Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoleino 240 Din za inozemstvo mevecno 53 Din nede )ska izdala celole no v Jugo-tla vlit HO Din, za Inozemstvo IOO D VEJWEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i stolp petll-vrsta mali oglasi po I 30 In 2 D.veCIt oglasi nad 43 mm v .Sine po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din. v urednilkrmdelu vršilca po 10 Dlo n Pr. v/cjuf Kfci u 9«. / ju *, i.€Mff reb 19.011. Praga In Duna/ šl. 24.797 Sprava med Vatikanom in Prago Spomladi se je šuSljalo med politiki v Pragi, da je prišel iz visokega mesia v Parizu in Londonu mig, naj Piaga že na tak ali drugi način uredi razmerje z Vatikanom, ker je to le v interesu države kot celote. Mahoma se je tej akciji pridružila naslednja. Praški nadškof dr. Kordač je — po uradnem zatrdilu — iz lastne inicijative vzel stvar od svoje strani v roke, zunanji minister dr. Bcneš, sam s svojo stranko načelno za popolno ločitev cerkve od države, se je ponavljal v izjavah, da smatra tudi on ureditev z Vatikanom iz državnih ozirov za nujno. Ravno tiste dni se je strogo tajno razgovarjal pronuncij Ciriacci s predsednikom Švehlo in zunanjim ministrom dr. Benešem, nakar je bil opolnomočen s praške strani bivši berlinski poslanik katolik in narodni demokrat profesor dr. Krofta z vatikanskimi pogajanji, ki je odpotoval v Rim. Beneš sam pa je v zunanje političnem odboru in v parlamentu pred kratkim podal zatrdilo, da je dogovora z Vatikanom pričakovati v najkrajšem času. In te dni so dospele iz Vatikana vesele vesti: Dr. Krofta se je sporazumel s kardinalom Gasparrijem, bil pri glavnem tajniku kongregacije za izredne cerkvene zadeve msgru. Borgonginiju Ducu, nakar je bil sprejet tudi od papeža v avdijenci. Na predvečer vstopa v tisočletnico sv. Vaclava se je končala dolgoletna borba med Prago in Vatikanom in češkoslovaški katoliki proslavljajo v kulturnem in državnem oziru ta dan kot zgodovinski dan, ko je zavladal mir in se je zagotovilo Bogu, kar je božjega, državi, kar je državnega! Že spomladi smo pisali, da kdor pozna veliki krogotok vatikanske politike, ki se je sporazumela ravno v povojnem času s številnimi, popreje odtujenimi državami, kot Švico, Francijo, deloma z Nemčijo i. dr. in geogra-fično ter splošno politično lego mlade Češkoslovaške, ne more vztrajati pri tem, da bi prisojal ravno nji nek izjemni položaj. Toda danes, ko se je uresničilo, kar smo tedaj napovedovali, ni potrebno, da bi podrobneje analizirali te boje, vse sporne točke, kot so škofije, cerkveno premoženje, šola, imenovanje cerkvenih dostojanstvenikov, pravice cerkve in države vobče; še manj, da bi se spuščali v vprašanje, ali je sklenjeni modus vivendi konkordat, ali dogovor, ali izmenjava diplomatskih not, ki ostalo prepušča ureditvi z notranjimi zakoni. Vse to je postransko. Glavno je mir, ki je s tem nastopil, je velika pridobitev katoliškega slovanstva, je nova pobuda na ciril-metodijsko velehradsko idejo, ki preko unijatov Podkarpatske Rusije z novo mladostjo podaja roko velikemu ruskemu vzhodu in je vzgled dela. borbe češkoslovaških katolikov. Prav nič namreč ne pretiravamo, če trdimo, da se je vprašanje tako hitro preokre-nilo vsled rastočega vpliva češkoslovaških katolikov. Vatikan je v dobi, ko je ateizem in kulturnobojni socializem hotel katolicizem za vedno pritisniti ob steno, dal mu vedeti, da ima čas, da bo čakal na to, da pokažejo češkoslovaški katoliki, v koliko imajo moči sami v sebi, kdaj se sami izkristalizirajo. Šlo je počasi, a šlo je, z žrtvami, delom in organizacijo, in kjer ni šlo drugače, s taktiko. Šramkov mali šolski zakon je zasigural verski pouk vsaj tisti šolski mladini, za katero so starši zahtevali. V interkonfesionelnem in zakonu o državnih praznikih ter državnih oziroma cerkvenih šolah so rešili, kar se je dalo rešiti. V tej borbi pa je podčrtati buditev zavesti: Državno moč moramo osvojiti, zdržati, napredovati! In rast-li so! Iz 40 poslancev 1. 