Ixhftja mk
Issued dally
liollldtfB.
LETO—TEAR XXQL
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredniški la upravi» liki prostori i 8067 8. Lawndale Aro.
Off ico of Publiestioa: 80S7 South Lawndale Ato. TeUghone, Rook well 4904
Cona lista
■Itter January M. 1*10. el tO« p—< »ffto« under lb* Act of Coa«r«M wf Marek ». 1ITS.
Chicago, I11M četrtek, 27. marca, (Mirch 27), 1930.
section Uit, Aa al Oct. I, HIT. euÜ»orm>d oa Jamo 1«. IUI.
Subscription fO.OO Yaarl
STEV.—NUMBER 73
Snežen miar ustavil pro-net v Chicagu
Chicago in ves centralni
zakopan v visoke sámete; pa
dlo je 16 palcev snega, kar je
rekord do danes sa ta čas
Chicago. — Snežen vihar, ki je v pondeljek ponoči pridrvel iz Kanade z brzino 50 milj na uro in ki je nadaljeval svojo divjo furijo nepretrgoma do srede zjutraj, je popolnoma psralizi-ral promet j^vtov in cestnih železnic in deloma ustavil parne in električne vlake na progah, ki se stekajo v Chicago. Blizzard je nametal na ulice in ceste toliko snega, da je bil vsak normalen promet nemogoč; zameti so bili ponekod šest do osem čevljev visoki. Pedio je 16 palcev snega do srede zjutraj, kar je rekord v zgodovini člkaškega vremenskega biroja za ta čas v letu. namreč zadnji teden v marcu.
Kaos, ki je sledil temu vremenskemu spaku, je skoro nepopisen. Vse življenje je bilo vrženo iz 'tira. Delavci niso mogli zjutraj na delo in še manj zvečer z dela; edina transporta-cija je bila na eleviranih (nad-uličnih) progah, ki pa nimajo toliko vozov, da bi bile zadostile silnemu navalu pasažirjev. Povprečno razvežejo dnevno 600,-000 oseb, v torek zvečer se je pa to število podvojilo in vlaki so imeli po dve uri zamude. Na tisoče delavcev je ostalo v tovarnah. pisarnah in prodajalnah, kjer so prenočili; hoteli eo bili tako natlačeni, da so postavili provlzorične posté!Jé ná' ke.
Kolikor je doslej znano, je villar povzročil smrt štirih oseb in okrog 30 je bilo ranjenih pri kolizijah. Na tisoče avtov je obtičalo v snegu. Na cestah, ki vodijo v predmestja in bližnja mesta, je prenehal vsak promet. Vlaki na parnih in električnih železnicah so si polagoma kopali pot in prihajali ter odhajali z večjo ali manjšo zamudo. Avtobusi so vozili le ponekod. Ae-roplani so docela počivali in zračne pošte ni bilo 24 ur.
Vihar je divjal ln pokril z debelim snegom večji del Illinoija, vso Indiano, spodnji del Michi-flftna in nižji Wisconsin. V sredo je tyizzard nekoliko odnehal, toda snežilo je še vedno. Vremenski biro pravi, da se vihar zdaj pomiče na vzhod. Sprememba v vetrovih se napoveduje za petek in težko se bo začel sneg prej Ujeti.
V torek zvečer je bilo najetih 20,000 brezposelnih delavcev, ki so celo noč kidali sneg na ulicah.
hapgood dobil
VAŽNO POZICIJO
Howat - je imenoval organizatorjem reorganizirane rudarske unije
*pringfleld, III. — (F. P.) — l'owers Hapgood, graduant Harvard univerae, je bil imenovan organizatorjem po Alex Howatu, prr<d*<yiniku rudarske unije.
Hapgood je igral pred par leti r*>m« mbno vlogo v stavki rudarja V južnoeapedni Pennaylv* n'ji. Ko je bil vržen iz rudarake ,,n'je. je delal v rudnikih v Co-•'»radu. Poleg njega je Howat I-m c nov al organizatorjem Bili Daecha, ki je bil vodja opozicije tpringfieldaki konvenciji Pr*d i »ar leti je bil Daeeh pred-►"dnik petega rudarskega poddi-»trikte v niinoisu.
f>ba nove organizatorja sta > <la aktivna v opoziciji proti 1 1 nngtomi v Springfieldu ; nju-imenovanje kot organizatorja se smatra za dobro poUso od >tr*ni Howat a, na katerega je padlo glavno breme pri reorga-n iti ran ju mod narodne rudarske unije,
Razvoj industrij na juguI
Liberalni duhovnik svari pred modernim suženjstvom
New Orleans, La. — (F. P.) — Arthur I. Keegan, znan liberalni duhovnik iz Springfielda, Mass., je v svojem govoru pred tukajšnjim delavskim svetom opozarjal na nevarnost, ki preti delavstvu na jugu od strani tekstilnih tovarnarjev, ki so pričeli seliti svoja podjetja na jug v pričakovanju, da bodo tukaj lahko izkoriščali delavce. Jug bi se moral zavarovati proti suženjskim razmeram, ki bodo nastale v industrijskih podjetjih, ako ne bodo delavci previdni, je dejal Keegan, ko je o-pisoval položaj tekstilnih delavcev v vzhodnih državah. Dejal je, da je prepotoval veliko število mest, nad katerimi imajo tekstilni magnatje neomejeno oblast.	r
Keegan je nadalje govoril o bojih delavcev na vzhodu in severu, katere so vodili s tekstilnimi tovarnarji. V mnogih mestih se položaj delavstva prav nič ne razlikuje od sužnosti, ki je prevladovala na jugu pred civilno vojno. Mnogo delava cev, ki so pustili vse svoje moči v tovarnah, je bilo vrženih na cesto, ko so bile njihove Življen-ske sile izčrpane, in tako so postali breme javne dobrodehuft-l na stare dni znašli žiftcah.	...... ■
Boija proti radikalem
Začela jo je newyorška trgovska zbornica
New York. — (F. P.) — Delavske unije se zanimajo za novo ustanovo trgovske zbornice, ki je imenovala posebne komiteje, čijih naloga je, preiskovati aktivnosti radikalnih delavcev New Yorku. Namen trgovske zbornice je gonja proti komunistom, kot je izjavil bivši tajnik trgovske zbornice, ki je bil odstavljen, ker ni soglašal z zapo-četoakcijo.
Poročevalcu Federaliziranega tiaka, ki je skušal izvedeti imena članov v komitejih, je bilo rečeno, da jih morajo držati v tajnosti, kajti ako bi jih dali v javnost, bi bili ti izpostavljeni ne-varnosti napada na njihova življenja od strani komunistov.
Newyorška trgovska zbornica je ponudila svojo pomoč policijskemu komisarju Whalenu, ko je ta izjavil, da bo vplival na delo. dajalce, ki imajo v službi radikalne delavce, da jih odšlo ve, ln v slučaju, da so tujerodcl. bo delal na to, da se jih deportira.
GLASILO FINANČNIKOV O BREZPOSELNOSTI
Zahteva, da zresni delavski de-pertinent Izda poročilo o številu brezpoeelnih deUvcev
Chicago. — (F. P.) - Vsakdo si lahko napravi svojo statistiko o številu brezposelnih delavcev, vzdihuje "Economist", glasilo čikaških finančnikov, ker ee vlada ne zmeni, da bi uvedla z* devno preiskavo.
Glaslo namiguje, da predeed-nik Hoover ni vedel kaj je govoril, ko je poročal v jevnost o vračajoči se proeperiteti. ne de U se prej Informiral pri drtav-nih delavskih depertmentih.
"Economist*** ceni, de je število brezpoeelnih delavcev v Ameriki narastlo na pet milijonov in oposarja zresni delavski department naj uvede preiskavo v sU tuacijo. da tako Izve netančno število
Lewis "izključil" uporne rudarske voditelje
Indianapolis, led.—John U Lewie je v torek zvečer naznanil, da je dvajset voditeljev rebelnih rudarjev "per-manentno izključkenih** iz rudarake unije U.M.W.A. Voditelji so bili pozvani na zagovor pred Lewieovo ekeeku-tivo, a ni jih bilo. Poziv ao etoostavno ignorirali. Med "Izključenimi" eo Howat, Bro-phy, Walker, Fiehwick, Nee-bit in drugi.
Konfliktna poročila o brezposelnosti
Poročilo zvezne upeelevalne službe pobija Hooverjevo izjavo
Wsshlngton, D. C. — (F. P.) — U. S. Employment Service je te dni izdala poročilo o industrijskem položaju v raznih državah, v katerem govori, da se aktivnost v mesecu februarju ni zvišala, v nekaterih državah pa je celo padla. Poročilo je bilo podano javnosti štiri dni po Hooverjevi izjavi, v kateri je dejal, da se ameriške industrije rapidno dvigajo iz depresije in da se število brezposelnih manjša.
Država Maine poroča o zmanjšani aktivnosti v čevljarski industriji. Tekstilne industrije v vzhodnih državah uposlujejo polovico manj delavcev kot so jih pred letom dni. V državi New York je brezposelnost na-rastla za pet odstotkov v prvih dveh mesecih tekočega leta. E-lialrtr poroMla prihajajo Iz IHi-noisa, Pennsylvanije in Michi-gana.
V državi Californiji je brezposelnost dosegla dimenzije med izučenimi Iq navadnimi delavci, kakršnih ni poznala v zadnjih desetih letih.
je e "presperiieH"
Oglašali ao prihajajočo proeperi-teto, ko je družbe upoelile nekaj tisoč delevcev
Detroit, Mich. — (F. P.) — Tukajšnje meščansko časopisje je zagnalo velik krik o vračajoči se prosperiteti, ko je Briggs Mfg. Co. oglaševala, da potrebuje pet tisoč delavcev. "Prospe-riteta" se je res vrnila za tri tedne pri omenjeni družbi, ki je po tem času odslovila devet tisoč delavcev. Časopisje, ki je bilo prej tako glasno, je vest o od-alovitvt popolnoma prezrlo.
Avtne družbe ne odslovljajo samo navadnih delavcev, temveč tudi uradniške moči. Pack-srd Auto Co. je reducirala svoje pisarniške moči ze 80% v zsd-njih par mesecih; njenemu vzgledu so sledile tudi druge av-tne kompanije.
Neko avtno podjetje je odslovilo več sto delsvcev in jih po per tednih zopet sprejelo nazaj na delo, toda plače jim je bila znižana za 16%cTa taktika de-lodajakev je postela v Detroitu nekaj navadnege. Delodajalci brezobzirno izrabljajo sedanjo brezposelno situacijo v svoje koristi in znHbujejo mezde svojim delsvcem ob vsskl priliki, kajti delavskega materiala imajo na izbiro.
WILBUR KOKET!
RA S TtUSTOM ELEKTRIKE
Njegove manipulacije bodo pri-šle na razpravo v kongresu
Washington, D. C. — (F. P.) — Ray Lyman Wilbur, tajnik zveznega departmenta za notranje zadeve, ki je na zaslišanju pred senatnim odsekom za meddržavno trgovino pod prisego izjavil, da se še ni odločil glede oddaje vodne sile pri BouJ-der jezu, za katero se potegujeta mesto Los Ahgeles ln Southern California Ifcdlson Co., ki |e podružnica elektrarskega trusts, je poslal posebnega sla teden dni pred zaslišanjem v U>» Angeles, da sshteva od mestne uprave podpis jpogodbe, ki jc bila sestavljena'na način, da bi škodovala mestni občini, ako bi bila sprejeta.
Wilburovo postopanje je bilo razgaljeno po mestnih uradnikih v Los Angalesu in vse podrobnosti in dejstva o zvijačnost! tajnika notsanjih zadev so bila poslana aenatorju Johns«-nu, kongresniku Swingu ln vsem drugim, ki bo zainteresirani, da dobi Loa Angeles gotove koncesije pri izrabljanju vodne sile Boulder jesa. Wilburovn izpoved, ki jo je podal pod pri* aego pred senstnim odaekom. bo prišls na razpravo v obeh zbornicah kongreaa. Mestna u> prava v Los Angelesu je upravičeno protestirala proti zvija, čam, katerih se je Wilbur po služil v korist elsktrsrskega trusts, kl si skulai>odvreČi Izrabljanje vodnih sil v svoje inter« se in v škodo občine in odjemalcem.
Nortcutt Ely, pomožni tajnik v zveznem departmentu za no-trenje zadeve, je bil pooblaščen po Wilburju, da predloži pogodbo mestni upravi v Los Angelesu, akoprav je dobro vedel, da so mestni pravni svetovalci odsvetovali administraciji, naj ne sprejme nobene pogodbe skupno z omenjeno elektrarsko kompa-nijo. Pogodba uključuje določbe, ki so za mesto nesprejemljive, ker dajejo privatni družbi priliko, da se lahko polasti vse vodne sile, ki bi jo potrebovala pri produkciji električne sile.
Senator Norris je že obljubil podporo aenatorju Johnson u, ko pride zadeva o predloženi pogodbi v senatu na razpravo. Kongres ima moč, da lahko prepreči mahinecije elektrarskega trusta, ki ima v tajniku Wilburju dobrega zagovornika, da se ne polaati vodne aile, s tem, da odkloni aproprlacije za nedelj na konstrukcijska dels pri Boulder jezu, dokler se ne reši sporno vprašanje, ki Je nastalo med meetom lx>s Angeles in Edison Co.
