Leto. VII, št« 81. PoStnlna platana » gotovini. V Llubllani, ¥ petek '13. aprila 1923. Posam. It. 1 Din. IflPREJ Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int št. 312. Ček. rac. št. 11.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Kriza na vrhuncu. Redkokdaj zagreši človek samo eno prenagljenje. Pri pr-vem dela vselej preveč. Prav zato pa zagreši navadno še drugo prenagljenje — in dela potem premalo... Nietzsche. V krizi, ki jo preživlja zdaj razredno zavedni proletariat, se nam zdi. da smo prišli do vrhunca. Znakov za tak vrhunec, pri katerem se mora potem kriza ustaviti, ker višje ne more, znakov za tako Golgato, po kateri pride vstajenje, smo videli že precej, zato tudi sedanjega ne bomo smatrali za tako gotovega, da bi smeli položiti roke v naročje, češ, zdaj bo itak kmalu bolje. Da tako gotovo še ni vstajenje, vemo že iz tega, ker brez proletariata, brez proletariatovega dela, nikdar ne bo in ne more biti njegovega vstajenja. Svojo krizo mora videti, spoznati. premagati in odstraniti proletariat sam. Kako se je ta kriza začela? S tem, da so se nezavedne množice v svetovni verni naučile, kai ;pomeni združena moč proti posamezniku, in da so hotele izrabiti to svoje novo znanje takoj v najvišji meri. ne da bi poskrbele za predpogoje, brez katerih »združena moč« nič ne pomeni, ker jo posameznik lahko — razdeli in razdraži. Videli smo, kako jo je lepo razdelil in razdražil, razbil in uničil. Porabil je Nietschejev stavek, ki, smo ga napisali za geslo, poskrbel je, da se je množica s svojo »združeno močjo« prenaglila in se zaletela v zid, nakar jo je potem glava tako bdela, da je zagrešila novo prenagljenje in — obupala nad svojo zmago, češ, saj je vse zastonj... Ko sta se leva in desna med seboj prekljali, ali se je treba zaleteti ali ne. so mnogi stopili na stran in čakali, kaj bo, češ, ena ali draga bo zmagala, potem bomo pa delali naprej. Malo, zelo malo jih je bilo, ki so že takrat vedeli, da v medsebojnem boju ne more nobena zmagati, ne leva ne desna, ampak da morata biti obe poraženi. Zato ti maloštevilni takrat niso polagali posebne važnosti na razne znake, zastave in bojne klice namenjene medsebojnemu boju. ampak so zahtevali, da se o teh stvareh pomenimo doma v organizacijah, ki morajo biti močne, če hočejo zmagati v velikem boju. Na žalost velika večina tega ni razumela: »Organizacij ni treba organizacije samo zadržujejo zmago, coklie so!« Posebno izobraževalnega dela niso smatrali za predpogoj moči, brez njega so upali zmagati: »Ali se bom kar naprej učil? 30 let se že učim, ali me hočete imeti za norca?« Revež! Hotel je zmagati v par urah. zato je mislil, da. ga izobraževanje zadržuje od zmage. Potem, ko se mu je glava na zidu omehčala, mu ni tistih 30 let izobrazbe nič pomagalo, saj jo bila kapitalistična izobrazba. Saj so ga kapitalisti izobraževali zato. da jim bo znal služiti za hlapca... Ali je čudno, da so šli mnogi taki »neustrašeni borci« nazadnje prav neustrašeno in brez sramu in brez pomisleka kar naravnost med klerikalce? Tudi za posameznike velja Nietschejev stavek. Po Zaloški cesti so bili komunisti tako razkačeni na klerikalce, da so Črne zvezde. Ce gledamo ob jasnem času nočno neba se nam kažejo, zlasti kadar je zrak prozoren, zvezde v takem ogromnem številu, da se človeku zavrti, če jih poizkusi šteti. Astronomi pa so opravili tudi to delo. Razdelili so nebo v posamezne dele in so šteli zvezde na vsakem takem kolsu. Tako so našteli v Rimski cesti okrog 18 milijonov zvezd. Vse te zvezde so nepremičnice. to se pravi