1920 ie njih število narastlo 1. 1925. na 67 Sramck je bil v tej dobi poverjen enkrat celo s sestavo vlade, je v agrarni koaliciji uzakonil kongruo. duhovniške plače in krščanska zajednica ie končno vpliva'a na zbližanje države z Vatikanom ter tako podnrla še nov vogal mirnega razvoja lastne države. Lastne države, ki je njihova duševna last! Katere napredku velja njihovo delo, katero ceni tudi Vatikan; saj ie bila ena prvih svetovnih sil, ki je Češkoslovaško takoi priznal in navezal z njo diplomatične stike. Sedaj še zagotovilo verskega, kulturnega miru. Ni zmagovalca. ne premaganca. Dosežen je mir, vsak ima svoje. Zato tudi s češkoslovaške strani splošne simpatije in pomirjenje! Dohodnina definitivno padla. Na vrsti je razprava o novih davčnih stopnjah in vrstah, ki naj jo nadomeste. — Predlogi poslancev dr. Kulovca in Pušenjaka o davčnih knjižicah. — Financiranje samouprav. — Odobritev občinskih doklad. r Belgrad, 22. decembra. (Tel. »Slov.«) Davčni oduor je razpravljal o poglavju, ki govori o zastaranju, o prehodnih in končnih določbah. Poslanca dr. Kulovec in Pušenjak sta se potegovala za to, da se v davčne knjižice vpišejo ne samo plačani davki, temveč tudi samoupravne doklade, kakor tudi, da se spremeni določba, da mora finančni minister odobriti vse občinske doklade, ki presegajo 100 odstotkov, ostale doklade pa, če presegajo 20 odstotkov. Sklepanje o odobritvi doklad se je odložilo in se bo o tem razpravljalo, ko se bodo določile davčne stopnje. Posl. Pušenjak je opozoril, da je zakonski načrt pomanjkljiv radi tega, ker nima določb o financiranju samouprav, katere se ne morejo razvijati radi premajhnih davčnih sredstev. Razen tega je zahteval, da se sprejme med prehodne določbe tudi člen, ki ugotavlja, da naj se sodelovanje občin v davčnih zadevah vrši le tam, kjer se je vršilo dosedaj, in da se naj stremi za tem, da bodo v davčnih zadevah razpravljale le davčne oblasti, kakor je to sedaj v Sloveniji in Dalmaciji. Glavni ravnatelj Letica je priznal, da je treba misliti na financiranje samouprav in dejal, da se je to vprašanje v raznih državah rešilo različno. Med drugim je dejal, da bi bilo mogoče pri ugotovitvi davčne stopnje poleg davčne stopnje za državne dake tudi stopnjo za občine in oblasti. Pristal je na to, da je treba dati med prehodne določbe odredbo glede sodelovanja občin, kar naj bi bilo v izrednem slučaju, in sicer le tam, kjer je bilo dosedaj. Prihodnja seja bo 30. decembra. Razpravljalo se bo o davčnih stopnjah in o davčnih vrstah, katere nai nadomestijo dohodnino, ki se je odklonila. r Belgrad, 22. decembra. (Tel. >Slov.