URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 7 Ljubljana, sobota 29. marca 1980 Cena- 25 dinarjev Leto XXXVII 473. Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije ODLOK o pomilostitvi obsojene osebe Izrečena kazen zapora se spremeni v pogojno obsodbo: Stjepanu 2 igra ju, rojenemu leta 1952 v Daru-varju, se izrečena kazen 6 mesecev zapora spremeni v pogojno obsodbo s tem, da se kazen ne bo izvršila, če obsojenec v 3 letih ne bo storil novega kaznivega dejanja. St. 25-1/80 Ljubljana, dne 11. marca 1980. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Viktor Avbelj 1. r. 474. Na podlagi drugega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) je za izvrševanje zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letih 1975 do 1980 (Uradni list SRS, št. 39/74, 5/75, 29/75, 10/76, 23/76, 31/76, 12/77, 24/77, 8/78, 30/78 in 38/79) Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 107. seji dne 13. marca 1980 sprejel UREDBO o prisilni izterjavi nekaterih prispevkov po predpisih o izterjavi davkov Občanov 1. člen Prispevki za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti, ki jih morajo občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost,, vplačevati zase ter za delavce, ki so pri njih zaposleni, Pa jih niso vplačali v predpisanem roku, se na podlagi 7 ' ^'ena zakona o osnovah in načinu obračunavanja 'n plačevanja prispe\ kov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejav-v 1etih 1975 do 1980 (Uradni list SRS, št. 39/74 j ^ 2n/75' .10/76. 23/76, 31/76, 12/77. 24/77, 8/78, 30/78 n. 77 — v nadaljnjem besedilu: zakon o prispevkih) n-i-dlno izterjajo po določbah zakona o da'-kih občanov (Uradni list SRS, 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78) po postopku in na način, ki ga določa ta uredba 2. člen Prisilno izterjavo prispevkov izvršuje občinski davčni organ na podlagi sporazuma, ki ga sklene ob soglasju izvršnega sveta skupščine občine s samoupravno interesno skupnostjo. Če samoupravna interesna skupnost sama prisilno izterjuje neplačane prispevke, določi skupščina samoupravne interesne skupnosti organ, ki izvaja prisilno izterjavo po zakonu o davkih občano'- 3. člen V primerih iz prejšnjega člena občinski davčni organ oziroma organ samoupravne interesne skupnosti prisilno izterjuje prispevke na podlagi pravnomočnih sklepov samoupravnih interesnih skupnosti o Ugotovitvi neplačanih prispevkov. Sklep o ugotovitvi neplačanih prispevkov izda pristojni organ samoupravne interesne skupnosti; ta sklep se v postopku prisilne izterjave šteje kot pravnomočna odločba o odmeri davkov. Sklep mora obsegati: — priimek in ime ter naslov zavezanca; — višino dolga, specificiranega po vrstah prispevkov; — znesek obračunanih zamudnih obresti; — skupni znesek za plačilo na določen dan. 4. člen Izvršni sveti občinskih skupščin skrbijo, da se v okviru sredstev, določenih s sporazumom iz prvega odstavka 2. člena te uredbe zagotovijo ustrezni kadrovski in materialni pogoji za izvrševanje prisilne izterjave prispevkov. 5. člen Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St, 425-01/80 Ljubljana, dne 13. marca 1980. . ' Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik dr. Anton Vratuša 1. r. 475. Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o najmanjšem osebnem dohodku (Uradni list SRS, št. 17/73 in 27/74) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK ■ ■ » 13. Člen Določbe 10. in 12.' člena tega odloka veljajo tudi za strokovne službe Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, za Vrhovno sodišče SR Slovenije, za Sodišče združenega dela SR Slovenije, za Javno tožilstvo SR Slovenije, za Javno pravobranilstvo SR Slovenije in za Republiški senat za prekrške. Za delovni čas in uradne ure drugih sodišč, javnih tožilstev, javnih pravobranilstev in organov za postopek o prekrških se uporabljajo predpisi izvršnih svetov občinskih skupščin in izvršnih svetov skupščin posebnih družbenopolitičnih skupnosti o delovnem času občinskih upravnih organov oziroma upravnih organov posebnih družbenopolitičnih skupnosti, če ni za posamezne teh organov z zakonom ali z drugim predpisom na podlagi zakona drugače določeno. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. ' 15. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o razporeditvi delovnega časa v okviru petdnevnega delovnega tedna (Uradni list SRS, št. 36'78 in 51/71). St. 140-02/80 Ljubljana, dne 6. marca 1980. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik dr. Anton Vratuša 1. r. 478. Potem, ko so skupščine občin z območja Temeljnega sodišča v Celju v skladu s tretjim odstavkom 30. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77) določile, da Ima Temeljno sodišče v Celju enoto v Šentjurju pri Celju za območje občine Šentjur pri Celju, Republiški sekretariat za pravosodje, upra- vo in proračun na podlagi četrtega odstavka 30. člena citiranega zakona objavlja DOPOI. NITEV pregleda enot temeljnih sodišč v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 26/78) Pod »1. Temeljno sodišče v Celju:« se v prvi ali-nei za besedo »Celje« namesto vejice doda »in« ter črtajo besede »Šentjur pri Celju«, za 2. alineo pa doda nova 3. alinea, ki se glasi: »— enota v Šentjurju pri Celju za območje občine Šentjur pri Celju,«; sedanje 3., 4. in 5. alinea postanejo 4., 5. in 6. alinea. Št. 021-21/79 Ljubljana, dne 7, marca 1980. Republiški sekretar za pravosodje, upravo in proračun Jože Pacek 1. r. 479. Na podlagi 11. člena zakona o enotni matični številki občanov (Uradni list SRS, št. 1/80) izdaja direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve PRAVILNIK za izvajanje zakona o enotni matični številki občanov 1. člen Ta pravilnik predpisuje postopek in način določanja, vpisovanja in sporočanja enotne matične številke občanov (v nadaljnjem besedilu: matična številka) ter ustrezne obrazce. 2. člen Občanu, rojenemu pred uveljavitvijo zakona o enotni matični številki občanov (v nadaljnjem besedilu: zakon), ki ima stalno prebivališče na območju SR Slovenije, določi matično številko Zavod SR Slovenije za statistiko (v nadaljnjem besedilu: zavod) na podlagi podatkov, ki jih vsebuje centralni register prebivalstva SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: centralni register). 3. člen Občanu, ki se priseli na območje SR Slovenije, pa mu matična številka še ni bila določena, jo določi zavod na podlagi podatkov, ki so navedeni v predpisanem obrazcu za prijavo stalnega prebivališča (obrazec SEL-1). Obrazec SEL-1 pošlje krajevni urad oziroma občinski upravni organ za notranje zadeve zavodu v treh dneh od dneva prijave stalnega prebivališča. 4. člen Otrokom, rojenim po uveljavitvi zakona in otrokom, rojenim v tujini, določi matičnb številko zavod na podlagi podatkov, ki jih vsebuje obrazec Prijava rojstva (obrazec DEM-1). 5. člen Obrazec DEM-1 pošlje matičar zavodu dvakrat: — prvič zaradi matične številke. V obrazec morajo biti vpisani naslednji podatki: naselje in občina, kjer bo vpis v rojstno matično knjigo, osebno ime otroka (če je določeno), spol in datum rojstva ter ostali podatki, če so v tem obrazcu že vpisani. Na hrbtno stran se vpiše sedež krajevnega urada in se podpiše matičar; — drugič z nalepljeno matično številko ter z vsemi zahtevanimi in preverjenimi podatki v obrazcu, na podlagi katerih zavod vnese otrokove podatke v centralni register. Obrazec iz prve alinee prejšnjega odstavka pošlje matičar zavodu najpozneje v treh dneh po prejemu prijave rojstva, za otroke, rojene v tujini pa pred vpisom v rojstno matično knjigo. Obrazec iz druge alinee prejšnjega odstavka pošlje matičar zavodu najpozneje v treh dneh po vpisu otroka v rojstno matično knjigo. 6. člen Zavod določi matično številko in jo pošlje občinskemu upravnemu organu za notranje zadeve najpozneje v treh dneh po prejemu podatkov o občanih, navedenih v 3. in 4. členu tega pravilnika. Za otroka, vpisanega v rojstno matično knjigo po uveljavitvi zakona, pošlje zavod matično številko z obrazcem DEM-1 matičarju v kraj vpisa v rojstno matično knjigo. Za občane iz 2. člena tega pravilnika pošlje zavod matično številko občinskemu upravnemu organu za notranje zadeve v kraj stalnega prebivališča na izpolnjenem obrazcu Določitev enotne matične številke občana (obrazec DEMSO), za občane iz 3. člena pa na istem obrazcu brez prvega dela. Obrazec iz prejšnjega odstavka je sestavljen iz štirih delov in sicer: — določitev enotne matične številke občanov (DEMSO-l), — obvestilo za register stalnega prebivalstva občine (DEMSO-2), — obvestilo matičarju (DEMSO-3), — obvestilo občanu (DEMSO-4). Ločeni deli obrazca iz prejšiijega odstavka predstavljajo samostojne obrazce. 7. člen Obrazec DEMŠO-1 vsebuje rubrike za naslednje podatke: — za enotno matično številko občana, priimek in ime, ime očeta ali matere, spol, podatke o rojstvu (dan, mesec, leto, naselje, občina, republika, država) stalno prebivališče (ulica, hišna številka, naselje, občina), datum določitve enotne matične številke občanu, datum vpisa v register prebivalstva, podpis uradne osebe. Poleg teh podatkov vsebuje obrazec šifre, prostor za popravke in šifriranje podatkov. 8. člen Obrazec DEMSO-2 vsebuje rubrike za naslednje podatke: — za enotno matično številko občana, priimek in ime, ime očeta ali matere, spol, podatke o rojs.tvu (dan, mesec, leto, naselje, občina, republika, država), stalno prebivališče (ulica, hišna številka, naselje, občina), organ, ki je določil matično številko in datum določitve te številke. 9. čten Obrazec DBMSO-3'vsebuje rubrike za naslednje podatke: — za naslov knjige, v katero se vpiše matična številka, priimek in ime, priimek ob rojstvu, datum rojstva, kraj rojstva (naselje, občina), zakonsko podlago za vpis matične številke, enotno matično številko občana, organ, ki je določil matično številko in datum določitve te številke. Hrbtna stran obrazca vsebuje rubrike za pravilne podatke iz rojstne matične knjige o spolu in datumu rojstva, datum in podpis matičarja ter pojasnilo matičarju, ki se glasi: »Podatke izpolni matičar le v primeru, ko se navedeni datum rojstva in spol na obrazcu ne ujemata s podatki, vpisanimi v RMK.« Pravilno izpolnjeni obrazec mora matičar vrniti Zavodu SR Slovenije za statistiko, da določi novo matično številko. 10. člen Obrazev DEMSO-4 vsebuje rubrike za naslednje podatke: — za obvestilo občanu, kdaj in na podlagi česa je bila določena matična številka, enotno matično številko občana, datum rojstva, priimek in ime, stalno prebivališče (ulica, hišna številka, naselje, pošta), organ, ki je matično številko določil. Hrbtna stran obrazca vsebuje pojasnilo občanu o enotni matični številki, ki se glasi: »Matična številka je eden od identifikacijskih znakov občana, zato prosimo, da to obvestilo hranite. Prvih sedem številk matične številke predstavlja vaš rojstni datum, in sicer prvi dve dan rojstva, drugi dve mesec in naslednje tri letnico rojstva.< 11. člen Za otroke, vpisane v rojstno matično knjigo po uveljavitvi zakona, se sporoči matična številka staršem z izpiskom iz rojstne matične knjige. 12. člen Za vsakega občana pošlje zavod matičarju oziroma občinskemu upravnemu organu za notranje zadeve poleg obrazca iz drugega in tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika tudi nalepko, sestavljeno iz petih delov. Prvi del nalepke vsebuje zaporedno številko občana v občini, ki je vpisana tudi na obrazcu DEMSO-1 In DEMSO-2 kot kontrolni povezovalni znak in osebno ime občana. Na ostalih štirih delih je natisnjena matična številka. > Dell nalepke z natisnjeno matično številko se lepijo na: — prijavo rojstva (obrazec DEM-1), ki ostahe v arhivu v rojstni matični knjigi in na izvod, ki se vrne zavodu, — osebni karton registra stalnega prebivalstva, — karton o izdani osebni izkaznici. 13. člen Po prejemu obrazca iz tretjega odstavka 6. člena t^a pravilnika matičar oziroma občinski upravni or-San za notranje zadeve, ki vodi register stalnega prc-J^lstva v občini, najprej primerja podatke na lem **azcu s podatki na osebnem kartonu registra stal- prebivalstva občine. Ce podatki, ki vplivajo na matično številko občana (rojstni datum, spol), niso Pravilni, matičar oziroma občinski upravni organ za notranje zadeve številke ne nalepi na osebni karton, » emveč celoten obrazec s popravljenimi in dopolnjenimi podatki vrne zavodu. .., t c so vpisani podatki, ki vplivajo na matično šte-1 °’ Pmvilni, ostali pa ne, nalepi matično številko DFMC6151” kart0IY' obrazec DF.MSO-1, DEMgO-3 in _ CM s popravljenimi In dopolnjenimi podatki pa Pošlje naslovnikom. 14. člen Ce občinski upravni organ za notranje zadeve ugotovi, da kateremu od občanov iz 2. člena tega pravilnika ni bila določena matična številka, sporoči zavodu podatke na obrazcu DEMSO-1. Organ iz prejšnjega odstavka tega člena ravna enako v primeru, ko je otrok rojen izven območja SR Slovenije, če ob vpisu v register stalnega prebivalstva občine ugotovi, da mu ni bila določena matična številka po kraju rojstva. 15. člen Če prejme matičar obrazec DEMSO-3, v katerem se podatka o datumu rojstva oziroma spolu ne ujemata s podatkoma v rojstni matični knjigi, matične številke ne vpiše v rojstno matično knjigo. Na hrbtno stran obrazca DEMSO-3 izpiše podatke iz rojstne matične knjige in ga pošlje zavodu. Ce se podatka iz prvega odstavka tega člena ujemata, ne pa podatka o osebnem imenu in kraju rojstva, vpiše matičar matično številko v rojstno matično knjigo, pravilni podatek o osebnem imenu oziroma o kraju rojstva pa sporoči na obrazcu Podatki o pravilnem osebnem imenu In kraju rojstva (obrazec MS-1) zavodu in občinskemu upravnemu organu za notranje zadeve v kraj stalnega prebivališča občana. Obrazec iz prejšnjega odstavka vsebuje rubrike za naslednje podatke: — za organ, ki pošilja, priimek in ime, kraj rojstva, enotno matično številko občana (podatki iz DEMSO-3), pravilne podatke, ki so vpisani v rojstni matični knjigi, organ, kateremu se pošiljajo popravljeni podatki v vednost, datum in podpis uradne osrj-be. 16. člen Na podlagi podatkov v obrazcu DEMSO-1 (člen 14) ali popravljenih podatkov na istem obrazcu (prvi odstavek 13. člena) ter na podlagi popravljenih podatkov v obrazcu DEMSO-3 (prvi odstavek 15. člena), določi zavod matično številko, ki jo z nalepko in obrazcem iz tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika pošlje občinskemu upravnemu organu za notranje zadeve v kraj stalnega prebivališča občana. « . 17. člen Ce se pozneje ugotovi, da je bila občanu določena napačna matična številka, ki je že vpisana v rojstno matično knjigo, sporoči to matičar zavodu. V tem primeru zavod uniči napačno matično številko in določi novo ter jo sporoči matičarju na obrazcu Obvestilo o uničeni in določeni novi matični številki (obrazec MS-2). Matičar prečrta napačno in vpiše novo matično številko v rojstno matično knjigo, obvesti register stalnega prebivalstva občine v kraju stalnega prebivališča občana ter občana. Ce je bila občanu matična številka pravilno določena in le napačno vpisana v rojstno matično knjigo, jo matičar popravi v skladu z zakonom o matičnih knjigah. Za osebe, ki so poročene ali so umrle, je potrebno o spremembi matične številke iz prvega in drugega odstavka tega člena obvestiti tudi matičarja, ki vodi poročno matično knjigo, v kateri je vpisana zakonska zveza oziroma matičarjat ki vodi matično knjigo umr- lih, v kateri je vpisana umrla oseba, če je v treh knjigah vpisana matična številka. Obvestilo iz prvega odstavka tega člena vsebuje naslednje podatke: — za organ ki pošilja, številko ip datum, organ kateremu pošilja, priimek in ime občana, podatke o rojstvu (dan, mesec, leto, naselje, občina, republika, država), spol, ime očeta ali matere, stalno prebivališče (ulica, hišna številka, naselje, občina, republika), uničeno in na novo določeno matično številko, pojasnilo občinskemu organu, podpis in pečat. 18. člen Ce se občanu, kateremu je bila matična številka že določena in vpisana v rojstno matično knjigo ali v register stalnega prebivalstva občine, v kateri ima občan stalno prebivališče, določi še ena matična številka, vrne matičar ali občinski upravni organ za notranje zadeve obvestilo o določeni novi matični številki organu, ki je novo matično številko določil. Na obvestilo napiše uradni zaznamek, da je občanu že določena in vpisana matična številka, in katera. 19. člen V rojstno matično knjigo in v druge listine oz. evidence o izdanih listinah se vpiše matična številka na podlagi obrazca DEMSO-4 ali na podlagi izpiska iz rojstne matične knjige, osebne izkaznice, potrdila iz registra stalnega prebivalstva oziroma potrdila o odjavi stalnega prebivališča. Matično številko vpisuje v ustrezne listine oziroma v evidence organ oziroma organizacija, ki je pristojna za njihovo vodenje. V osebno izkaznico se vpiše matična številka ob izdaji ali zamenjavi osebne izkaznice. 20. člen Zavod vodi v skladu z ustreznim predpisi evidenco o določenih matičnih številkah in evidenco o uničenih matičnih številkah. 21. člen Nalepka iz 12. člena tega pravilnika in obrazca MS-1, MS-2 ter obrazec DEMSO z deli DEMSO-T, DEMSO-2, DEMŠO-3 in DEMŠO-4 so sestavni del tega pravilnika. 22. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Direktor Zavod SR Slovenije za statistiko Franta Komel 1. r. Soglašam Hepubliški sekretar za notranje zadeve > Janez Zemljarič 1. r. Nalepka Priimek Zap. št. EMSO EMŠO Ime EMŠO EMSO MS-1 MS-1 OBČINSKI UPRAVNI ORGAN ZA NOTRANJE ZADEVE KRAJEVNI URAD___________________________ SKUPŠČINA OBČINE ______________________ PODATEK O PRAVILNEM OSEBNEM IMENU IN KRAJU ROJSTVA ZAVODU SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO LJUBLJANA, VOZARSKI POT 12 Podatki iz obrazca DEMŠO-3 Priimek__________________________________ Ime _____________________________________ Kraj rojstva ____________________________ Naselje_____________—____________________ Občina __________________________________ Republika ................................. ENOTNA MATIČNA ŠTEVILKA OBČANA __________________________________ Pravilni podatek, ki je vpisan v rojstni matični knjigi: 1. Priimek 012 .................. 2. Ime 013 __________________ 3. Kraj rojstva ............. 040 I I I I I I I Datum: ............. I I 1 I I I I I V vednost: Občinski upravni organ za notranje zadeve Skupščina občine ........................ Pečat in podpis osebe, ki je dala podatke: MS-2 ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO LJUBLJANA, VOZARSKI POT 12 OBČINSKI UPRAVNI ORGAN ZA NOTRANJE ZADEVE KRAJEVNI URAD .................................... SKUPŠČINA OBČINE__________________________________- ZADEVA: OBVESTILO O UNIČENI IN DOLOČENI NOVI MATIČNI ŠTEVILKI Zavod SR Slovenije za statistiko je občanu .......- priimek ........ rojenemu dne ......- v naselju ....-.....- m ime ________ spol s stalnim prebivališčem....—*— * ulica ' 1 hišna št. naselje ........, enotno matično številko ......... uničil občina EMSO in mu določil novo .......... EMSO Nepravilno določeno enotno matično številko občana, ki je vpisana v vaši evidenci uničite in v evidenco vpišite na novo določeno mabčno številko. Direktor Franta Komel ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO | DEMSO-2 Obveščamo vas, da je RMK pri vpisu imenovanega vpisan; — spol ____________ — datum rojstva-------------- Podpis matičarja Detmn: Podatke izpolni matičar le v primeru, ko se navedeni datum rojstva in spol na obrazcu ne ujemata s podatki vpisanimi V RMK Pravilno izpolnjeni obrazec mora matičar vrniti Zavodu SR Slovenije za statistiko, da določi novo matično številko. /• POJASNILO Matična Številka je eden od identifikacijskih znakov občana, zato prosimo, da to obvestilo hranite. Prvih sedem številk matične številke predstavlja vaš rojstni datum, in sicer prvi dve dah rojstva, drugi dve mesec in naslednje tri letnico rojstva. DEMSO-1 zavod sr Slovenije za statistiko Ljubljana, Vožarska pot 12 DOLOČITEV ENOTNE MATIČNE ŠTEVILKE OBČANA | EMSO: I | 302 M Priimek 303 I 1 I I 1 I Ime: očeta matere Spol 012 013 565 566 1 h c, o c 'ra Dan., mes., L Naselje Občina SR, SAP. drž. Ulica Hiš. št. Naselje Občina 030 I I 020 M I U I 040 I I I I I 052 JI 051 I I I I I 053 M I M I Datum določitve EMSO: Datum vpisa v RP: Podpis uradne osebe: OBVESTILO ZA REGISTER STALNEGA PREBIVALSTVA OBČINE EMSO: | Priimek Ime Ime: Spol očeta matere o M f ti Dan., mes., L Naselje Občina SR, SAP. drž. Ulica Hiš. Št. Naselje Občina Zavod SRS za stilistiko je EMSO določil dne OBVESTILO MATIČARJU | DEMŠO-3 j V rojstno matično knjigo, v kateri je vpisan-a Priimek Ime Priimek ob rojstvu ________________—____________ Rojcn-a V naselju Občini vpišite na na podlagi 10. člena zakona o uvedbi matične številke občanov (Uradni list SFRJ št. 58/76) naslednjo enotno matično številko občana: To številko je določil Zavod SRS za statistiko dne .................... na podlagi zakona. OBVESTILO OBČANU | , DEMSO-4 | Obveščamo vas, da smo vam na podlagi zakona dne določili naslednjo enotno matično številko občana: POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI 1 1 Datum rojstva: Zavod SR Slovenije za statistiko Ljubljana 480. Na podlagi 22. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 25/72) so sklenili predstavniki proizvajalcev in predstavniki potrošnikov SPORAZUM o spremembi zadržanih cen azbest-cementnih izdelkov 1. Predstavniki proizvajalcev in predstavniki potrošnikov so dne 16. januarja 1980 sklenili in podpisali sporazum o spremembi zadržanih cen azbest-cementnih izdelkov s tem, da se sedanje proizvajalčeve cene teh izdelkov lahko povečajo največ za 12 °/o ob nespremenjenih prodajnih pogojih in po cenikih, ki so sestavni del tega sporazuma in se nahajajo v Splošnem združenju gradbeništva in IGM Slovenije. 2. Udeleženci tega sporazuma se zavezujejo, da bodo prodajali oziroma kupovali izdelke iz prve točke tega sporazuma po cenah in ob pogojih, kot to določa sporazum. 3. K temu sporazumu je dal soglasje Zavod SR Slovenije za cene s svojo odločbo št. 31.21-02/80 z dne 21. 3. 1980. 4. Zvišanje cen azbest-cementnih izdelkov po tem sporazumu se lahko uporablja takoj oziroma od 21. marca 1980 dalje. Predstavniki proizvajalcev: Industrija cementa in azbest cementa- Salonit Anhovo, Anhovo. Predstavniki kupcev: Metalka Ljubljana, Lesnina TOZD Gramex Ljubljana, Instalotehna Zagreb, Slovenijales Ljubljana, Lira Prizren, Lesnina TOZD notranja trgovina Ljubljana, Jugopetrol Skopje, Drvolmpex Titograd, Kopaonik Beograd, Agrovojvodina Novi Sad, Gradja Sarajevo, Obnova-Lištica, Zagreb, Kovinotehna Celje, Gramat Zagreb, Dom Rijeka, Merkur Kranj in Dom-Smreka Maribor. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST CELJE 481. Na podlagi 2. odstavka 84. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 10/78) in 23. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz enotnega programa zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 4/78) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine občinske zdravstvene skupnosti Brežice na seji dne 8. februarja 1980, Celje na seji dne 13. februarja 1980, Laško na seji dne 8. februarja 1980, Sevnica na seji dne 13. februarja 1980, Slovenske Konjice na seji dne 6. februarja 1980. Šentjur na seji dne 13. februarja 1980 in Šmarje pri Jelšah na seji dne 13. februarja 1980 sprejele SKLEP o valorizaciji prispevkov uporabnikov k stroškom za zdravstveno varstvo (participacija) 1. člen Valorizirani prispevki k stroškom za zdravstveno varstvo (participacija) znašajo: / Zap. št. Vrste participacije Znesek Višji znesek din (86. člen) 1. Za prvi pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja v občinski zdravstveni skupnosti: — Brežice, Laško, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah 30 — Celje 20 Za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev v občinski zdravstveni skupnosti: — Brežice, Laško, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah .)U — Celje Za zobozdravstvene storitve in pripomočke: — za prvi pregled pri stomatologu specialistu v občinski zdravstveni skupnosti: 75 — Celje — Brežice, Laško, Sevnica, Slovenske Konjice, 20 31 Šentjur, Šmarje pri Jelšah — za vsako zalivko v občinski zdravstveni skup- 19 31 nosti: — Brežice, Sevnica, Slovenske Konjice 31 — Celje, Laško, Šentjur, Šmarje pri Jelšah 30 — za polno kovinsko prevleko 225 312 — za ostale prevleke 269 344 — za inlay — za vsako krono v občinski zdravstveni skupnosti: 150 — Brežice, Laško, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah 331 419 Vrsta participacije Znesek din Višji znesek (86. člen) — Celje 330 419 — za vsak člen v mostovni konstrukciji 150 162 — za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demontaža prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena, ali gredi — za vsako prevleko ali člen v začasnem mo- 50 stičku 69 — za gred, opornico ali jahač — za vsako totalno protezo v občinski zdrav- 181 stveni skupnosti: — Brežice, Laško, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah 481 600 — Celje 480 600 — za vsako parcialno protezo 600 781 — za vsako začasno protezo 450 — za vsako bazo kovinske proteze, dodatno k parcialni protezi — za snem ni ortodonski aparat pri uporabnikih, 450 975 starejših od 18 let 525 — za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo — za vsak fiksni ortodonski aparat, pri upo- 75 rabnikih, starejših od 18 let 750 4. Za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu z napotnico zdravnika, ali brez nje, če ta ni predpisana 75 5. Za vsak rentgenski posnetek, tudi zob v ambulantah in dispanzerjih v občinski zdravstveni skupnosti: — Laško 10 , — Brežice, Celje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah . V 6 . 6. Za medicinski del oskrbe v bolnišnicah, special- nih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi največ za 15 dni, pri večkratni oskrbi pa največ 30 dni v koledarskem letu — dnevno , 44 • 7. Za prvi prevoz z reševalnim vozilom in poseb-• nimi prevoznimi sredstvi, ki ga odredi ali potrdi zdravnik v zvezi s posameznim primerom zdravljenja v občinski zdravstveni skupnosti: — Brežice, Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah 90 — Sevnica 85 8. Za zdravila, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept 9. Za kontracepcijska sredstva: 25 — za kontracepcijske tablete (oralna sredstva) 25 — za druga kontracepcijska sredstva 150 10. Za proteze, ortotične pripomočke, aparat za eks- tenzijo in prosto stoječ posteljni trapez 225 11. Za nepodložene usnjene rokavice, estetske roka- vice, za protezo in navleke za krn po amputaciji 225 12. Za ortopedske čevlje 450 13. Za kilni pas 225 14. Za berglje 44 15. Za očala IG. Za kontaktna stekla, kadar so nujno potrebna 62 uporabnikom, za opravljanje poklica 137 17. Za očesno protezo 150 Zap. St. Vrsta participacije Znesek din . Višji znesek (86. člen) 18. Za lasuljo pri trajno izraženi plešavosti trau- matskega izvora 137 19. Za ojačevalni slušni aparat, kadar je nujno po- treben uporabniku za opravljanje poklica 225 20. Za aparat za omogočanje glasnega govora 300 21. Za umetno prekinitev nosečnosti, kadar ni me- dicinsko indicirana 375 2. člen Uporaba 86. člena sporazuma o plačilu višje (za enak odstotek valorizirane) participacije pri uveljavljanju pravic iz zobozdravstvenega varstva, ki niso tekoče letno sanirali svojega zobovja, se začasno odloži, ker premajhne kapacitete v zobozdravstvu uporabnikom niso omogočile sanacije zobovja. 3. člen Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-1/80 Predsednik skupščine občinske zdravstvene skupnosti Brežice Maks Toplišek L r. Celje Franc Horvat 1. r. Laško Ivan Hiršcl, inž. L r. Sevnica Zvone Krajnc 1. r. Slovenske Konjice Alojz Korošec 1. r. • 1 Šentjur dr. Andrej Fidler 1. r. Šmarje pri Jelšah Stane Glavnik 1. r. 482. Na podlagi pooblastila iz 9. člena dodatka št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Brežice za obdobje 1976 do 1980 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine občinske zdravstvene skupnosti Brežice na svoji seji dne 8. februarja 1980 sprejela SKLEP o dopolnitvi sklepa o uskladitvi preračuna vrednosti programa za leto 1980 iz realne vrednosti (po cenah I. 1978) na nominalno vrednost 1 Sklep o uskladitvi preračuna vrednosti programa ža leto 1980 iz realne vrednosti na nominalno vrednost (Uradni list SRS, št. 5/80) se dopolni tako, da se za 5. členom doda 5. a člen, ki se glasi: Predložen sklep, ki so ga delegati sprejeli kot gradivo, se sprejme s tem, da se v sklepu predvidena sredstva za regijsko solidarnost iz OZS Brežice po četrtinah v periodičnih obračunih za leto 1980 evidentirajo, ostanejo pa v tem letu na žiro računu OZS Brežice vse do zaključnega računa, ko bo skupščina OZS o njih glede na finančno stanje (presežki — primanjkljaj) OZS Brežice in drugih zdravstvenih skupnosti naše regije dokončno odločila. V tem smislu se dopolni tudi SS o združevanju sredstev za regijsko solidarnost iz OZS Brežice za leto 1980. 2 Ta sklep velja osmi dan po objavi v Uradnem' nstu SRS. St. 022-1/80 Brežice, dne 8. februarja 1980. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Brežice Maks Toplišek 1. r. 483. Na podlagi pooblastila iz 11. člena dodatka št. 2 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti Laško za obdobje 1976—1980 za leto 1979 in 1980 (Uradni list SRS, št. 1/79) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine občinske zdravstvene skupnosti Laško na seji dne 24. marca 1980 sprejela SKLEP o spremembah in dopolnitvah sklepa o prispevkih za zdravstveno varstvo v občinski zdravstveni skupnosti Laško od 1. Januarja 1980 dalje L člen Besedilo 2. člena sklepa o spremembah In dopolnitvah sklepa o prispevkih za zdravstveno varstvo v občinski zdravstveni skupnosti Laško od 1. januarja 1980 dalje (Uradni list SRS, št. 5/80) se črta in nadomesti s sledečim: Prispevke za zdravstveno varstvo plačujejo, obra- čunavajo In odvajajo organizacije združenega dela in drugi zavezanci za prispevke iz osebnih dohodkov delavcev oziroma iz dohodka po naslednji prispevnih stopnjah: — iz bruto osebnega dohodka po stopnji 7,54 •/•, — od bruto osebnega dohodka v breme dohodka po stopnji — 2,63 V*. 2. člen Ostala določila prvotnega in dopolnilnega sklepa ostanejo nespremenjena. 3. člen Ta sklep velja z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1980 dalje. St. 022-1/80 Laško, dne 24. marca 1980. Predsednik skupščine Ivan lliršel inž. 1. r. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST LJUBLJANA 484. Na podlagi določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1976—1980 in aneksa k samoupravnemu sporazumu, so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Cerknica, Domžale, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana Šiška, Logatec, Trbovlje, Vrhnika, Zagorje na sejah obeh zborov sprejele SKLEP o prispevkih za zdravstveno varstvo v občinski zdravstveni skupnosti od 1. marca 1980 dalje 1. člen S tem odlokom se za leto 1980 ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1976—1900 in dogovorjene z aneksom št. 2 ter se opredelijo osnove za obračunavanje in določi stopnja ali višina prispevka za zdravstveno varstvo kmetov In drugih delovnih ljudi in občanov. 2. člen Prispevke za zdravstveno varstvo plačujejo, obračunavajo in odvajajo organizacije združenega dela in drugi zavezanci za prispevek iz osebnih dohodkov delavcev oziroma iz dohodka po naslednjih prispevnih stopnjah: Občinska zdravstvena skupnost Cerknica Domžale Hrastnik Idrija Kamnik Kočevje Litija Ljubljana Bežigrad Ljubljana Center Ljubljana Moste-Polje Ljubljana Vič-Rudnik Ljubljana Šiška Logatec Trbovlje Vrhnika Zagorje 3. člen Plačujejo kmetje, znašajo: Prispevna stopnja z osebnega . dohodka 12 dohodka 6,17 1,17 6,54 1,18 8,28 1,59 7,00 1 64 6,62 1,45 7,59 1,51 7,35 2,40 7,30 1,57 7,30 1,57 7,30 1,57 7,30 1,57 7,30 1,57 7,74 1,79 7,82 1,33 6,70 1,40 8,11 1,81 itveno varstvo, ki jih a) od katastrskega dohodka od negozdnih površin ut dohodka od gozda 17 odstotkov, b) pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo 1.200 din. 4. člen , ®sebe' opravljajo gospodarsko ali negospodar-1 ,° dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali n e ektualne storitve, plačujejo prispevek od osebne-a ohodka, ki ga ugotovi davčni organ za preteklo Ce je osebni dohodek, ugotovljen po prvem odstavku tega člena nižji od 60 odstotkov poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu, se plačuje prispevek od 60 odstotkov poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji. Osebe iz prvega odstavka tega člena, katerim se osebni dohodek ne ugotavlja (pavšalisti) in osebe, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz prvega odsiavka tega člena, plačujejo prispevek od osnove, ki je 60 odstotkov poprečnega mesečnega osebnega donodka v SR Sloveniji za preteklo leto. 5. člen Osebe, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (pogodbeni zavarovanci: prtljažni nosači, šport-niki-amaterji, ki prejemajo hranarino, duhovniki, kolporterji tiska, artisti-plesalci, manekeni in modni delavci, športniki, nogometaši-neamaterji, rejnice, arhitekti, umetniki, filmski delavci, književniki, izumitelji, novinarji, prevajalci znanstvenih in književnih del ter drugi znanstveni delavci) in osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji, plačujejo prispevek od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. * 6. člen Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega varstva, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, ki jih določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo'organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se učijo oz. so na praksi, plačujejo delovna organizacija prispevek od mesečnih osnov, določenih po prvem odstavku tega člena. 7. člen Prispevki za zdravstveno varstvo za osebe iz 4, 5. in 6. člena se obračunavajo po stopnjah iz 2. člena tega sklepa. 8. člen Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujeio pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 320 din mesečno na posameznega upravičenca. 9. člen Tujci, zaposleni v tujih (mednarodnih) organizacijah s sedežem na območju skupnosti, ki niso državljani držav, s katerimi ima Jugoslavija sklenjeno ustrezno konvencijo o zdravstvenem zavarovanju in se po mednarodnem sporazumu zavarujejo v skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo (za neposredno zdravstveno varstvo in dnjge oblike socialne varnosti) po skupni prispevni stopnji iz drugega člena tega sklepa. Tujci, ki se zavarujejo v -kupnosti samo za neposredno zdravstvepo. varstvo (brez pravic do drugih oblik socialne varnosti) plačujejo prispevek po stopnji 6,53. Osnova za odmero in plačevanje prispevka iz prejšnjih dveh odstavkov je bruto osebni dohodek delavca, ki je razviden iz delovne pogodbe, sklenjene med delavcem in tujo (mednarodno) organizacijo in ki jo delavec predloži ob prijavi v zavarovanje. Ce delavec iz prejšnjega odstavka prejema osebni dohodek ali del osebnega dohodka v tuji valuti, se le-ta za ugotovitev osnove preračuna v dinarje po tečajni listi Narodne banke Jugoslavije, veljavni na dan, ko prispevek dospe v plačilo. 