovo delovanje. Kmetijska dejavnost je ena od teh. Zaradi nje se tudi na območju Spodnje Savinjske doline že desetletja srečujejo s pojavom nitratov v podtalnici, občasno pa tudi z ostanki pesticidov. Ocena kemijskega stanja podzemne vode Savinjske kotline je zato že vrsto let slaba, saj vsebnosti nitratov ponekod presegajo dovoljene vrednosti 50 mg v litru vode. Kaj konkretno kažejo meritve? Arso vsako leto spremlja kakovost podzemne vode v Spodnji Savinjski dolini, in sicer od leta 1990. V mrežo merilnih mest je bilo lani vključenih 13 merilnih mest, na katerih so strokovnjaki spremljali osnovne fizikal-no-kemijske parametre ter kovine, na bolj obremenjenih merilnih mestih pa tudi pesticide, lahko hlapne or- Obremenitve podzemnih voda - pomembni vplivi St YgustOYiidustr<|sfcc «jpidnevttde l! •/(№№ J komunalnih Ii ^ iti In i h njprjv ^Д! Ocenjena viebnoü nitratov v vodi (rn^/l} u 2Q12 Najbolj znan škodljiv učinek nitratov oziroma nitritov na zdravje je pojav methemoglo-binemije, kjer je moten prenos kisika po telesu. Zaradi posebnosti v razvoju so najbolj ogroženi dojenčki do šestih mesecev, predvsem zalivančki. (Vir: NIJZ) ganske spojine ter ostanke zdravil. Tudi lani so bile na nekaterih mestih presežene vsebnosti nitratov. To velja za tri merilna mesta (Šempeter, Žalec in Parižlje). (2009-2018) smo analizirali 173 vzorcev in v 32 vzorcih (18,5 odstotka vzorcev) občasno določili vsebnost atra-zina, vendar le v sledovih,« vodi na Dravskem polju. Ker so zapisali v odgovoru. V Atrazin? Občasno V reviziji je računsko sodišče opozorilo tudi na prisotnost atrazina v podzemni Povozi žab in izpraznjen ribnik na Goricici Pri ribnikih na Goričici pri Proseniškem so minule dni vozniki povozili na stotine žab, ki se v teh dneh selijo v najbližje ribnike, da lahko poskrbijo za nov zarod. Prostovoljci, ki jim ni vseeno za te ogrožene živali, so pred dnevi šli v akcijo in prenašajo žabe čez cesto. Približno tisoč naj bi jih prenesli do konca tedna. Pobudnica akcije je Barbara Boršič s Ponikve, ki so ji na pomoč priskočili prijatelji in po javnem pozivu tudi lovci iz Šentjurja. A v nedavnem dežju vseeno niso bili kos razmeram in niso uspeli dovolj hitro prenašati množice žab. Boršičeva meni, da je k slabšemu stanju na tem območju letos prispevala nedavna izpraznitev enega od ribnikov, ki so v lasti Ribiške družine Celje. Njen predsednik Štefan Zi-danšek pravi, da se na tem območju žabe selijo vsako leto in da prihaja do povozov, za kar je kriva vedno bolj prometna cesta in ne ribnik ribiške družine. »Gre za prezimovalni ribnik, iz katerega vsako leto v začetku marca preselimo ribe. Ribnik nato izpraznimo in očistimo mulj. Za poseg imamo soglasje direkcije za vode,« pravi Zidanšek. Boršičeva meni, da bi se dalo v prihodnje kljub temu bolje poskrbeti za žabe. Rada bi, da bi ob cesti uredili varovalne pregraje, kakršne postavljajo vsako leto v Kozjanskem parku in z njimi preprečijo vsaj del povozov teh ogroženih dvoživk. Če bi se pri tem povezali, prostovoljci in različna društva, ki skrbijo za živali, bi bil to dodaten plus za varstvo živali tudi na območju ribnikov na Proseniškem. TC Nam država res prepoveduje nabiranje regrata? Prvoaprilska šala izpred nekaj let spomladanskim nabiralcem prve divje solate še danes dviguje krvni tlak. Preveč birokratsko usmerjena država je odgovorna, da še danes marsikdo verjame, kako so nam z nekim predpisom omejili nabiranje regrata na kilogram ali dva. To seveda ni res. Regrat ni zaščiten in ga lahko nabiramo po mili volji. A če ga na črno prodajamo, je zgornja meja zagrožene kazni kar sedem tisoč evrov. Prodaja šopkov zvončkov, telohov, mačic, čemaža, regrata in izdelkov iz čemaža je možna na podlagi Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Kmetijsko gospodarstvo, ki ima to registrirano, lahko prodaja predelane samonikle glive, kostanj, žir, želod, borovnice in druge sadeže. Fizične osebe lahko vse to prodajajo na podlagi registrirane osebne dopolnilne dejavnosti ali katere druge oblike, kot je na primer samostojni podjetnik ali podjetje. V vseh naštetih primerih morajo prodajalci izdajati račune. Če nas podjetniška mrzlica prime le ob navalu regrata, si drugega kot osebne dopolnilne dejavnosti ni smiselno urejati. Z republiške finančne uprave dodajajo, da lahko v tem primeru rastline nabira in prodaja le nosilec statusa in vrednotnice osebno. Račun je sicer treba izdati, vendar ni treba imeti davčne blagajne. »V zvezi z nadzorom lahko pojasnimo, da ne gre za visoko tvegano področje, zato Furs na tem področju ne izvaja ciljno usmerjenih nadzorov. Če na tem področju odkrije prekrškarje, jih seveda obravnava v skladu z zakonom,« so še pojasnili na finančni upravi. Posebej lovili nas torej ne bodo, a ker se šteje, da gre tudi v primeru prodaje regrata za delo na črno, nam grozi kazen od tisoč do sedem tisoč evrov. Zadeva pod črto kljub zelenemu navdušenju torej ni tako pereča, da bi Furs odprl posebno kategorijo »nabiralci regrata«. StO Nagradi zveze za boj proti raku tudi na Celjsko Zveza slovenskih društev za boj proti raku je podelila častne nagrade za predano delo pri preprečevanju raka in njegovem zgodnjem odkrivanju. Med prejemniki sta tudi dve prejemnici s Celjskega. Zlato plaketo je prejela Tatjana Škornik Tovornik, regijska koordinatorica Programa Svit na Celjskem in promotorka zdravja. Srebrno plaketo je prejela Olga Nezman, upokojena višja medicinska sestra in predavateljica. Obe požrtvovalno delujeta kot prostovoljki že vrsto let v Društvu za boj proti raku regije Celje. Kot so dodali v zvezi, ima Škornikova nepogrešljivo vlogo zaradi odličnih organizacijskih sposobnosti in kot prostovoljka izstopa z zavzetim odnosom do dela na področju preprečevanja raka in njegovega zgodnjega odkrivanja. Nezma-nova pa že 15 let vodi kakovostne preventivne delavnice, ki so namenjene podpori posameznikom pri zgodnjem odkrivanju sprememb, ki bi se lahko razvile v bolezen. Obe prejemnici že deset let izvajata projekt Rak dojke - problem sodobnega življenja. SŠol radio celie NT&RC, d. o. o., Prešernova ulica 19, 3000 Celje Si ustvarjalen, pozitiven, vztrajen in iznajdljiv? Verjameš vase in v svoje sposobnosti trženja? Imaš izkušnje na področju trženja medijev in 6. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri? V medijski hiši NT&RC d. o. o. IŠČEMO SODELAVCA, ki zna prepričati in prodati - KOMERCIALISTA Pripravite nalogo: 1. Napišite ponudbo potencialnemu oglaševalcu za prodajo radijskega spota - izdelek po vaši izbiri. 2. Pripravite idejni koncept za prodajo in izvedbo tedenske nagradne igre - po lastni želji. Prijave z življenjepisom, motivacijskim pismom, v katerem natančneje opredelite, zakaj ste prav vi primerna oseba za razpisano delovno mesto, in opravljeno nalogo, sprejemamo do 15. aprila na naslovu razpis@nt-rc.si ali na NT&RC, d. o. o., Prešernova ulica 19, 3000 Celje, s pripisom »Razpis«. Izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola. novi tednik 4 GOSPODARSTVO novi tednik Št. 13, 28. marec 2019 Gorenjsko podjetje Mersteel SSC kmalu v celjski lasti Inpos prehitel Kovintrade Kovintrade bo v Celju dobil resnega tekmeca pri prodaji metalurških izdelkov. 100-odstotni poslovni delež podjetja Mersteel SSC iz Naklega, ki prav tako trguje z metalurškimi izdelki, bo kupilo podjetje Inpos. Lastnik in direktor Ivan Pfajfar načrtov z Mer-steelom SSC za zdaj še ne razkriva, ker posel še ni v celoti končan. Eden od ciljev Kovintrada v prihodnjih letih je namreč prodaja programov z več dodane vrednosti, kar pomeni razrez metalurških izdelkov ter pripravo materiala za dodatno obdelavo in proizvodnjo. Vendar trenutno za takšne dodelavne posle nima primernega prostora. Dobil bi ga z razširitvijo skladišča v Što-rah ali z nakupom Mersteela SSC. Zato je lani za nakelsko podjetje oddal nezavezu-jočo ponudbo in JANJA INTIHAR Mersteel SSC je nastal iz metalurške divizije propadlega Merkurja in je bil del stečajne mase prav tako propadlega podjetja z enakim imenom. Prodaja Mersteela SSC je trajala zelo dolgo, ker tako stečajna upraviteljica Alja Markovič Čas kot tudi upniki niso bili zadovoljni s ponujeno ceno. Nekaj časa je bil med zelo resnimi kandidati za nakup tudi celjski trgovec z metalurškimi izdelki, ki je v gorenjskem podjetju videl predvsem priložnost za krepi- kasneje še zavezujočo, a se je potem umaknil in na nedavni dražbi ni sodeloval. Kot je že pred časom povedal predsednik uprave Marko Starove-ški, bi z združitvijo celjskega in gorenjskega podjetja nastal najbolj uspešen trgovec z metalurškimi izdelki v srednji Evropi. tev svoje ponud be in za širitev dejavnosti. Ker Kovintradu ni uspelo sodelovati pri nakupu nakelskega Mersteela SSC, bo najverjetneje razširil skladišče v Štorah. Za Mersteel pet milijonov evrov V zadnjem poskusu prodaje Mersteela SSC je stečajna upraviteljica spet zbirala ne-zavezujoče ponudbe, oddalo jih je pet podjetij. Ker so bile njihove ponudbe zelo izenačene, se je odločila še za dražbo, na katero je prišel le celjski Inpos. Ta bo zato za Mersteel SSC plačal pet milijonov evrov, kolikor je znašala tudi izklicna cena. Nakup ne vključuje nepremičnin, v katerih deluje nakelsko podjetje. V Inposu so očitno zelo resno računali na uspeh, saj so že pred dražbo ustanovili družbo SPV Mersteel. Kot je dejal direktor Ivan Pfajfar, so se za nakup odločili, ker se Inpos že zdaj ukvarja s prodajo metalurških izdelkov. Prostor zanje bi imeli na Ljubečni, kjer bodo na osmih hektarjih zemljišča kmalu zgradili veliko skladišče. Ivan Pfajfar naj bi v začetku tedna s stečajno upraviteljico Aljo Markovič Čas že podpisal kupoprodajno pogodbo, h kateri morata soglasje dati tudi sodišče in agencija za varstvo konkurence. Foto: GrupA Z napredno televizijo od Velenja do Afrike in Azije »Edino, česar ne moremo, je ogled televizije naprej.« Tako pravijo v velenjskem podjetju Mega M, kjer razvijajo idejo o tem, kako ljudem ponuditi naprednejše gledanje televizije. Gledalcem že ponujajo ogled vsebin, znan pod imenom IP-televi-zija. Družba se med drugim ukvarja še z mobilno telefonijo za poslovne in zasebne uporabnike, z dostopom do spleta, IP-tele-fonijo, na področju informacijskih tehnologij z računalništvom v oblaku. Družinsko podjetje Mega M, ki sta ga leta 2002 ustanovila brata Miran in Matej Meža, vsa leta raste, le med krizo je doživelo rahel padec. Danes ima 30 zaposlenih, ves čas išče tudi nove sodelavce. Precej želenih kadrov najde v regiji, nekaj tudi v drugih kotičkih države. Nedavno sta se ekipi pridružila še sodelavca iz Rusije in z Madžarske. Celotna ekipa se je lani preselila v bistveno večje prostore, in sicer v nekdanjo upravno stavbo Premogovnika Velenje, v tako imenovano stekleno direkcijo v središču mesta. Prostorska stiska je bila namreč ena od bistvenih ovir za nadaljnjo rast. Precej možnosti za širitev ima podjetje tudi v svojem podatkovnem centru v Ljubljani. Eden od direktorjev mag. Matej Meža pravi, da v podjetju od začetkov veliko pozornosti namenjajo razvojnemu oddelku. »Na področju razvoja imamo več zmogljivosti, kot jih potrebujemo. Če bi bil razvojni oddelek zasnovan le v tolikšni meri, da bi zadovoljeval le sprotne potrebe, ne bi imeli možnosti za snovanje novih idej, za kreativno razmišljanje, izmenjavo mnenj. Če imamo več časa, da se ukvarjamo z zadevami, ki niso nujno vezane na tekoče posle, je učinek na dolgi rok bistveno boljši.« Priložnosti na bolj zaprtih trgih Mega M v zadnjem času ponuja telekomunikacijske storitve, kamor sodijo IP-te-lefonija, mobilna telefonija in dostop do spleta, omogoča tudi storitve, povezane z računalništvom v oblaku. Trgovskim verigam v regiji ponuja upravljanje lojalnostnih sistemov oziroma kartic zvestobe, nudi pa tudi sisteme za logistiko, ki omogočajo upravljanje z večjim številom vozil. Kot paradnega konja v zadnjem času razvija IP-televizijo, torej tehnološko naprednejši prenos televizijskega signala. To storitev podjetje ponuja tudi fizičnim uporabnikom. »Doslej smo bili vajeni linearnega gledanja televizije. Oddajnik je oddal vsebino, ki jo je lahko uporabnik gledal le v tistem času. Pri IP-televiziji pa ne gre več za linearen prenos signala, temveč za ogled nazaj. Gledalec lahko gleda točno tiste oddaje, ki jih želi. Želene vsebine lahko išče glede na ključne besede ali po priporočilnem sistemu,« je Eden od direktor podjetja Mega M mag. Matej Meža povedal Meža. In dodal, da podjetje ta sodoben sistem gledanja televizije v Sloveniji že trži v sodelovanju s kabelskimi operaterji. Velenjska družba svoje glavne priložnosti vidi na tradicionalno nekoliko bolj zaprtih azijskih trgih in na Bližnjem vzhodu. Po njenih storitvah povprašujejo še v Egiptu oziroma Severni Afriki, a tudi na zahodnem Balkanu. Podjetje, ki je lani imelo malo več kot tri milijone evrov prometa, je imelo v preteklosti približno 20-odstotno rast. Leta 2017 so čisti prihodki od prodaje po podatkih javno dostopnih evidenc znašali 2,5 milijona evrov, podjetje je imelo skoraj 393 tisoč evrov dobička. Matej Meža pravi, da je za točne napovedi letošnjega poslovanja sicer še prezgodaj. »Po prvih dveh mesecih se rast nadaljuje približno v enakem tempu kot doslej, kako bo naprej, bomo videli.« TS, foto: SHERPA Mega M se je lani preselil v bistveno večje prostore, in sicer v nekdanjo upravno stavbo Premogovnika Velenje v središču Velenja. Največje nakupovalno središče tudi lani poslovalo dobro Celjski Citycenter še naprej ostaja največje nakupovalno središče v regiji. Čeprav je zaradi spremenjene zakonodaje lani imel šest dni več zaprta vrata kot v letu 2017, je imel enak obseg prometa, tudi kupcev je bilo približno toliko kot predlani. Vodja centra Darja Lesjak je povedala, da so v Citycentru lani ustvarili 112 milijonov evrov prometa in imeli 5,5 milijona kupcev. Vsak od njih je torej v povprečju zapravil malo več kot 20 evrov. Citycenter zaposluje 850 ljudi in je drugi največji zaposlovalec v Celju, takoj za cinkarno. Darja Lesjak upa, da jim bo tudi letos uspelo doseči takšne prihodke kot lani. Večjih naložb tokrat ne načrtujejo, bodo pa poskrbeli za več manjših naložb, vrednih od 100 tisoč do 250 tisoč evrov. Namenjene bodo še boljši ponudbi in še boljšemu počutju obiskovalcev. JI Naložbe za zanesljivejšo oskrbo z elektriko Elektro Celje je končal dve večji naložbi v Zgornji Savinjski dolini. S prvo je povečal zanesljivost obratovanja elektroenergetskega omrežja na območju Logarske doline, z drugo je omogočil povečanje porabe električne energije na širšem območju Ljubnega. Potem ko sta snegolom in vetrolom leta 2017 močno poškodovala distribucijsko omrežje na območju Savinske regije, so se v Elektru Celje odločili, da bodo povečali zanesljivost oskrbe v Zgornji Savinjski dolini. Pokablili so malo več kot 18 kilometrov vodov in obnovili sedem transformatorskih postaj. Naložba je bila vredna 1,7 milijona evrov. Letos bodo dokončali še gradnjo povezovalnega srednjenapetostnega kablovoda Koprivna proti Črni na Koroškem. Za drugo pomembno naložbo, vredno 2,5 milijona evrov, se je Elektro Celje odločil na območju Ljubnega. Podjetje KLS je namreč napovedalo, da v prihodnosti načrtuje povečanje odjema električne energije. Celjska elektrodistribucijska družba je zato poskrbela za nov devet kilometrov dolg sre-dnjenapetostni kablovod, ki bo v tem delu Zgornje Savinjske doline izboljšal tudi zanesljivost napajanja z električno energijo. JI GOSPODARSTVO 5 Poslovanje Mlekarne Celeia v letu 2018 Kljub odlični prodaji izguba V največji mlekarni v slovenski lasti so lani za 4 odstotke povečali prodajo na domačem trgu in od slovenskih kmetov odkupili približno 100 milijonov litrov mleka. To je nekoliko manj kot leto prej, a so zabeležili približno 61 milijonov evrov prometa, kar je za 2 odstotka več kot v letu 2017. Trgu so predstavili uspešno inovacijo, probiotični jogurt LCA brez dodanega sladkorja in sladil, ki mu je Inštitut za nu-tricionistiko podelil certifikat Inovativno živilo 2019. Kljub vsemu je poslovni rezultat podjetja nekoliko slabši od načrtovanega. LEA KOMERICKI KOTNIK Kot je razkril direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakob, je družba po petih zaporednih dobičkonosnih letih lani poslovala z izgubo. Mlekarna Celeia, ki je imela ob koncu leta 2017 za pol milijona evrov dobička, je lani ustvarila 61 milijonov evrov prihodkov in pridelala izgubo v višini 270 tisoč evrov. Na slabši poslovni rezultat je vplivalo več dejavnikov, glavni razlog za to so predvsem cenovne razmere na evropskem trgu, pojasnjuje Jakob. »Močno je strmoglavila cena sirotke na evropskem trgu, a tudi cena sirov ni dosegla vrednosti, kot smo jih načrtovali. Višja je bila povprečna odkupna cena mleka, oktobra smo mora- li, da bi zadržali zaposlene, dvigniti plače.« Po besedah direktorja so se lani veliko ukvarjali tudi z iskanjem ustreznega kadra, primanjkuje jim predvsem moških rok. Prvič v dvajsetih letih se je zgodilo, da zaradi pomanjkanja zaposlenih niso uspeli slediti naročilom. Danes je v družbi zaposlenih 228 ljudi, letos bodo zaposlili še vsaj šest novih sodelavcev. Nove sirarne (še) ne bo? V zadnjih letih veliko stavijo na razvoj in proizvodnjo sirov in podobno bo tudi letos. Odločitve o tem, ali bodo v Arji vas zgradili povsem novo sirarno, sicer še niso sprejeli. Cenejša možnost, ki ne vključuje bančnih posojil, je, da bi proizvodnjo posodabljali postopoma. »Letos bi zamenjali kotle in modele, prihodnje leto bi postavili novo stiskalnico in uredili slanico. Investicija v povsem novo sirarno je namreč precej visoka, vredna približno 9,5 milijona evrov, za kar bi se moralo podjetje močno zadolžiti. To je tudi zelo tvegano. Tako je verjetnejši scenarij postopna posodobitev. Septembra že načrtujemo namestitev kotlov in novih modelov,« je pojasnil direktor. In napovedal: »Potrošnike kmalu čakata razširjena ponudba in prenovljena podoba naših sirov, ki nosijo znak Izbrana kakovost Slovenija in so brez GSO. Dodatno noto kakovosti jim daje znak Višja kakovost, kar pomeni, da so proizvedeni brez konzervansov, tudi tistih, ki so sicer po zakonu dovoljeni.« Ponosni na certifikate Marjan Jakob pravi, da znak, ki ga podeljuje ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za proizvajalce pomeni predanost skrbi za potrošnika ter razvoju slovenskega podeželja in mlekarstva. »Doseganje višje kakovosti poltrdih sirov Zelene doline omogoča poseben postopek predelave mleka. Zaradi temeljite obdelave mleka, pasterizacije in mehanskega odstranjevanja bakterij in spor iz mleka so siri obstojni in boljše kakovosti brez pomoči konzervansov, ki jih zakon sicer dovoljuje.« Ob tem je Mlekarna Celeia tudi prvi slovenski proizvajalec s certifikatom Pridelano/ proizvedeno brez GSO, kar zagotavljajo že kmetje s skrbjo za krmo svoje živine. »S certifikatom zagotavljamo, da živali za oddajo mleka niso krmljene z gensko spremenjenimi rastlinami ali krmnimi mešanicami, ki bi bile proizvedene iz gensko spremenjenih rastlin. Prav tako so dodatki v proizvodnji živil brez gensko spremenjenih organizmov. Gre za nadzorovan sistem certificiranja od proizvodnje osnovne surovine do končnega živila. In temu bomo ostali predani tudi v prihodnje,« pojasnjuje Marjan Jakob. Glavnina ostane doma Za celjsko mlekarno je najpomembnejši domači trg, kjer proda 77 odstotkov izdelkov, 23 odstotkov jih izvozi, največ v Bosno in Hercegovino, sledita Hrvaška in Italija. Izvaža sicer v 12 držav po Evropi. Kot še poudarja Jakob, se bodo tudi v prihodnje osredotočili na razvoj in ponudbo kakovostnih slovenskih proizvodov ter sledili smernicam v mlečni industriji o zmanjševanju sladkorjev in maščob v izdelkih. Foto: arhiv NT (GrupA) Celjske mesnine z še višjim dobičkom V Celjskih mesninah, kjer so lani v primerjavi z letom prej povečali prihodke in čisti dobiček, letos spet napovedujejo za najmanj deset milijonov evrov naložb. V Celju in v Pr-šutarni Lokev bodo povečali proizvodne zmogljivosti in uvedli še nekaj drugih novosti. Celjske mesnine so lani ustvarile 85 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 2,8 milijona evrov čistega dobička. Celotna skupina, v kateri so še Radgonske gorice, pršutarna na Krasu in podjetje Ledas, je lani imela 100 milijonov evrov prihodkov in približno 5 milijonov evrov čistega dobička. Direktor Izidor Krivec rast prodaje pričakuje tudi letos, čisti dobiček naj bi bil takšen kot lani. NE PREZRITE Intervju z Izidorjem Krivcem strani 26-27 »Letos bo poslovanje težje kot lani, saj pričakujem rast stroškov in težave pri iskanju delovne sile, zagotovo pa se bodo spet zgodile kakšne afere, ki negativno vplivajo na prodajo. Leto 2019 bo vsekakor zahtevno, vendar verjamem, da ga bomo uspešno končali,« pravi Krivec. Celjske mesnine so lani za naložbe namenile 2,5 milijona evrov, letos bo ta številka občutno višja, napoveduje Izidor Krivec. »Letos so naši načrti bolj smeli. V pršutarno, kjer bomo podvojili obseg proizvodnje kraških pršutov, bomo vložili približno 5 milijonov evrov. V Celju načrtujemo od 5 do 10 milijonov evrov naložb. Vsega najbrž letos ne bomo uspeli narediti, zato bomo kaj morali prestaviti na naslednje leto,« napoveduje Izidor Krivec. Celjske mesnine bodo v Celju s popolnoma novim oddelkom povečale zmogljivosti za narezovanje klobas, nov oddelek bodo zgradile tudi za zorjenje govejega mesa. Ker v podjetju močno povečujejo nakup in zakol slovenskih prašičev, bodo razširili hladilnice za sveže svinjsko meso in postavili nove linije za tako imenovano mikro-konfekcijo. JI Gorenje z rekordno izgubo Skupina Gorenje je lani ustvarila zelo visoko izgubo, znašala je 111,4 milijona evrov. Približno tretjina izgube je posledica slabšega poslovanja, ostalo so slabitve zalog in drugih sredstev. Negativni izid matične družbe je še višji, saj se je rdeča številka ustavila pri 127 milijonih evrov. Družbe v Skupini Gorenje so lani ustvarile 1,184 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 1,7 odstotka manj kot v letu 2017. V Gorenju pojasnjujejo, da je izguba posledica prestrukturiranja. Minulo leto je bilo za skupino prelomno, saj je dobila novega lastnika, kitajsko korporacijo Hisense. Strateški proces je sicer bil hiter in učinkovit, vendar so bili v vmesnem času zaradi negotovosti o izidu tega procesa in tudi o bodoči vlogi Gorenja v skupini Hisense poslovni partnerji, kupci in dobavitelji zadržani do družbe. V prvi polovici leta je bilo poslovanje v skladu z načrti, še pojasnjujejo v Velenju, v drugem polletju se je prav zaradi te negotovosti partnerjev poslabšalo. Skupina je največji padec zabeležila pri industrijskih poslih, saj so kupci postali zelo previdni. Brez padca teh poslov bi v osnovni dejavnosti dosegli rast prihodkov v primerjavi z letom 2017, poudarjajo v Gorenju. Večino ali 91 odstotkov prihodkov so ustvarili v osnovni dejavnosti gospodinjskih aparatov. Rast so dosegli predvsem na trgih vzhodne Evrope, to je na Madžarskem, v Ukrajini, Bolgariji in na Češkem, ter na trgih, kjer prodajajo izdelke blagovne znamke Asko. Manj prihodkov je skupina ustvarila v zahodni Evropi, kjer je na slabšo prodajo vplivala močna konkurenca. JI MODNA REVIJA CITYCENTER CELJE PETEK, 12. 4. 2019, OB 18. URI MODNA REVIJA ZA NAJMLAJŠE SOBOTA, 13. 4. 