«) Danes dopoldne je predsednik vlade imel daljšo konferenco z radikalnimi min stri in radikalnimi prvaki. Konferiralj so z njim ministri dr. Andrič, Stankovič, Kocič, dr. La-a Markovič, ki se je danes vrnil iz Ženeve, llija Mihajlovič in Velizar Jankovič. Poleg tega ie bila v predsedništvu vlade seja članov ve-č ne finančnega odbora. Ta seja je tra jala nad dve uri, v glavnem se je govorilo o proračunu v zvezi z. razpravo v finančnem odbo-m. Predvsem se je razpravljalo o tem, na kak način b sei kril primanjkljaj 280.000.000 dinarjev. — Kralj je danes sprejel predsednika vlade v avdienco. Naša koroška manišina v dunajskem parlamentu. Nemški poslanec Lagger dokazuje, d« so Avstrijci vse obljube, dane slovenski narodni manjšini na Koroškem, snedli. Vse zapostavljajo, i Šolstvo je pod kritiko, ljudstvo brez svojih učiteljev! Brez učnih knjig in knjižnic. (Telefonsko poročilo »Slovenčevegac dopisnika.) v Dttnai, 22. dec. Na današnji proračunski razpravi v finančnem in proračunskem odboru je imel koroški socialnodemokratski poslanec Lageer zanimiv govor o koroški slovenski manjšini. Grajal je zapostavljanje Koroške pri dotaciji za šolska sredstva napram drugim avstrijskim deželam, posebno pa Tirolski ki ima mnogo manj prebivalcev. To zapostavljanje je tem bolj boleče, ker je na Koroškem narodna manjšina. Kljub hujska-rijam meščanskih strank, posebno Velenem-cev, se mora reči. da slovensko prebivalstvo na Koroškem absolutno ni iredentistično. Tudi v gospodarskem pogledu ima velik interes na tem, da ostane pri Avstriji, toda slovensko prebivalstvo ima seveda razne želie posebno na šolskem polju. Leta 1990 pred plebiscitom je avstrijska vlada izjavila, da bo, če se bo glasovanie izvršilo v prid Avstrije, grabila vzhodno žclznico in vpoštovaln žel>e. na šolskem polni. Koroški deželni zbor ie slovenskemu prebivalstvu svečano zagotovil, da bo politično, socijaino in kulturno enakopravno z nemškim prebivalstvom. Vlada svojih nbliiib ni izpolnila. Slovenci zahtevalo, dn se slovenski pouk bolje vpošteva kakor dosedaj. Za pouk slovenskega in nemškega jezika se porablia 40 let stara knuga, ki se je že davno preživela. Dasi so se slovenski učitelji -združili in pred nekaterimi leti hoteli sestaviti novo učno kn'iki ob larovanja 9 pestrimi krav; tami in drueimi modnimi potrebščinami. ki jih najceneje kupile pri tvrdki DRAGO SCHVVAB, LJUBLJANA, Slovenci v M ali f i Francetoo (Jitinla — Mussolinijev tajnik. Mussolini je imenoval poslanca Giunto, podpredsednika poslanske zbornice, za podtajnika ministrskega predsedništva. Imenovanje so seveda takoj pozdravili vsi fašistovski listi, ki vidijo v Giunti »staro fašistovsko srajco in moža dejanje .Slovencem so Giuntova dejanja dobro znana. Naštevajo jili tudi italijanski listi: požig »Balkana-v Trstu, požig tiskarne Lavoratora«, Delavske zbornice in sedeža socialistične stranke v Trstu ukaz zu obstreljevanje mestne palače na Reki ir. končno nasilen izgon poslanca Mitiano iz parlamenta. Na vsak način izvrstno izpričevalo. Dosedanje Giuntovo življenje in njegova kariera vzbujata domnevo, da je v ministrskem predsedništvu zavel še ostrejši veter, ne samo napram italijanskim nasprotnikom fašizma, ampak tudi napram Slovanom v Italiji. Giunta prav gotovo ni menjal svojega temperamenta in svojih političnih načel. Še pred dobrim mesecem je Giunta v fašistovski reviji »Gerarcliiat, ki ji je ravnatelj Benito Mussolini, poveličeVal požig ».Balkana« kot svoj prvi junaški čin, ki ga je ves Trst z navdušenjem pozdravil. »In vse mesto je defiliralo pred plamte-čimi razvalinami »Balkana- z lahkim srcem tn lahko sapo kakor da se je rešilo težke more,« je zapisal Giunta v svojem članku, v katerem se hvali, kako je z ognjem in mečem očisjil Trst.< Slovenci in Hrvati v Italiji se Giuutovcga imenovanja nikakor ne morejo veseliti. Kako sc sodijo Slovenci. Ivan Skubin iz Skr-Ijevega v Brdih je obtožen, da je v avtobusu nn poti iz Krmina v Kožbano v razgovoru z drugimi potniki izjavil, ;>da je Mussolini, ki prestavlja in postavlja postave, Slovencem krivičen, če napove vojno, bom pomagal, da propade.