10. člen Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji plačuje za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevke za zdravstveno varstvo po posebnem sporazumu med skupnostmi. Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 odstotkov. 11. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa in za delavce-upokoj ence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu ter za delavce-kmete, kadar opravljajo storitye pri organizacijah združenega dela ali drugih organizacijah, plačujejo zavezanci za prispevek (izplačevalci zaslužka) prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni, po stopnji 6 odstotkov od bruto zaslužka. 12. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo delavki so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali, ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno varstvo varstvo za ves čas odsotnosti z dela po prispevni stopnji, iz osebnega dohodka po 2. členu tega sklepa. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno varstvo iz prvega odstavka tega člena je poprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odstavka tega člena. 13. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, prenehata veljati sklepa o ugotovitvi prispevnih stopenj, določitvi višine prispevkov in osnov za financiranje zdravstvenega varstva za obdobje od 1. aprila do 30. decembra 1979 (Uradni list SRS, št. 17/79 in 18/79). 14. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 3. 1980 dalje. St. 420-1/80 Ljubljana, dne 14. marca 1990. 485. Na podlagi določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1976—1980 in aneksa k samoupravnemu sporazumu je skupščina občinske zdrav- stvene skupnosti Grosuplje dne 3. marca 1980, na skupni seji obeh zborov sprejela SKLEP o prispevkih za zdravstveno varstvo v občinski zdravstveni skupnosti od 1. marca 1980 dalje 1. člen S tem sklepom se za leto 1980 ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1976—1980 in dogovorjene z aneksom št, 2 ter se opredelijo osnove za obračunavanje in določi stopnja ali višina prispevka za zdravstveno varstvo, kmetov in drugih delovnih ljudi in občanov. 2. člen Prispevke za zdravstveno varstvo plačujejo, obračunavajo in odvajajo organizacije združenega dela in drugi zavezanci za prispevek iz osebnih dohodkov delavcev oziroma iz dohodka po naslednjih prispevnih stopnjah: Prispevna stopnja Občinska zdravstvena skupnost iz osebnega , dohodka dohodka Grosuplje 8,08 1,82 3. člen Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki jih plačujejo kihe tj e, znašajo: a) od katastrskega dohodka od negozdnih površip in dohodka od gozda 17 */o, b) pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo 1.200 din, c) pavšalni prispevek na zdravstveno varstvo v znesku 1.600 din na osebo plačujejo in odvajajo: — za preužitkarje in njihove zakonce tisti, ki je obremenjen s preužitkom, — za uživalce stalnih preživnin, organ oziroma organizacija, ki izplačuje preživnino, — za člane ožje družine oziroma gospodinjske skupnosti, ki so na lastnikovem zemljišču ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim in glavnim poklicem, niso pa z njimi v delovnem razmerju in ne spadajo med njihove družinske člane — lastniki zemljišč. 4. člen Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek od osebnega dohodka, ki ga ugotovi davčni organ za preteklo leto. Če je osebni dohodek, ugotovljen po prvem odstavku tega člena nižji od 60%> poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu, se plačuje prispevek od 60 •/• poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji. Osebe iz prvega odstavka tega člena, katerim se osebni dohodek ne ugotavlja (pavšalisti) in osebe, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz prvega odstavka tega člena, plačujejo prispevek od osnove, ki je 60°/o poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto. x 5. člen Osebe, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (pogodbeni zavarovanci: prtljažni nosači, šport-niki-amaterji, ki prejemajo hranarino, duhovniki, kolporterji tiska, artisti-plcsalci, manekeni in modni delavci, športniki, nogometaši-neamaterji, rejnice, arhitekti, umetniki, filmski delavci, književniki, izumitelji, novinarji, prevajalci znanstvenih in književnih del ter drugi znanstveni delavci) in osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji, plačujejo prispevek od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. 6. člen Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Slovenj i, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega varstva, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, ki jih določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se učijo oziroma so na praksi, plačuje delovna organizacija prispevek od mesečnih osnov, določenih po prvem odstavku tega člena. 7. člen Prispevki za zdravstveno varstvo za osebe iz 4., 5. in 6. člena se obračunavajo po stopnjah iz 2. člena tega sklepa. 8. člen Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 320 din mesečno na posameznega upravičenca. 9. člen Tujci, zaposleni v tujih (mednarodnih) organizacijah s "sedežem na območju skupnosti, ki niso državljani držav, s katerimi ima Jugoslavija sklenjeno ustrezno konvencijo o zdravstvenem zavarovanju in se Po mednarodnem sporazumu zavarujejo v skupnosti, Plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo (za neposredno zdravstveno varstvo in druge oblike socialne varnosti) po skupni prispevni stopnji iz drugega člena tega sklepa. Tujci, ki se zavarujejo v skupnosti samo za neposredno zdravstveno varstvo (brez pravic do drugih oblik socialne varnosti) plačujejo prispevek po stopnji 6,53. Osnova za odmero in plačevanje prispevka iz Prejšnjih dveh odstavkov je bruto osebni dohodek delavca, ki je razviden iz delovne pogodbe, sklenjene •ned delavcem in tujo (mednarodno) organizacijo in jo delavec predloži ob prijavi v zavarovanje. Če delavec iz prejšnjcea odstavka prejema osebni oh od ek ali del osebnega dohodka v tuji valuti, se le-ta ^a ugotovitev osnove nreračuna v dinarje po tečajni ■ isti Narodne banke Jugoslavije, veljavni na dan, ko Prispevek dospe v plačilo. 10. Člen Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji plačuje za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevke za zdravstveno varstvo po posebnem sporazumu med skupnostmi. Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 '/o. 11. člen Za delavce, ki imajo manj kot polovico polnega delovnega časa in za delavce-upokoj ence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu ter za delavce-kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela ali drugih organizacijah, plačujejo zavezanci za prispevek (izplačevalci zaslužka) prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni, po stopnji 6 "/e od bruto zaslužka. 12. člen Za določeno kategorijo občanov, ki uživajo pravice iz zdravstvenega varstva se prispevki za zdravstveno varstvo plačujejo, obračunavajo in odvajajo v mesečnih pavšalnih zneskih in sicer za: din 1. učence v poklicnem izobraževanju, učence poklicnih šol in učence srednjih šol, ki imajo poleg šolskega pouka tudi praktični pouk pri delovni organizaciji, v šoli ali zasebnem delodajalcu , 110 2. začasno nezaposlene osebe po končanem študiju 95 3. uživalce stalnih priznavalnin, uživalce družbenih preživnin in uživalce stalne družbene pomoči 1 290 4. osebe na strokovni usposobitvi ali prekvalifikaciji — skupnost za zaposlovanje 200 13. člen Skupnost za zaposlovanje plačuje za začasno nezaposlene osebe, ki so in dokler so pri njih prijavljene, prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 10,10 •/«. Osnova za obračun prispevka po 1. odstavku tega člena za vse redno prijavljene osebe, je poprečni osebni dohodek, ki je na področju skupnosti za zaposlovanje osnova za odmero denarnega nadomestila tistim osebam, ki prejemajo denarno nadomestilo med začasno nezaposlenostjo. 14. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali, ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, prispevek za zdravstveno varstvo za ves čas odsotnosti z dela po prispevni stopnji, iz osebnega dohodka po 2. členu tega sklepa. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno varstvo iz prvega odstavka tega člena je poprečni mesečni o=ebni dohodek (bruto), ki ga je dalavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecom, ko je nastopil neplačani dopust ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz 1. odstavka tega člena. 15. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljal sklep o ugotovitvi prispevnih stopenj, določitvi viši- ne prispevkov in osnov za financiranje zdravstvenega varstva za obdobje od 1. aprila do 30 decembra 1979 (Uradni list SRS, št. 18/79). 16. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1980 dalje. SL 420-1/80 Ljubljana, dne 13. marca 1980. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKTJPN )nT NOVO MESTO 486. Skupščine Občinskih zdravstvenih skupnosti Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje, so na osnovi 78. čena samoupravnega sporazuma o pra<-vicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti (Uradni list SRS, št. 10/78) na sejah — Črnomelj, dne 31. januarja 1980, Krško, dne 1. februarja 1980, Metlika, dne 1. februarja 1980, Novo mesto, dne 28. februarja 1980, Trebnje pa dne 31. januarja 1980, sprejele SKLEP o uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva Prispevki uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva so od 1. 3. 1980, v Občinski zdravstveni skupnosti Novo mesto pa od 15. 3. 1980 naslednji: Zap. št. Vrsta prispevka SS1 cii N O, 1. Za prvi kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispenzerjih v zveza s posameznim primerom zdravlje- nja 30 2. Za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo porabnika ali njegovih svojcev 100 3. Za zobozdravstvene storitve ter pripomočke, in sicer — za prvi pregled pri stomatologu — • specialistu 30 — za vsak rentgenski posnetek zob 6 — za vsako zalivko 30 — za polno kovinsko prevleko 200 — za vse ostale prevleke 250 — za inlay nazidek 150 — za vsako krono 330 — za vsak člen v. mostovni konstrukciji 150 — za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, dodelitev vmesnega člena ali gredi 50 — za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku 65 — za gred, opornico ati jahač 180 — za vsako, totalno protezo 480 Zap st. Vrsta prispevka sa c P N O. — za vsako parcialno protezo 600 — za vsako začasno protezo 450 — za vsako bazo kovinske proteze 500 — za snemni ortodonski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let 500 — za fiksni ortodonski aparat pri uporabnikih, starejših od 18 let 750 — za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo 75 4. Za vsak prvi pregled pri zdravniku — specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana 70 5. Za vsak RTG posnetek 6 6. Za medicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem letu — na dan, razen za storitve iz EP ^ 7. Za celokupne medicinske storitve med odobrenim zdravljenjem v naravnem zdravilišču na ambulantni način 150 8. Za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga odredi ali potrdi zdravnik, v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 90 9. Za zdravilo, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept 22 10. Za kontracepcijska sredstva 150 11. Za proteze, ortotičnc pripomočke, aparat za ekstenzije in prosto stoječi posteljni trapez 200 12. Za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in navleke za km po amputaciji 200 13. Za ortopedske čevlje 450 14. Za klini pas 200 15. Za berglje 45 16. Za očala 65 17. Za kontaktna stekla 150 18. Za očesno protezo 150 19. Za lasulje zaradi trajno izražene plešavosti travmatskega izvora 150 20. Za ojačevalni slušni aparat 250 21. Za aparat za omogočanje glasnega govora 300 22. Za ponovno umetno prekinitev nosečnosti, kadar ni medicinsko indicirana 400 St. 010-9/80 Novo mesto, dne 11. marca 1980. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA * 487. Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 22/72 in 8/78) ter 42., 54., 89. in 92. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 26. seji zbora združenega dela dne 31. januarja 1980 in na 24. seji zbora občin dne 31. januarja 1980 sprejela 1. oblikujejo se naslednji novi zazidalni otoki: . ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane ' 1. člen Odlok o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 28/72 in 2/73) se spremeni in dopolni tako, da se 2. točki 26. člena doda naslednje novo besedilo: a) v prvi alinei (v območju občine Ljubljana Bežigrad) : Površina v ha 1. BS 202 se preimenuje v BS 202/1 2. BS 202/2 Nadgorica 1 18,10 3. BS 202/3 Nadgorica 22,20 4. BS 203/1 Podgorica 34,78 5. BO 203/2 Šentjakob 4,40 6. BS 208 Podgora 5,00 7. BS 209 Kleče 3,00 2. Spremeni se velikost naslednjih že obstoječih zazidalnih otokov Razlika Površina ha ha 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. BS 205/1 BS 206 BS 207 Del BS 203/3 BS 204/1 BS 204/2 BS 204/3 BS 204/4 BS 204/5 Videm-Dol Zaboršt Zajelše Podgorica Brinje Brinje ' Beričevo Beričevc Beričevo —7,75 + 0,45 + 6,00 — 4,80 — 5,03 + 2,94 — 7,92 + 13,28 + 9,80 34.00 4,70 13.00 4,80 2,30 3,41 3,41 16,48 23,25 3. Spremeni se namembnost naslednjih že obsto ječih zazidalnih otokov: 1. Del BS 203/3 Šentjakob — Podgorica v BO 203/1 2. BS 203/1 in BS 203/4 in del • IR — Soteska Šentjakob V BP 203/2 3. BS 203/6 Šentjakob v BP 203/3 4. del IR — Soteska V BP 203/1 b) Za prvo alineo se doda nova druga alinea, ki se glasi: — v območju Ljubljana Moste-Polje se: 1. Oblikujejo naslednji novi zazidalni otoki: •v ' MS 214-1 KS Besnica — Tuji grm 13,00 MS 218-1 — Prežganje 3,20 MS 235 — Sp. Besnica 27,50 MS 236 — Zg. Besnica 18,40 MW 205 — Tuji grm 7,80 MW 206 — Javor 18,80 MW 207 — Javor 18,20 MW 208 — Prežganje 15,20 MW 211 — V. Trebeljevo 3,20 • MW 211 — V. Trebeljevo 5,00 MS 201-1 KS Dolsko — Vinje 2,80 MS 201-2 — Vinje 13,00 MS 213-2 — Senožeti 5,00 MW 201 — Vinje 8,00 MW 202 — Hrib 4,20 MP 10-1 — Dolsko 32,00 MP 10-2 — Dolsko , 0,90 MS 206/1 KS Klopce — Vrh 1,60 MW 203 — Klopce . 4,00 MW 204 — Zagorica 1,30 MS 234-1' KS Lipoglav — Sela 1,20 MAV 215 — Brezje 2,10 MAV 216 — Selo 8,70 MAV 219 — M. Lipoglav 5,30 MAV 220 — Pance 1,90 MAV 221 — Pance 5,30 2. Spremeni velikost naslednjih že obstoječih zazidalnih otokov: MS 214 KS Besnica — Janče + 0,45 2,50 MS 215 — Gaberje + 5,70 9,20 MS 216 — Vnajnarje \ + 6,05 8,30 MS 217 — Volavlje + 15,50 21,00 MS 218 —Prežganje + 1,85 4,10 MS 219 — Javor + 2,00 6,50 MS 220 — M. Trebeljevo + 6,25 8,5,0 MS 221 — V. Trebeljevo + 7,65 10,00 MS 201 KS Dolsko — Vinje + 5,56 7,40 MS 202 — Dolina + 0,45 3,20 MS 204 ~r~ Osredke + 0,45 1,50 MS 210 — Kamnica + 0,90 ' 7,00 MS 211 — Dolsko + 4,50 17,57 MS 213 i — Senožeti + 2,30 26,80 MS 205 KS Klopce — Klopce + 0,20 3,00 MS 206 — Vrh + 0,15 2,50 MS 207 — Zagorica + 2,35 5,00 MS 208—209 — Križevska vas + 3,75 8 00 MS 230 KS Lipoglav — Brezje + 0,75 3,00 MS 231 — V. Lipoglav + 1,25 4,00 MS 232 — Repče + 1,40 4,00 MS 233 — M. Lipoglav + 7,50 11,50 MS 234 — t’ance + 3,00 4.50 MAV 217 — M. Lipoglav + 1,50 2,50 MAV 218 — M. Lipoglav + 3,00 6,00 MS 222 KS Zadvor — Sostro + 0,30 3,20 MS 223 — Kodrovec — 0,35 4,80 MS 224 — Podmolnik + 0,30 3,20 MS 225 — Sadinja vas — 0,15 9,80 MS 226 — Cešnica + 0,75 4,50 MS 227 — Zagradišče + 0,45 6,40 MS 228 — SL Pavel + 0,20 3,10 MS 229 — Podlipoglav — 3,20 7,00 3. Spremeni namembnost že obstoječih zazidalnih 5. V 2. alinei 2. odstavka 1. člena črtajo naslen- otokov: nji zazidalni otoki: MAV 201 Senožeti v MS 213/1 MS 222 Sostro MS 223 Kodrnvec MW 202 Janče v zelene površine MS 225 Radinja vas MAV 204 Podlipoglav v zelene površine MS 229 Podlipoglav MAV 208 M. Lipoglav v MS 233 MAV 204 Rasorci ■ 2. člen 4. Preimenujejo naslednji zazidalni otoki: Izdelava zazidalnega načrta je obvezr p zn na slednje zazidalne otoke: MAV 203 M. Trebeljevo v MAV 209 MAV 205 Podlipoglav v MAV 213 1. Občina Ljubljana Bežigrad. BS 202/2 Nadeorica MAV 206 Brezje pri Lipoglavu v MAV 214 Brezje BS 202/3 BS 203/1 Nadgorica Podgorica MAV 207 M. Lipoglav v MAV 217 BO 203/1 Podgorica MW 209 M. Lipoglav v MAV 213 BO 203/2 Šentjakob BP 203/2 BP 203/3 BM 3 Šentjakob Šentjakob Ježica 2. Občina Ljubljana Moste-Polje: Senožeti Sp. Besnica Zg. Besnica Dolsko Dolsko MS 213 MS 235 MS 236 MP 10/1 MP 10/2 Gradnja počitniških hišic je dovoljena na območjih z oznako MW, kjer se zahteva izdelava skupinske lokacijske dokumentacije za posamezna območja. 3. člen Za območje vzhodno od Kamniške Bistrice do občinske meje se zahteva obvezna izdelava urbanističnega načrta. 4. člen 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-4/80 Ljubljana, dne 31. januarja 1980. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. 488. Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 54., 89. in 92. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 26. seji zbora združenega dela dne 31. januarja in na 24. seji zbora občin dne 31. januarja 1980 sprejela Zaradi varstva kulturnozgodovinskih znamenitosti in varstva narave sc določijo naslednja zavarovana območja: — spominski park — Pugled — krajinski park — Dolina Besnice — naravni rezervat — Ozka dolina Besnice v obsegu kot je to razvidno iz dokumentacije, ki je sestavni del odloka. 5. člen Prva črka šifre v označbi zazidalnih otokov v 1. členu tega odloka označuje z začetnico občino, v kateri je zazidalni otok, naslednje črke pa: S — površina za stanovanja, spremljajoče in ostale javne dejavnosti, P — proizvodne, servisne in skladiščne površine, O — centralne površine, VV — površine za gradnjo počitniških hišic. 6. člen Dokumentacijo, ki opredeljuje spremembe iz 1. člena tega odloka je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane TOZD Urbanizem pod naslovom »Dopolnitev in spremembe GUP in UP 1978« s številko projekta 1858/78 za občino Ljubljana Bežigrad in številko projekta 2360/77 za občino Ljubljana Moste-Polje v merilu 1 :5000 in za potrebe mesta Ljubljane v merilu 1 : 10.000 pod šifro projekta 2460/79. Ta dokumentacija je sestavni del tega odloka. 7. člen Dokumentacijo, navedeno v 6. členu tega odloka zagotovijo skupščine občin in je na vpogled pri upravnih organih, pristojnih za urbanizem Skupščine občine Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje in pri Upravi za Inšpekcijske službe in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane ter pri Zavodu za družbeni razvoj Ljubljane. 8. člen Izdelava zazidalnega načrta ni potrebna za tiste objekte, ki so locirani v zazidalnih otokih navedenih v tem odloku, če je bil zanje ob uveljavitvi tega odloka že uveden postopek za pridobitev lokacijske dokumentacije. Adaptacije objektov lociranih v zazidalnih otokih navedenih v tem odloku sc urejajo z lokacijsko dokumentacijo in zanje ni notrchnn predhodna izdelava zazidalnega načrta. ODLOK / o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane 1. člen O odloku o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66), se v 3. členu 1. in 2. točki vnese dopolnitve in spremembe namembnosti zemljišč, ki obsegajo tri kategorije, in sicer: — ukinitev obstoječih zazidalnih otokov in oblikovanje novih zazidalnih otokov, — spremembe velikosti že obstoječih zazidalnih otokov, — spremembe namembnosti zemljišč v že obstoječih zazidalnih otokih. 2. člei Ukinejo se naslednji zazidalni otoki: — v občini Ljubljana šiška 1. S 1/1,2 Spodnja Šiška 2. ŠS 3 Sjpodnja Šiška 3. ŠS 9 Koseze 4. ŠS 10 Draveljska gmajna 5. ŠS 6/1,2 Spodnja Šiška 6. ŠS 12/la Podutik 7. ŠS 12/2b Podutik 8. ŠS 102/1 Spodnja Šiška 9. ŠS 102/2 Spodnja Šiška 10. ŠS 109/1,2,3 Gunclje 11. ŠS 111/1,2,3 Vižmarje-Brod 12. ŠS 113 Dvor 13. ŠS 115/1,2,3,4 Stanežiče 14. SP 3 Stegne 15. ŠP 2 ob kamniški progi industrijska cona 16. ŠM 1 ob kamniški progi 17. ŠM 2 ob kamniški progi 18. ŠS 11 Stanežiče — v občini Ljubljana Vič-Rudnik 1. RS 107 Lavrica 2. RS 4/1 Lavrica 3. RS 4/2 Lavrica 4. VS 8 Kozarje 5. VP 7 Kozarje 1. BS 8 2. BIS 9 3. BM 4 Ježica 4. BM 5 5. BI 3 3. člen Oblikujejo se novi zazidalni otoki: — v občini Ljubljana Bežigrad Stožice Tomačevi (zabaviščni park) Žale Boris Kidrič PovrSlna v ha 19,13 81,56 16,42 86,00 0,65 — v občini Ljubljana Moste-Polje 1. MS 13 2. MS 116/2 3. MS 118 4. MI 2 5. MO 2 6. MO 1 n. MS 106/1 8. MS 108/1 9. MS 110/1 10. MS 116/1 11. MP 6/6 12. MSP 1 13. MSP 2 14. MSP 4 15. MSP 5 16. MSP 6 17. MSP 8 18. MSP 7 — t občini Ljubljana Šiška 1. ŠS 1/1,2 2. ŠS 3/1,2 3. SS 5/4 4. SS 6/1,2,3,4,5 5. SS 9/1,2,3,4 6. SS 9/1,2,3,4 7. SS 11/2,3 8. SS 12/2b 9. SS 12/4b 10. SS 12/5b 11. SS 12/6b 12. SS 12/7b 13. SS 12/7c 14. SS 13 , 15. SS 102 16. SS 107/2 17. SS 109/1,2 18. ŠS 111/1,2 19. SS 113/1,2 20. ŠS 115/1,2,3,4,5,6 21. ŠS 117/3,4 22. SP 2/1,2,3,4 23. SP 3/1,2 24. SP 10 25. SP 11 26. SP 12 27. SP 13/1,2 28. Sl 11 29. SI 12 30. ŠM 1/1,2,3,4,! 31. ŠM 2/1 32. SM 3/1,2 33. SM 4 . 34. SM F Fužine (del RA) Zadvor (iz zelenih površin) Žabja vas (iz zelenih površin) Hrušica—Fužine (del RA) Žale (iz zelenih površin) Moste (iz dela MS 1) Kašelj (iz dela MM 6 in zelenih površin) Sostro (del RB in zelenih površin) Bizovik (iz zelenih površin) Zadvor (iz zelenih površin — del MM 7) Zalog (iz zelenih površin) Obrije (iz G 6) Zelena jama (iz zelenih površin) Hrušica—Fužine (del RA in zelenih površin) Bizovik (iz zelenih površin) Vevče (iz zelenih površin) Zeleni gaj (iz zelenih površin) Zalog (iz parkovnih in športnih površin) Spodnja Šiška Spodnja Šiška Zgornja Šiška Zgornja Šiška Koseze Dravlje Stanežiče Podutik Podutik Podutik Podutik Podutik Podutik Poljane Spodnja šiška Poljane Gundje Vižmarje pri Klancu Dvor / Stanežiče Medno Industrijska cona Litostrp Industrijska cona Stegne GP objekt Stanežiče Podutik Poljane Stanežiče Podutik Ob kamniški progi Gunclje Podutik Vižmarje—Brod Smodinovec (del v občini Šiška) 25.40 2,00 7,50 22,30 0,70 4,10 11.40 29,60 13,20 14.10 38.10 9,70 1,80 7,60 2,10 31.50 48.50 3,50 11,0 28.5 1.4 45.0 54.1 33.4 40.9 6,0 7.9 5.2 0,4 1,6 1,8 3.0 1.0 2.9 10.4 20,3 5,0 4.5 77,0 27.9 1,4 17.6 1.4 3.6 6.7 4.2 26.9 13.7 8.9 2.4 7.7 \ / 35. SM 11/1,2 , Stanežiče 7,2 36. ŠO 2/1 Zgornja Šiška 1,5 37. SO 3/1,2 Koseze 3,5 38. SO 4/1 Šentvid 3,2 39. SO 8 Brod 1,5 40. SO 11 Stanežiče 3,4 41. SO 12 Podutik 1,7 42. SSK 1 / Podutik 0,3 43. SSK 3 Pržanj 1,3 44. SSK 4 Pržanj 0,5 45. SSK 5 Draveljska gmajna 0,5 46. SSK 6 Poljane 2,8 47. SSK 7 Pržanj 0,2 48. SR 1 Tivoli 12,4 49. SR 2/1 Športni park Ljubljana 3,3 50. SR 2/2,3 Spodnja Šiška ob gorenjski progi 7,6 51. SR 5 Športni park Ilirija 7,3 52. SR 6 Koseze ob bajerju 31,6 53. SR 7 Kosezp ob Vodnikovi 4,0 54. SR 8 Pokopališče Dravlje 3,8 55. SR 9/1,2 Pržanj ob Celovški 15.3 56. SR 10/1 Draveljska gmajna ob Vodnikovi 6,8 57. SR 11/1-8 Stanežiče 42,1 58. SR 12/1-8 Podutik 89,2 59. SR 13 Iskra — Pržanj 1,7 60. SR 14 Pokopališče Šentvid 1,9 61. SR 16/1,2 Gunclje 3.2 62. SR 17/1,2 Vižmarje pod klancem 18,6 63. SR 18/1 Vižmarje pod klancem 5,8 6$. SR 18/2 Ob Celovški — Metalka 2,1 65. SR 19 Brod — vzhod, ob Savi 2,8 66. SR 20 Brod — zahodno ob Savi 13,8 67. SK 1 68. SK 2 69. SK 3 Območje južno od Podutika do mestne obvoznice Območje med Podutikom, Pržanom in obvozno železnico Območje severno in vzhodno od SP 3 64,9 43,6 116,0 70. SK 4 ' ! Območje vhodno od Broda 157.0 71. SK 5 72. SK 6 Območje zahodno od Broda pod Celovško cesto Med območjem SS 11 Stanežiče in Mednom * 92,8 27,2 1. — v občini RS 4 Ljubljana Vič-Rudnik Rudnik 136,52 9. RS 110 Lavrica 4 10,00 2. RP 2/2 Rudnik 24,95 10. RP 3/1 Lavrica 2,60 3. VS 102/2 Rakova jelša 42,50 11. RP 3/2 Lavrica 7,70 4. VS 103/2 Sibirija 15,40 12. RS 5 Lavrica 16,32 5. VM 5 Kozarje 7,50 13. VS 8/3 Kozarje 28,70 6. VM 6 Kozarje 4,17 14. VS 8/4 Kozarje 2.50 7. VS 107/2 Kozarje 1,75 15. VO 8 Kozarje 11.00 8. VS 109 Dolgi most 7,80 16. VM 4 Kozarje 18,50 4. člen Spremeni se velikost naslednjih že obstoječih zazidalnih otokov: — v občini Ljubljana Bežigrad - Sprememba v ha Nova površina v ha 1. BI 1 Tomačevo-J arše + 4,63 13,88 2. BS 106/1 Ježica + 0,25 11,65 3. BS 106/2 Ježica + 0,24 2,96 4. BM 3 Ježica + 2,80 4,80 5. del BP 7 Črnuče v BS 109 + 0,60 14,75 6. BP 7 jug Črnuče + 1,88 15,48 + 4,43 31.63 7. BP 7 vzhod Črnuče + 2,55 16,55 Sprememba v ha Nova površina v ha 8. BS 111/2 Črnuče + 3,52 14,69 9. BS 111/6 Črnuče + 0,40 4,40 10. BS 112/2 Črnuče + 3,30 14,15 občini Ljubljana Moste-Polje 1. MS 10 Novo Polje + 4,00 47,80 2. MS 11 Zalog + 2,50 36,50 A 3. MS 103/1 Sneberje — 4,20 4,50 4. MS 103/2 Sneberje + 4,20 16,90 5. MS 103/3 Zg. Zadobrov* + 3,00 9,90 6. MS 103/4 Zg. Zadobrova + 0,70 6,90 7. MS 105 Zalog + 1,60 7,60 8. MS 109 Dobrunje + 2,40 11,40 9. MS 110 Bizovik + 3,20 33,20 10. MS 111 Sp. Hrušica + 3,80 14,50 11. MS 112/1 Zg. Hrušica + 2,80 8,80 12. MS 113 Fužine + 2,10 6,50 13. MS 116 Zadvor + 7,00 21,20 14. MP 7 Vevče + 8,00 30,10 15. MI 1 Studenec + 2,40 26,00 18. MM 8 Zadvor —12,30 13,50 17. MS 1 Moste — 4,10 17,70 18. MS 106 Kašelj + 3,70 13,20 19. MM 4/3, 4 • Olma + 1,40 3,90 20. MM 4/1, 2 Toplarna + 0,70 13,20 21. MP 2 Javna skladišča + 1,10 91,90 Parkovne in športne površine na Kodeljevem se poimenujejo v zazidalpi otok MSP 3 Kodeljevo. — v občini Ljubljana Siska 1. SS 2 Spodnja Šiška -2,0 . 13,1 2. SS 5/3 Spodnja Šiška — 2,5 13,5 3. SS 8/2 Dravlje + 1,5 4,5 4. SS 12/1 b Podutik — 1,0 6,3 5. SS 12/2 a Podutik — 4,5 13,8 6. SS 12/3 b Podutik — 1,5 8,6 7. SS 12/3 c Podutik — 1,3 5,4 8. SS 12/5 c Podutik — 0,3 1,5 9. SS 101 Spodnja Šiška + 10. SS 110/1 Šentvid + 2,2 8,9 11. SS 112/3 Vižmarje - Brod + i;8 2,8 12. SP 1 Union + 1,0 3,9 13. SP 6 Agrostroj — ukinitev zelenice + 2,0 9,4 14. SP 7 Iskra - Pržanj + 2,0 4,0 15. Sl 4 Šentvid + 28,5 47,3 občini Ljubljana Vič-Rudnik 1. RS 103 Vinterca + 74 31,94 2. RS 1, 2 Rudnik + 9,06 97,60 3. RP 2/1 Rudnik — 6,46 37,24 4. RS 109 Sela + 2,70 5,60 5. RS 105 Ižanska cesta — 17,30 10,20 6. RS 106 Crna vas + 8,10 30,10 7. VS 103 Murgle + 10,27 56,64 8. VS 4 Bonifacija — 4,60 28,60 9. VS 5 Rožna dolina + 0,75 64,48 10. VP 6 Brdo + 5,41 43,96 11. VP 4 Plutal — 6,67 22,05 12. VM 2 Kozarje — 1,24 2,38 13. VS 8/1 Kozarje — 7,63 7,75 14. VS 1 Trnovo + 2,50 49,35 5. člen V 2. točki 2. odstavka 3. člena se spremeni namembnost naslednjih zazidalnih otokov: — v občini Ljubljana Bežigrad 1. del BP 1 Savsko naselje v BI 1 2. del BP 7 Črnuče v BS 109 — v občini Ljubljana Moste-Polje 1. MS 106 Sp. Kašelj del MM 6 v MS 106 2. MS 106/1 Kašelj del MM 6 v MS 106/1 3. MM 6 Zg. Kašelj v MS 106 in MS. 106/1 4. MS 116/1 Zadvor in del v kmetijske površine del MM 8 in del RB v * MS 116/1 5. MM 8 Zadvor del MM 8 v MS 116/1 6. MO 1 Center Most del MS 1 v MO 1 7. MS 1 Moste del MS 1 v MO 1 8. MS 13 Hrušica - Fužine del RA v MS 13 9. MI 2 Hrušica - Fužine del F A in G 8 v MI 2 10. MS 108/1 Sostro del RB in zel. povr. v MS 108 11. MSP 4 Hrušica - Fužine del RA in zel. površ. v v MSP 4 12. MSP 1 Obrije del G 6 v MSP 1 — v občini Ljubljana Šiška 1. SP 14 Športoprema del SS 108/1 v SP 14 2. Sl 6 Šentvid del SS 108/1 v Sl 6 3. SM 2/2 Gunclje SP 11/1 v SM 2/2 4. SO 1/1, 2, 3 ob Celovški iz SS 1/4 del SS 2, del 5. SO 2/2, 3 SS 3 in del SS 4/3 v SP 1/1, 2, 3 Celovškf del SP 4 v SP 5, SP 2/2, 3 6. SO 4/2 Šentvid del SS 107/1 v SO 4/2 7. SO 6 Šentvid del SS 108/1 v SO 6 8. SR 4 Zgornja Šiška del SS 5/2 v SR 4 9. SR 15 Turbo inštitut del Sl 5 v SR 15 10. SR 10/2 iz dela SS 7/3 v SR 10/2 — v občini Ljubljana Vič-Rudnik 1. VS 6 Vrhovci del VP 5 v VS 6 2. VP 5 Brdo del VP 5 v VS 6 ► 6. člen Ti zazidalni otoki se lahko urejajo tudi s Zaradi razvijanja zgodovinskih tradicij NOB in membo ali dopolnitvijo zazidalnega načrta realizacije Poti spominov in tovarištva se določijo spremembe trase Poti spominov in tovarištva, ko; je — v občini Ljubljana Moste-Polje to označeno na karti v merilu 1 :10.000, ki je sestavni MS 116/2 MSP 1 del odloka s šifro PST. MS 103/3 MSP 2 Posamezna etapa Poti spominov in tovarištva se MS 103/4 MSP 3 realizira po lokacijski dokumentaciji, s katero se do- MS 109 MSP 4 končno opredeli potek PST. MS 111 MSP 7 7. člen MS 113 MO 1 MS 18 MS 1 Zaradi varstva narave sc določijo naslednja zavarovalna območja: — krajinski park — Posavje — krajinski park — Zajčja dobrava v obsegu, kot je to razvidno iz dokumentacije, ki je sestavni del tega odloka. 8. člen Za vse zazidalne otoke, ki so navedeni v tem odloku je obvezna izdelava zazidalnega načrta, razen za naslednje, ki se urejajo z lokacijsko* dokumentacijo: — v občini Ljubljana Šiška Za vse zazidalne otoke, navedene v 2., 3., 4. členu tega odloka se zahteva obvezna izdelava zazidalnega načrta, razen za: SS 113/1 SS 115/1 SS 115/4 SS 115/6 SS 117/4 — v občini Ljubljana Bežigrad — v občini Ljubljana Vič-Rudnik BS 106'1 BS 106 ;2 BS 109 Za vse zazidalne otoke, navedene v 2., 3., 4. členu tega odloka se zahteva obvezna izdelava zazidalnega načrta, razen za: l VS 107/2 RS 109 RS 106 VM 2 VS 8/1 RP 3/1 9. člen Prve črke šifre v označbi zazidalnih otokov v 2., 3. in 4. členu tega odloka označuje z začetnico občine v kateri se nahaja zazidalni otok, naslednje črke pa: S — površine za stanovanja, spremljajoče In ostale javne dejavnosti, I — površine za šolstvo, inštitute in zdravstvo, P — proizvodne, servisne in skladiščne površine, M — površine za mestne javne službe in naprave, O — centralne površine, R — rekreacijske površine, ŠP — površine za šport, SK — površine za kmetije, K — kmetijske površine. CELJE 489. Izvršni svet občinske skupščine je po 38. členu zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS št., 18/77 in 2/78) na seji dne 19. marca 1980 sprejel - ODREDBO o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkorenirijenje stekline 1 Območje občine Celje se proglaša za okuženo s steklino. 2 Na območju, okuženem s steklino se odreja kon-tumac psov in mačk ter prepove lov s psi. 3 10. člen Dokumentacijo, ki opredeljuje spremembe iz 1. člena tega odloka je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane — TOZD Urbanizem pod naslovom »Dopolnitve in spremembe GUP in UP 1978« s številko projekta 1858/78 za občino Ljubljana Bežigrad, št. projekta 2360/77, za občino Ljubljana Moste-Polje, št. projekta 2313/77 za občino Ljubljana Šiška In št projekta 2370/B/77 za občino Ljubljana Vič-Rudnik v merilu 1 :5000 in za potrebe mesta Ljubljane v merilu 1 : 10.000 pod šifro 2460/79. 11. člen Dokumentacijo, navedeno v 10. členu tega odloka zagotovijo skupščine občin in je na vpogled pri upravnih organih pristojnih za urbanizem skupščin občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik in pri Upravi za inšpekcijske službe in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane ter pri Zavodu za družbeni razvoj Ljubljane. 12. člen Izdelava zazidalnega načrta ni potrebna za tiste objekte, ki so locirani v zazidalnih otokih navedenih v tem odloku, če je bil zanje ob uveljavitvi tega odloka že naveden postopek za pridobitev lokacijske dokumentacije. Adaptacije objektov lociranih v zazidalnih otokih navedenih v tem odloku se urejajo z lokacijsko dokumentacijo in zanje ni potrebna predhodna izdelava zazidalnega načrta. 13. Člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-3/80 Ljubljana, dne 31. januarja 1980. Predsednik Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1. r. Odreja se zaščitno cepljenje veterinarjev, gozdarjev, lovskih čuvajev, preparatorjev, veterinarskih oglednikov, laborantov in drugih oseb, ki pri svojem delu lahko pridejo v stik s kužnim materialom, ki vsebuje virus stekline. Začasno cepljenje se opravi z Merieux cepivom. 4 Sestavni del te odredbe je tudi program ukrepov za preprečevanje in zatiranje stekline, ki ga je sprejel Izvršni svet Skupščine občine Celje na seji dne 12. marca 1980. Izvajalci programa iz prejšnjega odstavka (Zdravstveni center — TOZD Socialna medicina in higiena Celje, Veterinarski zavod Celje in Zveza lovskih družin Celje) morajo izvršnemu svetu občinske skupščine podati pismeno poročilo o izvajanju programa do 30. aprila 1980, nato pa vsake tri mesece. 5 Poleg ukrepov iz te odredbe se Izvajajo tudi ukrepi, Id jih za okuženo območje določa republiška odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje steklenine (Uradni list SRS, št. 25/78). 6 Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravljajo občinski veterinarski in sanitarni inšpektorji. Nadzorstvo nad izvajanjem kontumaca pa tudi občinska straža. 7 Kršitev določb te odredbe se kaznuje po zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) in zakonu o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 58/78). 8 Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o ukrepih za preprečevanje stekline v občini Celje (Uradni list SRS, št. 2/80). 9 Tfi odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu. St. 322-1/80 Celje, dne 19. marca 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Venčeslav Zalezina 1. r. 490. Izvršni svet občinske skupščine Celje je po 38. členu pravilnika o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) na seji dne 19. marca 1980 sprejel ODREDB^ o ukrepih za zatiranje varroozc pri čebelah v občini Celje 1 Z varroozo okuženo se proglaša območje občine Celje severno od reke Voglajne, vzhodno od reke Hudinje in južno od potoka Drežnica. 2 Na okuženem območju z varroozo se prepove prestavljanje čebeljih družin (vsak promet) in izdajo zdravstvenih spričeval za čebelje družine in matice. Na območju iz prejšnjega odstavka je treba preiskati vse čebelje družine na varroozo. 3 Okužene čebelje družine z varroozo je takoj zdra- viti. 4 Kršitev določb te 'odredbe se kaznuje po zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77). 5 Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-11/80-8 Celje, dne 19. marca 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Venčeslav Zalezina 1. r. 491. Izvršni svet skupščine občine Celje je po 51. Senu zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, š't. 18/77) in drugem odstavku 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskavah ter drugih preiskavah v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 1/80), je na seji dne 12. marca 1980 sprejel ODREDBO o Preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskavah na območju občine Celje za lete 1980 1 1. člen Preventivno cepljenje in diagnostične preiskave ter jemanje vzorcev za diagnostične in druge preiska-Ve po tej odredbi opravi Veterinarski zavod Celje. 2. člen Vse ukrepe iz te odredbe je opraviti v skladu z navodili in zahtevami v republiški odredbi o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskavah (Uradni list SRS, št. 1/80). 3. člen Proti vraničnemu prisadu je cepiti vse kopitarje, goveda in ovce v naselju LOKROVEC do 30. aprila 1980. 