2019, OB 11. URI e m 'center Celje 6 IZ NAŠIH KRAJEV novi tednik Št. 13, 28. marec 2019 Znanje jezika odpira vrata v svet CELJE - Mednarodni dan frankofonije obeležujejo francosko govoreči po vsem svetu. V Sloveniji se mu mladi, ki se učijo francoščino, pridružujejo s Franko-fonskim dnem, ki je bil v torek že 21. po vrsti. Tokrat je bila prireditev v Modri dvorani Celjskega sejma, kjer so predstavili učenje jezika od osnovne šole do fakultete. Med nastopajočimi so bili tudi mladi iz naše regije, kjer se je francoščino že od nekdaj učilo veliko otrok. Med drugimi so nastopili učenke in učenci OŠ Vransko in POŠ Tabor ter dijaki I. gimnazije v Celju in Gimnazije Lava. Z mentorji so pokazali, da lahko sodoben pouk presega standarde učnih načrtov in izobražuje za življenje. Organizatorji so v pogovoru s književnico Tanjo Tuma, ki ima enoodsvojihčrtic prevedeno v francoščino, želeli pokazati uporabnost znanja tega jezika, katerega učenje sicer zahteva malo več truda, a znanje odpira vrata v svet. Prireditev je pripravil Zavod RS za šolstvo v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter s Francoskim inštitutom v Sloveniji. TC VODOVOD KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje PREDVIDEN PLAN PRAZNJENJ GREZNIC IN MKČN 27019 PREDVIDENO V MESECU NASELJE april VIZORE OBČINA VOJNIK HOMEC LANDEK VINE LEMBERG PRI NOVI CERKVI HRENOVA RAZDELJ NOVAKE NOVA CERKEV maj VIŠNJA VAS VOJNIK LINDEK BELI POTOK PRI FRANKOLOVEM LIPA PRI FRANKOLOVEM ZABUKOVJE DOL POD GOJKO STRAŽA PRI DOLU STRAZICA CELJE - Predstavitev mesta na hrvaški televiziji Lani je prenočilo 3.500 hrvaških gostov V minulem letu je v Celju po uradnih statističnih podatkih prenočilo 3.500 hrvaških turistov. Hrvaška je tako za knežje mesto med najpomembnejšimi turističnimi trgi, takoj za Nemčijo, Italijo in Avstrijo. ROBERT GORJANC »Največ nočitev ustvarijo hrvaški gostje januarja, februarja in septembra. Tako pri primerjavi zadnjih petih let beležimo povečano število hrvaških gostov, ki se za obisk Celja pogosteje odločajo v po-mladno-poletni turistični sezoni: gre predvsem za goste, ki so nameščeni v zdraviliščih. Večji obisk dnevnih gostov s sosednje Hrvaške zadnja leta opažamo tudi v času Pravljičnega Celja,« so nam v Zavodu Celeia Celje (ZCC) predstavili zanimanje hrvaških turistov za obisk Celja. Med turisti s Hrvaške, ki obiščejo Celje, tako beležijo porast družin z otroki; slednje prihajajo predvsem iz bližnjega Zagreba in Istre. Hrvaški gostje, ki ustvarijo nočitve, sicer pogosto pov- prašujejo po zimski turistični ponudbi. »Treba je vedeti, da je Celjska koča priljubljen potovalni cilj Hrvatov predvsem januarja in februarja. V poletni turistični sezoni beležimo porast hrvaških gostov tako pri obisku Starega gradu Celje kot tudi med obiskovalci starega mestnega jedra, kjer povprašujejo tako po ogledih muzejev kot tudi po kulinari-ki,« je pojasnila Jerneja Kolar, predstavnica za odnose z javnostmi ZCC. »Po lepi naši« za krepitev prepoznavnosti Na podlagi vseh teh podatkov torej ni presenetljivo, da so se v zavodu Celeia za krepitev prepoznavnosti knežjega mesta na hrvaškem trgu od- ločili za sodelovanje v najbolj gledani hrvaški televizijski oddaji Po lepi naši (Lijepom našom) - mostovi kulture. Oddaja bo predstavila Celje, njegove zgodovinske in kulturne znamenitosti. V obliki javnega snemanja štiriurne prireditve, na kateri so nastopili slovenski in hrvaški glasbeni izvajalci, folklorne skupine kul-turno-umetniška društva ..., je pred dnevi nastala v polno zasedeni dvorani Golovec. Na sporedu prvega programa HRT bo predvajana v dveh delih, v soboto, 30. marca, in teden kasneje, 6. aprila. Opazna promocija na hrvaškem trgu Hrvaška je kot ciljni trg izvajanja promocijskih dejavnosti v rednem programu dela zavoda Celeia že od leta 2011. Promocijo Celja in Dežele Celjske zavod izvaja samostojno, saj Slovenska turistična organizacija (STO) na hrvaškem trgu ne izvaja sejemskih nastopov in drugih promo- cijskih dogodkov. »Tako se v ZCC vsako leto udeležujemo Dnevov slovenskega turizma v Zagrebu, ki so bili sicer lani prvič izvedeni v Splitu, celjska predstavitev pa je naletela na velik odmev. Redno smo prisotni tudi na sejmu Place2Go v Zagrebu, kjer smo praviloma najbolj izpostavljena slovenska turistična destinacija. Prav tako redno pripravljamo študijske obiske za tour operaterje in hrvaške novinarje, zaradi omejenih finančnih sredstev pa ne oglašujemo v hrvaških medijih,« so še sporočili iz ZCC. Lani so za hrvaški trg izvajali tudi digitalno kampanjo za obisk decembrskega Pravljičnega Celja. Letni proračun za izvajanje promocije na hrvaškem trgu sicer znaša približno šest tisoč evrov. V prihodnjih letih bodo v zavodu Celeia za doseganje ciljnih javnosti na hrvaškem trgu okrepili predvsem digitalno promocijsko kampanjo. Foto: SHERPA Začetek preobrazbe nekdanjega Teka CELJE - V teh dneh so se začela gradbena in ureditvena dela za izvedbo projekta Generator v stavbi nekdanje veleblagovnice Teko. Ta legendarna celjska stavba bo tako v približno letu precej spremenila svojo zunanjo podobo, še precej bolj živahna podoba in dogajanje se obetata v notranjosti stavbe. Izvajalec del je podjetje Remont, ki bo zamenjalo strešno kritino in okna ter obnovilo prvo, drugo in tretje nadstropje stavbe ter vse inštalacije. Prav tako bo izvedena rekonstrukcija severnega vhoda in fasade z dograditvijo vhodne avle ter dvigalnega jaška s panoramskim dvigalom. Obnova notranjosti stavbe je namenjena ureditvi prostorov za poljudnoznanstveni park, v katerem bodo predstavljeni z regijsko industrijo in zgodovino mesta povezani tematski sklopi: tehnologije prihodnosti, energija in obnovljivi viri, astronomija, fizika, matematika, delovanje človeškega telesa, področje zdravja in gibanja ... V tretjem nadstropju bo urejen tudi prostor za vzpostavljanje in delovanje zagonskih podjetij ter za inovativne po- sameznike, za mala in srednja ter visokotehnološka podjetja. V prenovljeni stavbi bo nove prostore dobil tudi Inkubator savinjske regije. Projekt Generator celjska občina izvaja v tesnem sodelovanju z lokalnimi šolami in gospodarstvom. Rok za izvedbo gradbenih del je osem mesecev. V občini pričakujejo, da bi park za obiskovalce lahko odprli v prvi četrtini prihodnjega leta. Celotna vrednost projekta trenutno znaša malo manj kot 6 milijonov evrov, od tega je delež evropskih sredstev več kot 3,6 milijona evrov. Za opremljanje tehno-loško-znanstvenega parka je predvidenih milijon evrov. RG IZ NAŠIH KRAJEV 7 Fontana je sestavljena iz dveh delov - vodnega in pivskega. Vodna fontana simbolizira čisto pitno slovensko vodo, ki je osnova vsakega kakovostnega piva, pri pivski fontani pa lahko obiskovalci poskušajo piva iz šestih pip. * v ŽALEC - Vse pripravljeno za odprtje četrte sezone fontane piva Obeta se vrsta novosti Turistična zanimivost, ki je posvečena slovenskemu hmeljarstvu in pivovarstvu ter je Žalec pred tremi leti postavila na svetovni turistični zemljevid, bo ponovno zaživela to soboto. Četrta sezona bo postregla z nekaj novostmi. Poleg prenovljene tržnice, ki naj bi bila dokončana prihodnji mesec, najbolj odmeva nov virtualno-resničnosti film Virtualno doživetje zelenega sveta, ki bo od sobote na ogled v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. SPELA OŽIR Žalčani so do zdaj pri fona-tni prodali več kot 145 tisoč vrčkov piva in stočili več kot 80 tisoč litrov piva, s čimer so krepko presegli prvotne načrte. Vodja programa turizem v žalskem zavodu za kulturo, šport in turizem Sabina Palir pravi, da tudi letos pričakujejo obiskovalce z vseh koncev sveta. »Aprila, maja, junija, septembra in oktobra je največ skupin, medtem ko v poletnih mesecih prevladujejo individualni gostje, med katerimi je največ Italijanov.« Tudi letos bodo lahko degusti-rali pivo iz šestih pip. Iz prve bo teklo lokalno pivo Kukec z zgodbo očeta slovenskega hmeljarstva in pivovarstva, iz druge ambasadorjevo pivo, iz tretje slovenski ležaki, iz četrte piva savinjsko-šaleške regije, iz pete trendovska piva in iz šeste eksperimentalna piva Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Vsega skupaj se bo predstavilo 23 pivovarjev s 27 različnimi pivi, varjenimi izključno s slovenskim hmeljem. Ponudniki in njihova piva bodo letos prvič predstavljeni na enotnem letaku. Za več pivskega užitka Poleg dosedanjega šest-decilitrskega vrčka Oskarja Kogoja, ki bo še naprej stal osem evrov, bosta letos prvič v ponudbi vrčka z degustacij-sko količino desetih in treh decilitrov. Zadnji bo na voljo le izjemoma, ob posebnih dogodkih. Prvi bo stal deset in drugi šest evrov. Nekaj denarja bodo obiskovalci lahko porabili tudi za spominek, ki ga sestavljata steklenica lokalnega piva Kukec in vrček ter predstavlja eno od številnih novosti letošnje sezone, ki tudi letos ne bo minila brez posebnega ambasadorja. Do zdaj sta bila to Tadej Toš in skupina Tabu. Kdo bo letošnji častni pokrovitelj, zaenkrat ostaja skrivnost. Razkrili ga bodo v soboto zvečer, ko bodo tudi uradno zakorakali v novo sezono. Na ploščadi pri fontani bodo pripravili pester glasbeni, kulinarični in družabni program ter premi-erno predstavitev novega vir-tualno-resničnostnega filma Virtualno doživetje zelenega sveta. Hmeljski svet v virtualni resničnosti Obiskovalci si bodo lahko od aprila v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije 140-letno tradicijo hmeljarstva in njegovega vpliva na življenje na tem območju ogledali z virtualnimi očali v 360-stopinjski 3D-tehniki. »Občudujem idejo in pogum Občine Žalec, da se je odločila za pripravo takšnega filma. Virtualna resničnost je nekaj novega, v Sloveniji pa trenutno še ni veliko organizacij, ki bi si upale lotiti takšnega projekta,« pravi režiser filma Alen Pavšar. Ustvarjalci filma so ob znatni podpori predsednice Etnološkega društva hmeljarska vas Šempeter Nevenke Jelen uredili njivo, na kateri so celo leto spremljali rast hmelja in kot nekoč opravljali opravila, povezana z njim. Gledalec tako za dvanajst minut postane del hmeljarskega sveta, ki je med drugim prinašal tudi pestro družabno in ljubezensko življenje. Pri nastajanju filma, ki je stal približno dvajset tisoč evrov, so moči združili Občina Žalec, tamkajšnji zavod za kulturo, šport in turizem ter Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije Celje, ki je med drugim sodelovala pri razvoju 3D-animacije, s katero so po-ustvarili hitro rast hmelja in ga vstavili v realni posnetek. Od Piva in pajsa do Hopsa na kolo Na ploščadi ob fontani piva bo od junija do konca oktobra že tradicionalno več spremljajočih dogodkov, ki so jih tudi letos združili pod imenom Festival Zeleno zlato. Eden od vrhuncev dogajanja bo Teden okusov Zeleno zlato sredi septembra. »Fontana ni samo prostor za druženje, temveč lahko v njeni neposredni bližini ljudje doživljajo tudi različne dejavnosti. Tudi letos jim bodo na voljo plaža, knjižnica in >kuhna« pri fontani<,« pravi Palirjeva, ki jo veseli, da jim je tudi na tem področju uspelo vnesti nekaj novosti. Ena od njih je Pivo za vas oziroma Beer Village, ki bo združeval gostinske ponudnike blagovne znamke Zeleno zlato, lokalne pridelovalce, pivovarje fontane piv in hmeljarje. »Brez dobre hrane ni dobre turistične ponudbe, zato že nekaj časa razvijamo kulinarični program. S tem namenom bomo maja predstavili kulinarično turo Pivo in pajs, ki bo namenjena največ sedmim ljudem, na njej pa bodo spoznali kulinariko certificiranih gostinskih ponudnikov in pivo, turistične znamenitosti in lokalne pivovarne,« še dodaja vodja programa turizem, ki s sodelavci ni pozabila niti na kolesarske navdušence, za katere je ravninska Spodnja savinjska dolina kot nalašč. V času kolesarske dirke po Sloveniji bo namreč športni dogodek Hops na kolo, ki bo obsegal kolesarjenje med hmeljišči. Še vedno preveč hrupa ŽALEC - Podjetje Omco Metals Slovenia, nekdanji Ferralit, je v torek popoldne pripravilo dan odprtih vrat, na katerem je predstavilo vse omilitvene ukrepe, ki jih je izvedlo v zadnjih letih, da bi zmanjšalo okoljske obremenitve. Tamkajšnji prebivalci, združeni v civilno iniciativo, še vedno vztrajajo, da livarna kljub vsem prilagoditvam še vedno prekomerno onesnažuje okolje s hrupom in prašnimi delci. Ali je to res, bodo enkrat za vselej pokazale neodvisne trimesečne meritve, ki jih je naročila Občina Žalec. »Močan hrup, ki prihaja iz podjetja, nam največ težav povzroča ponoči, kar je še posebej izrazito v topli polovici leta, ko imamo okna in vrata odprta. Sredi noči se prebujamo, dnevno posedanje na balkonu je nemogoče,« opozarja predstavnik civilne iniciative in eden najbližjih sosedov livarne Alojz Morinc. Da bi zmanjšalo okoljske obremenitve, je podjetje Omco Metals Slovenia, ki se ukvarja z izdelovanjem odlitkov za steklarsko in strojno industrijo, po besedah direktorja Borisa Podgorška od leta 2017 do danes izvedlo več omilitvenih ukrepov, skupaj vrednih približno 600 tisoč evrov. »Razmere so res nekoliko boljše, a še vedno ne dovolj za normalno življenje. Da bomo od pomladi do jeseni lahko normalno preživljali čas pred hišo, bodo morali še kar nekaj postoriti,« še dodaja Morinc. Vodja projekta omilitvenih prilagoditev v podjetju Drago Pusovnik je pojasnil, da jakost hrupa glede na njihove meritve v nočnem času ne presega 48 decibelov, kolikor je dovoljena mejna vrednost, a bodo kljub vsemu v sodelovanju z iniciativo še naprej iskali načine, kako še dodatno zmanjšati hrup. Člane iniciative te vrednosti ne prepričajo, saj pravijo, da lahko podjetje v času meritev prilagodi oMCO METALS I proizvodni proces. Prav tako drugačno sliko kažejo meritve hrupa, ki jih je Občina Žalec dobila v projektu LAS Okolj-sko osveščeni, ko je hrup beležila na enajstih različnih lokacijah po občini. Meritve s senzorskimi merilniki so po besedah strokovne delavke v občini Marjane Kopitar občasno pokazale prekoračitve, a so zgolj informativnega značaja in izmerjene v času poskusnega delovanja livarne. Podjetje Omco Metals Slovenia, ki se ukvarja z izdelovanjem odlitkov za steklarsko in strojno industrijo, kar 95 odstotkov proizvodov pa izvozi, deluje na mestu nekdanjega Ferralita, ki je v Žalcu začel delovati leta 1963. Omco Metals sicer združuje tri podjetja v Sloveniji, Belgiji in Romuniji. Za neodvisne meritve Da bi zadevi končno prišli do dna, so se v Občini Žalec odločili, da naročijo trimesečne nepretrgane meritve hrupa, za kar so v letošnjem proračunu zagotovili približno dvajset tisoč evrov. Med prispelimi ponudniki bodo že ta teden izbrali pooblaščenega izvajalca, ki naj bi nato že aprila začel meriti jakost hrupa. »Civilna iniciativa pravi, da je bolje, da imamo kontinuirane meritve v daljšem časovnem obdobju kot tedenske v različnih delih leta. Tudi na to smo pristali,« pravi župan Janko Kos. Merilna mesta bodo izbrali s predstavniki iniciative, da ne bo prihajalo do dvomov in bodo lahko končno potrdili ali ovrgli dosedanje podatke. »Če bomo ugotovili, da so dovoljeni parametri preseženi, potem bo moralo podjetje z dodatnimi ukrepi zmanjšati obremenitve ali potegniti kakšne druge poteze, kot je zmanjšanje obsega proizvodnje ali karkoli drugega,« še dodaja župan. ŠO 8 IZ NAŠIH KRAJ EV Sl SfÄ PODČETRTEK - Denacionalizacijsko vprašanje gradu končno rešeno Občina bo prestavila v višjo prestavo Evropsko sodišče za človekove pravice je kot nesprejemljivo zavrnilo pritožbo treh dedičev nekdanjega veleposestnika Ferdinanda Attemsa glede vračila premoženja. Ti so v denacionalizacijskem postopku v zvezi z gradom Podčetrtek državi Sloveniji očitali kršenje pravic do poštenega sojenja, mirnega uživanja premoženja in učinkovitega pravnega sredstva. Sodišče je pritrdilo državi. SASKA T. OCVIRK Grad s posestvom je bil po drugi svetovni vojni zaplenjen pravnim naslednikom družine Attems. Pritožniki naj bi pričakovali, da jim bo premoženje vrnjeno na podlagi Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij in sodne prakse, vendar je bil njihov zahtevek zavrnjen. Pritožnikom so sporno premoženje najprej vrnili s pravnomočnim sklepom, ustavno sodišče pa je odločilo drugače. Trije pritožniki so pred Evropskim sodiščem za človekove pravice zahtevali povračilo ne-premoženjske škode, in sicer vsak trideset tisoč evrov, ter povračilo premoženjske škode v višini 11,1 milijona evrov. Ta škoda naj bi nastala kot posledica kršitve evropske konvencije o človekovih pravicah v postopkih pred slovenskimi sodišči. Evropsko sodišče za človekove pravice je z zadnjim sklepom zadevo razglasilo za nesprejemljivo. Deset let zvezanih rok Prav nerešeno denacionalizacijsko vprašanje je bilo razlog, da občina Podčetr- tek ni odločneje posegala v reševanje lastniškega spora s sedanjimi lastniki iz družine Zečević. Kot pravi župan Peter Misja, bi v nasprotnem primeru lastništvo gradu uredili že pred desetletjem. »Tako smo se taktično nekoliko umaknili. Če bi se tožba razpletla drugače in bi bil grad v lasti Občine Podčetrtek, bi bila tudi iztože-na odškodnina breme občine.« Zdaj se občina dejavneje vrača k dolgoletnim načrtom. »Tudi če ne bomo uspeli z lastniki takoj najti skupnega jezika, bomo na gradu marsikaj uredili. Načrtujemo nekaj nujnih obnovitvenih in zaščitnih del, posledično bomo vknjižili svo- jo lastniško pravico do dela stavbe. Lahko rečemo, da bomo do konca leta grad zaščitili pred nadaljnjim propadanjem ter vdiranjem nezaželenih obiskovalcev in vandalov.« Občina je doslej s tožbo pridobila 20-odstotni lastniški delež gradu. »Že nekaj časa je bila odstranjena blokada premoženja, vendar so bile še odprte tožbe v tujini. To je zdaj končano. Zdaj bomo lahko k zadevi pristopili bistveno bolj odločno kot doslej,« pravi Misja. V nadaljevanju si bodo prizadevali najti strateškega kupca, ki bi bil pripravljen grad obnoviti v turistične namene. Foto: arhiv NT (SHERPA) Na ogled izjemno ohranjene freske CELJE - Mestna občina je zgradila podzemni objekt za zaščito arheoloških ostalin, ga z dvema podzemnima hodnikoma povezala s kletjo Stare grofije in s tem končala malo več kot 1,5 milijona evrov vredno celovito obnovo Muzejskega trga. Ko bodo končana tudi restavratorska dela, bo razstava dragocenih arheoloških najdb, ki pričajo o bogati zgodovini Celja, odprta za javnost. Odlično ohranjene freske, ki so jih arheologi med obnovo trga odkrili v kompleksu rimskodobne vile, so izjemne in zelo redke, zato v občini verjamejo, da bodo privabljale številne domače in tuje turiste. Obnova Muzejskega trga, ki je v celoti zavarovan kot arheološki in naselbinski spomenik, se je začela leta 2017. Celjska občina je obnovila celotno gospodarsko infrastrukturo, položeni so bili novi tlaki, nameščeni nova urbana oprema ter javna razsvetljava. Postavljen je bil pitnik, posajena so nova drevesa, pred kratkim so bili nameščeni tudi podzemni zbiralniki komunalnih odpadkov. Obnovljenih je bilo 2.873 kvadratnih metrov trga. Povrnjena sta njegov nekdanji ugled in privlačnost, s čimer je poudarjena njegova zgodovinska vrednost. Hkrati je bilo obnovljenega tudi približno 800 kvadratnih metrov trga Na okopih, kjer je občina uredila manjše parkirišče in skladno z zahtevami celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zgradila opečnat zid. Ta razmejuje parkirišče in prehod, ki Gosposko ulico povezuje s Savinjskim nabrežjem. Celovita obnova Muzejskega trga in dela trga Na okopih je z arheološkimi raziskavami stala malo več kot milijon evrov, gradnja podzemnega objekta s hodnikoma in arheološkimi raziskavami pa malo več kot pol milijona evrov. Denar je Mestna občina Celje zagotovila v občinskem proračunu. RG, foto: Matej Novak, RCP KOZJE - V mogočni stavbi v trškem jedru je bil nekoč sedež pomembne blagovne znamke Mont Kozje. Trenutno je stavba v lasti javnega zavoda Kozjanski park. Ta bo svoj sedež ohranil v Podsredi, zato je stavba v Kozjem zdaj za približno tristo tisočakov na voljo najboljšemu kupcu. Po stečaju in opustitvi proizvodnje podjetja Mont je stavbo kupil javni zavod Kozjanski park. V njej naj bi bil sedež uprave z večino dejavnosti zavoda. A kot pravi direktorica Mojca Kunst, so se stvari obrnile drugače. Sredstev za obnovo v zadnjih dvajsetih letih ni bilo. »V zavodu Kozjanski park smo se dokončno odločili, da bomo ostali v Podsredi. S svojim delovanjem ohranjamo trg živ in tudi prostora za širitev imamo v bližnjih dveh hišah še dovolj.« Trenutno so v dvorcu v Kozjem še najemniki, v enem delu stavbe obratuje manjša proizvodnja. Ali bodo omenjeni najemniki, bližnja podjetja ali občina našli svoj interes ob prodaji, še ni znano. A Kunstova s prodajo ne želi odlašati. »Kot lastniki tudi v prihodnje v stavbo ne želimo vlagati. Hkrati ne moremo dopustiti, da bi še bolj propadala. Z vidika celotne občine bi bilo prav, da hišo kupi strateški lastnik, ki bi v njej videl možnost odpiranja novih delovnih mest oziroma razvoj katere od dejavnosti. To bi bila za celotno Kozje izjemna pridobitev.« Stavba meri približno 1.600 kvadratnih metrov, k temu sodi še 3.500 kvadratnih metrov funkcionalnega zemljišča. Izhodiščna vrednost je 334 tisoč evrov. Ponudbe zbirajo do 16. aprila. StO novi tednik I radio celie V znamenju izrednih tem LAŠKO - Predvidena rutinska obravnava poročil o delovanju javnih zavodov v minulem letu in o izvedbi različnih projektov v občini v okviru obsežnega dnevnega reda zadnje seje občinskega sveta je bila predvsem v znamenju ponovne obravnave stanja v Zdravstveni postaji Rimske Toplice. K razgibanosti tokratne seje sta prispevala tudi razprava o dvigu cen v Vrtcu Laško in umik točke o sprejemanju občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za kamnolom Pojerje. Pobudo za sprejetje občinskega podrobnega prostorskega načrta je podal investitor, podjetje GM Hercog iz Laškega. Sprejetje OPPN je tudi pogoj za pridobitev koncesije oziroma rudarske pravice za izkoriščanje mineralnih surovin v kamnolomu. Umik točke dnevnega reda je tudi rezultat pogovorov občinske uprave Laško s predstavniki Civilne iniciative Kamnolom Pojerje. Ta poslovnim načrtom investitorja nasprotuje, ker bi se jim poslabšali pogoji življenja na tem območju. Sicer pa je svetnike pred začetkom seje pričakalo tudi odprto pismo Civilne iniciative za razvoj Rimskih Toplic, v katerem so ponovno želeli odgovore na vprašanja glede reševanja problematike zdravstvene oskrbe, ki se je zaostrila po lanskem odhodu stalne zdravnice. Še vedno so nejevoljni, ker v Rimskih Toplicah nimajo stalnega zdravnika, ampak se pri zagotavljanju oskrbe izmenjujejo zdravniki iz Zdravstvenega doma Laško. Janja Knapič, direktorica zdravstvenega doma, je opozorila na znano problematiko pomanjkanja družinskih zdravnikov. Napovedala je, da se bo junija s porodniške vrnila prejšnja stalna zdravnica v Rimskih Toplicah, ki bo to delo tam tudi nadaljevala, s čimer se bodo razmere izboljšale. 1. aprila se bodo v Vrtcu Laško kot posledica zvišanja plač v javnem sektorju, zvišale cene programov predšolske vzgoje. V povprečju bodo višje za skoraj sedem odstotkov. Za prvo starostno obdobje bo tako nova cena dnevnega programa znašala malo več kot 492 evrov in bo višja za 15,24 evra, pri čemer bodo starši v povprečju plačali za 4,5 evra višjo ceno. Za drugo starostno obdobje bo cena znašala približno 375 evrov, višja bo torej za več kot 29 evrov, kar bo za starše pomenilo približno 9 evrov več na položnici. Za kombinirani oddelek bo cena znašala malo manj kot 417 evrov, višja bo skoraj za 35 evrov, starši pa bodo v povprečju plačali 12 evrov več. RG Kdo bo graščak? IZ NAŠIH KRAJEV 9 Čez dve leti naj bi na tem mestu stal prestižen hotel Golden Pegasus. ROGAŠKA SLATINA - Tuje naložbe za turistični razvoj Ruski kapital poganja slatinsko hotelirstvo Trenutno je za poslikano ogrado v zaledju hotelskega središča v Rogaški Slatini še ogromen gradbeni izkop. V naslednjih dveh letih naj bi tam zrasel apart-majski hotel višjega cenovnega razreda. Rus Rolan Bocojev bo v hotel vložil 15 milijonov evrov. SAŠKA T. OCVIRK Novi hotel Golden Pegaus bo imel 57 apartmajev, ki bodo na voljo tudi za dolgoročni najem. Gre zgolj za eno od mnogih ruskih naložb v tem zdraviliškem kraju. V tem nizu so že Hotel Aleksander, Grand hotel Rogaška, Hotel Strossmayer in Hotel Styria. Prihodnje leto naj bi Rusinja Lidija Cocorija manjši hotel zgradila v bližini železniške postaje. Hotel s 27 sobami naj bi stal tri milijone evrov. Čeprav so recesija in gospodarske sankcije zdesetkale obisk ruskega srednjega razreda in upokojencev, premožnejši sloj ostaja zvest slatinski turistični ponudbi. V povprečju gostje ostanejo več kot deset dni in predstavljajo skoraj tretjino vseh tujih nočitev. Domači ponudniki Rusom prihajajo naproti s ponudbo in tudi s številnimi napisi v cirilici. Otroci lahko ruščino kot izbirni predmet izberejo tudi v šoli. Stereotipi o kriminalu in korupciji Roman Šipec je leta 2006 v Rogaško Slatino pripeljal prve tuje goste. Danes je direktor slovenskega podjetja v ruski lasti. Gre za SLKI, ki je v lasti ruskega mogotca Sergeja Kacijeva in upravlja z najbolj znanimi hoteli v kraju. »Prvi obiski so bili izključno turistične narave. Všeč so jim bili narava, možnost aktivnega oddiha, zdravstvene terapije in celotna ponudba Rogaške z okolico. Nekateri so postali stalni gostje in sčasoma so se odločili tudi za kapitalske naložbe,« pravi Šipec. Da je ste-reotipov veliko, sogovornik ne zanika. A hkrati dodaja, da so večinoma krivični in neupravičeni. »Tudi veliko Slovencev kupuje nepremičnine na Hrvaškem, a tega nihče ne problematizira. Gre pač za tuje naložbe, kot so vse druge. Morali bi se zavedati, da Rusija ni nekakšna mafijska socialistična država, polna korupcije, ampak se razvija v smeri sodobnega kapitalizma. V njem mnogi ljudje denar tudi pošteno zaslužijo in ga pošteno vlagajo v različne naložbe.« Omenjene naložbe v Rogaški Slatini so za kraj seveda izjemna dodana vrednost. Investitorji gradijo in obnavljajo, domačini imajo službe, turizem se razvija. »Ne vem sicer, kako resni so bili drugi kupci teh hotelov, vendar pri takšni naložbi ni dovolj samo nakup. Strateški lastnik mora imeti tudi dovolj sredstev za zagon poslovanja in vzdrževanje. Kar nekaj časa lahko traja, preden takšna naložba vrača denar.« Če odštejemo hvalospev naši lepi naravi in lokalni ponudbi, bi država do tujega kapitala lahko bila bolj gostoljubna, pravi Šipec. »Na primer Španija, Ciper ali Madžarska ob velikih tujih naložbah investitorjem izdajo vsaj dolgoročna dovoljenja za bivanje. Pri nas si mora investitor po trenutni zakonodaji, ne glede na to, koliko denarja tujec prinese v državo, še vedno urediti in podaljševati delovno dovoljenje.