Wilburjeva izjave bo tvorila predmet debate, ko bo prišls stvar ne rezprsvo v kongresu.
SODNUSKI PROCES PROTI VODITELJEM DEMONSTRACIJ
Čaka jih težka kazen, ako bo sodnikov odlok œtel v veljavi
New York. — (F. P.) — William Z. Foster, Robert Minor in
Industrijska depresije je l*Htr|j<> ^ vodjt4>UI demon.tre-
a^bno hudo za<kla starejše de- br Jnih ^Uivcev, ki ao
11 i?i L vršilevNew Yorku 6 mana, mUnllhlJudl	l>odo obsojal ns enajat M za Uvec sploh ne dobi fM*	por. vsak, ako bo višje sodišče Is ta teko postane breme	^^ ^^ kl ga Je v I modelnih organizacij.	nu obtožencev podal odvetnik
-7~"LU . 'Joaeph R. Hroodaky, proti odlo-
Brezposeln—* v Aaglijt v«*™ ku ^„Ika |rorde. Ford je odlo-
čil, da ae obravnava proti obto-London, 26. marca.—iMSSM ne bo vršila pred porot-br cz posel ni h delavcev v Angliji > nilsl.
neprenehoma narašča. V tednu Voditelji demona t reci j so ob-17. marca je bilo 67,W3 več de-!tdteni nepoatavnege zborovanje levcev brez dela kot prejšnji ¡tn kriminalnega napada ne poli-
cijo.
Newyorftki senat spne)d starostno zavarovanje
Albany, N. Y. — Senatna zbornica države New Yoifc je v torek aoglaano sprejela Maatlckovo predlogo staroet-nega zavarovanja. Načrt določa, da vsaka oeeba, kl deee-le stsrost 70 let ln je prej bivala v državi deaet let in katera nima svojih dohodkov, dobi od države od $5 do 950 mesečne podpore. Namen tega zakona je, da ae odpravijo ubožnice za stare elro-
Premogovna industrija in unija
Reorganizirana unija bo Imela težko delo pri organiziranju rudarjev
Springfield, III. — (F. Pj — Uradniki reorganizirane United Mine Workers unije delajo na programu, na podlagi katerega upajo pridobiti rudarje na severu v unijo, ki naj bi služIla kot baza pri kampanji za organiziranje rudarjev v južnih drfts-vah. Alex Howat, predsednik reorganlslrane rudarske unije. John H. Walker, tajnik, podpredsednik Adolph Germer ln drugI veterani Iz rudarskih bojev so se te dni sestali na konferenci, na kateri ao razpravljali o možpostlh ln strategiji, kako bi pridobili nazaj 800,000 rudarjev, katere js rudarska u-nija izgubila v času Lowlsovoga režima.
Organlsatorlčno delo fco počasno, kajti prva naloga unijo je, utrditi si svoje postojanke v Kansasu in llllnolsu. Vsslo bo par mesecev napornega dels pri konsolidaciji članstva, predtio bo unija zmožna, da uvede agre-sivno kampanjo v drugih krajih. Medtem pa bodo narejeni poizkusi, ds se združits obe krili rudarske unije in ds ss izrine Lewisa iz organizacija. Pri tem je treba vzeti v poštev Lewisovo stališče ln dejstvo, ds ss bo upiral vsakemu koraku, kl bi utegnil škodovati njegovim abcijsm.
John Brophyj ki Je pred konvencijo prepotoval njegov stari distrlkt v državi PennsylvenIJI, je poročal, de bi agresivne kam-panjs privedla v unijo pretežno večino bivših članov rudarske organizacije. Dokler ae položaj no izčisti, bo mednarodne unija dovoljevala posameznim dlstrik-tom mezdna pogajanja in skle-psnje pogodb na način, ki s«» Jim bo zdel najbolj primeren.
Ursdnlkl reorgenlslrans unije pričakujejo, da Jih bodo rudarji podpirali pri njihovem delu za organiziranje neorganiziranih rudarjev. Deiegatje na apringfieldskl konvenciji eo ze-stopali 60,000 rudarjev, dočim jo Lewisova konvencija v Indl-anapoUsu reprezentlrala le 26,-(>00 rudarjev.
I Reorganizirana unija — bo morala boriti proti Lewlsu, ki se bo poslužil vseh mogočih sredstev proti upornim urednikom, na drugi strani bo pe ime la veliko dele, da dvigne demo-relizirano premogovno Industrijo na stopnjo, na kateri Je bila pred leti.
Ameriiki profesor zagovarja ruske "bezbožmke"
Dr. Harass na Princetonu je povedal mladim llterelom, de boljševlkl Izvršujejo dobro delo, ko trebijo religijo is ru-akega ljudstva
Prlnceton. N, J. — Dr. Harry Elmer Barnes, profesor sociologije na univerzi Princenton, inanstvsni avtor in bivši član fakultete v Smlth kolegiju, kl je Že lani razburil ameriško javnost, ko je na sborovanju znanstvenik^ dejal, da naša doba ne porebuje več vere v biblij-akega Böge, je v torek zvečer v svojem predavanju pred organizacijo 4Uakov liAratov na o-menjeni univerzi zagovarjal ruske ateiste in njihovo ksmpsnjo proti religiji. Rekel je med drugim, da ruski "bezbošnlkl" opravljajo dobro delo, kajti ruska pravoslavna cerkev je bila prava šiba sa človeštvo.
Dr. Barnes je dejal, da Je sedanja aovjetaka akcija proti religijam odmev prejšnjih verskih akcij proti herealjl. To je naravno gibanje. Vaake akcija Izzove protlakcljo. V srednjem veku Je bil zločin, če ni človek verjel tega, kar je učila etabll-rana oerkev — in sločin krivo varatvs sli bresveratvs Je bi. barbarako kaznovan. Krščanakc cerkve ao kruto preganjale vsakega, kdor ae jim ni podal. Milijoni ao bili v Ječah radi here-olje (krive vere) in stotlsoči ao umrli atrsšne amrtl tekom sto-lotlj. Akcija aovjstov Js veliko bolj človeška kakor je pa bila akcija krščanskih tiranov. ~
"Vera v superneturne bitja Js direktno In indirektno odgovorna za največji del mlzerlje ns svetu," Je rekel dr. Bernes. "Vera Je tudi glsvns ovira racionalno usmerjenemu socialnemu napredku. Glavna opora je mrtvi roki, ki kontrolira človeško družbo. Zato je ruski napad na organizirano superstlcljo ns le za-govorljlv, temveč tudi hvalevreden. Sovjetl prsvzsprsv vodijo boj sa novo vero — komunizem — torej Je v teku boj med staro in novo religijo.
"Biblijski Bog je Jasno ne-prilagodljiv modernemu znanju. Zato je zelo potrebno, da ae naredi konec verovanju v biblijskega oaebnega Boga. Zanaše-nje na božjo pomoč paralizi ra človeško iniciativo in samopomoč. Kdor še danea akuše u-streči biblijskemu Bogu, o čigar eksistenci in neturi ne vemo In ne moremo vedeti ničesar, te meše večen kaos v vse poskušnje socialne In etične rekonstrukcije.
"Organizacija ateistov v Rusiji me nič ne straši. Jaz direktno ne podpiram ateizma, smatram pa, da Imajo ateisti i-nako pravico orgenizireti ae In voditi avojo propagando kakor oni, ki še verujejo v Boga. Oni, kl danea molijo ze Rusijo, verjamejo, da Bog osebno posege v človeške sede ve. Zakaj torej ne prepuste Bogu, naj on sam )M>tlači ruske bezbožnike7 Čemu ga prosijo In nadlegujejo sa to In oho, če pa verjamejo, de brez njegove volje se nič ne zgodi T
Novi
nrmški parnlk deeegel rekord
New Vork.—Novi nemški i*r-nik "Kurope," kl Je v torek dospel sem ne svoji deviški g)ov. bi. Je preplul Atlentlk v štirih dneh, 16 ureh la šestih minutah, torej It minut prej kot se-atorUkl pemlk "Bremen" od iste nemške družbe. S tem je "Ku-rope" dosegle, de Je najbitr»jši parnlk na svetu. "Europa" ime prostora za 2000 Molkov Ima tonažo 50,000.
Kompenljeke salja ekreklrala
Maflcheater, N. II. — Tisoč dolavcev v Amoakeag bombažni tovarni se Je uprlo, ko Je drutba naznanila redukcijo meede za deset odstotkov. Družbe Je prod enim letom orgenhtirale kompe-nijako uaijo in prisilile delevce, ds so podpisali pogodbo, s katero so -se odrekli agitaciji sa delavsko unijo. Družba ae Je več-kret hvalila v javnosti o vzajemni kooperaciji, kl je naatela med njo in delavci po ustanovitvi kompanljske unije. KedeJ. ko so u- delavci pričeli upirati, ae Je pokezeio. de ao bile vse take go. v orle* izmišljene
Stavkarji zahtevajo protekcijo
Oblaatl ao ee poaUvtle na etran
tekstilne družbe, pravijo v e-
polu
Nazareth, Pa. — (F. P.) — Čudne vesti prihajajo iz tega mesta, kjer traja večmesečna stavka nogavlčarakih delavcev radi lakomnosti družbe, ki je inišavala mezde svojim delavcem ln jim hotela valliti "yelk>w dog" pogodbo. Stavkarji ao te dni poalali apel governerju Fi-sherju, naj pošlje diiavne ko-«sko, da jih bodo branili pred napadi stavkokssov. Nogavlčar-ji se pritožujejo, da js vask stav-ksr, ki pride v bližino Krsemsr Hosiery Co, tovsrno, v nevarnosti, da bo napaden.
Policija, šerif, sodižča In o-krajne oblasti so ao sarotile, da potlačijo upor atavkarjev. Aretacije piketov ao na dnevnem redu ln krajevna unija je morala plačati Ae več tisoč dolarjev globe sa stavkarjo, kl so bili vrftoni v Ječo radi plkotlranja. Organizator tekstilne unijo Louls F. Budons direktno obtožuje oblaatl larots s nsmenom, ds Izprasnljo »lagajno organlsaoljs, kl mora losredovatl ss ispustltev stsv-<arjev Is ječe. v
Apel ns govornerjs, nsj polije državno kozako, da bodo varovali stavksrje, jo nekaj nenavadnega v državi Pennsylvanljl, nad katero imajo openšaparski interesi popolno kontrolo. Kosa-IU so do sedaj ubogali samo ds-hdajake, ki ae lik pssvslt v slolbo, ksdsr js bilo troba streti uporno gibsnjo mod dolsvel. Guverner Flsher najbrl ne bo u-otregol spolu otavksrje/, kajti on je posnsn kot vnet zagovornik odprte delavnice.
RvsIJa protestira pre-. H obdoliltvaM Fraaeije
Lllvlnov pravi, da sovjetl ae ve.
do nlčeeer o ufrsbljenju Kut-
jepova
Pariz, 26. mSroa—Sovjeteka vlada Je poalala oeter protest Frendjl radi poročila francoske tajne policije, da so agenti bolj-šlevlške čeke ugrabili generala Kutjepova ln ga odvedli v Moa-kvo, kjer je sdej v zaporu. Kut« Jepov, vodja ruskih oarlstov v begunstvu, Je mlstsrlosno izginil Iz Psriza dns 26. januarja 1.1.
Lllvlnov, komlssr zunanjih ssdev v Moakvl, js obvestil so-vjetskoga poslsnlks Dovgsle-skije v Psrizu, naj obišče zunanjega ministra Brianda In mu pove, da sovjetske oblasti ne vedo ničeser o kakem ugrablje-nju ln obenem nej protestira proti sovražnosti v pariškem čaaoplaju. Poslanik je to opravil včeraj. Govoril Je z Brian-dom precej časa, toda kaj sta govorila, Je še tajnost.
Francoska vlada je že enkrat prej odgovorila poslaniku, da ne more kontrolirati časopisov, to-ds poslanik ishko toži vse ofenzivne liste pred francoskim ao-diščem, če misli, da mu delejo krivico. Nsjbolj napade "U Ll-berte," skrajno sagrtsen šovinist ič ni list, ki odprto piše, da je A talin naveden zločinec in poslanik Dovgalesklj Je njegov krvnik, nakar poslve poslanika, nej toži. ako ime korejžo.
T
Stavka stavbnih delevcev končane
St IjouJs. Mo. — Organizirani stavbeniki, ki so pred per tadnl sastevkall za višjo meedo in skrajšanje delov nege čeae, eo tovojevali svoje sahteve. Nove pogodba določa pet dni dale V t «dnu s zvišanjem meade v juliju In JenuerJu prihodnjega lete. Nova pogodbe bo stopile v veljavo ! Julija 11
PROSVETA
THK ENLIGHTENMENT
CI.AMOM IK LAMTNINA «LOVKN««S NABOUNK POUPOB-St J KUHOT*
isá
kr tw
Mitliml inirfu tU<l«ly
KimMmi m MrvUn* «trt« v« (uvmt chira«*» i» Km»-4* MM M M», II.4P I« »Ol Mta. IIA« M Mrtrl krt*. M tille—m i« Cmmo «74« M m*# M««, M-1» M p«l WUi M
miuIV» NM.