-r V avtobusu sta se vozila dva karabinerja, ki sta lo slišala in Sku-bitui takoj aretirala. Pred sodniki je Skubin prisegel na ženo in otroke, da ni lako govoril. Pač pa se je pritoževal napram potnikom nad domačim podestatoin, ki ni odpravil dalje petih prošenj za oprostitev enega izmed dveh sinov od vojaščine; oba sta bila namreč istočasno pri vojakih, kar je proti vojaškim predpisom. Prav radi tega je Skubin proti potnikom tožil, da Mussolini izdaja dobre zakone, ki jih pn podestati ne izpolnjujejo. Tako je izpovedal Skubin sodnikom. Karabinerji, ki seveda ne razumejo slovenskega jezika, so pri razpravi vztrajali pri svoji trditvi. Ker ni bilo prisotnih vseh prič, ie predsednik odložil razpravo. Nič manj zanimiv ni drugi proces. Učilelj Ludvik Jazbec, rezervni podporočnik italijanske armade, iz Svetega pri Komnu, je obdolžen, da je svoji sestrični Brnesti Jazbec strgal s prsi znal: z italijansko trobojnico, ki ga je ta dobila v dar od svojega zaročenca Josipa Abratna in ga poteptat z nogami. To ~e je zgodilo na praznik sv. Jo-žefa v Komnu. Jazbec je sojen v kontumaciji. Pri zaslišanju je Jazbec karabinerjem izjavil, da ni znaka pohodil, pač pa ga brcnil iz roke seslrične Erneste z namenom, da podraži zaročenca Abrama. ki je bil naj ljubosumen radi pogostiti obiskov pri Ernestinih starših. Med razpravo je Josip Abram izpovedal, da je učitelj Jazbec znak tudi poteptal. Ernesta Jazbec je izdavila, da »i je sama snela znak in ca poknzala bratrancu Jazbini; .Tnztec jo je udaril no roki. da ie znak padel nn tla. ni ga pa pohodil. Priča Msri.ia Pinan ie i»novednln. da ni videla, da bi Jazbec znak pohodil. — Državni pravdnik je nato zahteval, da se Ernesta .Tazbpe takoj aretira radi krivega pričanja in uvede proti njej preiskava. 'Zagovornik je zahtevo državnega pravdnikn pobijal, a sodni dvor je predlog sprejel. JazbPČevo sta obstopila takoj dva karabinerja. Predsednik tribunala je nato dejal Jazbečevi: »Dam vam pet minut na razpolago: ko se med tem ČJisom premislite in svoje prejšnjo pričanje, prckPČPte, se. postopanje proli vam ustavi in bosto prosti, sicpr ostanete v ječi Po preteku i>»tih minul jn Jazbečeva izjavila, da se ni premislila in da vztraja pri prejšnji trditvi. PriMV-odnik jo nato zatikam! knritbinerjemn. dn .Tar^efcvn odvrdetn v ječo; (o se je tudi taknj zgodilo. Razprava proli i kaznovana mora še biti Ernesta Jazbec, ker ni sam ustvari! Sodbo o italijanski justlci si laH.0 Mi->M Ludviku Jazbecu so je nato nadaljevala Učitelj j -Jazbec je bil obsoien nn ono !<■»•> .iecu in •>•> noi ravnnvo stroškov. S tom pravici še ni zadoščeno; hotfela tako pričati kakor fašist Abram! Mlad fant je pripeljal v mesto visok voz zelj-untlh glav. Na opolzkem križišču ulic pn je spod-ncslo kolesa in voz se je prekucnil. Fant je gledal prevrnjen voz in glave, nakar stopi k njemu očividec: »Daj, daj, fant, sporoči lo brž svojemu gospodarju.* »Saj ve,t odvrne fant. »Kako pa naj gospodar ve za to?f >1, saj je opudi.j pud zeljem.