« Kolesarjem bo lažje ŠTORE - Kolesarjem v tej občini in tistim, ki potujejo skozi njo, se obetajo boljši časi. Skozi občino je načrtovana kolesarska steza, ki bo povezala Celje, Štore in Šentjur. Obstoječa cesta je zaradi zelo gostega prometa nevarna. Poleg tega bo na štorski Lipi omogočena izposoja koles. Celotna kolesarska steza med Celjem in Šentjurjem bo merila deset kilometrov, od tega bo na območju štorske občine štiri in pol kilometre. Trasa steze bo ob Voglajni in železnici z več mostovi čez reko. Župan Miran Jurkošek upa, da bo projekt uresničen vsaj do leta 2022 ali 2023, do zadnjega roka. Za kolesarsko stezo skozi Štore mora izbran izvajalec sicer pripraviti projektno dokumentacijo do letošnjega decembra. V tem letu bo tudi pridobivanje služnosti od lastnikov zemljišč, kjer bo kolesarska steza. Še en odmeven projekt, to je Kolesce, bo omogočil izposojo koles tudi v Štorah. Na štorski Lipi naj bi kolesa postavili pred koncem tega leta. Za izposojo bo na voljo pet koles, ki bodo delno na električni pogon. Občina Štore bo vložila v ta projekt 18 tisoč evrov. BJ Za šest naložb REČICA OB SAVINJI - Na zadnji seji občinskega sveta so se svetniki uradno seznanili s šestimi dokumenti identifikacije investicijskega projekta (DIIP). Gre za dokumente, ki obsegajo med drugim opise tehničnih, tehnoloških in drugih podrobnosti načrtovanih naložb. Med šestimi takšnimi dokumenti so rečiški svetniki obravnavali nadgradnjo nove medobčinske čistilne naprave za odpadne vode. Ta naj bi imela po novem še gnilišče. Opravljeni bosta tudi sanaciji dveh plazov in to na lokalnih cestah v Poljanah ter Homcu. Svetniki so se prav tako seznanili z DIIP za prestavitev spomenika NOB iz trškega jedra na novo mesto pri pokopališču. Prestavitev je potrebna zaradi urejanja trškega jedra. Po dogovoru z borčevsko organizacijo mora biti prestavitev opravljena najpozneje do letošnjega 26. aprila. Občinski svet se je seznanil tudi z DIIP za ureditev vpadnice v trško jedro ter prenove Mržičevega mostu. BJ Proračun je pod streho LUČE - Občinski svet je sprejel na svoji zadnji seji letošnji občinski proračun. Sprejel ga je soglasno. Po njem je letos načrtovanih za 4,1 milijona evrov skupnih prihodkov in odhodkov. Od prve do druge obravnave proračuna bistvenih sprememb ni bilo. Kot smo že poročali, je glavna letošnja naložba gradnja športne dvorane, ki bo služila tako osnovni šoli kot tudi drugim občanom. Za dvorano je letos predvidenih 1,8 milijona evrov, lani je bilo vloženih že petsto tisoč. Za gradnjo čistilne naprave za odpadne vode je namenjenih 250 tisoč evrov, med drugim je nekaj denarja še za asfaltiranja. Približno dve tretjini letošnjega občinskega proračuna predstavljajo različne naložbe. Občina Luče se kljub pomembnim vlaganjem tudi letos ne bo zadolževala. S sprejetjem občinskega proračuna so Luče počakale zaradi lokalnih volitev. BJ Za bazen potrebujejo več denarja VOJNIK - Za vzdrževanje letnega kopališča na Fran-kolovem naj bi občina v namenila bistveno več denarja. Tako predlaga tamkajšnje mladinsko društvo, ki zadnja leta skrbi za tamkajšnji bazen. Že v letošnjem proračunu naj bi občina namenila za vzdr- ževanje osem tisoč evrov. Tako naj bi ostalo še štiri leta. Zaenkrat ima mladinsko društvo za ta namen na voljo 3.300 evrov. Predlog sta že obravnavala odbora Občine Vojnik za družbene dejavnosti in za finance, ki imata različno mnenje. Prvi se s predlogom mladincev strinja, drugi ima pomisleke. Odbor za finance namreč želi, da mladinsko društvo predlo- 90,6 ži finančni načrt, podatke o poslovanju v preteklih letih in popis načrtovanih del. Vlaganja v frankolovski bazen so bila v preteklosti občasno tudi vroča tema posameznih sej občinskega sveta. Nekateri svetniki vlaganja podpirajo, drugi so v preteklosti menili, da je bazen finančna jama brez dna. BJ 5,1 95,9 100,3 novi tednik I radio celie \fdd№ ! \io_dm г шжсу / POSTANI DEL NASE EKIPE! SI ŽELIŠ SVOJO KARIERNO POT ZAČETI ALI NADALJEVATI V HITRO RASTOČEM PODJETJU? SMO PODJETJE, K! CENI POŠTENOST, ODGOVORNOST, ZANESLJIVOST IN DELAVNOST VODJA SKLADIŠČA SKLADIŠČNIK-VOZNIK SKLADIŠČNIK Obišfi spletno stran v»v»w,iagoien.si. preglej podrobnosti razpisanih delovnih mest, pošlji vlogo na podjetje Zagožen d.o.o ali po elektronski pošti zaposlitve@zagozen-aplast.si in postani del naše ekipe! 10 KULTURA novi tednik Št. 13, 28. marec 2019 Črna komedija Plen na odru Gledališča Zarja Celje Smrt, korupcija in seksualnosti i V celjskem ljubiteljskem gledališču Zarja so člani pripravili novo predstavo. Profesionalni igralec Gorazd Žilavec jim je tokrat v vlogi režiserja pomagal postaviti črno komedijo Plen, ki podira vse tabuje in stereotipe ter se norčuje iz vseh sprejetih vrednot. Kaj je v današnjem prostoru in času sprejemljivo in kaj ne? Kje so meje morale? Za koga in kdaj veljajo pravila? različne oblike Režiser predstave Plen Gorazd Žilavec (prvi na desni) je čestital celjskim ljubiteljskim igralcem. BARBARA GRADIČ OSET V črni komediji Plen angleški dramatik Joe Orton zabavno, čudaško, a hkrati tudi precej kritično ocenjuje sodobno družbo ter njene temeljne ustanove. V njej se poigrava z dojemanjem smrti, kaže na podkupljive organe pregona ter izpostavi slabe lastnosti ljudi, kot so pohlep, m Matevž Starič (levo) in Luka Žerjav nespoštovanje, zahrbtnost, lažnivost, grabežljivost, ljubosumnost ... Črna komedija, ki se šali na račun smrti Veliko je v predstavi humorja na račun smrti. Kako smrt sprejeti v naš svet ko- mičnega in vsakdanjega? »Če se šalimo o rojstvu, poroki, otroštvu in drugih prelomnih dogodkih, zakaj se ne bi šalili še o smrti?« je razmišljal režiser predstave Gorazd Žilavec. A če smrt uporabiš za to, da z njo zakriješ drug zločin? Predstava ponuja tudi razmišljanje, ali se zločin splača. »Na žalost smo v zadnjih desetletjih priča, da marsikateri zločin ni kaznovan in je spregledan. To me jezi kot državljana in prebivalca sveta. Zato sem bil vesel, da sem z gledališčniki iz Celja pripravil besedilo, črno komedijo, ki malo bolj zareže v svet korupcije. Želel sem, da bi ljudje po predstavi razmišljali o predstavljenih temah. Mislim, da jih je tukaj veliko. Če smo to dosegli, sem kot režiser zelo zadovoljen.« Dobra izkušnja z režiserjem V vlogo Dennisa, uslužbenca pogrebnega zavoda, se je vživel Luka Žerjav, kar je njegovo prvo sodelovanje z Gledališčem Zarja Celje. Po dolgem času se je spet pojavil na odrskih deskah in tudi zaradi dobrega sodelovanja z režiserjem Gorazdom Žilav-cem je bil prehod lažji. Delo z režiserjem in s sodelavci je bilo zanj zelo pozitivna izkušnja. »Gorazda nisem poznal in lahko potrdim, da je tako zabaven, kot je na televiziji, tudi v resničnem življenju. Res je dober režiser. Všeč mi je bilo, da sem po dolgoletnem oddihu z odrskih desk naletel na režiserja, ki ima tako pozitiven pristop. Vse mi je lepo razjasnil, napotki so točni in argumentirani. Zelo nazorno zna predstaviti, kaj želi od nas, in upam, da nam je uspelo pokazati, kar je želel.« Niz različnih karakterjev Luka Žerjav je upodobil prevarantskega Dennisa, ki do umrlih ne kaže nobenega spoštovanja, zato s prijateljem Halom krsto uporabita za skrivanje denarja. Hala je upodobil Niko Korenjak. Čeprav Halu pred nekaj dnevi umre mama, je do tega skrajno nespoštljiv. Namesto da bi potočil kakšno solzo, razmišlja, kdaj se bo srečal z ljubimcem Dennisom, kako bosta prenesla denar iz hiše ter kam bo šel na potovanje. Srečko Centrih, ki letos obeležuje petdeset let ljubiteljskega udejstvovanja, je v vlogi McLeavyja, vdovca, najboljši lik predstave. Kot bi Joe Orton besedilo napisal ravno zanj. Je žalosten vdovec, ki je izgubil ljubezen svojega življenja, a ko mu pot prekriža mlada, čedna in pretkana medicinska sestra Fay, ki jo je upodobila Tara Prodnik, njegova pamet in žalovanje stopita na stran. V vlogi policista Truscotta se je predstavil Matevž Starič, odlično je upodobil človeka v uniformi, ki se zdi sam sebi neverjetno pameten, pretkan in zvit, oseba, ki ima moč in spoštovanje, a vseeno njegov vrednostni sistem pade pod težo denarja. Ljubiteljska gledališča že dolgo ne ponujajo le smeha za vsak padec na odru, temveč marsikaj več. Angleški humor ima svojo veljavo in celjski gledališčniki so pokazali, da jo znajo s pomočjo dobrega režiserja držati tudi na manjših odrih. Foto: GrupA Priznanja in nagrade za Dekliški pevski zbor GCC in zasedbo The Šlagers Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje - Center z dirigentom Davidom Preložnikom in zasedba The Šlagers z mentorjem Sašem Šoncem sta na tekmovanju Young Bohemia Prague, ki je bilo med 20. in 23. marcem v češki prestolnici, osvojila zlati priznanji. Dekleta z GCC so osvojila še dve posebni nagradi - za najbolj dovršeno tehnično izvedbo programa in njihov dirigent za najboljšega dirigenta med vokalnimi sestavi. Tekmovanje Young Bohemia Prague, ki ga že štirinajst let pripravljajo v Pragi, je namenjeno mladinskim vokalnim in inštrumentalnim glasbenim sestavom. Privablja glasbenike s celega sveta in tudi letos sta se obe zasedbi z GCC pomerili z močno konkurenco - 24 sestavi iz šestnajstih držav. Tekmovalnemu nastopu Celjanov je prisluhnil tudi veleposlanik Republike Slovenije na Češkem nj. eksc. mag. Leon Marc, ki se je po tekmovanju tudi sestal z dijaki in mentorji. Sezona se za glasbene zasedbe z GCC še zdaleč ni končala. Že v prihodnjih tednih jih čakajo novi nastopi. BGO Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje - Center in zasedba The Šlagers v Pragi (Foto: arhiv GCC) il ■ ■ ■ ■ ■■ Tudi lutke imajo svoj dan 21. marec ni samo svetovni dan poezije, ampak je Svetovno združenje lutkarjev Unima ta dan razglasilo za svetovni dan lutk. Ta oblika umetnosti je zelo pomembna za otroke in mlade, saj je to ponavadi prvo njihovo srečanje z odrsko umetnostjo. A lutke niso namenjene samo otrokom. »Letos smo pripravili predstavo za odrasle Veronika Deseniška, ko smo literarnozgodovinsko ljubezensko zgodbo prepletli z lokalno industrijsko zgodbo podjetja Emo. Lutke smo naredili iz starih že uporabljenih predmetov,« je razložila Breda Stepan, predsednica društva Škratovo lutkovno gledališče. Breda Stepan se tudi ne strinja, da je lutkovno gledališče manjvredna zvrst gledališča. »Svet lutk je svet poezije, humorja, domišljije, ni meja med ljudmi, kadar je z njimi lutka. Naše društvo obstaja že dvanajst let in s pomočjo seminarjev pridobivamo znanja, a še vedno smo ljubiteljsko društvo. Zelo si želim, da bi imeli v Celju profesionalno lutkovno gledališče.« Članice gledališča, večinoma so pedagoginje, so letos v šoli namesto rok uporabljale lutke in z njimi podajale snov, razmišljanje. BGO Nagrada Branko Završanu Član Slovenskega ljudskega gledališča Celje Branko Završan je prejel igralsko nagrado Duše Počkaj Združenja dramskih umetnikov Slovenije za vlogo Andreja v uprizoritvi Oče v režiji Jerneja Kobala. Kot je združenje zapisalo v obrazložitvi, je Branko Završan s prepričljivo transformacijo in uporabo vseh igralskih izraznih sredstev ustvaril presunljiv lik bolnika, ki se izgublja v pokrajinah spomina, in izrisal telesni propad ter duševni razkroj človeka, ki izgublja samega sebe. Njegovi odzivi so nepričakovani, neulovljivi, nepredvidljivi, igralsko dovršeni, izdelani do najmanjše podrobnosti. Branko Završan je ustvaril polnokrven in kompleksen lik, ki pri gledalcu pusti močan vtis, kot ga v gledališču v njegovi minljivosti lahko pusti le velik igralec. BGO KULTURA 11 Roševi dnevi prinesli nove mlade literate Mladi se zavedajo, v kakšnem svetu živijo Javni sklad za kulturne dejavnosti z Osnovno šolo Frana Roša Celje že več kot tri desetletja z literarnim razpisom Roševi dnevi vabi k pisanju učence 8. in 9. razredov osnovnih šol. Vsako leto se na razpis prijavi več kot petdeset učencev, letos jih je bilo kar 66 iz 46 osnovnih šol. »Upam, da smo danes spet koga postavili na literarno pot. Mladim sem želel pokazati, da je pisateljska pot lahko ena od smeri, ki jih izberemo v življenju,« je razložil literarni mentor in mladinski pisatelj Žiga X Gombač. BARBARA GRADIČ OSET »Namen literarnega srečanja je spoznati mlade ustvarjalce, jih spodbuditi k pisanju in jim pomagati pri izboljšanju. Predvsem želimo z natečajem izvedeti, kaj zanima mlade in o čem razmišljajo, ko pišejo,« je namen srečanja razložila Barbara Rigler iz javnega sklada za kulturne dejavnosti. Izmed 66 prijavljenih avtorjev se jih je na zaključno sredino prireditev, na kateri so se udeležili literarne delavnice z mladinskim pisateljem Žigo X Gombačem, uvrstilo 20. Na natečaj so prispela zelo različna besedila, od poezije do dramatike. Vsako leto poskušajo mladim postaviti kakšen nov izziv oziroma novo temo in letos so mladi razmišljali ob naslovu Na poti. »Približno tretjina del je bilo zelo močnih, tretjina je bilo malo šibkejših, pri njih se je videl zametek talenta, za tretjino je bilo tistih, za katere sem napisal, da bo treba še veliko delati in da so se mogoče pisanja lotili malo z levo roko. Na poti je naslov, ki daje veliko možnosti pisanja in ustvarjanja. Mladi so bili pri razmišljanju tudi aktualni. Vidi se, da se otroci zavedajo, v kakšnem svetu živijo, kaj se dogaja okoli njih, zdi se tudi, kako na njih vpliva mnenje starejših, da je treba z njimi delati v rokavicah in da je treba za strpno družbo garati,« je razložil pisatelj Žiga X Gombač. Mladi še berejo Prav tovrstna literarna srečanja so mladinskemu pisatelju dala potrditev, da je njegovo pisanje dobro, in so kovala začetek njegove uspešne pisateljske poti. »Takšna druženja so mi vedno všeč, ker dobim odgovore na vprašanja, ki si jih kot avtor zastavljam. Eno od vprašanj je: ali je smiselno ustvarjati? Mladi mi potrjujejo, da je smiselno, saj še berejo. Drugo vprašanje je: ali sprožam kritično miselnost med mladimi bralci? Da, jo sprožam in nagovarjam mlade bralce, ki zelo razmišljajo s svojo glavo in že imajo razgledanost, odnos do literature in umetnosti. Takšna srečanja mi tudi potrjujejo, da ima smisel pisati, ker mladi berejo in razmišljajo s svojo glavo in kot takšni zdravi organizmi vstopajo v vsakdan družbe ter nastavljajo ogledalo družbi skozi prizmo umetnosti. Če lahko iz takšne žerjavice razpihamo kakšen požar, je to dobro in to z vso odgovornostjo rad počnem,« je še razložil Gombač. Roševi dnevi odskočna deska za marsikoga Dela vseh dvajsetih sodelujočih avtorjev so zdaj objavljena v posebnem zborniku. V 32 letih literarnega festivala so nekatera mlada literarna imena postala prepoznavni slovenski literati. Eden izmed teh je zagotovo celjski pesnik in kantavtor Matej Krajnc. »Roševi dnevi so bili moja odskočna deska. Res sem pisal že prej in sem objavljal v šolskem glasilu, Žiga X Gombač: »Takšna srečanja mi tudi potrjujejo, da ima smisel pisati, ker mladi berejo in razmišljajo s svojo glavo.« a na tem natečaju sem dobil potrditev, da je to, kar delam, smiselno. Dobil sem malo več veselja do ustvarjanja. Brez Roševih dni ne bi bil tukaj, kjer sem.« Pet letošnjih finalistov -Špela Gorenc iz OŠ Frana Metelka Škocjan, Anika Si-mončič iz OŠ Boštanj, Ines Matej Krajnc: »Brez Roševih dni bi ne bil to, kar sem postal.« Šubic iz OŠ Žiri, Ajda Varl iz OŠ Prežihovega Voranca Maribor in Jakob Zein Alhady iz OŠ Koseze - so konec dneva dobili posebna priznanja in knjižne nagrade, dan kasneje so se finalisti predstavili v centru za poezijo Tomaža Šalamuna v Ljubljani. Foto: SHERPA Mladi literati in njihovi mentorji po končani dopoldanski delavnici Narava je njegov studio Karmen Kopušar, Tadej Čater in Samo Seničar so se po filmu pogovarjali o snemanju filma in težavah gluhih. (Foto: arhiv MKM) Poslednja zvočna noč Celjan Tadej Čater je pretekli teden v Mestnem kinu Metropol predstavil dokumentarni film Lastovke letajo nizko. Z njim je želel opozoriti na skupnost gluhih in gluhonemih, na njihove vsakdanje težave ter predvsem na stiske zdravih otrok, ki se rodijo gluhim staršem. Tadej Čater je Celjanom znan že po prejšnjem filmu Mesto, ki kljubuje. Če je takrat za osrednjo temo vzel štiridesetletno zgodovino Kljuba, je tokrat vzel gluhe državljane. Naslov se zdi, da nima veliko skupnega z gluhimi, a Tadej Čater ima odgovor. »Lastovke letajo nizko je bil zadnji stavek, ki ga je gospa, glavna igralka v filmu, zdaj stara malo več kot osemdeset let, slišala, preden je oglušela. Stara je bila šest let, v bolnici je bila zaradi meningitisa, zvečer je še slišala, a ko se je zjutraj zbudila, je bila gluha. Bila je poslednja zvočna noč, jutro je bilo gluho.« Gluhonemnica je bila pekel za otroke Gluhota je nevidna in gluhi so nevidni invalidi, ki živijo med nami. Tadej Čater se v filmu osredotoča na zgodbe gluhih pred desetletji. »Danes je njihov položaj boljši, kot je bil nekoč. Zanimal me je njihov položaj, pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej. V Ljubljani je nekoč obstajala gluhonemnica, kamor so gluhe otroke dobesedno vrgli. Gluhi so nekoč postali, popokali so jim bobniči, zboleli so zaradi meningitisa. Domači niso vedeli, kaj naj z njimi, zato so jih poslali v gluhonemnico, kjer se je pekel za njih šele začel.« Življenje brez zvoka Skupnost gluhih v Sloveniji šteje tisoč ljudi, a zaradi operacij in napredka v zdravstveni oskrbi je te invalidnosti vedno manj in počasi izginja. V filmu pripadniki te nevidne manjšine odkrito spregovorijo o življenju brez zvoka, o vzrokih za izgubo sluha, spopadanju z lastno invalidnostjo in okolico, travmah, ki so jih doživljali, in posledicah, ki jih še danes čutijo. V drugem delu filma so predstavljene tragične zgodbe otrok, ki slišijo, čeprav njihovi starši ne. »Težko si je predstavljati, da morajo otroci urejati stvari na banki. Ker so otroci, seveda bolj malo uredijo, doma so starši jezni na njih, da so oni vsega krivi. Otroci hodijo k zdravnikom namesto staršev, kar spet ni prijetno. Ti otroci so zaradi svoje >normalno-sti< v službi svojih staršev,« je zaključil Čater. BGO Narava v mojem objektivu je naslov fotografske razstave Celjana Zdeneta Podle-snika. Do konca aprila bo na ogled v Celjski kulturnici. To je po letu 2010 njegova druga samostojna predstavitev. Član Fotografskega društva Svit je prvo razstavo svojih fotografij predstavil po obisku Kostarike, za katero pravi, da je zaznamovala njegovo nadaljnjo fotografsko usmeritev. Tokrat je pripravil izbor 31 fotografij iz ustvarjanja zadnjih let. »Sem studijski fotograf in moj studio je narava,« pravi Zdene Podlesnik, ki ga ta pro-stočasna dejavnost vedno bolj navdušuje. Najraje fotografi- ra pokrajino in živali, ki živijo le na določenih območjih sveta. Mnogi so ga spoznali po fotografiji zelene žabice, ki je zaščitni znak Kostarike, in tudi na tokratni razstavi je nekaj manj običajnih živalskih primerkov. »Na ogled sta med drugim tudi fotografiji predstavnikov največjih in najmanjših primatov na svetu, to sta gorila in tarsier. Oba sem fotografiral v njunem pragozdnem okolju in sem zelo ponosen na te fotografije.« Zadnje čase vedno pogosteje fotografira ptice, kar ni enostavno, če želi ujeti najlepše trenutke čebelarja, čaplje, vodomca, divjega petelina ... Manjši del razstave predstavljajo tudi portreti, pri čemer pravi, da še nabira znanje za kakšno tovrstno razstavo v prihodnje. Fotografije so v manj običajnem formatu, in sicer je razmerje stranic 5:4, za katerega je ugotovil, da mu je najbližji pri predstavitvi živali in portretov. Vseh 31 fotografij bo po razstavi podaril Lions klubu Keleia Celje, katerega član je tudi sam. Klub bo v zameno za fotografije zbiral denar za štipendiranje mladih, kar je njegova osnovna dejavnost. Vsako leto na ta način pomaga trem dijakom. TC, foto: GrupA Zdene Podlesnik se že desetletje ljubiteljsko ukvarja s fotografijo. Tokratna razstava v Celjski kulturnici je druga samostojna. 12 NASA TEMA novi tednik St. 13, 28. marec 2019 Bomo maja v Celju ostali brez družinskih zdravnikov? Zdravnikom je prekipelo: napovedujejo množičen odhod Družinski zdravniki v Celju že dlje časa odgovorne opozarjajo, da delujejo povsem na robu zmogljivosti. Decembra lani so zdravniki specialisti družinske medicine, pediatrije in šolske medicine z javnim pismom opozorili na nevzdržne razmere, s katerimi se soočajo. Na pismo se je takrat odzval zgolj zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki je zavzel stališče, da ga ta problematika ne zadeva. V tem času se razmere niso izboljšale. Zavod je zdravnikom naložil še dodatno delo, kar je sodu izbilo dno. V javnem pismu pristojne pozivajo, naj ukrepajo, v nasprotnem primeru bodo maja podpisali kolektivno odpoved. SIMONA ŠOLINIČ, LEA KOMERIČKI KOTNIK Ker celjski družinski zdravniki niso bili slišani, so prišli do točke, ko so pripravljeni na najradikalnejše korake. Od vlade in pristojnega ministrstva z novim javnim pismom zahtevajo ukrepanje, sicer bo sledil podpis kolektivne odpovedi delovnega razmerja. Kot je povedala predstojnica družinske medicine v ZD Celje Katarina Skubec Moćić, zdravniki zahtevajo popravek splošnega dogovora za letos, v katerem naj bi bili upoštevani standardi in normativi, ki jih je že podpisalo ministrstvo za zdravje. »Želimo delati strokovno, kakovostno, bolnikom prijazno oziroma varno. Če bi sprejeli nov splošni dogovor, bi to za nas pomenilo ravno nasprotno. Že tako delamo na meji svojih moči, smo izgore-lil in izčrpani. Imeli smo nekaj bolniških odsotnosti, odpoved domske zdravnice in vse to je z novim dogovorom pripeljalo do točke, ko smo morali opozoriti na nastalo situacijo na način, ki ga, upam, ne bo treba uresničiti.« Foto: SHERPA Medtem ko je odjeknila novica o kaotičnem stanju v ZD Celje, so v ZD Nazarje odpoved že dali trije družinski zdravniki, kar je polovica vseh tam zaposlenih. Direktorica Darja Es v teh dneh rešuje situacijo tudi na sestankih s predstavniki ministrstva in ZZZS. Ne skriva, da je stanje obsedno. »Storili bomo vse, da bi ljudem zagotovili zdravstveno varstvo. V tem trenutku imajo zdravstveno oskrbo še vedno zagotovljeno vsi bolniki. Rešitev bomo poskušali poiskati z upokojenimi zdravniki, iščemo tudi nadomestitve za odhajajoče zdravnike,« je dejala. Sistem onemogoča uporabo znanja Koncesijske pogodbe z ZZZS 1. aprila ne bo podaljšala Katja Žerjav, specialistka družinske medicine, ki dejavnost opravlja v neposredni bližini celjskega zdravstvenega doma. Zdravnica, ki že 24 let skrbi za bolnike na primarni ravni, je o svoji odločitvi javnost seznanila preko Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije. Pravi, da v obstoječih razmerah svojega poklica ne more opravljati po strokovnih standardih in normativih. Sistem namreč že dolgo ne deluje več, zdravstveni delavci pa ga umetno ohranjajo pri življenju. Vključno s specializacijo je študirala devet let, zdravstveni sistem pa ji onemogoča uporabljati pridobljeno znanje. Z veseljem je zdravnica in ne želi biti administratorka. Ob tem opozarja, da zdravniki niso delavci za tekočim trakom in bolniki niso predmeti, ki jih pakirajo v enake škatle. A v trenutni situaciji se zdravniki pri svojem delu ne morejo svobodno odločati, kaj je za določenega bolnika najbolje. Koncesijske pogodbe, ki se ji bo iztekla 31. marca 2019, ne bo podaljšala, ker želi ohraniti svoje zdravje. Katja Žerjav: »Zdravniki nismo delavci za tekočim trakom in bolniki niso predmeti, ki jih pakiramo v enake škatle.« Katarina Skubec Moćić, predstojnica družinske medicine v ZD Celje V reševanje se mora vključiti tudi občina Na napoved morebitne kolektivne odpovedi zdravnikov družinske medicine v Celju se je odzval tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V njem poudarjajo, da so za oblikovanje mreže javne zdravstvene službe na državni ravni pristojni Ministrstvo RS za zdravje oziroma občine, če gre za izvajalce na primarni ravni: »Zato se mora v reševanje težav zaradi morebitne kolektivne odpovedi v ZD Celje dejavno vključiti Mestna občina Celje, ki je tudi ustanoviteljica zavoda in s pomočjo sveta zavoda tudi upravlja ZD Celje.« Iz celjske občine so sporočili, da so s problematiko seznanjeni. »Lokalne skupnosti smo odgovorne za izvajanje primarnega zdravstva, vendar je ob tem pomembno poudariti, da nismo financer-ji storitve, prav tako nimamo možnosti vpliva na število razpisanih specializacij za zdravnike in tudi ne vpliva na vsebino določil v splošnem dogovoru za posamezno leto, ki določa tudi vpisovanje oziroma odklanjane vpisovanja.« Predstavniki občine so se z vodstvom zdravstvenega doma že dogovorili, da bodo začeli postopke za podelitev koncesije za izvajanje programa splošne ambulante v socialnovarstvenih zavodih v MOC. stila, da se bo do njihovih predlogov za razbremenitev zdravnikov opredelila v okviru delovne skupine in delovnih sestankov. »Te je od V ZZZS dodajajo, da je bil zadnji sestanek s koordinacijo predstavnikov družinskih zdravnikov na to temo pred dnevi, kjer so se že dogovorili o nekaterih ukrepih za administrativno razbremenitev. Te ukrepe je mogoče izvesti bodisi takoj bodisi v naslednjih tednih ali mesecih, ker nekateri zahtevajo tudi spremembo podzakonskih aktov ali celo zakonov. S prerazporeditvijo do razbremenitve Zavarovalnica ob tem izpostavlja, da bi lahko večji zdravstveni domovi z notranjimi prerazporeditvami sami vplivali na bolj enakomerno obremenjenost zdravnikov. V ZZZS pravijo, da navedba ZD Celje, da že na lansko opozorilo o slabih razmerah in neodzivnosti pristojnih ni bilo odziva, »ni povsem točna in je zavajajoča«. Zavarovalnica naj bi celjski zdravstveni dom, a tudi nekatere ostale zdravstvene domove že decembra obve- novembra lani organiziralo ministrstvo za zdravje kot resorno ministrstvo. Ugotovili smo namreč, da večina predlogov ZD Celje ni ali ni v celoti v naši pristojnosti,« pravijo v zavarovalnici. Nerealna pričakovanja Nadalje pojasnjujejo, da so lani zagotovili širitev mreže družinskih ambulant in pogoje za nižanje delovnih obremenitev. »Zagotovili smo denar za dodatnih 43 ambulant, ki so lani že začele delovati. Število teh am- bulant se je tako v zadnjih petih letih povečalo za 66, za kar na letni ravni namenjamo dodatnih 8,7 milijona evrov. Žal je na lanskem razpisu ostalo neoddanih še 16 timov družinske medicine, ker izvajalci niso uspeli zaposliti dodatnih zdravnikov.