HubarrtpOon r»U»t for Ov Ul.lUd «MMm («ftcrpt CUniM «ml («mM 1*4« prr mm t. ((.»mm «a« »mi VIM 9»' Mrrio M«HM |I M t*r iw.
Om ocImm po «ocvvora^ KAopUi mi •• vni*im.
nmU« u viti ku im« Ml« « IUUm t
l»ROS VETA
MI7-H «Mik UtaMb íw»
MKMBKIC OP 7WK OKBATTD PKKSK
<A !•»•)«. M primi	««-««)
»w»nl, M »mi )• I I4R driovom poUfcU P«M«tU i» »hvMmm, M m Oh IM m imUv».
Novi kapitalizem
Ko je Inženir Hoover agitiral sa predsed-nlštvo, je pridigal evangelij novega kapitalizma, ki naredi "vse Američane bogate". Govoril je o "robustnem individualizmu" in demokraciji kapitalu.
Vse to bo bile prazne besede. Danes, enem letu Hooverjevega predeednlštva, nrše nikjer «ledu o novem kapitalizmu In edini "robustni individlji" so brezposelni delavci, ki pa morajo biti robustni, če hočejo ostati pri življenju. Na drugi «t rani je bilo v prvem Hoov-erjevem letu dobro preskrbljeno za robustne bogatine. Dobili so od kongresa znižanje dohodninskega davka in pravkar so dpbili novo carino, s katero so naložili na vse potrebščine eno milijardo dolarjev indlrektnega letnega davka. Ta davek bomo plačevali v obliki višjih cen, ki pridejo na blago.	.
O, da, farmar Je dobil odpomoč l In M kako radikalno so mu pomagali! Kongres je po. stavil novo ustanovo, ki je napol socialistična! Ustanovil je farmski odbor, ki organizira farmarje v kooperative, jim poskrbi trge in jim pomaga s posojili —- potem, kb noben privatni bankir noče več nič posoditi. To Je bil začetek novega kapitalizmu za farmarje — začetek nove dobe, ko bomo vsi obogateli in ko revšči-na izgine iz Amerike!
Ko pa je zadnjo jesen prišel polom delale 11* borzah in je potem sledila ekonomska kriza z brezposelnostjo — ni bil nihče odgovoren, razen kvečjemu senut, ker pl hitro sprejel nove carinske tarife. Hoover in njegovi prijatelji na čelu industrij so Ali brž na delo, da pomagajo le delavcem. Proklamlrall so "Industrijsko premirje". Nato so odftli v zlmovlšča.* Henry Ford, veliki novi kapitalist, je odslovil 30,000 delavcev zato, da je potem lahko ostalim zvišal mezdo. Tak je novi kapitalizem, ki pretvori vse ljudi v Ameriki v kapitaliste!
Novi kupitalizem je vedno isti stari kapitalizem. Tak ostane, doktor ostane njegov sistem bistveno nespremenjen. Niti eden ekonom stare tole še ni odkril ključa, kako naj delavec pokupi svoj produkt ali njegov ekvivalent, dokler je njegova mezda tako nizka, da no pokrije cen produkta. Utopični novi kapitalizem bi bil mogoč le tedaj, čo bi vsi delavci stalno delali za tako visoke mezde, da bi lahko sami pokupili ves svoj produkt; imeti bi morali tako kratek delovnik, du bi jim ostajalo dovolj časa za porabo produktov (n. pr. za vožnjo z avti, da bi lahko obrabili po dva ali tri avte v letu). Tedaj bi tudi farmar imel stalen trg domu in ne bi mu bilo treha čakati na ku|»ce v tujini.
Visoka mezda in nizku cena pa pomeni, da bi mulo uli nič ne ostalo kapitalistom in "mld-dlemenom", ki nič ne sejejo pa nujveč poža-njejo. Kar namreč farmar izgubi na nizki ceni. ne pridobi tega odjemalci' v groceriji ali mesnici. Diferenco pobere "middlemen"; ta si masti brado. In ta — kakor njegov prijatelj industrijec in prijatelj bsnkir, ki daje prvemu in drugemu kredit na delavčev in farmarjev pr«»dukt — ne pojdo slepa od mize.
I)a bi pa "robustni individlji" na vrhu In oni na dnu — ki so bolj robustni na mišicah in manj na možganih — hkratu uživali prospcrl-teto/v razmerah. kakršne so, to se pravi, da bi bil v«»lk sit in koza cela. Je pa po vseh naravnih zakonih in zakonih zdrave pameti nenw-I
Mogoče je samo eno:~rutui-tm?;UM nn v rt» o morajo dati kontrolo iz rok.
Velik ki Aleksander, ruski carini, ki » Ameriki i/i sr zdai mudi v t.»i»!i Kaliforniji, pripoveduje Auirrifanom. da milijon bolj tov i kov vlada 160 milijonov ostalih Kusof, To j* strašna krivica, pravi veliki knez — in njegovi ameriški p<m!uAalci se zgražajo nad tem. Nad dej«tvom, da je prej car vladal nam nad vnemi ruskimi milijoni, ae nič ne zgražajo. In Ae manj jim pride na ml-ael, da je v Ameriki veliko manj protlboljševl-ftkih kapitalistov industrij In financ, ki vladajo nad 120 milijoni Američanov.
V Ameriki Je 26,00<i ljudi obaujenih v amrt. Ubiti bodo med današnjim dnevom in 1. januarjom 1931 pri avtOnioluUkih noarečah. Pet ali Aest tisoč oeeb. ki so Se |jv«h 1. januarja 19*0. Jc že ubitih. All je kd<. v skrbeh radi tega? AU kdo protestira?
Glasovi iz naselbin
"PriJatel Jaki" *popp4
John*toWh, ta. — Naj nekoliko odgovorim blagohotnemu kritiku bratu Zalarju, ki hoče reformirati vodstvo delavskega doma. Najprvo naj 1 rečem, da 90 sedanji člani direktorija že Jako dosti naredili v korist doma — precej več kot pa naA kritik. Lepo je priti k pqijii skledi in diktirati, a težje je začetno delo, pri katerem nai kritik ni bil tako aktiven kot skuta biti sedaj.
Na trdftev, da se nekateri boje večje blagajne, ker" bi je baje pograbila SNPJ, naj rečem, da ee tega nihče ne boji, ker tudi med hami je dosti dobrih članov SNPJ. In dokaz, da gospodarstvo pri domu ni tako zgrešeno kot ga hoče prikazati naii kritik, je to, ker bo dom letos plačan.
Glede trditve, da dom ne služi namenom, za katere je bil zgrajen, naj rečem, da kritik ni v pravem: dom še vedno služi vsem namenom in potrebam naselbine, oziroma rojakov. Ako rojaki včasih igrajo za kratek čas karte, mislim da to tudi ni tako pregrešno, ker tudi nai kritik jih včasih "vrže".
In glede domnevanj, da bi moral direktorij gledati pri nakupovanju potrebščin na koristi doma in ne kakega posameznika, bi bilo' boljše, ako bi kritik mene osebno imenoval, ker jaz sem tisti, katerega ima on v mislih. Rečem naj, da tisti mali dobiček, ki ga naredim 4 cigarami in cigaretami, ostane ves v domu in še več. Direktorij mu je tudi povedal» da je treba gledati na tlst«, ki to že od začetka aktivni pri domu in zanj že dosti storili.. Resnica Je, ako bi bil dom odvisen od ljudi kot je nai kritik, bi mu ilo Jako trdo. Mihael Krofina.
Puebelaka čednost
Pueblo, Colo. — Nisem se mislil več oglasiti, da pa ne bo med nami preveč enoličnosti ali preveč enostranskega mišljenja, zato sem zopet tukaj. Zdaj se ne bom podpisal "Orlov" —. čeprav sem samo orlov — ker, no, nekateri to ime nekam težko izgovarjajo, zato bodi ime kakor vidite. Eni pravijo, da se skrivam pod drugimi imeni. Zakaj se skrivam? Kič se ne skrivam Vsi v Pueblu ste vedeli, kdo sem in to bi bili lahko tudi naravnost povedali. Jaz bi bil ¡»odpisan že prej s takim "tifel-nom", ali mar naj vuu Amerika Ve in govori, da se hočem "postavljati" v Prosveti? Drugače bi se bil — o, zakaj pa ne?
Zadnje čase se mi je sem pa tja od več strani "kadilo", ka-kor da me hočejo zadušiti. Se več, na moja ramena mi hočejo naložiti kar vao slovensko naselbino v Pueblt. Počakajte dragi prijatelji, da bo "June frollc" v Ellerjeveni vrtu, pa bomo videli kdo nosi naselbino na ramah. To bo business v slavo . . . Mogoče pride de mod lias leadvlllskl Trunk, du bo pomagal "nositi".
Alfonzov sekretar, ki jc v Proaveti s dne 16. februarja t. I. pisal o novem društvu, kakor da je edino med nami. Pravi, da jc o letakih (s tem misli o glsvncm odboru) Iz "trte Izvito", Kaj če bi citirsli o tisti stvari is letaka, ki mu pravijo glasilo? Hllvestrovega večera ne morejo posabiti. Kaj pa je to. če pridejo skupaj ljudje, in |k>-tem se zopet razidejo brez posebnih vtisov na človeško men talnoBt? "Vse je bilo tamkaj samo "modrijana" nI bilo" — vzklikajo, te tretjič sv je to /.spisalo, kakor da jc v«c odvisno od ene vstopnice. Kskor d** M moral posMtl delo, p« iti tja la sadovoljl gotove ljudi. Ali bi radi, da ee vam kdo klanja? Tega ne bo. Ali mislite, da le to vae, ako ae lako berači za vstopnice? Vse Je sovražno 1 Kar rečeš ali zapiše*: sovražno je. Kako ste otroško naivni .. . Ilo rita za kruh Je velika, in vaak I«» svojih «možnostih si ga alu-tirno. In, eno drultvo *e ni borba sa kruh. Do tedaj. posebno v Združenih dršavah. je to še stvar poaameinika. Le v Rusiji «e dola in trudi, da ae to prenese na trganiairano družbo — n.. državo. Ali bo novo društvo delalo na tem? Zaradi podpor«* ga n« rabimo. Rabimo pa moč-
no politično organinzadjo — to je, nam treba socijalfttfčne organizacije. In tisti, ki mislite, da bo komunizem prišel, 6e 'e* koga ozmerja, se motite. Ce bi obstajala med nami taka organizacija, tedaj bi vsaj nekaj lahko storila med ljudmi za ljudi, da bi se zavedali in delali za pri-hadnjost, ko pride. Samo -packi jinjanje srdjne produkcije ne bo spremenilo sedanjega štete-tna. In ker tega ne bo Še, veai Izgleda nI, se ljudje drže tlete-sra, ki se med nami tako rado izreka: vsak za sebe. Tega so d rte in to govore.
Tako vidimo, da v Pueblu med nami se ne sme reči ničesar. Kar žlnftš, Je "sovražno". Tako mislijo ljudje, ki sami vedno sovražno nastopajo. Socijalistc radi — ako Je le prilika — malo pozmerjajo in mislijo, da so naredili veliko delo. Taki ljudje hočejo biti hvaljeni — samo hvaljeni.
Hvalijo se, kako hitro so izplačali tisto malo smrtnino vdovi umrlega člana, kakor da je bila ona (vdova) lačna tisti dan. Na vsako smrtnino bi bil dal eden uli drugi toliko, ako se je tako potrebovalo. Joe Hočevar.
temu in da poživimo čut za mednarodno delavsko solidarnost.
V nedeljo 4. maja ee Vrši zbo- trpljenjem in vztrajnostjo se je rovanje soc. klubov in društev <io danes prebite dober kos zi
Í2**riftevalne Jltttje JSZ pód imenom Oh i j ska konferenca Št.
2. <Vršik> se bo vB.«D. dvorani fkkn" In "nasveti
Priredba Rad. obrane
Bellaire, O. — Medjunarotini brenč od International Labor Defense bude Imao prvi* zftbavu sa dencom na 29. marca u Bohemian Hall na 41st and Harrison St. Početak zabave točno 7:30 u večer. Pozivamo *vu braču Slovene in druge narodnosti da nas u što večem broju posjete, pošto je svakom pozna-to kakov rad stoji pred ILD sad kada je vojska bezposleni svuda po Americi, a drugu pro-gon i zatvaranje organajzera ko j i rade da se u organizacijama moremo da od upremo nasilju kapitalistlčkog izrabljivanja i sudova. Bračo pokažimo ae, da smo složni braniti naša pravi* i organizacije, zaoto svi na ovu zabavu, gdje če te svega moči čuti, 1 bude dobra muzika sve do 11:80 Isto 1 lodnog piča i za-kuska.	Proko Bosrak.
Clevelaadake vesti
Cleveland, Ohio. Razstava slik Božidar Jakaca je končana. Zaključila se je v četrtek 20. marca. Uspeh je bil povolen. Lahko bi bil večji in bi tudi bil, ako bi vsi naši "narodnjaki" pokazali, da je njim res za skupni napredek. Pokazali so največ to, da je njim edino za njihovo čast ter za osebne koristi. Zapišem tudi to, da sc je odbor pokazal "ošabnega", rekel bi pristranskega.