« Ljubljanska oblastna skupščina. Včeraj ob poldesetih se je vršila peta seja ljubljanske oblastne skupščine, ki je trajala nepretrgoma do 4 popoldne. Nov oblastni odbornik. Pn predsednikovem poročilu so se vršile volitve članov oblastnega odbora in oblastne kontrole in namestnikov, ker je Peter H a u p t-man odlož i oblastno cdborništvo in z njim tudi oba namestnika Avsenek in Deželak. Nato se je vršilo glasovali e. Izvoljen je bil J a r c od liste večine (39) kot oblastni odbornik, Skubic kot prvi in Križnik kot drugi namestnik. Ker je Jarc odložil mesto člana oblastne kontrole, se je vršila volitev, pri kateri je dobil glasove večine (37) Il.nko Lebinger. Ureilba o občinskih taksah itd. I. Najpreje je prišla v razpravo uredba o pobiranju občinskih taks in pasjega davka ter 0 spremembi taksnega tarifa k zakonu o občinskih taksah, o čemer je poročal dr. Ivan C esnik. Poslanec dr. Puc (SDS) je bil mnenja, da oblastna skupščina ni pristojna za sklepanje o tej uredbi, katero stal šče je iz-p;>dbijal sam predsednik dr. Natlačen. Pri glasovanju je bila uredba sprejeta soglasno. Samoupravno glasilo. Druga uredba se tiče ustanovitve in izhajanja uradnega samoupravnega glasila, ki naj bi obravnavalo tudi razna aktualna samoupravna vprašan„a. Predlog se je soglasno sprejel. Združitev Kompolja, Podgdre in Vidma v dobrepoljsko občino. Občine Kompolje, Podgora in Videm v kočevskem okraju so prosile za združitev v eno krajevno občino, ki naj se bi imenovala Dobrepolje, kar je utemeljeval poročevalec dr. C e s n i k. Poslanca Puc (SDS) in Bukovec (SKS) sta izjavljala, da skupščina ni kompetenlna za to sklepanje. Poslanca Strnad (SLS) in Peterlin (SLS) kakor tudi poročevalec sam so to stališče izpodbijali. Pri glasovanju je bila uredba sprejeta proti osmim glasovom. Proti čl. 69 finančnega zakona! Skupščina poziva vlado, da ukine čl. 69. * predlogu f.nančnega zakona za 1. 1928-29, Ki onemogočuje v razdalji 50 km od državne meje promet z nepremičninami. Vsled tega igube zemljišča na vrednosti in kredit se s'lno omeji. Po debati, v kateri so govorili 1 uc (SDS), Zupančič (SKS) in Avsenek (SLS), vsi za, se je predlog soglasno sprejel. Ustanovitev oblastnega izscljeniškega urada. Poročevalec dr. A d 1 e š i č predloži uredbo o ustanovitvi posebnega oblastnega izse-ljeniškega urada, ki je nu,,no potreben. Se soglasno sprejme. Izboljšanje službene pragmatiko. Nadalje je prišel v razpravo predlog o spremembi službene pragmatike. S temi spremembami se pri.na uradnikom vseh kategorij in slugam, da so draginjske doklade všlev-ne v pokojnino. Predlcg je bil soglasno sprejet. Zadeva ljubljanske klavnice. VIII. Burna debata se je vnela pri razpravi o predkgu finančnega odseka, da se ljubljanski občini dovoli na njeno prošnjo najetje naknadnega šestmil jonskega posojila preureditev mestne klavnice, ker se je prvotni kredit prekoračil. Poročevalec Lebinger je predlagal, da se prcšnji ugodi. V detato so posegli Jarc (SLS) kot kon-tragovornik dr. Puc (SDS) kot progovornik, in dr. Adlešč (SLS). Profesor Jarc je najprej orisal zgodovino te zadeve, ki se vleče cd lc!a 1922., ko je mestni občinski svet vprvič sklenil in naprosil vlado za odobritev najetja večjega pcsojila za napravo moderne klavnice. Vlada dclgo ni hotela takega posojila zaradi predvidene nerentabililete potrditi, končno pa je pristala na zadnji tozadevni sklep občinskega sveta od 26. apr la 1923, da dovoli pcsojlo 15,000.000 Din v ta namen, pa le pod pogojem, da se posojilo obrestuje in najpozneje v desetih letih amortizira iz lastn h dohodkov klavnice in hladilnice, da se dohcdki temu primerno vežejo, da s tem posojilom mestna olčina kot taka ne bo prav nič prizadeta in da se sedanje pr.stojbine in iklavnine cd živali za domač konzum ne povišajo preko 100 odstotkov. V dopisu mestnemu magistratu se izrecno pristavlja, da nadzorstveno oblastvo eventuelnega zvišanja tega ogromnega pcsojila pod nobenimi p goji ne bi pritrd lo. Mestnemu magistratu se naroča, da po izvršenih zgradbah sem predloži natančen z vsemi prilogami (potrdili, pobotnicami