solnca. Vsaka žari v svoji lastni svetlobi, in zato jih vidimo. Mesec in planete našega osolnčja vidimo le zato, ker so nam dosti blizu, da prihaja k nam tudi tista svetloba, ki jo sprejemajo od solnca in se od njih odraža. Bilo pa je verjetno, da imajo tudi draga solnca svoje planete in taki planeti svoje trabante. Ali kako naj bi o njih kai izvedeli, ko nimajo lastne svetlobe, s katero bi se mogli oglasiti pri nas? Neumornim naporom astronomije pa se je posrečilo posvetiti nekoliko tudi v to temo. Odkrila je razne »črne zvezde«. hoteli pripraviti »veliko akcijo« za izstop iz cerkve. Pa so jim razlagali, da je to prazna zunanja formalnost, ki nič ne pomeni. naj rajši premišljujejo, kaj je jedro vere in naj. to jedro izluščijo iz cerkvenih lupin in naj se po tem jedru ravnajo, pa bo klerikalizem sam po sebi poginil prav tako kakor pogine drevo, če mu izpodžagaš korenine. Niso razumeli, radikalno akcijo so hoteli imeti, izstop iz cekve. Tudi še potem, ko smo jim rekli, da bodo taki ljudje vstopali v druge cerkve in s tem ostali klerikalno nazadnjaški še naprej. čeprav pod drugim papežem — vse .ie bilo bob ob steno. Toda izvršili pa tega niso, temveč se je od zidu omehčana glava s časom še bolj omehčala in ti radikalno protiklerikalni petelini so se —> združili s klerikalci in volili klerikalce. Prvo prenagljenje je rodilo drugo... Organizacij niso marali in niso marali. Niti zaradi prispevkov jih nisi mogel pridobiti za organizacijsko delovanje, ne levih, ne desnih. Oboji so priznavali, da mora stranka imeti denar, toda levi so rekli: »Saj ga dobimo iz Moskve, od Bele Kuna — denarja kakor črepinj!« — desni pa: »Sai imajo naše gospodarske organizacije denar in dobre zveze, kdo bo varčeval in zbiral skupaj tiste vinarje — denarja bo kakor črepinj!« Vendar pa so drug drugemu očitali, da delajo s tujim denarjem, levičarji so kričali, da ne marajo plačevati stroškov za soeialpatriot-sko stranko s svojim v Konsum nanoše-nirn denarjem, naj ga plačajo sami, če hočejo — desničarji pa so očitali zopet komunistom da žive od tujega denarja. Oboji so se zavedali, da tako ni prav, pa oboji so delali tisto, kar so drugim očitali. katerih ni mogoče videti. Dognala pa se ie njih eksistenca, njih položaj, njih velikost s pomočjo kombinirane metode fotografije in spektralne analize. Naša zemlja je v primeri s temi no-voodkritimi temniabi zvezdami taka, kakor majhen kamenček naprarn velikanski skali. Samoumevno je da so življenski pogoji na teh velikanskih planetih drugih solne povsem drugačni kakor na naši zemlji. Celo planet Jupiter, ki spada v naše osofeičje, im ki ie 1330krat večji od naše zemlje, je neznaten če ga primerjamo z velikostjo planetov, ki krožijo krog zvezde Algol, milijonkrat večje od naše zemlje. Premer te nevidne zvezde, ki obkro-žuje sobice Algol, meri na jmamjl ,300.000 km. Kako velikanska je ta zvezda, najlažje razumemo, če pomislimo, da bi v votlem prostoru njene velikosti bilo dovolj prostora 'za našo zemljo z luno vred in z onim prostorom, katerega rabi luna za svojo pot okrog naše zemlje. Površje tega planeta je desettlsoč-krat večje kakor ono naše zemlje. Če ra- čunamo na podlagi tega razmerja, bi bile gore na tem planetu 700—1000 km visoke; največje globočine njenih oceanov bJ merile od 300—900 km; ljudje bi bili po 200 m visoki in velikanska drevesa, ki rastejo v Kaliforniji, bi bila na oni zvezdi po 12 do 14 km visoka. Čim večja je kaka zvezda, tem večja je njena privlačna sila in tem gostejši zrak, ki jo obdaja. Na površini naše zem-. Ije proizvaja zračna plast