Urednik A. D. se je pokazal šo bolj nizkotnega. Od začetka razstave pa do konca ni zapisal ne ene črke v prid. Lahko bi bil apeliral na svoje čltatelje; da posetljo razstavo in njemu priljubljene trgovce, da kupijo slike. Ako bi bllu fiaska z razstavo, kdo bi trpel posledice? Odbor gotovo ne. Trpel bi umetnik sam. Cemu torej bojkot?
V soboto 20. marca priredi lievski zbor "Zarja" zabavo s petjem v spodnji dvorani 8. N. doma na St. Clair a ve. Zarja je dobila že mnogo priznanja med Slovenci in med drugimi narodi radi njenega lepega petja. Zadnja Jeta je vprlzorila par krasnih oper. Za njeno prihod* njo zabavo vlada veliko zanimanje, kar je pravilno, da sc podpira tak zbor kot je Zarja, ker nam vsem skupaj dela čaat.
Zvečer 1. maja priredi lokalna socialistična stranka proslavo mednarodnega delavskega praznike. Proslava sc bo vršila v avditoriju N. doma ua St. Clair ave. Glavni govornik bo bivši predsedniški kandidat socialistične stranke, Norman Thomas iz New Yorka. Norman \ Thomas je pošten In iskren bo* ritelj za delavske pravice. Socialistična stranka je ponosna, ko ima v svoji sredi tako ener« •gičnoga voditelja. Na progra-j mu bo tudi igra. katero priredi* 1 jo člani mladinske lige socialistične stranke in več drugih i pevskih točk. Naša naloga je, , da povemo tudi dragim sodelavcem. da se v doletijo proslave ' mednarodnega delavskega pras-I ntka. S tem demonstriramo pro-ti krivicam, ki se nam fode v današnjem kapitalističnem ste-
na "Prince a ve. v Newburghu (Cleveland), v prijazni naselbini, kateri pravijo "Na jutro-vem". Gotov sem. da bodo vsi delegati in udeleženci odnesli najboljši Vtis. Zvečer, po končan! seji, se 1x> vršila veselica v prid konferenčni blagajni. Priporočam, da jo poselite v obilnem številu, ker s tem pomagate "d<K>ri stvari, ker ves denar, ki pride v omenjeno blagajno, gre v izobraževalne svrhe delavstva.	Louia Zorko.
nami, da rinemo z glavo skozi lid. In res je bilo trdo, a s po-
du. Beda j se pn «fculi" na tak način zraven, s svojim "svinčni-
Kako klerikalci afepomiii
Odgovor Novaku , i
Milwaukee, 'Wia. — Čitatejji Prosvete So bili zopet počaščeni z dopisom izpod peresa milwaii-škega "socialista" v 64. številki. Kajne, kako je bilo vse lepo in dlplomatično skupaj "sklam-fano". Gotovo, da so tisti, kateri tega človeka osebno ne poznajo, dobili vtis, kako mora biti ta mož skrben, bistroumen, požrtvovalen in umno gospodaren pri takihle velikih stvareh, in vsi, ki se ukvarjajo s poslovanjem družbe Slov. doma, pa so zabiti tepci, ki nočejo poslušati in upoštevati tako lepe nasvete in priporočila, ampak človeka kar enostavno imenujejo "razdlrača".
Ampak le previdno pri sklepanju, dragi čitatelji. Sedaj, ko je ta mož prlkobacal iz lukaje in se poznamo, ne bo zameril, če se mu bo od časa do časa povedalo in tudi dokazalo, da je on še vae kaj drugega kot razdi-rač v naselbini. On sploh ne zasluži, da bi se mu odgovarjalo. Organizacija sama b! noče ma-zati rok s tem poslom, zato se kot naročnik Prosvete oglašam zaradi tistih, ki možakarja ne poznajo.
Možato bi tudi bilo od tistih, ki ae skrivajo za Novakom, da pridejo na svetlo, pa se bomo kot možje ne kot šleve pogovarjali. s Potem bo ton teh pogovorov tudi nekoliko dostojne j SI, ker se bo vsak moral izogibati nesramnih, lažnjlvlh trditev, ki kradejo poštenim ljudem dobro ime, ker drugače lahko zabrc-demo v sinosti.
Frank Novak piše, da se ni nihče oziral nh posamezne točke njegovih "stvarnih ugovorov In Izvajanj". Ce je napad, kakršnega je on zmašil sktroaj v prvem dopisu, stvaren, potem res ne vem kaj je stvarnost. In povedalo se mu je tudi dovolj jasno, zakaj ne. Sedaj, ko je zadostil zahtevam, 'da se je podpisal, pa ie zopet beži kot zajec. Dovolj jasno je pokazal to v zadnjem odstavku svojega dopisa, ko je zapisal. "To je moj končni odgovor". Kdo se torej boji in ima slabo vest? S tem je jasno pokazal, da mu je bilo ie na tem, da razburi s svojimi namigavanji, svinčnikom in računi tiste naše naaeljence, ki ga dovolj ne poznajo.
Hoče natveziti, da jc on kedu} dajal dobre nasvete. Od prvega začetka sem poleg tega dela, pa se teh ne spominjam. Sploh, kedaj je bil on za Slov. dom?
Zapisal je tudi v Froletarcu. da je bila organizacija že ob porodu mrtva. Ali je potrebno mrtvi stvari takih nasvetov? Vse, kar on sedaj počenja, je4e »teka za javnost. In kje je Hje-gova stvarnost, o kateri tako poudarja? Saj sproti lfazablja, kar pred enim tednom zapiše. Od drugih pa hoče imeti potem stvarnih odgovorov. Iz prvega napadalnega 'dopiea posnemam, da se je plačalo za zeniljiSče po-lovico preveč, v drugem dopisu pa Že ima približno plačano vrednost. Ravno tako bi po njegovih "dobrohotnih" računih enkrat imeli 12600.00 mesečnih izdatkov z nameravano stavbo, drugič pa že «000, dolarjev. Odkod ta površnost? Organizacija ima o vsem tem Že natančnejše številke, a mu jih ne bo kar i po otročje na nos Obesila. Vše pride, ko bo zrel čas za to.
Končno se Franceljnovo jav-kanje najbolj 'osredočuje o legi zemljišča. Obrača ga na vse strani, pa nikakor ne štima po njegovih izvedenih računih. Priporočam mu, da si naj nikar preveč ne tare možganov s tem. Nekateri možje so tedaj dejali, ko se je kupovalo zemljišče ta kole: "Zemlja je vredna tega denarja, izgube ne more biti, kar kupimo, Če bi potem večina delničarjev sprevidela, da ta prostor ne bo primeren za naš dom; ako nakupa ne odobrijo, bomo pa mi kupili." In na glavni delničarski eeji ni bilo niti enega ugovora radi aemljišč». Kje pa je bil tedaj Novak s svojimi "računi In nasveti", če se res boji polomije.
In sedaj, ko je on tudi dobil od "merodajnih trgovskih krogov" pojasnila, da je dottčni prostor vreden "približno" tistega denarja, ki se je za njega pia čalo, bi potem prav gotovo, ako bi se ga grodaio, vrglo še kakšen groš dobička, in škoda, ker ne bi na njegov |1.00, ki «a je založil v to narodno podjetje, veliko odpadlo.
ioe tMatoh, naročnik.
Glas hrvatskega mdarja Jenkina. Ky. — Tukaj u Jen-kinsu je došlo tako vreme, da^ su nas prisilili baroni uglja na štrajk, jer su nam pred tjedan dana obečali da sredi toga mje-seca znižaj u plaču za en dolar na dan. Nam radnlcima se to ni je dopadlo in smo se vratili v kuču. Zaštrdjkovali smo večina u svijema manjnuma Consolidated Coal kompanije. U svi okolici jih ima nošto koji rade.
Pred više rpjeseca smo radili s punom parom, a zadnjih par nije radilo više njego četiri ali pet dana u tjednu, i tako da je siromašni majner jedvu vezav kraj sa krajem sa malu plaču. Bolje da umremo od glada bez rad nje nešto radit kao mula In od glada umrovati. Danas operator! nas tako muče kao ne pametuje zgodovina amerlčkega rsdnika. '	V
Protiv tomu se moramo boriti za našu pravu in se organi-zovati. Kao bivši Član unije u-
Kadar koli je prišlo do točke, ko
le bilo treba kaj storiti, jo je i . , ,	■
odkuril. Znano ml je, da je on vjek kalem radmclma neka pri-
podplsal 1 delnico junija 1926 frtuP,Ju u	*er **
in pozneje še eno. na obe skupsj iwbljenl kao ovee bez pe-pa je potem enkrat dal $1.00,	¿11 narod još spava oso-
in tako stoji. In aakaj Je on Wto u K«*uckyju. Več je šaa
l >odplsal ? Samo zgolj radi "businessa". ker je bil tedaj u-rcdnlk Vcstnika. Prišel je ns sejo le tedaj, kd Je slutil kak večji zaslužek pri tiskovinah. Nikdar se takrat nI spomnil
da se prebudlmu. I kao stari rudar želim da svaki ovo dobro prečita I da nitko ne dojde samo za radom jer se če naci u upas-
nusti.
Ja se hoču opet oglasiti čim se stvar svrši i ka se opet vra-
"svinčnika", samo svojo uro je	BBMP
neprestano mečkal po rokah	na dj®»0 Pretjeklosti je
njegov predlog je vedno bil. da H ovog odlagio po tri dana svak
se sejs zaključi. Od šaaa do ča-|*°%>k k°iu i* mo*»°. j«r j«
radna težka i jer bosi hočejo da piostoae pomjetamo sa mjetlom di ae ne bi Uflje ublstilo kad se ga Auta dole na "tlpel". Želim da nova unija koja je bila orga-mzovana v Springfieldu napreduje. živela pravda in dole sa l<ewi«om!	John Milič.
sa. ko je Čul, da se organizacija le povoljno razvija proti njegovi volji, je pa napisal nasproten članek v Vestniku. z njegovim običajnim jokanjem nad našn izgubljeno mladino, našo bodočnostjo in našo starostjo in tako naprej.
Skratka po njegovem pisanju	______
človek posnema, da naj gremo	Li^siiea ur romat va
mitwauški Slovenci pod zemljo. Anton Fortana. Johnson, prodno nmrjemo To ftojl pri- Vai dopis ni sa priobčitev, bito, da Je on Ml "ovlrač" In se- k F^rtč oseben. Oeebni daj hoče biti "razdiraT Sloven- prepiri naj se poravnajo med ■koga doma. Samo malo si naj prizadetimi in ne prihajati a aji-osveši spomin, kako je vpU nad P** uredništvo Prosvete.
IJO
Prosveta je že dokazala, kako so klerikalci okoli "Amer/Slovenca" slepomišili z ra-dioprogramom, ki so ga aranžirali za 15. marca. Se tri dni pred tem datumom (11. mar-4a) so pteali v ovojem listu, da bo ta program, ki je bil aranžiran na unijsk^ postaji WCLf! nekak "likof" njihove kampanje za naročnike Bila je velika reklama za ta "likof". Dva dni kasneje (13. marca) so pa klaverno naznanili da^valed velike zaposlenosti" ne more A. s' tzvrstti "progrfcifcuL fti ga prepušča slovenski ra-dlo družbi, katera se je organizirala za prii-fs janje taidh programov.
To je bilo slepomišenje in bluff! "Anier. Slovenec" 3e bluffal! Nobene zaposlenosti ni bilo. Zakaj pa ni bilo- zaposlenosti dva dni prej? Zakaj Je ni bilo meseca februarja, k„ so štirikrat navijali viktrolo na radiopostaji v Ciceru? "Amer. Slovenec" je zamolčal resni. 00, ko se je skril za papirnato radio družbo. Zamolčal je, da mu je bila radiopostaja odpo-vedana radi tega, ker ni unijski list. "Amer. Slovenec" vedno hlini simpatije napram strokovno organiziranemu delavstvu in s tem bluf-fa svoje Čitatelje. Ako bi bil iskren zagovornik organiziranih delavcev, bi to pokazal najprej pri sebi: imel bi unijske delavce v svoji tiskarni, imel M unijski znak. To je en doka/, bluffanja in licemerstva. Zato mu je bila odpovedana delavska radiopostaja, ker tam ne marajo neunijskih strank. Vsak bluff pa vodi v nov bluff in tako je A. S. izvedel svoj ra-dioprogram z novim bluffom "racjio družbe", ki je prišla čez noč in izginila čez noč.
V uredništvu A. S. je bila naravno silna togota, ko je Prosveta razgalila njihov bluff še gorak. Mož, ki zastopa uredništvo, je na-kacal velik kup brozge, v kateri je pa sam — utonil. Glavno sporno točko je ignoriral, kakor da je ni in začel je malati "grehe" in "zločine" socialistov. Krivec pride pred sodnika in se pere s tem, da skuša dokazati, da je sodnik še večji lump! Recimo, da je vse res, kar je bilo v tistem "stvarnem in olikanem odgovoru" nam očitanega, ali bi to zmanjšalo krivdo njegovega slepomišenja in bluffanja? Niti najmanj ne. Vseeno bi ostal bluffar. Toliko slabše pa je, ker se je pral z novim bluffom in zavijanji/ To nadaljnje bluffanje in zavijanje po jezuitskem receptu bomo tudi dokazali točko za točko.	(Dalj« prihodnjič.)
1 r ■	w "u gas.' • o>
A. Garden:
Boj za novo rudarsko unijo
>••' i' r	. . . ' '•'■•■•j M.p.i : '■	i" i.'