4. člen Pse starejše od 4 mesecev je cepiti proti steklini do 30. aprila 1980. Vse ostale pse *pa je treba cepiti takoj, ko dopolnijo 4 mesece. K \ 5. člen Plemenjake v prirodnem pripustu je treba preiskati na mehurčasti ispuščaj pri govedu (IBR/IPV). 6. člen Do 30. junija 1980 je opraviti tuberkulinizaci j o vseh goved, ki niso bila tuberkulinizirana v 1. 1978/79. X 7. člen Proti prašičji kugi je cepiti vse prašiče, ki se krmijo s pomijami ali odpadki živalskih tkiv. 8. člen * Proti atipični kokošji kugi je treba cepiti vso perutnino v farmski reji in perutnino v prosti reji neposredno okrog teh farm. 9. člen Na brucelozo je treba preiskati vse krave individualnih proizvajalcev mleka in sicer po mlečno obročkasti metodi. 10. člen * Čebeli e družine vzrej evalccv matic morajo biti preiskane' na hudo gnilobo čebelje zalege, pršiča vos t, nosemavost in varoatozo. Čebelje družine, ki so bile v. preteklem letu na paši v drugih republikah, morajo biti preiskane na varoatozo. Čebelje družine, ki se vozijo na pašo izven območja občine Celje morajo biti preiskane na pršiča-vost. Vzorci mrtvic in drobirja morajo biti vzeti do 31. marca 1980. 11. člen Na vrtoglavost postrvi je treba preiskati vse postrvske vrste rib v ribogojnici ZVODNO. Na spomladansko viremijo, eritrodermatitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba pregledati krape v Smartinskem jezeru do 15. maja 1980. .12. člen Stroški cepljenja in diagnostičnih preiskav po tej odredbi se plačujejo s posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna občine Celje, razen stroški preiskav na pršičavost, ki jih plačajo lastniki čebeljih družin. 13. člen . Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu. St. 322-5/80 Predsednik Izvršnega sveta SO Celje Venčeslav Zalezina L r. 492. Na podlagi 18. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74), 3. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 26/73) in 219. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na seji dne 11. marca 1980 sprejel SKLEP o povišanji! najemnin v občini Grosuplje 1. člen Najemnina za poslovne prostore in garaže v družbeni lastnini na območju občine Grosuplje se s 1. aprilom 1980 povečajo za 45 */o. ■ 2. člen Osnova in določitev nove najemnine je raven najemnine na dan 31. marca 1980. 3. člen Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gro- ( šuplje določi višino najemnine za vsak poslovni prostor v mesečnem znesku v skladu s 1. in 2. členom tega sklepa. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Grosuplje in najemniki morajo v roku 30 dni po uveljavitvi tega sklepa skleniti nove najemne pogodbe ali anekse. 4. člen Ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o povišanju najemnin v občini Grosuplje (Uradni list SRS, št. 12/78)., 5. člen Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 31-1/80 Grosuplje, dne 14. marca 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. TORIJA 493. Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 12/67, 27/72 in 8/78) je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na svoji seji dne 3. marca 1980 sprejel SKLEP* o dovolitvi manjšega odmika od zazidalnega načrta za območje »Skirca« v Idriji 1 Dovoli se manjši odmik od zazidalnega načrta za območje »Skirca« v Idriji (Uradni list SRS, št. 6/73) in s tem izgradnja dovozne ulice po sredini zemljišč zajetih z zazidalnim območjem. 2 Odmik iz prejšnjega člena tega sklepa ponazarja ureditvena skica dovozne ulice, ki jo je izdelal TOZD Atelje za projektiranje Idrija, projekt št. 110-00580 in je sestavni del dokumentacije sprejetega zazidalnega načrta. 3 Nadzorstvo nad izvajanjem tega sklepa opravlja urbanistična inšpekcija pri Medobčinskem inšpektoratu občin Idrija, Logatec ip Vrhnika v Idriji. 4 I Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 350-4/79 Idrija, dne 3. marca 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija Marijan Groff, dipl. occ. 1. r 494. Na podlagi drugega odstavka 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 1/80) ter 254. člena statuta občine Idrija, je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na seji dne 3. marca 1930 sprejel ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980 I. SPLOŠNE DOLOČBE # 1. člen ' . Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica opraviti v letu 1980 ukrepe zaradi odkrivanja, preprečevanja, zatiranja in izkoreninjenja kužnih bolezni. 2. člen Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica je dolžan pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. 3. člen Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica mora voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskav, imenih in bivališčih posestnikov živali, o opisu živali, o proizvajalcih, serijskih in kontrolnih Številkah cepiv ter o rezultatih cepljenj in preiskav. Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorisa mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi bioloških preparatov ter o tem in o opravljenem delu poročati občinskemu organu veterinarske inšpekcije na predpisanih obrazcih. 4. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kot je potrebno, da so živali stalno zaščitene. \ 5. člen Stroške za sistematično ugotavljanje kužnih bolezni in cepljenja živali po tej odredbi, gredo v breme posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna občine Idrija, razen pregledov čebeljih družin, ki se vozijo na pašo. II. PREVENTIVNI UKREPI 6. člen Preventivno cepljenje psov starih več kot štiri mesece proti steklini, se mora opraviti do 30. aprila 1980. Psi, poleženi do 31. avgusta 1980, morajo biti cepljeni proti steklini v decembru 1980. Stroški cepljenja iz prejšnjih dveh odstavkov tega člena bremenijo lastnika. 7. člen Preventivno cepljenje kokoši in brojlerjev proti atipični kokošji kugi, se opravi v naselju Godovič, •predel Sebalk in sicer pri vseh posestnikih kokoši. 8. člen Proti prašičji kugi je treba cepiti vse prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ki izvirajo iz gostinskih obratov in obratov družbene prehrane. Prav tako je treba cepiti vse prašiče na gospodarstvih, kjer je čreda večja kot 50 pitancev. Cepi se s sevom K lapiniziranega virusa. 9. člen Na območju občine Idrija je treba v letu 1980 opraviti tuberkulinizaci j o goveda v vseh gospodarstvih, kjer niso bila tuberkulinizirana leta 1978 in 1979. Tu-berkulinizacija mora biti opravljena do 30. junija 1980, sanacija okuženih in na okužbo sumljivih gospodarstev pa mora biti opravljena do 31. decembra 1980. 10. člen Na brucelozo je treba preiskati z mlečno obročkasto preizkušnjo krave v hlevih individualnih proizvajalcev. Preiskavo je treba opraviti enkrat letno. 11. člen Osnovne črede plemenskih goved, ki niso bile pregledane na levkozo, je treba preiskati na levkozo. Kot osnovna čreda plemenskih goveda se smatra vsaka reja plemenskih krav in telic,' starejših od 6 mesecev in številnejša od 20 živali. 12. člen Na kužno malokrvnost konj je treba preiskati plemenske žrebce in vse plemenske kobile na območju občine Idrija. Kri odvzamejo delavci Kmetijsko veterinarskega zavoda Nova Gorica, preiskavo, pa opravi Zavod za mikrobiologijo in kužne bolezni Veterinarske fakultete v Zagrebu. 13. člen Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac Proti vraničnemu prisadu je treba opraviti pri rejcu Govekar Antonu, Jelični vrh št, 1. Cepljenje je treba opraviti do 30. aprila 1980. 14 14. člen Čebelje družine vzrejevalcev matic ter čebelje družine pleminilnih postaj je treba preiskati za hudo snilobo čebelje zalege, pršičavost, nosemavost in va-roatozo. Preglede opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, Gerbičeva 60. Čebelje družine, ki so bile na pašixv drugih republikah, je treba pregledati na varoatozo. Vzorce zimskega drobirja mora odvzeti veterinarski zavod. Preglede na varoatozo opravi Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica. Vzorce je treba poslati do 31. marca 1981. 15. člen Na vrtoglavost postrvi je treba pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od meseca julija naprej, vzorci tržnih rib pa, ko to odredi občinski organ veterinarske inšpekcije. 16. člen Ko začne veljati ta odredba neha veljati odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1979 na območju občine Idrija (Uradni list SRS, št. 9/79). 17. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. §t. 322-2/30 Idrija, dne 3. marca 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija Marijan Groff, dipl. oec. 1. r. KAMNIK 495. Na podlagi 1. točke sprememb in dopolnitev resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1976—1980 v letu 1980 ter republiškega dogovora o uresničevanju, družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 sklenejo Izvršni svet Skupščine občine Kamnik, delovne organizacije materialne proizrodnje in organizacije ter skupnosti dejavnosti izven materialne proizvodnje občine Kamnik, Komite občinske konference ZKS Kamnik, Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Kamnik, Družbeni pravobranilec samoupravljanja občine Kamnik in Služba družbenega knjigovodstva, ekspozitura Kamnik. DOGOVOR o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 v občini Kamnik I. SPLOŠNE DOLOČBE \ 1. člen Z namenom, da se uresničijo usmeritve, sprejete za razporejanje dohodka ter oblikovanje in porabo sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v organizacijah združenega dela v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 v letu 1980 ter uskladijo svojo aktivnost, sprejmejo Izvršni svet Skupščine občine Kafnnik, delovne organizacije materialne proizvodnje in organizacije ter skupnosti dejavnosti izven materialne proizvodnje občine Kamnik, Komite občinske konference ZKS Kamnik, Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Kamnik, Družbeni pravobranilec samoupravljanja občine Kamnik in Služba družbenega knjigavod- stva, ekspozitura Kamnik (v nadaljnjem besedilu: udeleženci dogovora) s tem dogovorom določene obveznosti in naloge pri uresničevanju sprejete stabilizacijske družbenoekonomske politike v letu 1980 ter način njenega izvajanja. 2. člen Udeleženci dogovora se bodo zavzemali, da bodo delavci v organizacijah združenega dela hkrati z zaključnim računom za leto 1979 sprejeli tudi dopolnjene in z resolucijo usklajene planske akte za leto 1980. Razmerja v teh planskih aktih bodo določili tako, da bo zagotovljeno razmerje med sredstvi za osebne dohodke in skupno porabo ter sredstvi za akumulacijo (za pospešeno amortizacijo, za razširitev in zboljšanje materialne osnove dela ter za rezerve), ki bo usklajeno z usmeritvami resolucije in tega dogovora. Tako dopolnjene planske akte, v katerih bodo delavci predvideli razmerja za. razporejanje dohodka, bodo v organizacijah združenega dela usklajevali na ravni delovne organizacije oziroma z drugimi organizacijami združenega dela, s katerimi so temeljne organizacije dohodkovne povezane. Pri uskladitvi planskih aktov bodo delavci v delovni organizaciji za posamezne temeljne organizacije pri planiranju rasti sredstev za osebne dohodke različno upoštevali usmeritve resolucije. Udeleženci tega dogovora pa bodo dali pobudo, da se posebej prouči izpolnjevanje resolucijSkih usmeritev v delovni organizaciji, če temeljne organizacije v njej skupaj ne bodo upoštevale sprejetih usmeritev. II. USMERITVE ZA RAZPOREJANJE DOHODKA IN OBLIKOVANJE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE V MATERIALNI PROIZVODNJI 3. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela bodo ob pripravljanju in sprejemanju svojih planskih aktov za leto 1980 ter ob razporejanju dohodka in čistega dohodka v letu 1980 uresničevali usmeritev resolucije za 25 Vo počasnejšo rast sredstev za osebne dohodke od rasti doseženega dohodka tako, da upoštevajo j 1. prispevek živega dela delavcev ter njihovega upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi pri ustvarjanju dohodka organizacij združenega dela. Ta prispevek naj delavci ugotavljajo na podlagi kazalcev kvalitete gospodarjenja, ki jih bodo opredelili v svojih planih, zlasti pa na podlagi povečane produktivnosti dela, povečanega izvoza, zniževanja stroškov in smotrnejše porabe energije. Zagotove naj, da bodo v celoti, kakor tudi po posameznih kazalcih dosegli v letu 1980 povečan prispevek delavcev k ustvarjenemu dohodku napram letu 1979; 2. nujnost sorazmerno večjega zaostajanja rasti sredstev za osebne dohodke za rastjo dohodka v tistih organizacijah združenega dela, kjer raste dohodek občutno hitreje od poprečne rasti dohodka v gospodarstvu in sorazmerno manjšega zaostajanja rasti sredstev za osebne dohodke za rastjo dohodka v tistih organizacijah združenega dela, kjer raste dohodek občutno počasneje od poprečne rasti dohodka v gospodarstvu; 3. primernost manjšega zaostajanja rasti sredstev za osebne dohodke od rasti dohodka v tistih temeljnih organizacijah združenega dela. v katerih je precejšen del prihodka ustvarjen z izvozom; 4. nujnost sorazmerno večjega zaostajanja rasti sredstev za osebne dohodke od rasti dohodka v tistih organizacijah združenega dela, v katerih v letu 1979 z doseženimi razmerji v razporejanju dohodka in čistega dohodka niso zagotovili počasnejše rasti sredstev za osebne dohodke od rasti dohodka ter so tako osebni dohodki na delavca naraščali sorazmerno hitreje; 5. nujnost sorazmerno manjšega oziroma večjega zaostajanja rasti sredstev za osebne dohodke od rasti dohodka v tistih organizacijah združenega dela, kjer so osebni dohodki sorazmerno nižji oziroma višji od poprečnih osebnih dohodkov na zaposlenega v gospodarstvu. Udeleženci dogovora si bodo prizadevali, da bodo delavci v organizaciji združenega dela uresničevali navedene usmeritve tako, da loodo pri planiranju in pri odločanju o razporejanju dohodka v letu 1980 enakovredno in v medsebojni odvisnosti upoštevali na podlagi teh usmeritev opredeljene kvalitativne in kvantitativne kazalce v 4., 5., 6., 7. in 8. členu, vendar samo v skladu z ustvarjenim dohodkom in upoštevaje obveznosti iz dohodka. 4. člen Delavci v organizacijah združenega dela bodo usmeritve 1. točke 3. člena tega dogovora izvajali tako, da bodo prišpevek živega dela delavcev ter njihovega upravljanja in gospodarjenja z združbenimi sredstvi pri planiranju in pri odločanju o razporejanju dohodka ugotavljali zlasti po naslednjih kazalcih: — izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, — proizvodni stroški na enoto ustvarjenega dohodka, — proizvodni stroški na enoto proizvoda, — porabljena energija na enoto proizvoda, — produktivnost dela, merjena s fizičnim obsegom proizvodnje na delavpa, — produktivnost dela, merjena s ustvarjenim dohodkom na delavca, — dosežena akumulacija v primerjavi z dohodkom, — dosežena akumulacija v primerjavi s poprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi, — doseženi dohodek v primerjavi s poprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi, • — delež prihodka, ki ga organizacija združenega dela ustvarja z izvozom, — porast izvoza, zmanjšanje uvoza in izboljšanje odnosa med izvozom in uvozom, — stopnja obračanja obratnih sredstev, — izboljšanje organizacije dela in poslovanja ter izraba delovnega časa. Povečanje prispevka živega in minulega dela k povečanju ustvarjenega dohodka bodo delavci v organizacijah združenega dela ocenjevali glede na dosežene rezultate v letu 1980 v primerjavi z letom 1979 in v primerjavi s planiranimi nalogami in cilji v letu 1980. Ugotovljene rezultate, izražene prek teh kazalcev, bodo primerjali z rezultati, doseženimi v drugih temeljnih organizacijah združenega dela v delovni in sestavljeni organizaciji združenega dela ter v sorodnih organizacijah združenega dela oziroma v podskupinah dejavnosti. Če bodo nn podlagi medsebojnega primerjanja vseh kazalcev ugotovili, da se je v letu 1980 prispevek delavcev na podlagi živega in minulega dela k ustvarjenemu dohodku povečal napram letu 1979, lahko sorazmerno več sredstev razporede zn osebne dohodke. Kolikor pa bodo ugptovili, da je prispevek delavcev k ustvarjenem dohodku v letu 1980 enak ali nižji kot v letu 1979, bodo sorazmerno znižali sredstva za osebne dohodke. 5. člen Načelo sorazmerno počasnejše rasti sredstev za osebne dohodke kot dohodka, če ta narašča občutno hitreje od povprečne rasti v gospodarstvu, bodo delavci uresničevali tako, da bodo: — določi del dohodka, ki je rezultat dela v izjemno ugodnih naravnih pogojih, ki je rezultat izjemnih ugodnosti na trgu ali drugih izjemnih ugodnosti pri njegovem ustvarjanju ter v svojih planih zagotovili, da se bo ta del dohodka razporejal pretežno za razširitev materialne podlage dela delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela; — v svojih planih in pri odločanju o razporejanju dohodka zagotovili, da se pretežni del dohodka, ki ni rezultat povečane produktivnosti živega in minulega dela, temveč spremenjenih odnosov na trgu in pri pridobivanju dohodka razporeja za razširitev materialne podlage dela delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela; — v svojih planih in pri odločanju o razporejanju dohodka zagotovili, da se tudi povečani dohodek, ki je rezultat povečane produktivnosti živega in minulega dela razporeja tako, da hitreje naraščajo sredstva za razširitev materialne podlage dela kot sredstva za osebne dohodke. x 6, člen Da bi ,zagotovili najmanj 25 Vo zaostajanje rasti sredstev za- osebne dohodke za rastjo doseženega dohodka ter hkrati zagotovili ublažitev vpliva pogojev pridobivanja dohodka na oblikovanje sredstev za oseb'-ne dohodke v posamezni temeljni organizaciji združenega dela, naj delavci v temeljni organizaciji združenega dela pri planiranju in odločanju o razporejanju dohodka ob povečanem prispevku živega in minulega dela k ustvarjenemu dohodku po kazalcih iz 4. člena tega dogovora zagotove, da bo odstotek zaostajanja rasti sredstev za osebne dohodke za 3 odstotne točke večji od odstotka rasti dohodka. Pri rasti dohodka iznad 50e/o pa bi sredstva za osebne dohodke smela rasti največ za polovico rasti dohodka. Zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke za rastjo dohodka, opredeljeno v prejšnjem odstavku je lahko manjše, če je prispevek živega in minu'ega dela delavcev k ustvarjenemu dohodku v letu 1980 znatno večji kot v letu 1979. Tudi za organizacije združenega dela, ki ustvarjajo vsaj 15 e/o celotnega prihodka z Izvozom blaga in storitev (tj. razmerje med dinarsko vrednostjo izvoza blaga in storitev, povečano za izvozno stimulacijo in celotnim prihodkom) oziroma ustvarjajo devizni prihodek po določbah 67. člena zakona o deviznem poslovanju in deviznih odnosih s tujino, je to zaostajanje lahko manjše. Dobljeni odstotek porasta sredste* za osebne dohodke po 1. odstavku 8. člena te organizacije popravijo tako, da — pri udeležbi izvoza v celotnem prihodku od 15 33 v« povečajo v 1. točki 8-, člena določene odstot-. ne točke za največ dve odstotni točki: — pri udeležbi izvoza v celotnem prihodku od 33 do 66°/i) za največ 4 dodatne odstotne točke; — pri udeležbi izvoza v celotnem prihodku nad 66°/e tako, da jih povečajo za največ 6 dodatnih odstotnih točk. Temeljne organizacije, ki so se v letu 1979 ali 1980 na novo konstituirale ter temeljne organizacije, v katerih so bile v letu 1979 oziroma bodo v letu 1981) aktivne naložbe, ki zahtevajo zaposlitev novih delavcev ter v prvem letu obratovanja objektivno ne dajejo ustreznega dohodkovnega učinka, same opredelijo v svojih planskih aktih, kako bodo uresničile usmeritve iz resolucije ne glede na določila 1. odstavka tega člena. 7. člen Ob planiranju in razporejanju dohodka in sredstev za osebne dohodke v letu 1980 na osnovi meritev 3. člena tega dogovora bodo delavci v organizacijah združenega dela upoštevali tudi dosežena razmer,a v razporejanju dohodka v letu 1979 v primerjavi z letom 1978 v svoji temeljni organizaciji združenega dela. v sorodnih organizacijah združenega dela. kakor tudi v podskupini dejavnosti. Pri tem bodo ugotavljali in primerjali predvsem v letu 1979 glede na leto 1978 doseženo razmerje med porastom sredstev za akumulacijo (sredstva za pospešeno amortizacijo, sredstva za zboljšanje in razširitev materialne osnove dela in za rezerve) in porastom sredstev za osebne dohodke m skupno porabo. Kolikor je bilo razmerje v razporejanju dohodka v temeljni organizaciji združenega dela ugodnejše od pazmerja v sorodnih organizacijah in podskupini dejavnosti, lahko delavci v temeljni organizaciji združenega dela v letu 1980 nekoliko hitreje povečujem sredstva za osebne dohodke, kot pa naj bi jih glede na usmeritve iz 4., 5. in 6. člena tega dogovora Kolikor pa je razmerje v razporejanju dohodka slabič od razmerij v sorodnih organizacijah in poskupini dejavnosti, pa naj rast sredstev za osebne dohodke Se bolj zaostaja za rastjo dohodka kot pa samo na podlagi usmeritev iz 4., 5. in 6. člena tega dogovora. 8. člen Usmeritve iz pete točke 3. člena naj delavci v organizacijah združenega dela upoštevajo tako, da odstotek rasti sredstev za osebne dohodke, ki ga bodo ugotovili na podlagi enakovredne uporabe in medsebojnega primerjanja kazalcev iz členov 4, 5, 6 in 7 tega dogovora, posebej pa, če bodo povečali prispevek živega in minulega dela iz ustvarjeneea dohodka, ustrezno povečajo oziroma zmanjšajo, kakor s edi: 1. Pri 228/o rasti dohodka naj dobljeni odstotek porasta sredstev za osebne dohodke popravilo ^'ede na višino povprečnih razporejenih osobnih dohodkov (bruto) na delavca v letu 1979 In sicer: — do 8.000 dinarjev*— povečajo za največ 3 odstotne točke — od 8.001 do 9.000 dinarjev — povečajo za največ 2 odstotni točki -jr od 9.001 do 9.800 dinarjev — povečajo za naj . eč 1 odstotno točko — od 9,801 do 10.400 dinarjev — pustijo nespremenjenega — od 10.401 do 11.300 dinarjev — zmanjšajo najmanj za 1 odstotno točko — od 11.301 do 12.300 dinarjev — zmanjšajo najmanj za 2 odstotni točki — od 12.301 do 13 500 dinarjev — zmanjšajo najmanj za 3,5 odstotne točke — nad 13.501 dinarjev — zmanjšajo najmanj za 5 odstotnih točk. 2. Če je rast dohodka večja ali manjša od 22 "/o se po 1. točki tega člena ugotovljena rast sredstev za osebne dohodke poveča ali zmanjša tako, iba .se i.a vsako odstotno točko večje ali manjše rasti dohodka poveča ali zmanjša ugotovljena rast sredstev zp osebne dohodke za naslednje odstotne točke: — za 0,10 odstotne točke — pri osebnih dohodkih med 9.001 in 12.300 dinarjev, — za 0,15 odstotne točke — pri osebnih dohodkih med 12.301 in 13.500 dinarjev, — za 0,20 odstotne točke — pri osebnih dohodkih do 9.000 dinarjev in nad 13.501 dinarjev. 9. člen Za temeljne organizacije združenega dela mate- • rialne proizvodnje, kjer se del sredstev za enostavno ali za razširjeno reprodukcijo oblikuje na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov ali na podlagi zakonov (energetika, železnica, luško in cestno gospodarstvo, PTT, komunalno gospodarstvo ipd.) se izvajalci in uporabniki v samoupravni interesni skupnosti dogovorijo o načelih in merilih za razporejanje dohodka in za oblikovanje sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo v organizacijah združenega dela izvajalcev. Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela iz 1. odstavka tega člena zagotavljajo taka razmerja razporejanja dohodka, da njihova sredstva za osebne dohodke naraščajo usklajeno z naraščanjem sredstev za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu, če dosegajo planirane oziroma v samoupravni interesni skupnosti dogovorjene rezultate dela. 10. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela naj vztrajajo, da bodo na podlagi informacij poslovodnih organov in predlogov samoupravnih organov mesečno, posebej temeljito pa ob periodičnih obračunih, ugotavljali uspešnost svojega dela in gospodarjenja ter na podlagi ugotovljenega prispevka k ustvarjenemu dohodku ter skladno s kriteriji o resoluciji, v tem dogovoru in v svojih planskih aktih odločali o razporejanju dohodka. III. USMERITVE ZA RAZPOREJANJE DOHODKA IN OBLIKOVANJE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE V ORGANIZACIJAH IN SKUPNOSTIH DEJAVNOSTI IZVEN MATERIALNE PROIZVODNJE 11 11. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela trgovinskih organizacij na debelo bodo v skladu z usmeritvami resolucije v svojih planskih aktih za leto 1980 zagotovili, da bodo sredstva za osebne dohodke rasla v skladu z rastjo dohodka po načelih za materialno proizvodnjo (4. in 5. člen tega dogovora), v%ndar rast sredstev za osebne dohodke v letu 1980 v teh temeljnih organizacijah združenega dela naj ne bo višja kot 16,% v primerjavi z letom 1979. Trgovinske temeljne organizacije ali delovne organizacije skupnega pomena v delovnih organizacijah ali sestavljenih organizacijah združenega dela, ki Imajo v teh organizacijah združenega dela v skladu z zakoni urejene odnose na podlagi udeležbe v skupno ustvarjenem prihodku s proizvodnimi temeljnimi or- ganizacijami in sc s temi temeljnimi organizacijami združenega dela lako tudi ' sporazumejo, oblikujejo sredstva za osebne dohodke v skladu z njihovo rastjo v temeljnih organizacijah, s katerimi so združene v delovne organizacije ali sestavljene organizacije združenega dela. 12. člen Delavci v delovnih skupnostih bank in v drugih finančnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, razen iz 15. člena tega dogovora, bodo v skladu z usmeritvami resolucije iz tega dogovora v svojih planskih aktih za leto 1980 ter pri razporejanju dohodka med letdm sporazumno z uporabniki zagotovili, da bodo osebni dohodki ha zaposlenega ob predvidenem obsegu dejavnosti in planiranih stroških rasli v skladu z rastjo osebnih dohodkov na zaposlenega v materialni proizvodnji. Izplačana sredstva za osebne dohodke v letu 1980 naj ne bi porasla za več kot 16 % v primerjavi z letom 1979, v prvi polovici leta 1980 pa da ne bodo presegala polovice izplačanih sredstev za osebne dohodke v letu 1979, povečane za 10 °/o. Delavci v delovnih skupnostih v delovnih organizacijah in sestavljenih organizacijah združenega dela bodo s samoupravnimi sporazumi z delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, za katere opravljajo storitve ter v svojih letnih planskih aktih v soglasju z delavci v temeljnih organizacijah združenega dela za katere opravljajo storitve ter v svojih letnih planskih aktih v soglasju z delavci v temeljnih organizacijah združenega dela zagotovili, da bodo njihovi osebni dohodki odvisni od prispevka, ki so ga s svojim delom dali k ustvarjanju dohodka temeljnih organizacij združenega dela ter da bodo sredstva za osebne dohodke delavcev v teh delovnih skupnostih rasla v skladu z osnovami in merili, dogovorjenimi v teh aktih, vendar največ v sorazmerju z rastjo sredstev za osebne dohodke delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela. Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, kjer odnosi pridobivanja dohodka z delavci v delovnih skupnostih niso urejeni v skladu z zakonom o združenem delu naj zagotove, da bodo sredstva za osebne dohodke delavcev v delovnih skupnostih rasla počasneje od sredstev za osebne dohodke delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in največ za 16% nad obsegom sredstev za osebne dohodke teh delavcev v letu 1979. 13. člen Uporabniki in izvajalci v okviru samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti na občinski ravni bodo v svojih samoupravnih sporazumih določili sredstva za osebne dohodke izvajalcev tako, da ob predvidenem obsegu dejavnosti in planiranih stroških v masi ne bodo za več kot 16 % presegala sredstev za osebne dohodke v primerjavi z letom 1979, razen za primere posebnih potreb po večji rasti zaposlovanja glede na spremenjene programe dela. 1 14. člen Delavci v organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti bodo v skladu z usmeritvami resolucije v svojih planskih aktih za leto 1980 zagotovili, da bodo osebni dohodki na zaposlenega rasli v skladu z rastjo osebnih dohodkov na zaposlenega v materialni proizvodnji v občini Kamnik. Razporejena sredstva za osebne dohodke v letu 1980 naj ne bi v posamezni temeljni organizaciji združenega dela družbene de- v javnosti porasla za več kot 16 % v primerjavi z letom 1979, oziroma v skladu s sprejetimi kriteriji iz 13. člena tega dogovora. V prvi polovici leta 1980 naj izplačana sredstva za osebne dohodke ne presegajo polovice izplačanih, sredstev za osebne dohodke v letu 1979, povečanih za 10 »/e. 15. člen Delavci v delovnih skupnostih organov družbenopolitične skupnosti, državnih organov, organov družbenih skupnosti, delovnih skupnosti družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij, društev in Službe družbenega knjigovodstva bodo v skladu z usmeritvami resolucije v svojih planskih aktih za leto 1980 zagotovili, da bodo osebni dohodki na zaposlenega rasli v skladu z rastjo osebnih dohodkov na zaposlenega v materialni proizvodnji v občini Kamnik, vendar izplačana sredstva za osebne dohodke v letu 1980 n bodo porasla za več kot 16 °/o. V okviru tega povečanja sc lahko v proračunu občine Kamnik določi za posamezne" delovne skupnosti različno povečanje sredstev za osebne dohodke. V prvi polovici leta 1980 naj izplačana sredstva za osebne dohodke ne presegajo poloVice izplačanih sredstev za osebne dohodke v letu 1979, povečanih za 10 " o. IV. USMERITVE IZPLAČIL SREDSTEV ZA NAMENE SKUPNE PORABE 16. člen Izplačevanje sredstev za namene skupne porabe v letu 1930 naj ne preseže 13°/o porasta glei^e na izplačila v letu 1979. Delavci, ki so v letu 1979 za namene skupne porabe v temeljni organizaciji oz. delovni skupnosti izplačali zneske iznad poprečno izplačanih v gospodarstvu v SR Sloveniji, naj pri izplačilih v letu 1980 iz namenov skupne porabe za vsakih 5 odstotnih točk prekoračitve nad poprečnimi izplačili v gospodarstvu v letu 1979, zmanjšajo rast teh izplačil za 1 odstotno točko od dogovorjenih 13 "/o. Delavci, ki so v letu 1979 za namene skupne po -rabe v temeljni organizaciji oz. delovni skupnosti izplačali zneske izpod 70 Vo poprečno izplačanih sredstev za namene skupne porabe v gospodarstvu SR Slovenije, bodo pri izplačilih v letu 1980 za namene skupne Porabe izplačali največ 70 Vo poprečno izplačanih sredstev za namene skupne porabe v letu 1979, povečane za 13«/». Sredstev izplačanih ztj stanovanjsko izgradnjo določbo tega dogovora ne zajemajo. - 17. člen ^ . Delavci v organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih naj se pri izplačevanju iz sredstev •skupne porabe odločpjo predvsem za povečanje rc-svesa za organizirano prehrano med delom, vendar do največ 550 din mesečno na delavca. Pri višini regrega za prehrano med delom naj delavci v organizacijah združenega dela upoštevaje težavnost delovnih pogojev in ustrezno nadomeščanje notrošone cn°r,p?ie delavcev med delom tako. da bo l oloričnn sestava organiziranega obroka med delom ustrezna. V organizacijah združenega dela. kjer kljub no-"niom nimajo organizirane prehrane med d'dom. mi ■e znerek remesa za p*--'hrano imd "'"lom, ,ki se iz-Pločuje v bonih, v letu 1980 ne povečuje. 18. člen Delavci v organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih naj pri izplačilih iz sredstev skupne porabe povečujejo sredstva za izobraževanje in za regres za organizirani letni oddih. 19. člen Delavci v organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih naj zagotovijo, da vsa ostala izplačila iz sredstev skupne porabe ne bodo presegala ravni, dosežene v letu 1979. Pri tem naj zmanjšajo izplačila za izlete, strokovne ekskurzije, proslavljanja ter za športne igre. V. NALOGE IN OBVEZNOSTI POSAMEZNIH UDELEŽENCEV DOGOVORA 20. čle’ Udeleženci dogovora bodo: — sprejemali izvajanje obveznosti organizacij združenega dela, da v svojih planskih aktih za leto 1980 predvidijo razmerja v razporejanju dohodka in čistega dohodka, leot jih predvideva resolucija ter pri tem uporabljali določila tega dogovora, — delovali tako, da organizacije združenega dela pri razporejanju dohodka in čistega dohodka ravnajo v skladu z načeli, ki jim narekujejo obveznosti pospešene razširitve materialne osnove dela in učinkovito izrabo razpoložljivih zmogljivosti (proizvajalnih sil), — redno spremljali uresničevanje predvidenih razmerij v razporejanju dohodka in čistega dohodka po resoluciji, v OZD, v občinah in v republiki in pri tem uporabljali določila tega dogovora, — ugotavljali z uporabo določil tega dogovora po svojih organih in službah ter na tej podlagi družbeno presojali, ali je razporejanje dohodka in čistega dohodka v organizacijah združenega dela usklajeno z usmeritvami v resoluciji, — predlagali v skladu z določili zakona o zdru-' ženem delu ukrepe za varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine, kadar v organizacijah združenega dela ne bodo• uveljavljena razmerja predvidena z resolucijo, — tekoče spremljali ter zlasti ob zaključnem računu za lqto 1979 ter ob periodičnih obračunih ocenili delovanje tega dogovora in po potrebi predlagali ustrezne dopolnitve, — terjali, da organizacije združenega dela v tem letu v skladu z zakonom o združenem delu in usmeritvami tega dogovora oblikujejo in sprejmejo samoupravne sporazume o razporejanju dohodka ter osnove in merila za razporejanje čistega dohodka. 21. člen Izvršni svet skupščine občine bo prispeval s svojo aktivnostjo, da bodo organizacije združenega dela uskladile in sprejele svoje planske akte z usmeritvami resolucije o politiki izvajanja družbenega plana v letu 1980 za področje razporejanja dohodka in čistega dohodka do konca februarja 1980. 22. člen Izvršni svet skupščine občine bo vztrajal, da delavci organizacij združenega dela ob sprejemanju zaključnih računov za leto 1979 uskladijo razmerja v razporeditvi čistega dohodka z razmerji, h katerim jih je zavezovala resolucija o politiki uresničevanja tlruž- benega plana za obdobje od leta 1976 do leta 1980 v letu 1979, ob upoštevanju pogojev poslovanja in delovnih rezultatov vsake temeljne organizacije združenega dela. 23. člen Izvršni svet skupščine občine bo ugotavljal usklajenost planskih aktov za leto 1980 z usmeritvami resolucije. Ce bo ugotovil neusklajenost planskih aktov s področja razporejanja dohodka z usmeritvami resolucije, bo obvestil o svojih ugotovitvah prizadete samoupravne organizacije oziroma^ skupnosti in občinski sindikalni svet, da mu sporočijo svoja mnenja in morebitne predloge. Ce organizacija združenega dela ne bo upoštevala predlogov izvršnega sveta skupščine občine, bo ta poročal o svojih ugotovitvah in o stališčih organizacij združenega dela občinski skupščini. 