« Letos naj bi mrežo razširili še za dodatnih 32 ambulant, za kar naj bi zagotovili dodatnih 4,2 milijona evrov. Ob tem v ZZZS opozarjajo, da bo za bistveno izboljšanje treba ustrezneje načrtovati in povečati vpis na medicinsko fakulteto ter nato ustrezneje načrtovati javni razpis za specializacije in promovirati poklic družinskega zdravnika. Nikakor se ne strinjajo s tem, da bi obremenjenost družinskih zdravnikov reševali z odklanjanjem bolnikov. »To bi pomenilo, da bi lahko brez družinskega zdravnika in s tem brez zdravstvene in socialne varnosti v Sloveniji ostalo 325 tisoč odraslih oseb. Takšna pričakovanja so povsem nerealna,« navajajo. V ZZZS trdijo, da ne drži, da bi morali zdravniki na novo vpisati še dodatnih dvesto novih bolnikov. Po novi ureditvi je v ZD Celje devet od skupno 26 družinskih zdravnikov, ki še niso presegli povprečja količnikov iz glavarine in si jih ljudje lahko izberejo. In zaključujejo, da so težave s preobremenjenostjo posledica staranja prebivalcev in tudi neustreznega načrtovanja kadrov. NASA TEMA 13 Morebitne odhode bo težko nadomestiti Čeprav v najbolj črn scenarij nihče ne verjame, je jasno, da takšnega izpada v tako kratkem času, kot ga predvidevajo odpovedni roki, ni mogoče nadomestiti. Celjski zdravniki imajo namreč od 1.800 do 2.200 vpisanih bolnikov. »Trenutno tudi še ne vemo, koliko odpovedi lahko pričakujemo. Petnajst, šestnajst, morda celo osemnajst,« pravi strokovni vodja ZD Celje Marko Drešček, ki o sestanku s predstavniki ZZZS in o delu delovne skupine, ki naj bi poskrbela za razbremenitev zdravnikov, ne ve ničesar. »Edini rezultat teh usklajevanj je, da se glavarniški količnik v Celju zviša za dvesto. Konstruktivne rešitve nisem zasledil.« Na očitke ZZZS in pristojnega ministrstva, da do pre-obrem e -nitev prihaja tudi zaradi slabe organizacije dela, Drešček odgovarja: »Ne predstavljam si, kako bi lahko v organizaciji, ki potrebuje dvajset zdravnikov, delo organizirali z desetimi. Če na ministrstvu in v zavarovalnici vedo, kako to storiti, jih z veseljem povabimo v Celje, da nam to pokažejo. Seveda ideje, da bi si obstoječi zdravniki razdelili bolnike, ki bi jih v normalnem stanju obravnavalo dvajset zdravnikov, ne sprejemamo.« Družinska medicina ni nekaj, kar lahko počne vsak Kot pojasnjuje strokovni vodja celjskega zdravstvenega doma, imajo ves čas odprte razpise, a prijav skoraj ni. »Občasno dobimo kakšno prijavo, ponavadi od državljanov nekdanje Jugoslavije, vendar do zaposlitve za zdaj še ni prišlo. V začetku leta 2018 smo zaposlili tri specialistke družinske medicine, kar so bile naše zadnje zaposlitve,« pravi Drešček, ki pozna tudi razlog, zakaj mladih to področje ne zanima: »Ta najpomembnejša stroka v medicini je bila dolga leta z vseh strani zelo zanemarjena in obravnavana kot manjvredna. Tudi prejšnji minister za zdravje je rad javno povedal, da bi lahko na tem področju delal vsak brez specializacije. Žal ni tako. Družinska medicina se je v zadnjih letih izjemno razvila, ogromno je področij in bolezenskih stanj, ki jih morajo zdravniki prepoznati. To je težka veja, kjer je treba ogromno vedeti, ob čemer so tudi obremenitve visoke.« Ker mora vsak zdravnik obravnavati veliko bolnikov, se težko vsem posveti v zadostni meri in jih kakovostno, varno in strokovno obravnava. Posledično mladi vidijo in mislijo, da dolgoročno tega dela ne bodo zdržali, in se odločajo za druge stroke, ki omogočajo tudi samoplač-niške ambulante, še dodaja Drešček. Seveda vsi ljudje ne potrebujejo zdravniške oskrbe in zdravniškega mnenja enako pogosto. Drešček podatka o tem, koliko vseh vpisanih bolnikov letno res obravnavajo, nima. »Imamo bolnike, ki jih vidimo enkrat na tri leta, in takšne, ki jih vidimo trikrat na teden.« V ZD Celje letno realizirajo 147 odstotkov programa družinske medicine. In odnosi? Strokovnjaki pogosto opozarjajo, da za izgorelost ni kriva obremenjenost zaradi dela, temveč tudi slabi odnosi na delovnem mestu. Strokovni vodja celjskega zdravstvenega doma priznava, da na počutje zaposlenih zagotovo vplivajo tudi odnosi. Kot pravi, je na položaju približno dve leti in v tem času jih je zapustila zdravnica, ki se je za odhod dogovorila že prej. »Ko so ljudje preobremenjeni, ko morajo delati veliko več, kot bi bilo normalno, pride do napetosti, slabe volje in večje možnosti sporov. V nekem urejenem, umirjenem delovnem okolju, kjer so zaposleni bolj sproščeni, je zagotovo lažje delati kot v okolju, kjer je veliko pritiska. Seveda lahko pride do napetosti, ki privedejo do tega, da ljudje odidejo. In v preteklosti so tudi odhajali. V zadnjem času se hvala bogu s temi težavami ne srečujemo.« OB ROBU Marko Drešček, strokovni vodja ZD Celje Marko Drešček: »Zdravniki želijo od pristojnih služb slišati zagotovilo, da se bo v prihodnje upoštevalo standarde in normative, seveda z nekim prehodnim obdobjem. Želijo takojšno razbremenitev administrativnih opravil, predvsem tistih nesmiselnih, ki jih lahko opravlja ZZZS in nimajo nobene zveze z delom zdravnika. Prav tako želijo zagotovilo, da bodo lahko mladi zdravniki samostojno delali takoj po končani specializaciji in ne šele po treh letih.« LEA KOMERIČKI KOTNIK Nekaj je gnilega v sistemu tem Skoraj ni dneva, ko ne bi poročali o težavah ali škandalih v našem zdravstvu. In vsak dan bolj bi se morali zavedati, da je zdravje res naše največje bogastvo. Da sistem, kot ga imamo, dolgo več ne bo vzdržal, je jasno skoraj vsakomur. Zdi se, da le politiki, ki sistem ureja, ni. Oziroma si nevzdržnosti ne želi priznati. Javno, vsem dostopno zdravstvo se lepo sliši. Žal je realnost precej drugačna. Dolge čakalne vrste, doplačila, nestrokovna obravnava in prezrti ljudje. Tudi to je ena od plati našega javnega in brezplačnega zdravstva. Seveda so izjeme. In so izjemni zdravniki, strokovnjaki in ljudje s srcem. In so nepogrešljive medicinske sestre in zdravstveni tehnik brez katerih bi delo v zdravstvenih zavodih zastalo. Ampak danes so splošni zdravniki tako zasedeni, da je do njih skoraj nemogoče priti, ko zbolimo. Danes moramo še zbo-leti načrtno, če želimo k zdravniku, takrat ko ga potrebujemo. Da ne govorimo o tem, da se mora zdravnik z bolnikom pogovarjati, medtem ko neutrudno klika in v računalniški sistem, ki se v času obravnave vsaj dvakrat »sesuje«, vnaša podatke. Namesto da bi sodobna tehnologija zdravstvenim delavcem olajšala delo in bi se ti ukvarjali s svojo osnovno dejavnostjo, torej zdravljenjem ljudi, jim nalaga zgolj dodatno delo. Potem smo tu še neučakani, sitni in vsega naveličani državljani, ki pričakujemo nasmejan in topel pozdrav, saj vendar vsak mesec dobršen del plače nakažemo v zdravstveno blagajno. In ko storitev komu ni pogodu, si ta lahko privošči vse, od verbalnih do fizičnih napadov. In potem se še čudimo, da se mladi za to delo ne odločajo. Začetna plača zdravnika je skorajda smešno nizka glede na odgovornost, ki jo imajo vsi zaposleni v zdravstvu. Dela je ogromno, cenijo ga redki, kritizirajo pa lahko vsi. Tudi to so razlogi, da ostajajo razpisna mesta nezapolnjena. Pred časom sem tudi sama zagovarjala javno zdravstvo. Do neke mere mora biti. A vedno bolj verjamem, da bi bil sistem z zasebnimi ustanovami in z možnostjo izbire zavarovalnic boljši in pravičnejši. In ne, nihče ne bi zaradi tega umrl. Prej nasprotno. Vsak zasebnik ve, kam bo vložil denar, in konkurenca ne bi dovoljevala nedopustno visokih cen. V javnem sistemu se pa marsikaj skrije in veliko ljudi - ne zdravnikov in zdravstvenega osebja - se iz naslova tega sistem bogato finančno hrani. Zaradi tega tisti, ki bi lahko ukrepali in bi ukrepati morali, tega ne storijo. Ne zato, ker bi bili prikrajšani državljani. Zato, ker bi bila prikrajšana peščica. Nezanimanje preseneča tudi ministrstvo Na Ministrstvu RS za zdravje pravijo, da bi ukrepi, ki so v pripravi, res zmanjšali administracijo. Hkrati pripravljajo prenovljen model financiranja primarne ravni zdravstvene dejavnosti. Ministrstvo predvideva letos tudi razpis 80 do 90 specializacij za družinsko medicino. Dodajajo še, da je bilo na področju družinske medicine v preteklih letih v Sloveniji narejeno že veliko. Kot pozitivno stvar navajajo referenčne ambulante, ki so jih začeli uvajati že leta 2011. »Te predstavljajo organizacijsko in vsebinsko nadgradnjo dela v ambulantah osebnih zdravnikov. Zato se je v obstoječemu timu za polovico delovnega časa pridružila ustrezno usposobljena diplomirana medicinska sestra. Letos se projekt končuje, saj postaja način dela iz projekta referenčnih ambulant obvezen sestavni del družinske medicine,« pojasnjujejo. To, da zanimanja za prijavo na razpis specializacij iz družinske medicine ni veliko, preseneča tudi mi- »Trenutni podatki glede na postavljen cilj kažejo primanjkljaj dvesto zdravnikov družinske medicine. V sistemu imamo 350 specializantov, ki bodo postopoma nadomeščali upokojitve in tudi zasedli nova mesta v dodatnih programih družinske medicine. Če želimo ta cilj doseči do leta 2022, moramo razpisati vsako leto približno 40 mest,« še navajajo na Ministrstvu RS za zdravje. nistrstvo. »Na ministrstvu menimo, da je sprememba načina določanja in razpisovanja specializacij imela majhen vpliv na prijave na specializacijo iz družinske medicine. Res je, da mladi zdravniki glede določenih novosti niso bili ustrezno obveščeni, saj so bili prepričani, da nacionalni razpis specializacij omogoča ministrstvu, da posameznika z dekretom napoti na delo daleč od njegovega kraja bivanja, kar absolutno ne drži. Celo nasprotno, zdravniki bodo lahko izbirali med prejetimi prijavami in se odločili za najbolj ustrezno,« pojasnjujejo na ministrstvu. Neupravičeno naj bi se mladi bali tudi kaznovanja v primeru neustrezne napotitve, če bi bili pripravljeni natančni kriteriji in merila za ustrezno napotitev na preglede. Kriteriji in merila bodo javno znani in ustrezno predstavljeni strokovni javnosti, preden se bo posamezen ukrep lahko res uveljavljal v praksi. Zdravniška zbornica Slovenije je med 588 zdravniki na primarni ravni izvedla tudi anketo. Rezultati so pokazali, da zdravnike najbolj motijo in ovirajo predvsem administracija, pomanjkanje časa za delo z bolniki in neustrezno finančno vrednotenje programov v osnovnem zdravstvu. Glede na odgovore zdravnikov si v družinski medicini lahko zdravnik vzame za bolnika manj kot pet minut. Na področju pediatri-je od šest do osem minut, na področju ginekologije od devet do dvanajst minut. Zdravniki so navedli še, da jim administracija vzame od 26 do kar 50 odstotkov delovnega časa in da lahko kakovostno pregledajo dnevno od 21 do 35 bolnikov. Kar 72 odstotkov vprašanih zdravnikov se je že soočilo z izgorelostjo v službi. Podpira zdravnike »Podpiram podpisnike pri njihovi zahtevi, da se upoštevajo dogovorjeni normativi in da se prekliče določilo iz splošnega dogovora, po katerem bodo najbolj obremenjeni zdravniki družinske medicine morali delati še več. Reševanje situacije je izključno v rokah ministrstva oziroma vlade, ki je potrdila splošni dogovor in ki vztraja pri slabi zakonodaji, ki je sedanje nevzdržno stanje omogočila,« nam je dejala dr. Zdenka Čebašek - Travnik, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije. Glede kolektivne odpovedi, si Čebašek - Travnikova ne če bi se ta uresničila v Celju, zna predstavljati, kaj bi to po- menilo: »Vsi zdravniki imajo svoje osebne pogodbe o delu in prekine jo lahko le vsak sam. Ob tem ima še odpovedni rok. Upam, da bodo odgovorni v času odpovednega roka našli sprejemljivo rešitev, saj je oziroma bo treba poskrbeti za bolnike, ki bodo ostali brez osebnega zdravnika. Prav tako me skrbi predvsem za tiste zdravnike, ki takšno odpoved jemljejo kot obliko boja za ureditev razmer, pri čemer tvegajo socialno varnost svoje družine.« Ob tem še dodaja, da novega ministra za zdravje čaka res zahtevno delo. radio celie f POGLEDI j U!3J}S vsak četrtek ob 12.15 14 KRONIKA novi tednik Št. 13, 28. marec 2019 Požar v Jamovi ulici zajel hišo Hidrantov je dovolj, pravijo gasilci Pretekli torek nekaj minut po 16. uri je zagorelo v Jamovi ulici v Celju. Ogenj je naprej izbruhnil v delno zidani in delno leseni baraki ob stanovanjski hiši, nato so se ognjeni zublji po fasadi in ostrešju razširili še na hišo. SIMONA SOLINIC Požar je še pred prihodom gasilcev začel gasiti lastnik hiše in se pri tem tudi lažje poškodoval. Na kraj so prispeli celjski poklicni gasilci in gasilci iz prostovoljnih gasilskih društev Celje - Ga-berje, Škofja vas in Ostrožno. Več deset gasilcev z več vozili je kar nekaj časa gasilo požar. Ves čas je bilo v pripravljenosti tudi več gasilcev iz Babnega, Lokrovca, Dobrove, Zagrada, Pečovnika in Trno-velj. Lastniku, ki je dobil opekline po rokah, so na kraju prvo pomoč nudili reševalci nujne medicinske pomoči iz Celja, ki so ga odpeljali v nadaljnjo oskrbo v celjsko bolnišnico. Kraj pogorišča so si ogledali tudi kriminalisti celjske policijske uprave. Po do zdaj znanih podatkih naj bi zagorelo zaradi napake na električni napeljavi, škode naj bi bilo po prvih ocenah za sto tisoč evrov. Kot so povedali krajani Jamove ulice, naj bi na tem območju pred leti že gorelo. Leta 2005 naj bi celjska občina v Jamovi ulici izvajala obsežna dela, tudi na vodovodu, in cesto v začetnem delu iz smeri Opekarniške ulice tudi nekoliko razširila. Ko naj bi krajani projektante na terenu opozarjali na nujnost hidranta v neposredni bližini stanovanjske hiše, ki je pretekli teden gorela, naj bi jim dejali, da to Požar v Jamovi ulici je bil viden tudi iz okoliških naselij v Celju. Foto: Bernard Kandorfer ni v načrtu del. Dva hidranta naj bi bila sicer postavljena, vendar sta nekoliko oddaljena od kraja, kjer je v Jamovi ulici tokrat izbruhnil požar. »Na območju hiše, ki je gorela, so trije hidranti. Načeloma en hi-drant pokriva radij 80 metrov. Po naši oceni na Jamovi ni potrebe po dodatnem hidran-tu. Vsako leto vse hidrante na vsem območju pregledajo poklicni gasilci in z njihove strani ni bilo podane pobude po dodatnem hidrantu,« so nam sporočili iz podjetja Vo-ka, ki ureja tudi postavitve hidrantov. Večjih težav ni Vodstvo Gasilske zveze Celje trenutno težav zaradi pomanjkanja hidrantov ne opaža. Povsod resda ni idealno urejeno, pravijo, vendar naj bi se zadeve v primerjavi s preteklimi leti spremenile na bolje. »Trenutno je postavitev hidrantov na območju občine zadovoljiva, posebnih težav pri tem ni,« pravi poveljnik V enem dnevu poškodovanih pet oseb V prometnih nesrečah na Celjskem se je v četrtek poškodovalo kar pet oseb. V Vrbju pri Žalcu je med vožnjo padel motorist. 67-le-tnik je vozil brez varnostne čelade in močno pod vplivom alkohola. Z avtoceste, kjer so popoldne med izvozom Celje - vzhod in Dramljami v smeri Maribora v naletu trčila tri osebna vozila, so morali v bolnišnico odpeljati dve osebi. 26-letni voznik osebnega vozila je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo trčil v avtomobil 55-letnega voznika, ki je stal vkoloni. Njegovo vozilo je odbilo še v avto pred njim. Rezervno kolo, ki je padlo z vozila 55-letnika, je poškodovalo še četrto vozilo. V trčenju se je 55-letnik hudo poškodoval, 26-letni povzročitelj lažje. V času ogleda in odstranjevanja posledic prometne nesreče je bila avtocesta natem odseNuzaprta, zaradi obvozov je gneča nastala tudi na lokalnih cestah. Na nasproti vozni pas Nesreča se je zgodila tudi v Vrbnem pri Šentjurju, kjer sta trčila dva avtomobila. Prvo pomoč so na kraju nudili tudi gasilci, ki so mo- VODOVOD KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje OBVESTILO O KVALITETI PITNEVODE V VODOVODNIH SISTEMIH V UPRAVLJANJU PODJETJA VODOVOD-KANALIZAUIJA CELJE V LETU 2018 V letu 2018 so rezultati laboratorijskih preiskav pitne vode iz vodovodnih sistemov v upravljanju podjetja Vodovod-kanalizacija na območju Mestne občine Celje, občin Vojnik, Štore in Dobrna zelo spodbudniin dokazujejo, da je za pitno vodo odlično poskrbljeno. Tudi v tem letu so imeli občani Celja, Vojnika, Štor in Dobrne zagotovljeno varno oskrbo z vidika zadostnih količin in kakovostne pitne vode. VODOVODNI SISTEM MIKROBIOLOŠKE PREISKAVE FIZIKALNO-KEMIJ5KE PREISKAVE skupaj not ran i nadzor, državni monitoring skupaj not ran i nadzor, državni monitoring število vseh število število vseh število odvzetih neskladnih % neskladnih odvzetih neskladnih % neskladnih vzorcev vzorcev vzorcev vzorcev vzorcev vzorcev CEDE 479 8 1,67 297 1 0,34 SVETINA 14 O 0,00 14 0 0,00 KOSNICA-TREMERJE 22 O 0,00 22 0 0,00 FRANKOLOVO 18 1 5,56 11 0 0,00 KAPELCA 17 1 5,88 11 D 0,00 DOBRNA 49 0 0,00 35 0 0,00 8RDCE S 1 12,50 4 0 0,00 Tabela 1: Rezultati rednih in občasnih laboratorijskih preiskav pitne vode v sistemih v upravljanju podjetja Vodovod-kanalizacija v letu 2018 V vseh primerih ugotovljenih neskladnih vzorcev so bili vzrok neskladja zgolj indikatorski parametri, ki ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi. Poleg rednih in občasnih mikrobioloških in fizikalno-kemijskih preiskav smo skladno z letnim planom izvajali ciljane preiskave posameznih kemijskih parametrov (trihalometanov, triazinskih pesticidov, težkih kovin idr.), že leta pa izvajamo tudi tedenski nadzor nad vsebnostjo nitratov v omrežju vodovodnega sistema Celje - Osrednje oskrbovalno območje. Vsi odvzeti vzorci so bili skladni z zahtevami zakonodaje. Laboratorijske preiskave pitne vode izvajamo v okviru našega notranjega nadzora skladno s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17). Hkrati z izvajanjem notranjega nadzora upravljavca poteka tudi nadzor pitne vode, ki ga zagotavlja ministrstvo za zdravje. Podrobnejše podatke o kakovosti pitne vode lahko najdete na naši spletni strani http://www.vo-ka-celje.si/ (pod zavihkom Oskrba s pitno vodo, Nadzor nad kvaliteto), in sicer pod naslovom Poročilo o izvajanju oskrbe s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju odpadne vode v letu 2018. rali eno osebo, ki je ostala ukleščena v vozilu, reševati stehničnimposegom.nato so jo reševalci odpeljali v bolnišnico. Drugega poškodovanega so oskrbeli na kraju. V tem primeru sta zaradi vožnje po nasprotnem smernem vozišču čelno trčili osebni vozili. Prometno nesrečo je povzročil voznik, ki je vozil v smeri Celja in je iz neznanega razloga zapeljal na nasprotni vozni pas, po katerem je v tistem trenutku pravilno pripeljal drugi voznik avtomobila. Dva avtomobila sta nato trčila še v Ponikvi pri Šentjur-meru je voznica osebnega vozila zapeljala na nasprotni vozni pas in čelno trčila v voznico drugega osebnega vozila, ki je pravilno pripeljala nasproti. Povzročiteljica se je v trčenju lažje poškodovala. Isti dan se je nesreča zgodila tudi na uvozu na avtocesto Celje - Center, v smeri proti Ljubljani. Vozniku se je namreč prevrnila prikolica. Zaradi njenega odstranjevanja z vozišča in čiščenja ceste je bil uvoz na avtocesto na tem delu zaprt kar štiri ure. Nato je počilo še na avtocesti medCeljem in Dramljami v smeri Maribora. Voznik avtomobila je zaradi vožnje s prekratko varnostno razdaljo trčil v osebno vozilo, ki je vozilo pred njim. V trčenju sta se lažje poškodovala sopotnika v obeh vozilih. Hudi nesreči sta se zgodili tudi v soboto, in sicer v Žalcu, kjer se je motorist poškodoval, ko je trčil z avtomobilom, in v Ratanski vasi, kjer je voznik padel med vožnjo z motorjem. SŠol Zgorel pod motorjem V soboto so gasilci v Košnici ob gašenju požara na motorju našli moško truplo. Motor je zagorel na težje dostopnem terenu pri eni od stanovanjskih hiš. Ogenj je izbruhnil na motorju, nato se je razširil na okolico. Na kraju so bili celjski poklicni gasilci in prostovoljni gasilci iz Prostovoljnega gasilskega društva Zagrad-Pečovnik, ki so požar omejili in pogasili. Kot so sporočili s celjske policije, naj bi moški vozil po klancu navzdol in padel pod motorno kolo, ki je takrat zagorelo. V požaru je bil moški tako hudo poškodovan, da je umrl na kraju nesreče. Njegova identiteta še ni potrjena. PEUGEOT 208 SIGNATURE RAZGIBAJ SVOJ SVET! Ш PAKET STILSKIH DODATKOV ELEKTRIČNO ZLOŽLJIVA STRANSKA OGLEDALA ZASLON NA DOTIK S FUNKCIJO MIRROR SCREEN - ■>- 32 PEUCEOTwnotiTOTAL Poraba v kombinirane Emisije trdnih delcev: od 0,00062 do 0,00097 g/km. Število delce k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezi n. ЧРЗтаД 1® do 116 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične er BjBmP^emC^e toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesn mn^szspadetcep^ in PM., ter dušikovih oksidov Vozilo na sliki je simbolično i peugeot.si je dušikovih oksidov NOx: od 0,0175 do 0,0477 g/km. AVTO CELEIA d.o.o., Ipavčeva 21, 3000 Celje, tel. 03 425 4605 KRONIKA 15 Zunanji hidranti so praviloma nadzemni. Do njih mora biti zagotovljen stalen dostop. Povezani so v obročast sistem cevovodov, razen pri stanovanjskih stavbah, kjer je dovoljen slepi cevovod, dolžine do 200 metrov. Razdalja med hidranti je takšna, da je mogoče požar na stavbi gasiti z najmanj enim hidrantom, za požarno zelo zahtevne stavbe z najmanj dvema hidrantoma. Razdalja med hidrantoma ne sme biti večja od 80 metrov, v naseljenih krajih, kjer so večinoma stanovanjski objekti, največ 150 metrov. V izjemnih primerih so lahko nameščeni podzemni hidranti, če namestitev nadzemnih ni možna. Požar je uničil kar velik del hiše. Foto: PGD Celje - Gaberje Gasilci so poskrbeli tudi za začasno zaščito ostrešja hiše, ki je bilo uničeno. Foto: PGD Celje -Gaberje Gasilske zveze Celje Janez Senica. »Če gasilci kje na terenu opazimo potrebo po dodatnih hidrantih, vedno podamo pobudo podjetju Vo-ka, ki je praviloma tudi odzivno in hidrante uredi,« dodaja Senica. Nekoliko težje je z urejanjem hidrantov na višje ležečih krajih, omenja Senica, vendar ni tako hudo, da bi to predstavljalo težavo pri gašenju v primeru požarov. Enako meni direktor Poklicne gasilske enote Celje Janko Požežnik, ki omenja, da je situacija s postavitvijo hidrantov na območju Celja zadovoljiva in da trenutno gasilci s tem pri gašenju nimajo težav. »Včasih je pri večjih gašenjih predstavljal težavo predvsem pritisk vode, ven- dar je danes tudi to urejeno,« dodaja Požežnik. Oba gasilca omenjata še, da se lahko ljudje, ki morda menijo, da je hidrantov premalo na določenih območjih, obrnejo tudi na krajevne skupnosti ali gasilska društva. Slednja lahko podajo tudi mnenja, nato je treba podati tudi uradno pobudo podjetju Vo-ka, ki skrbi za tovrstne zadeve. Sodni maraton zaradi strela v glavo Čeprav se je zdelo, da se bo maratonsko sojenje Jaki Ulčniku zaradi umora 38-letnega moškega na območju Ljubuškega v Bosni in Hercegovini kmalu končalo, se je na sodišču spet zapletlo. Tokrat zaradi psihiatričnih izvedenskih mnenj. Sojenje se še vedno vleče, čeprav Ulčnik že prestaja 30-letno zaporno kazen zaradi umora brata in poskusa umora njegovega dekleta. Več kot že izrečene kazni v novem sojenju ne more dobiti. Težava se je pojavila že v začetku tega leta, ko je sodišče naročilo izdelavo izvedenskega mnenja o tem, ali je Ulčnik sposoben spremljati sodni proces. Sodni senat je nato zaslišal dr. Petra Preglja iz Komisije za izvedenska mnenja na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ker je bilo zaslišanje zaradi občutljivih osebnih podatkov izvedeno za zaprtimi vrati, podrobnosti njegovega zaslišanja niso znane. Znano je, da sodišče očitno na podlagi njegovih pojasnil ne more odločiti z gotovostjo, zato bo na eni od naslednjih obravnav Preglja soočilo s psihiatrinjo Martino Žmuc Tomori, ki je svoje mnenje že predstavila. Tako ne kaže, da se bo sojenje kmalu končalo. Ulčnik je leta 2005 v Ljubuškem v glavo ustrelil moškega z lovsko puško, in to pred vrati njegove domače hiše ter pred očmi žrtvine žene. Nato naj bi se strelec odpeljal v Slovenijo. Kaj je bil vzrok za tako okrutno dejanje, ni točno znano. Na dosedanjih obravnavah je bilo mogoče slišati tudi, da naj bi Ulčnik moškega, s katerim naj bi tudi poslovno sodeloval, nagovarjal k nečednim poslom. Sicer pa so bile sodne obravnave mučne tudi za svojce pokojnega, s katerimi so vzpostavili tudi vidokonferenčno povezavo s sodiščem v Bosni in Hercegovini. Bajde je svojo partnerko decembra 2015 umoril na velenjskih ulicah in njeno truplo pripeljal v velenjski zdravstveni dom. Jako Ulčnika na sojenje v Celje vozijo z Doba, kjer prestaja najvišjo zaporno kazen, ki je možna v Sloveniji. Foto: SHERPA Odvetnika Andrej Švencbir in Albina Vedenik sta na vrhovno sodišče vložila dve zahtevi za varstvo zakonitosti, ki se nanašata na primer Romea Bajdeta. Ta je bil že pravnomočno obsojen na 25-letno zaporno kazen zaradi umora svoje partnerke v Velenju. Razlogi za takšno odločitev odvetnikov, ki sta zastopala Baj-deta, so domnevne bistvene in absolutne kršitve kazenskega postopka in previsoka kazen. Vedenikova predlaga celo prekvalifikacijo kaznivega dejanja. Bajde je bil namreč obsojen zaradi umora, kjer je zagrožena višja kazen, odvetnica pa meni, da bi mu moralo sodišče soditi za uboj. Hkrati meni, da bi moralo vrhovno sodišče razveljaviti sodbo in okrožnem sodišču naložiti ponovno sojenje. Švencbir ob tem navaja, da Bajdetu sodišče ni omogočilo možnosti izbire odvetnika. Kot smo pred časom poročali, je bila Vedenikova Bajdetova odvetnica, nakar je zbolela in mu je sodišče tik pred izrekom sodbe dodelilo Švencbirja. Ta naj ne bi imel dovolj časa za preučitev spisa in za ustrezno pripravo na zaključni govor kot njegov zagovornik. Sodišče je tako postopalo tudi zato, ker se je sojenje tako vleklo in če Bajdetu ne bi izrekli sodbe, bi se mu iztekel čas pripora, kar pomeni, da bi odkorakal na prostost. Kdaj bo vrhovno sodišče podalo svojo odločitev, še ni znano. Odvetnika upada, da vsaj do konca leta. Foto: SHERPA V Slovenijo prišel v zaboju Na Mejnem prehodu Dobovec so konec preteklega tedna policisti našli ilegalnega prestopnika meje. Pri vstopu v Slovenijo so med nadzorom na podvozju vozila - nad zabojem za palete - odkrili 30-letnega državljana Alžirije. Ta se je v podvozje slovenskega tovornega vozila skril že na območju Bosne in Hercegovine. Alžirskega državljana so po opravljenem postopku predali hrvaškim varnostnim organom. Trčila na smučišču Pretekli teden se je na smučišču na Rogli zgodila nesreča, v kateri sta trčila in se pri tem telesno poškodovala dva smučarja. Dežurni reševalci smučišča Rogla so poškodovana oskrbeli na kraju dogodka in enega prepeljali do mesta pristanka helikopterja. Zaradi hudih poškodb so ga namreč s helikopterjem odpeljali v mariborski klinični center. Drugega poškodovanca so reševalci nujne medicinske pomoči iz Slovenskih Konjic odpeljali v Splošno bolnišnico Celje. Podiral drevesa in se poškodoval V soboto popoldne se je v Šentjanžu v občini Rečica ob Savinji hudo poškodoval občan pri podiranju dreves ob strugi. Reševalci so poškodovanega oskrbeli na kraju, nato so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. V Gorenju pri Šmartnem ob Paki se je poškodoval tudi delavec med delom na stanovanjski hiši. Moški je namreč padel približno štiri metre v globino. Ukradli škodo V Podjavorškovi ulici v Celju so pred dnevi neznanci ukradli osebno vozilo znamke Škoda Octavia. Vozilo je bele barve in registrskih številk LJ 07-TDU. Tatu do danes še niso izsledili. Vozilo je vredno približno 15 tisoč evrov. Vozimo pametno Javna agencija za varnost prometa je letos ponovno organizirala delavnico Vozimo pametno tokrat v Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Celju. Delavnice se je v dveh skupinah udeležilo 96 dijakov. Predstavili so jim različne zanimive in koristne vsebine o prometni varnosti. Soočili so jih tudi s posledicami, ki jih prometne nesreče pustijo na žrtvah in njihovih svojcih. Delavnice so bile organizirane v sodelovanju s policijo, Gasilsko zvezo Slovenije in Zavodom Varna pot. Na koncu je bil tudi praktični del, v katerem so dijaki preizkusili napravo za osveščanje nevarnosti uporabe mobilnega telefona med vožnjo, naletne tehtnice, merjenje odzivnega časa in očal za prikaz alkoholiziranosti. O umoru še na vrhovnem sodišču 16 AKTUALNA PONUDBA novi tednik Št. 13, 28. marec 2019 Iščete dober nakuo alLodlično storitev? POZOR! Preglejte aktualno ponudDo ZA CELO ZLAHTO! nOvUedr-^ [radio c^ie Prinašamo svežino ЈпгшВшДга več kot 500 pranj mehčalca! Mehčalec za vso »žahto«! Hm, le kaj tako diši? V novi nagradni igri vam podarjamo za 500 pranj mehčalca Oscar, ki je izdelan v Sloveniji! V naši medijski hiši se trudimo servirati sveže in aktualne informacije, kar zvesti bralci in poslušalci zagotovo veste. Svežino pa bomo v naši aktualni nagradni igri podarjali tudi dobesedno! Do zdaj ste nas brali in poslušali, zdaj bomo poskrbeli še, da boste lepo dišali. S prijavo na naši spletni strani www.radiocelje.com ali našem FB-profilu lahko postanete del vsakodnevnega žreba. Do 2. aprila bomo namreč vsak dan izžrebali nagrajenca, ki bo prejel zajetno količino dišečega mehčalca Oscar! Prinašamo svežino! AKRON mo;e pohištvo Obiščite nas v našem salonu! Mariborska 103a, Celje (nasproti Planeta Tuš) POHIŠTVO POMERI! 