Organizacijo je Lewis vladal in jo vlada v pravcu največjega tirana ih avtokrata. Svojo politično mašine Si je zgradil na principu, ki je last ameriškega kapitalizma, namreč kupi ljudi, ki ti lahko služIjo in ako jih ne moreš kupiti, jih UhiČi. Držoč se tega principa, jc kupoval sposobnejše in ambiciozne člane organizacije bodisi s tem, da jim je pridobil uradniška mesta v distriktnih ali poddistriktnih-organizacijah ali jih je pa upoalil kot organizatorje. Tiste, ki se niso hoteli ukloniti nje-tfovi volji in režimu, je dal v roke svojim i>o-bojnikom — "organizatorjem"*— ali jih je pa izključil.
Pod njegovim režimom se je razvila prava tamanitska korupcija. Velike vsote denarja, katere je članstvo prispevalo, so šle v dobršni meri za vzdrževanje Lewisove mašine. Med funkcionarji se je razvila psihologija, da mera unija v prvi. vrsti služiti interesom in čanti voditeljev in ne interesom članstva. Med starimi voditelji so bile seveda tudi izjeme, vendar pa nikdo ni drznil upirati tiranu Lfwisu.
Z razvojem parazitstva, pobojništva. nepoštenosti in krhanja unije, ki se je pričelo po stavki leta 1922, je sporedno padala tudi unij-ska morala med članstvom, ki je* dosegla dno že pred leti. In kadar v organizaciji nastane de-morallzacija, je ni sile, ki bi jo obvarovala pred večjim nazadovanjem ali pa totalnim razsulom.
Letu 1921 je Lewis udaril po Howatu in kansašklh rudarjih In zdrobil njih organizacijo. Par let pozneje po rudarjih v državi Washington in v Novi Skotiji, Ksnada. Kar ni izgubil s svojo bodisi kratkovidno taktiko v stavki leta 1922 ali pa namenoms, je uniči» potom "disciplinarnih" akcij. V dotični stavki ali pa kot rezultat iste, so rudarji izgubi! unijo v Marylandu, Kentuckyju, dobršnem de-lu West Virginije, TennesBeeju, Alabami. Ar-kansasu, Texasu, Coloradu in po zadnji stavki 1927-1928 pa v Pennsylvaniji, Ohiju, polovic* Indiani, Iowi, Miaouriju in West Virginiji.
Organizacija je bila ohranjena le v II!«-noisu, Kansasy, Montanl. -Wyomingu in delu > v Indiani. Rudarji na antracitnem polju tukaj niso upoštevani, vendar je pa tudi njih organizacija jako razrahljana. Značilno pn -tem je to. da je Lewis porabil 18 milijonov dolarjev, ki so jih prispevali rudarji, es rszbitje unije.
Vprašanje nastane, ali je I>ewis v službi neunijskih operatorjev — Melkmovih inteij-sov, jeklarskega truita. železniških ter drugi*
javno-napravnlh magnatov? Pozitivno ne m-
remo reči. da je, ker manjka dokazov. Ako p» človek pazno premotri njegovo taktiko, bo prišel do zaključka, da je Lewis ali nasledr ► rimskega cesarja Nerona — blazen čk>vck ki je prišel do moči. ali je pa v sluibi of*"; Šapa rakih operaterjev. Le človek, ki j' *1 blasen do skrajnoüi ali po v službi gotov i I-je zmožen doseči to, W je Lew»« 4**" svojo k or up ao in pobojniško maši»*
<DaV* prifcešajtf.) _ * -
CKTRTÊK, 27. MARCA.
ZadružnaIvanka v Ljubljani
Letno poročilo in gospodarski pregled
» * j.	.
Banka delavskih eadrug v Ljubljani je z letom 19<29 končala osmo poslovno leto. Svoje delovanje je začela 1. decembra 1921. Bilo je premagati sitne težkoče, ki so se venomer pojavljale in oteževale delo mlademu zavodu. Ali vstrajnost in odločna volja delavskih sadrugarjev je premagala vse ovire. Zadružna banka v Ljubljani lepo uspava in bilanca osmega leta obstanka kaže zopet prav lep napredek. Zaupanje v Zadružno banko raste.
Hranilne vloge so narastle za Din 4,159.384 v osmem letu. Skupno znašajo danes Din 19,-3C5.440.44. Ta vsota je za delavske razmere v Sloveniji znatna vsota, ko imamo v vsaki fari po dve in celo po tri hranilnice, v Ljubljani pa par ducatov.
Sicer pa naj govori samo poročilo banke, ki ga je ta izdala za 1. 19(29 in ga predložila občnemu zboru, ki se je vršil 8. marca t. 1.:
"Spoštovani občni zbor!
Leto 1929 je bilo v svetovnem gospodarstvu leto mednarodnih kartelov in trustov. Zanimiv je pregled izvnšenih dejanj.... Po» Kodba članov kontinentalne družbe surovega jekla sicer poteče šele letos 31. marca, ali so bile že v lanskem letu izvršene vse priprave za obnovitev. Na novp se je pa dogovoril kartel fabri-kantov litega železa. Kartel fa-brikantov cevi je bil ustanovljen takoj po vojni. Sprva so vanj vstopili fabrikanti v Nemčiji, Franciji, Španiji, Čehoslovaški, Belgiji, Poljski in Ogrski; lani pa so prišli v ta koncern še Angleži in Amerikanci, ki je tako postal eden najmočnejših. Internacionalna konvencija svinca je sicer ameriška organizacija, ali je tudi leta 19(29 oficijelno u-trjena. V kartelu bakrene industrije je sedaj 100% organiziranih, odtod' naravnost neverjetne cene te kovine. Cinkov kartel je i>oprej obsegal le 459? produkcije, v lanskem letu se je ojačal z novim dogovorom tako, <Ja je odjočilefl v tej stroki. Y, početku leta 1929 sta sklopili kanadska Nickel Company in angleška firma Mond Nickel svetovni trust za nikel. Internacionalni dušikov kartel so tudi lani ustanovili; obsega vso produkcijo Nemčije, Anglije in Či-1«'. V lanskem letu so pristopili se francoski in angleški fabrikanti cementa v cementov kartel, katererriu so do sedaj pripadale le Belgija, Holandija in Nemčija. Svetovno podjetje "I. (i. nemška barvna industrija" se je polastile v letu 1929 vse pomembne švicarske industrije barv.	\
Svcdsko-ameriška industrija iveplenk, takozvana Kreugerje-Va grupa, ki ji je hrbtenica švedski vžigalični trust, se je Horizontalno prav lani ailno razbila. (V Jugoslaviji njeni kon-zumenti to expanzijo prav britji občutijo.)
Konjuktura je sicer sedaj v sl>l<>šnom v padanju, nakar ao se industrije kot povedano zelo pripravile. One bodo šle torej preji' navzgor kot narobe.
Jugoslavija ne igra s svojimi industrijami v svetovnem go-»Marstvu skoro nobene vlogo,
L januarja 1930, kjer je precej potrebnih določb za zaščito vlagateljev in upnikov — bo brez dvombe tudi v tem oziru zaščitila socijalno slabe.
Prenehanje političnih borb v državi je po 6. januarju 1929 dalo vsemu ostalemu udejstvo-vanju svoj pečat.
Zadruge so sedanji interreg-nim političnega miru uporabile za poglobi j en je in razširjenje svojega delokroga.
Velikega pomena za razvoj zadružništva v tem letu je bilo več izvršenih dejstev, tako: u-stanovitev Priviligirane Agrarne Banke, - jubilejni kongres Glavne zadružne zveze v Ljubljani, I. Zadružna razstava v Ljubljani, deloQ na novem zadružnem zakonu in ustanovitev Glavne zadruge . zadrug polje deljskega kredita. Bilo je opažati prav živahno zadružno delo v celi državi.
Zveza gospodarskih zadrug v Jugoslaviji, ki je hrbtenica naši Zadružni banki, je narasla na 60 zadrug s 120 poslovalnicami in njeno Članstvo presega že 25,-000 družin. Enako so se tudi druge zadružne zveze razvile. Za presojo dela Zadružnih zvez in njih denarnih srediinjic je največje važnosti kakovost včlanjenih zadrug. Tam, kjer domi-ni<ajo kreditne zadruge in so prilično jake, imajo sjedišnjice oziroma njih denarne centrale velike sume denarja v hranilnih oddelkih in jim je celo znaten zaslužek pri financiranju izven zadružnih podjetji omogočen. V zvezi gospodarskih zadrug n. pr. pa so prodajne (konzumne), nabavne in produktivne zadruge v veČini, kreditne pa v veliki manjšini. Prodajne, zlasti pa produktivne, rabijo mnogo denarja za nabavo in pa predelavo blaga, tedaj so napram svoji središnjici oziroma napram svoji banki vedno novih cenenih denarnih sredstev terjajoč in cenenega denarja potreben komitent.
Z ustanovitvijo, Priviligirane Agrarne Banke v Beogradu bo mogoče zaddstitl potrebam kmetijskih, nabavnih, kreditnih*!* podobnih zadrug, če bodo navezala ta banka svoje udejstvova-nje na te zadruge. Obrtne zadruge imajo oporo v državni o-brtni banki. Na zadruge, ki jim je naš zavod denarno aredišče in oporišče pa žal država ni storila doslej še nobenih pomožnih akcij, kaj še v obliki kake denar-
«*r
nio pretežno agrarna drža-
mentov niso vzeli'še v pretres, ki bi z ozirom na vedno močnejšo organizacijo svetovne produkcije bile zelo na mestu v obrambo pred vedno nara&čajučimi cenami industrijskih izdelkov in živil. Karteli in trusti po širokem svetu pa kujejo v interesu svoje produkcije vedno večje vezi....
Naš zavod ima svojo posebno nalogo, ki ni lahka ali je hvaležna, ker vodi v trajne uspehe. Od leta v leto se to more konstati-rati. Tudi v letu 19639 je bilo e-nako. Računsko poročilo kaže naš lep napredek.
Število komitentov se je v minulem letu za 96% povečalo in promet se je znatno pojačal.
Vloge na knjižice so se povečale: od Din 6,879,676.48 na Din 7,024,208.25 — tedaj za Din 144,-531.77.
Vloge na tekočih računih so
ali tudi njo kot producenta
agrarnih produktov in konzu- poskočile od Din 8,166,379.60 na
nta premnogih industrijskih 'zlclkov v obili meri tangirajo c<numbc v svetovnem gospo-t vu. Letal»» smo namreč 717» industrijskih' produktov in 17% surovin.
(i'j«|Kidarski razvoj v širokem •¡vetu v i.tu 1929 je bil za nas v ¿¡^lavljf zato neugoden, sicer
Z M
Din
nic a Din 100.00—Din 300,000, v rezervni sklad Din 20,000, v specijalni rezervni sklad Din 66,-000, na nov račun naj se prenese Din 6v622.39. — Skupaj 390,-
mam.
Ako p. t. občni zbor odpbri ta predlog bodeta oba rezervna sklada znašala Din 500,000 — torej eno desetino delniškega
kapitala. Kuponi pa se bodo Din 6.00 nA delnico izplačevali od 1. aprila 1930 naprej.
Upravni in nadzorstveni svet sta z ozirom na namene zavoda tudi za leto 1929 odklonila po pravilih jima prisojeno tantije-me.
Upravni svet je obravnaval 6tih sejah tekoče predmete, iz-vršni odbor je pa v 36tih sejah reševal tekoče posle.
Nadzorstveni svet je ob zvr šetku vsakega polletja pregledal vse poslovanje.
V Ljubljani, dne 20. februar ja 1900".
Upravni svet.
Zopal odhajajo v tujino
i
(Izvirno "Prosveti.)
Ljubljana, 25. febr. 1930.
Problem kruha, vsakdanjega življenja je težak. Posebno pri nas, kjer živimo kot mal narodi* v malih razmerah.
Zaslužek pada, počasi stopn/e-ma. Stalnost zaslužka pada, prav tako počasi iri stopnjema.
Tako j^ povsod v kapitalistič nem družabnem redu. Kadar ko li nastopi nova doba kvišku se razvijajoče industrije, le tedaj zavzeti človeškemu življenju ža rek boljšega položaja. Drugače pada življenje, pada položaj, pa da vse.
In Človek išče kruha drugod.
Pri nas na Slovenskem ni ve like industrije. Ker ni dovolj de narja, mala'industrijska podjetja v konkurenčnem boju z inozemskimi velepodjetji, propada jo. Premalo eksistenčne mogoč nosti imajo in močan tuji kapi tal jih popolnoma obvlada. Veli ki kapital ima večje možnosti, lažje udiši konkurenco, ki je ko-maj življenja zmožna, in že zavlada diktat industrije nad kon zumenti in nad preostalimi obrtniki in industrijalci, ki so vsi«! lokalnih ali kakršnih koli potreb Se preostali.
Zakon narave: Šibkejši podleže močnejšemu je tu najbolj kla aičen primer.