na cm2 prostora1 približno 1 kg .pritiska. Po tem razmerju računano, mora zračna plast, ki obdaja planet solnca Algol proizvajati na isti prostor tričetrt tone pritiska. Predmeti in telesa, kakršna je ustvarila narava na naši zemlji, bi v gostem zraku Algolovega planeta kar plavali, kakor plavajo pri nas na vodi, in vsako živo bitje, kakršno se nahaja na naši zemlji, bi tam po zraku ravno tako lahko plavalo. kakor plava pri nas na vodi. Pri tem pa moramo upoštevati, da materija, iz .katere ie sestavljen oni velikanski planet, ni tako gosta, kakor ona ne ti ne oni se niso hoteli truditi v organizacijah, da člani sami skupaj spravijo, kar je potrebno zanje in za njih stranko, za njih zmago. Kako prav so imeli tisti, ki so govorili: »Pustite na stran levo in desno, organizirajte, pa bosta leva in desna dobila skupno glavo in telo, ki bo zmožno delati za zmago proletariata!« Kako prav so imeli! Pokazalo se je. da se kapitalizem boji samo tega, ,pa ničesar drugega. Samo organizacij se boji, ker ve. da bodo organizacije zmožne združiti tudi tiste, ki imajo v tem ali onem postranskem vprašanju različno mnenje, posebno se 'lih pa boji zato. ker organizacije ne morejo cincati, kakor delajo to posamezniki. Kajti organizacije ne podlegajo tako trenutnim razpoloženjem, brezvestnemu hujskanju, demagoškim frazam in napačnim podatkom, kakor posameznik, ki se- čuti samega in ki misli zato,da mora na vsak bav-bav, ki ga zasliši, odskoči z izvoljene poti. pa če ne more drugam, odskoči tudi v jamo, ki jo je prej prav dobro videl, predno ga je bavbav prestrašil. Organizacija takih bavbavov ne pozna, zato hodi nevzdržema po izbrani poti. čeprav malo bolj počasi, nego bi šel lahko posameznik. Organizacija se namreč nikdar ni prenaglila, če se ravna po svojih utrjenih pravilih — posameznik. pa kar teče po poti, ki jo je spoznal za pravo, teče z vsemi silami, potem se pa ozre slučajno nazaj in vidi, da je sam ga postane pa strah in groza, pa hiti zopet nazaj, da najde zopet družbo, če se ne zvrne prej v kakšno jamo. Njegovo prenagljenje rodi novo prenagljenje. Vse to naj si zdaj zapomni ročno delavstvo, ki tvori glavno množico proletariata; zdai naj si to dobro zapomni, ko je vzelo rešitev proletarske krize v svoje roke: zdaj, ko je s tem svojim namenom pokazalo tisti znak. ki smo nanj mislili v začetku tega članka, da je dokaz za konec krize. Če na vse to ne bo mislilo. potem tudi ta vrhunec, tudi ta Golgota še ni najvišja potem b.o kriza trajala še nadalje. __________ Zahtevaj od svoje strokovne organizacije naj pove, katera stranka je delala za zboljšanje socialne zakonodaje!! naše zemlje. To moremo sklepati že iz tega, ker tudi naše solnce ni tako gosto, kakor zemlja. Naše solnce. ki je približno tako veliko kakor planet solnca Algola, je le četrtino tako gosto in trdno kakor zemlja. V tem slučaju bi bila gravitacija (privlačnost) onega planeta le 250.000krat večja kakor ona naše zemlje. Po tem računom*, mora biti torej teža vsakega predmeta na oni zvezdi 25krat večja kakor teža predmetov iste veličine na naši zemlji. Toda tudi v tem slučaju mora znašati pritisk zraka na oni zvezdi po 30 kg na vsak cm2 in je torej mnogo večji in jačji, kakor ga morejo prenašati naši najmočnejši parni kotli. Iz velikosti in utežnega razmerja, katero vlada na onem planetu, moremo sklepati tudi o drugih razmerah, ki vladajo na oni velikanski zvezdi, če je tvarina, iz katere obstoji oni planet, le za četrtino tako gosta kakor tvarina naše zemlje, potem prebivalci onega planeta ne morejo biti velikani, temveč