itd.) opremljen obračun o uporabi tega posojila. Realiziral je to reč gerentski svet Puc, Turk in Likozar. Pa kako? Tako, da se je proračun prekoračil po naknadn h in nepredvidenih delih za 5,862.709.19 Diu. Ugotovilo se je da ni nobenega zapisnika sej gerentskega sveta, da so se dela oddala in s stavbe začelo že poleti 1925, za stavbni ogled se je pa zapros lo šele 27. marca 1926 tn seje tu izvršil 19. avgusta 1926, ko so dela bila večinama že izvršena. Ko je leta 1923 občinski svet sklenil posojilo, je bil kuri dinar- Mariborska oblastna skupščina. ja c. 6, ko so se dela 1. 1926. oddala, pa 9. Zidalo se je torej za 50 odstotkov ceneje, kljub temu se je prekoračil proračun 7.a šest milijonov! Tudi zoper primernost naprav, ali je cenejši električni ali parni obrat, so pomisleki. Istotako glede oddaje del, od katerih so se strojna oddala vsa Škodi, dasi je bil Wagner cenejši, istotako glede režijskih del, ki so bila prvotno 500.000, efekt pa plus 640.000, prav tako ocarinjenje, prvotno 240 t soč dinarjev, de facto več 209.644, od 1. januarja 1927 ni bil več carine prost uvoz. Kako je torej prišlo do tega? Podobno so se prekoračila zidarska in tesarska dela itd. Končno je predlagal, da se naj sklepanje j tem predlogu odloži in da naj se oblastnemu odboru naroči, da ugotovi vzroke prekoračenja in o tem na prihodnjem zasedanju poroča. — Odgovarja dr. Puc. — Temu dr. A d 1 e š i č, ki je za to, da se najetje posojila dovoli, da pa se sprejme Jarčev predlog, da oblastni odbor po izvedencih in organ.h dožene vzroke velikega prekoračenja prvotno dovoljenega kredita. Jarc je odgovoril Pucu, da ideja klavnice ni ideja gerentskega sveta, ampak bivše Zveze delovnega ljudstva. — Uredba je bila pri glasovanju soglasno sprejeta. Hiša na Ahacljevi cesti. Ljubljanska mestna občina je vložila prošnjo za najetje naknadnega pcsojila treh mlijcnov radi prekoračenja proračuna in kreditov za zgradbo stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti. V debato so posegli Puc (SDS) in Jarc (SLS). Jarc je bil za to, da sc ta kredit dovoli, sicer pa da stališče socialne politike ugovarja proti načinu, da se gradijo stanovanjske kasarne, in da je za gradnjo eno- do dvodružinskih hiš. — Pri glasovanju je bila uredba siprejeta seglasno. Druga Ljubljani dovoljena posojila. Nadalje prosi ljubljanska mestna občina, da se ji dovoli najet e dva in pol milijonskega posojila za odkup :n razširjenje cestne električne železnice. — Jarc poroča, da je dala mestna občina cestno električno železnico oceniti po strokovnjaku zagrebške cestne žele niče, ki jo je ocenila na tri milijone. Na podlagi te cenitve so se vršila pogajanja s tvrdko Siemens-Halske in se je sklenil odkup. (O tej pogodbi je >Slovenec« žo svoječasno poročal.) Nakup cestne železnice je potreben, ker sicer ui mogoča razširitev. — V debato je posegel dr. Puc, ki je izjavil, da bo glasoval za predlog. Predlog je bil soglasno sprejet. Ljubljanska mestna občina prosi, da se ji dovoli najet ie 6 200.000 dinarjev investicijskega posojila. Poročevalec je podrobno navedel podatke, v kaj se bo posojilo porabilo. Po govoru dr. P u c: a je bil predlcg soglasno sprejet. Uredba o posebnih cestnih prispevkih. Odsek za javna dela je predložil tudi uredbo o posebnih cestnih prispevkih. Ta uiedba se je sestavila po načelu, da naj tisti, ki iira koristi od cest in potov, tudi prispeva za njih vzdrževanje. Za plačilo posebnega prispevka jamčijo vzajemno vse osebe, ki so posredno ali neposredno povzročile izredno ali prekomerno uporabo samoupravnih