V Sloveniji, kot smo rekli, ni odstotek industrijskega prebi valstva močan kar je znak, da
_______________ ______ ni velike industrije. Prav tako
né centrale. Niti zbornic konzu- pa dežela tudi ni kmetiška, če
prav tvori skoraj dve tretjini Slovenije — kmetsko prebivalstvo. Pri nas je vse v malem obsegu. Male kmetije s številnimi rodbinami ne rede vseh domačinov. Je zelnik premajhen, je njivica pretesna in bajta prenizka. Trgovina ne uspeva, ker rti trga in ker konzumenti niso zmočni večjih dajatev za svoje življenjske potrebe.	—
Naš slovenski človek se mora izseljevati. To žalostno poglavje je zaseglo menda že sleherni stan slovenskega naroda, da »koraj sleherno slovensko rodbino. Koliko desettisočev jc Slovencev v tujini -in koliko desettisočev jih roma vsak dan a trebuhom za kruhom v svet, kjer išče dfla in zaslužka,
Zadnja lata beleži Slovenija par tisočev sezonskih delavcev. Sezonskih delavcev preje Slovenci niso poznali, vsaj takih, ki bi Ali aamo v čaau gotove sezone — v svet in se po končanem delu v parih mesecih vračali v domovino. Dan«»* je to pri nas vsak-dajen pojav.
Niso pa sezonski delavci v Sloveniji nekaj epecijelnega. Ne, nekaj vaakdanjega ao pri večnih redukcijah in odpustih ter naraščajoči brezposelnosti.
Prihajajo in odhajajo z veliko željo z veliko človeško potrebo: kruha dejte nam in našim dru-
Din 12,181,282.19 — tedaj Din 4/114352.59.
Porast vlog znaša torej 4,1594»4.9«. v
'Porast na tekočih računih J( Ijovzročfl tudi silnejši promet, v katerem se prev-eaprav zrcali pravo življenje zavoda. Na |x>-raat vlog na knjižice je neugod-■ti*tika o nasi zunanji trgovl-|no vplivalo, da mora tudi naš za-n Pravi, da smo bili v tem letu (vod plačevati po «'< rentnega " n 327 milijonov *tivni, in <Mkš, medtem ko ao zadruge ie !'»»'f»t enkrat po letu 1926. ko e** obdavčene. Bilo W želeti, da	ffl(if(>|n() ..
j* trgovska *ilanee izkem-lbi naša Zadružna banka tf»e(a !	^Toomlad
milj.nov Din pre«ežka. Vnake ugodnosti..	ni	^	v
""ko akt ivnost pripisujejo iz-! Porast niš i h poslov ,**«ie ra-,	1 ?
čun izgube in dobička: bratovo-"kt,£in?4h	*
nos na obrestih In bančnih poslih [fVekmurju. Kajti je Din 2J521.629. medtem ko je bilo izkazanih V letu 1928 le Din 2.224210.36.
Vsota aktiv je narasla v letu 1900 na Din 25,601,094^ (leta ira Din 21.W2.046.ÎM. leta 1927 Din 17J683.05I.24.)
Bilanca IzkdTuje prstka Din
' 1 Iršenice.l
1 ""» 1929 je bilo v Jugosla-1 prav mirno leto gospodarja dela in,pa tihih priprav "ječanje industrije. Napačno • /ate na početno dobo in-triializma, če se misli na o-:,fiJ' tudi a poslabšanjem soja ' o-politiiut zakonodaje. — ki
Je s svojimi raznimi
Pi «t'»ri!n mnogo ra pnmir-
in umiljenjr razmer — |	#
drugim je tudi Izdala novi Pregledamo da se ta dobitek «»ki zakonik »veljavnostjo raxdeii takole: n* W,000 <ki-
l tod re-' krutirajo največ aezonskih delavcev Zbirajo se pred delavako borzo v Murski' Soboti z edino željo, da Jih čimprej odpravi v avet, kamorkoli, samo, da bodo tfdbill drla In zaalužili za vsak dan j i kruh. Skrb za vsakdanjem kruhom jO) Hra ed dnma. Samo parzimaklh meaecev preži%'e do-Tna. drugače pa Jim Je mati — tujina: Nemčija, Poljaka. I!" land»ka in druge dežele.
Te dni se vrši pravi delavski sejm. iz Nemčije 'je dospel za* stopnik delavske centrale iz Ber* lina. 2e skozi tri leta začne r zbiranjem dobHh, krepkih in edravih delavcev zgodaj spomladi. Že začetkom februarja, da jih pošlje na Nemško kot poljedelske delavce. 14. in 16. februarja je sklenil le okoli 150 delovnih pogtJdb. Zbiranje pa se nadalju« je in do 10. marca bo odposlanih nad 3000 delovnih moči nem-tkim poljedelcem v pomoč.
Delavska centrala (Arbeiter* ¿entrale) v Berlinu namerava letos vzeti iz Sloveniji- tri tisoč sezonskih delavcev ter jih namestiti po kmetijah Bavarske in zapadne Nemčije. Nemški i>ose-<tniki so z našimi delavci prav zadovoljni, ker tritisoč ljudi — dela na Nemških kmetijah.
Taka je usoda slovenskega de« lovnega čtoveka. Brezdomovine. enkrat tukaj^ enkrat tam. Iz-seljeniški problem je pač težaven *socijalen problem in treba sra bi bilo rešiti v smislu člove-ianstva in socijeliama.
GLASOVI jZNASELBIN
Iz clevelandekega predmentja
Bedford, Oh i o. — Ne vem, kako bi začel^ da bi bil bolj kru-tek in da bi Vso napisal. Naš «obrat Louis Llpoglavšek se kar ne more pozdraviti, odkar ga je kruta bolezen pljučnica položila na posteljo. Upamo, da kmalu ozdravi in se povrne med nas, ker ga močno pogrešamo posebno pri kakih veselicah. Tudi se-stra l^egan je na bolniški postelji in tudi njo pogrešamo pri delu za napredek, fcelim ji hitre-ga okrevanja.
Akcija za slovenski dom jako dobro napreduje. Prvega marca smo priredili predpustno veselico, ki se je jako dobro obnesla. Blagajna je obogatela za $149.07, kar ni malenkostna vsota za to mlado naselbino in za današrije čase. Do tega so mnogo pripomogli tisti, ki so darovali rasne stvari, za kar jim lepa hvala, kakor tudi po-setnikom izven Maple lleightsa. Na veselici smo videli naše pevce od "Zvona", piparje, streljale in naše' randelalu sosede. Se bolj kot na veselici je bil vesel direktorij na svoji seji, ko je slišal o velikem napredku domove blagajne v mesecu februarju in da je na banki že nad $500, To znači, da bomo kmalu začeli razkopavati na našem zemljišču. Hvala vsem, ki nam greste na roke.	Opazovale. .
Tudi napredek No. Chleago, III. — Na društvenem polju v naših dveh ne-»elbinah — Waukegan in North Chicagu — jako lepo napredujemo. Za razvedrilo prirejamo
Lepi zapad pa kljub temu zasluži ime divni in ne divji zapad, Kes veliko več divjega se pripeti v velikih takoivanih izobraženih mestih kot pa na za-padu.
Ko to pišem, sem vk kalifornijskih gorah, kakih 90 milj proč, kjer je bila leta 1896 u-stanovljena slovenska naselbina, takozvana Jeramova rajska do-lina, ki je uničila okrog $60,000 ljudskegu denarja. Pokojni /e-ram je res ravnal z ljudmi kot so ravnali grofi v starem veku. 8 njim je prišlo okrog 200 Slovencev in od tam eo odšli revui in peS. Nekaj teh št? živi in vedo mnogo povodati o Jeramovi taktiki. Matija Pogorele.
LJUDSKI^ GLAS
Svobodna beeeda članov S.N.P.J.
Na deeno in levo
Chlcago. — Jednota je brat-cku organizacija. Žalostno pa je, da gl. odbor ne dela bratsko z brati. Ce opazujemo njegove sklepe, vidimo, da ae razlikujejo. Ako bi jednota no imela v Chicagu članov, ki Imajo oči odprte noč in dan, gotovo ne bi bil več gl. urad jednote tukaj in blagajna bi najbrž že bila v Ljubljeni.
Prosveta je pisala o Članu, ki ni dobil besede na seji gl. odbora. Ker ni povedala, kdo je bil oni član, povem Čitateljcm jaz, da sem to bil jaz, Bruce, Jaz sem ielel pojasnila za rudi združitve dveh druitev, št. 39 in 131, Predlagano In sprejeto s 97 odstotki navzočih odbornikov, da se mi ne da besede, Gl. odborniki, ki so glasovali za tu predlog, niso niti vprašali, česa želim. Anton Kristan je pa imel besedo na aejl gl. odbora, dasi ni član jednote. Neka sestra, ki je priletela v dvorano, je tudi imela beeedo, ne da bi bila vprašala za njo. Kje je bila svoboda zadnjič, ko ao so popravljala pravila in kje je danes?
Moj dopis je bil razmesarjen, (ako da jo bil zadnji konec prej objavljen ln prednji konec dva dni kasneje. V moj dopis Je pri-Ala tudi opombu korektorja o "posiljevanju", Jaz o tem nič no vem. Kako je mogel korek tor priti nš to miael?
I^H) Bruce, član At. 39.

I^raak Lukantlth:
ZA NAŠE FARMARJE
v I.. i

mentorn. Po mojem mnenju, a-ko gremo v trgovino, da proda-
Srednja plemena so tudi dobre tržne živali. Jajca nuvadno nesejo rujave barve 4n niso na-j jamo jajca, bi bilo najboljše go vedno tako lepe oblike kakor jiti jajčarsko pleme in v ta na-druge perutnine, pač pa se jih men posebno priporočam bele
da popraviti z dobrim krmljenjem. Najvažnejša plemena ix-med plemen za splošno uporabo so Plymouth Kock, Wyandotte, Rhode Island Hed, Buckeye, Orpington, Ileudan, Java in Domi* nique. Vat» imajo rdeča ušesa in nato neeo jajca rjavih lupin. Vse kokoši z rdečimi uhlji neso jajcu rjavih lupin.
Katerega plemena perutnino naj torej gojim? Iz razloiene-ga smo razvideli vse lastnosti plemen—jajčarlc, klavnih živali In za splošno uporabo. Premisliti je tofej treba najprvo o-količine, za katere imamo namen gojiti kure. Vsako popolno pleme In vrste plemen so dobičkonosne, na podlagi umne reje,
Ako imamo namen gojiti pe-rotuino za domačo mizo, je priporočljivo izbrati si katerakoli plemena, ki so nam najbolj priljubljena. Ako pa nameravamo gojiti perotnino su trg. tedaj moramo pa skrbno premisliti. Ako nameravamo trgovati s Jajci, si izberemo eno pleme izmed jajčaric, posebno še glede barve ln oblike jajec. Skoraj na vaeh velikih mçstnih trgih za-htovajo jajca z belt) lupino in so tudi od enega do dva centa pri ducatu dražja.
Perutnlnstvo mora biti tako izplanirano, da se ustreže konzu-
ftalijuifcke (White leghorns). Te ho se do dane* izkazale Ae za najboljše jajčarice. S tem pa ne mislim izvzeti srednjega pleme-na. Za navadne farmurske razmere so srednje vrste plemen zelo priporočljivi». Kar se pa ti-čo barve, je pa zelo priporočljivo gojiti standardizirane, samostojne barve, ki Jo )>oaodujejo čistokrvne živali.
Hetobervne kokoši ne menjajo barve, pač pa obdržijo nekako stalno evojo prvotno barvo. Belim kokošim se ne vidijo f*re«< ni znaki na koži, kadar so osku-bene kakor,črnim in temnobarv-ni m vrvtam; to je velike važnosti aa trg in tudi lažje aa akube-nje belopernutih živali. l*oaeb-ne važnosti je na ameriških trgih tudi barva kože. Zahteva ae lepa imenu in (%ista. ¿Perutnino s temno kožo Je veliko te*je prodati na trgih. Veliki grebeni so veliko bolj podvrženi mrazu nego majhni, poaebno enostavni grobotii kakor jih |x>sedujejo Leghornl, Monarkos, A neonu* itd. Veliko bolj so varne pred mrazom kure s rožnatim grebe* nom» Manj so pa podvržene a špičustim kakor enostavnim Pernate noge nekoliko varujejo perutnino na gredah pred mrazom, toda take kokoši bolj prezirajo na trgu, ker ne izgledajo lepo, kadar so oakubene.
(Dalja prihodnji«.)
NASILEN SERIF KAZNOVAN
PlainII Je moral glob«), ker Je napadel uradnika unije
KI Centru, Cel. — (F. P,) — Serif Charles Gillette je bil obsojen na plačitev globe $100, ker
. . , „ .,	J"	«vojega urada Clin-
keglavske tekme, ki nudijo obilo ton j	wllto|)njk|1 Un|j„ ^
živahnosti.
81ovenci smo tudi ustanovili svoj politični klub, ki le|>o napreduje. V nedeljo dne 80. marca ob dveh popoldan se vrši v narodnem domu ^ellku politi* čna seja za oba meata. Nanjo bodo prišli vsi kandidati In na vedli svoje stališče. Vabi ae vse rojake, da twdo vodeli za koga glasovati, kar je velikega pomena za nas. Čc bomo skupaj gis-4ovali, lahko kaj dosežemo Iii pozneje tudi kaj zahtevamo od naftih okrajnih in mestnih urad-nlkov. Sedaj se bo vršila v dvo-rani št. 2.	Frank Zoper.