031 720 657 • celje(a)akron.si • www.akron.si Selmar V družbi najboljših. A OlTROEn Selmar d.o.o. Pooblaščeni prodajalec/serviser vozil znamke Citroen teple<. Sojenju se moraš prilagoditi. Sobotni večer ni bil prijeten. Takoj smo se osredotočile na Beograjčanke in uspele zmagati.« Navdušili gledalce Med polfinalnima obračunoma je bila Tekma zvezd ob 25. obletnici samostojnega delovanja ženskega kluba (junija 1994 se je odcepil od moškega) in v počastitev 70-letnice začetkov organizi- Do oktobra bo Zala Friškovec najstnica, že zdaj pa je strah in trepet za vse tekmice. Ekipa Celja. Z leve stojijo Zoran Martič, Zoran Golc, Mile Čepin, Matjaž Tovornik, Jera Grobelnik, Goran Jurak, Miljan Goljović, Slavko Duščak, Barbara Germ in Sašo Govc, čepijo pa Nadja Ramšak, Simona Jurše, Jani Cencelj, Miha Čmer in Ervin Dragšič. Budućnost je projekt, za katerim stoji politična opcija Mila Đukanovića. Bemax je gradbeno podjetje, ki izvaja vse največje gradbene posle za državo in je generalni sponzor kluba. V Celje so igralke mlajših selekcij pripotovale s tremi avtobusi. Odigrale so prijateljske tekme z vrstnicami iz Šmarja. Vse ekipe niso mogle prehvaliti izjemne nastanitve in odlične hrane v Thermani Laško. ranega igranja ženske košarke v Celju (1948). Za zasedbo KZS so igrali tudi Marko Milić, selektor Rado Trifuno-vić, Romeo Ličan (s celjsko Libelo je bil kadetski prvak Jugoslavije), Ivica Jurković ... Vodil jih je Boris Zrinski. Na drugi strani sta bila trenerja Mile Čepin in Zoran Martič (ob njiju so sedeli še Barbara Germ, Zoran Golc in Sašo Govc), igrali so Nadja Ramšak 5 točk, Simona Jurše, Jera Grobelnik 2, Matjaž Tovornik 10, Jani Cencelj 6, Goran Jurak 6, Miha Čmer 3, Miljan Goljović 8, Slavko Duščak in Ervin Dragšič 5. Po treh četrtinah je bil izid 45:45, v trinajsti sekundi nadaljevanja je nenadoma padla Jera Grobelnik, ki je celjski ekipi pomagala do prvega naslova državnih prvakinj. V celjski bolnišnici so ji morali zašiti ahilovo tetivo. Druženja na parketu je bilo za preostale seveda konec, nadaljevalo se je drugje ... Foto: SHERPA Srboljub Filipović, predsednik lige Waba, je predsedniku ŽKK Cinkarna Borutu Kopu izročil posebno priznanje zaradi zaslug kluba pri razvoju košarke v regiji v zadnjih 18 letih. Larisa Ocvirk je odlično odigrala proti Crveni zvezdi. Dan prej se proti Be-roeju (na sliki) in tudi sodniku Draganu Kralju nikakor ni zmogla sprostiti. Deset mest je gostilo zaključne turnirje. Deset klubov je osvojilo prvo mesto, Šibenik petkrat, po dvakrat Celje, Gospić, Partizan in Budućnost. Zmagovalec turnirja v Celju Beroe ima daleč najvišji proračun v ligi. Štiri tujke, Lewis, Poček, Aleksić in Chong, stanejo več kot 20 tisoč evrov mesečno. Sponzor je največji proizvajalec in prodajalec mesa v Bolgariji, ki se je pred leti iz nogometa preselil v žensko košarko. Zaokrožile so govorice, da je predsednik kluba pred drugim polčasom vsaki igralki obljubil po deset tisočakov za zmago nad Celjem. Ana Poček, črnogorska reprezentantka in MVP rednega dela lige Waba, je v celjsko ekipo prišla, ko ni bila stara niti 15 let. V Celju je odigrala tri sezone. Matjaž Tovornik (pri metu) ima še vedno »mehko roko«. Z Markom Milićem (levo) sta dala po deset točk in sta bila najboljša strelca atraktivne tekme. REPORTAŽA 29 Vzdušje na sprejemu je bilo ganljivo, prisrčno in zelo veselo. Olimpijski »selfi« z ravnateljico Nevenko Kus. »Za nas ste vsi zlati,« je bila navdušena na sprejemu. Poletne svetovne igre specialne olimpijade v Abu Dhabiju in Dubaju Najbolj predani športniki z najbolj srčnimi navijači Zapele so fanfare in telovadnico je zajel val navdušenja. Po dveh tednih stiskanja pesti in spremljanja objav na družbenih omrežjih so končno stopili med svoje največje oboževalce - svoje sošolce, prijatelje in družinske člane. Olimpijci OŠ Glazija. In večina prisotnih se ni spomnila, kdaj je imela nazadnje zaradi kakšnega športnega dogodka solzne oči. SASKA T. OCVIRK Nič drugače ni bilo v teh dneh v Celju, Žalcu, Velenju in Šentjurju, kjer so slavnostno pričakali svoje športnike. Slovensko specialno reprezentanco je letos sestavljalo 27 udeležencev. Skupno so osvojili 24 medalj, od tega tri zlate, 13 srebrnih in osem bronastih. »Olimpijsko geslo je >pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen<. Vi ste bili oboje. Bili ste pogumni in bili ste zmagoviti. Vaše medalje so rezultat vašega dela in okras vašega uspeha. Za nas so zlate!« je čustva polne dvorane povzela ravnateljica Ne-venka Kus. Ce na običajnem športnem polju rezultati in rekordi zameglijo vse drugo, sta na specialnih igrah vsaj tako pomembna tudi trud in pristop, ki ju tekmovalci vsak na svoj način, vsak v skladu s svojimi omejitvami vložijo v svoj nastop. V Združenih arabskih emiratih je letos organizacija tekmovanja presegla vse dosedanje igre. Za sedem tisoč tekmovalcev in tri tisoč spremljevalcev iz dvesto držav je skrbelo na tisoče izjemno prijaznih in ustrežljivih prostovoljcev. »Bilo je čudovito in predvsem vse zelo veliko,« sta bila navdušena Klavdi in Miha iz OŠ Glazija. S s trenerjem Anejem Vrhovnikom sta dodala, da je doma vseeno najlepše. »Vse je bilo krasno. Ampak sprejem danes v šoli in zadnjič na letališču mi pomenita več kot vse igre skupaj. Vsi, ki ste nas od daleč spremljali in podpirali, ste zlati. Naj si sposodim besede, ki pravijo >naj živi in se razvija šport v OŠ Glazija! <« je ob koncu sprejema dejal slednji. Foto: SHERPA »Vsak dan smo vas spremljali in do belega stiskali pesti!« Zimske specialne olimpijske igre bodo leta 2021 na Švedskem, naslednje poletne igre bodo leta 2023 v Berlinu. Naša košarkarska ekipa si je bron izborila v skupini z Avstralijo, Novo Zelandijo, Madžarsko in Izraelom. Od naših so v ekipi sodelovali Sebastjan Ratej in Luka Gračner iz CVD Golovec, Albin Kolar iz CUDV Dobrna ter Klavdi Zorko iz OŠ Glazija Celje. V atletiki so si medalje priborili Vinko Rešetar iz CUDV Dobrna in Martin Lešnik ter Jožica Drač iz VDC Šentjur. Najboljši plavalci prihajajo iz Sožitja Velenje. Anja Golčer je bila zlata, Alen Šošter in Urban Goltnik sta bila srebrna. V judu je srebro osvojil Žiga Vangoš iz II. OŠ Žalec, v balinanju Miha Zalokar iz OŠ Glazija Celje. Občino Žalec je predstavljal podžupan Roman Virant. »Na svoja nova olim-pijca smo izjemno ponosni.« Bronasti košarkar Klavdi Zorko in srebrni balinar Miha Zalokar s trenerjem Anejem Vrhovnikom Dobitnika srebrne medalje je na igrah spremljal njegov trener Timotej Verdel iz celjskega judo kluba Z' dežele Sankaku. Na sprejemu z žalskim županom Jankom Kosom. (Foto: DN) Ponosni Galičani Po dveh olimpijskih medaljah v judu, ki jih je prejela Urška Žolnir, so Galičani ponosni lastniki še tretje. Njihov sokrajan Žiga Vangoš je na specialni olimpijadi v Abu Dhabiju osvojil srebrno medaljo v judu. Krajevna skupnost Galicija, sorodniki in prijatelji so mu ob tej priložnosti v soboto pripravili slavnostni sprejem pri Podružnični osnovni šoli Trje. Čestitke ob izjemnem uspehu so mu izrekli tudi župan Janko Kos, predsednik Krajevne skupnosti Galicija Peter Vipavc in ravnateljica II. OŠ Žalec Petra Petrovič Pražnikar. ŠO, foto: osebni arhiv 30 PORTRET novi tednik Št. 13, 28. marec 2019 Nina Brglez je svoje torbice predstavila na nedavnih Modnih navdihih Brez torbice ne gre Ženske si težko predstavljamo, da bi morale po svetu hoditi brez torbice. Celjanka Nina Brglez je prepričana: »Ženske brez torbice ni. Vsaka mora imeti vsaj eno!« Na njeno srečo je veliko tistih, ki niso zadovoljne le z eno, ampak rade k vsaki kombinaciji oblačil dodajo še primerno torbico. Nina namreč izdeluje te nepogrešljive ženske modne dodatke, ki morajo biti tako praktični kot tudi lepi in v skladu z modnimi smernicami. Vedno pogosteje se zanje odločajo tudi moški. TATJANA CVIRN Nina izdeluje torbice v okviru svoje znamke Unicorn Art & Design. Nedavno se je predstavila na Modnih navdihih, tradicionalnem celjskem modnem dogodku, kjer se predstavijo različni lokalni ustvarjalci. Zanjo je bila to pomembna prelomnica, saj so bili tudi odzivi zelo dobri. V otroštvu je želela ustvarjati oblačila, k čemur jo je verjetno spodbudilo opazovaje mame, ki je doma veliko šivala. Nina je najprej izdelovala enostavnejše kose, se nato lotila krajšanja oblačil, menjave zadrg in nazadnje sebi in sestri sešila kakšno majico. Ko se je rodila hči, je nastalo še več izdelkov. »Po krojih sicer nisem znala nikoli šivati, saj nisem hodila na tečaj. Ponavadi sem razparala star izdelek in po njem naredila novega,« pravi Nina, ki je nekaj časa izdelovala tudi nakit, poklicna pot pa jo je odpeljala čisto v drugo smer. Tako je negovalka v Sončkovi bivalni enoti v Štorah, kjer popoldne, zvečer in tudi ponoči tamkajšnjim stanovalcem pomaga pri vseh opravilih. Za ustvarjanje si vzame čas, ko ni v službi, saj po napornem delu potrebuje sprostitev. »Če sem ponoči v službi, zjutraj ne morem spati in grem v delavnico. Tako se sprostim in po kosilu lahko zaspim.« Modno, po željah naročnic Ko so postale modne torbice, narejene iz različnih ostankov, je naredila prvo in tako se je začela njena dejavnost. Najprej je torbice izdelovala za kolegice, sčasoma so jo s pomočjo družabnih omrežij »Kovačeva kobila je vedno bosa, kar velja tudi pri meni. Zase naredim bolj malo torbic, po eno na sezono. Navajena sem, da vsako dlje časa nosim, saj točno vem, kje imam kaj.« Nina najpogosteje uporablja umetno usnje v kombinaciji s pravim. »Ta kombinacija je bolj trpežna in da torbam posebno energijo ter eleganco. Med ostalimi materiali so tiskarsko platno, ki je primerno za razne cekarje, trpežne bombažne tkanine in predvsem v zadnjem času umetno krzno.« Na Modnih navdihih je Nina Brglez (v ospredju) predstavila torbic. Hvaležna je organizatorici dogodka Vladimiri Skale, (Foto: osebni arhiv) štirinajst različnih torb in da ji je dala to priložnost. odkrile tudi druge. »Doslej sem bila prepoznavna po nahrbtnikih v obliki vreč, a teh je zadnje čase na trgu že toliko, da sem se lotila še drugačnih torbic,« pravi Nina, ki se ji je o idejah za te nahrbtnike že sanjalo. Za Modne navdihe je tako izdelala štirinajst različnih kosov. Kar nekaj mesecev je potrebovala za ves proces od zamisli do izvedbe, saj se je hotela kot začetnica še posebej izkazati. Predstavila je različne modele pomla-dno-poletne sezone iz umetnega in naravnega usnja ter iz debelejših tkanin. Izdelki so v močnih pomladnih barvah, ki so modne to sezono, ne manjka niti različnih dodatkov. »Več je manj, velja za letošnje modele,« pravi Nina, ki spremlja novosti s pomočjo modnih revij in spleta. Ideje najpogosteje dobi prav med nočno službo in da jih do jutra ne pozabi, si jih nariše. Pravi, da so tudi ženske dobro obveščene o modnih novostih, »Od nekdaj sem ljubiteljica samorogov, saj se mi zdijo nekaj posebnega, morda zaradi posebne elegance. Zato sem jih izbrala za svoj zaščitni znak.« kar se vidi, ko se z njimi dogovarja o želenem izdelku. Vsak je namreč edinstven, narejen po željah naročnice. »Zaenkrat ni bilo želja, ki jih ne bi mogla uresničiti,« pravi sogovornica in dodaja, da si večina želi veliko torbo z veliko žepi. Pri tem se ji zdi, da je za mnoge pomembno »En šivalni stroj sem na začetku uničila, ko sem šivala debelejše materiale, zdaj imam takšnega, da lahko V • I v• • • ■ m šivam džins in usnje. Ko bom še malo >zrasla<, bom imela takšnega res profesionalnega.« tudi, ali nosijo kaj podobnega znane medijske osebnosti. Kakovost in ugodna cena Za izdelke išče kakovosten material, ki ga je pri nas dovolj, le cene niso vedno najbolj ugodne, ugotavlja sogovornica, ki težje dobi le dodatke za torbice, zlasti kovinske. Tako mora po kakšne stvari tudi v tujino. »Konkurenca je kar velika, treba je paziti, da so izdelki kakovostni in hkrati cenovno ugodni,« meni oblikovalka, ki ima stranke iz vse Slovenije in tudi v tujino je že pošiljala naročene torbice. Včasih je delala kar doma, kar ni bilo več izvedljivo. Material je bil povsod, skoraj ležali smo že na njem. Zdaj imam v Novi vasi delavnico, kjer so nekateri izdelki tudi na ogled. Tam sedem in začnem delati in sem bolj učinkovita, kot sem bila doma, kjer sem vmes počela še vse drugo.« Na srečo jo pri ustvarjanju podpirata tako partner kot 8-letna hči Zoya, ki je tudi njena največja oboževalka in kritičar-ka. Tudi ona ima veliko zamisli, kakšno torbico bi naredila, in včasih to tudi skupaj uresničita. Čas bo pokazal, ali bo Ninina dejavnost ostala le njena prostočasna sprostitev ali bo prerasla v kaj več. Pri tem se ne boji novih izzivov, prepričana je, da je možnosti še veliko. Foto: GREGOR KATIČ PORTRET 31 Državni rekorder v pomnjenju števila pi Konjičan Lev Rus osvojil pokal Ljudje si v povprečju zapomnimo sedem zaporednih elementov. To pomeni, da v mentalni beležnici bolj ali manj zadržimo telefonsko številko na razdalji od imenika do telefona. Zdaj pa si predstavljajte, da nekomu zrecitirate 3.333 števk dolgo telefonsko številko. S kultnim matematičnim pojavom grškega imena pi sicer ni mogoče nikamor poklicati, lahko pa z njim osvojimo pokal in postanemo rekorder posebne sorte. SASKA T. OCVIRK S številom pi so se Sumerci (in to sploh ne prvi) ukvarjali že pred štiri tisoč leti. V Stari zavezi Biblije so ga ponazorili z velikim premičnim umivalnikom oziroma »ulitim morjem«. Takrat so bili verjetno prvič in zadnjič zadovoljni s tem, da je število pi enako tri. V indijski astronomiji približno dvesto let kasneje je pi že zaokrožen na dve decimalki natačno. Pi je vgrajen v egipčanske piramide in jasno so se z njim ukvarjali tudi Kitajci. Platon je prav zaradi števila pi verjel v vse- »Vsaj pri matematiki bi lahko imel same petice, če me pogosto ne bi odneslo kam drugam. Potem se mi včasih zgodi, da pri testu kaj narobe rešim preprosto zato, ker sem z možgani pri kakšni čisto tretji funkciji.« mogočnost matematične geometrije. Gre za matematično konstanto, ki je resnično vsestransko orodje, pa naj ji rečemo arhimedova konstanta, ludolfovo število ali krožna konstanta. Je iracionalno, ker se ga ne da natančno zapisati kot razmerje dveh naravnih števil. Najbolj znan približek tega matematičnega čudeža je 3,14. Malo natančneje ga izrazimo z ulomkom 22/7, ulomek 355/113 pa je menda že zelo dober približek. Za konjiček v spomin niza števke Lev bi zase dejal, da je čisto običajen dijak, ki obiskuje drugi letnik gimnazije v Slovenskih Konjicah. Le da med konjički najprej našteje učenje števila pi. Odkril ga je v petem ali šestem razredu in se držal decimalnega zapisa. »Ulomkov nisem preveč maral,« se nasmehne. Kar je presenetljivo, ker matemati- ko obožuje. In seveda vse, kar vsaj malo diši po naravoslovju. Fizika, astronomija, kemija so znanstvene vede, ki svet razložijo na logičen in domišljen način. »Všeč mi je, da razumem svet okrog sebe, da imajo pojavi teoretične razlage.« Ko je bil mlajši, je zelo rad bral. »V bistvu me je mama kar s težavo sproti zalagala s knjigami iz knjižnice,« se smeje. Danes raje bere scenarijske skripte, ki se pogosto raztegnejo čez stotine strani. Predpisano šolsko čtivo se mu pogosto ne zdi mlademu človeku najbolj prijazno. Seveda rad igra tudi računalniške igre, za katere pravi, da ni prav nobene potrebe, da v njih teče kri. »Rad imam igre, ki mi predstavljajo miselni ali spretnostni izziv.« Od Konjic do Ljubnega Številke ima preprosto rad. In tako se je za zabavo pred leti učil potence števila dva. Tako je na primer znal iz glave stresti vseh 132 števk števila 2 na 512 potenco. Potem je odkril tekmovanje v pomnjenju števila pi. »Prvič sem se ga udeležil lani. Do počitnic sem se naučil 500 števk, med njimi 200 in teden Iz angleškega zapisa datuma, ki postavi mesec pred dan, je 14. marec dan števila pi. Nekateri si iz ulomkovega zapisa 22/7 s tem namenom naredijo praznični tudi 22. julij. deva pošto, bi zdaj pristal na Ljubnem ob Savinji. »Pri vsem skupaj ne gre toliko za fotografski spomin kot za dobro pomnilno tehniko. Med slednjimi sam na primer poznam palačo spomina in ustvarjanje zgodbe. A sta se mi obe zdeli prezamudni.« Tako si je izmislil svoj sistem zaporedij. In dodamo lahko le to, da več kot uspešno. Zelo verjetno bo »mafijec« Tako naloženi podatki lahko v spominu ostanejo dan, dva, mesec ali celo leto. »Pogosto se mi zgodi, da mi proti večeru v spomin pride kakšna številka. In potem tuhtam in tuhtam, od kod se je vzela in kam sodi. Običajno sploh ne moram zaspati, dokler uganki ne pridem do dna.« Poleg staršev in mlajše sestre ima Lev doma še dva kužka. Po očetovi zaslugi pri hiši stanujejo še trije ptičji pajki. Doma, v domačih Konjicah in nenazadnje v Sloveniji, se Lev izvrstno počuti. Potovanja so sicer v redu, ampak niso zelo nujna, sploh ne vedno v isti kraj. »Seveda za prihodnost puščam vse možnosti odprte. Tako »Če moram pri naravoslovju sam priti do formule, jo razumem in si jo zapomnim bolje, kot če preprosto vstavim enačbo. Po drugi strani se mi zdi kakšna biologija prav nesmiselno podrobna. Veliko miselne energije dijaki porabimo za pomnjenje stvari, ki si jih v bistvu nočemo zapomniti.« pred tekmovanjem še 100. Pravilno sem jih uspel povedati 734. Letos sem se vseh naučil do novembra in potem sem samo še ponavljal.« Splačalo se je, saj je brez napake povedal vseh načrtovanih 3.333. In zakaj ravno toliko? Prejšnji rekord je bil 3.141. Po prvotnem načrtu jih je Lev hotel povedati 3.210, kar je poštna številka Slovenskih Konjic. Nazadnje se je vseeno odločil za četvorni poklon trojkam. Kar za- Število pi človeštvo zaposluje že več kot štiri tisoč let. glede študija - zelo verjetno bo to matematika, ampak tudi fizike in celo kemije še nisem povsem odpisal - kot tudi glede kraja bivanja enkrat v prihodnosti.« Rad bi obiskal zelo razvite dežele, kot so na primer Japonska, Švica ali ZDA. Vsekakor pa bo v Mafiji, lokalu, ki je dobil ime po fakulteti za matematiko in fiziko in kjer sta z očetom čakala na tekmovanje, v prihodnosti še reden gost. 100 tisoč decimalk naj bi si leta 2006 zapomnil nek Japonec. 67.890 decimalk je uradni Guinnessov rekord, ki ga je 2005 dosegel kitajski študent. 24 ur je svetovni rekorder recitiral število pi. Leta 2007 so prvič organizirali slovensko tekmovanje. 150 decimalk je bil prvi slovenski rekord. 3.333 decimalk je trenutni slovenski rekord v lasti Leva Rusa. »Zadnjič sem našel to krasno število 1.609 - ugotovil sem, da je 16. črka v angleški abecedi p, 9. pa i, kar je enako pi. S kvadriranjem pridemo do pitagorovega izreka, za nameček pa je še praštevilo. Takšne stvari me res navdušijo.« Lev Rus obiskuje drugi letnik Gimnazije Slovenske Konjice. r. ^ i 1 - »Rdeče preproge ravno ni bilo, so mi pa čestitali mislim da skoraj vsi na šoli,« se smeje Lev. 32 REPORTAŽA novi tednik Št. 13, 28. marec 2019 Na blagodejnem sprehodu po mestnem gozdu, na poti do Drevesne hiše. Na čelu (desno) mag. Robert Hostnik vodja celjske krajevne enote ZGS. Gozd na robu knežjega mesta: zborno mesto za udeležence dogodka je bilo pri Meškovem vodnjaku. V Celju osrednja slovenska prireditev ob svetovnem dnevu gozdov Učimo se z gozdovi - gozd je modrost V celjskem mestnem gozdu - pri Drevesni hiši - je bila letošnja osrednja prireditev ob nedavnem mednarodnem dnevu gozdov. Letos je bil posvečen gozdni pedagogiki, saj je bila osrednja tema Učimo se z gozdovi - gozd je modrost. Prav to poslanstvo v mestnem gozdu uspešno opravljajo v celjski enoti zavoda za gozdove, zato tudi ni naključje, da je bilo tokrat knežje mesto izbrano za gostitelja osrednjega vseslovenskega dogodka ob svetovnem dnevu gozdov. ROBERT GORJANC »Število šolskih skupin, ki prihajajo v naš gozd, se povečuje do te mere, da komaj sledimo povpraševanju. Na leto v gozd na dejavnosti, ki so povezane z gozdno pedagogiko, odpeljamo približno štirideset šolskih skupin. To pomeni več kot tisoč otrok iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol,« je povedal mag. Robert Hostnik, vodja celjske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Poudaril je še, da je celjski mestni gozd v zadnjih 25 letih doživel edinstveno preobrazbo. Če se je konec osemdesetih let, ko je Celje še ječalo pod težo industrijskega onesnaževanja, zdelo, da so na ta gozd vsi pozabili, lastniki, država, lokalne skupnosti, gozdarji in prebivalci mesta, se je v začetku devetdesetih let stanje začelo spreminjati. »Takrat je majhna skupina celjskih gozdarjev v novoustanovljenem zavodu za gozdove pripravila prvi predlog, kako bi bilo mogoče izkoristiti te potenciale gozdov v neposredni bližini mesta. Ko smo k sodelovanju uspeli privabiti Mestno občino Celje, se je zgodil preobrat, kakršnega nismo pričakovali. Odkupovanje zasebnih gozdov, kar občina počne že petnajst let z namenom neoviranega razvoja njihovih socialnih prednosti nima para v Sloveniji. Tudi širše v Evropi je zelo malo takšnih primerov.« Takšnim laskavim besedam in pohvalam je z zadovoljstvom prisluhnil Vladimir Ljubek, podžupan Mestne občine Celje. »Res je, v občini si že leta načrtno prizadevamo, da bi mestni gozd ponudil privlačne rekreacijske površine, možnost za preživljanja prostega časa v naravi, v miru, in sicer na svežem in čiste zraku. Veseli nas, da prebivalci Celja in okolice radi obiskujejo mestni gozd. Za nove mestne gozdne površine si bomo prizadevali še naprej.« V celjski območni enoti za- voda za gozdove imajo smele načrte: »Želimo, da bi do leta 2025 vsako leto vsi peti razredi celjskih osnovnih šol svoje učilnice za teden zamenjali za drevesno hišo in mestni gozd. Pripravljamo tudi predlog, da bi celjski mestni gozd postal središče urbanega gozdarstva in gozdov v Sloveniji ter eden od središč za gozdno pedagogiko, v katerem želimo poučevati učitelje in nove gozdne pedagoge,« je še povedal Robert Hostnik. Sicer pa je osrednja državna prireditev ob svetovnem dnevu gozdov v Celju minila tudi v znamenju jubileja, 25-letnice delovanja Zavoda za gozdove Slovenije. Foto: SHERPA Podžupan MOC Vladimir Ljubek je povedal, da z ženo zelo rada obiskujeta mestni gozd. Za celostni razvoj otrok Izvedba gozdne pedagogike, kar je bilo v skladu z letošnjo temo svetovnega dneva gozdov, je v celjskem mestnem gozdu v praksi pomenila delo s skupinami učencev celjskih osnovnih šol. Za nekaj minut smo zmotili skupino, v kateri so bili učenci I. osnovne šole. Z njimi je delala Saša Vochl, gozdna pedagoginja iz Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib iz Ljubljane. Z otroki si je zadala nalogo, da bodo v Fin Šibli, 5.a-razred, I. OŠ Celje: »Ob obisku mestnega gozda smo se veliko naučili o pticah, listih dreves, plodovih. Dobra stran je tudi, da smo se sprehodili na svežem zraku. Še posebej mi je všeč, da sem se naučil trika, kako zažvižgati na gozdni plod.