24. člen Izvršni svet skupščine občine bo mesečno ob periodičnih obračunih spremljal, kako organizacije združenega dela z razporejanjem dohodka in osebnega dohodka uresničujejo sprejete planske akte za leto 1980 ter usmeritve v resoluciji in tem dogovoru. Pri tem bo zlasti ocenjeval: — ali so ob doseganju planiranega dohodka zagotovile tudi planirana razmerja v razporejanju dohodka; — ali so ob manjšem ustvarjenem dohodku od planiranega zmanjševale tudi obseg sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v skladu z resolucijo; — ali so ob večjem ustvarjalnem dohodku od planiranega zagotovile tudi primerno relativno hitrejšo rast sredstev za akumulacijo; — ali organizacije združenega dela izven materialne proizvodnje ne presegaj^ dogovorjenih stopenj rasti osebnih dohodkov; — rast izplačil sredstev za skupno porabo delavcev in kolikšna so ta Izplačila za posamezne namene: — ali In kako ugotavljajo del dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti. 25. člen Izvršni svet skupščine občine bo spremljal uresničevanje resolucijskih usmeritev in tega dogovora v organizacijah združenega dela po posebni metodologiji in sicer: a) "mesečno na podlagi podatkov o izplačilih osebnih dohodkov, ki jih bo posredovala Služba družbenega knjigovodstva, b) ob periodičnih obračunih na podlagi podatkov, ki jih bo posredovala Služba družbenega knjigovodstva. Pri svojih ugotovitvah bo upošteval tudi podatke, ki jim jih bodo predložile organizacije združenega dela. Pri presojanju skladnosti razporejanja dohodka v posamezni temeljni organizaciji združenega dela bo upošteval tudi kvalitativne in kvantitativne kriterije in kazalce po 3. do 8. členu tega dogovora, kakor tudi druge kazalce iz planskih aktov posamezne temeljne organizacije združenega dela za leto 1980. O svojih ugotovitvah bo obveščal občinsko skupščino, organizacije združenega dela in tudi odbor udeležencev tega dogovora. Svoje ugotovitve bo istočasno posredoval tudi občinskemu svetu Zveze sindikatov ter družbene mu pravobranilcu samoupravljanja. 26. člen Izvršni svet skupščine občine bo skupaj z občinskim svetom zveze sindikatov ocenil razloge odstopanj od planskih ciljev in usmeritev resolucije in tega dogovora v posamezni organizaciji združenega dela ter po potrebi predlagal skupščini občine, da podrobneje obravnava njen ekonomski položaj. Izvršni svet skupščine občine bo dal pobudo, da skupščina občine sprejme ugotovljenemu stanju najprimernejši začasni ukrep družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine za organizacije združenega dela oziroma samupravne /interesne skupnosti, — ki ne uskladijo planskih aktov z izhodišči resolucije; — ki razporejajo dohodek na osebne dohodke in skupno porabo v nasprotju z usmeritvami resolucije in tega dogovora, pa zaradi tega lahko nastajajo motnje v samoupravnih odnosih oziroma v družbeni reprodukciji. 27. člen Občinski svet Zveze sindikatov bo organiziral in usmerjal dejavnost osnovnih organizacij in organov zveze sindikatov za uresničevanje obveznosti iz 20. člena tega dogovora. Poleg tega bo zagotavljal, da bodo »snovne organizacije in organi zveze sindikatov: — spodbujali s politično aktivnostjo delavce k smotrnemu upravljanju z družbenimi sredstvi, za uveljavljanje položaja, vloge in odgovornosti delavcev v sistemu socialističnega samoupravljanja, za dosledno, odgovorno in zavestno uresničevanje vseh usmeritev družbenogospodarske politike v letu 1980 ter usmeritev tega dogovora; — dajali pobude za dograjevanje sistema delitve po delu in rezultatih dela v organizacijah združenega dela, v skladu s stališči Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o delitvi po delu in rezultatih dela ter v skladu z usmeritvami tega dogovora ter njihovimi plani za leto 1980; — organizirali in spodbujali aktivnost delavcev pri obravnavi zaključnih računov za leto 1979 ter pri pripravi planov za leto 1980 in si pri tem prizadevali, da se na podlagi celovite ocene položaja temeljnih organizacij združenega dela v družbeni reprodukciji ter gospodarjenja in upravljanja z družbenimi sredstvi v temeljnih organizacijah združenega dela zagotovi, razporejanj e dohodka in čistega dohodka v letu 1979 v skladu z družbenimi usmeritvami za hitrejše naraščanje sredstev akumulacije od sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Vztrajali bodo, da delavci predvidijo vse potrebne aktivnosti za odpravljanje slaMbsti v gospodarjenju ter na tej podlagi v planih za leto 1980 zagotovijo dosledno uveljavljanje politike gospodarske stabilizacije ter vseh načel za razporejanje dohodka in čistega dohodka v skladu s tem dogovorom; — terjali, da sc sproti mesečno, temeljito pa ob periodičnih obračunih odpravijo analize pridobivanja in ustvarjanja dohodka ter da se, upoštevajoč kazalce uspešnosti ter prispevek delavcev k ustvarjenemu dohodku razporejanja dohodka in čistega dohodka sproti nrilagaja usmeritvam iz resolucije o izvajanju družbenega plana 1978—1930 v letu 1980 in tega dogovora Vztrajali bodo,, da se pred vsakim odločanjem o začasnem razporejanju dohodka in čistega dohodka ter ob vsakem odločanju o izplačilu sredstev za osebne dohodke na delavskem svetu predhodno ugotovi druž- bena in gospodarska smotrnost predlaganega razporejanja; — posvečali posebno pozornost skladnosti uporabe sredstev skupne porabe v temeljnih organizacijah združenega dela z usmeritvami iz tega dogovora ter z že sprejetimi stališči in usmeritvami zveze sindikatov; — obravnavali sproti,vsa opozorila o neustreznem razporejanju dohodka in čistega dohodka v posamezni temeljni organizaciji združenega dela ter vztrajali na ukrepanju samoupravnih organov v temeljnih organizacijah združenega dela za usklajevanje razmerij v razporejanju dohodka in čistega dohodka v skladu z resolucij skimi usmeritvami za leto 1980 ter tem dogovorom, ter čo potrebi družbenemu pravobranilcu samoupravljanja ali občinski skupščini podali pobudo za ukrepe^družbenega varstva. 28. člen Služba družbenega knjigovodstva bo spremljala uresničevanje tega dogovora in informirala udeležence v usmerjanju razporejanja dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev. V ta namen bo Služba družbenega knjigovodstva mesečno in trimesečno, po dogovorjeni metodologiji informirala udeležence dogovora o gibanju in razmerjih v razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo na ravni občine Kamnik in to po podatkih iz periodičnih obračunov v letu 1980 in zaključnega računa za leto 1980 organizacij združenega dela in delovnih skupnostih ter tudi po drugih podatkih, ki jih Službi družbenega knjigovodstva pošiljajo organizacije združenega dela in drugi uporabniki družbenih sredstev. 29. člen Za spremljanje izvajanja tega dogovora oblikujejo udeleženci odbor udeležencev. V odbor udeležencev delegirajo: 1. Izvršni svet Skupščine občine Kamnik — 1 člana 2, Delov, organizacije materialne proizvodnje — 1 člana ; 3. Organizacije in skupnosti dejavnosti izven ma- terialne proizvodnje — 1 člana 4. Komite obč. konf. ZKS Kamnik — 1 člana 5. Predsedstvo obč. sind. sveta Kamnik — 1 člana 6. Družbeni pravobranilec samoupravljanja obči-nc — j člana 7. Služba družbenega knjigovodstva — cksp. Kamnik — 1 člana Predsednika odbora udeležencev imenuje Izvršni svet Skupščine * občine Kamnik. VI. VI. POSEBNE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 30. člen Udeleženci republiškega dogovora priporočajo, naj Rt delavci po končnem obračunu osebnih dohodkov °b zaključnih računih za leto 197*9 vzdrže izplačil oseb-mh dohodkov po zaključnem računu, ker bi jim to omejevalo možnosti skladne rasti sredstev za oseb-nc dohodke z dohodkom po tem dogovoru v letu 1980. , 31. člen Ko delavci v organizacijah združepega dela uskla-c Uo planske akte z usmeritvami resolucije in tega dogovora, organizacija združenega dela o tem obvesti Službo družbenega knjigovodstva. S tem za takšno organizacijo združenega dela oziroma delovno skupnost Služba družbenega knjigovodstva preneha ugotavljati izvajanje določbe osmega odstavka 15/1 točke resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana Jugoslavije za dobo od 1976 do leta 1980 v letu 1980. 32. člen Ta dogovor se lahko spremeni oziroma dopolni po enakem postopku, kot velja za njegovo sklenitev. Pobudo za spremembo oziroma dopolnitev dogovora lahko da vsak udeleženec dogovora. 33. člen Ta dogovor začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980. St. 113-1/80-1 Kamnik, dne 29. februarja 1980. Udeleženci dogovora (sklepe o sprejemu sporazuma se hrani pri njegovem izvirniku) ______ Z / LENART 496. Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74, 3-149/78), 4. člena zakona o temeljnih družbenih svetih in o zveznih družbenih svetih (Uradni list SFRJ, št. 34-546/79), in dogovora o družbenih svetih v\ občini Lenart z dne 29. februarja 1980 je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. februarja 1980 sprejela ODLOK o družbenih svetih v občini Lenart 1. člen Družbeni sveti se ustanovijo kot oblika organizirane demokratične izmenjave mnenj, medsebojnega sodelovanja in posvetovanja o bistvenih vprašanjih pri oblikovanju in izvajanju politike ter razvoja socialističnih samoupravnih odnosov in tudi kot oblika demokratičnega družbenega vpliva v pripravi in sprejemanju družbenih' in samoupravnih odločitev. 2. člen Naloge družbenih svetov so zlasti: — omogočajo demokratično izmenjavo mnenj, usklajevanje pri oblikovanju in uresničevanju odlokov, drugih predpisov, splošnih aktov (samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov) in drugih odločitev, — dajejo pobudo za proučitev posameznih pomembnejših vprašanj pri izvajanju politike ter sprejemanju odločitev, — omogočajo demokratični družbeni vpliv vseh ustvarjalnih dejavnikov družbe na delo organov skupščine občine ter samoupravnih organizacij in skupnosti v občini. 3. člen V občini Lenart se ustanovita: — družbeni svet za družbenoekonomska vprašanja, — družbeni svet za komunalna vprašanja in prostorsko planiranje. 4. člen Družbeni svet za družbenoekonomska vprašanja obravnava zlasti: — planiranje, planske naloge in cilje, — ekonomsko in socialno politiko, — skupno in splošno porabo, — gospodarjenja in poslovanja v TOZD, OZD in delovnih skupnostih, — proračun in zaključni račun občine, — programiranje in financiranje krajevnih skupnostih, — razvoj in gospodarjenje na področju industrije in rudarstva, kmetijstva in ribištva, gozdarstva, vodnega gospodarstva, gradbeništva, prometa in zvez, trgovine, gostinstva in turizma, obrti in osebnih storitev, stanovanjske in komunalne dejavnosti, financ in drugih poslovnih storitev, — vključevanje v mednarodno delitev dela (zunanja trgovina). V svet delegirajo po enega delegata naslednji udeleženci v delu sveta: 1. Skupščina občine Lenart, 2. IS Skupščine občine Lenart, 3. Občinska konferenca ZKS Lenart, 4. Občinska konferenca SZDL Lenart, 5. Občinski sindikalni svet Lenart, 6. Občinska konferenca ZSMS Lenart, 7. Občinski odbor ZB NOB Lenart, 8. Občinska izobraževalna skupnost Lenart, 9. Občinska kulturna skupnost Lenart, 10. Občinska raziskovalna skupnost Lenart, 11. Občinska zdravstvena skupnost Lenart, 12. Občinska skupnost socialnega varstva občine Lenart, 13. Samoupravna stanovanjska skupnost Lenart, 14. Občinska telesnokulturna skupnost Lenart, 15. Skupnost za komunalne dejavnosti in cestno dejavnost, 16. Krajevne skupnosti Lenart po dogovoru v skupnosti krajevnih skupnosti, 17. Kmetijska zemljiška skupnost Lenart in skupnost za pospeševanje kmetijstva Lenart, 18. Občinska skupnost varstva pred požarom občine Lenart, 19. Pododbor izvršnega odbora gospodarske zbornice za Podravje Lenart. 5. člen Družbeni svet za komunalna vprašanja in prostorsko planiranje obravnava zlasti: — politiko urejanja prostora, — usmeritev in urejanje zemljiške, stanovanjske, komunalne in prometne politike, — problematiko varstva okolja, — varstvo naravne in kulturne dediščine, — urejanje in izvajanje urbanistične politike. V svet delegirajo po enega delegata naslednji udeleženci v delu sveta: 1. Skupščina občine Lenart, 2. IS Skupščine občine Lenart, 3. Občinska konferenca ZKS Lenart, 4. Občinska konferenca SZDL Lenart, 5. Občinski sindikalni svet Lenart, 6. Občinska konferenca ZSMS Lenart, 7. Občinski odbor ZB NOB Lenart, 8. Kmetijska zemljiška skupnost Lenart, 9. Skupnost za komunalne dejavnosti in cestno nejavnost Lenart, 10. Samoupravna stanovanjska skupnost Lenart, 11. Občinska kulturna skupnost Lenart, 12. Pododbor izvršnega odbora gospodarske zbornice za Podravje Lenart. 6. člen Pri delu družbenega sveta lahko sodelujejo tudi drugi organi, interesne skupnosti in organizacije, ki sicer ne delegirajo delegatov v družbeni svet, pa tudi posamezniki, kadar svet smatra, da bi bilo njihovo sodelovanje koristno za uspešno delo sveta. 7. člen Udeleženci pri delu družbenega sveta določijo delegate za delo v družbenem svetu, v skladu s svojimi akti in dogovorom o ustanovitvi družbenih svetov v občini Lenart. V delu sveta sodelujejo v skladu s programom dela sveta in vprašanjem, ki se obravnava, tudi delavci strokovnih in znastvenih organizacij, ki niso udeleženci v delu sveta ter družbenopolitični, strokovni, znanstveni in drugi javni delavci kot posamezniki. 8. člen Predsednika družbenega sveta in namestnika voli svet na podlagi dogovora udeležencev v delu sveta. Predsednik družbenega sveta sklicuje in vodi seje sveta, predlaga dnevni red seje in opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti svet. Prvo sejo družbenega sveta skliče predsednik Skupščine občine Lenart. 9. člen Družbeni svet pošlje svoja mnenja in predloge udeležencem v delu sveta in drugim organom in organizacijam, ki so odgovorni Za pripravo sklepov oziroma za odločitve o zadevah, na katere se mnenja in predlogi nanašajo. • Če ne sprejmejo mnenj oziroma predlogov družbenega sveta, so udeleženci v delu sveta in organi oziroma organizacije iz prejšnjega odstavka dolžni o svojem stališču obvestiti družbeni svet. Udeleženci pri delu sveta, upravni organi, zavodi samoupravne organizacije in skupnosti ter strokovne službe, ki opravljajo zadeve iz pristojnosti svetov, morajo pri svojem delu pri opravljanju in sprejemanju ustreznih odločitev obravnavati mnenja in predloge družbenih svetov. Če izvršni svet skupščine občine in drugi prani iz tretjega odstavka tega člena pri pripravljanju predpisov in splošnih aktov ali pri njihovem izvrševanju ne sprejmejo mnenja ali predloga družbenega sveta, obvesti Izvršni svet o tem skupščino občine in druge udeležence pri delu sveta, upravni organi pa izvršni svet skupščine občine1 in preko njega druge udeležence v delu sveta. Predstojniki organov iz tretjega odstavka tega člena sodelujejo pri delu družbenega sveta, kadar svet obravnava vprašanja, ki spadajo v pristojnost teh organov, organizacij ali strokovnih služb. Vsi udeleženci posvetovanja v družbenih svetih so za svoje delo, podana mnenja in predloge družbeno odgovorni. 10. člen Upravni organi in organizacije skupščine so dolžil v mejah svojih pristojnosti dajati družbenemu sve-;u podatke, dokumentacijo in druge informacije, potrebne za delo sveta. Samoupravne organizacije in skupnosti dajejo na zahtevo družbenih svetov podatke, dokumentacijo in druge informacije, potrebne za delo sveta. 11. člen Delo družbenih svetov je javno. Družbeni svet lahko za proučitev posameznih zadev ustanovi komisije, delovne skupine in druga delovna telesa. 12. člen Družbeni 'svet sprejme poslovnik o svojem delu, s katerim se natančneje določa organizacija, način dela, uresničevanje javnosti dela in druga vprašanja, pomembna za delo sveta. 13. člen Družbeni svet sprejme program dela za razdobje, kat je sprejet program dela skupščine. Družbeni svet skrbi, da je program dela usklajen s programom dela skupščine in udeležencev pri delu sveta. 14. člen Družbena sveta delujeta po načelih svobodne, ustvarjalne demokratične izmenjave stališč ter o obravnavanih vprašanjih oblikujeta mnenja in predloge, ki jih posredujeta pristojnim organom in organizacijam, samoupravnih organizacijam in skupnostim, katere posamezno vprašanje zadeva. Družbena sveta obravnavata posamezno vprašanje na predlog udeležencev pri delu sveta, v svetu sprejete pobude, ki so jo sprožili organi, organizacije in skupnosti, ki ne sodelujejo pri delu sveta ter delovni ljudje in občani. 15. člen Administrativno tehnična opravila za družbena sveta Opravlja strokovna služba skupščine občine. Strokovna služba in z njimi povezana administrativno tehnična opravila opravljajo upravni organi in strokovne službe v katerih pristojnost spadajo vprašanja, ki jih obravnavata družfcena sveta. 16. člen Sredstva za delo družbenih svetov zagotavlja skupščina občine v proračunu. 17. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-5/79-7 Lenart, dne 29. februarja 1980. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r. 497. Na podlagi 165. in 167. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78) in 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38-446/74, 1/75 in 31-1404/76) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. februarja 1980 enakopravno s skupščino Občinske zdravstvene skupnosti Lenart na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev zdravstvenega varstva dne 29. januarja 1980 sprejela ODLOK ■ o spremembi odloka o obveznosti plačevanja prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Lenart za leto 1980 1. člen V odloku o obveznosti plačevanja prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Lenart za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 1-106/80) se v 1. in 2. točki prvega odstavka II. točke pod a) stopnja 7,42 n/o nadomesti s stopnjo 7,04 %>, pod b) pa se stopnja ,2,08 °/o nadomesti s stopnjo 1,92 %>. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1980 dalje. St. 420-10/77 Lenart, dne 29. februarja 1980. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Lenart Pavel Lešnik 1. r. 498. Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78) in 20. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35-1550/79) in 8. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 39-460/74) sta Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. februarja 1980 ter skupščina Občinske skupnosti socialnega varstva Lenart na seji dne 12. marca 1980 enakopravno sprejeli ODLOK o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju socialnega skrbstva v Občinski skupnosti socialnega skrbstva Lenart 1. člen V odloku o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju socialnega skrbstva v Občinski skupnosti socialnega skrbstva Lenart (Uradni list SRS, št. 1-105/80) se v 1. členu stopnja 1,14 % nadomesti s stopnjo 1,12 °/e. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1980 dalje. St. 420-3/77-31 Lenart, dne 29. februarja 1980. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izob. 1. r. Predsednica Skupščine skupnosti socialnega varstva občine Lenart Terezija Perko 1. r. 499. Na podlagi 165. člena satuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78) in 30. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35-1551/79) in 8. člena zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 39-460/74) sta Skupščina občine Lenart na seji dne 29. februarja 1980 ter Skupščina občinske skupnosti socialnega varstva Lenart na seji dne 12. marca 1980 enakopravno sprejeli ODLOK o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva v Občinski skupnosti otroškega varstva Lenart 1. člen V odloku o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva občine Lenart (Uradni list SRS, št. 1-102/80) se v 1. členu stopnja — za enotni in dopolnilni program nadomesti s stopnjo L00 0/1 — za skupni program nadomesti s stopnjo 1,98 Vo 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1980 dalje. SL 420-3/77-32 Lenart, dne 29. februarja 1980 Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izob. 1. r. Predsednica Skupščine skupnosti socialnega varstva občine Lenart Terezija Perko 1. r. 500. Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-140/78) In 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8-752/78) sta Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. februarja 1980 ter skupščina Občinske skupnosti socialnega varstva na seji dne 12. marca 1980 enakopravno sprejeli ODLOK o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti v Občinski skupnosti za zaposlovanje 1. člen V odloku o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zaposlovanja v občinski skupnosti za zaposlovanje (Uradni list SRS, št. 1-137/80) se v 1. členu stopnjo 0,25 "/o nadomesti s stopnjo 0,21 %>. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1980 dalje. St. 420-3/78-14 Lenart, dne 29. februarja 1980. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. Izob. 1. r. Predsednica Skupščine skupnosti socialnega varstva občine Lenart Terezija Perko 1. r. 501. Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78) in 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1-2/80) sta Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. februarja 1980 ter skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Lenart na seji dne 5. februarja 1980 enakopravno sprejeli ODLOK o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju vzgoje in izobraževanja v Občinski izobraževalni skupnosti Lenart 1. člen V odloku o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju vzgoje in izobraževanja v občinski izobraževalni skupnosti Lenart (Uradni list SRS, št. 1-102/80) se v 1. členu stopnja 5,95 %> nadomesti s stopnjo 5,86%. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1980 dalje. St. 420-5-18 Lenart, dne 29. februarja 1980. Predsednik Skupščine občine Lenart dožo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r. Predsednik skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Lenart Saša Tomažič, pred. učit. 1. r. 502. Na podlagi 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/74) in 21. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 38-445/74 in 31-1403/76) sta Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. februarja 1980 ter skupščina Občinske kulturne skupnosti Lenart, na seji dne 4. februarja 1980 enakopravno sprejeli ODLOK o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju kulture 1. člen V odloku o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju kulture (Uradni list SRS, št. 1-138/80) se v 1. členu stopnja 1,00 °/o nadomesti s stopnjo 0,80 %>. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1980 dalje. St. 420-6/77-18 Lenart, dne 29. februarja 1980. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r. Predsednik skupščinske Občinske kulturne skupnosti Lenart Edvard Pukšič, pred. učit. 1. r. 503. Na podlagi 165: člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149/78) in 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35-1522/79) je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 29. februarja 1980 sprejela ODLOK o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju telesne kulture v Občinski telcsnokulturni skupnosti Lenart 1. člen V odloku o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju telesne kulture v občinski Telcsnokulturni skupnosti Lenart (Uradni bst SRS, št. 1-104/80) se v 1. členu stopnja 0,25 % nadomesti s stopnjo 0,16 •/». 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa s od 1. marca 1980 dalje. St. 2/80-19 Lenart, dne 29. februarja 1980. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r. 504. Na podlagi 165. člena statuta Občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74 in 3-149 78) in 16. člena zakona o obrambi pred točo (Uradni list SRS, št. 33-1465/79), je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. februarja 1980 sprejela ODLOK o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v severovzhodni Sloveniji 1. člen S tem odlokom se določa stopnja prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v severovzhodni Sloveniji, ki ga plačujejo zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti na območju občine Lenart. 2. člen Zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti plačujejo prispevek po stopnji 1,3 “/o od katastrskega dohodka. 3. člen Zbrana sredstva so dohodek območne samoupravne skupnosti severovzhodne Slovenije za obrambo pred točo in so namenjena za pokrivanje materialnih in funkcionalnih stroškov tistega dela sistema obrambe pred točo, ki ga predstavljajo strelna mesta. 4. člen Prispevek iz 2. člena tega odloka odmerja občinski upravni organ, pristojen za družbene prihodke. 5. člen Prispevek po stopnji, določeni v 2. členu tega odloka, se plačuje od 1. aprila 1980 dalje. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 320-14/67-26 Lenart, dne 29. februarja 1980. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. f 505. Na podlagi 159. in 202. člena statuta občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 5/78), 165. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19/545/74 in 3-149/78), in soglasja Geodetske uprave SR Slovenije sta Skupščina občine Maribor na seji zbora zdi u-ženega dela dne 25. septembra 1979, seji zbora krajevnih skupnosti dne 3. oktobra 1979, ter Skupščina občine Lenart na seji zbora krajevnih skupnosti dne 20. julija 1979 enakopravno sprejeli odloR o spremembi območja In imena katastrskih občin Dražen vrh In Žikarce 1. člen S tem odlokom se v skupnem interesu občin Maribor in Lenart, zaradi uskladitve mei katarstrskih občin Dražen vrh in Žikarce z obstoječo občinsko mejo med občinama Maribor in Lenart, spremeni ob-! močje in ime katastrskih občin Dražen vrh in Žikarce. 2. člen Zahodni del katrstrske občine Dražen vrh se preimenuje v katastrsko občino Zg. Dražen vrh, vzhodni del katastrske občine Dražen vrh se preimenuje v katastrsko občino Sp. Dražen vrh. Katastrska občina Žikarce se spremeni tako, da se vzhodni del katastrske občine Zikarice pripoji katasti-ski občini Selce. 3. člen Meja med novo nastalimi katastrskimi občinami — IMI Klemos-TOZD tovarna jeklenih konstrukcij Lenart in DS skupnih služb — 2 delegata, — IMI Klemos-TOZD Klemos Kuster Lenart — 1 delegata, — Marles — TOZD tovarna pohištva Lenart — 1 delegata, — PIK Maribor — TOZD športna in lahka konfekcija Lenart — 1 delegata, — UNIOR Zreče — TOZD orodje Lenart — 1 delegata, — TVT Boris Kidrič — TOZD proizvodnja bojler-jev Lenart — 1 delegata, — Mercator — Potrošnik Lenart — 1 delegata. poteka po obstoječi upravni meji med občino Maribor in občino Lenart, tako, da sta katastrski občini Zg. Dražen vrh in Žikarce v občini Maribor, katarstrski občin Sp. Dražen vrh in Selce pa v občini Lenart. V točki 2.2. se spremeni tretja črtica in glasi: — Veterinarski zavod Maribor — delovna enota Lenart. 2. člen 4. člen Grafični prikaz novih mej katastrskih občin na katastrski pregledni karti v merilu 1 :5000 je sestavni del tega odloka. 5. člen Določitev tega odloka se v skladu z veljavnimi predpisi o zemljiškem katastru in zemljiški knjigi iz- V 8. členu se črtajo besede »upravnega organa Skupščine občine Lenart« in vstavi besedilo »upravnih organov in strokovnih služb Skupščine občine Lenart, Temeljnega sodišča Maribor—enota Lenart, SDK Maribor—enota Lenart. V istem členu se črtajo besede »komunalno in . cestno gospodarstvo« in nadomestijo z besedami »komunalne dejavnosti in cestno dejavnost«. vedejo v vseh delih katastrskega in zemljiško-knjiž-nega operata pri Geodetski upravi Skupščine občine Maribor in Temeljnem sodišču v Mariboru — enoti Maribor in Lenart v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku in Uradnem listu SRS. St. 052-1/79 — Maribor 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 013-6/63-18 Ivenart, dne 29. februarja 1980. Predsednik Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. izobr. 1. r. Predsednik Skupščine občine Maribor Rafael Razpet, dipl. inž. 1. r. LITIJA St. 052-4/78 — Lenart Predsednik Skupščine občine Lenart Božidar Tuš, dipl. org. izob. 1. r. Datum, 3. oktobra 1979. 50G. Na podlagi 160. in 166. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74, 3-149/78) ter 70. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni 507. Na podlagi zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in 33. člena statuta občine Litija ter izhajajoč iz ciljev, ki smo jih sprejeli z družbenim planom o razvojnih perspektivah občine Litija v letih 1976-80, je Skupščina občine Litija po razpravi, ki je potekala v združenem delu, krajevnih skupnostih in samoupravnih skupnostih od 28. 11. 1979 do 13. 2. 1980, na svoji seji družbenopolitičnega zbora, dne 13. februarja 1980 in seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 15, februarja 1980 sprejela list SRS, št. 24-1506/77) je Skupščina občine Lenart na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. fe- RESbLUCIJO .bruarja 1980 sprejela ODLOK o Izvajanju srednjeročnega plana občine Litija v letu 1980 o spremembi in dopolnitvi odloka o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Lenart 1. UVOD 1. člen V odloku o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Lenart (Uradni list SRS, št. 3-152/78), se v 4. členu spremeni točka 1. in glasi: 1. Delegacije temeljnih organizacij združenega dela: — MLM — TOZD proizvodnja ogrevalnih elementov Lenart — 1 delegat*, Resolucija o izvajanju plana v letu 1980 temelji na doslej znanih ugotovitvah razvoja v letih 1976 do 1979 in na doseženih rezultatih v preteklih letih. S to resolucijo delovni ljudje in občani občine Litija opredeljujemo družbenoekonomski razvoj na vseh področjih v letu 1980. Skladno s tem pa so vsi nosilci planiranja in odločanja obvezani, da sprejmejo za Izvajanje sprejetih nalog ukrepe, sklepe in da opredelijo te naloge v svojih planih. 2. OCENA URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA O RAZVOJNIH PERSPEKTIVAH V LETIH 1976—1980 ZA LETO 1979 V četrtem letu izvajanja plana smo dokaj uspešno nadaljevali z razvojem samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v vseh sredinah. Delegatsko dogajanje postaja čedalje bolj odraz neposrednih interesov iz sredin, iz katerih posamezni delegati izhajajo. Čuti se večja sposobnost usklajevanja interesov na posameznih področjih. Gospodarska moč se krepi, prav tako se razvijajo družbene dejavnosti. Rezultati pretekle gospodarske politike in politike družbenega standarda se čedalje bolj kažejo. Investicijska dejavnost daje že kvalitetne rezultate, kajti zagotovili smo nadaljnje povečanje družbenega pro--dzvoda na osnovi vlaganja v kapitalno intenzivnejše namene. Tudi preusmerjanje proizvodnje v nove dejavnosti že kaže svoje dobre rezultate. Začetki na področju kovinske industrije so najboljši dokaz za to. Razvoj družbenega standarda, kamor sodi tudi stanovanjski in komunalni, je v letu 1979 napredoval. Uspešno se zaključujejo naloge iz programa II. samoprispevka, stanovanjska gradnja pa je v letošnjem letu prinesla nova stanovanja; komunalni standard pa se je obogatil zlasti z boljšimi cestnimi povezavami. Vzeto v celoti je izvajanje plana v letu 1979 na različnih področjih zadovoljivo. Delovni,ljudje in občani, organizirani v različnih samoupravnih organizmih, vlagajo velike napore v čimuspešnejše uveljavljanje vsega, kar jo bilo dogovorjenega v letošnjem letu. Ne moremo mimo naporov, ki so bili v združenem delu, v krajevnih skupnostih, Interesnih skupnostih, skratka povsod. 3. POGLAVITNE NALOGE ZA URESNIČEVANJE DRUŽBENEGA PLANA O RAZVOJNIH PERSPEKTIVAH V LETIH 1976—1980, ZA LETO 1980 V V letu 1980 bomo aktivnost usmerili posebno na naslednja področja: — nadaljnje razvijanje samoupravljanja, v okviru tega pa zlasti poglabljanje delegatskega sistema na vseh področjih, še zlasti v interesnih skupnostih, — priprave planskih dokumentov na vseh ravneh, s katerimi bodo opredeljene temeljne naloge razvoja občine in celotnega življenja v naslednjih letih, — opredeliti samoupravne pravice in dolžnosti poslovnih enot s težnjo, da sc z vsemi nalogami vključujejo v delovanje občine oziroma krajevne skupnosti, s končnim ciljem, da se nekatere od teh organizirajo kot temeljne organizacije združenega dela; izpostaviti je potrebno naloge na področju samoupravne organiziranosti dislociranih enot, ki imajo pogoje za oblikovanje temeljne organizacije združenega dela, zlasti na področju trgovine, — nadaljevati z že doseženo skladnostjo razmer'' v razporejanju dohodka; povečevati se mora delež zn razširitev materialne osnove dela in mora zato masa čistih osebnih dohodkov rasti počasneje kot čisti dohodek. — povečevanje sredstev za osebne dohodke mora temeljiti na temelju večje produktivnosti dela, — investicijska dejavnost mora biti usmerjena na izkoriščanje lastnih surovinskih osnov, preusmeritvi Proizvodnje; pri virih financiranja se mora povečati delež združenih sredstev, • — izvozna aktivnost sodi med poglavitne naloge, napori morajo biti naravnani tudi v proizvodnjo, ki nadomešča uvoz, — nadaljevati s povezovanjem dela in sredstev v ožjem in širšem gospodarskem prostoru ter izvajati ukrepe za še hitrejši gospodarski napredek; pri že opredeljenih povezavah pa dosledno razviti dohodkovne odnose, — vsi dejavniki si bodo prizadevali s programi varčevanja; čim bolj racionalno ravnati s proizvodnimi faktorji in finančnimi sredstvi, — dokončati program II. samoprispevka in izvesti vse priprave za začetek realizacije III. občinskega samoprispevka, — pospeševati razvoj manj razvitih predelov občine, predvsem z nadaljnjim odpiranjem delovnih mest in izboljšanjem prometnih zvez, — kadrovski politiki je treba posvetiti vso pozornost in v tem smislu realizirati zamisel o vlogi delavske univerze, nadaljevati z usmerjenim izobraževanjem in naravnati štipendijsko politiko za potrebe združenega dela, — dograjevati vse oblike informiranja v tem smislu, da bodo namenjene vsem tistim, ki jim je informacija potrebna za odločanje, — nadaljevati s krepitvijo ljudske obrambe in družbene samozaščite s posebnim poudarkom na urejanju razmer v civilni zaščiti, s ciljem krepiti materialno osnovo in se pripraviti na konkretne akcije, — izvajati politiko cčn skladno z dogovori in z upoštevanjem znanih kriterijev, vendar diferencirano za posamezne dejavnosti, — uresničevati načrt nalog na področju blagovnih rezerv, krepiti tržne rezerve in s tem izboljšati preskrbo, — sodelovati v skupnih programskih zasnovah ljubljanske regije, pa tudi drugih sosednjih občin, če bodo zato izkazani obojestranski interesi. * 4. PREDVIDENI OKVIRI RAZVOJA V LETU 1980 Nadaljevati je treba še nadalje z intenzivno gospodarsko rastjo. V letu 1979 bo doseženi družbeni produkt okoli 900 milijonov din. Na tej osnovi se bo povečal V družbenem sektorju nominalno za 26 %>. K rasti drhžbenCga proizvoda bo največ prispevala industrijska proizvodnja, pomemben delež pa bo imelo tudi malo gospodarstvo. V zasebnem sektorju bo nominalna rast družbenega proizvoda 23 °/o, tako bo skupni družbeni proizvod porastel nominalno za . 