pritlikavci, ki so le pd metra visoki. Če bi bili tako veliki kakor prebivalci naše zemlje bi morali vsled svoie lastne teže umreti. Politi&l« ¥£Sti. -f Vsa meščanska javnost z napetostjo pričakuje rezultatov, ki bi jih naj pokazal obisk Radičevih odposlancev Mačka in Krnjeviča pri vladnih radikalcih. Pribičevi demokrati še niso izgubili upanja, ker razglašajo, da je ta obisk samo eden izmed znanih Pašičevih trin-kov, da jih prisili čimpreje podati kako končno izjavo za sporazum. Radičev blok je imel v sredo sejo glavnega odbora kjer so dosegli popoln sporazum, da pojdejo vsi skupaj v parlament, čim sc otvori zasedanje. Stvar bi bila potemtakem že urejena, ker iz parlamenta do ministrskih foteljev je samo še eri korak. »Dobro« znamenje je tudi to, da je dal Radič natiskati 100.000 Gubčevih slik, ki se bodo prodajale med ljudstvom. Ljudstvu Gubčeve slike, Radiču pa Gubčev prestol, ki pa tokrat ne bo ognjen razbeljen in z rekviziti ognjene krone ter istotakega žezla, kakor bi se za razne moderne voditelje seljačkih »puntov« po vsej pravici spodobilo! H- Laško-jugoslovanska pogajanja je hotela paritetna komisija v Rimu že sko-ro začeti in s par besedami končati, ko so prišli Italijani z novimi zahtevami, ki so za nas nesprejemljive, poročajo listi. Tako se pogajanja še niso obnovila. — Zanimivo je, kako da prihajajo samo Italijani z novimi zahtevami. Že vedo, koga imajo pred seboj, in kako je treba z vedno novimi požrešnostmi nasititi stare. -f Predkonferenca obeh socialističnih internacional v Bregencu je sprejela med drugim ostro resolucijo proti preganjanju socialističnih pristašev na Ruskem. Resolucija pravi med drugim: Ožigosati moramo taktiko komunističnih mogočnjakov, ki propagirajo v Evropi na hinavski način nekako »enotno fronto«, dočim organizirajo med delavstvom in krneti v svojem območju fizično uničenje svojih socialističnih nasprotnikov, ki jih z metodami duševnega boja niso sposobni pokončati. + Italijanska ljudska stranka (klerikalna) je otvorila v Turinu svoj kongres. Stranka svoji pred razkolom, kjer so njeni voditelji izdali »socialistični« program, s katerim se je pred ljudstvom ščeperila, ko je postala priležnica laškemu fašizmu. Samo še papeževa beseda jo drži nekoli- Tak prebivalec onega planeta bi se pa ne razvijal v velikost, temveč v širi.-no. Človek bi bil tamkaj le 70 cm in slon le 1.30 m visok, kajti vsa bitja se morajo v tem slučaju razvijati nekako tako, kakor se razvijajo pri nas znane ploščate ribe. katere je dobiti v vsakem morju. Govorili smo le o enem nevidnem planetu, kateri spada k Algolovem osoln-čju, toda število teh planetov je neizmerno veliko. Planet osolnčia Algol meri v premeru 1,300.000 km. dočim meri premer solnca Algol 1,700.000 km. Oba se v vesoljnem prostoru gibljeta drug okrog drugega, dasiravno sta oddaljena od skupnega središča v vesolju 5,000.000 kilometrov. Planet, katerega so odkrili v osoln-čju solnca Kastor, jo celo mnogo večji kakor njegovo solnce samo. Če bi v sistemu naših planetov imeli tako velikansko zvezdo, bi morali vsi planeti našega solnca izpremeniti svoio pot. Tako napreduje naše spoznanje in se jača čut za neizmernost sveta. In tako padajo pravljice ki so postavljale zemljo in človeka v središče vsega stvarstva. Ro skupaj — slabo znam'enje, da se opira na avtoriteto ene same osebe. Glavni vodja laškega klerikalizma don Sturzo je osnoval poseben list za svoje ožje pristaše. Te dni pojde na Dunaj pogovarjat se z Seiplom radi ustanovitve katoliške internacionale. To bo slab lim za tisto papirnato