H pota
Ht. Heleaa. Cal. — Za menoj »rlhajajo pisma Iz različnih krajev e prav različnimi naslovi. Tako mi je l/iuis Adamič pisal iz New Yorka pismo z ivema naalovoma, lx>a Angeles n San Francisco. Drugo je bilo naslovljeno na moj atarl na-♦lov v Chicago, Tretje v Mln-neeoto. Kadi skrbnosti ameri« ■ k< pošte je pismo dostavljeno •loveku, ako ga Je le mogoče najti.
V zadnjem dopisu "K poU" vidim pomota». Nameato besed* livni zapad se glasi divji zapel Naj omenim radi "divjega" tole: Kadi rahlega zdravja ob-skujem na potu racne zdravnice. V Polten illii. Cel., je želel neki zgovoren zdravnik imeti moje Ime. Dam m a mojo vizitko In ko je videl na nji ime Chicago, Je vzkliknil, da Je to dum gsngežev. II smehom sem mu odvrnil, da Je po številu prebi -valstva ntog<iče več «angelcv v Polten ilu kot v Chicago.
ameriške civilne svobodščine. Taft je prišel v šerifov urad, da poizve za vzroke aretacije uulj-skih organizatorjev, ki ao aku-šali organizirati farmske delavce v Imperial dolini. Ti delavci so večinoma Mehikanci In Filipin-ci.
Serif je pozneje izjavil, da bo apeliral nu višje sodišče, da razveljavi kazen toda njegov priziv najbrž ne bo ujioštevan, ker je bil obsojen na |>odlagi izpovedi njegove lastne priče, ki Je prisostvovala napadu na Tafta.
Kpomladknaka /ima
Chicago.—Ällen sneženi blizzard je prihrumel «v noči od pondeljka na torek in pokril centralni za pud s anagom in visokimi zameti kakor v januarju. Promet na ulicah ln cestah Je bil brez malega paralisiran in škode je zelo valika. Milo je mnogo nesreč. V torek, ko srno zapisali to poročilo, Je vihar še vedno metel s snegom.
Ztoraba odttod-
niniktga zakona
Zdravniki in odvetniki Izkorišča* Jo poškodovane delavce
Newark, N. J. -*<. (F. P.)—Ker Je Harry J. Goa*, pomožni dr žuvni delavski komisar, prote stiral proti Izkoriščanju poško dovunlh delavcev od strani odvetnikov ln zdravnikov, mu je njegov načelnik Charles R. Blunt zagrozil s premestitvijo v drugi distrikt. Goes Je navedel tri glavna sla v postopanju napram imškodovanim delavcem.
Poškodovan delavec Je Izročen na milost posebnim odvet-nikom, ki računajo visoke vso-te za legalno delo pri i«|M>slo-vanju odškodnine. Denarja la* komni odvetniki nočejo Izravnati ortAkodnlnskihh slučajev ne* formalno, temveč Jih Izroče sodišče v upanju, da na ta način izvlečejo več denarja Is poškodovanega delavca. Dalj« ao poškodovani ' delavci oddani v o-skrbo nekom potent nI h zdravnikov, ki gledajo za avoje koristi in skušajo kar največ denarja iztisniti Iz delavca.
K<tnvenclja llakarake unije
floueton, Te*. — International Tyi>ogruphicul unija je Izvolila odbore, ki itnajo nalogo pripraviti vse potrebno za konvencijo, ki Im» otvorjeiia v tem mestu v mesecu septembru. To l*o prva konvencije te organizacije tem delu Združenih držav. Pričakuje ae, de ee bo konvencije udeležilo več kot dva tieoč delegatov in obiskovalcev, •
Slabo slanji« In oalabell *lvçi
KICHMAN IIKOTIIKKM IIODO
ODPRLI DVK NOVI PRO-DAJALNI V CHICAGU
Ruvno pred letom dni na današnji dan, 81. marcu 1929, Je Richman Brothers družba odv prla svojo prvo prodajalno v Chicagu v njih krasnem, šest-nadstropnem poslopju na 114-118 Ho. State Street. H tem naznanja ta družba, da odpre dve novi prodajalni za ugodnost svojim odjemalcem na zapadnl in Južni strani mesta. Kna prodajalna se bo nahajala na 6400 So. Ilulsted street in druga pa na 4011 W. Madison stres t, 1*11-to Crawford a ve.; obo prodajal» nI bostl odprti dne 29. marca.
Družba nI hranila na stroA* kih, za ureditev atraktivnosti teh prišlajaln, vso mogočnosti poslug« in XII post režim. Obe prodajalni bostl imeli veliko zalogo najnovejšo izvrstno izdelane obleke, enako kot jo imajo v svoji prodajalni na Stale ulici seveda se ruzumo, da se bo prodajalo za enako ceno—f$2.B0.
The Richmen Hrothrrs Com« l»any Je svetovno največja iz* delo vabilca moških oblek in « tema dvema prodajalnama bodo imeli \sega skupaj v trgovinskem obratu to s|N>mlad svojih 57 prodajalcu v 62 mestih.
Uradniki družbe IhmIo osebno navzoči pri otvoritvi teh dveh novih produjalen z upanjem, da sestanejo veliko število čikašklh odjemalcev,—(Adv.)
RADA III KUHLA
psa (Taksi) Beagle, jaz bi ga zelo rada kupila. Kdor ga Ima, naj mi piše in |Nive ceno zanj. Plšlts na naslov: Olga Pacak, P, (I Weat Willlngton, Conn.—(Adv.l
Skrbna mali
žena je poklicala |*> telefon i svojega nviža v piaarni In rrio pričela » govorili z razburjenim glaaom.
—	Pazi na naše .otroke, skrbi sanje, kakor veš In znaš....
—	Kaj pa nameravaš? Je vprašal presenečeni soprog,
—	Grem k frizerju,
•
Netit aie*na
—	Glejte, goapodične, včeraj sem vam posodil svoj dežnik In pred no »m*ti prišel domov, aem bil do kože premočen. Kaj dnbim zato?
—	Mislim, da dobile nahod
■ I.Juét», bi lm*)u I»UW. KMlMWllM
»iva«, m mur»h' Mirnu *|m»u ilw<»
t».« m>U/ m m t»ut I* MiiMiii,|Mil, M« Mill * nofi-imt. —u immxnfliw p»imtt t» «4r».
ttli uMmêl i»	tl*m, »Umujlr» »nwm in
n. i..»»n|», it-r ftfiuaà» mtrtw p»êtim hm' ff NllaM' m M nwr. pnmmftt M«NM. Iwi. m it»*»t>im utmm. MotnI g»l»êth i.«l»<«aO Im «iu *mü »nihm mfrintm
0*<*«#l 4>..m0 >4rm*a t»4>li Or»l, .M 4» i Win »<M*t>r«»l |>llit. Nia,»1*1 h»*t» «Il W«t kl M	•>« »I».
ri h. I« lirSwQnl^, Iw4w »avtu immmImiI kw4i»<> <ul«4*l Ht» ••«<*! lu i^l«l<Mj|l	V
i.» »»>.••/. H««*-fM<w M«*a| «mi n .ßm t»** m » ru4mt» »•»* iniMS • UwnUi Ate .•I ir»«»M Uf• mtmm * <«lmgi, ••■K» i+l !.«««• MMi M »M u4 ■ja***«*« pt* lnyaiiN -------------------------iÉÉKtt—
EXPRESNA SLUŽBA V EVROPO
praš« llaaiharas aa eaMh atodOralk t»«rnililS
H AMW JkO	DEUTSCHLAND
AJLRKT BAIXIN NKW YORK
Mréma imâ—k» ad|rfirt)a. Zmtmm m» IMrkHaa «alaaaUka •taaa a Jefe»la»lM».
lUdna arfplwtiai tudi na aaàih ananih kahtnakih r»artiiklh
HT U)(JIM, Mll.WAOKKK In CLKVKLAND 7m aavmlila vfiraiaHe h»kala#fa air^ta aH
HAMBURC.AMhkICAN LiNE
177 N. Midiifaa« Avenue ♦ ♦ CKkage
Sir Arthur Con»n Doyle:
□ □ IZGUBLJENI SVET □ □
(THE LOST WORLD)
"Ne samo k studencu. Tja je šel, med tinto drevje. Mora biti samo kakih dvesto yar-dov daleč. Pravzaprav bi «t moral pritlikavec
v tem ¿asu že vrniti."
"Pa grem gledat, kaj je z njim," sem rekel. Vzel sem puško in odkorakal proti potoku skozi grmovje, dočim «o ostali moji prijatelji pripravljali pičli zajtrk. Zdelo se vam bo morebiti nepremišljeno, da sem tako brezskrbno zapustil varno skrivališče v nafti goščavi, čeprav nisem bil predaleč namenjen, a pripomniti je treba, da smo bili ve* milj oddaljeni od opičjega gradišča, <la še niso odkrile zverine, kolikor je bilo nam znano, naAega zavetišča in da i^isern imel s puško v roki pred njimi tudi nobenega «trahu. Nisem pač vedel, kako so zvite in močne.
Slišal «em prod seboj v daljavi žuborenje studenca, a bil sem od njega ločen po neprodanem podmladku in drevju. Pričel sem laziti skozi zapreko baš tam, kjer me niso slučajno več videli tovariši. pa zagledal, da leži sredi grmovja neka rdečkasta stvar. Stopil sem bliže in se prepričal, da je mrtvo telo pogrebnega Indijanca. Ležal je postrani s skrčenimi nogami in imel tako nenaravno zavihano glavo, kakor da bi gledal preko lastnih pleč. Zakričal sam, da posvarim tovariše, ker tu se je moralo nekaj zgoditi, ter sem se spotaknil ob prihodnjem koraku ob truplo. Najbrž je bil moj angel varuh prav blizu mene, ker pogledal sem iz nagonskega strahu ali morebiti radi rahlega šumenja med listjem navzgor. Iz gostega zelenja nad menoj sla se spuščali počasi dve mišičasti, z rdečkastimi kocinami porastli roki. Se trenutek, pa bi me zagrabile te skrivnostne orjaške šape za vrat. Urno sem odsko-Čil, a roke so bile še boljo urne kakor jaz. Sicer me je rešil nenadni *kok smrtnega objema,, vendar pa mi je ujela ena šapa tilnik in druga obraz. Dvignil sem roke, da ubranim svoj vrat, a v prihodnjem trenutku so že zdrsnili orjaški kremplji po mojem licu in mi stisnili prste. Neka nevidna moč me je prožno dvignila v zrak in občutil sem, da mi vedno bolj zavija nepremagljivi pritisk glavo, dokler ni postala naposled bolečina preneznosna za vratna vretenca. Izgubljal sem že zavest, a vendar divje odrival šai», dokler se ml ni posre«. čilo, da sem oprostil brado. Takoj sem obrnil oči navzgor in zagledal, da bulijo nepremično vame iz pošastnega obraza druge, neusmiljeno mrzle, svetloplave oči. Nekaj hipnotičnega je bilo v tem grozovitem,pogledu. Nisem se več mogel upirati. Ko j« zapazilo strašilo, da oma-gujem v njegovih krempljih, sta se za trenutek prikazala v kotih zoprnega gobca dva bela če-kana in šapa me je še močneje prijela za brado, da bi ml zavijala glavo vedno bolj gori in nazaj. Ilahla okrogla meglica mi je zastrla oči in drobni srebrni zvončki so mi zažvenkljali v ušesih. ZačUl sem, da je votlo in daleč počila puška, in le nejasno sem občutil udarec, ko sem treščil na zemljo, kjer som obležal nepremičen ter brtfz zavesti.
Ko som se zopet zavedel, sem ležal na hrbtu v travi sredi našega skrivališča v grmovju. Nekdo je prinesel vodo iz studenca in lord John mi jo je brizgal v obraz, dočim sta me podpirala jako vznemirjena Challenger In Summerleo. Trenutek se mi Je zdelo celo, da je posijala človeška usmiljenost Izpod učenja-ških krink. Onesvestiti sem se moral, ker so ml odpovedali živci, ne pa radi katerekoli poškodbe, ker pol ure pozneje sem zopet lahko sedel in bil na vse pripravljen, čeprav me je bolela glava in sem imel zatečen vrat.
"Zdaj pa ste si komaj rešili življenje, dragi moj mladenič," je rekel lord John. "Ko sum začul vaše kričanje, aem planil iz skrivališča in ko wm zagledal, kako imate zaokrenjeno Klavo in bingljate z nogami po zraku, sem Že mislil, da nus bo za enega manj. V tem raz-
Romsn
burjenju sploh nisem zadel zverine, a vas Je vendar spustila pa iaginila kakor Jtafra. Pri svetem Jurju, da bi imel kakih petdeset strelcev! Kmalu bi ¡/trobil peklenftko zalego, pa bi lahko zapustili to deželo v boljšem stanju, kakor smo jo našli." ,
Opice so nas torej na katerikoli način vendar zavohale in povsod vedno opazovale. Po-dnevu se nam jih ni bilo treba preveč bati, ponoči pa bi nas najbrže zopet napadle; kazalo je torej, da se moramo čimprej rešiti njih sosedstva. Od treh strani nas je obdajal pragozd, kjer bi naleteli vedno lahko na zasedo. Na četrti strani, ki se je polagoma nagibala . proti zejeru, je rastlo samo s posameznimi drevesi pomešano nizko grmovje, ki so ga tu pa tam prekinile odprt« poljane, To pot sem bil ubral na svojem samotnem ponočnem izletu, iu zdaj bi nas lahko pripeljala k Indijancem v jamah. V tehi pravcu smo tudi morali vsekakor odriniti.