25—26 0/o, realno pa za 6 V*. Težišče razvoja bo nosila industrijska proizvodnja, za okrog 11V# povečavo finančnega obsega proizvodnje. Močnejše povečanje fizičnega obsega je mogoče pričakovati še v gradbeništvu, obrti, posebno zasebni, medtem ko bo kmetijstvo zaradi znanih razlogov (neurejene cene, nizka produktivnost, razdrobljenost) prispevalo le malo več k skupni rasti kot v letu 1979. Normalno gospodarjenje je mogoče onfnkovati v gostinstvu in trgovini. Produktivnost dela bo porasla za 8 "/o, ima pa svoje izvore v novih investicijah in boljšem izkoriščanju kapacitet. Zaposlenost bo naraščala po stopnji 2—3 (Lesna industrija Litija — TOZD Mizarska proizvodnja 112, I.esna industrija Litija — TOZD Plastika 105, Lesna industrija Litija — TOZD Žaga 105, Kovina 110. Mesarija in prekajevalnica 121, Pletilja 106, Grad-metal 104, Kovinarska Krško, Elma Čatež — obrat Pol-šnik). Poseben poudarek pri povečavanju zaposlovanja velja zaposlovanju v manj razvitih območjih in v ko- vinski industriji oziroma dejavnosti, ki prispevajo k preusmeritvi obstoječe industrije in izkoriščanju naravnih prednosti. Zaposlenost naj se v neproizvodnih dejavnostih povečuje le tam, kjer je to neogibno potrebno in utemeljeno. V vseh organizacijah, kjer so čedalje večji problemi zaposlovanja, bodo pripravili bilanco delovne sile in ukrepe za pričetek odpravljanja takega stanja; med te sodi tudi uresničevanje usmerjenega izobraževanja in ustanovitev oddelkov za te namene (kovinarska stroka). Organizacije združenega dela načrtujejo 27 V« povečanje realnega dohodka, kar bo omogočilo večja sredstva za razširitev materialne osnove dela. Sredstva za skupno, splošno in osebno porabo morajo rasti počasneje, kot je rast družbenega proizvoda v družbenem sektorju. Sredstva za čiste osebne dohodke se bodo oblikovala po dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980, pri čemer bodo realni osebni dohodki na zaposlenega ostali na ravni iz leta 1979. Delavci v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah bodo pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke v svojih planskih dokumentih zagotovili, da bo delež sredstev, ki se iz čistega dohodka oblikuje za razširitev materialne osnove, rasel hitreje od rasti osebnih dohodkov, ter da bo rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v organizacijah združenega dela počasnejša od rasti dohodka. Osebni dohodki v neproizvodnih dejavnostih (družbene dejavnosti, družbene skupnosti organov družbenopolitične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, delovne skupnosti skupnih služb) bodo rasli v skladu z rastjo osebnih dohodkov na zaposlenega v materialni proizvodnji, vendar v masi največ za 16 %>. 5. OSNOVNE NALOGE 5.0. Investicijska dejavnost Poglavitne investicijske naloge se nakazujejo v naslednjem: Predilnica Litija: nadaljevanje in dokončanje modernizacije notranje opreme. V sklop Predilnice sodi tudi Izgradnja skladišča. Industrija usnja Vrhnika, TOZD Usnjama Šmartno: izgradnja skladišča in začetek priprav za izboljšanje delovnih pogojev v krznarni. Lesna industrija Litija: izvajanje investicijskih ukrepov v TOZD Mizarstvo za saniranje finančnega stanja in začetek izgradnje novega žagarskega obrata. GIP Beton, TOZD Gradmetal Litija: nadaljevanje financiranja razvoja v Hotiču, kovinski industriji in začetek izgradnje poslovnih prostorov. SGP Slovenija ceste — tehnika, TOZD Industrija apna Kresnice: nadaljevanje priprav za izkoriščanje oziroma pridobivanje kamenih agregatov in njihovo predelavo v razne polizdelke. Kovina Šmartno: začetek izgradnje proizvodnih in skladiščnih prostorov in nabava strojne opreme za uresničevanje novega programa. PKT Litija: nabava strojne opreme za novo proizvodnjo in ureditev proizvodnih prostorov. KZ Gabrovka - Dole: obnova nasadov, agro in hidromelioracije, oprema za proizvodnjo sokov. Kmetijska zadruga Litija: adaptacija hleva za krave, hidromelioracije in agromelioracije, adaptacija trgovine z repromaterialom. Gozno gospodarstvo Ljubljana-* — TOZD Gozdni obrat Litija: nadaljevanje investicij v gozdne komunikacije po sprejetem programu. GIP Beton — TOZD Komunala Litija: začetek izgradnje poslovnih prostorov in nabava opreme. Gostinsko podjetje Litija: adaptacija restavracije Pošta. Splošna mizarska delavnica Gabrovka: nabava mizarskih strojev in urejanje poslovnega prostora. Razen navedenih organizacij načrtujejo investicijske naložbe še druge organizacije združenega dela (TOZD Pekarna Center, Kovinarska Krško, Tiskarna Slovenija in druge). V investicijski dejavnosti bodo v letu 1980 intenzivno vključene tudi različne obrtne dejavnosti, ki se tako čedalje bolj vključujejo med pomembne osnove gospodarskega razvoja občine. 5.1. Ekonomski odnosi s tujino V mednarodno menjavo se bodo v letu 1980 vključevale naslednje organizacije: Predilnica Litija, TOZD Usnjarna Šmartno, Lesna industrija Litija, Industrija apna Kresnice in TOZD Gradmetal Litija. Predvideno je, da bi izvoz v letu 1980 porastel za 26 0/o, uvoz pa za 21 %>. Nadaljevala se bo tendenca večjega pokrivanja uvoza z izvozom, tako, da bo polagoma pokrito 50 °/o uvoza z neposrednim izvozom. Največje premike pri izvozu načrtujejo: Lesna industrija Litija (posebno TOZD Mizarstvo), Industrija apna Kresnice in TOZD Gradmetal Litija. Pri ekonomskih odnosih s tujino kaže čedalje bolj krepiti kooperacijske odnose, v menjavi pa sodelovati z delom bolj ovrednotenimi proizvodi. Za čimuspešnejše premagovanje deviznih težav bodo vse temeljne organizacije združenega dela pripravile programe sanacije lastne zunanjetrgovinske bilance. Gospodarstvo si bo še nadalje prizadevalo za uvajanje proizvodnje, ki bo nadomeščala uvoz. 5.2. Prostorsko in urbanistično planiranje Na področju prostorskega planiranja so naslednje naloge: — sprejeti je treba zazidalni načrt GS 4 (Graška Dobrava) in nadaljevati z izdelavo posameznih urbanističnih dokumentov, ki naj omogočijo nadaljevanje gradnje na različnih Območjih občine. Zato je treba dopolniti urbanistični red in po tej poti omogočiti gradnjo na tisth območjih, ki jih drugi dokumenti ne urejajo. Pri reviziji urbanistične dokumentacije je nujno ovrednotiti namembnost prostora. Gradbene parcele je treba zagotavljati v večjem številu in po možnosti na za kmetijstvo manjvrednih površinah, še posebno pa so privlačne lokacije ob moderniziranih komunikacijah, — v sklopu teh nalog je treba takoj razrešiti vprašanja zemljišč na Rozmanovem trgu in na Litijski Dobravi ter zagotoviti čim hitrejše spre setj a revizije zazidalnega načrta Litija — desni breg, — sprejeti prostorski plan občine in se vključiti v izdelavo regijskega prostorskega plana, — urediti status črnih gradenj po določilih odloka o razvrstitvi črnih gradenj, — sprejeti odlok o zaščitenih delih pokrajine in varstvenih prostorih (rezervati za ceste, elektrovodi, vodovodna zajetja, kulturni spomeniki in drugi deli prostora, ki bodo posebno opredeljeni za posamezne namene s prostorskim planom), — ustanoviti urbanistično službo kot samostojno organizacijo za izvajanje celotnih nalog za področje prostorskega in urbanističnega planiranja, — začeti z izdelavo zbirnega katastra komunalnih naprav, — izvajati naloge na geodetskem področju, ki so določene s srednjeročnim planom geodetskih del. 5.3. Stanovanjska dejavnost V letu 1980 je financiranje stanovanjske izgradnje že opredeljeno po dosedaj veljavnem sistemu in po stopnjah, za katere smo se samoupravno dogovorili v letu 1976. V sistem financiranja stanovanjske graditve pa se v skladu s stališči, sklepi in priporočili Skupščine SR Slovenije za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem go-gospodarstvu v SR Sloveniji že vnašajo novi elementi, ki pomenijo postopno prehajanje na nove kvalitete financiranja stanovanjske izgradnje. Sem sodijo: — na novo samoupravno dogovorjena določila o plačilu lastne soudeležbe pri'pridobitvi družbeno najemnega stanovanja, — uveljavljanje prehoda na ekonomske stanarine do leta 1985. V letu 1980 bo potrebno v skladu z določili zakona o združenem delu dokončati vse priprave za prehod na nov sistem financiranja stanovanjske izgradnje iz čistega dohodka temeljnih organizacij združenega dela in organizacij združenega dela ter iz dohodka, za potrebe družbene pomoči V stanovanjskem gospodarstvu. Izhajajoč iz priprav v letu 1979 naj bi v letu 1930 zgradili 160 stanovanj v blokovni gradnji in 60 stanovanj v zasebni lasti. Za kontinuirano gradnjo stanovanj in možnost nakupa v letu 1981 se bo potrebno že v prvi polovici leta sporazumeti o nadaljnji družbeno organizirani gradnji stanovanj. V skladu s predvidenimi potreba-mi po reševanju stanovanjskih vprašanj bo nujno pričeti z gradnjo najmanj 60 stanovanj. Na področju vzdrževanja stanovanjskih hiš in stanovanj se bo nadaljevala obnova starejših stanovanjskih hiš. Dan pa bo poudarek tudi že na prenovi stanovanj (kopalnice, sanitarije), kar bodo omogočila sredstva + •/# amortizacije iz stanarin. Za nadaljnje uveljavljanje hišne samouprave sc bo potrebno dogovoriti za nadaljnje skupno delo s hišnimi sveti in zbori stanovalcev. Posebno skrb bo Potrebno posvetiti kadrovanju v hišno samoupravo. Tudi na področju najemnin bo potrebno uveljavljati družbenoekonomske odnose — prehod na ekonomske najemnine. Pri tem bo izvajana selektivna politika najemnin za uslužnostne dejavnosti. Prizadevanja bodo v smeri zagotovitve večjega fonda najemnih prostorov in zagotavljanju zemljišč za obrtno dejavnost. 5.4. Komunalna dejavnost Na področju komunalne dejavnosti izstopajo naslednje naloge: h Na področju urejanja stavbnih zemljišč: priprava programa urejanja stavbnih zemljišč 73 loto 1980 in 1981—1985. . Pridobivanj!, in urejanje novih stavbnih zem-tjišč — ureditev sodelovanja vseh interesentov pri urejanju stavbnih zemljišč (s posebnim poudarkom na Elektro Ljubljana in PTT Ljubljana) — razvijati sistem financiranja opremljanja stavbnih zemljišč z naslednjimi izhodišči: — v skladu z določili dogovora o usklajevanju meril za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 1-27/80) izdelati nova merila in kriterije za nadomestilo in sprejeti nov odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, — na osnovi novih izračunov določiti čimbolj realno višino komunalnega prispevka za urejanje stavbnih zemljišč, — urediti sistem zaračunavanja komunalnega prispevka v krajevnih skupnostih izven območij, kjer ni zazidalnih in urbanističnih načrtov, — opredeliti se bo potrebno, da bomo tudi iz čistega dohodka združevali sredstva za urejanje skupnih komunalnih naprav v stanovanjskih soseskah v obdobju 1981—1985. 2. Na področju individualne komunalne porabe: — nadaljevati z izgradnjo centralne čistilne naprave, — izgraditi novo zajetje in dovode vodovoda Litija —Šmartno—Bogenšperk, — opredeliti financiranje razširjene reprodukcije na področju kanalizacije, vključno s centralno čistilno napravo. 3. Na področju skupne komunalne porabe: — nadaljevati z realizacijo programa modernizacije občinskih cest I. kategorije, zlasti cest, po katerih se opravlja prevoz šoloobveznih otrok, — za realizacijo programa vzdrževanja skupnih komunalnih naprav bo potrebno na podlagi občinskega odloka združevati 1 •/• iz dohodka na osnovi bruto osebnih dohodkov, — opredeliti kriterije in merila za ponovno kategorizacijo občinskih cest in sprejeti nov odlok o kategorizaciji. 4. Področje urejanja stavbnih zemljišč bo samoupravno organizirano v skladu s pozitivno zakonodajo. 5.5. Krajevne skupnosti Dejavnost krajevnih skupnosti se bo v letu 1980 financirala po dosedaj znanih sistemih (združevanja sredstev iz združenega dela po 500 din na zaposlenega, financiranje iz proračuna). Uporaba združenih sredstev mora temeljiti na programih krajevnih skupnosti, ki jih v končni fazi sprejme skupščina sklada za financiranje nalog krajevnih skupnosti in jih mora predložiti združenemu delu. V letu 1980 je potrebno izdelati nov sistem financiranja krajevnih skupnosti in sicer po eni strani opredeliti sistem financiranja funkcionalnih izdatkov krajevnih skupnosti po drugi strani pa zagotoviti financiranje programov krajevnih skupnosti, kot sestavnega dela programa interesne skupnosti in neposrednega vključevanja združenega dela v reševanje problematike krajevne skupnosti. Nadaljevala se bodo prizadevanja za hitrejši razvoj manj razvitih krajevnih skupnostih, z izboljšanjem prometnih zvez in odpiranjem novih proizvodnih delovnih mest. Pri tem bo še nadalje odigral pomembno vlogo samoupravni sklad za razvoj gospodarstva. Pri urejanju komunalne problematike mora biti deležno posebne pozornosti urejanje komunikacij, zla- sti pa ureditev dosedanjih cest in poti (odvodnjavanje); pri razdeljevanju združenih sredstev je treba določiti v ta namen posebna izdvojena sredstva. 5.6. Skupna poraba Financiranje programov za področje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti bo potekalo na osnovi prispevnih stopenj iz bruto osebnega dohodka in dohodka. Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb s pod-dročja izobraževanja, otroškega varstva, socialnega skrbstva, kulture in telesne kulture, razen za področje zdravstva, lahko porastejo v letu 1980 največ na 16 odstotkov. Samoupravne interesne skupnosti morajo proučiti in ustrezno znižati prispevne stopnje ter pri tem upoštevati rast družbenega proizvoda v letu 1980. Pri tem pa se naj prispevne stopnje ne znižujejo linearno, temveč naj se upoštevajo potrebe za nemoteno dejavnost posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Nadaljuje se uresničevanje programa na področju investicij po dovorjenih okvirih. Tako bodo v letu 1980 v celoti končane investicije, ki jih je bilo možno zastaviti po programu II. samoprispevka. Dosedanji rezultati naložb po družbenih dejavnostih so omogočili, da so se občutno izboljšali pogoji dela v teh dejavnostih; v letu 1980 sl je potrebno prizadevati, da bo v celoti zaživelo delo v novem vrtcu in v zdravstvenem domu. Po potrebi so še dodatni napori za čimboljšo organizacijo izvajalske funkcije na vseh področjih. 5.7. Splošna poraba V letu 1980 se bodo predvidoma izboljšali pogoji dela v vseh institucijah, ki so vezane na delovanje skupščinskega sistema in drugih družbenih dejavnosti. Z dograditvijo novih prostorov bo možno bolj racionalno organizirati delo vseh dejavnosti, bodisi v upravi, skupnih službah ali v drugih organih. Pri financiranju nekaterih dejavnosti pa si bo treba prizadevati, da se po možnosti mimo principa »indeksiranja* porabe, zagotovijo večja sredstva za krajevne skupnosti, za naloge na področju pospeševanja kmetijstva in za reševanje nekaterih problemov urbanističnega sistema. Velikega pomena bo zagotavljanje sredstev za oblikovanje blagovnih rezerv. 5.8. Družbena samozaščita in razvoj ljudske obrambe 1. Na področju samozaščite in ljudske obrambe v letu 1980 bo posebno poudarjanje materialne osnove za delovanje v vseh komponentah obrambnega sistema. Krepitev materialne osnove za obrambo, zlasti v krajevnih skupnostih, je poglavitnega pomena za uspešen razvoj vseh struktur obrambe. 2. Nadaljnja naloga je dograjevanje in sprotno dopolnjevanje obrambnih načrtov v vseh samoupravnih organizacijah, še boscbej pa je važno vključiti planiranje obrambnih nalog v plane 1981—1985. 3. Na področju civilne zaščite morajo biti Izdelani načrti za reševanje problemov ob nepredvidenih dogodkih elementarnega in drugega značaja, ki motijo normalno delovanje gospodarskega In političnega sistema ter občanov. To so zlasti področja: oskrba z vodo, kurjavo, elektriko, poplave, potresi in drugo. 6. NALOGE NA PODROČJU IZVAJANJA RESOLUCIJE 1. Vsi nosilci izvajanja politike začrtane z resolucijo morajo pripraviti najkasneje do 31. januarja 1980 programa aktivnosti za svoje področje. 2. Da bi zagotovili skladna razmerja v razporejanju dohodka določena z resolucijo, mora Izvršni svet Skupščine občine Litija gibanja sproti spremljati in najkasneje v maju 1980 predložiti morebitne omejitvene ukrepe, kolikor bi to narekovala gospodarska gibanja. V smislu tega stališča morajo vsi porabniki družbenih sredstev do konca aprila omejiti s svojimi sklepi predvideno porabo za leto 1980 do 15%, odvisno od programa posamezne dejavnosti. 3. Izvršni svet je dolžan spremljati celotno izvajanje resolucije in za obdobje prvega polletja v septembru poročati skupščini občine o izvajanju resolucije in predložiti morebitne ukrepe za akcije do konca leta. St. 30-2/78 Litija, dne 15. februarja 1980. • Predsednik Skupščine občine Litija Jože Demovšek 1. r. 508. Na podlagi 45. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 39/74) in 284. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora dne 12. marca 1980 ter zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. marca 1980 sprejela J D L O K o proračunu občine Litija za leto 1980 1. člen S proračunom občine Litija za leto 1980 se zagotavlja financiranje splošnih družbenih poircb v občini Litija v letu 1980. 2. člen Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 46,484.000 din in se razporedijo: — za splošne družbene potrebe 46,484.000 — za tekočo proračunsko rezervo ■ 400.000 3. člen Od prihodkov proračuna za leto 1979 se izloča v sredstva rezerve občine Litija 1 % prihodkov. 4. člen Uporabna sredstva, ki so v proračunu občine Litija razporejena za posamezne namene se začasno omeji za 10%, dokler ne bo znana končna višina dopolnilnih sredstev republiškega proračuna. O preklicu omejitve določa izvršni svet, ki je o tem dolžan obvestiti Skupščino občine Litija. 5. člen Ce se zaradi neenakomernega pritekanja dohod- • kov proračuna izvrševanje proračuna ne more urav- novesiti, lahko izvršni svet za začasno ktitje razporejenih sredstev uporabi sredstva rezerve. 6. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oz. uporabnike, skladno z dotokom sredstev, če ni z odlokom ali drugim aktom Skupščine občine Litija ali izvršnega sveta drugače določeno. 7. člen Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegale z ob-r činskim proračunom določena sredstva, če take obveznosti niso določene z odlokom ali drugim aktom občinske skupščine oz. z aktom izvršnega sveta, izdanim na podlagi odloka ali drugega akta. Občinski upravni in drugi organi, ki se financirajo iz proračuna občine oz. delavci delovne skupnosti teh organov ne smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih v breme sredstev proračuna občine, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva v okviru sredsev za redno dejavnost. Delavci delovnih skupnosti teh organov pa lahko s pogodbo in sambupravnimi sporazumi prevzamejo obveznosti v breme svojih osebnih dohodkov, oziroma sklada skupne porabe. Za izvajanje določil tega člena ter za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so posameznemu organu odobrena v prpračunu občine, je odgovoren predstojnik organa oziroma druga pooblaščena oseba, kot odredbodajalec, vodja proračuna pa je odgovoren za zakonito porabo sredstev proračuna občine. 8. člen Vsi prihodki, ki jih občinski organi dosežejo s svojo dejavnostjo so prihodek proračuna, koltkor hi s tem odlokom drdgače določeno. 9. člen Izvršni svet Skupščine občine Litija je pooblaščen, ča odloča o uporabi sredstev nerazporejenih odhodkov (tekoče proračunske rezerve) za nepredvidene oziroma Premalo predvidene izdatke proračuna. 10. člen Izvršni svet Skupščine občine Litija je pooblaščen, da sme spreminjati namen in višino sredstev, ki so v proračunu za posebne namene v okviru proračunskih namenov in v proračunu razporejenih sredstev. 11. člen Skupščina občine pooblašča izvršni svet, da odloča o uporabi sredstev rezerve Skupščine občine Litija do višine 300.000 din v posameznem primeru, za izdatke nastale kot posledica izrednih okoliščin, za katere sredstva niso zagotovljena v proračunu (poplave, suša, požar, potres in podobno). . i ■ 12. člen Sredstva, ki so bila po odloku o začdsnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Litija za I. trimesečje 1980 (Uradni list SRS, št. 38/79) dana posameznim uporabnikom, oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določil tega odloka in v okviru odobrenih sredstev proračuna za leto 1980. 13. člen Sredstva, ki so razporejena v glavnem namenu 04 za negospodarske investicije so namenjena za gradnjo upravnih prostorov, sofinanciranje stanovanj miličnikov, nakup poslovnih prostorov za sodišče združenega dela in sredstva za odplačevanje anuitet. Predvideno »uporabo iz prvega odstavka tega člena je dopustno realizirati le po predhodni uskladitvi z Republiškem sekretariatom za pravosodje, upravo in preračun. 14. Člen Pregled in razpored prihodkov proračuna za leto 1980 je sestavni del tega odloka in se objavi obenem s tem odlokom v Uradnem listu SR Slovenije. 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje. St. 010-11/63 Litija, dne M. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. Vrsta Prihodkov PREGLED prihodkov in razpored prihodkov proračuna občine Litija za leto 1980 Glavni namen Razpored prihodkov Sredstva prenešena iz prejšnjega leta 2,096.000 Davek na dohodek in davek na osebni dohodek 17,393.000 Prometni davek na premoženje na dohodek od premoženja 16,344.000 Takse 1,856.000 Prihodki po posebnih predpisih 1,000.000 Prihodki upravnih organov 1,590.000 Prihodki od drugih DPS 6,605.000 _Skupaj 46.884 000 01 Dejavnost organov DPS 02 Financiranje LO in NO 03 Dejavnost DPO in društev 04 Negospodarske investicije 08 Varstvo borcev in socialno varstvo 09 Zdravstveno varstvo 10 Geodet, urban, in kom. dejavnost 11 Krajevne skupnosti 16 Intervencije v gospodarstvu 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 18 Izločanje 1 °/o v rezervni sklad Skupaj 25;078.079 2,328.750 2,718.452 7.547.000 3.210.000 10.000 2,404.719 890.000 604.000 1.663.000 430.000 46,884.000 509. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, it. 29/65, 7/70 in 7/72) in 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. marca 1980 sprejela ODLOK o turistični taksi na območju občine Litija 1. člen Na območju občine Litija se za začasno bivanje turistov in potnikov plačuje turistična taksa. Turistična taksa se plačuje za največ 30 dni neprekinjenega bivanja na območju občine. 2. člen Taksni zavezanec je oseba, ki začasno prebiva na območju občine, takso obračuna in pobere gostinska, turistična ali druga organizacija ali zasebnik, ki oddaja prenočišče: din — za nočitev v hotelih, motelih, penzionih in gostiščih 10 — za nočitev v campingih, študentskih domovih, in zasebnih sobah 5 Pobrano takso za pretekli mesec je treba do 5. v mesecu plačati na ustrezni račun. 3. člen Delovne in druge organizacije ter zasebniki, ki oddajajo sobe, so dolžni voditi evidenco o plačani turistični taksi z naslednjimi podatki: — priimek in ime turista oz. potnika — štdvilo nočitev — višina plačane takse. 4. člen Turistične takse so oproščeni: — otroci do dopolnjenega 15 leta starosti — vojaški in delovni invalidi — vojaki in gojenci vojaških in kadetskih šol, kadar organizirano prebivajo v določenem kraju — člani zveze slepih Jugoslavije s spremljevalci in zveze gluhih Jugoslavije — udeleženci šolskih ekskurzij — osebe, ki se zdravijo v stacionarnih zdravstvenih zavodih — tuji državljani, ki so po mednarodnih sporazumih oproščeni drugih taks in dajatev, — mladina, kadar v skupinah prebiva v zanje organiziranih počitniških domovih in kolonijah — člani Počitniške zveze in Zveze tabornikov. 5. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja upravni organ skupščine občine, pristojen za prihodke. 6. člen Z denarno kaznijo 2.000 din se kaznuje pravna oseba, če ne obračuna In ne odvede oziroma pravočasno ne odvede turistične takse. Za prekrške iz prvega odstavka tega člena se z denarno kaznijo 500 din kaznuje tudi posameznik in odgovorna oseba pravne osebe. Denarno kazen iz drugega odstavka tega člena lahko pooblaščena oseba organa-iz 5. člena izreče takoj na mestu. 7. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o komunalnih, taksah (Uradni list SRS, št. 8/681. 8. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje. St. 010-5/66 Litija, dne 14. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 510. Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72, 39/74 in 11/79) in 285. člena štatuta občine Litija (Uradni list SRS. št. 12-'78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 14. marca 1980 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin 1. člen V odloku o davku na promet, nepremičnin (Uradni list SRS, št. 29/75) se 3. člen dopolni s četrtim odstavkom, ki se glasi: »Davek na promet nepremičnin se prav tako ne plačuje, če gre za prvo prodajo novega poslovnega prostora, zgrajenega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev.* 2. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. St. 010-23/65 Litija, dne 14. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 511. Na podlagi L, člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78 In 26/79) In 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št, 12/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela In zbora krajevnih skupnosti, dne l4-marca 1980 sprejela ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku °d prometa proizvodov in od plačil za storitve na območju občine Litija 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve na območju občine Litija (Uradni list SRS. št. 55/72, 12/73, 45/73. 13/75, 4/76, 18/76 In 24/77) se tar. št. 3 spremeni' in se glasi: / Posebni občinski prometni davek se plačuje: 1. od alkoholnih pijač proizvedenih z več kot 50 odstotkov iz domačih surovin, računano po vrednosti — v določenem znesku od litra đin — od naravnega vina in vina tipa »Biser« 2,00 — od penečega vina 5,00 2. od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 odstokov iz domačih surovin, računano po vrednosti — v odstotku od davčne osnove •/e — od medice 15 — od piva 35 — od naravnega žganja in vinjaka 40 — od drugih alkoholnih pijač 63 3. od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50 odstotkov domačih surovin, računano po vrednosti — v odstotku od davčne osnove 70 "o OPOMBA: 1. Davčna osnova za alkoholne pijače iz 1. točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače. Za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku enega litra pijače. Davčna osnova za druge pijače iz te tarifne številke je prodajna cena proizvodov, uvoznika, prodajalca na debelo oziroma na drobno, ki te pijače sami porabijo ali jih prodajajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena. 2. Davčni zavezanci za posebni občinski prometni davek od prometa z alkoholnimi pijačami so prodajalci teh pijač končnim potrošnikom. Davčni zavezanci so tudi organizacije združenega dela, ki nabavljajo te pijače zaradi preprodaje končnim potrošnikom oziroma zaradi lastne končne potrošnje. Z nabavno ceno iz 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena. Izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in z vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu. 4. Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez drugih snovi In primesi. 5. Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2 odstotka alkohola Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo predpisi o kakovosti teh pijač. 2. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. aprila 1980 dalje. St. 010-23/65 litija, dne 14. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Demovšek 1. r. 512. Na podlagi 9. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) ter 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 14. marca 1980 sprejela ODLOK o urbanističnem redu občine Litija I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen V skladu z določili zakona o urbanističnem planiranju in zaradi potrebe družbenega razvoja, je bila izvršena novelaclja temeljne urbanistične dokumentacije občine Litija. Urbanistični red za občino Litija je sestavni del temeljne dokumentacije, ki določa urbanistične ukrepe v območjih, ki po določilih urbanističnega programa niso zajeta z urbanističnim načrtom ali zazidalnim načrtom, ter niso razglašena za zavarovana območja, določena za posebne namene. Urbanistični program občine Litija je podlaga za ta urbanistični red. 2. člen Gradnja objektov ni možna izven naselij kakor tudi ne na njivah in strnjenih njivskih površinah, melioriranih površinah in na zemljišču, ki je z odlokom razglašeno za zavarovano zemljišče ter v rezervatih iz odloka o urbanističnem programu občine Litija (grafična karta). • Gradnja na območjih oz. zemljišču navedenem v prvem odstavku tega člena je dovoljena v primerih gradnje gospodarskih objektov, ki služijo izključno /.a kmetijske (hlevi, silosi, kozolci, kašče) ali vojaške namene. V sklopu objektov, ki služijo izključno za kmetijske namene je možna gradnja stanovanjskega objekta lastnika, ki ima tu stalno bivališče in uporablja gospodarske objekte za kmetijstvo. Investitor, ki želi graditi v območjih iz prvega odstavka tega člena, si mora pred izdelavo lokacijske dokumentacije pridobiti pismeno soglasje pristojnega upravnega organa za kmeijstvo in gozdarstvo ter Kmetijske zemljiške skupnosti občine Litija, da se dejansko ukvarja s kmetijstvom ter da zemljo tudi obdeluje. 3. člen Za objekte, ki so registrirani kot kulturni spomeniki in leže v zavarovalnih območjih, velja poseben spomeniško-varstveni režim, ki v okviru posebnega predpisa dovoljuje posege v zvezi z vzdrževanjem in revitalizacijo teh objektov. Isto velja za objekte, ki leže v zavarovanih območjih naravovarstvenega in krajinovarstvenega značaja. 4. člen Vzdrževalni posegi na obstoječih objektih, naštetih v gornjih členih, so dovoljeni le v pogojih minimalne komunalne opremljenosti (elektrika, voda, primeren dostop in odvajanje fekalij na način, ki ne ogroža kvalitet okolja). 5. člen Urbanistično urejanje in asanacija naselij, vezanih na funkcijo območij se izvaja na podlagi strokovno pripravljenih srednjeročnih in akcijskih načrtov, oz. programov ureditve in asanacij, ki jih jih sprejme krajevna skupnost, potrdi pa občinska skupščina. Ti načrti in programi morajo zajeti kompleksno razvojno, urejevalno, asanacijsko in varstveno problematiko in morajo biti izdelani za obdobje vsaj petih let. II. NAČIN UREJANJA IN SANACIJA NASELIJ 6, člen Na območju, za katerega velja urbanistični red, je dovoljena sanacija posameznih zgradb. Zaradi izboljšanja bivalnih in delovnih pogojev je v zgradbah dovoljeno izboljšati funkcionalne gradbeno-tehnične in higienske razmere pri tem pa je treba ohraniti prvotne oblike zgradb in značilnosti in kvaliteto okolja oz. naselja kot celote. V območjih veljavnosti tega urbanističnega reda je dovoljena gradnja novih objektov v okviru osnovnega značaja naselja. Gradnja teh objektov je dovoljena znotraj meja strnjenega naselja ali na zemljiščih v neposredni bližini naselja, ki so za kmetijsko proizvodnjo manjše vrednosti. Maksimalna oddaljenost novih objektov sme biti 40 m od zadnjega obstoječega stanovanjskega objekta ali hleva v strnjenem naselju, v primeru nestrnjenega naselja pa je maksimalna oddaljenost 30 m. V nobenem primeru ni dovoljena gradnja na njivah ali travnikih boljše kvalitete ter v kvalitetnih gozdovih. ' 7. člen Na področjih, ki se urejajo po urbanističnem redu je dovoljena gradnja novih objektov na podlagi spodaj navedenih dovoljenj v okviru osnovnega značaja naselja in to: • — stanovanjskih hiš (lokacijsko in gradbeno do- voljenje) — nadomestnih stanovanjskih hiš (lokacijsko in . gradbeno dovoljenje) — javnih objektov lokalnega značaja (lokacijsko in gradbeno dovoljenje) — izgradnja počitniških hišic, in preureditev obstoječih objektov v počitniške hišice (lokacijsko in gradbeno dovoljenje) — manjših trgovskih in gostinskih prostorov za lokalne potrebe (lokacijsko in gradbeno dovoljenje) — komunalnih objektov in naprav (lokacijsko in gradbeno dgovoljenje) — obrtnih delavnic (lokacijsko in gradbeno dovoljenje) — kmečkih gospodarskih objektov (gradbeno dovoljenje z lokac. pogoji) — pomožnih objektov, grajenih na betonskih temeljih (potrdilo, razen samostojnih garaž za osebne avtomobile in shrambe za kmetijske stroje, za kar je potrebno gradbeno dovoljenje) — vrtnih ograj, masivnih podpornih in opornih zidov, betonskih smetiščnih jam in gnojišč (potrdilo) — postavljanje počitniških prikolic, vozil, šotorov, lesenih barak z namenom, da bi kdo začasno ali stalno bival v le-teh ni dovoljeno. 8. člen , Za graditev novih objektov in za adaptacijo obstoječih objektov, s katerimi se spreminja zunanjost, velikost ali namembnost objektov v naseljih, ki jih ureja urbanistični .red, veljajo naslednji pogoji za rabo in ureditev zemljišč ter za določanje lokacije: 1. Za ureditev stavbnega zemljišča skrbi investitor sam. 2. Dovoljena je gradnja visokopritličnih oz. enonadstropnih objektov pri čemer je dovoljena kota pritličja največ 1 m na koto terena, s tem da se višina objekta prilagodi gabaritu naselja in da se pri oblikovanju objekta upoštevajo značilnosti naselja in okolja. 3. Dopustne so dvokapne strehe. Naklon in izvedba strehe se določi z ozirom na arhitektonski značaj naselja, z ozirom na arhitektonske elemente in klimatske razmere. Ravne strehe niso dovoljene, kakor tudi enokapnice ne. Opečna kritina naj bo temnordeče, temnosive ali temnorjave barve, barvne kombinacije pa niso dovoljene (razni mozaiki, letnice, iniciali ipd.) Salonitna kritina ni dovoljena. Okna naj bodo opremljena z lesenimi polkni, ne pa s plastičnimi roletami. Fasade morajo biti obdelane z naravnimi materiali in ometom v temnejših tonih, tako da se objekt vizuelno čimbolj vklopi v okolico in pokrajino. Vsak investitor je dolžan okolico novozgrajenega objekta hortikulturno urediti z zasaditvijo avtohtonega drevja (lipa, kostanj, oreh, gaber itd.). Rastline tuje temu podnebju niso primerne. 4. Novi objekti morajo biti odmaknjeni od obstoječih sosednjih zgradb najmanj toliko, da so zagotov-Ijoni higiensko-zdravstveni in požarno-varnostni pogoji. Odmiki med objekti naj bodo 8—10 m, dovoljeni pa so tudi manjši odmiki v soglasju s sanitarno in požarno inšpekcijo in če to dovoljuje konfiguracija terena ali način obstoječe zazidave ter če prizadeti sosed to pismeno odobri. 5. Novi objekti in prizidki k obstoječim objektom morajo biti odmaknjeni od ceste v skladu s predpisi za različno kategorizacijo cest, od vaških poti pa najmanj 5 m od zunanjega roba obstoječe ceste. 6. Ob cestah in poteh je dovoljena postavitev ograj, opornih in podpornih zidov kolikor si investitor predhodno pridobi pismeno soglasje upravljalca ceste, poti. Oddaljenost ograj, podpornih in opornih zidov mora biti v skladu z zakonom o javnih cestah, od nekategoriziranih in ostalih javnih vaških poti pa najmanj 2 m od zunanjega roba poti. Gradnja masivnih podpornih in opornih zidov je dovoljena le tam, kjer je to nujno potrebno zaradi drsenja terena ali vdora meteornih ali drugih voda na cestišče. Ograje morajo biti oblikovane tako, da se čimbolj vklopijo v okolje, iz naravnih materialov, kateri so značilni za določeno področje (les, kamen, živa meja) in s svojo višino in širino ne smejo ovirati prometa oz. preglednosti na cesti. Višine lc-teh je fnax 80 cm. Izven območja cest jo višina ograje lahko večja, vendar max. 1,50 m. Masivni podporni in oporni zidovi morajo biti čimbolj yklopljeni v okolje in jih je vsled tega zasaditi z zimzelenimi plezalkami ali grmovnicami. Vrtne ograje, ki se gradijo izven območja cest in med parcelami dveh lastnikov parcel, morajo biti oblikovane tako, kot je to navedeno v tem odstavku, višina le-teh naj bo tolikšna, da ne ovira sosednjega zemljišča ter mora biti v soglasju z neposrednim mejašem. 