edinost. + Število brezposelnih v Češkoslovaški se je zmanjšajo od 203.000 na ISO tisoč. Brezposelnost pojema sicer počasi, trudi se oa vlada, da bo to brezposelnost kolikor mogoče zatrla. In kaj so storili pri nas za brezposelne? -f- Živahno se izmenjavajo misli pariški, londonski, rimski in bruseljski diplomati za upostavitev enotne zavezniške fronte proti Nemčiji in za končno rešitev reparacijskega vprašanja v obliki ultimatoma. Tako veli buržujski tisk. Iz tega bi bilo razvidno, da so Angleži pred kakimi novimi francoskimi koncesijami začeli zopet klecati na kolena, upoštevajoč pri tem žalostno stanje nemške države, ki je nobenemu imperialističnemu piratu ni posebna umetnost opleniti in stiskati k tlom, baš dokler se v svoji šibkosti ne more braniti. Živahnost zavezniških diplomatov bo imela še grde posledice na živahnost nemškega ljudstva in s tem indirektno nase. — Stinnesa so Francozi zopet izpustiti, ker niso našli pri njem takih dokumentov, kakor so jih menili najti. -F Iz Rige poročajo, da so v Moskvi radi boljševiškega nemilega postopanja s cerkvami duhovniki organizirali napad cele kmetske vojske na sovjetsko armado, ki jo je pa krvavo odbiia. Napetost med Angleži in Rusi je narasla, ker je či-čerin zopet s krepko noto pokazal angleški buržoaziji na sijajen zvgled verske strpnosti in spoštovanja do božjih namestnikov, ki jo daje ona na Irskem in v svojih kolonijah. Govore, da se bodo radi te note razbila rusko-angleška trgovinska pogajanja. Iz Rige prihajajo po navadi sicer samo običajno riganja buržujskih papirnatih četveronožcev o dogodkih v Ru-' siji, vendar je gotovo, da so ruski kmetje radi svoje zaostalosti v ostrem nasprotju s tisto politiko sovjetskih oblasti, ki hoče (seveda na obsojanja vreden način) zlomiti mračnjaško nadvlado ruske klerikalne hierarhije, in da izrablja Angleška vsako priliko, ki bi naj Rusiji onemogočila redno razmerje s svetom. -f- V Stockholmu so pri občinskih volitvah odnesli socialni demokrati relativno večino 44 mandatov. Komunisti so dobili 7, 40 konservativci in 9 liberalci. 4- Angleška vlada visi na tenki vrvici. V sredo je pri glasovanju za svoj predlog o protizakoniti uporabi bivših vojakov v civilnih službah propadla. Poslanci delavske stranke so zahte/ali nje odstop. Predsednik Bonnar Law, ki je bil par dni bolan, je po tem porazu mahoma ozdravel. Šamo v grlu ima še bolečine. — Ni nenavadno, ko pa mora tako grenke po-žirati. ____________________________________ RESOLUCIJA, sprejeta na plenarnem shodu v dvorani ga. Janžeka v Celju, dne 28. marca 1923. Radi kritizirajoče pisave v »Delavcu«, ki je povzročila nesoglasje med organiziranimi delavci v . Celju, se sprejmejo sledeči sklepi: 1. Povečanje lista »Delavec« se odobrava. pravtako se' odobravajo nekateri članki, ki jih je povečani list priobčil, zlasti oni o socialni zakonodaji. Obsojajo se pa članki, kakor n. pr. »Zastrupljevalci vodnjakov v Celju«. 2. Delavski zaupniki in funkcionarji vseh v Celju se nahajajočih razrednih' organizacij stojimo točno in odločno na stališču amsterdamske internacionale in njenih smernic, katere je sklenil kongres leta 1922. v Ljubljani. Spremembe se brez dovoljenja prihodnjega kongresa ne smejo od nikogar izvesti, najmanj pa potom uredništva lista »Delavec«. 3. Zavračamo samo razlaganje teorij, praktično delo hočemo s tem. da se bo članstvo potom lista izobraževalo za socialistične cilje in ne za osebnosti. 