« gozdu ustvarili sovo. »Odločitev za sovo je povezana s sloganom letošnjega mednarodnega dneva gozdov, saj vsi vemo, da je naša sova sinonim za tradicijo, modrost, izkušnje. Mogoče se je v preteklosti godila krivica, ker so jo povezovali s smrtjo, nesrečo. Ob tej priložnosti želim ta mit razbiti in prikazati sovo v malo lepši luči,« je povedala naša sogovornica. Učenci so sovo potem sestavili iz naravnih materialov, hkra- ti so se imeli fino in so kaj novega izvedeli o gozdu. Kot je še poudarila, je največja želja gozdnih pedagogov, da bi otroci čim več zahajali v gozd. »Gozdovi so ključnega pomena, da se naši otroci celostno razvijajo. Tako dobrega igrišča, tako dobrega poligona za nabiranje življenjskih izkušenj, kot je gozd, človek z umetnimi materiali ne more poustvariti,« je še poudarila gostja iz Ljubljane. Nuša Rojc, 5a.-razred, I. OŠ Celje: »Zelo mi je všeč, ker nismo imeli pouka in smo se lahko nadihali svežega zraka ter da smo lahko videli veliko stvari v naravi. Spoznali smo nekaj ptic, liste dreves, različne gozdne poti. Sicer pa sem že dvakrat bila s starši v mestnem gozdu.« Gozd je lahko čudovita učilnica za življenje. »Z gozdarji iz celjskega mestnega gozda se redno srečujemo in sodelujemo ter se povezujemo v različne organizacije. Na področju gozdne pedagogike in okoljske vzgoje delujemo z namenom, da celostno prikazujemo, kako deluje slovenski gozd, pri tem sodelujemo s šolami, vzgojitelji in drugimi z namenom, da bi otroci začeli spet čim bolj zahajati v gozd,« je povedala Saša Vochl. REPORTAŽA 33 Prireditev je bila tudi lepa priložnost za ogled notranjosti Drevesne hiše. Na dogodku je bil predstavljen tudi primer varne sečnje drevesa. Ob tako imenitnem osrednjem slovenskem dogodku pri Drevesni hiši v Celju ni šlo brez okusne gozdne ku-linarike. Zanjo je poskrbela Marija Čop iz istomenskega cateringa iz Podkuma, kjer se ponašajo z najmlajšim kuharskim mojstrom v Sloveniji Lojzetom Čopom. »Za to priložnost smo pripravili zeliščni, bučni, čema-žev in sadni namaz, vse iz gozdnih sadežev, iz katerih so tudi sladice in tople jedi. Vse je servirano na glini in unikatnem lesu, saj smo se izogibali vsemu tistemu, česar v gozdu naj ne bi bilo, na primer plastike. Čudovito sončno vreme je prispevalo k temu, da se vsi odlično počutimo v celjskem mestnem gozdu,« je bila dobro razpoložena Marija Čop. Vse kulinarične dobrote so v cateringu Čop pripravili s pomočjo lokalnih dobaviteljev, večinoma so bile vse sestavine sveže nabrane v domačem okolju, na primer čemaž izpod Kuma. V zvezi s čemažem je naša sogovornica povedala še anekdoto. Marija Čop »Čemaž seveda poznamo, a vseeno včasih kakšnim dobro znanim gostom ob besedah dober tek rečemo tudi veliko sreče.« Marija Čop je še dejala, da sta gozd in travnik v tem času prava zakladnica okusne hrane. »Kislice in trobentice, prva špinača, narejena iz kopriv, je že pri nas, seveda tudi regrat, torej gremo v akcijo.« In za dogodek v mestnem gozdu so res šli zelo zgodaj, saj je bilo treba vstati že ob pol peti uri zjutraj. Kulinarične dobrote iz gozda 34 PORTRET novi tednik Št. 13, 28. marec 2019 Dijakinja Špela Jezovšek - Stella, dekle mnogih talentov Petje, ples in v v japonščina Mlada, nadarjena, polna pozitivne energije, na trenutke malo »odštekana«. Tako bi lahko z nekaj besedami opisali četrtošolko Špelo Jezovšek. Petje in ples sta njeni prostočasni dejavnosti, a to ne pomeni, da v šoli »zabu-šava«. Odličnjakinja I. gimnazije v Celju pravi, da ni »piflarka«, ki bi sedela doma in se le učila. Ko si vzame čas, ga je dovolj tudi za fanta in za kavo s prijatelji. TATJANA CVIRN Da ima dan zanjo včasih premalo ur, se je izkazalo lani, ko se je cele dneve posvečala plesu in petju, učila pa se je ponoči in pri tem »pozabila«, da bi bilo dobro tudi spati. »Nekaterih lekcij se ne moreš naučiti, če jih ne izkusiš,« pravi simpatična in temperamentna sogovornica. Dolgo tako ni šlo in letos je vse skupaj zastavila bolj umirjeno. A njeni urniki so vseeno natrpani: sodobni ples in plesno tehniko modern se uči v Harlekinu, društvu za umetnost plesa, poleg tega hodi na pevske ure v Vocal BK studio in za nabiranje kondicije še v fitnes. Vse to bo potrebovala za nastope na festivalih, ki jih ima v načrtu. Že v začetku aprila se bo odpravila v Bukarešto, kjer bo pevska gostja na festivalu, na katerem je lani zmagala. Rada bi se udeležila tudi našega festivala Melodije morja in sonca. Konec junija jo čaka zahtevna plesno-pevska preizkušnja na tekmovanju Dance World Cup na Portugalskem, kamor se je uvrstila. Ples, petje? Ne, japonologija! Prva leta je obiskovala šolo na Blagovni, nato v Šentjurju. Pravi, da so ji povsod dali dovolj možnosti, da se je izražala plesno in pevsko. Tudi na gimnaziji nima težav, resda je šola zahtevna, a je ne bi zamenjala. »Zapomnila si jo bom zlasti po ljudeh, ki sem jih spoznala.« Vsi, ki jo poznajo, so računali, da se bo pri izbiri študija odločala glede na svoje umetniške talente. Najprej je govorila, da bo šla na AGRFT, nato je razmišljala o glasbeni pedagogiki in se spogledovala s študijem v tujini, kjer bi se izpopolnila v nastopanju v muzikalih. A v tujino je ne vleče. Tako je izbrala študij japonskega jezika in kulture v Ljubljani, ker se ji oboje zdi nekaj posebnega, drugačnega in zanimivega. »To ni muha enodnevnica, ampak moja prva in edina študijska želja. Hočem študirat nekaj, kar me zanima. V Sloveniji je veliko japonskih podjetij kjer se je mogoče zaposliti,« je odločena sogovornica, ki bi glede na šolski uspeh lahko izbrala karkoli. V šoli se je vedno trudila za lep uspeh in prejema Zoisovo štipendijo, medtem ko je zdaj ugo- »Lani poleti sta me organizatorka enega od festivalov v Italiji in njen mož povabila k sebi in smo posneli videospot za skladbo. Ona zna angleško, on ne in klical me je Zlejda. Bila sem že Špila, Špjela, Špejla, na vse to se odzovem, Zlejda pa res nisem. Žena mu je razložila, da bo najlažje, če si moje ime zapomni po sistemu Špela -Stella. Tako je to postalo moje odrsko ime.« »S fantom se dobiva po pouku. Zelo rada ga imam. Tudi njega zanima glasba, igra kitaro in klavir, sicer pa gre študirat psihologijo. Podpiram ga, ne glede na to, ali bo izbral študij v Sloveniji ali tujini. Nočem, da bi zaradi mene spremenil svojo odločitev. Nekako se bova že znašla v vsakem primeru.« tovila, da za vpis na želeno fakulteto sploh ne potrebuje visokih ocen. Zabava jo, da bi lahko zdaj malo zaspala in se zbudila tik pred maturo, a se kljub temu v šoli trudi. V Romunijo ... A tega seveda ne bo naredila. Že zato ne, ker ima do takrat še kup načrtov. Družina jo pri vsem podpira, pravi, da so družinski člani tesno povezani in tudi zato bi rada ostala v Sloveniji, da bo lahko vsak konec tedna prišla domov na Proseniško. Ima še mlajša brata, ki sta po njenih besedah »legendi«. »Starša sta občudovanja vredna, da imata tri otroke, saj je bilo že z mano veliko dela,« v smehu pove Špela, ki jima je hvaležna za vso podporo in spodbude, a tudi za to, da jo znata umiriti, ko je treba. Eden od staršev jo tako spremlja na plesnih in pevskih nastopih v tujini. Bila je že po celem Balkanu, nazadnje v Romuniji, kamor bo šla tudi v kratkem. Na festivalu Bucharest in music bo pela kot gostja, ker je lani tam zmagala. Ker je bil obenem tam izbor za sodelovanje v šovu X-faktor Romunije, se je pojavila tudi v njem in uspela priti do tretjega kroga. »Napetost pri izboru najboljših je bila velika, zame še bolj, ker nisem ničesar razumela, saj je naš mentor, ki je izbiral najboljše, govoril le romunsko.« Izkušnja se ji je zdela zanimiva in zabavna, čeprav je bilo večino časa treba le sedeti in čakati na nastop. ... in na Portugalsko ... Njen največji pevski dosežek je bila zmaga na festivalu Glas mladih v Črnomlju pred dvema letoma, kjer se je skupaj s fantom Gregorjem Kova-čičem predstavila z avtorsko pesmijo Shotglass, za svoj največji plesni dosežek pa šteje osvojeno drugo mesto v svoji kategoriji na mednarodnem tekmovanju Dance Star v Poreču, prav tako dve leti nazaj. Tudi na mednarodnem tekmovanju na Portugalskem je že sodelovala, letos se bo predstavila v kategoriji »sing and dance«, kar pomeni, da bo morala peti in plesati. Obiskovanje fitnesa je zato skorajda nujno. »Nastopila bom v vlogi Zlohotnice iz filma Descendants. V posebnem kostumu bom upodobila lik, ki se mi zdi hkrati zloben in smešen. Najbolj všeč mi je, da lahko zraven uporabim še igralske elemente.« Prejšnja leta je koreografijo pripravila njena plesna učiteljica Andreja Šraj, letos jo je zasnovala Špela sama. Upa, da se bo dobro odrezala, v vsakem primeru pa bo to nova izkušnja za mlado umetnico. Letos želi tekmovati še na festivalu Melodije morja in sonca. Ima kar nekaj avtorskih skladb, ki jih želi primerno pripraviti ob pomoči uveljavljenih glasbenikov, kot sta Gaber Marolt in Uroš Pla-ninc. Najpogosteje poje pop skladbe, rada pa ima džez, zlasti improvizacije. V smehu povzame modrost, ki jo je slišala od Gabra. »Če poješ pop, igraš štiri akorde za 3000 ljudi, če igraš džez, pa je obratno.« Foto: JURE GODLER ... nato še malo drugod po Evropi Lani poleti je potovala po sedmih različnih državah, letos so načrti še bolj velikopotezni, saj bodo počitnice najdaljše doslej. Kako jih bo izkoristila? »S prijatelji načrtujemo različna potovanja, in sicer se pogovarjamo o odkrivanju Balkana, Italije, Francije, rada bi šla na glasbeni festival na otok Jersey, še kaj zaslužila z delom ...« Spet bo dan prekratek, se zdi, a Špela bo zagotovo znala uskladiti vse skupaj in predvsem uživati v vsakem trenutku, ki ga bo prineslo življenje. Foto: osebni arhiv »Najbolj podobna sva si z najmlajšim bratom, in sicer v smislu najinega načina razmišljanja. Včasih se na primer pogovarjava tako, da mijavkava.« REPORTAŽA 35 Na svetovni dan poezije ste lahko kavo plačali z verzom Poezija zna ubesediti vaše skrivnosti 21. marec je na pobudo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) postal svetovni dan poezije. To je dan, ko ima poezija glavno besedo, tudi tako močno, da je bilo mogoče v izbranih kavarnah kavo plačati z verzom. Poiskali smo tiste, ki so se ob skodelici kave ali čaja z nasmeškom na obrazu prepustili pesniškemu vzdušju, in tudi tiste, ki si brez poezije ne predstavljajo dneva. šaljive verze. »Gospa z radia me sprašuje, tule me v >izi< zaslišuje, ker material za članek potrebuje,« so verzi, ki so nastali izpod peresa maturanta Timoteja. Kot so nam povedali v kavarnah, so dobili veliko verzov, ne- kateri so bili bolj, drugi manj izvirni. Brez poezije mi živeti ni Celjski pesnik in kantavtor Matej Krajnc, ki je prejšnji dan poslušal literarne izdelke mladih literatov na 32. Roše-vih dnevih, je priznal, da si brez poezije ne predstavlja vsakdana. »Brez poezije mi živeti ni, to mi je bilo jasno, ko sem bil že majhen otrok. Poezija je pomemben dejavnik, ki ne sme manjkati, to je dimenzija, ki mora biti in BARBARA GRADIČ OSET Svetovni dan poezije slavi eno najbolj dragocenih oblik jezikovega izražanja. Poezija je v vsaki kulturi nagovarjala človeškost in je bila, kot pravi celjski pesnik dr. Zoran Pevec, pomembna v vsakem zgodovinskem obdobju. »Poezija poimenuje tisto, kar še nima imena, zato je vedno pred časom in je zaradi tega pomembna v vsakem obdobju. Še posebej je pomembna v današnjem času, ker presega algoritem neoliberalizma, postindustrijske družbe in semiokapitalizma. Poezija ustvarja abecedo sveta, saj zapisuje vzgibe naših strahov, tesnobe, ljubezni, sovraštva, dobrega in zla. Dokler bo človek, bo obstala tudi poezija.« Ali imajo pesniki še moč? »Književna beseda nima moči, kot jo je imela nekoč. Vendar ima moč, da sočloveku pripoveduje tisto, česar sama ne zna povedati oziroma kar pripoveduje narobe. Če razložim drugače: poezija pomaga, da lahko z njeno po- močjo sočloveku razložimo svoje skrivnosti. Mislim, da poezijo bere zelo malo ljudi, a tako je bilo vedno,« je zaključil Pevec. Ob tem je poudaril pomen izobraževanja in izobraževalnega sistema, ki bi mladim približal besede poezije. Sonce, golf, kava, zahtevna novinarka ... poezija Mogoče je kava tisti spro-žilec, ki približuje poezijo. V izbranih celjskih kavarnah smo namreč opazili precej mladih, ki so se vede ali nevede znašli na kraju, kjer je bilo mogoče kavo dobiti za napisan verz. Priznali so, da res niso najpogostejši bralci poezije, a so vseeno dokazali, da če je treba, znajo pesniti. Tanja je priznala, da zelo rada prebira poezijo, pri čemer je recitirala tudi začetne verze Prešernovega soneta O, Vrba, srečna, draga vas domača. Za sosednjo mizo so sedeli mladeniči, ki sta jim sonce in prosto popoldne ponudila dovolj razlogov za Zoran Pevec: »Poezija poimenuje tisto, kar še nima imena, zato je vedno pred časom in je zaradi tega pomembna v vsakem obdobju.« je obstajala je skozi čas, saj jo kot kaže ljudje potrebujemo. Dokler se še toliko ljudi prijavlja na natečaje, pomeni poezija tisto, kar obstane in kar mora biti.« Mateja Krajn-ca res nismo ujeli pri plačilu kave z verzom, a obljubil je, da bo to storil podobno kot pretekla leta. Poezija neizrekljivo približa izrekljivemu Pesnica Tanja P. Hohler, ki je svoje pesmi zbrala v pesniški zbirki Drobljenje razdalj, s poezijo potuje v svoje svetove. Ko piše poezijo, je tista prava Tanja, najbolj iskrena in pristna. »Poezija neizrekljivo približa izrekljivemu oziroma je točka med zavednim in nezavednim. Ko pišem, se prepletajo moja čustvena stanja, na drugi strani radovednosti, ker gre za raziskovanje moje domišljije, mojih čustvenih stanj, resnice. Pišem o tistem, kar imam za resnico. Pri tem si ne domišljam, da je moja resnica objektivna, a če zaradi tega nastane pesem, sem vesela.« Kaj imata skupnega sol in poezija? Poezija ljudi zanima in jih nagovarja precej bolj, kot si mislimo. Da bi jo še bolj približali mlajšemu občinstvu, je pred časom pri založbi Beletrina izšla zanimiva antologija Pesem sem s podnaslovom Razumljive pesmi za nerazumljive čase, ki sta jo uredila prof. dr. Igor Saksi-da in pesnik Aleš Šteger. Cilj antologije je jasen - širjenje navdušenja nad poezijo. Naj ne mine dan brez verza. Kot nam je v enem od intervjujev povedal priznan tržaški pesnik Marko Kravos, je poezija pomembna sestavina tako kot sol v vsakdanji jedi. Ne sme je biti preveč, a kljub temu je mora biti ravno prav za dober okus. Foto: GrupA NOVI TEDNIK 28.3.2019 št. 13 BARVA C M Y K STRAN 36-37 36 AKCIJA NAJ MATURANTKA IN NAJ MATURANT OSMA SEZONA AKCIJE Foto: Nataša Müller Oblikovanje: Andreja Balja V akciji Naj maturantka in naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati štirih šol Šolskega centra Celje: SREDNJE ŠOLE ZA GRADBENIŠTVO IN VAROVANJE OKOLJA (SŠGVO), SREDNJE ŠOLE ZA STROJNIŠTVO, MEHATRONIKO IN MEDIJE (SŠSMM), GIMNAZIJE LAVA (GL) in SREDNJE ŠOLE ZA KEMIJO, ELEKTROTEHNIKO IN RAČUNALNIŠTVO (SŠKER). Prvi mesec osme sezone akcije Naj maturantka in naj maturant je za nami, imamo finaliste akcije, to so Vanessa Obrovnik ter Simon Lokošek in Alen Lamper (glej stran 35). Ta in naslednji mesec boste izbrali še dva para. Zmagovalci se bodo v finalnem delu pomerili maja. Maturantka in maturant, ki bosta takrat prejela največ glasov bralcev, bosta dobila telefona Samsung Galaxy S9. Nagradi podarja podjetje Sto točk učiteljev Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Novatel iz Celja, zmagovalca ju bosta prejela na javni prireditvi, ki bo 14. junija v središču Celja. Bralci lahko v vsaki številki glasujete za »svojega« kandidata, ki je predstavljen s por-tretno fotografijo, v eni od izdaj časopisa pa bo tudi na večji fotografiji v maturantski opravi (glede na objavljen vrstni red kandidatov). Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca posameznega meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni krog tekmovanja. Maturantka in maturant, ki bosta v finalu zbrala največ vaših glasov, bosta prejela telefona Samsung Galaxy S9! novate KUPON NAJM4T1MANTKA IN NAJ iiuhVURANT Glasujem ZA naj maturantko / naj maturanta I Ime in priimek pod zaporedno številko Podatki o osebi, ki je glasovala: Ime in priimek Naslov Telefon E-pošta Ste naročnik Novega tednika? DA NE Dovoljujem, da se moji podatki uporabijo pri pridobivanju naročnikov Novega tednika. | 1. Domen Bajec 4A SŠGVO 2. Erika Fišer 4A SŠGVO 3. Gal Gradič 4B SŠGVO 4. Adrijan Vrečun 4B SŠGVO 5. Timotej Sever 4C SŠGVO 6. Klara Mirnik 4C SŠGVO 1 i g 7. Nejc Gubenšek S-4.b SŠSMM 13. Saša Šibilja M-4.e SŠSMM 8. Luka Stepišnik S-4.b SŠSMM 9. Marjeta Okorn M-4.c SŠSMM 10. Nejc Trnovšek M-4.c SŠSMM 11. Anže Podpečan M-4.d SŠSMM 12. Maruša Lipar M-4.d SŠSMM 14. Maj Knežević M-4.e SŠSMM 15. Adam Brunet M-2.f SŠSMM 16. Lenart Podbregar S-2.g SŠSMM 17. Tilen Kolšek 4A GL 18. Anita Zupanc 4A GL 19. Denis Osmanović 4B GL 20. Neli Cade] 4B GL 21. Aljaž Rodič 4C GL 22. Nika Zalokar 4C GL 23. Luka Šegota 4D GL 24. Anja Zalokar 4D GL § t k 25. Gašper Pistotnik 4E GL 26. Ema Brglez 4E GL 27. Dominik Fendre K 4A SŠKER 28. Tjaša Likeb K 4A SŠKER 29. Martin Vošnjak E 4A SŠKER 30. Domen Romih E 4A SŠKER 31. Sven Senica E 4B SŠKER 32. Aleksej Herman E 4B SŠKER 33. Tadej Stanko R 4A SŠKER 34. Nina Cerar R 4A SŠKER 35. Matjaž Centrih R 4B SŠKER 36. Mateja Žvegler R 4B SŠKER Glasujte za »svojega« kandidata Kupon pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Pravila glasovanja Na enem kuponu, ki bo vsak mesec druge barve, lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Za zdaj vodita Anja Zalokar in Anže Podpečan. Ob koncu akcije bomo med vsemi, ki bodo glasovali za maturante, izžrebali dobitnika Citycentrovih Desetakov v vrednosti 250 evrov! Pogoj za izročitev nagrade bo prisotnost nagrajenca na zaključni prireditvi akcije 14. junija v središču Celja. Za marčevske kandidate lahko glasujete do vključno torka, 2. aprila, do 12. ure. AKCIJA 37 29. Martin Vošnjak 30. Domen Romih 31. Sven Senica 32. Aleksej Herman 33. Tadej Stanko 34. Nina Cerar 35. Matjaž Centrih 36. Mateja Žvegler ZA ZDRAVJE novi tednik Št. 13, 28. marec 2019 Tudi sami si lahko pomagamo urediti prebavo Dobra prebava odraz kakovosti življenja Brez prebave ni življenja, zato bi morala biti skrb zanjo ena prednostnih. Prebava je odvisna predvsem od tega, kaj se znajde na našem vsakodnevnem jedilniku. Na zdravi črevesni flori temelji tudipravilen izkoristek hrane. S pomočjo spletnega portala prehrana, si, nacionalnega portala o zdravi hrani, smo vampripravili nekaj nasvetov, ki jih je dobro upoštevati, da bo vašaprebava takšna kot mora biti. SIMONA ŠOLINIČ, foto: splet Probiotiki O probiotikih veliko slišimo. Vsebujejo bakterije, ki so za črevesje koristne in vzpostavljajo normalno črevesno floro. Drugače povedano se te zdrave bakterije bojujejo proti škodljivim in tako skrbijo za naše črevesje. Med najbolj znana probiotična živila spadajo probiotični jogurti. Toda pazljivo, jogurt na primer vsebuje le milijon do pet milijonov bakterij, kar je premalo, da bi naše črevesje ostalo zdravo. Če je naše črevesje zaradi obolenja že oslabelo, je treba poseči tudi po zdravilih ali ostalih prehranskih dopolnilih. Vas muči driska? Lokalno pridelana živila imajo krajšo pot do uporabnika, \ zaradi česar se v njih lahko ohrani več koristnih snovi, hkrati so takšna živila tudi okusnejša. Sadje in zelenjava Večkrat dnevno jejmo pestro zelenjavo in sadje. Izbirajmo lokalno pridelano in svežo zelenjavo ter sadje. V dnevno prehrano vključimo od 250 do 400 gramov zelenjave in od 150 do 250 gramov sadja, odvisno od dnevnih energijskih potreb. Da bomo to lahko dosegli, moramo poskusiti vključiti zelenjavo in/ali sadje v vsak obrok. Sadje in zelenjava sta bogat vir vitaminov, mineralov in prehranskih vlaknin. Slednje tudi vzdržujejo prebavo. Zaradi različnih vsebovanih snovi so različne vrste zelenjave in sadja različno obarvane, zato je priporočljivo kombiniranje živil različnih barv. Vzemimo si čas Za uživanje hrane si vzemimo čas, tako da bo naš delovni urnik v čim večji meri podrejen biološkemu in ne obratno. Jejmo za mizo in brez motečih dejavnikov, kot so gledanje televizije, branje časopisa ali brskanje po telefonu. Vse dejavnosti med jedjo namreč odvračajo pozornost od hrane in zmanjšujejo našo sposobnost nadzora nad količino zaužite hrane. Dobro prežvečena hrana je tudi bolje prebavljena. Bodimo telesno dejavni Raziskave so pokazale, da je približno polovica odraslih prebivalcev Slovenije premalo telesno dejavnih, kar je eden poglavitnih dejavnikov debelosti med Slovenci. Telesna dejavnost človeka je neposredno povezana s prehranskimi potrebami - le če je vnos energije (kalorij) uravnotežen s porabo (telesna dejavnost), je možno ohranjati priporočeno telesno maso. Redna in zmerno intenzivna telesna dejavnost ima tudi sicer številne ugodne vplive na zdravje. Vsaj 30 minut zmerne telesne dejavnosti na dan, ki vključuje aerobno dejavnost kot tudi vaje za ohranjanje moči, preprečuje nastanek številnih nenalezljivih bolezni, vključno z osteoporozo, diabetesom in srčno-žilnimi obolenji, ki so odgovorne za najvišji delež smrti v državi. Ob tem posamezna vadba naj ne bi trajala manj kot 10 do 15 minut. Prvi in najpomembnejši ukrep ob driski je nadomeščanje izgubljene tekočine in elektrolitov (rehidracija). S tem se izognemo izsušitvi organizma, nastanku elektrolitskega neravnotežja in celo motnji delovanja ledvic. Posebno pozornost moramo nameniti otrokom in starostnikom, ki so dovzetnejši za zaplete. Popiti je treba čim več tekočine, še bolje je, če imamo na voljo rehidracijsko sol, ki jo lahko dobimo v lekarni brez recepta. Vsebino vrečke je treba raztopiti v določeni količini prekuhane in ohlajene vode ter piti po požirkih. V prvih štirih do šestih urah je treba popiti 50 do 100 ml raztopine na kilogram telesne mase. Polnozrnata živila Polnovredna žita vsebujejo celo žitno zrno, zaradi česar vsebujejo več zdravju koristnih sestavin. Poleg notranjega dela žita, ki vsebuje predvsem škrob in beljakovine, polnovredna žita vsebujejo tudi kalček in ovojnico, kjer so nakopičeni vitamini in minerali. Z uživanjem polnovrednih žit močno povečamo tudi vnos prehranskih vlaknin; iz njih so namreč sestavljene celične stene in ovojnica žit. Prehranske vlaknine podaljšujejo občutek sitosti, znižujejo vrednost holesterola v krvi, prispevajo k uravnavanju vsebnosti sladkorja v krvi in preprečujejo čezmerno izločanje inzulina. Vlaknine so pomembne za urejeno prebavo, njihov zadosten vnos prispeva tudi k preventivi pred nekaterimi nenalezljivimi boleznimi, še posebej srčno-žilnimi obolenji in boleznimi črevesja. V vsakodnevni prehrani naj bo vsaj 30 gramov prehranskih vlaknin. Koliko mesa? Mastno meso in mastne mesne izdelke nadomestimo s stročnicami, ribami, perutnino ali pustim mesom. Meso velja za dober vir beljakovin z visoko biološko vrednostjo, saj vsebuje esencialne aminokisline v zelo ugodnem razmerju, ki jih telo lahko uporabi za gradnjo lastnih beljakovin. Vendar meso pogosto vsebuje tudi razmeroma veliko maščobe. Zaradi omenjenega tveganja je priporočeno tedensko uživanje manj kot 300 gramov predelanih mesnih izdelkov, a tudi rdečega mesa. Dovolj pijmo Na prebavo vpliva tudi količina tekočine, ki jo spijemo na dan. Odrasli naj bi dnevno popili približno 2 litra tekočine - pri tem upoštevamo tudi tekočino, ki jo zaužijemo s hrano. V povprečju s hrano zaužijemo od 0,8 do 1 litra tekočine na dan, saj nekatera živila (na primer juhe, sadje, zelenjava) vsebujejo precejšen delež vode. Pomembno je, da za žejo pijemo vodo, lahko posegamo tudi po nesladkanem čaju ali mineralnih vodah. Pijemo večkrat dnevno, še preden nastopi žeja, ki je Hfi že znak dehidracije. Ob vročem vremenu, - povečani športni dejavnosti in potenju je treba ustrezno povečati tudi vnos tekočine, hkrati je treba poskrbeti tudi za zadosten vnos elektrolitov, ki jih telo izloča s potenjem. Prav tako ni primerno tešiti žeje z alkoholnimi pijačami ali kofeinskimi napitki, ki spodbujajo odvajanje seča. planet zdravja Imate težave s prebavo? Vas muči zaprtje? Imate težave z drisko? 76 (r^U Odpravite te resne težave! Planet zdravja Aškerčeva ulica 3, Celje Telefon: 03-544-21-10 AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA 39 Naslednji teden samo še pika na i Same pozitivne novice Medtem ko se akademija izteka, imamo resnično samo pozitivne novice. Vse udeleženke opažajo izjemno dobre rezultate tako pri počutju in kondiciji kot pri zdravstvenem stanju. Še več, prav presenetile so nas, ko so v ponedeljek dejale, da bi se z veseljem srečevale in vadile skupaj tudi po končani akademiji. Neverjetne so. Tudi zato, ker so se letos vse redno udeleževale srečanj, delavnic in skupnih vadb. Verjeli ali ne, ampak skupina prav žari od energije. Zato je vsa ta energija v ponedeljek »potegnila« tudi našo ekipo, kije tokrat telovadila skupaj z njo. In da ne boste mislili, da so vaje, kijih skupina izvaja že tri mesece redno na skupinskih vajah in doma, lahke. Naša ekipa se je pošteno namučila in tako na lastni koži spoznala, koliko vztrajnosti premore sleherna udeleženka akademije. Kapo dol! Foto: GrupA Ta teden analiza krvi V ponedeljek je poleg vadbe in kineziologa Matevža Kle-vžeta iz 24alife skupino »obdelal« tudi psiholog Iztok Žila-vec. Tokrat je skupini položil na srce še nekaj ključih nasvetov, kako obdržati motivacijo, od kod črpati vztrajnost in moč za naprej, ko akademije in strokovnega nadzora ne bo več. Takšni pogovori so izjemno pomembni v tem času, ko se projekt izteka. Ta teden je skupino obiskala tudi zdravnica Darja Krumpak s svojo ekipo iz Ambulante medicine dela Krumpak. Vsem posameznicam v skupini je odvzela kri in preverila njihovo celotno krvno sliko. Prvi rezultati kažejo, da so vse vrednosti v mejah normale, vsaka udeleženka bo svoj izvid tudi osebno prejela. Ta izvid bomo namreč primerjali z jesenskim izvidom, ko bomo skupino po- Energična ekipa Ambulante medicine dela Krumpak je poskrbela ne le za strokovni odvzem krvi, ampak tudi za dobro vzdušje pri tem. novno povabili na testiranje. Na ta način bomo tudi preverili, kako je skupina ohranjala zdrav način življenja poleti. »Skupina naj naprej vztraja pri celostnem zdravem življenjskem slo gu tako na področju prehrane kot vadbe. Verjamem, da jim bo uspelo,« pravi Krumpakova. Nad skupino je navdušena tudi nutricionistka Damijana Presečnik iz 24alife. Pretekli teden je morala skupina izpolniti posebne prehranske vprašalnike in 24-urni prehranski dnevnik. »Rezultati so potrdili moje dobre občutke, da so vse udeleženke spremenile svoje prehranske navade. Pri nekaterih je prišlo do neverjetno dobrih sprememb. Izredno sem vesela, da jim je uspelo, in upam, da bodo tako tudi nadaljevale. Verjetno bo po akademiji nekoliko težje, ker jih zdaj spodbujamo, toda vem, da bodo upoštevale vse znanje, ki so ga dobile. Vidim, da so se zdaj navadile poslušati sebe in svoje telo. In to je pomembno.