7. Vsaka'zgradba mora imeti zagotovljen dostop na javno cesto ali javno pot v skladu z veljavnimi predpisi. Pri lokaciji objekta je stremeti za tem, da se predvidijo za več objektov skupni priključki na javne poti in javne ceste. 8. V strnjenih naseljih, v katerih obstoji ali se gradi javno vodovodno omrežje, se mora vsaka nova stanovanjska zgradba priključiti na vodovod in kanalizacijo s soglasjem upravljalca. 9. V naseljih, kjer ni vodovoda, mora Investitor zgraditi hišno kapnico, vodnjak ali zajetje v skladu s soglasjem sanitarne službe. Pri tem je strmeti, da se zajetje ali vodnjaki gradijo za več zgradb skupaj in se primerno zaščitijo. 10. V naseljih, kjer ni urejena kanalizacija, mora investitor odvajati odplake v vodotesno troprekatno nepropustno greznico brez iztoka, zgrajeno za enega ali več objektov. Greznico je določiti vsaj 1 m od obrobhega zidu ter po možnosti na severni strani objekta. Greznica mora biti zgrajena po veljavnih higi-ensko-sanitarnih in tehničnih predpisih. 11. Gnojišča se morajo pri gospodarskih objektih zgraditi in sanitarno tehnično pravilno ter na način, ki ga določa sanitarna inšpekcija. Obvezna je izgradnja smetiščnih jam v naseljih, kjer ni urejen odvoz smeti, le-te naj bodo tipske v betonski izvedbi, nepropustne in pokrite. 12. Lahko se uredi javno odlagališče odpadkov za eno ali več naselij v soglasju s pristojnimi inšpekcijskimi organi: sanitarno, požarno, urbanistično in komunalno inšpekcijo. 13. Ob dokončanju objekta mora investitor obvezno izvršiti zunanjo ureditev kot je določeno v lokacijskem in gradbenem dovoljenju ter zaprositi za uporabno dovoljenje. Pri nadomestnih gradnjah je porušiti stari objekt, kar je priglasiti upravnemu organu za izdajo gradbenega dovoljenja. 14. Za javne družbene, industrijske in Specifične objekte se določi višinski gabarit po presoji pristojne urbanistične službe v posameznih primerih. 9. člen ' Investitor si mora pred naročilom parcelacij skega m situacijskega načrta ter izdelave lokacijskega dovoljenja za počitniške, stanovanjske objekte, pridobiti pismeno mnenje o zazidljivosti parcel pri pristojnem organu za urbanizem. 10. člen K vlogi za zahtevo, lokacijskega dovoljenja je Priložiti: — dokazilo o razpolagalni pravici z zemljiščem — lokacijsko dokumentacijo. 11 11. člen Lokacijska dokumentacija vsebuje: L Tehnično poročilo s podatki o legi, funkciji, višini in oblikovanju gradbenega objekta, komunalnih naprav z višinskimi kotami in profili komunalnih naprav 2. Kopijo zemljiško-katastrskega načrta v merilu I :2830 3. Topografsko-katastrskl načrt v merilu 1 :1000 4. Soglasje pristojnih organov ali pooblaščenih strokovnih organizacij (zavodov), soglasje Kmetijske -^mlj iške skupnosti. Pred izdelavo lokacijsko tehnične dokumentacije je- potrebno pridobiti mnenje Kme-■jske zemljiške skupnosti občine Litija o zazidljivost medijskih površin. Končno odločitev oz. potrdilo o zazidljivosti izda občinski upravni organ za urbanizem. 12. člen Lokacijsko dovoljenje ni potrebno: ~ za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objek- — za adaptacije, rekonstrukcije in obnove, s katerimi se ne spreminja zunanjost, velikost, stabilnost ali namen objekta, vključno z menjavo oken in vrat ali obnovo dimnikov, ostrešja, strešne kritine in fasade — za postavitev začasnih objektov in naprav ob prireditvah in proslavah; najkasneje v 24 urah po končani prireditvi je dolžan prireditelj odstraniti vse objekte in naprave, panoje in lepake itd. — za graditev pomožnih objektov montažne ali masivne izvedbe v manjšem obsegu (največ 3X5X4 metre) z dvokapno streho in opečno kritino: drvarnice, čebelnjaki, kurniki, stelniki, lope, lobnjaki, zajčniki, hlevi, manjši kozolci, vrtne ute in garaže (tip provizorija), vrtne ograje, podporni in oporni zidovi, kolikor so ti objekti predvideni na vizuelno manj izpostavljenem kraju ali v odmaknjeni legi od bližnje ■ ceste in kolikor ustrezni zazidalni načrt ne določa drugače — za izgradnjo manjših gnojišč, greznic, smetišč, ponikovalnic, kolikor je interesent predhodno pridobil soglasje občinske sanitarne inšpekcije — za izgradnjo vodnih rezervoarjev katerih voda naj bi služila za zalivanje poljskih površin. Zahtevku mora investitor predložiti opis gradbenega objekta in zemljišča, na katerem namerava graditi objekt, mapno kopijo z vrisanim objektom, zemljiškoknjižni izpisek, gradbeni načrt, pri ograjah, podpirnih in opornih zidovih ob javnih cestah, potem pa tudi soglasje upravljalca te ceste. Pristojni upravni organ za urbanizem izda na podlagi opravljenega dela na terenu ter predloženih dokumentov potrdilo ali zavrne zahtevek za izdajo potrdila, če ta ni v skladu z zgoraj določenimi pogoji ali napoti investitorja na postopek za pridobite lokacijskega oz. gradbenega dovoljenja. 13. člen V naseljih, ki se urejajo po urbanističnem redu, zadostuje samo gradbeno dovoljenje (brez lokacijskega) za naslednje objekte: — za objekte kmečkih gospodarstev — za samostojne garaže in shrambe za kmetijske stroje — javna odlagališča odpadkov za eno ali več naselij. Investitor mora predložiti k zahtevku za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo kmečkih in gospodarskih poslopij in za gradnjo pomožnih objektov: 1. dokazilo, da je investitor upravičen razpolagati z zemljiščem, 2. projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, 3. lokacijsko tehnično dokumentacijo, 4. mapno kopijo ali situacijski načrt z vrisanim objektom. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga predloži investitor za izdajo gradbenega dovoljenja mora biti usklajen s pogoji lokacijsko tehnične dokumentacije. 14. člen Investitor mora predložiti organu za izdajo gradbenega dovoljenja za vse objekte navedeno v 7. členu tega odloka naslednjo dokumentacijo: 1. pravnomočno odločbo o lokacijskem dovoljenju 2. projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki mora biti usklajen s pogoji, določenimi v lokacijski dokumentaciji. K prošnji za izdajo gradbenega dovoljenja za adaptacijo objekta s katero se ne spremeni kapaciteta objekta", niti ni predvidena bistveno večja potrošnja vode in električne energijo, niso potrebna soglasja, ki se nanašajo na te priključke. \ 15. člen Za vsak novo zidani objekt ali večjo rekonstrukcijo obstoječega objekta prav tako tudi za odpiranje gramoznic, kamnolomov, peskokopov, glinokopov, za odlaganje odpadnega materiala, za večje zasipanje ali odstranjevanje dreves iz javnih parkov ali iz vaško in krajinsko značilnih sestojev dreves, za odstranjevanje obstoječih večjih objektov ter za vse druge večje oblikovne posege kot so navedeni v 18. členu zakona o urbanističnem planiranju, je potrebno pridobiti lokacijsko dovoljenje pri organu, pristojnemu za gradbene zadeve in urbanizem občine Litija. 16. člen ^ Samostojne garaže za osebna vozila in shrambe za kmetijske stroje se ne štejejo za pomožne objekte. Lokacijski pogoji in ostali zahtevki za te objekte v naseljih, ki se urejajo z urbanističnim redom se ugotavljajo neposredno v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja. 17. člen Zakoličenje objekta opravi pristojni upravni organ ali pooblaščena strokovna organizacija po izdaji gradbenega dovoljenja v skladu s pogoji lokacijskega dovoljenja. Zapisnik o zakoličenju je potrebno poslati: L investitorju 2. pooblaščeni strokovni organizaciji, ki je izdelala lokacijsko dokumentacijo 3. občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za geodetske zadeve 4. upravnemu organu, ki je izdal lokacijsko dovoljenje. III. NAMENSKA UPORABA ZEMLJIŠČ 18. člen Zemljišča se smejo uporabljati, le za namene, ki jih določa urbanistični program občine Litija. Za gradbene namene, gramoznice in podobno se smejo uporabljati le zemljišča manjše kmetijske in gozdarske proizvodne vrednosti. Pri posegih, ki podaljšujejo trajanje obstoječih objektov in pri lociranju novih zgradb je treba upoštevati ekonomsko izrabo zemljišč. 19 20 * * * * 19. člen V obrpočju za turistično in rekreacijsko dejaVnost in v naravno-varstvenih ter kra j insko-varstvenih območjih, ki vključujejo tudi kmetijske in gozdarske dejavnosti mora občinski upravni organ pristojen za urbanizem uskladiti vse nove posege, prostor z gozdarsko interesno skupnostjo in kmetijsko interesno skupnostjo. IV. KOMUNALNO OPREMLJANJE ZEMLJIŠČ 20. člen Asanacija obstoječih objektov in naselij ter gra- ditev novih zgradb po urbanističnem redu mora te- meljiti na strokovnih rešitvah komunalnih naprav in priključkov. Krajevne skupnosti morajo v asanacijske načrte in programe obvezno vključiti tudi rešitve, ki morajo biti usklajene z rešitvami širših sistemov. 21. člen Investitor nosi dejanske stroške za komunalno opremljanje zemljišča in je obvezan, da se priključi na obstoječe komunalne objekte, za kar si mora pridobiti ustrezna soglasja. Krajevne skupnosti sprejmejo za svoja območja pogoje in višino prispevka za priključitev na komunalne objekte s katerimi upravljajo. 22. člen Za gradnjo infrastrukturnih objektov in naprav (železniško in cestno omrežje, PTT in RTV zvez in naprav, energetsko omrežje in naprave, komunalno omrežje in naprave, žičnice) in objektov, ki služijo gospodarskim dejavnostim, za katere je predvideno posamezno območje (gozdni objekti, lovske koče na gospodarskih površinah, objekti za turizem — hoteli, planinske postajanke, razgledi stolpi, kioski ipd. v turistično zanimivih področjih) je potrebno izdelati lokacijsko dokumentacijo in pridobiti lokacijsko dovoljenje po določilih zakona o urbanističnem planiranju. 23. člen. Na izletniških točkah je potrebno urediti odlagališče za smeti in parkirišča. Potrebno je predvideti zaloge peska ali rezervne vode v bližini urejenih mest za kurjenje ognja na prostem za slučaj požara. V. POGOJI ZA UREDITEV OBJEKTOV 24. člen Velikdst in oblikovanje objektov ter asanacijski in adaptacijski posegi morajo biti prilagojeni arhitektonskim prvinam in merilu, ki je značilno za določeno naselje in okolje. Tako naj sc povsod tam, kjer je to karakteristično ohranijo: ^r- frčade — čopaste strehe — podolgovate tlorisne oblike — značilni nadstreški nad podaljšanimi v ho V ’ stanovanjske hiše podprti s stebri. 25. člen Velikost in urejenost stavbnega zemljišča se mota prilagoditi namembnosti in funkciji objekta, za katerega je zemljišče predvideni. 26. člen Gradnja počitniških hišic je možna le znotraj meja naslednjih con: Slivna, Cvetež, Mačkovec, Zg. Hotič, Biliče, Kresniški vrh, Veliki vrh, Sirmanski hrib, Podšentjur, Grilovec, Jazbine, Tepe, Preveg, Jelenski reber, Zagozd, Gradišče (pri Dolah), Moravška gora, Storovje, Gobnik, Mihelca, Sevno, Primskovo, Stara gora, Kresniški vrh in pri Bržončku, Goliše, Ma’a Stanga, Dragovško, Stranski vrh pri Sladiču. 27. člen Počitniški objekti moraj p biti oblikovani v skladu s krajinsko značilnostjo območja v katerem se gradijo Urbanistična služba mora pri izdelavi lokacijske dokumentacije upoštevati značilno arhitekturo obstoječih objektov, kakor tudi izgled pokrajine in v skladu ‘ tem investitorju predpisati pogoje gradnje. Tudi zno‘-raj meja con navedenih v prejšnjem členu sc lahko uporabljajo za gradnjo le gozdna in kmetijska zenvji- šča manjše proizvodne vrednosti V soglasju z uprav-Ijalcem gozdnih in kmetijskih zemljišč v občini Litija ter v skladu s kategorizacijo kmetijskih zemljišč po kmetijskem planu. Tloris počitniških hišic mora biti podolgovate oblike, podkleten (kjer dopušča teren), pritličen z možnostjo izkoriščanja mansarde. Strešna konstrukcija mora biti dvokapnica naklona 35—45° z opečno, ce-, mentno, tegola kritino. Pri objektih, katere je možno podkletiti, mora biti dve tretjini višine kleti v terenu. Garaža, kakor tudi shramba za kurjavo, klet, morajo biti v objektu. Izjeme so lahko le pri preureditvah (adaptacija) starih objektov v počitniške, vendar je tudi pri le-teh upoštevati prvotno obliko obstoječega objekta. V nobenem primeru niso dovoljeni prizidki garaž in drugi pomožni objekti s terasami kakor tudi enokapnimi strehami. Balkonske ograje in zunanje stopnišče ograje naj se izvedejo v lesu, nikakor pa ne smejo biti kovinske ali iz drugih plastičnih materialov. 28. Člen Na vinorodnih območjih je dovoljena obnova zidanic in hramov pod pogoji, da objekt ne spremeni prvotnega oblikovnega videza, kakor tudi osnovne funkcije. Gradnja novil\, objektov jel motna le, če se investitor izkaže, da je lastnik najmanj 500 m2 vinorodnih površin, katere obdeluje. Oblikovno in gabarit-no se mora novi objekt prilagoditi obstoječim objektom, ki so značilni za ta vinorodni pregled. 29. člen Nadomestna gradnja in dozidava je možna le v okviru strnjenega naselja na kmetijsko manj rodovitnem zemljišču, funkcionalno vezanih na obstoječe domačije. Oblikovno se morajo objekti prilagoditi vaški arhitekturi. V primeru, da gre za zahtevnejše objekte na izpostavljenih lokacijah, za lokacije pomembnejših objektov na pomembnejših obstoječih ali bodočih komunikacijah, je potrebno izdelati lokacijsko dr'--■■mcntaciji) z vsemi sestavnimi deli. 30. člen Nadomestna gradnja stanovanjskih ali gospodarskih objektov se smatra v primeru, ko se poruši stara stanovanjska hiša, nova pa se gradi na istih temeljih, delno na istih temeljih ali v okviru funkcionalnega zemljišča starega objekta. Investitor, ki gradi nadomestno stanovanjsko hišo mora biti lastnik stare hiše. kar dokaže z zemljiškoknjižnim izpiskom. Po vselitvi v nov stanovanjski objekt je dolžan investitor odstraniti star stanovanjski objekt najkasneje v enem letu po pričetku uporabe novega objekta. 31. člen Pri izvajanju tega odloka je obvezno usklajevanje m upoštevanje zahtev ter potreb splošnega ljudskega odpora. 32. člen Nadzor nad tem odlokom izvaja pristojna občinska urbanistična, komunalna in gradbena inšpekcija v okviru svoje pristojnosti.• 33 33. člen Pri kazenskih določbah se smiselno uporabljajo kazenske določbe veljavnega zakona o urbanističnem Planiranju ter zakona o graditvi objektov. IV. KONČNE DOLOČBE 34. člen Sprejeti urbanistični red bo občinska skupščina po preteku petih let revidirala ter uskladila z novimi dosežki, težnjami in interesi družbenega kakor gospodarskega razvoja gradenj na teritoriju občine Litija. 35. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati dosedanji odlok o urbanističnem redu v občini Litija (Uradni list SRS, št. 3/76) ter odlok o določitvi gradbenih objektov, ki se štejejo za pomožne objekte (Uradni list SRS, št. 42/76). St. 010-14/67 Litija, dne 14. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 513. Na podlagi 266. člena in 322. člena statuta občine Litija in poslovnika o Skupščini občine Litija je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora, dne 12. marca 1980 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 14. marca 1980 sprejela ODLOK o ustanovitvi komisije Skupščine občine Litija za statutarna vprašanja 1. člen Ustanovi se komisija Skupščine občine Litija za statutarna vprašanja, da prouči sklepe Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije z dne 19. 6. 1979, ki se nanašajo na uresničevanje načel o kolektivnem delu, povečanju odgovornosti in nadaljnji demokratizaciji družbenopolitičnih odnosov ter druge določbe, ki jih je potrebno uskladiti z določbami novosprejetih sistemskih zakonov. Komisija pripravi poročilo o svojem delu in na tej podlagi da pobudo, da zbori Skupščine občine Litija odločajo v skladu s 392. členom statuta občine Litija, o predlogu, da se začne postopek za spremembo določb statuta v smislu prvega odstavka tega člena. 2. člen Komisijo za statutarna vprašanja sestavljajo delegati:' zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Litija, delegati Izvršnega sveta Skupščine občine Litija, skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine na področjih družbenih dejavnosti, delegati občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij ter strokovni in javni delavci. ( Sekretar komiteja OK ZKS, predsednik Občinske konference SZDL, predsednik Občinskega sveta zveze sindikatov, predsednik Občinskega odbora ZZB NOV in predsednik Občinske konference ZSMS, so člani komisije po položaju. 3. člen Komisija za statutarna vprašanja ima predsednika, podpredsednika, sekretarja in 20 članov. Predsednik, podpredsednik in 6 članov se izvoli izmed delegatov za zbore Skupščine občine Litija. Sekretar komisije se imenuje izmed strokovnih delavcev sekretariata Skupščine občine Litija. 4. člen Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja sekretariat Skupščine občine Litija. St. 010-1/80 Litija, dne 14. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. t ..... 514. Na podlagi 46. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80), 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) in 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. marca 1980 sprejela ODLOK o obveznem radiofotografiranju prebivalstva v občini Litija v letu 1980 1. člen Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze in da bi zagotovili pravočasno odkrivanje bolezni prsnega koša se izvede obvezno radiofotografiranje vseh prebivalcev občine Litija, starejših od 29 let. 2. člen Radiofotografiranje občanov občine Litija se izvede v času od 27. 8. do 3. 9. 1980. 3. člen Radiofotografiranje je za občane brezplačno. Sredstva za uvedbo radiofotografske akcije zagotavlja občinska zdravstvena skupnost Litija. 4. člen Radiofotografiranje izvede Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik. • # 5. člen Po izvršenem radiofotografiranju se morajo na kontrolni pregled odzvati vsi tisti občani, ki prejmejo poseben poziv od pooblaščenega zdravstvenega zavoda. 6. člen Izvršni svet Skupščine občine Litija po potrebi izda podrobna navodila in odredi ustrezne ukrepe, potrebne za izvrševanje tega odloka. 7. člen Z denarno kaznijo od 300 do 2.000 dinarjev se za prekršek kaznuje posameznik, ki 1. kljub prejetemu pozivu ne pride na radiofotografiranje ali kontrolni pregled, 2. kakor koli ovira normalen potek radiofotografske akcije. Z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din se kaznuje odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki delavcem zaposlenim v tej organizaciji ne dovoli ali prepreči udeležbo na radiofotografiranju. I 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. St. 010-37/64 Litija, dne 14. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 515. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 7. marca 1980 sprejela . SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški 1 Preživnjfie, določene do vključno 31. 12. 1978, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški zvišajo za 24 %> in to od 1. 3. 1980 dalje. 2 Preživnine, določene v letu 1979 se od 1. 3. 1980 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov, glede na čas, kdaj so ebile določene in sicer, so bile'določene: preživnine, določene do konca januarja 1979 za 24 0/o, preživnine, določene do konca februarja 1979 za 22 »/o, preživnine, določene do konca marca 1979 za 20°/o, preživnine, določene do konca aprila 1979 za 18°/o, preživnine, določene do konca maja 1979 za 16°/o, preživnine, določene do konca junija 1979 za 14 °/o, preživnine, določene do konca julija 1979 za 12 %, preživnine, določene do konca avgusta 1979 za 10 e/o, preživnine, določene do konca 'septembra 1979 za 8 č/e, preživnine, določene do konca oktobra 1979 za 6*/«, preživnine, določene do konca novembra 1979 za 4«/o, preživnine, določene do konca decembra 1979 za 2 »/e. Predsednik Skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija Sadik Gerdč 1. r. LJUBLJANA BEŽIGRAD 516. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 186. in in 2. alinee 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78), je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1980 sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1980 Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Bežigrad v letu 1980 znašajo 220,090.000 Od. tega: — za razporeditev po posebnem delu proračuna 136,701.000 — za tekočo proračunsko rezervo 1,700.000 — za združevanje sredstev v Ljubljani 59,802.000 — za intervencije v gospodarstvu 21,887.000 2. člen Občina Ljubljana Bežigrad namenja del prihodkov za intervencije v gospodarstvu. Službo družbenega knjigovodstva pooblašča, da ob vsakokratni praznitvi proračunskih prihodkov izloča pred delitvijo prihodkov za mesto odstotek od naslednjih prihodkov: 75.00 °/o davka iz osebnega dohodka delavcev, 25.00 % davka iz obrtnih dejavnosti, ki se obračunava v odstotku, 28.00 %> davka iz intelektualnih storitev, ki se obračunava v odstotku, 1,50 %>'davka^ iz avtorskih pravic, 11.00 °/o prometnega davka od alkoholnih pijač. 3. člen Občina Ljubljana Bežigrad združuje del prihodkov v mestu. Združene prihodke razporedi mesto na podlagi dogovora o združevanju sredstev za izvajanje skupnih nalog v mestu s svojim proračunom. Občina Ljubljana Bežigrad pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih računov odvaja v proračun mesta potem, ko se izločijo sredstva iz višjih obremenitev, 31,71 °/o od vseh tekočih prihodkov do zneska 59,802.000 din. 4. člen V rezervni sklad občine se vlaga 1 odstotek od vseh tekočih prihodkov razen prihodkov v 3. členu, ki jih obračunava mesto. 5. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov. Sredstva za redno dejavnost organov in organizacij se nakazuje mesečno za nazaj, za posebne namene pa skladno z izkazanimi Potrebami v okviru odobrenih sredstev. V primeru, da se med letom ugotovi, da za posebne namene razporejena sredstva ne bodo porabljena, lahko izvršni svet prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo, razen sredstev za intervencije v gospodarstvu. 8. člen O razporeditvi oziroma o uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih in premalo predvidenih proračunskih odhodkov, odloča izvršni svet. 9. člen Iz razporejenih prihodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: — upravnim organom občine, mesta in regije — pravosodnim organom — družbenopolitičnim organizacijam in društvom — krajevnim skupnostim. Sredstva, ki niso navedena v 3. in 9. členu, se uporabljajo neposredno iz proračuna. 10. člen Organizacije, skupnosti in organi morajo sredstvom, ki so jim bila zagotovljena iz proračuna občine uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi o njihovi uporabi oziroma o razpolaganju z njimi. Upravni organi in drugi uporabniki sredstev morajo organizirali izvrševanje zade>\ in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun proračuna občine prevzeti obveznosti, ki presegajo zneske, določene za leto 1980 razen, če se s posebnim aktom občinske skupščine odloči drugače 11. člen Upravni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena. Vsi prihodki, ki jih upravni organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek občinskega proračuna. Temeljno sodišče Ljubljana in Temeljno javno tožilstvo nakazuje lastne prihodke v proračune občine po ključu, ki je odgovorjen za financiranje. 12. člen ■ Izplačila iz sredstev za delo delovnih teles skupščine in izvršnega sveta se opravi na podlagi naloga odredbodajalca ali na podlagi civilno-pravne pogodbe. 6. člen Ce prihodki ne pritekajo tako, kot je predvideno v proračunu, lahko izvršni svet začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posamezne namene, ali pa začasno zadrži uporabo teh sredstev. O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti skupščino občine in predlagati ukrepe, oziro-ma ustrezno spremembo občinskega proračuna. 7. člen Izvršni svet lahko spremeni namen in višino sred stev za redno dejavnost in posebne namene občinski! upravnih in pravosodnih organov v skladu z nalogam Posameznih organov. 13. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine. Izvršni svet skupščine občine skrbi, da se med letom deli prihodke skladno z njihovim dotokom. 14. člen Izvršni svet se pooblašča, da odloča o uporabi sredstev rezerve za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih do zneska 1,000.000 din. O uporabi sredstev rezerve za namene iz 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb, odloča izvršni svet skupščine občine. 15. člen Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Bežigrad v I. trimesečju 1980 (Uradni list SRS, št. 1/80) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določb tega odloka in v okviru odobrenih sredstev v posebnem delu proračuna. 16. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. 17. člen Pregled in razpored prihodkov proračuna za leto 1980 se objavi obenem s tem odlokom v Uradnem listu SRS. 18. člen Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980. St. 400-2/79-9 Ljubljana, dne 26. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. Pregled in razpored prihodkov proračuna občine Ljubljana Bežigrad za leto 1980 Vrsta Prihodki Vsega Glavni namen Razpored dohodkov Vsega Davek na dohodek in davek iz osebnih dohodkov 104,140.000 Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja 102,200.000 Takse 6,040.000 Prihodki po posebnih predpisih (denarne kazni) 3,730.000 Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 3,980.000 01 02 03 04 06 07 08 09 10 11 12 16 17 Dejavnost organov DPS Ljudska obramba Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev Negospodarske investicije Znanstvena dejavnost Kulturno prosvetna dejavnost Socialno skrbstvo Zdravstveno varstvo Komunalna dejavnost Dejavnost krajevnih skupnosti Odstopljeni prihodki drugim DPS Intervencije v gospodarstvu Nerazporejeni prihodki in obveznosti preteklih let — tekoča proračunska rezerva Krediti, vezana in izločena sredstva — rezervni sklad — intervencije v gospodarstvu Skupaj odhodki 72.266.000 4.596.000 10.492.000 10.535.000 2.950.000 465.000 6.128.000 60.000 7.900.000 6.980.000 59.802.000 13.029.000 1.700.000 1.300.000 21,887.000 "220,091X000 517. Na podlagi 44. člena in devete alinee 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2-171/78), 1. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75 in 7/77) ter 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 26. marca 1980 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1980 sprejela ODLOK o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov bi od plačil za storitve 1. člen — v točki 2 se pri pivu stopnja >30°/o« nadomesti s stopnjo »35 %>« in pri drugih alkoholnih pijačah se stopnja »45 °/o« nadomesti s stopnjo »60 °/o«; — v točki 3 se pri alkoholnih pijačah vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50 °/o iz domačih surovin, računamo po vrednosti, stopnja »50 %>« nadomesti s stopnjo »70 "/o*. \ 2. člen Statutarno pravna komisija je pooblaščena za izdajo prečiščenega besedila odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1980 dalje. V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 17-383/76, 20-991/76, 23-1495/77 in 2-159/79) se v tarifni številki 3 — od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek — izvršijo naslednje spremembe: — v točki 1 se pri penečem vinu znesek »4 dinarje« nadomesti z zneskom »5 dinarjev«; St. 010-34/77-4 Ljubljana, dne 26. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. 518. Na podlagi 44. člena in devete alinee 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2-171/78), 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27-256/72, 39-467/74 in 11-538/79) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 26. marca 1980 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1980 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin 1. člen V odloku o davku na promet nepremičnin Uradni list SRS, št. 28-1411,75 in 6-266/76) se v 3. členu za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi: »Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če gre za prvo prodajo novega poslovnega prostora, kadar je bil poslovni pipstor zgrajen s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-5/80-4 Ljubljana, dne 26. marca 1980 Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. 519. Na podlagi 44. člena in devete alinee 193. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, $t. 2-171/78), 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29-301/65, 7-20/70 in 7-78/72) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 26 marca 1980 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1980 sprejela ODLOK rt spremembah odloka o komunalnih taksah 1. člen V odloku o komunalnih taksah na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 45-466/70, 16-451/71 in 7-97/73 ih 31-900/74), ki ga je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad z odlokom o nadaljnji uporabi nekate-r'h odlokov Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 38-1110/74) sprejela kot svoj odlok, se Prvi odstavek tarifne številke 2 spremeni tako, da se glasi: »Za začasno prebivanje turistov in potnikov na območju občine se plačuje: — od nočnine 10 din — od nočnine v campinglh, študentskih domovih in zasebnih sobah 5 din« 2. člen Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. januarja 1981. St. 010-4/80-4 Ljubljana, dne 26. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. 520. Na podlagi določil 192. člena statuta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 19. seji družbenopolitičnega zbora 6. decembra 1979, ter na 20. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 10. decembra 1979 sprejele SKLEP o razrešitvi predsednika občinske volilne komisije Razreši se predsednik občinske volilne komisije Andrej Hrovat St. 013-8/78 Ljubljana, dne 18. decembra 1979. i Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler L r. 521. Na podlagi določil 192: člena statuta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 19. seji družbenopolitičnega zbora 6. decembra 1979 ter na 20. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 10. decembra 1979 sprejela SKLEP o izvolitvi predsednika občinske volilne komisije Za predsednika občinske volilne komisije se izvoli Boško Todorovič, roj. 1928, dipl. pravnik, s stalnim bivališčem v Ljubljani, Nade Ovčakove 12. St. 013-8/78 Ljubljana, dne 18. decembra 1979. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. 522. Na podlagi 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 1/80) Izdaja Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980 na območju občine Ljubljana Bežigrad I. SPLOSNE DOLOČBE ' 9. člen 1. člen Na se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni mora veterinarska organizacija, ki je po predpisih verificirana za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni — VP Posavje, opraviti v letu 1980 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Veterinarska postaja je dolžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti pristojni organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora .poročati na predpisanih obrazcih. 3. člen Preventivno cepljenje se mora opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. / 4. člen Veterinarska postaja, ki opravlja preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, mora voditi evidenco o datumu cepljenja, oziroma preiskavi, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave. Veterinarska postaja mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni organ veterinarske inšpekcije II. PREVENTIVNI UKREP 5. Men Preventivno cepljenje proti steklini za pse stare več kot štiri mesece se mora opraviti do 30. aprila 1980. Psi poleženi do 31. avgusta 1980 morajo biti cepljeni proti steklini v decembru 1980. 6. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 in več plemenskih svinj, oziroma 50 pitancev. Proti tej 'bolezni je treba zaščititi tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora. Cepljenje s sevom K lapiniziranega virusa opravi veterinarska postaja Posavje. Lastnikom prašičev bodo vročene odločbe o obveznem cepljenju prašičev proti svinjski kugi. Odločbe bo lastnikom izdala veterinarska inšpekcija Skupščine mesta Ljubljane. 7. člen V letu 1980 je treba opraviti tuberkulinizaci j o goveda v vseh gospodarstvih, ki niso bila tuberkulinizi-rana leta 1978 in 1979. Tuberkulinizaci j a mora biti opravljena do 30. junija 1980, sanacija okuženih in na okužbo sumljivih gospodarstev pa mora biti opravljena do 31. decembra 1980. Tuberkullnlzadjo goved opravi VP Posavje v naseljih Tomačevo, Jarše in Stožice. 8. člen Glede na brucelozo je treba enkrat letno preiskati z mlečno obročkasto preizkušnjo krave v hlevih individualnih proizvajalcev na področju občine Ljubljana Bežigrad. Čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah, je treba pregledati na varoatozo. Vzorce zimskega drobirja mora odvzeti VP Posavje. Pregled na varoatozo opravi VTOZD za Veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani, Gerbičeva 60. Vzorce je treba poslati do 31. marca 1980, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. avgusta 1980. 10. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Jože Bučar 1. r. LJUBLJANA CENTER I 523. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju sploš-njh družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 164. člena in 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 24. seji zbora združenega dela dne 25. marca 1980 in na 25. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1980 sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Center ta leto 1980 1. člen Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Center v letu 1980 znašajo 351,178.000 od tega — za razporeditev po posebnem delu proračuna 178,207.000 — za tekočo proračunsko rezervo 1,780.000 — za združevanje sredstev Ljubljani 152,386.000 — za intervencije v gospodarstvu 18,805.000 2. Člen Občina Ljubljana Center namenja del prihodkov za intervencije v gospodarstvo. Službo družbenega knjigovodstva pooblašča, da ob vsakokratni praznitvi proračunskih prihodkov izloči pred delitvijo prihodkov za mesto procent od naslednjih prihodkov: — 76,00 •/• davka iz osebnega dohodka delavcev, — 25,00 Vo davka iz obrtnih dejavnosti, ki se obračunava v procentu — 28,57 •/• davka iz Intelektualnih storitev, Id se obračunava v procentu — 1,50 Vo davka iz avtorskih pravic — 9,80 "/o prometnega davka od alkoholnih pijač. 