4. Glede internacionale stojimo na stališču, da priznavamo kot razrednoza-veden proletariat točasno Amsterdam, ker vidimo, da nam v današnjih razmerah. le ta internacionala lahko pomaga v slučaju, da njeno pomoč potrebujemo. Nadalje izjavljamo, da smo kot dosledni sodrugi pripravljeni preiti skupno z drugimi iz amsterdamske v moskovsko internacionalo, kadar bo čas za to ugoden in kadar se bo organizirana večina za to na kakem kongresu izrekla. Pripominjamo, da mora zedinjenje obeh internacional priti potom izobrazbe brez vsakega hujskanja ne od spodaj in ne od zgoraj, kakor se je to zgodilo za volitev v narodno skupščino z enotno fronto in njenimi političnimi malkontenti ter oportunisti. 5. Za izvedbo enotnega dela je potrebno: 1. da se- izvede enotna organizacija. 2. da se prične akcija potoni tiska, ki mora biti pisan v uljudnem tonu. Komunisti ali takozvani »neodvisni« pa morajo odnehati z nesramnimi napadi na naše organzacije in voditelje. Ustanavljajo naj organizacije tam. kjer jih še ni in tam kjer so se s klerikalci že zasidrali. Za izvedbo takega dela jim je naša pomoč zasigurana, toda brez vsakih koncesij, ker stojimo na stališču, da se le tako more ves marksistični proletariat združiti v eno močno falango. 6. Nadalje izjavljamo, da ne bomo dopuščali nikakih represalij s strani posameznikov na naše nastavljence, zlasti tedaj ne, če bi izvirale iz političnih motivov ter bi se skušali maščevati nekateri nad onimi, ki ne sledijo njihovim željam. Pripominjamo da bomo vodili proti vsakemu absolutizmu najostrejši boj in smo pripravljeni izvajati konsekvence. 7. Politično se smatramo od vsake stranke neodvisne, vendar bomo kot razredno zavedni proletariat priznavali v svrho dosege naših ciljev za zboljšanje socialne zakonodaje vedno parlamentarno frakcijo SSJ v Belgradu. V Sloveniji bomo priznavali le ono politično socialistično stranko kot delavsko stranko, ki ima legalno izvoljen pokrajinski odbor, in ki sklicuje na temelju pravilnika (štatuta) vsako leto svoj redni strankin zbor in ki priznava progresivni davek. Ker ravno to smatramo za splošno socialistično zahtevo. kar je zabeleženo tudi v programu stranke SSJ. Ne bomo priznavali raznih sekcij in delavski stranki nasprotnih grupacij, ki bi skušale na naš račun uganjati za proletariat škodljivo politiko in jo iSTrati z zaprtimi kartami. 8. Soglašamo in se strinjamo z referatom sodr. Mikiča ter ga bomo po možnosti po vsem celjskem okrožju razširili; ravno tako se referat o »socialističnem napredovanju in njegovih pripomočkih« odobrava in v principu sprejme. Tainlštvo strokovne komisije v Celju, 0£iewTO vesti. »Jutro« je priobčilo v torek imenitno kritiko Seliškarjeve zbirke »Trbovlje«, v kateri prihaja pogumno za S—1-a podpisani kritik do zaključka: Oh srce, srce, zakaj te je tako malo najti. — O stvari ni vredno dosti govoriti, ker tisto, kar je za buržujsko kritiko veljajo takrat, ko smo priobčevali podlistek »R. U. R.« se za danes ni spremenilo. Naj odgovori dopis preproste proletarke, ki smo ga prejeli iz Trbovelj, Ona in njeni bodo vedeli, kje jim je srce iskati in najti, g. S—1 pa morda tudi ne bodo svoja iskanja končali z neuspehom. Če drugo ne, jih na koncu poti čaka prepolno srce v obliki debelega — mošnjička, ki je žnjim buržo-azija vedno pripravljena potolažiti one, kakor se ji v hlapčevanju zvijajo presitih »srčnih« bolečin. Poskus za telefonski razgovor Iz br-zečega vlaka sta napravila na progi Ber-iin-Hamburg nemški železniški ter poštni minister. Poskus je izborno posrečil in sta lahko govorila, s katerokoli telefonsko ' številko v Berlinu Delavci! kupujte čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina &. I