Bilo nam je sicer jako žal zapustiti staro taborišče ne samo radi zalog, ki smo jih imeli v njem, temveč tudi pred vsem zato, ker smo izgubili izpred oči Zamboja, edino vez z ostalim svetorti. Sicer pa smo imeli s seboj zadosti nabojem in vse puške, da bi se vsaj nekoliko Časa lahko ubranili, pa smo tudi upali, da se še lahko povrnemo in pridemo zopet v dotiko z našim črncem. Saj nam je svečano obljubil, da nas počaka, in nismo dvomili, da bo tudi ostal mož-beseda.
Kmalu po poldnevu smo odrinili na pot. Mladi glavar je korakal pred nami kakor vodnik, toda je užaljeno odklonil tovor, ki smo mu ga hoteli dati, da bi ga nosil. Za njim sta sledila preostala Indijanca, ki sta vlekla na hrbtu našo pičlo prtljago. Ml, četvorica belih ljudih, smo korakali zadaj z nabitimi puškami napetimi za strel. Čim smo ^drinili, se je nenadno razleglo po mogočnem mrkem praigozdu opičje glasno zavijanje, ki je najbrž izražalo zmagoslavje o priliki našega odhoda ali pa tudi prezirljivo zasmehovanje. Videli »mo, če smo se ozrli, samo neprodlrno steno drevja, a zateg-njeno tuljenje je jasno kazalo, koliko sovražnikov preži na nas med vejevjem. Sicer pa ni bilo opaziti nikakega zasledovanja, ter smo kmalu dospeli na odprt kraj, kjer nam niso več opice mogle do živega.
Korakal sem kot zadnji izmed naše četvo-rice pa se moral nasmehniti pri pogledu na svoje tri tovariše. Ali je bil res to neoporečno eleguntni lord John Roxton, ko je sedel nekoč zvečer sredi perzijskih preprog in slik v ble-dordečkastl luči zasenčenih svetilk v Albany-ju? Ali je mogoče, da je bil to ugledni profesor, ki je tako ponosno učinkoval ob veliki mizi v svoji veličastni delavnici v Gnmore parku? In kdo bi slednjič spoznal strogo, neupogljivo postavo profesorja Summerleeja, ki je zahteval besedo na zborovanju v Zoološkem zavo* du? Bolj obupno in razcapano ne bi mogli izgledati potepuhi iz najbolj umazane londonske četrti. Bili smo sicer samo teden dni na planoti, toda vsa naša obleka je ostala spodaj v taborišču in preveč smo morali prestati tekom tega tedna, čeprav sem jaz še najbolje odrezal, ker nisem prišel v opičje ujetništvo. Moji trije prijatelji so ostali brez klobukov in si povezali glave z žepnimi robci, od obleke so jim ostale samo cunje; sploh je bilo težko spoznati njihovo neobrite, mrke obraze. Sumerlee in Challenger sta»tudi hudo Šopala, jaz pa sem po jutranjem pretresljivem doživljaju od slabosti komaj prestavljal noge in tilnik ml je bil kakor lesen, tako je otrpnil od morilske šape. Res smo bili dokaj žalostna družba, pa se nisem čudil, da «o nas tu in tam pogledali ns&i indijanski spremljevalci s plašnimi, začudenimi obrazi.
skega odra in priskočil k Bieni-arzu, ki je stal poleg mene. Kakor vedno, je gospod učitelj tudi danes dišal po slečenih bonbonih.
"Bieniarz! Odpri še enkrat na sedemnajsti strani in preberi na glas, da bodo slišali vsi!" '
Bieniarz je prebledel, odprl na sedemnajsti strani in ne vem zakaj, najbrže vsled strahu namesto "paf" prečital kakor nalašč "hop". Hotel se je takoj popraviti, toda gospod učitelj je zakričal:
"Zdaj ti naredim očala!" Očala je naredil na ta način, da mu je potisnil obraz z nosom med odprte strani in ga močno cukal za lase nad ušesi, kričoč:
"Zdaj imaA očala, da boš znal prebrati, ali je napisano "paf ali vai bedasti hopl"
Bieniarz potem nI mogel nič več peti. Naslonjen na klop je plakal. Ponovili sfao pesmico še enkrat od začetka. Ko je prišlo nevarno mesto, smo vsi skupaj složno zapeli "paf! se diljtea zlomila" itd.
Ure je bilo konec, že smo se pričeli oblačiti, na sneg se nam je zdaj mudilo, a gospod učitelj je sta) še vedno na katedru. Bil je poten.
Bieniarz je plakal in solze so mu curkoma lile po klopi. Ko smo se ustavili gručema pri vratih, smo mu zaklicali za vsak slučaj:
"Bedak, — strahopetec, — mevža!"
Doma nisem o tem povedal takoj, ampak veliko pozneje — šele o Božiču. •
Moj oče se je smejal, smejal, smejal, — naenkrat pa me je prijel močno za obe roki in mi pogledal v oči tako blizu, da sem precej postal rdeč.
"Ravnali ste kot malovrednl ljudje," je rekel, "ni večje sramote'kot biti pogumen na račun tujega trpljenja. Povej Bieniar-zu" — stisni} je ustnice in me z močjo udaril nad levim komolcem v roko —, "da si jo tudi ti dobil za tisti "par ali "hop". In to ne od učitelja. Da te je za to z veliko srčno boMHno udaril tvoj lastni oče. Pomni, povej to Bieniarzu ta|oj jutri."
(<Z avtorjevim dovoljenjem prev. Fr. Vodnik.)
(Dalj« prihodnjič.)
Julij Kaden llandrowakl:
NAJBEDNEJŠI UČENEC
(Odlomek iz cikla "8ola".)
V drugem razredu ljudske šole smo poli jiesem, katere naslova so, ¿al, ne spominjam več, o mali miški. Ta miška je spletata, privabljena vsled vonja slanine, na noko diljico na zakritem stropu. Na tem mestu se Je pesem, katero smo peli, končala približno tako-le:
'Paf, ae diljica zlomila
stih. 2e smo pri mestu "paf' — a tedaj aem se pomotil in vsled velikega zaleta namesto "paf" zaklical "hop!"
Nato dalje umirjeno — "se di-IjU a zlomila" itd.
Bieniarz, kateri je sedel s menoj v isti klopi — velik capin, toda imeniten dečko —, židek Deyches, kateri Je atal pred nama in še drugi vsi, ki ao bili v bližini, so čuli, da no pojem "paf", ampak "hop",
OoMpod učitelj je nehal mahati ter se je začel ozirati po vrsti na. >so, K<»m«j smo h. mojo
in. ta miška ujeta bila.	_____
Zadostuje, da v mislih ponovim vadrfatl oil smeha. "Hop' to dvovrstionieo in takoj imam «nagal nad ' par', pred očmi — kakor da ni od o- Gospod učitelj nam Je velel od-noga ča*a minilo tridsset lot — : |»ra*tl knjigo na sedemnajsti ves naš razred....	strani, kjer je bila pod sliko na-
Htojimo v kloiieh, skoraj tem- tlanjena naša pesmica, no je Že. za okni pada težki, sivi "Prosim, preberite. aH Je tam sneg. Za katedroip je vldoti na- ¡"hop", all "paf"? — Bieniarz — šega goNpoda učitelja. Z rokami preberi."
udarja takt na tri, ne na štiri. I Bieniarz. ki ae Je učitelja v ce-ker jf peamica — kakor nas jt» lom razredu najin »I j bal, je na-
poučil — mazurka. Bliia ae le mesto, kjer nam je pridržati sapo. da bi potem skupaj gla»no zaklicali "paf!" — In peli dalje že umirjeno itd.
je zdaj zapel "hop! se diljica* itd.
Gospod učitelj je zaprotestiral in |K»Htal rdeč. Toliko krvi se mu je nateplo v obraz, da se mu je temno pordečil. Sneg je mirno pstial dalje za temnimi šipami.
"Kdo si je izmislil ta bedasti hop?" je vprašal, brlšoč ai s čela pot z velikim belim robcem. Ko ai je obrisal tudi roke, jih je prekriial čea prsa.
To jo bilo znamenje bližajoče se nevihte.
Vsi smo povesili oči. Kot naj-spretnejši aresUnti smo gledali naenkrat na dve strani — v klop in v učitelja obenem.
"Kdo s| je vendar Izmislil?"
' Nihče ni prisnal. Tudi jas ne. Saj si vendar nisem izmislil aku-pnega prepevanja "hop!"
Krepilo naa je upanje, da bo, kakor vedno, tako tudi sedaj za vse ilelal pokoro Bieniars. V šoli je bil zastonj, učil ae ni poaeb-no d«J.ro, a proti koncu preteklega leta je hotela njegova mati zato. ker je izgubil is šole podarjeno mu knjige, gospodu učite-
SMEŠNICE
trrban^il čelo, dvignil knjigo prav <io oči in prebrsl na glas: "Paf!"
"Pronlm torej, tv.i<*no še en- llju poljubiti roko. Jokala je. a nI se dlljica zlomila' krat," je sakrksl jr<*pnd učitelj, dovolil.
Znova Jt prišlo mesto o slini.1 "Vi»r»Ami»i v» tr»i tu .< u Pojemo o slanini, nato. kako.jo j« začela ,hirati miš. da M i^umT M priteče miška in «b>ohav. to 1» nate aledt! "pat"	j	T , ^
nino, kako se jI slina nabira v u-1 Ne več poloN ka - ves razred | c ^ ^¿J jf U||U
Sočuten tolmač
Mož člta na glas dnevnik svoji ženi, ki si daje poela s kuho. "Delavcu, ki je postavljal kapo spomeniku, nenadoma zmanjka deske pod nogami» da telebi v^nak v praznino. Kmalu prldr dra voz rešilne postaje in pobere na tlaku mrliča." — "Neumnost!
Ali naj bi bil pobral kar dva?" a
Blažena preproščina
Vekoslav SvedraČ, bariton iz podeželskega mesteca, nastopi prvič v gledališču, kjer se vpri zarja „"Carmen". Ob uvodnih zvokih ga »prejme rezko iviiga nje. Svedrač stopi za kulise in nagovori svoje sotrpine: "Hm, čuden kraj! Vse kaše, da tukaj niso navdušeni za Blzetovo glas bo."
•
Ljubezen do bližnjega
Angleški misijonar vpraša čr-nopoltega kodrolasca: "Cuješ, koga imate pri vas rajši, Fran coza ali Angleža?" "Angleža!" se brez premisleka odzove afri ški figoperec. "Prav dobro, prav dobro," se ovesell narodno za vedni dušebrtšnik. "Zdaj pa ie povej, zakaj." "Ker imajo Francozi prežilavo meso."
• v
Poceni stanovanje
"Marina, si povedala gospodarju, da je naša klet zopet polna vode?" — "Seveda sem, pa je dejal: Za tako pičlo najemni no nam je ne more napolniti i
vinom."
----'-—~---.—
Prebrisani podčastnik
Nezadovoljen motri kaprol vrsto novincev In se naposled zadere: "VI, številka dve. stopite iz reda sem kaj le na moje mesto, da boate videli, kako klavrno stojite tam!"
V gOAtifai
V gostilni js gost naprosil nekega drugega, naj mu poda košaro a kruhom.
—	Recite to natakarju, mu je odvrnil.
—	Oproatite, jt dejal prvi, zmotil aem se.
—	Ali ste me morda Imeli ta natakarja?	, ' — Ne, za ftntlamaaa.
RICHMAN BROTHERS
114-118 So. State St. - 6400 So. Halsted Si. 4011 W. Madison St
d

Investicija v obleki, ki
se nikdar ne skrči
» ' , *
v ceni
Ko plačate $22.50 za Richmanovo obleko ali površnik, imate zagotovilo, da ne more biti duplicirano za nižjo ceno na razprodaji koncem sezone... ker mi nimamo nikdar "posebne razprodaje".
Richman Brothers obleke imajo določeno stalno vrednost . . • vrednost ustvarjeno s svetovno največjo zalogo, veliki nakupi volnenega blaga in naravnost—iz tovarne— prodajni načrt, kateri vam prihrani dobiček posredovalca .....vrednost, katere ne more nobena druga organizacija primerjati v katerikoli sezoni, sploh pod nobenimi okolščinami.
Y teh novih spomladanskih oblekah in površnikih dobite krojaško umetnost, bogato in izvrstno krojaško delo, kar znači polno vrednost . . . dobili bodete čudovito veliko izbiro raznih novih krojev, blaga in barve, velikosti, ki vam pristajajo popolnoma, kar vam napravi lahko izbiro, t , A
RICHMAN BROTHERS CO. VSAKA OBLEKA, POVRŠNIK AU PRAZNIČNA OBLEKA ... V VSEH RICHMAN BROTHERS PRODAJALNAH V U. S., JE VEDNO
ENA IN ISTA CENA
* ' ' > ~ ~~ „ _______________
THC RICHMAN BROTHERS CO.
TRI PRODAJALNI V CHICAOU:
114-118 So. Stat« 81.	«400 So. HalsteS tt
4011 W. Madison «t