3. člen \ Občina Ljubljana Center združuje del prihodkov v mestu. Združene prihodke razporedi mesto na pod-1 lagi dogovora o združevanju sredstev za izvajanje skupnih nalog v mestu s svojim proračunom. Občina Ljubljana Center pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvl zbirnih računov odvaja v proračun mesta potem, ko se izločijo sredstva iz višjih obremenitev v višini 47,01 Vo od vseh tekočih prihodkov in se prazni do zneska 152,386.000 din. 4. člen V rezervni sklad se vlaga 1 odstotek vseh tekočih prihodkov, razen prihodkov v 3. členu, ki jih obračunava mesto. 5. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov. Sredstva za redno dejavnost organov in organizacij se nakazujejo mesečno za nazaj, za posebne namene pa skladno z izkazanimi potrebami v okviru odobrenih sredstev. 6. člen Če prihodki ne pritekajo tako, kot je predvideno v proračunu, lahko izvršni svet začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posamezne namene, ali pa začasno zadrži uporabo teh sredstev. O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti skupščino občine in predlagati ukrepe, oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna. 7. člen Izvršni svet lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene občinskih upravnih in pravosodnih organov v skladu z nalogami posameznih organov. V primeru, da se med letom ugotovi, da za posebne namene razporejena sredstva ne bodo porabljena, lahko izvršni svet prenese neuporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo, razen sredstev za intervencije v gospodarstvo. 8. člen O razporeditvi oziroma o uporabi nerazporejenih Prihodkov (tekoča proračunska rezerva), ki so namenjeni za pokrivanje nepredvidenih proračunskih dohodkov, odloča izvršni svet. 9. člen Iz razporejenih prihodkov v določenih zneskih v Posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom. — upravnim organom občine, mesta in regije — pravosodnim organom — družbenopolitičnim organizacijam in društvom — krajevnim skupnostim. Sredstva, ki niso našteta v 3. in 9. členu, se upo-rabljajo neposredno iz proračuna. 10. člen Organizacije, skupnosti in prgani morajo sredstva, kl So jim bila zagotovljena' iz proračuna občine uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, sklad-no s Predpisi o njihovi uporabi oziroma o razpolaganju z njimi. Upravni organi ih drugi uporabniki sredstev morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim do-°čena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun proračuna občine prevzeti obveznosti, ki presegajo zneske, določene za leto 1980, razen, če se s posebnim aktom občinske skupščine določi drugače. 11. tien Upravni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sredstvi, ki so jim dodeljena.' Vsi prihodki, ki jih upravni organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek občinskega proračuna. Temeljno sodišče Ljubljana in Temeljno javno tožilstvo nakazuje lastne dohodke v proračune občine po ključu, ki je dogovorjen za financiranje. 12. člen Izplačila iz sredstev za delo delovnih teles skupščine in, izvršnega sveta so opravi na podlagi naloga odredbodajalca ali na podlagi civilno pravne pogodbe. 13. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine. Izvršni svet skupščine občine skrbi, da se med letom deli prihodke skladno z njihovim dotokom. 14. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča: — o prenosu sredstev med posameznimi postavkami občinskega proračuna — o uporabi sredstev rezerve za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnosti do zneska 1,000.000 din —o uporabi sredstev rezerv za namene iz 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb. 15. člen Sredstva, ki so po odloku o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Center v I. trimesečju 1980 (Uradni list SRS, št. 38/79) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračuna v smislu določb tega odloka in v okviru odredbenih sredstev v posebnem delu proračuna. 16. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. 17. člen Splošni del proračuna in pregled posebnega dela proračuna se objavi v Uradnem listu SRS. 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1980 dalje. St. 400-1/79 Ljubljana, dne 25. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija L r. ♦ Pregled prihodkov in razpored prihodkov proračuna Vrsta prihod. Prihodki Skupaj at glav. Razpored prihodkov Skupaj namena Presežek prihodkov po proračunu iz preteklega leta 01 1. ' Davki iz osebnega dohodka 93,728.000 02 2. Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od premože- 03 nja 205,800.006 04 3. Takse 37,250.000 06 5. Denarne kazni 8,500.000 07 6. 1 Prihodki upravnih organov in razni drugi prihodki 5,900.000 06 Skupaj: 351,178.000 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti Ljudska obramba Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev Negospodarske investicije Znanstvena dejavnost Kult. prosvetpa dejavnost Socialno skrbstvo — varstvo borcev j Zdravstveno varstvo Komunalna dejavnost Dejavnost krajevnih skupnosti Prisp. proračunom drugih družbenopolitičnih skupnosti Intervencije v gospodarstvu Tekoča proračunska rezerva in obveznosti Iz prejšnjih let Krediti, vezana in izločena sredstva 87,184.400 3,937.600 11,699.500 30.981.000 3.600.000 267.000 5.962.000 50.000 6,247.500 10.937.000 152.386.000 14.401.000 2.730.000 20.795.000 351.178.000 3. člen Na podlagi 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78), 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79 in 5/80) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združenega dela dne 25. marca 1980 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1980 sprejela ODLOK e spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 39/74, 13/75, 29/75, 6/76, 17/76, 24/77 in 29/73) se prvi odstavek tarifne št. 2 spremeni tako, da se glasi: »Od alhokolnih pijač se plačuje posebni občinski« prometni davek: 1. od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 odstotkov iz domačih surovin, računano po vrednosti: — od naravnega vina, vina tipa dinarjev od litra »Biser« in vinsko sadnih pijač 2 — od penečega vina 5 v odstotku od vrednosti — od medice 15 — od piva 35 — od naravnega žganja in vinjaka 40 — od drugih alkoholnih pijač 2. Od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50 Vo iz do- 60 mačih surovin, računano po vrednosti 2. člen 70« Statutamopravna komisija je pooblaščena za izdajo prečiščenega besedila odloka. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1980. St. 421-1/78 Ljubljana, dne 25. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r. 525. Na podlagi 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) ter L in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list .SRS, št. 29/65, 7/70 in 7/72) je Skupščina občine Ljubljana Center na 24. seji zbora združenega dela dne 25. marca 1980 in na 25. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1980 sprejela ODLOK o spremembah odloka o komunalnih taksah 1. člen V odloku o komunalnih taksah (Uradni list SRS, St. 39/74, 29/75 in 11/77) se v tarifi komunalnih taks prvi odstavek tar. št. 3 spremeni tako, da se .glasi: »Za začasno prebivanje turistov in potnikov p® območju občine se plača: — od nočnine (razen campinga) 10 din — od nočnine v campingu 5 din.« \ 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981. St. 423-03/74 Ljubljana, dne 25. marca 1980. Predsednik ikupščine občine Ljubljana Center Miroslav Samardžija 1. r. LJUBLJANA SISKA 526. Na podlagi 16. in 23. člena .zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list, št. 39/74 in 4/78) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 28. seji zbora združenega dela in 25. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1980 sprejela ODLOK o proračunu občine Izubijana Siska za leto 1980 1. člen Zagotavljanje splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Šiška in d nagih obveznosti občine v letu 1980 je urejeno s tem odlokom. 2. člen Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1980 znašajo 274,240.000 din in se razporedijo; — za razporeditev po posebnem delu proračuna 191,235.000 — za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo in obveznosti iz preteklih let 1,932.000 — za združevanje sredstev v Ljubljani 38,613.000 — za intervencije v gospodarstvu 42,460.000 Pregled prihodkov in njihove razporeditve je zajet v splošnem in posebnem delu proračuna in posebnih računov, kar je sestavni del občinskega proračuna. 3. člen Občina Ljubljana Šiška namenja del prihodkov za intervencije v gospodarstvu in blagovne rezerve. Službo družbenega knjigovodstva pooblašča, da ob vsakokratni praznitvi izloči pred delitvijo prihodkov za mesto in občino odstotek od naslednjih prihodkov: 76 •/» od davka iz osebnega dohodka delavcev in 37 •/• od davka iz osebnega dohodka samostojnega opravljanja negospodarske dejavnosti, ki se obračunava v odstotku, vendar največ do zneska 42,460.000 dinarjev. 4. člen Občina Ljubljana Šiška odstopa Skupščini mesta Ljubljane del proračunskih prihodkov. Odstopljene Prihodke mestu na podlagi dogovora z ljubljanskimi občinami združuje in razporeja za izvajanje skupnih mestnih zadev in za financiranje dogovorjenih obvez-nosti in nalog. Občina Ljubljana Šiška pooblašča Službo družbe-nega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi zbir-n|h računov, potem ko se izločijo prihodki po prejš-ujem členu tega odloka, odvaja v proračun mesta 16,66 % od vseh tekočih prihodkov za financiranje namenov iz prvega odstavka tega člena. Obveznost za združevanje v proračunu mesta pre-neha, ko bo v ta namen odvedeno v proračun mesta '16.613 din. 5. člen Od prihodkov po 2. členu tega odloka, zmanjšanih (4 ot*st0Pljene prihodke Skupščini mesta Ljubljana • člen tega odloka) se vlaga 1 %> prihodkov v sredstva rezerve — izločena sredstva rezerv. 6. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov, razen če v pogodbi med skupščino občine in uporabnikom sredstev ni drugače določeno. 7. člen Ce prihodki ne pritekajo tako, kot je predvidene v proračunu, lahko izvrši svet začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v proračunu razporejeni za posamezne namene, ali pa začasno zadrži uporabo teh sredstev. O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršiti svet obvestiti skupščino občine in predlagati ukrepe, oziroma ustrezno spremembo občinskega proračuna. 8. člen Izvršni svet lahko med letom spremeni namen in višino sredstev za delo občinskih upravnih in pravosodnih organov v skladu z nalogami posameznih organov. V primeru, da se med letom ugotovi, da za posebne razporejena sredstva ne bodo porabljena, lahko izvršni svet prenese neuporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo." 9. člert Sredstva za osebne dohodke delavcev organov se v letu 1980 zagotavljajo na podlagi bruto vrednosti točke 36,81 din. Ta vrednost se lahko na podlagi sklepa" izvršnega sveta med letom poveča za odstotek usklajevanja osebnih dohodkov, ne more pa se povečati zaradi sprememb v prispevnih stopnjah iz osebnega dohodka. , 10. člen Izvršni svet odloča o sredstvih, s katerimi se bodo v okviru tega proračuna usklajevali osebni dohodki delavcev občinskih upravnih organov z gibanjem oseb- < nih dohodkov delavcev v združenem delu, 11. člen Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo uskladiti izvrševanje svojih nalog v mejah sredstev, ki so jim odobrena s proračunom. Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega troračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki presegajo z občinskim proračunom določena sredstva, razen če se s posebnim aktom občinske skupščine določi drugače. Organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna, oziroma delavci delovnih skupnosti teh organov, ne smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih v breme Sredstev občinskega proračuna, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva v okviru sredstev za redno dejavnost. Delavci delovnih skupnosti teh organov pa lahko s pogodbami in samoupravnimi sporazumi prevzemajo obveznosti v breme svojih osebnih dohodkov, oziroma sredstev sklada skupne porabe. 12. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organom (uporabniku) odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik organa fuporabnika), oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva. Če skupščina občine ugotovi, da se splošne družbene potrebe na njenem področju ne zadovoljujejo, ali da se naloge ne izvršujejo v skladu s splošnimi interesi (zaradi nesmotrne razporeditve sredstev v linanč-nih načrtih organov 'oziroma drugih uporabnikov), bo sprejela ukrepe, s katerimi določi prerazporeditev oziroma uporabo teh sredstev, skladno z nameni, za katere so bila sredstva dana. 13. člen Vsi prihodki, ki jih organi ustvarijo s svojo dejavnostjo, so prihodek občinskega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno. Pravosodni organi, ki so financirani iz tega proračuna/ nakazujejo lastne prihodke v proračun občine po ključu, ki je dogovorjen za financiranje. 14. člen Iz razporejenih prihodkov v določenih zneskih v posebnem delu proračuna se dodeljujejo sredstva na ustreme račune naslednjim uporabnikom: — upravnim organom občine, mesta in regije, — pravosodnim organom, — družbenopolitičnim organizacijam in društvom, — krajevnim skupnostim, — skladam in posebnim računom. Sredstva za redno dejavnost s nakazujejo mesečno za nazaj, za posebne namene pa skladno s potrebami, v okviru odobrenih zneskov. Sredstva navedena v 3., 4. in 13. členu se uporabljajo neposredno iz proračuna. 15. člen Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet. Izplačila iz sredstev za delo delovnih teles skupščine in izvršnega sveta se opravi na podlagi naloga odredbodajalca. IG. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča. — o prenosu sredstev med posameznimi postavkami občinskega proračuna, — o uporabi sredstev rezerv do višine 1,000.000 din za izdatke iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78), — o uporabi sredstev »tekoče proračunske rezerve« za namene, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvideno zadostnih sredstev, — o začasni uporabi sredstev rezerv, če prihodki pritekajo neenakomerno, vrniti se morajo do konca leta 1980. 17. člen Sredstva, M so bila po odloku o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Šiška v prvem trimesečju leta 1980 (Uradni list SRS, št. 38/79) dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določil tega odloka in v okviru odobrenih sredstev proračuna za leto 1980. 18. člei Pregled in razpored prihodkov proračuna je sestavni del proračuna. 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 198f dalje. St 1-400-04/80 Ljubljana, dne 26. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r. Pregled In razpored prihodkov proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1980 Vrsta Prihodki prihodka Skupaj Štev. glav. Razpored prihodkov namena Skupaj A Prihodki B Razpored prihodkov 1 Davki iz osebnega dohodka 01 Dejavnost organov družbenopolitič- in na dohodek 147,980.000 ne skupnosti 89,832.000 2 Prometni davki, davek na premoženje 02 Ljudska obramba 4,778.000 in davek od premoženja 108,630.000 03 Dejavnost družbenopolitičnih orga- 3 Takse 5,770.000 nizacij in društev 10,938.000 6 Prihodki po posebnih predpisih 4,390.000 04 Negospodarske Investicije 44,050.000 6 Prihodki upravnih organov in razni 06 Znanstvena dejavnost 3,650.000 drugi prihodki 7,470.000 07 Kultumo-prosvetna dejavnost 600.000 8 Krediti in vezana sredstva — 08 Socialno varstvo 8,409.000 9 Prenešena sredstva — 09 Zdravstveno varstvo 50.000 v/ 10 Komunalna dejavnost 9,890.000 11 Krajevne skupnosti 12,300.000 12 Odstopljeni prihodki mestu 38,613.000 s' 16 Gospodarski posegi 17,314.000 s' 17 Nerazporejeni prihodki — tekoča proračunska rezerva 31,460.000 s' 18 Rezervni sklad in izločena sredstva 2.356.000 Skupaj prihodki 274,240.000 Skupaj razporeditev prihodkov 274,240.000 527. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29-301/65, 7-20/70 in 7-78/72), 2. in 9. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-416/74 in 4-199/78) in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Siska na 28. seji zbora združenega dela in 25. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1980 sprejela ODLOK o spremembah odloka o komunalnih taksah 1. člen V odloku o komunalnih taksah na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št.45-466/70, 16-451/71, 7-97/73 in 31-900/74), ki ga je Skupščina občine Ljubljana Šiška z odlokom o nadaljnji uporabi nekaterih odlokov Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 1-45/75) sprejela kot svoj odlok, se pravi odstavek tarifne številke 2 spremeni tako, da sd glasi: Za začasno prebivanje turistov in potnikov na območju občine se plačuje: — od nočnine — 10 din, — qd nočnine v campingih, študentskih domovih ta zasebnih sobah — 5 din. 2. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 3. člen Veterinarska postaja Posavje in obratna veterinarska ambulanta sta dolžni pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih. 4. člen Veterinarska postaja in obratna veterinarska ambulanta, ki opravljata preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morata voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave. Veterinarska postaja in obratna veterinarska ambulanta morata spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. II. PREVENTIVNI UKREPI 2. člen 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje. St. 1-420-03/80 Preventivno cepljenje psov starih več kot štiri mesece proti steklini* se mora opraviti do 30. aprila 1980. Psi, položeni do 31. avgusta 1980, morajo biti cepljeni proti steklini v decembru 1980. Ljubljana, dne 26. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r. 528. Na podlagi drugega odstavka 2. člena odredbe o Preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih Preiskavah v letu 1980 (Uradni list SRS, št. 1/80) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na 121. 5 dinarjev«, — v točki 2. se pri pivu stopnja »30 e/e« nadomesti s stopnjo »35 °/o« in pri od drugih alkoholnih pijač se stopnja »45 %>« nadomesti s stopnjo »60 %>«, — v točki 3. se pri od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50 %> iz domačih surovin, računano po vrednosti, stopnja »50 °/o« nadomesti s stopnjo »70 °/o«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1980. St. 010-3/80-01 Ljubljana, dne 25. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. 532. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65 in 7/70) ter 187. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list „SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela 24. marca 1980 in zbora krajevnih skupnosti dne 24. marca 1980 sprejela ODLOK o spremembah odloka o komunalnih taksah 1. člen V odloku o komunalnih taksah na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 45/70, 16/71, 7/73 in 3l/74), ki ga je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje z odlokom o nadaljnji uporabi nekaterih odlokov Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 39/74) sprejela kot svoj odlok, se prvi odstavek tarifne številke 2 spremeni tako, da se glasi: »Za začasno prebivanje turistov in potnikov na območju občine se plačuje: din — od nočnine 10 — od nočnine v campingih, študentskih domovih in zasebnih sobah 5 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-nem Hstu SRS in se uporablja od 1. januarja 1981. St. 010-4/80-01 T 'ubijana, dne 25. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. 533. Na podlagi drugega odstavka 2. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št 23/79), 220. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) in 8. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ter občinskih upravnih organih in strokovnih službah (Uradni list SRS, Št. 15/79) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na 82. seji 4. marca 1980 sprejel SKLEP 1 Ugotovi se, da je gradnja Smartinske ceste na odseku Kajuhove ceste do severne obvoznice, ki je predvidena z odlokom o spremembi in dopolnitvi odloka o programu izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v 10-letnem obdobju (Uradni list SRS, št. 3/79) ter odlokom o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6/66) v splošnem interesu. Gradnja bo potekala po naslednjih parcelah: k. o. Bežigrad pare št. 1533 uporabnik Babič Franc, Kajuhova 8 pare. št. 1532 uporabnik Zakrajšek Feliks in Zakrajšek Helena, Kajuhova 6 pare. št. 1530/2 uporabnik Mihevc Rafaela, Kajuhova 4 pare. št. 1529 uporabnik Vukosav Olga in Mihevc Rafaela, Kajuhova 6 pare. št. 1530/1 uporabnik Vukosav Olga in Vukosav Stanko, Kajuhova 4 pare. št. 1527 uporabnik Berčan Ivan in Berčan Milka, Kajuhova 2 pare. št. 1528 uporabnik Berčan Ivan in Berčan Milka, Kajuhova 2 pare. št. 1526 uporabnik Ćelija Frančiška, Vzajemna 1 pare. št. 1525 uporabnik Vlaj Alojzija, Tržaška 41 pare. št. 1452 uporabnik Grdadolnik Jože, Vzajemna 2 pare. št. 1491 uporabnik Megrad GP, Smartinska 64 b pare. št. 1479 uporabnik Petrol, Vošnjakova 2 k. o. Brinje pare. št. 825 uporabnik in lastnik Nemec Rafaei, Kodrova 1, Nikolič Dušan in Zorica, Beograd, Martič 18 pare. št. 824 uporabnik Mrčun Franc, Ljubljana, Smartinska 141 pare. št 809 uporabniki in lastniki: Sventner Olga, Šventner Ana, Sventner Frančiška, Sventner Marija, Sventner Slavko, Sventner Helena, Sventner Branko, Sventner Iva, vsi Ljubljana, Smartinskaf 139 pare. št 810/1 in pare. št. 810/3 uporabnik Jemec Franc, Ljubljana, Smartinska 137 pare. št. 807 in pare. št. 807/1 uporabnik Ambrož Izidor, Ljubljana, Smartinska 135 pare. št. 808/1 imetnik pravice uporabe Slovenija ceste Ljubljana, Titova 38 pare. št. 802/5, pare. št. 801, pare. št. 799/3 uporabnik Sever Anica, Ljubljana, Smartinska 133 pare, št. 800 uporabnik Zvonar Stanislava, Ljubljana, Smartinska 131 pare. št. 779/4 uporabnik Počivaršek Jože, Križna 23 c, Ljubljana < pare. št 779/10 uporabnik Hudoklin Marjan, Ljubljana, Križna 1 pare. št. 780/2 imetnik pravice uporabe Železniško gospodarstvo Ljubljana pare. št. 753 in pare. št. 754 uporabnik Vrhovec Ana, Ljubljana, Bohoričeva 8 in Vrhovec Jože, Ljubljana, Gorkičeva 16 pare. št. 713 lastnik Radonič Ana, Ljubljana, Jegličeva 10 pare. št. 757 uporabnik Ribar Veronika, Novakova 1, Ljubljana, Selan Marija, Smartinska 105, Ljubljana, Bezjak Martina, Smartinska 105, Ljubljana, Mercator, Ljubljana, Aškerčeva 3 pare. št. 760 uporabnik Ribnikar Natja, Štrekljeva 8, Ljubljana, Ribnikar Tomaž, Ilirska 32, Ljubljana pare. št. 748/1 uporabnik Medved Milka, Ilirska 3, Ljubljana pare. št. 762 in pare. št. 761 uporabnik Babnik Franc in Apolonija, Ljubljana, Smartinska 109 pare. št. 777, pare. št. 776 in pare. št. 775 uporabniki in lastniki: Wostner Bronhilda, Drovenik Karla, Ljubljana, Smartinska 127, Bitenc Heda, Ljubljana, Mariborska 25, Grubišič Olga, Argentina, Kajevska Nada, Skopje, Ognjen Priča 17, Drovenik Frančiška, Kresnice 16 pare. št. 807/6 uporabnik Ambrož Izidor, Ljubljana, Smartinska 135 k. o. Moste pare. št. 80 uporabnik Zajc Ivan, Šmartno ob Savi, 19 , pare. št. 46/4 imetnik pravice uporabe Državni sekretariat za NO pare. št. 81 uporabnik Florjane Ivan, Hrastje 3 pare. št. 83, pare. št. 1292/1, pare. št. 1293, pare. št. 91/1 — imetnik pravice uporabe Žito Ljubljana, Smartinska 154 pare. št. 73 in pare. Št. 74 — uporabnik in lastnik Podboršek Josip in Ana, Ljubljana, Smartinska 187 pare. št. 47/2, pare. št. 50/2, pare. št. 51/2, pare. št. 55/2, pare. št. 32/2, pare. št. 195/2, pare. št. 36/2, pare. št. 35/1, pare. Št. 32/1, pare. št. 7/3, pare. št. 195/4, pare. št. 213, pare. št. 214, pare. št. 219, pare. št. 218, pare. št. 220, pare. št. 234, pare. št. 235, pare. št. 232, pare. št. 233, pare. št. 1207/3 imetnik pravice uporabe Gradis Ljubljana pare. št 93/1 uporabnik Maček Ivan, Matija in Frančiška, Šmartno ob Savi 6, Maček Janez, Zabreto-va 4 pare. št. 178, pare. Št. 95/1, pare. št. 154, pare. št. 155, pare. št. 156/1, pare. št. 157/1, pare. št. 159, pare. št. 160, pare. št. 161, pare. št. 175/1, pare. št. 177, pare. št. 186'5, pare. št. 198/1 imetnik pravice uporabe Javna skladišča Ljubljana, Smartinska 152 pare. št. 175/2 imetnik pravice uporabe Petrol Ljubljana, Vošnjakova 2 pare. št. 48 uporabnik in lastnik Bevc Sonja in Blas Jožica, obe stanujoči v Ljubljani, Smartinska 163 pare. št. 49 uporabnik Bevc Stanislav in Jožefa, Ljubljana, Kopna pot 5 pare. št. 11 uporabnik in lastnik Mam Ignac in Ivanka, Ljubljana, Cesta v Obrije 1 pare. št. 8/1, pare. št. 1284, pare. št. 1285, pare. št. 1286, pare. št. 1287, pare. št. 1289, pare. št. 1288, pare. št. 252, pare. št. 261 imetnik pravice uporabe Emona Ljubljana, Miklošičeva 4 pare. št. 199 in pare. št. 200 uporabnik in lastnik Smerke Branko in Ivanka, Ljubljana, Smartinska 136 pare. št. 202 in pare. št. 203 uporabnik in lastnik Brumen Marija in Grad Frančiška, Ljubljana, Smartinska 136 a pare. št. 208 in pare. št. 209 uporabnik in lastnik Stenko Franc, Ljubljana, Smartinska 132 pare. št. 210 uporabnik in lastnik Potočar Ivanka, Ljubljana, Smartinska 130 pare. št. 247 uporabnik Menar Janez, Lužiška 74, Ljubljana pare. št. 238 in pare. št. 248 uporabnik Studen Marija, Cesta v Obrije 23, Ljubljana pare. št. 250 in pare. št. 251 uporabnik Marolt Jožefa, Cesta v Obrije 17, Ljubljana pare. št. 272 in pare. št. 271 — uporabnik Stropnik, Zlata, Ljubljana, Smartinska 100 pare. št. 270 uporabnik Intihar Alojz, Ljubljana, Cilenškova 1 pare. št. 275 uporabnik Petrovič Ana, Ljubljana, Cilenškova 16 pare. št. 276 in pare. št. 277 imetnik pravice uporabe Vzgojno varstveni zavod Janeza Levca, Ljubljana, Karlovška 18 k. o. Stožice pare. št. 1803/9, pare. št. 1803 in pare. št. 1803/10 lastnik Zavodnik Janez, Avsečeva 2, Ljubljana k. o. Šmartno ob Savi pare. št. 135 uporabnik Keber Anton, Cesta v Šmartno 31, Peršin Zlata, Privoz 11, Petrovič Marija. Cilenškova 38 in Keber Vesna, Tomažičeva 7 pare. št. 126/2, pare. št. 126/3 uporabnik in lastnik Zupančič Jože, Ljubljana, Smartinska 187 pare. št. 125 uporabnik Bolta Franc, Cesta v Šmartno, Ljubljana pare. št. 124 lastnik Bolta Franc, Cesta v Šmartno 27, Ljubljana pare. št. 119/1 lastnik Podboršek Ladislav, Cesta v Šmartno 25, Ljubljana pare. št. 118 lastnika Podboršek Ladislav, Cesta v Šmartno 25 in Avšič Janko, Cesta v Šmartno 5 pare. št. 115 lastnik Avšič Janko, Cesta v Šmartno 5 pare. št. 114, pare. št. 113/1 — Zajc Frančiška, Cesta v Šmartno 21 pare. št. 109, pare. št. 108 — lastnik Kolmanič Ivanka, Cesta v Šmartno 21 pare. št. 107, pare. št. 475 — lastnik Ambrož Stanislav, Cesta v Šmartno 17 pare. št. 474/2, pare. št. 468 lastnik Retelj Ana, Cesta v Šmartno 19 pare. št. 473/4, pare. št. 472/3, pare. št. 472/1 lastnik Kuret Frančiška, Smartinska 160, Ljubljana pare. št. 472/2 lastnik Kuret Peter, Smartinska 162, Ljubljana pare. št. 471, pare. št. 470 lastniki Lekše Alojz, Fabjanijeva 37, Ljubljana, Lekše Jožica, Reboljeva H in Strnad Anica, V. Loka 35, Dragomer pare. št. 469/1 lastnik Zajec Josip, Šmartno ob Savi 156. 2 Na podlagi tega sklepa je dopustna razlastitev zemljišča, navedena pod 1, v smislu zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe. St. 010/1-80 Ljubljana, dne 4. marca 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Jože Kavčič 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 534. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. marca 1980 sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980 1. člen S tem odlokom se določajo proračunski prihodki in zagotavlja financiranje družbenih potreb v občini Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980. 2. člen Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1980 znašajo 243.695.000 din od tega — za razporeditev po posebnem delu proračuna 214.094.000 — za združevanje sredstev v Ljubljani 29.601.000 3. člen Občina Ljubljana Vič-Rudnik namenja del prihodkov za intervencije v gospodarstvo. Službo družbenega knjigovodstva pooblašča, da ob vsakokratni Praznitvi proračunskih prihodkov izloči pred delitvijo Prihodkov za mesto procent od naslednjih prihodkov: — 52,85 %> davka od osebnega dohodka delavcev — 17,10»/. davka od osebnega dohodka samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti — 19,30»/. davka od osebnega dohodka samostojnega opravljanja intelektualnih storitev — 0,80 °/o davka od osebnega dohodka avtorskih Pravic, patentov in tehničnih izboljšav — 4,49 »A posebnega občinskega davka od prometa nlkoholnlh pijač. 4. člen Občina Ljubljana Vič-Rudnik odstopa mestu Ljub-tana del proračunskih prihodkov. Odstopljene pri-netke mesto na podlagi dogovora s svojim proračunom združuje in razporeja za financiranje skupnih rnestnih zadev in za financiranje dogovorjenih obveznosti in nalog. Občina Ljubljana Vič-Rudnik pooblašča Službo ružbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznlt-x 1 z_birnih računov odvaja v proračun mesta potem, ko se izločijo sredstva iz višjih obremenitev, v višini 14,35*/» od vseh tekočih prihodkov in jih nakazuje največ d<^ zneska 29,601.000 dinarjev. 5. člen V rezervni sklad se vlaga 1 odstotek od vseh tekočih prihodkov, razen prihodkov v členu 4., ki jih obračunava mesto. 6. člen Iz razporejenih prihodkov se v zneskih, določenih v posebnem delu proračuna dodeljujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: — organom občine in regije, — družbenopolitičnim organizacijam in društvom, — krajevnim skupnostim, — skladom in posebnim računom. Sredstva za redno dejavnost« organov in organizacij se nakazujejo mesečno za nazaj, za posebne namene pa skladno s potrebami v okviru odobrenih sredstev. 7. člen Organizacije, skupnosti in organi morajo sredstva, ki so jim bila zagotovljena iz proračuna občine uporabljati za namene, za katere so jim bila dana, skladno s predpisi o njihovi uporabi oziroma o razpolaganju z njimi. Upravni organ in drugi uporabniki sredstev morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki So jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun proračuna občine prevzeti obveznosti, ki presegajo zneske, določene za leto 1980, razen če se s posebnim aktom skupščine občine določi drugače. v Če skupščina občine ugotovi, da se splošne družbene potrebe na njenem območju ne zadovoljujejo ali da se naloge ne izvršujejo v skladu s splošnimi interesi zaradi nesmotrne razporeditve sredstev v finančnih načrtih organov oziroma organizacij, bo sprejela ukrepe, s katerimi določi razporeditev oziroma uporabo teh sredstev skladno z nameni, za katere so bila sredstva dana. ■ 8. člen Upravni organ skupščine občine samostojno razpolaga s sredstvi, tu jih ustvari z lastno dejavnostjo. Za zakonito uporabo sredstev, ki so upravnim organom občine razporejena iz proračuna, je odgovoren za zadeve uprave občine pristojen podpredsednik izvršnega sveta, kot odredbodajalec. 9. člen Sredstva uporabnikov, ki so navedena v 5. členu tega odloka, se uporabljajo neposredno iz proračuna. Razporejanje in prenašanje sredstev iz proračuna v na posamezne nosilce in uporabnike je mogoče izvajati do konca proračunskega leta 1980. Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine. 10. člen Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da sredstva, ki so v bilanci občinskega proračuna, namenjena za financiranje krajevnih skupnosti, ustrezno razporedi oz. prerazporedi med sedaj obstoječe in novo nastale krajevne skupnosti. Izvršni svet skupščine občine pri razporeditvi sredstev v skladu s prejšnjim odstavkom upošteva merila, po katerih dodeluje sredstva za financiranje krajevnih skupnosti. 11. člen Če prihodki ne pritekajo tako, kot je predviden v proračunu, lahko izvršni svet začasno zmanjša znesek sredstev, ki so v proračunu razporejeni v posamezne namene, največ za 10 “A ali pa začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena na posebne namene. V primeru, da se med proračunskim letom ugotovi, da za posebne namene razporejena sredstva ne bodo porabljena, lahko izvršni svet prenese neporab-^ Ijena sredstva v proračunsko rezervo. 12. člen O uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoča proračunska rezerva) odloča izvršni svet občinske skupščine. Sredstva, dodeljena iz tekoče proračunske rezerve, se uporabljajo za splošne družbene potrebe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvidevati ali zanje ni bilo predvidenih zadostnih sredstev. 13. člen če neenakomerno pritekajo obračunski prihodki, odloči izvršni svet, da začasno uporabi sredstva rezerv, ki pa morajo biti vrnjena iz prihodnjega pritoka sredstev, najpozneje do konca leta 1980. 14. člen Skupščina občine pooblašča izvršni svet, da sme tudi odločati o uporabi sredstev rezerve do višine 500.000 din za izdatke, nastale kot posledica izrednih okoliščin, za katere sredstva niso zagotovljena v proračunu (poplave, suše, požar, potres in podobno' 15. člen Sredstva, ki so bila po odloku o začasnem financiranju proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980 dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, se poračunajo v smislu določil tega odloka in v okviru odobrenih sredstev proračuna za leto 1980. 16. člen Splošni in posebni del proračuna je sestavni del „vga odloka. Pregled in razpored prihodkov proračuna za leto 1980 se objavi skupno in istočasno s tem odlokom v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije. 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, za obračunavanje sredstev pa se uporablja čas od 1. januarja 1980 dalje. St. 400-6/80 Ljubljana, dne 26. marca 1980. 4 Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič L r. Pregled prihodkov in razpored prihodkov proračuna za leto 1980 Vrsta prihodka Prihodki ir Skupaj St. gl. namena Razpored prihodkov Skupaj 1 Davki iz oseb. dohodka in na dohodek 2 Prometni davek na premoženje in na dohodek od premoženja 3 Takse 5 Prihodki po posebnih predpisih 6 Prihodki upravnih organov in drugi prihodki Skupaj 162,020.000 69,710.000 3.950.000 2.675.000 5.340.000 243,695.000 01 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 02 Ljudska obramba 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 04 Negospodarske investicije 07 Kulturno prosvetna dejavnost 08 Socialno skrbstvo 09 Zdravstveno varstvo 10 Komunalna dejavnost 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 12 Financiranje skupnih mestnih zadev 16 Intervencije v gospodarstvu 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz preteklih let 18 Krediti, vezana in izločena sredstva Skupaj ______ 81,184.800 5,522.300 11.151.100 29.449.500 1,200.000 11.369.100 850.000 12,316.700 13.665.500 29,601.090 17.616.000 27.889.000 1,880.000 243,695.000 LOGATEC 535. Izvršni svet SO Logatec Izdaja na podlagi 164. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) in 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980 (Uradni list SRS, št 1/80) ter v skladu z njenimi določbami in določbami zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980 na območju občine Logatec I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi ugotovljene živalske kužne bolezni mora veterinarska organizacija, ki je po predpisih verificirana za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni: Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje, DE Vrhnika, opravi v letu 1980 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. ( 2. člen Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje, DE Vrhnika je dolžan pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ Veterinarske inSpekcije. O opravljenem delu mora poročati pristojnemu organu na predpisanih obrazcih. * 3. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 4. člen Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje, DE enota Vrhnika, ki opravlja preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave mora voditi evidenco o datumu cepljenja, oziroma preiskave, o imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva, ter o rezultatih,'cepljenj a in preiskav. 5. člen Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje, DE Vrhnika mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcija H. PREVENTIVNI UKREPI 6. člen Preventivno cepljenje goved, kopitarjev in ovac Proti vraničnemu prisadu se mora opraviti: — v naseljih Laze, Jakovica in Grčarevec. Cepljenje se opravi dvakrat letno — spomladi do 3o- 4. 1980 in jeseni do 31. 10. 1980. 7. člen Preventivno cepljenje psov starih več kot štiri me-sece proti steklini se mora opraviti do 30. 4. 1980. Psi poleženl do 31. 8. 1980, morajo biti cepljeni Proti steklini v decembru 1980. 8. člen Proti prašičji kugi je potrebno preventivno cepiti rasiče v večjih aglomeracijah (10 plemenskih svinj roma 50 pitancev) in prašiče, ki se hranijo s polami ali z odpadki živalskega izvora 9 9. člen ... ^roti slinavki in parkljevki je treba zaščitno ce-,. * osnovno govejo čredo OZD, s polivaletno vakcino 10. člen V letu 1980 do 30. 6. 1980 je treba dokončati splošno tuberkulinizacijo govedi. Prav tako je potrebno opraviti tuberkulinizacijo osnovne goveje črede OZD, ter sanacijo okuženih dvorišč do 31. decembra 1980. 11. člen , Glede na brucelozo je treba preiskati: — z mlečno obročkasto preizkušnjo krave v hlevih individualnih proizvajalcev mleka in sicer enkrat letno. — z enkratnim serološkim pregledom krvi osnovno govejo čredo OZD. 12. člen Na pršičavost in nosemavost je treba preiskati čebelje družine, M se vozijo na pašo. Čebelje družine, ki so bile na paši v letu 1979 v drugihi republikah je treba pregledati tudi na varoato-zo. * Preiskave morajo biti opravljene do 30. aprila 1930. 11. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba preneha veljati odredba št. 010-3/79-IS z dne 2. marca 1979. 14. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-5/80-3/1 Logatec, dne 10. marca 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec Peter Petkovšek, inž. 1. r. MOZIRJE 536. Na podlagi 5. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 23/76) in na podlagi 2. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 2-7/74) sta Izvršna sveta Skupščine občine Mozirje In Skupščine občine Kamnik sprejela ODREDBO o poimenovanju regionalne ceste Kamnik—Černivec—Gornji grad—Savinjska dolina I Regionalna cesta Kamnik—Černivec—Gornji grad —Savinjskh dolina se v spomin na vojne dogodke v času NOB poimenuje z imenom »Cesta II. grupe odredov«. II Cesta, ki se poimenuje, povezuj e. občini Kamnik in Mozirje, zato sprejme odredbo o poimenovanju v enakem besedilu tudi občina Mozirje m Pristojni upravni organ občinske skupščine izvrši določila te odredbe glede označitve te ceste skladno z določili zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 38/62 in 12/67). IV Ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o poimenovanju regionalne ceste Gornji grad—Černivec—Orna, št. 34/12/78-0, objavljena v Uradnem listu SRS, št. 28/78. V Ta odredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 34-20/71 Mozirje, dne 13. avgusta 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje Anton Vrhovnik L r. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Tone Pengov 1. r. 537. V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Mozirje na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 13. marca 1980 sprejela SKLEP o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški I Preživnine, določene do vključno 31. decembra 1978, se zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški povišajo za 24 odstotkov in to od 1. marca 1980 dalje. n Preživnine, določene v letu 1979, se od 1. marca 1980 dalje povišajo za sorazmeren del prej navedenih odstotkov, glede na čas kdaj so bile določene in sicer če so določene: /. do konca januarja 1979 za 24 do konca februarja 1979 za 22 do konca marca 1979 za 20 do konca aprila 1979 4 za 18 do konca maja 1979 za 16 do konca junija 1979 za 14 do konca julija 1979 za 12 do konca avgusta 1979 za 10 do konca septembra 1979 za 8 do konca oktobra 1979 za 6 do konca novembra 1979 za 4 do konca decembra 1979 za 2 III Sklep začne veljati z dnem objave. Mozirje, dne 13. marca 1980. Predsednica Skupščine ^Občinske skupnosti socialnega skrbstva Mozirje Franja Suhorepec 1. r. SLOVENSKE KONJICE 538. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 6. in 10. Členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/74, 5-180/76, 10-381/76, 31-1393/76 in 8-483/78) 163. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 12. marca 1980 sprejela ODLOK e dopolnitvi odloka e davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov — prečiščeno besedilo (Uradni list SRS, št. 13-983/78 in 1-119/79) se zadnji odstavek 27. člena spremeni in se glasi: »Davka po stopnja 1., 2. in 3. točke tega člena se ne plača: — od dohodkov priložnostnega zbiranja odpadnega materiala, — od dohodkov od obiranja hmelja, ribeza in jabolk, — od dohodkov domače obrti, če gre za ročno delo, — od dohodkov zbiranja in prevoza mleka in pluženja snega. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v ■Uradriem listu SRS. St. 421-3/80-1 Slovenske Konjice, dne 12. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Franc Ban 1. r. 539. Skupščina občine SloVenske Konjice je po 1. členu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v pr°"' metu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72, 55-491/72, 28-377/73, 36-547/75, 58-793/75, 7-84/77, 61-2401/78 in 26-434/79), zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SRS, št. 54-403/72. 14-119/73-45-382/73, 29-1448/75, 15-651/76, 31-1394/76, 18-1149,7'7-23-1469/77 in 28-1631/78), na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 12. marca 1980 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve (prečiščeno besedilo) 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (prečiščeno besedilo) Uradni list SRS, št. 13-984/78 Tarifa — Tar. št. 3 se v četrti alineji »— od piva znesek 30*/»« nadomesti z zneskom »40 °/»«. V šesti alineji »— od drugih alkoholnih pijač znesek 43 %>« nadomesti z zneskom »45 Vo«, 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan' po objavi v Uradnem listu SRS. St. 421-1/80-1 Slovenske Konjice, dne 12. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Franc Ban 1. r. 540. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 9. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, 27-255/72 in 8-470/78 in 163. Členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni Lst SRS, št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 12. marca 1980 sprejela O D I. O K o spremembi odloka o urbanističnem redu občine Slovenske Konjice 1. člen V odloku o urbanističnem redu občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 29-1570/75) se drvgi odstavek 6. člena črta. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-2/80-1 Slovenske Konjice, dne 12. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Franc Ban 1. r. 541. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 8. členu zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5-283'80), ter 163. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 2-876’78), na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 12. marca 1980 na pred-°g Krajevne skupnosti Zreče sprejela ODLOK 0 imenovanju ulic v naseljih Zgornje Zreče, Spodnje Zreče in Nova Dobrava, v Zrečah 1. člen Odcep regionalne ceste od magistralne ceste pri gostilni ULipi, ki se nadaljuje po trasi glavne ceste skozi naselje Nova Dobrava do hišne številke 26 last Orož Ivana in nadaljuje po predvideni trasi Ceste na Roglo do odcepa Ceste na Gornje se imenuje Cesta na Roglo 2. člen Cesta od križišča Ceste na Roglo pri hiši št. 1 last Mauhar Vilija, poteka ob trasi opuščene železnice mimo trgovskih lokalov in se pri stanovanjski hiši Gozdnega gospodarstva Kovaška cesta 32 spoji s Cesto na Roglo se imenuje Kovaška cesta 3. člen Odcep lokalne ceste na mostu prek Dravinje mimo objektov Unior nove industrijske cone do križišča cest na Gračič in na Rađano vas se imenuje Rudniška cesta 4. člen Lokalna cesta od Kovinarske šole do knzisca z Rudniško cesto pri hiši last Kos Avgusta, Rudniška cesta 1 se imenuje Dravinjska cesta • 5. člen Odcep lokalne ceste od Dravinjske ceste mimo hišne Številke 1 Cesta pod hribom, last Borlak Vide, do hišne številke Cesta pod hribom 13, last Turnšek Ivana, se imenuje Cesta pod hribom 6. člen *' Odcep ceste od lokalne ceste pri Kovinarski šoli, ki pelje proti naselju Zlakova, do hišne številke 9 Zlakovška cesta, last Naglič Srečka, se imenuje Zlakovška cesta 7. člen Odcep lokalne ceste pri hiši številka 1 Ilirska pot, last Korošec Jožeta, mimo Vinter Karla do nove hišne številke Ilirska pot 11, last Jereb Franca, se imenuje Ilirska pot 8. člen Odcep lokalne ceste od industrijskih objektov Unior, pri mostu čez Dravinjo, ki poteka mimo industrijskih objektov Comet do priključka na Kovaško cesto, pri hišni številki 30, last Vertnik Ivana se imenuje Tovarniška cesta 9. člen Odcep lokalne ceste od Tovarniške ceste, pri hiši številka 4, last Taler Jankota, ki pelje mimo hiše Vi- nogradniška cesta 1, last Mastnak Maksa do hišne številke Breg 7, last Kropf Vilija, se imenuje Vinogradniška cesta 10. 81en Odcep ceste od Kovaške ceste pri Zdravstveni postaji, prek mosta čez Dravinjo, do hišne številke Borisa Vinterja št 11, last Umnik Ivana, se imenuje Ulica Borisa Vinterja 11. člen Odcep od ceste pri hišni številki Borisa Vinterja 11, last Umnik Ivana, ki vodi po pobočju hriba, mimo hiše Strma cesta številka 1 last Pirnat Staneta, do hiše Strma cesta št. 4, last Korošec Pavla, se imenuje Strma cesta 12. Člen Odcep ceste od Ceste na Roglo, ki poteka prek ostrega ovinka, do hiše Cesta na Gorenje št. 3, last Založnik Martina, se imenuje Cesta na Gorenje 18. člen Odcep lokalne ceste od glavnega vhoda Unior, ki poteka mimo Osnovne šole Borisa Vinterja do Kovaške ceste, pri hiši številka 29, last Hren Antona, se imenuje Šolska cesta 14. člen Odcpp lokalne ceste pri objektih Unior, ki pelje mimo sporiienika talcem in hiše Cesta talcev št. 6, last Podvršnik Antona, do hiše Cesta talcev št. 10, last Preložnik Jožeta, se imenuje Cesta talcev 15. člen Odcep ulice od Ceste na Roglo, pri hiši Cesta na Roglo št. 23, last Stuklek Rudolfa do Ulice bratov Mernik, se imenuje Ulica Pohorskega bataljona 16. člen Odcep ulice od Ceste na Roglo pri hiši številka 6, last Orož Henrika do nove stanovanjske hiše Sarhova ulica št. 21, last Moljk Slavka, se imenuje Sarhova »lica 17. člen Odcep ulice, ki pelje od hiše Ulica bratov Mernik 1, last Črešnar Vilija, mimo hiše Ulica bratov Mernik št. 9, last Kajžer Stankota in po novi trasi mimo hiše številka 4, last Petre Mirkota, prek opuščenega igrišča do hiše številka 6, last Matavi Petra do Sarhove ulice pri hiši Ulica bratov Mernik št. 21, last Orož Franca, se Imenuje Ulica bratov Mernik 16. člen Odcep ulice Ceste na Roglo pri hiši Vodnikova Ulica 1, last Padežnik Franca, ki pelje mimo hiše Vodnikova ulica št. 3, last Jereb Ivana do Ulice Pohorskega bataljona, se imenuje Vodnikova ulica l»i člen Odcep ulice od Ulice bratov Mernik pri hiši Prešernova ulica 2, last Pliberšek Franca do hiše Prešernova ulica 10, last Kroneker Stefana, se imenuje Prešernova ulica 20. člen Odcep ulice od Ulice bratov Mernik pri hiši Cankarjeva ulica 1, last Obrotnik Martina do hiše Cankarjeva ulica 6, last Kotnik Jožefa, se imenuje Cankarjeva ulica 21. člen Odcep ceste od Ulice bratov Mernik pri hiši, last Petre Mirkota, do mostu prek potoka Koprivnica, se imenuje Jamniška cesta 22. člen Odcep ulice od Ceste na Roglo pri stanovanjskem bloku Pohorska ulica št. 1, do stanovanjske hiše Pohorska ulica št. 18, last Zagomilšek Antona, še imenuje Pohorska cesta • 28. člen Odcep ulice od Ceste na Roglo pri stanovanjskem bloku Mladinska ulica Št. 1, do priključka na Ulico bratov Mernik, pri hiši št. 1, last Črešnar Vilija, se imenuje Mladinska ulica 24. člen Ulica, ki spaja Mladinsko in Pohorsko ulico, se imenuje • Staj erska ulica 25. člen Odcep ceste od CCste na Roglo pri hiši št. 55, last Orož Ivana, ki poteka mimo vodohramov do hiše Vodnikova cesta Št. 1, last Hrovat Petra, se imenuje Vodovodna cesta 26. člen Ceeta, ki se odcepi v križišču pri hiši Cesta na Roglo 58, last Orož Ivana in poteka mimo hiše Obvozna cesta 1, last Tinče Franca do križišča cest pri vodovodni črpalki, se Imenuje Obvozna cesta 27. člen Predel, ki leži med Rudniško cesto in na vzhodu meje katastrske občine Rađana vas in meje občine, do hiSe Brinjeva gora št. 16 last Falnoga Jožefa in poteka proti jugu po obstoječi cesti do Ilirske poti, se imenuje Brinjeva gora 28. člen Hribovit predel, kl leži nad Strmo cesto, Tovarniško cesto, Vinogradniško cesto, Zlakovško cesto in v podaljšku Ilirske poti do hiše Brinjeva gora št. 16, last Falnoga Jožefa in nato poteka po občinski meji do hiše Breg št. 11, last Naglič Stanka in se zaključi po stari občinski cesti pri hiši Cesta na Gorenje 3, last Založnik Martina, se imenuje Breg 29. člen Hribovit predel zahodno od uličnega sistema, ki 6a v celoti zaokrožuje meja katastrske občine Zreče, se imenuje Bork 30. člen Cesta, ki se odcepi od Ceste na Roglo, pri hiši št. 2, last Kuk Franca in poteka proti vzhodu do hiše št 15, last Lipuš Antona, se imenuje r Obrtniška cesta 31. člen Grafični prikaz ulične mreže za naselje Zreče je priloga in sestavni del tega odloka. 32. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 06-1/78-1 Slovenske Konjice, dne 12. marca 1980. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Franc Ban 1. r. ŠENTJUR FRI CELJU 542. Na podlagi 4. točke 1. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) in 37. in 38. člena zakona e varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list RS, št. 18/77 in 2/78) ter prvega odstavka 9. točke edredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SRS, št. 25/78) in 150. enu statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list ,RS, št. 20/74) je Izvršni svet Skupščine občine Sent-ur pri Celju na seji dne 18. marca 1980 sprejel ODREDBO o nkrepih za preprečevanje stekline v občini Šentjur pri Celju 1. člen c Območje občine Šentjur pri Celju severno od avto-,es c Uoče—Arja vas se proglaša za neposredno ogro-Zen° s steklino. 2. člen Da bi se preprečila steklina, se na neposredno ogroženem območju sprejmejo naslednji ukrepi: 1. Odreja se kontumac psov in mačk ter prepove lov s psi. 2. V času kontumača morajo biti psi privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom Mačke morajo biti v času kontumaca zaprte. 3. Obvezno je zaščitno cepljenje proti steklini vseh psov, ki so dopolnili 4 mesece starosti in kateri do sedaj niso bili zaščitno cepljeni. 4. Zaščitno cepljenje psov proti steklini opravijo delavci Veterinarskega zavoda Celje — PE Šentjur. 5. Na neposredno ogroženem območju je treba pokončati: — neregistrirane in necepljene pse, — potepuške pse in mačke, — vse pse in mačke, katerih posestniki se ne drže predpisanega kontumaca. 6. Odredi se pokončavanje zveri in pižmovk. 7. Pokončavanje zveri, pižmovk, psov in mačk so dolžni izvršiti veterinarsko-higienska služba in lovske organizacije. 3. člen Trupla pokončanih zveri in pižmovk morajo člani lovske organizacije takoj zapakirati v nepropustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela oziroma najdbe takoj poslati najbližji veterinarski organizaciji. Veterinarska organizacija preskrbi laboratorijski pregled možganov take živali, veterinarsko-higienska služba pa za neškodljivo odstranitev trupla. V izjemnih primerih, ko je zaradi velike oddaljenosti ali nedostopnega zemljišča prevoz trupla poginjene ali ubite divjadi iz 1. odstavka tega člena težaven, se sme truplo zakopati na kraju odstrela ali najdbe. Jama mora biti tako globoka, da je truplo pokrito z najmanj meter visoko plastjo zemlje ali kamenja 4. člen Prepovedano je odirati trupla zveri in pižmovk in jemati lovske trofeje te divjadi. 5. člen Lovska organizacija mora prijaviti občinskemu organu veterinarske inšpekcije odstrel druge divjadi, M se je vedla nenavadno in ravnati s truplom v"smislu 3. člena te odredbe. 6. člen Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravlja Občinski organ veterinarske inšpekcije. 7. člen Po 62. in 40. členu zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) se v primeru prekrška te odredbe kaznujejo organizacije združenega dela ali druga pravna oseba z denarno kaznijo od 5.000 do 200.000 din. Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din se po 65. členu kaznuje za prekršek posameznik, ki stori kakšno dejanje iz členov 62 in 64 citiranega zakona. 8. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-21/80-2 Šentjur pri Celju, 18. marca 1980. PredsedniK Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Ludvik Mastnak 1. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 543. Na podlagi 1. člena zakona o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 2/78) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah ODREDBO o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter za vete-rinarsko-sanitarne preglede v 1. člen S to odredbo se določi pristojbine za potrdila in dovoljenje ter za veterinarsko-sanitarne preglede iz 49. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SRS, št. 43/76) in 2i5., 27., 29. in 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77). 2. člen Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja, se plača pristojbina za vsako kravo molznico 100 din. 3. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živilskih proizvodov, živalskih surovin, živalskih odpadkov ob nakladanju, prekladanju in razkladanju se naslednja pristojbina: 1. Za kamionske in vagonske pošiljke 250 2. Za kosovne pošiljke — kopitarjev in odraslega goveda — od komada 33 — telet od komada 20 — prašičev in drobnice, od komada 7 — žive perutnine za vsakih začetnih 50 komadov 5 — za meso kopitarjev, parkljarjev in pe- rutnine, drobovino, mesne izdelke razen konzerv, mast ter divjačino, od komada 0,20 — za ribe, rake in polže žive ter ribje meso,' od kilograma 0,20 — za mleko od litra 0,12 — za jajca cela, od komada 0,020 — za mlečne in jajčne izdelke, od kg 0,12 — za vsako čebelje družino 7 — za med, vosek, cvetni prah, matični mleček in satje, od kilograma 0,12 — za ostale neimenovane živalske proizvode, surovine in odpadke, od kilograma 0,12 Če prijavljena 'pošiljka ni pravočasno prijavljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja ve- terinarsko-sanitarni pregled, pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja in razkladanja ali da nakladanje, razkladanje oziroma prekladanje traja več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 250 dinarjev za vsako začeto uro čakanja. Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil, plačati tud. prevozne stroške. 4. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in živil živalskega izvora se plačuje naslednja pristojbina: 1. Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in mesa: din — za odraslo govedo in kopitarje, od komada 50 — za teleta, od komada 35 — za prašiče, od komada 40 — za pujske do 50 kg, od komada 30 — za drobnico, od komada 30 Pristojbina iz prejšnjega odstavka zajema pregled živali pri razkladanju in pred zakolom, pregled mesa in mesnih izdelkov v procesu proizvo.dnje in pregled pri razkladanju in nakladanju mesa in mesnih izdelkov pod pogojem, da se navedeni pregledi opravljajo na enem mestu oziroma na isti lokaciji. V nasprotnem primeru se plačuje poleg pristojbine še potni strošek in zamudnina. 2. Za veterinarsko-sanitarne preglede mleka pri obdelavi in predelavi v mlečne izdelke, od litra obdelanega ali v mlečne izdelke predelanega mleka 0,016 din 3. Za veterinarsko-sanitarne preglede jajc In jajč- nih izdelkov v proizvodnji jajc in predelavi jajc v jajčne izdelke od komada proizvedenega oziroma v jajčne izdelke predelanega jajca 0,0050 din 4. Za veterinarsko-sanitarne preglede: — v ribogojnicah, sejmišču, dogonskih mestih, tržnicah in skladiščih živil živalskega izvora, — divjačine pred skladiščenjem ali v gostiruddh obratih, — pri obdelavi in predelavi mesa za javno potrošnjo v gostinskih obratih in obrtniških predelovalnicah mesa: se plača pristojbina za vsako začeto uro pregleda 250 din. Poleg pristojbin iz prejšnjega odstavka se plačajo tudi prevozni stroški 5. člen Pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede sc lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunavata organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko-sanitarni pregledi opravljajo in Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah. Poleg pavšala iz prejšnjega odstavka mora organizacija združenega dela plačati prispevek v znesku 15 odstotkov od sporazumno določenega letnega pašala. v korist posebnega računa za zdravstveno varstvo *‘-vali proračuna republike. Letni pavšali sc mesečno akontirajo v višini ene dvanajstine. 6. člen Za veterinarsko-sanitarni pregled izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veierinarsko-sanitarni pregled se plača pristojbina in zamudnina, povečana za 50 odstotkov. 7. člen Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in odvedejo na posebni zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri SDK, št. 50700-840-53-3182 najmanj enkrat mesečno. Pristojbina za izdajo in podaljšanje dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se plača takoj ob izdaji oziroma podaljšanju dovoljenja in odvede na posebni račun za zdravstveno varstvo živali proračuna občine št. 50730-055-268 pri SDK. Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in živil živalskega izvora se lahko akontira pristojbina za en mesec vnaprej, na podlagi obračuna pristojbin za pretekli mesec oziroma pavšala. Natančnejši plačilni pogoji se uredijo s posebnim dogovorom med Izvršnim svetom Skupščine občine Šmarje pri Jelšah in izvajalcem ter uporabnikom ve-terinarsko-sanitarnih pregledov. 8. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, neha veljati odredba o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko-sanitarne preglede, objavljena v Uradnem listu SRS, št. 15/78. 9. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 420-7/80-2 Šmarje pri Jelšah, dne 13. marca 1980. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Franc Mlaker 1. r. POPRAVEK Pri primerjavi objavljenega besedila odločbe Ustavnega sodišča SRS, št. U I 61/78-27 z dne 21. 2. 1980, ki je bila objavljena v Uradnem listu SRS, št. ^-373/80 z dne 14. 3. 1980 je bilo ugotovljeno, da se ^ 1- vrsti 2. odstavka 2. točke obrazložitve odločbe eseda »skupnosti* pravilno glasi »skupinski*. Uredništvo POPRAVEK V pregledu stopenj davkov iz osetjnega dohodka in sl<>penj prispevkov Iz osebnega dohodka za financirale splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1980 (Uradni list SRS, št. 37/79, 38/79, 1/80 in 4/80) so tile popravki: 1. V tabeli pod 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« pri zaporedni številki 13 občina Izola se: — v stolpcu 5 stopnja 1,98 nadomesti s stopnjo 1,97 — v stolpcu 13 stopnja 30,56 nadomesti s stopnjo 30,55. 2. V tabeli točke 2 pod A a) in b) »Stopnje prispevkov iz dohodka« se pri zaporedni številki 5 občina Tolmin stopnja 2,58 nadomesti s stopnjo 2,56. St. 420-17/79 Ljubljana, dne 12. marca 1980. Podpredsednica Izvršnega sveta Skupščine SRS in republiška sekretarka' za finance Milica Ozbič L r. V odloku o premiji za kravje mleko za čas od 1. januarja do 31. decembra 1980 (Uradni list SRS, št. 4-242/80) je bila v primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka, zato dajemo POPRAVEK v 8. členu: v zadnji vrsti zadnjega odstavka se »6. člena« nadomesti s »5. člena«; v 10. členu: v četrti vrsti se »9. člena« nadomesti z »8. člena«. SL 426-5/78 Ljubljana, dne 14. marca 1980. Predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ivo Marenk, dipl. inž. 1. r. POPRAVEK V odloku o spremembi in dopolnitvi odloka o uvedbi samoprispevka za izgradnjo prostorov, potrebnih usmerjenemu izobraževanju v občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 6-421/80) je tiskarska napaka in se številka v zadnji vrsti 1. člena popravi na »1.120,00 din«. Uredništvo \ \ VSEBINA PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE Stran «n. Odlok o pomilostitvi obsojene osebe 4*S IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 474. Uredba o prisilni Izterjavi nekaterih prispevkov po predpisih o Izterjavi davkov občanov 485 475. Odlok o povečanju najmanjšega osebnega dohodka za leto 1880 .. 485 478. Odlok o proglasitvi zemljišč na območju protokolarnega objekta Brdo pri Kranju za zemljišča s posebnim namenom ' 4*8 477. Odlok o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih 486 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI / 87*. Dopolnitev pregleda enot temeljnih sodišč v SR Slevealjt 4*7 47*. Pravilnik za Izvajanje zakona o enotni matični številki občanov 488 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 4*8. Sporazum o spremembi zadržanih cen azbest-cement- alk Izdelkov 48* REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 4*1. Sklep o valorizaciji prispevkov uporabnikov k stroškom za zdravstveno varstvo (participacija) (Celje) 492 4*2. Slep o dopolnitvi sklepa o uskladitvi preračuna vrednosti programa za leto 1989 Iz realne vrednosti (po cenah leta 1978) na nominalno vrednost (Celje) 494 483. Sklep o spremembah In dopolnitvah sklepa o pri- spevkih za zdravstveno varstvo v občinski zdravstveni skupnosti Laško od 1. januarja 19*0 dalje (Celje) 494 484. Sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v občinski zdravstveni skupnosti od 1. marca 1980 dalje (Ljubljana) 495 4*5. Sklep e prispevkih sa zdravstvene varstvo v občinski zdravstveni skupnosti od L marca 198* dalje (Ljubljana) 496 488. Sklep o uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva (Nove mesto) 4*8 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 487. Odlok o spremembi In dopolnitvi odloka e urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane (Ljubljana) 499 48*. Odlok e spremembi la dopolnitvi odloka e sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljana (Ljubljana) 501 4*9. Odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje In Izkoreninjenje stekline (Celje) 588 494. Odredba o ukrepih za zatiranje varrooze pri čebelah v občini Celje 587 491. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskavah na območju občine Celje za lete 19*8 587 492. Sklep o povišanju najemnin v občini Grosuplje 548 493. Sklep o dovolitvi manjšega odmika od zazidalnega načrta za območje »Sklreac v Idriji 508 4*4. Odredba o preventivnih cepljenjih In diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980 (Idrija) 58* Stran 495. Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 v občini Kamnik 509 498. Odlok o družbenih svetih v občini Lenart 515 497. Odlok o spremembi odloka o obveznosti plačevanja prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zdravstvenega varstva v Občinski zdravstveni skupnosti Lenart za leto 1980 517 498. Odlok o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju socialnega skrbstva v Občinski skupnosti social- nega skrbstva Lenart 517 499. Odlok o spremembi odloka o določitvi stopnje pri- spevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju otroškega varstva v Občinski skupnosti otroškega varstva Lenart 518 500. Odlok o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti v Občinski skupnosti za zaposlovanje' (Lenart) 518 581. Odlok o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju vzgoje In Izobraževanja v Občinski Izobraževalni skupnosti Lenart 818 502. Odlok o spremembi odloka o določitvi stopnje prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju kulture (Lenart) *19 803. Odlok o spremembi odloka o določitvi stopnje pri- spevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju telesne kulture v Občinski telesnokulturni skupnosti Lenart *19 804. Odlok o določitvi stopnje prispevka za Izvajanje sistema obrambe pred točo v sevorovzhodnl Sloveniji (Lenart) 519 505. Odlok o spremembi območja In Imena katastrskih občin Dražen vrh In Žikarce (Lenart) 519 506 .Odlok o spremembi In dopolnitvi odloka o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Lenart 520 507. Resolucija o Izvajanju srednjeročnega plana občine • Litija v letu 1980 520 508. Odlok o proračunu občine Litija za leto 1980 524 509. Odlok o turistični taksi na območju občine Litija 528 510. Odlok o dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin (Litija) 526 511. Odlok e spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov tn od plača za storitve na območju občine Litija 526 512. Odlok o urbanističnem redu občine Litija 527 513. Odlok o ustanovitvi komisije Skupščine občine Litija za statutarna vprašanja (Litija) 531 514. Odlok o obveznem radlofotograflranju prebivalstva v občini Litija v letu 1980 532 n*. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Litija) 533 516. Odlok o proračunu občine Ljubljana Bežigrad za leto 1980 I 532 B7. Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov In od plačil sa storitve (Ljubljana Bežigrad) 534 51*. Odlok o dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin (Lubljana Bežigrad) M* 519. Odlok o spremembah odloka o komunalnih taksah (Ljubljana Bežigrad) S3* 520. Sklep o razrešitvi predsednika občinske volilne komisije (Ljubljana Bežigrad) *9* 521. Sklep o Izvolitvi predsednika občinske volilne ko-' misije (Ljubljana Bežigrad) 935 t22. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1080 na območju občine Ljubljana Bežigrad 9,3 Stran 523. Odlok o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1380 536 524. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Ljubljana Center) 525. Odlok o spremembah odloka o komunalnih taksah (Ljubljana Center) 526. Odlok o proračunu občine Ljubljana Šiška za leto 1980 527. Odlok o spremembah odloka o komunalnih taksah (Ljubljana Šiška) 528. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980 na območju Skupščine občine Ljubljana Šiška 589. Odlok o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1980 538 538 539 541 548 530. Odlok o dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin (Ljubljana Moste-Polje) 544 531. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov In od plačil za storitve (Ljubljana Moste-Polje) 544 532. Odlok o spremembah odloka o komunalnih taksah (Ljubljana Moste-Polje) 545 533. Sklep o ugotovitvi gradnje Smarttnske ceste (Ljubljana Moste-Polje) 545 534. Odlok o proračunu občine Ljubljana Vtč-Rudnlk za leto I98e 5*7 535. Odredba e preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 15M na območju občine Logatec 548 ***- Odredba o poimenovanju' regionalne ceste Kamnik— Černivec—Gornji grad—Savinjska dolina (Mozirje) 549 Stran 537. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški (Mozirje) 5M 538. Odlok o dopolnitvi odloka o davkih občanov (Slovenske Konjice) 550 539. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o po- sebnem občinskem davku od prometa proizvodov In plačil za storitve (prečiščeno besedilo) (Slovenske Konjice) 550 540. Odlok o spremembi odloka o urbanističnem redu občine Slovenske Konjice 511 541. Odlok o imenovanju ulic v naseljih Zgornje Zreče, Spodnje Zreče In Nova Dobrava v Zrečah (Slovenske Konjice) 5$1 542. Odredba o ukrepih za preprečevanje stekline v občini Šentjur pri Celju 553 543. Odredba o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter za veterlnarsko-sanltarne preglede (Šmarje pri Jelšah) 5*4 — Popravek odločbe Ustavnega sodišča SRS, št. U I $1/78-27 555 — Popravek pregleda stopenj davkov 1* osebnega dohodka In stopenj prispevkov la osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih In samoupravnih Interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1980 * 555 — Popravek odloka o premiji za kravje mleko za čas od 1. januarja do 31. decembra um n* — Popravek odloka e spremembi In dopolnitvi odloka • uvedbi samoprispevka za izgradnjo prostorov, potrebnih usmerjenemu izobraževanju v občini Kočevje 5U « i I / VS1 *Si^a?op,sn' zavod uradni Ust SHS Direktor to odgovor n. urednik Milan Biber — Tiska tiskarne Tone Tomšič, vsak- J Naročnine za lev mm Hi' din Inozemstvo 501 din - Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu ul>rav* , vllk'" Uredništvo tn uprava L.iuouana .Hegoiciceva 27a ooStm oredal 379/V1I - Telefon direktor uredništvo, '' kn',t'°' odstvc 20 701 prede-a oiekltei m nar 'čninr 23 579 - Žiro račun 50100-603 «0323 - Oproščeno prometnega davka DO mnenju Sekretariata za informacije v izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, St, 421-1/72 OBVESTILO! ČZ »Uradni list SRS« je v sodelovanju z Zavodom SR Slovenije za družbeno planiranje Izdal publikacijo DRUŽBENO PLANIRANJE V publikaciji so objavljeni: zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) ter združeno besedilo odloka o obvezni enotni metodologiji in minimumu, obveznih enotnih kazalcev (Uradni list SFRJ, št. 27/79) in odloka o obvezni enotni metodologiji in obveznih enotnih kazalcih (Uradni list SRS, št. 27/79) ter združen tekst navodila za uporabo minimuma obveznih enotnih kazalcev (Uradni list SFRJ, št. 52/79) in nc-vodila za uporabo obveznih enotnih kazalcev (Uradni list SRS, št. 31/79). TA PUBLIKACIJA JE POMEMBEN STROKOVNI PRIPOMOČEK ZA VSE NOSILCE DRUŽBENEGA PLANIRANJA PRI PRIPRAVLJANJU, SPREJEMANJU IN URESNIČEVANJU PLANOVI Sprejemamo prednaročila NOVO c Vse organizacije združenega dela in delovne skupnosti obveščamo, da smo izdali publikacijo Resolucija za leto 1980 •n Razporejanje dohodka V publikaciji so resolucija o politiki izvajanja družbenega plana za obdobje 1976—1980 v letu 1980; govor predsednika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije dr. Antona Vratuše; dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 ter metodologija za spremljanje izvajanja dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980. Sprejemamo naročila