« j« • I • • v • v 1**1 Simona Solinic iz naše medijske hiše projekt akademije spremlja ves čas. V ponedeljek se je skupini pridružila pri vadbi: »Moram priznati, da sem res ponosna na vso skupino in strokovno ekipo. Ko vidiš, da je ta projekt dobesedno spremenil življenje ljudem, je to največje darilo. Pridružite se nam 6. aprila v središču Celja, kjer boste skupino in ekipo tudi spoznali ter dobili ogromno koristnih nasvetov!« Skupna vadba. Morda izgleda enostavno. Toda za takšne vaje je treba kar veliko moči in vztrajnosti. Preizkušeno! Akademija zdravega življenja, Novi tednik, Radio Celje in ekipa 24alifa vas vabimo na brezplačna merjenja krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krvi, teže, mišične gostote in maščob 6. aprila od 9. ure na zvezdo v središču Celja. 40 PODLISTEK / BUKVARNA novi tednik Št. 13, 28. marec 2019 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Johann Gabriel Seidl (5) Celjski meščani so someščanu v spomin 35 let po njegovem odhodu iz mesta ob Savinji po njem poimenovali studenec - danes Me-škov studenec. Ob stoletnici Seidlovega rojstva, leta 1904, so v Celju njemu v čast 9. oktobra priredili praznovanje v prostorih celjske kazine, popoldne isti dan so na hiši, v kateri je nekoč prebival, odkrili njegovo spominsko ploščo. Na njej je bil portret J. G. Seidla iz časa, ko je prebival v Celju. Zraven je bil napis »Tukaj je v letih 1829-1840 prebival pesnik Johann Gabriel Seidl«. Spominska plošča je bila narejena po pesnikovem portretu iz leta 1840, ki ga je prispevala takrat še živeča Seidlova hči. Med Celjani je že dlje časa živela tudi ideja o zbiranju prispevkov za Se-idlov spomenik v Celju, ki pa ni bila nikoli uresničena. Ob tej priložnosti so v celjskem časopisu Deutsche Wacht izdali tudi posebno prilogo o omenjenem praznovanju. Isto leto je Mestna občina Celje finančno podprla izdajo Seidlove biografije, ki jo je spisal dr. Karl Fuchs. V sklopu stote obletnice pe- www.kamra.si kamra snikovega rojstva so želeli po njem poimenovati takratno Kolodvorsko ulico, a do preimenovanja ni prišlo. Svojo ulico je J. G. Seidl dobil štiri desetletja kasneje v času nemške okupacije mesta, ko je njegovo ime nosila današnja Kajuhova ulica. Seidlovo ime so celjski Nemci v času burnih nacionalnih bojev, ki so okoli leta 1900 pretresali mesto ob Savinji, izrabili kot primer prvega »eksponenta nemštva« na naših tleh. S tem so uglednemu bidermajerskemu pesniku in znanstveniku naredili veliko krivico, saj je bil velik sve- Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. tovljan in domoljub celotne Habsburške monarhije, ki je spoštoval vse v njej živeče narode. V času, ko je prebival v Celju, je vzljubil in raziskoval celotno Štajersko, vključno z njenim južnim slovenskim delom. Opisoval je navade in običaje Slovencev, ki jih Sprehajalka ob Seidlovem studencu. Celjski meščani so someščanu v spomin 35 let po njegovem odhodu iz mesta ob Savinji po njem poimenovali studenec - danes Meškov studenec. je tako tudi poimenoval, ter zbiral ljudske pripovedke in pesmi z našega območja, ki jih je objavil v pesniški zbirki Almer. Posthumno je na podlagi rokopisov izšla tudi zbirka štajerskih pripovedk z naslovom Sagen und Geschichten aus Steiermark. Ravno marčna revolucija leta 1848 in rastoči nacionalizem sta dodobra spremenila monarhijo, ki jo je Seidl tako zelo občudoval, morda je bil tudi to razlog, zakaj je svoje literarno ustvarjanje posto- poma opustil in se v celoti posvetil znanosti. Kasneje, po vrnitvi na Dunaj, se je Seidl v sklopu reforme gimnazijskega programa leta 1849 zavzemal za pouk v materinščini, ki naj bi bil osrednji izobraževalni in vzgojni predmet ter trdna vez med ostalimi učnimi disciplinami. Njegove nazore so sprejeli tudi slovenski šolniki, kot sta bila Fran Miklošič in Anton Janežič. Ravno zaradi izrabe Seidlo-vega imena v času nacional- nih razprtij na prelomu stoletja je pesnikova spominska plošča, tako kot še množica drugih spomenikov, ki so spominjali na nekdanjo državo Avstro-Ogrsko, izginila neznano kam, od nje se je do danes ohranila le priložnostna razglednica z njeno fotografijo. Se nadaljuje ... ALENKA HREN MEDVED, Osrednja knjižnica Celje Rachel Joyce: Nenavadno romanje Harolda Frya Potovanje k prijateljici in vase Nikoli ni prepozno, da človek drugače zastavi svoje življenje in odnose z bližnjimi. Včasih je dovolj drobna spodbuda, da prekine vsakodnevno rutino in naredi obračun z življenjem. O tem govori prvenec britanske avtorice Rachel Joyce. V njem pripoveduje zgodbo o 65-letnem upokojenem Haroldu Fryu, ki živi z ženo Maureen v obmorski vasi na jugu Anglije. Njuno življenje je enolično, živita skupaj, a drug mimo drugega. Zdi se, da gre Maureen na živce vse, karkoli Harold reče ali stori. Vse se spremeni neko jutro, ko Harold prejme pismo nekdanje sodelavke Queenie, s katero sta skupaj delala v pivovarni. Iz pisma izve v hospicu na Škotskem umira zaradi raka in da se na ta način poslavlja od njega. Čeprav se nista videla že dvajset let, Harolda novica zelo pretrese. Najprej ji namerava v odgovor napisati le nekaj besed in pismo poslati po pošti, a pri vsakem poštnem nabiralniku si premisli in nazadnje spozna, da ne more tega storiti tako neosebno. Da bo storil nekaj več, se odloči po srečanju z dekletom, ki dela na bencinski črpalki in ki mu pove izkušnjo s svojo bolno teto: »Treba je razmišljati pozitivno in verjeti, da oseba lahko ozdravi.« Telefonira v hospic, da bo prišel peš h Queenie, medtem pa naj se ona potrudi in ostane pri življenju. Tako se začne več kot tisoč kilometrov dolgo Haroldovo romanje. Ko za njegovo odločitev izve Maureen, je seveda zgrožena in prepričana, da bo kmalu nazaj, saj nima primerne obutve niti opreme, kaj šele kondicije za tak podvig. Na poti res doživlja vzpone in padce ter spoznava različne ljudi. Ker njegovo zgodbo objavijo v časopisu, postane prava medijska osebnost, nekakšen guru, ki mu želijo slediti mnogi. Tako se njegovo romanje vse bolj spreminja v množične pohode ljudi vseh vrst, ki verjamejo, da bodo tako rešili svoje težave. O teh med potjo premieva tudi Harold, spominja se svoje mladosti, službe, prvih let zakona z Maureen, očetovstva in nesrečnih okoliščin, ki so pripeljale do velikega prepada med njim in ženo. Tudi Maureen doma veliko razmišlja o življenju s Haroldom in spozna, da ni le on kriv za njun izpraznjen zakon in za sinov samomor. Harold spozna, da z množico za seboj ne bo mogel v hospic, zato se loči od njih in po številnih mukah uspe obiskati Queenie tik pred njeno smrtjo. Hvaležen ji je za njeno prijateljstvo v času zaposlitve in zato, ker je nase prevzela krivdo za incident v pivovarni, zaradi katerega so odpustili njo in ne Harolda. Ko je izvedela, da je Harold na poti, je sicer doživela čudežno izboljšanje svojega zdravstvenega stanja, a grozljiva bolezen je bila na koncu premočna. A Haroldova pot ni bila zaman. Prerojenje doživita oba, tudi Maureen, ki se zave, da je treba njun odnos začeti graditi na novo. TC O avtorici: Rachel Joyce (1962) piše za britanski časnik Sunday Times. Roman Nenavadno romanje Harolda Frya je prišel v ožji izbor za knjižno nagrado Commonwealtha in v širši izbor za nagrado Man Booker. Avtorica piše tudi igre in priredbe za radio, potem ko je vrsto let igrala v gledališču nastopala na televiziji. ALBUM S CELJSKEGA Mlad voznik Marjan, 1959 Marjanu je bil volan položen tako rekoč že v zibelko. Njegov oče Ignac je bil že pred drugo svetovno vojno šofer, med drugim v tovarni Emo, katere lastnik je bil gospod Westen. Nato še pri gospodu Ulmanu, lastniku tovarne opeke, »cigla«, na Hudinji, na t. i. »Ciguncah«, na mestu, kjer je zdaj športna dvorana Arena Petrol. Takoj ko je Marjan malo zrastel, ga je oče začel vabiti na vožnjo in tako je tudi njega navdušil za ta poklic. Izučil se je mehanika in šoferja in nato delo opravljal z velikim veseljem kot samostojni podjetnik vse do upokojitve. Marjan, danes moj mož, pred kratkim jih je dopolnil sedemdeset, je še posebej hvaležen, da ga je ves čas poklicne poti spremljala sreča, saj ni imel nikoli nobene nezgode na cesti. Prispevala: Cvetka Škoflek (Celje) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03-42617-36 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. BRALCI POROČEVALCI 41 Gasilci na pohodu Ob opravljanju vseh nalog se znajo gasilci tudi sprostiti in uživati. Tako so se člani operativne enote PGD Gaberke (Občina Šoštanj) podali na pohod s ciljno točko na Uršlji gori, 1699 m nadmorske višine. Uršlja gora ali Plešivec je razgledna gora med Slovenj Gradcem in Črno na Koroškem. Na vrhu oziroma malo pod njim stoji cerkev svete Uršule, ki je najvišje ležeča cerkev v Sloveniji. Pohoda se je udeležilo 15 operativnih članov. Po uspešni osvojitvi vrha so se okrepčali, nato so se podali nazaj v dolino. Preživeli so res lep dan, ki je med njimi stkal še močnejše vezi in prijateljstvo. Pri tem jim je s prevozom pomagalo tudi pGd Šoštanj-mesto. Prvi nastop Ljudskih pevcev iz Kanjuc Ljudski pevci iz Kanjuc, iz ene najbolj odmaknjenih vasi v občini Štore, so ob dnevu žena pripravili svoj prvi koncert. Z njimi so v dvorani Krajevne skupnosti Svetina nastopili tudi ljudski godci in skupina pevcev iz Društva upokojencev Štore. Vsem nastopom so bile skupne ljudske in ponarodele pesmi, ki jih vsaka skupina izvaja na način, kot jih pojejo v tamkajšnjih krajih. Ker namenjajo velik poudarek medgeneracijskemu sodelovanju, so na koncertu nastopili tudi najmlajši in na prisrčen način s pesmimi Toneta Pavčka voščili mamam in babicam ob dnevu žena. MN »Poscano« Celje Privoščil sem si malo provokativen naslov, a tako je. Krepko čez pol stoletja sem prebivalec starega mestnega jedra v Celju, toda tako posvinjano v vsem tem času še ni bilo. Vsak vhod v trgovino, vsak vogal hiše, vsak prometni znak, vsako cvetlično korito in prav vsak steber mestne razsvetljave so dobro namočeni (večkrat), polulani zaradi naših štirinožnih prijateljev (kužkov), ki so nekateri že kar mrcine. Nisem nikakršen sovražnik psov ali drugih živali, toda čutim se dolžan opozarjati na nepravilnosti v mestu, katerega stanovalec sem. Teh psov najbrž v starem mestnem jedru ni toliko, da bi napravili takšno svinjarijo, ampak kaj, ko svoje štirinožne prijatelje v mesto vozijo na ogled od vsepovsod. Ko bo malo topleje, bo najbrž ta pasji urin začel tudi nekoliko zaudarjati in v mestu, ki smo mu včasih rekli kar belo ali lepo Celje, ne bo več tako prijetno. In zakaj se od lastnikov psov ne bi pri cepljenju pobrala kakšna ekološka taksa, ki bi bila potem namenjena za čiščenje takšne svinjarije in tudi za smetnjake, namenjene pasjim iztrebkom? Komunala bi morala vsaj enkrat letno oprati staro mestno jedro. Saj moramo tudi za vsakega našega prijatelja (avto, motor, skuter) prav tako plačati določen znesek za ekologijo. Sicer pa mislim, da smo pri nas še kar nekaj časa za svojimi sosedi, ki uporabljajo ograjena pasja igrišča, mi pa v ograjena igrišča zapiramo svoje otroke. BRANE FELDIN □18 Ljudske pesmi za stoletnico Mešani pevski zbor društva upokojencev iz Laškega deluje na področju ljubiteljske kulture in beleži enajsto leto delovanja. Zbor deluje četrto leto v spremenjeni sestavi z virtuozno zborovodkinjo Tejo Štremfelj. Namen pevskega zbora predstavljajo ohranjanje slovenske ljudske pesmi in izročila kot kulturne dediščine vseh Slovencev, druženje, širjenje dobre volje med ljudi in pozitivne energije. Zbor trenutno šteje 22 rednih članov v okviru Du iz Laškega. Tako so veliko te pozitivne energije prinesli med stanovalce Doma starejših Šentjur in jim polepšali popoldne s slovenskimi ljudskimi pesmimi. Med njimi sta se znašli tudi pesem V dolini tihi in Prišla bo pomlad. Petju so se pridružili tudi stanovalci našega doma. Vzdušje je bilo lepo, še posebej ob koncu njihovega nastopa, ko smo ob stoletnici Zofiji Kincl s skupnimi močmi zapeli in združili glasove v en šopek z voščilom Kol'ko kapljic, tol'ko let.. ter se poklonili njenemu častitljivemu jubileju. Ko smo povprašali gospo Kincl, kakšen je recept za tako dolgo in kakovostno življenje, je dejala: »Dobra volja je najbolja, ki jo je že Vandotov Kekec opeval, a dobra volja je tista, ki nas gor drži.« S tem smo ponovno dokazali, da človek v tretjem življenjskem obdobju lahko živi kakovostno, dobro in lepo ter da nikoli ni prepozno za »novo poglavje« v življenju. PETRA ZAVASNIK V vas kraj prinašamo novo tehnologijo interneta in televizij^, Ш Шш 36 99 € Če so paketi Al Kombo lite na voljo v vašem kraju, lahko preverite na Al.si, na prodajnih Al.si mestih Al ali na telefonski številki 040 40 40 45. Ob vezavi na paket Al Kombo lite S ali L velja ugodnost v višini 5 € mesečno v primeru 12-mesečne vezave, kar znaša 120 € prihranka ter ugodnost v višini 10 € mesečno pri vezavi za obdobje 24 mesecev, kar znaša 24u €. Hkrati poleg mesečne ugodnosti, naročniki ob 12 ali 24-mesečni vezavi prejmejo ugodnost brezplačne montaže v vrednosti 250 €. Po poteku vezave se paketi zaračunavajo po rednih cenah. Naročnik lahko v primeru Nedelovanja storitve, kot je opredeljeno v Samoregulacijskem kodeksu o nadomestilih za nedelovanje ali slabše delovanje javnih komunikacijskih storitev in Posebnih pogojih za izvajanje širokopasovnih storitev, brez plačila naročnine, sorazmernega dela prejete ugodnosti in stroškov priključitve, v roku 14 dni od aktivacije, odstopi od Naročniške pogodbe. Navedene hitrosti so najvišje možne hitrosti, ki so dinamične in odvisne od oddaljenosti in zasedenosti bazne postaje. Ostali potencialni dodatni stroški (vse kar je izven sledečih postavk; izvedba montaže zunanje antene in UTP povezave do modema (do 3u m, CAT 5e/6), nabava in montaža nosilca za anteno s premerom 35-80 mm, dobava vsega drobnega materiala, potrebnega za izvedbo zahtevanih del) se zaračuna skladno s Cenikom Al ali Cenikom pogodbenega partnerja. Vse cene vključujejo DDV. Za pakete Al Kombo lite veljajo Splošni pogoji za izvajanje elektronskih komunikacijskih storitev in Posebni pogoji za izvajanje širokopasovnih storitev ter drugi pogoji, kot izhaja iz Naročniške pogodbe. Več informacij na voljo na 04Ö 40 40 40, Al.si in prodajnih mestih Al. Al Slovenija, d. d., Smartinaka 42 MLADI ZA MLADE novi tednik Št. 13, 28. marec 2019 Mladi planinci z vlakom proti Jančam ff ,01 V>t Za nami je čudovit planinski pohod na Janče. Razgledni hrib Posavskega hribovja smo brez težav osvojili v družbi staršev, babic, dedkov, mlajših bratov in sester. Pri planinskem domu, ki slovi po odličnih kulinaričnih dobrotah, smo se razveselili igral in malega živalskega vrta. Г Prav posebno doživetje je bila vožnja z vlakom, ki je bila kljub približno trem uram v obe smeri kar prekratka. Našemu nepogrešljivemu spremljevalcu in organizatorju Benu Podergajsu se za nepozabno doživetje zahvaljujemo. Hvala tudi Darku Klančniku za spremstvo. Mentorice planinskega krožka POŠ Socka in Nova Cerkev o* Ш- vi ^ Lati J I f j j: „ v L I Kviz gasilske mladine GZ Žalec pozdrav pomladi V snbntn, 9. marca, ie bil v T. OŠ Žalec kviz mladine Gasilske zveze Žalec, ki se ga ie V soboto, 9. marca, je bil v T. OŠ Žalec kviz mladine Gasilske zveze Žalec, ki se ga je udeležilo 31 ekip iz vseh petih gasilskih poveljstev v GZ Žalec. Gasilska mladina se je tekmovanja udeležila v več kategorijah: med pionirji je bilo 11 ekip, med mladinci 12, v kategoriji gasilci pripravniki se je pomerilo 7 ekip. V ekipi so bili trije tekmovalci in mentor. Mladi gasilci so se pomerili v znanju iz gasilske tematike, kjer so reševali teste in iskali gasilske besede v osmerosmerki. V praktičnem delu so štafetno vezali vozle, navezali orodje in izvajali vajo iz gasilskih spretnosti. Med pionirji je zmagala ekipa iz PGD Kapla-Pondor, druga je bila ekipa PGD Trnava in tretja PGD Andraž nad Polzelo. Med mladici je bila najboljša ekipa PGD Ojstriška vas-Tabor, sledili sta ekipi PGD Kapla-Pondor in PGD Braslovče. Najboljši v kategoriji gasilskih pripravnikov so bili mladi iz PGD Grajska vas, za njimi sta se uvrstili ekipi PGD Šempeter v Savinjski dolini in PGD Ojstriška vas-Tabor. Mlade gasilce je na odprtju tekmovanja pozdravil poveljnik Gasilske zveze Žalec Franc Rančigaj, na razglasitvi rezultatov pa so medalje podelili predsednik GZ Žalec Edvard Kugler, predsednik Mladinske komisije GZ Žalec Domnik Hočevar in član mladinske komisije iz GPO Žalec Matjaž Zahojnik. Na regijsko tekmovanje so se uvrstile prve tri ekipe v vsaki kategoriji. TADEJ ZUPAN, predstavnik Gasilske zveze Žalec za odnose z javnostmi Prišel je težko pričakovani ponedeljek, 11. marec, predvečer gregorjevega, ko smo z učenci 5. razreda OŠ Dobrna po potoku Topličica spuščali gregorčke. Ko je sonce že zahajalo za obzorje, smo se zbrali pri šoli, vzeli gregorčke in se v spremstvu staršev odpravili do Zdraviliškega parka. Tam so nas že čakali gasilci PGD Dobrna, ki so našim plavajočim hišicam pomagali, da so potovale po strugi navzdol. Vodostaj je namreč nizek, zato je bila njihova pomoč zelo dobrodošla. Prav tako so poskrbeli za varnost pri prečkanju ceste. Naši gregorčki so bili narejeni iz kartona in pobarvani z akril-nimi barvami. Naredili smo jih teden prej na tehniškem dnevu. Že ustvarjanje je bilo zanimivo, učenci so se urili v branju načrtov in natančnem risanju. Najbolj smo čakali dan, ko smo jih le lahko opazovali, kako počasi in leno potujejo po strugi potoka. Običaj spuščanja gregorčkov po vodi je na Dobrni obudila ga. Irena Delčnjak Smrečnik, dolgoletna učiteljica 5. razreda. Zahvaljujemo se ji, da nam je pomagala s svojimi bogatimi izkušnjami. Letošnja prireditev Pozdrav pomladi je bila že deveta po vrsti. »Lahko noč, zima! Dobro jutro, pomlad!« se je zaslišalo po Dobrni, ko se je prireditev končala. In res je bil naslednji dan prav pomladni - lep in sončen. MATEJA GOLČER 1 PRIMERNA TUDI ZA EKQL0SK0 VARSTVO SADOVNJAKOV Za prvi sadjarjev korak.. Cuprablau Z Zaradi previsokih temperatur v zadnjih dneh je potrebno koščičasto sadje poškropiti pred prvimi padavinami, najkasneje do konca meseca februarja saj glive iz rodu (Taphrina) povzročajo bolezni koščičarjev, najbolj znana je breskova kodravost (Taphrina deformans), ki brste okuži takoj, ko se le ti pričnejo odpirati, pogosto se srečamo tudi z rožičavostjo češpelj (Taphrina pruni). Prvo škropljenje breskev in ostalih koščičarjev opravimo s pripravkoma Cuprablau Z 35 WP v odmerku 3 kg/ ha, (3Gg/1GL) vode ali Cuprablau Z 35 WG v odmerku 1,6 - 2,1 kg/ha, (21g/10 L vode), ko se pričnejo odpirati konice luskolistov. Istočasno pripravka Cuprablau Z 35 WP ali Cuprablau Z ultra zatirata tudi glivo, ki povzroča listno luknjičavost koščičarjev (Stigmina carpophila). Listna luknjičavost koščičarjev (Clasterosporium carpophilum) Škrlup je najpomembnejša bolezen jablan in hrušk. Gliva (Venturia inaequalis) povzročiteljica bolezni prezimi v odpadnem listju. Za preprečevanje primarnih okužb uporabite pripravka Cuprablau Z 35 WP v odmerku 3 kg/ ha, (30g/10 L) vode ali Cuprablau Z 35 WG v odmerku 1,6 - 2,1 kg/ha, (21g/lQ L vode) v 7 do 10 dnevnih razmikih. Priporoča se škropljenje v fenološki fazi od mišjega ušesa do faze, ko so socvetja v balonskem stadiju (BBCH 54-59). Pripravek Cuprablau Z 35 WP in Cuprablau Z 35 WG delujeta tudi: Proti jablanovemu raku (Nectria galligena), proti navadni sadni gnilobi /skladiščni moniliji (Moni/ia fructigena], proti gnilobi koreninskega vratu jablan in hrušk (Phytophthora cactorum) proti bekterijskemu hruševemu ožigu [Erwinia amylovora}. FRUTAPON Vsebuje: PARAFINSKO MINERALNO OUE 980 g/kg Frutapon se lahko uporablja za tretiranje sadnega drevja med mirovanjem do razvojne faze mišjega ušesa (C3 - D) za zatiranje: kaparjev (Coccina), malega zimskega pedica (Operophtera brumata) in za zatiranje zimskih jajčec rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi), listnih uši (Aphididae) in jablanove bolšice (Psylla mali) v: ■ 4% koncentraciji (400 ml na 10 L vode) za jablane, hruške in drugo pečkato sadje, ■ 3% koncentraciji (300 ml na 10 L vode) za koščičasto sadje. Zelena jablanova uš (Aphis pomij Rožičavost češpelj (Taphrina pruni) Breskova kodravost (Tahphrina deformans) Kaparji (Coccina) Strokovno svetovanje: Nande Gsojnik, tel.: 031 504 512 / nande.osojnik@cinkarna.si Vili Kurnik, tel.: 051 367 008 / vili.kurnik@cinkarna.si Prodaja: Industrijska prodajalna, tel.: 03 427 62 60 / 03 427 62 61 Zimska jajčeca rdeče sadne pršice BBCH 54-59 Optimalni čas za škropljenje pečkastega sadja (jablana, hruška) Odrasle samice rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi) ^ CINKARNA www.cinkarna.si MLADI ZA MLADE 43 V četrtek, 21. marca, so zaposleni z otroki Vrtca Polzela pripravili že tradicionalno prireditev Praznik družin in pomladi, katere rdeča nit je bila naravoslovno obarvana, saj je bila povezana z vodo. Na prvi spomladanski dan in ob mednarodnem dnevu voda so se »kapljice potepin-ke« sprehodile od skupine do skupine otrok Škratovega vrtca Polzela ter predstavile dogajanje v projektu razvijanja naravoslovno-matematič-ne pismenosti tudi v vrtcu. V živobarvnem programu »ob ribniku« so se pokazali prav vsi otroci vrtca, ki so celo leto s svojimi vzgojiteljicami, starši, starimi starši raziskovali različna področja, povezana z vodo v vseh oblikah. Eksperimentirali so z njo in se seznanjali z njenim pomenom za življenje. Na oder pred nabito polnimi tribunami je samozavestno in igrivo stopilo kar 269 vrtčevskih otrok - od najmlajših enoletnikov do pogumnih predšolarjev. Z živobarvno kostumogra-fijo in izvirnimi koreografijami so se otroci spremenili in vživeli v različne vloge: bili so snežinke, oblaki, kapljice, reke in potoki, mavrica, morski psi, zlate ribice, potapljači, žabice, račke, pirati, plesali so ob mlinu na vodi, predvsem pa so se tudi neizmerno zabavali ... Z raznolikimi in mavrično pisanimi predstavitvami so otroci s svojimi mentoricami svojim staršem sporočili, da jih imajo radi, ter tako na prav svojevrstni način polepšali vse praznične marčevske dni. Prireditev je bila prav posebna tudi zaradi številnih obiskovalcev in gostov, ki so do zadnjega kotička napolnili prenovljeno športno dvorano na Polzeli. T. TAVČAR Prireditev ob gregorjevem Gregorjevo je dan, ko se po starem običaju ptički ženijo. Dnevi postajajo vedno daljši, sončni žarki imajo vedno večjo moč, a tudi rastline se začnejo prebujati po zimskem mirovanju. Še danes na predvečer gregorjevega ponekod v vodo spuščamo razsvetljene barčice, ki simbolizirajo »met luči v vodo« oziroma konec dela ob svečah in petrolejkah, saj je dan že dovolj dolg, da je delo mogoče tudi pri dnevni svetlobi. Tako smo se tudi letos dijaki in učitelji Šole za strojništvo, geotehniko in okolje Šolskega centra Velenje v torek, 12. marca, že tradicionalno zbrali ob Velenjskem jezeru, da bi »spustili luč v vodo« in tako opozorili na varčno rabo energije ter priklicali pomlad. Dijaka Tea Laznik in Krištof Koželjnik sta pripravila zanimiv kulturni program in nam predstavila nekaj običajev, vezanih na praznik, ki razveseljujejo predvsem najmlajše. Za prijetno glasbo so poskrbeli dijaki Urban Pečovnik, Jan Potočnik in Domen Pungertnik. Ladjice, ki so jih pripravili dijaki programa Okoljevar-stveni tehnik, smo spustili po jezerski gladini, uživali smo v prijetni družbi in ob toplem čaju ter prigrizkih, ki so jih pripravili člani kluba vodnih športov. MARTINA RAVNJAK cc CINKARNA www.cinkarna.si ein S Calcin S je kalcijevo - žveplovo gnojilo, ki ga uporabljamo za gnojenje sadovnjakov, vinogradov, travnikov, pašnikov ter v poljedelstvu, kot izboljševalec fizikalno - kemijskih lastnosti tal. Uporaba omogoča izboljšanje strukture tal in njeno rodovitnost. M Ji 1'SADJARSJVU J ( POLJEDELSTVU V llSv / TRAVNIKI IN PAŠNIKI' MORi V 'MA« yjr-'V-vK ж ■ Ж. - ' ш 44v 1 ■ ' ;%. i' v ^Ä.V <т -W^f ' VYf ч " ■ L ..V:/ .) .1 AGRG NASVETI D51 367 G08 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik) • •Ii.'. ■■■■■■,, akin b Calcin b uporabljamo kot gnojilo in regulator pH vrednosti talne raztopine. Gnojilo vsebuje kalcij (Ca), žveplo (S) in magnezij (Mg). Vsa sekundarna hranila so pomembna za razvoj rastlin. Bistvena lastnost tal je pH vrednost, ki vpliva na fizikalno - kemične procese v tleh in na fiziološke procese v rastlinah. Ker rastline odvzemajo Ca in Mg iz tal in prihaja do izpiranja, z dodajanjem gnojila Calcin b dvigujemo pH vrednost, zmanjšujemo zakisanost in vračamo v tla Ca, S, Mg, kar je zelo pomembno za rodovitnost tal. 44 IZ SVETA ZABAVE novi tednik Št. 13, 28. marec 2019 Domen Kumer predstavlja Najboljše vino Po daljšem odmoru je Domen Kumer spet »v polnem zagonu« ustvarjanja glasbe, s čimer je razveselil tudi svoje zveste sle-dilce in poslušalce. Tako je nastala že tretja pesem iz sklopa novega ustvarjanja z naslovom Najboljše vino, ki so jo spisali Nenad Blizanac, Rok Lunaček in Bojan Dragojević. »V času glasbene odsotnosti sem se spočil in izkoristil ustvarjalni premor. Ukvarjal sem se z drugimi projekti, ki niso imeli zveze z glasbo. Ukvarjal sem se tudi z gradbeništvom in sem eden tistih, ki lahko z gotovostjo potrdi, da je doma najlepše. Glasba je del mene, moj svet in moje življenje. Enostavno mi je tako manjkala, da sem se prav zaradi tega odločil za vrnitev,« je ob premieri nove poletne pesmi Najboljše vino povedal Domen Kumer. Videospot za novo pesem je pevec posnel v družbi svoje spremljevalne skupine. Skupaj so ga posneli na ODtNA D0D13ET Creed II slovenski in hrvaški obali. Foto: splet »Družinsko maščevanje v boksu.« Težko je razumeti, zakaj se scenaristi Creeda II tako zelo posvečajo dramam izven ringa, namesto da bi pustili dogajanju v ringu, da pooseblja bolj ali manj vse ostale drame. Odločitev je še toliko bolj nenavadna, ker filmska ekipa vsekakor zna snemati boks. Obenem tako tvega avtogol zaradi osnovnih dramskih zakonitosti. Če se recimo navidezen poglavitni dogodek filma zgodi okoli petinštiridesete minute, ali ni dokaj jasno, kdo ne sme zmagati? Rezultat je predvidljiva vaja v nostalgiji. OCENA: 5 / 10 John McEnroe: Cesarstvo popolnosti »Popoln predstavnik tenisa.« To še zdaleč ni biografija, temveč analiza stičnih točk med filmom, gibom, in tenisom - z dodatkom psihologije - v poosebljenju Johna McEnroja. Prvi del filma bi sicer potreboval kakšno dodatno razlago (so režiserji zares iznajditelji časa?) in manj zaljubljenosti v nekaj, kar si komajda drznem opisati kot francoskost zaradi francoskosti. Toda obenem se ta nekonvencionalen pristop, poln strasti do navidezno nevidnih podrobnosti, izteče s prepuščanjem katarze zdaj drugače razumljeni finalni tenis igri, in se obrestuje z izrazito polnim portretom ne le osebe, temveč tudi vsega, kar obstaja pod površino teniških iger. OCENA: 8 / 10 PETER ZUPANC PRIHAJA Slonček Dumbo Slončka z ogromnimi ušesi vsi zasmehujejo, dokler ne postane jasno, da Dumbo zna leteti. Pomembno: igrano priredbo animirane Disneyjeve klasike je režiral Tim Burton, igrajo Eva Green, Colin Farrell, Michael Keaton in drugi. 100 reči Prijatelja Paul in Toni se bosta zaradi stave odrekla vsem vsakodevnim rečem, od pametnega telefona do tablet, in živela v stanovanju povsem gola. Pomembno: nemško komedijo o dveh tekmovalnih prijateljih je režiral Florian David Fitz, ki v filmu tudi igra. Mirai Štiriletni deček Kun je najprej srečen, ko dobi sestrico Mirai. A kmalu se zaradi pomanjkanja pozornosti staršev počuti odrinjenega. V obupu na dvorišču odkrije skrivnostno čarobno drevo, s pomočjo katerega lahko potuje skozi čas ... Pomembno: animiranka izrednega japonskega režiserja Ma-mora Hosode. (PZ) Naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje, s pripisom »naročilnica«, ali pa jo prinesite na oglasni oddelek. Naročite se lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com. Veljavnost akcije od 1. februarja do 4. aprila 2019. S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji naročanja. Pogoji so objavljeni na www.nt-rc.si/novi-tednik/postanite-narocnik-novega-tednika. novi tednik NAMIG ZA IZLET 45 Grad Vrba v Vrbi ob Vrbskem jezeru. Služil je kot prizorišče nadaljevanke Grad ob Vrbskem jezeru. Ob obali Vrbskega jezera na polotoku v letovišču Poreče Spomladanski sprehod po nabrežju privlačnega jezera - Turistični cilj, ki je tako za običajne Zemljane kot za bogataše Čari Vrbskega jezera »Zdaj povsem razumem, zakaj se rad odpraviš na Vrbsko jezero,« mi je pred nekaj leti dejala kolegica, potem ko ga je prvič obiskala. Z mojim pripovedovanjem o lepoti tamkajšnje narave in o urejenosti okolja, se je strinjala. Vrbsko jezero, po nemško Wörther See, je res turistični magnet, ki privablja številne turiste. Poleti je tam kot na morju, v njem so številni kopalci. Za turistične oglede je seveda najboljši čas pomlad, ko ni gneče in so tudi cene sprejemljivejše. BRANEJERANKO Daleč po Evropi znano jezero, ki leži med Celovcem in Beljakom, ima seveda tudi svojo slovensko plat. Bolj slovenska je južna obala tega jezera, ki meri v dolžino šestnajst kilometrov. V starih časih, pred dolgimi desetletji, je bilo tam veliko več slovenščine, ki je nekoč prevladovala. Na zunaj deluje Vrbsko jezero povsem nemško, vendar videz vara. V nekaterih vaseh, ki so blizu južne obale - in celo severno od glavnega letovišča Vrba / Velden - je še vedno tudi nekaj »vidne« slovenščine. V čudoviti hribovski vasi Kostanje / Kösten-berg pričajo o Slovencih stari nagrobniki in na primer muzej Drabosnjakov dom. Leta 1768 rojen domačin Andrej Šuster Drabosnjak, po kate- rem se imenuje tudi slovensko prosvetno društvo, je bil bukovnik, pesnik in dramatik. Iz lepih Kostanj, ki so na 790 metrih nadmorske višine, je še en pomemben slovenski kulturnik. To je sodobni pesnik Andrej Kokot, ki je umrl pred sedmimi leti. Iz preproste kmečke vasice so se Kostanje spremenile v kraj elitnega turizma, saj je danes tam igrišče za golf. In se ozrimo še v vasi, ki so južno od znamenitega letovišča Vrba ob Vrbskem jezeru. V Šentilju ob Dravi je živel in deloval skladatelj Pavle Kernjak, ki je med drugim avtor ponarodelih slovenskih pesmi Mojcej in Katrca. Na Kernjaka spominja spominska plošča na fasadi šentiljske cerkve, v Žopračah / Selprit- sch pri Vrbi pa je po njem poimenovana Kernjakova ulica. O Žopračah, današnjem predmestnem naselju Vrbe, ste se prav gotovo učili v šoli, kjer je bilo omenjeno med kraji slovenskega taborskega gibanja. Letovišča ob jezeru Vrbsko jezero se začne v »Celovcu ob Vrbskem jezeru«, kot se koroška prestolnica zelo rada predstavlja. Tam sta med drugim lepo urejeno objezersko sprehajališče in pristan za ladje, ki redno plujejo po širni vodni površini. Na južni obali je blizu Celovca turistična znamenitost Skladateljska hišica Gustava Mahlerja. Gre za skromno uto v gozdu, kjer je slovit skladatelj skladal simfonije. Blizu je njegova nekdanja nadvse imenitna velika vila. Približno na sredini južne obale Vrbskega jezera je letovišče Otok / Maria Worth. Kraj z zanimivo cerkvijo je bil nekoč na jezerskem otoku, vendar je danes polotok. In severna obala Vrbskega jezera? Blizu Celovca je letovišče Kriva vrba / Krumpendorf, nekje na sredini obale jezera pa so bolj slikovite Poreče / Pörtschach, ki so Eden od številnih pristanov za ladje ob Vrbskem jezeru, ki je imenovan po pevcu Petru Alexandru. Ta je imel v bližini svojo vilo. delno na polotoku. Med najbolj slavnimi gosti tega letovišča je bil skladatelj Johannes Brahms. Na drugem koncu velikega jezera je njegovo najbolj slavno letovišče Vrba, za katero lahko rečemo, da vodijo vanjo vse poti. Vrba in z njo Vrbsko jezero slovita po svoji mondenosti. Ob jezerskih obalah blizu Poreč je imel vilo pevec Peter Alexander, blizu Škofič industrijalec Friedrich Karl Flick, čigar krsto so leta 2008 iz mavzoleja na pokopališču v Vrbi ukradli izsiljevalci. Med »vilijonarji« ob imenitnem jezeru je tudi družina Porsche in še in še bi jih lahko naštevali. Grad v Vrbi Vrba ob Vrbskem jezeru je, kar zadeva imenitnost, poglavje zase. Ta se zrcali v njeni igralnici in igralništvu ter neorenesančni proslavljeni graščini tik ob jezeru. Med lastniki gradu je bil playboy Günter Sachs, ki je bil poročen tudi s filmsko divo Brigitte Bardot. Ne ravno dolgo seveda. Graščina Vrba, ki je razkošen hotel, je služila tudi kot prizorišče nekoč zelo priljubljene nadaljevanke Grad ob Vrbskem jezeru. Glavnemu igralcu te nadaljevanke, nekoč nadvse priljubljenemu nemškemu pevcu in igralcu Royu Blacku, je bil pred graščino celo postavljen kip. Pred osmimi leti je bil med lastniki graščine tudi danes že pokojni Karl Wlaschek, lastnik trgovske verige Billa. Pred graščino so parkirani avtomobili hotelskih gostov, ki so vredni toliko, kot sta mogoče vaše stanovanje ali vaša hiša ... Ko sem šel nazadnje mimo, sta bili na dveh najbolj razkošnih limuzinah zagrebška in češka avtomobilska registracija. In še malo politike. Tudi vidnega znamenja nekdanjih napetih jugoslovansko--avstrijskih odnosov v Vrbi ne manjka. V središču mesteca Ob obali Vrbskega jezera. Spomenik Thomasu Koschatu (Tomažu Košatu), znamenitemu skladatelju slovenskih korenin iz Vetrinja pri Celovcu. je postavljen pomnik v obliki stebra, na katerem piše v nemškem jeziku: »Do tukaj in ne dlje so prišli srbski jezdeci. Anno l9l9.« Gre za star pomnik na čase vzpostavljanja jugoslovansko-avstrijske meje ter desetletja prizadevanj za človekove pravice koroških Slovencev. Nekateri avstrijski kritiki koroške manjšinske politike - zlasti nekdanje - menijo, da je ta pomnik za koroške Slovence žaljiv. Izjemen kraj, ki je bil nekoč med drugim v posesti Celjskih grofov, ima danes osem tisoč prebivalcev. In koliko je med njimi še Slo- vencev? V celotni vrbski občini je po uradnih podatkih komaj 2,8 odstotka občanov, ki se javno predstavljajo kot Slovenci. Pustimo politiko in se posvetimo raje lepotam čudovite koroške pokrajine. Njen del so stare razkošne stavbe. Tako v Vrbi kot drugod okoli jezera, ki je poimenovano po njej, vzbuja pozornost arhitektura, ki je označena kot p oseb na »arhitektura Vrbskega jezera« (Wörthersee Architektur). Skratka, Vrbsko jezero je vsekakor zelo zanimiv in privlačen turistični cilj. Izjemen cilj. Zgodnjepomladansko »martinčkanje« pernatih zaljubljencev 46 RAZVEDRILO novi tednik Št. 13, 28. marec 2019 Šale nam je poslal Nande Jakopič iz Laškega. Kazen in žeja Mama Mihca za kazen predčasno pošlje v posteljo. Kmalu Mihec zakliče: »Mami, žejen sem, prinesi mi kozarec vode.« »Nič ne bo, ugasni luč in zaspi.« Cez čas pravi Mihec: »Mama, prinesi mi kozarec vode ali jo grem sam popit.« Mama: »Rekla sem, da ne in da zaspi, sicer bom jaz prišla v sobo in boš dobil batine.« Cez čas pravi Mihec: »Mama, ko boš prišla v sobo, da mi boš dala batine, prosim prinesi še kozarec vode.« Delovna nesreča Štefan je pri zelo divjem seksu s sosedo padel iz po- Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. stelje in si zlomil roko. Ko je odšel k zdravniku, je med potjo razmišljal, kaj naj pove, da se mu ne bodo smejali in da bo to zavarovalnica upoštevala kot delovno nezgodo. Ko ga je zdravnik vprašal, kaj se je zgodilo, je povedal: »Pri polaganju semena v brazdo sem padel z delovnega stroja in si zlomil roko.« Šalo nam je poslala Mira Milec iz Celja. Maščevanje Gospa je šla k frizerki in si hotela urediti pričesko pred odhodom na počitnice v Rim. To je omenila frizerki, ki je odvrnila: »Rim? Zakaj bi kdorkoli šel na počitnice v Rim? Rim je umazan, pre-natrpan. Vi ste zmešani, ker želite tja. Kako pa boste potovali?« »Rezerviran imam let z družbo Continental.« »Continental?« se je začudila frizerka. »To je najbolj grozna letalska družba, kar si jih lahko zamislite, njena letala so stara, stevardese nesramne in leti vedno zamujajo. In kjer boste bivali v Rimu?« »V hotelu Teste, takoj čez Tibero.« »Oh, prosim vas, ne govorite več. Poznam ta hotel. Vsak misli, da bo to odličen hotel, a ko pride tja, vidi, da je navadna luknja.« »Če bomo imeli čas, bomo šli v Vatikan in videli papeža,« pripomni gospa. »Ta je pa dobra,« odgovori frizerka. »Vi in še milijon drugih ga bo poskušalo videti in če boste srečni, ga boste videli tako od daleč, da bo videti kot mravljica. Kaj naj Oven Ne bo vrnil Na poročno noč Janez in Zofka ležeta v posteljo in Zofka s težavo reče Janezu: »Nekaj ti moram povedati. Tvojemu prijatelju Tonetu sem dala nedolžnost.« Janez: »Kar pozabi nanjo, jaz sem mu pred enim mesecem posodil grablje, a mi jih še do danes ni vrnil.« rečem, srečno na vašem potovanju. Srečo boste še kako potrebovali.« Mesec kasneje pride gospa spet k frizerki in ta jo vpraša, kako je bilo na potovanju. »Bilo je čudovito,« pove gospa. »Ne samo da smo potovali s popolnoma novim Continental letalom, bilo je prezasedeno in so nas zato premestili v prvi razred. Hrana je bila odlična. Postregel jo je prijazen in postaven stevard. Da o hotelu niti ne govorim. Pravkar so končali 5 milijonov vredno prenovo in je postal najboljši hotel v mestu. Tudi ta je bil prezaseden in so nam brez dodatnih stroškov ponudili hotelski apartma. »Ali ste videli papeža?« vpraša frizerka. »Seveda, to je šele zgodba. Šli smo v Vatikan in švicarski vodnik me je potrepljal po rami ter dejal, da bi papež rad segel v roko nekaj naključnim popotnikom v njegovem zasebnem apartmaju. In res, v nekaj minutah je prikorakal papež in nas osebno pozdravil ter spregovoril nekaj besed z nami.« »A res, kaj je pa rekel?« vpraša frizerka. Rekel je: »Ljubi Bog, kdo vas je pa tako grdo sfriziral?« Luna je že v četrtek vstopila v ovna in bo v petek tvorila mlaj v vašem znaku. Dnevi po mlaju so več kot odlični za uresničevanje novih načrtov, vendar velja vseeno previdnost! Tisto, kar bo sprva videti kot krasna priložnost, se lahko kasneje pokaže kot preveliko tveganje. Ne odločajte se po trenutnem navdihu, potreben je treznejši razmislek. Vaše razpoloženje se utegne precej spreminjati, energija nihati. 3\k Konec tedna bo Luna v vašem znaku, zato bo ozračje umirjeno. Posvetite se tistemu, kar najraje delate, privoščite si sprostitev in razvajanje, tudi na kulinariko ne pozabite. Sicer lahko v tem tednu pride do konfliktne situacije. Nekdo močno načenja vaše živce in najraje bi mu povedali, kar mu gre. To je zadnje, kar vam svetujem. Ohranite mirne živce in mirno kri, saj z napadom ne bi dosegli nič. Lev Devica Tehtni ca Vaša raven vitalnosti se v teh dneh nekoliko niža, zato je nujno, da posežete po dodatkih mineralov in vitaminov. Z nekoliko več truda boste uspeli razrešiti zadevo, ki vam že dlje časa ne da miru. Pripravljeni boste pomagali. Sami ne boste ostali praznih rok, čeprav ne boste iskali koristi. Bo pa zato vaš občutek zadovoljstva toliko večji. Romantika je na pohodu in našla vas bo, pripravljene ali ne! Škorpijon Zaradi položaja naklonjenega Merkurja boste imeli obilico idej, za katere pa ne boste čisto prepričani, če so pravilne. Vaša analiza lahko traja brez konca in kraja, zato prenehajte z njo. Zaupajte si, kot vam že dolgo zaupajo drugi! Prijaznost je vrlina, ki je zelo cenjena in o tem se boste ponovno prepričali. Uporabite to taktiko in odprla se vam bodo vrata, na katera ste enkrat že zaman trkali. Dvojčka Mars v vašem znaku vas podžiga in vam nosi veliko količino energije, zato vam ni nič težko. Kljub temu boste morali pohiteti z delom, sicer se bo nabral precejšen zaostanek. Če ne bo šlo drugače, tudi v podaljšanjem delovniku! Pod pritiskom boste delali še bolj kvalitetno kot sicer. Precej neodločno se boste odzivali v neki družbi, kar sicer ni vaša lastnost. Zberite se in odločite se, čemu boste dali prednost. Rak Strelec V sredo bo vaš vladar Jupiter stopil v retrogradno gibanje, v katerem bo ostal do sredine poletja. Imeli boste priložnost ponovne proučitve določenih zadev in popravljanja tistega, za kar menite, da je treba popraviti. Nekdo vas bo oblegal, kar vam bo po eni strani všeč, po drugi pa tega ne boste pripravljeni pokazati. Tako se samo vrtite v začaranem krogu, namesto da bi napredovali. Stara zgodba se bo ponovila in vam pošteno načela živce. Do osebe, ki vam vedno vzame preveč časa, tokrat ne boste preveč razumevajoči. Večkrat ste že povedali ene in iste stvari, kar ne pade na plodna tla. Tokrat ne boste pripravljeni deliti nasvetov. In še kako prav je, da boste tako ravnali. Več časa vam bo ostalo za prijetno druženje z vam dragimi osebami, kar vam prinaša krasno energijo. Kozorog Uspelo vam bo opraviti tisto, za kar ste menili, da zaradi okoliščin še ne bo mogoče. Neka poslovna ponudba bo mikavna, vendar z odločitvijo ne hitite. Čas bo prinesel svoje, počakajte vsaj do zadnje tretjine meseca, ko bo situacija bistveno bolj jasna. Oseba, ki vam bo razkrila svojo stisko, se lahko nehote preveč vplete v vaše življenje. Nasvet, ki ji ga boste dali, je univerzalen in ga morate upoštevati tudi vi! Sonce v sorodnem znaku vam dviguje vitalno energijo, počutje bo odlično in uspešno boste lahko krmarili med različnimi obveznostmi. Kljub temu vas bo Mars neusmiljeno priganjal še k hitrejšemu delovanju. Dobro se boste morali organizirati, saj je lahko čas vaš največji sovražnik. Neprestano boste v naglici reševali najnujnejše. Znali se boste tudi poveseliti in si pričarati lepe trenutke! Vodnar Pred vami je zanimiv teden, v katerem vam ne bo dolgočasno. Mars bo poskrbel za aktiven pristop, zato bodo tudi rezultati dobri. Še zlasti zanimivo bo v ponedeljek in torek, ko se lahko dogovorite o že dlje časa odprtih vprašanjih. Neka oseba bo poskrbela za živahno dogajanje v tem času. Še posebej zanimive in lepe so lahko večerne ure, zato poskrbite za družabne večere. Ribi V soboto in nedelja bo Luna v sorodnem znaku zelo ugodno vplivala na vaše počutje in razpoloženje. Umirjeni boste in nekoliko ležerni, kar sicer ni vaša navada. Uspešno se lahko lotite reševanja neke finančne situacije, ki vam že dlje časa ne da miru. Vzelo vam bo kar nekaj časa, vendar se bo izplačalo. S prijaznostjo se vedno daleč pride. O tem se boste lahko prepričali v teh dneh, ko bo v neki situaciji napeto. Odlično položen Merkur v vašem znaku je zaveznik številka ena pri delu! Intuicija vam bo pravilno svetovala, zato prisluhnite občutkom. Razum se seveda ne bo strinjal, saj vam bo postavljal na pot ovire, ki jih morate še prehoditi. Rešitev imate tik pred seboj. Venera v vašem znaku vas bo naredila zanimive, privlačne in zaželene v vsaki družbi. Izžarevali boste tako imenovani faktorX, kar je več kot čudovito! horoskop je pripravila astrologinja dolores. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka OTOK V GEO GRAFSKIH IMENIH Zavarovanje ne krije zlomljene roke, s katero ste ... ZLATARNA (ZASTAR.) IZ PLJUČ IZTISNJENI ZRAK NOBELOV NAGRAJENEC GORE AVSTRIJSKI SKLADATELJ STRAUSS GLAVNO MESTO JORDANIJE GLEDALEC, OPAZOVALEC KDOR JE ZAPOSLEN V LESNI DEJAVNOSTI LATINSKI PREDLOG KRAJ NA SICILIJI PRIPRAVA ZA VKLEPANJE POLOVICA ŠTUDIJSKEGA LETA RASTLINA, KI SE RAZMNOŽUJE S TROSI DISCIPLINA V ALPSKEM SMUČANJU UREJENA ZBIRKA GRAMOFONSKIH PLOŠČ ZNAČILNOST MORSKE VODE UREJEVALEC NOHTOV NA NOGI 12 SLOVENSKI ŠPORTNI NOVINAR (MARJAN) 16 GRŠKI BOG PODZEMLJA MESTO V LOMBARDUI ARABSKI ŽREBEC REKA, KI TEČE SKOZI FRANKFURT (ORIG.) AVSTRALSKO DREVO SLOVENSKA PEVKA HORVAT 18 SLOVENSKA IGRALKA KRALJ KRMA ZA KONJE VOTEL KOVINSKI PREDMET IRENA POLANEC TEGOBA MODERNEGA ČASA KAR KOGA SLEPI 19 ORANJE (ZASTAR.) NOTRAN JOST KNJIGE 20 MODNI VIDEZ (ANG.) KDOR IMA OBLAST V DRUŽBI NEMCI KOT OKUPATORJI KARL ERJAVEC POLITIČNO PRIBEŽALIŠČE ULTRA-VIJOLIČAST STARI DEL MARIBORA NEKDANJI HOKEJIST ZUPANČIČ POPOTNIK (STAR.) ZAPRTA KRAŠKA GLOBEL NA NOTRANJSKEM TOVARNA V SLOVENSKI BISTRICI SRFANJE AM. IGRAL. SPELLING AVSTRIJSKA TISKOVNA AGENCIJA VEK ZAVEZANEC (STAR.) 22 GL. MESTO TADŽI-KISTANA POLITIČNI VODITELJ ABELOV BRAT MODERNA ZVRST GLASBE PREGLED DEL PRED OBJAVO AMERIŠKA IGRALKA (JENNIFER) ŠVEDSKI PISATELJ HANSSON PREBIVALEC ATIKE IVO ROBIĆ GIMNASTI-ČNA VAJA DRŽAVA V JV AZIJI OTROŠKA KAPA 24 KDOR SE UKVARJA S KABALO ŠVEDSKO MESTO OB REKI FYRIS 14 OKRASEK HRVAŠKI PEVEC NIŽETIĆ MADŽARI NEKDANJI SLOVENSKI TOLAR ŠPANSKI SLIKAR (SALVADOR) LEV KREFT IVO VAJGL ZMEDA VRATNI PODBOJ (POG.) 4 STARA DOLŽINSKA MERA MI, VI, ... 13 OLIVE THOMAS JAZ (LAT.) PRIKAZOVANJE IDILIČNEGA 23 ANGLEŠKI PLEMIŠKI NASLOV PREBIVALEC LAPONSKE ROMUNSKI DENAR ZELENI SLOVENIJE OSEL, KI RIGA MAJHNA IKONA 15 EVGEN CAR AMERIŠKA IGRALKA (LINDA) VELIKA KOLIČINA (KNJIŽ.) PRTIČEK (POG.) RIMSKA 55 17 ORGAN VOHA BALET MAURICEA RAVELA ROJAK, DOMAČIN BOŽO KOS OKROGEL PREDMET 10 SUDOKU 354 4 3 8 5 1 9 9 5 3 6 9 6 7 7 1 6 3 2 1 5 9 3 4 2 5 3 7 1 SUDOKU 45 3 6 4 9 8 2 1 9 5 3 8 2 1 3 4 7 9 5 3 8 8 7 1 2 REŠITEV SUDOKU 353 REŠITEV SUDOKU 44 9 5 8 3 2 7 4 6 1 6 1 2 4 9 5 8 7 3 7 3 4 8 6 1 2 9 5 8 9 7 2 4 3 1 5 6 5 4 6 1 7 8 9 3 2 1 2 3 9 5 6 7 8 4 3 8 9 6 1 2 5 4 7 2 6 5 7 8 4 3 1 9 4 7 1 5 3 9 6 2 8 6 8 1 3 5 7 9 2 4 4 3 2 8 9 1 5 7 6 9 5 7 4 2 6 3 8 1 2 1 6 9 3 5 8 4 7 3 4 9 7 1 8 6 5 2 8 7 5 6 4 2 1 3 9 7 6 3 2 8 9 4 1 5 1 9 4 5 7 3 2 6 8 5 2 8 1 6 4 7 9 3 DRENJ 2 VZDEVEK 3 9 5 PESNIK 6 21 7 8 11 novi tednik Nagradni razpis vMno? 2 илшој / čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC 2. nagrada: majica NT&RC 3. nagrada: kuhinjski krpi NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Ime: Priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 2. aprila. Geslo iz številke 12: Spomnite se mame na njen dan. Izid žrebanja 1. nagrado, Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejme: Marta Pustoslemšek iz Mozirja. 2. nagrado, majico NT&RC, prejme: Vlasta Gričar iz Celja. 3. nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Silva Arzenšek iz Šentjurja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Kanaro d.o.o., Ljubljana 48 RUMENA STRAN novi tednik Št. 13, 28. marec 2019 Mestni gozd spet navdušil Bilo je vsega, le finala ne Osemnajsta sezona v mednarodni regionalni ligi za košarkarice je epilog doživela v Celju. Ustanovljena je bila leta 2001 v celjskem hotelu, ki se je takrat še imenoval Merx. Za Jadransko ligo so dali pobudo ŽKK Celje, Šibenik, sarajevski Željezničar in zagrebška Croatia. Na dosedanjih osemnajstih zaključnih turnirjih so klubi gostitelji osvojili sedem naslovov. Čeprav je bilo Celje že drugič gostoljubno do treh klubov, je ostalo praznih rok. Tudi o tem sta najbrž razpredala nekdanja soigralca, predsednik uprave Cinkarne Celje Tomaž Benčina (levo) in častni član ženskega kluba Matej Polutnik, ki se po letih premora in pomaganja moški košarki vrača v staro jato. Morda bi jima znal odgovoriti predsednik lige Waba Srbobran Filipović, ki sedi v zgornji vrsti. Ob njem je Dragana Jusupović, zakrita pa je podžupanja Breda Arnšek, ki si je vzela čas v nedeljo popoldne in obiskala dvorano Gimnazije Celje - Center. Malce se je od stresa odmaknil in si z ogledom ženske košarke oddahnil trener rokometašev Celja Pivovarne Laško Tomaž Ocvirk (prvi z leve). Ob njem so bili Nejc Ajdnik (team manager), pomočnik trenerja članske ekipe in vodja strokovnega sveta Stanko Anderluh in trener vratarjev članske ekipe Aleš Anžič. Prva celjska gozdarja -Aleksander Ratajc, vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), in mag. Robert Hostnik, vodja krajevne enote ZGS - sta izgledala kar malo zaskrbljena pred začetkom osrednjega slovenskega dogodka ob svetovnem dnevu gozdov, ki je bil tokrat pri Drevesni hiši v mestnem gozdu. Brez razloga, saj je imenitno pripravljen dogodek, ki je bil posvečen izobraževanju v gozdu in gozdni pedagogiki, v čudovitem sončnem vremenu, sodeč po obrazih udeležencev, navdušil prav vse. Le kdo bi lahko bil slabe volje, če se lahko med službenim časom sprehodi po lepo urejenem celjskem mestnem gozdu in obišče Drevesno hišo, ki postaja prava znamenitost knežjega mesta? In če ti skrbni gozdarji pred potjo privoščijo še vrečko (jasno, papirnato) z malico, na koncu pa še druge gozdne kulinarične dobrote, si je mogoče želeti še kaj več? Foto: SHERPA Ljubiteljica dobre kave in dobre poezije Svetovni dan poezije je na poseben način obeležila tudi priznana pesnica Bina Štampe Žmavc. V eno od celjskih kavarn, kjer imajo po njenem mnenju najboljšo kavo, je povabila prijateljico. Naročili sta si kavo in jo plačali z verzom. Bina Štampe Žamvc si ja zamislila verz: »Jaz pa bom žalost na ustnicah prebarvala rožnato rdeče, na volčje brinje samote narisala jagode rdeče.« Bina brez poezije ne zaspi. »Poezija je moja najgloblja meditacija. Ne glede na to, ali jo berem ali pišem. To je zame tako globoka meditacija, da drugega ne potrebujem. Z njo se potopim in izginem.« Foto: GrupA Jera Grobelnik je bila v knežjem mestu med najbolj priljubljenimi košarkaricami, ki niso bile Celjanke. Pomagala je celjskemu klubu do prvega naslova državnih prvakinj, med Tekmo zvezd pa si je tako poškodovala nogo, da je bil potreben operacijski poseg. Srečno, Jera! Le streljaj od Bele hiše Modna oblikovalka Maja Štamol Droljc in vinar Matic Vizjak sta se konec tedna vrtela v visoki družbi. V Washingtonu sta sodelovala na modni reviji Fashion Night Ignites - Skrivni jezik diplomacije, ki jo je slovensko veleposlaništvo organiziralo z veleposlaništvoma Češke in Malte. Glavne organizatorke dogodka, ki je bil v zgodovinski hiši Perry Belmont House, sicer arhitekturni znamenitosti ameriške prestolnice, so bile soproge veleposlanikov. S prireditvijo so želele predstaviti sodobne modne oblikovalce, katerih dela modni navdušenci le redko vidijo v Washingtonu. Slovenske barve je zastopala Žalčanka Maja Štamol Droljc, ki je mednarodni javnosti predstavila svojo izjemno linijo oblačil, s katero je osupnila približno dvesto povabljencev iz sveta mode, filma, televizije, estrade in politike. »Za menoj je tako zelo vznemirljiv konec tedna, da bom verjetno čisto vse zares dojela šele doma. Odzivi so bili fantastični. Obiskovalci so bili navdušeni tako nad kreacijami kot nad pogostitvijo v slovenski sobi, kjer smo imeli sprejem po reviji,« je takoj po dogodku povedala Štamol Droljčeva, za katero je lahko to vstopnica v svet, v katerem se oblačijo najbolj premožni in vplivni ljudje. Po modni reviji je sledila predstavitev kulture vseh treh držav in njihove druge ponudbe. Gostje so med drugim lahko okušali izdelke vinarja Matica Vizjaka iz Šmarja pri Jelšah in njegovo blagovno znamko Chilli Wine. Slovenske barve je na mednarodnem dogodku v Washingtonu zastopala Žalčanka Maja Štamol Droljc.