cest, pi.tov in naprav na njih. Prispevek se odmerja po tarifi, po kilometru in toni, vrsti vozila in blaga. V debato o tej uredbi so posegli Lončar (SDS), Poljanšek (SDS), dr. Moho-rič (SDS), Uršič (SLS), Zupančič (SKS), Erjavec (SLS), dr. Adlešič (SLS). O uredbi je obširno poročal tajnik Gradbene dire'cije dr. Skubic, čigar izvajanjem je skupščina pritrjevala s ploskanjem. Obrtne zadeve. Za obrtni in trgovski odsek je poročal Hinko Lebinger. Odsek je stavil 11 predlogov, ki se tičejo podpor obrtno-na.laljevalnim šolam, krešnjarskih pravic, prireditve č;p-karskega teča a, zapiranja trgovin po deželi in drugega. V debato sta posegla Moho-rič (SDS) in Eppich (klub SLS). Poročilo se je- soglasno sprejelo. Vesele praznike in srečno novo leto! S tem je bil dnevni red izčrpan. Predsednik dr. Natlačen se je v kratkem nagovoru zahvalil poslancem za njih sodelovanje pri postavljanju temeljev ljuLljanske oblasti. Želel je vsem poslancem blagoslovljene praznike in novo leto. Kot božično darilo pa jim je pokl mil sledeče poročilo: V julijskem zasedanju je skupščina sklenila prevzeti Kranjsko hranilnico. Za ta oblastni zavod je spre-j«la poseben statut. Veliko naporov in težav je bilo premagati in mnogo intervencij je bilo potrebno, da se je stvar spravila v tir. Danes sem v prijetnem položau, da vam sporočim, da je vlada prevzem Kranjske hranilnice odobrila in da je tozadeven akt podpisan. (Dolgotrajno ploskanje.) Izražam željo, da bi bil ta zavod najmočnejši temelj zu nadaljnji razvoj bodočnosti ljubljanske oblasti. Poslanec Skubic se je v imenu poslancev zahvalil predsedniku in oblastnemu odboru za jihov trud in delo v tem letu. Nato je predsednik zaključil sejo in od-godil zasedanje. Tudi navzoči časnikarji so predsedniku častitali V sredo popoldne ob 4 se je nadaljevala razprava o proračunu in sicer so se obravnavale posamezne postavke. Proračun javnih del. O tem je podal obsežen pregled dr. Les-Itovnr in sicer: Od države je oblastni odbor dobil dosedaj preodkazane sledeče drž. ceste: Maribor— Dravograd—državna ineja v dolžini 67 km; dolnrelendavsko drž. cesto v dolžini 40 km: pro"/>njakovsko drž. cesto v dolžini 18 km; drž. cesto na Srebrni breg v dolžini 22 km in cesto Čakovoc—rlržavna meja v dolžini 25 km, skupno torej nekako 172 km. Poleg vzdrževanja cest prevzame oblastni odbor tudi vse na teh cestah nastavljene cestne nadzornike in cestarje z dosedanjimi državnimi prejemki. Okrajne in druge samoupravne ceste v naši oblasti dobivajo še nadalje svoje dotacije iz drž. budžeta kakor dosedaj in se bodo iz njega plačevali tudi okrajni in komitatski cestarji. V prvi vrsti so upoštevane v nroračunu med izrednimi deli že započete cestne zgradbe, ki jih mora oblastni odbor podpreti, da se bodo v doglednem času sploh mogle dovršiti, med njimi ceste: Losifno—Prevorjo— Sv. Urban, Gornja Radgona—Sv. Benedikt, Radmožanci—Turnišfe v Prekmurju in Dravinjska cesta. — Kozjanska cesta se dovrši še tekom lela 1928. — Dograditev ceste Gornja Radgona—Ščavnica, Sv. Benedikt je zamišljena za dobo treh let, teko da bi bila v jeseni 1930 predana prometu. — V Prekmurju se mora nadaljevati zgradba ceste Radmožanci— Turniščo, v ptujskem okraju okraju pa dravinjska cesta, ki bo predvsem Halozam v ko-ri.n. Oblastni odbor je izdelal načrte za nekatere nove cestne zveze in namerava že v pomladi 1928 pričeti z njih izgraditvijo. Zelo važna je cesta Sv. Jurij—Marija Dobje—Pla-n na. Stari načrti že obstojajo za napravo ceste Polzela—Sv. Andraž—Velenje kot zveza Savinjske in Šaleške doline. — V Šuarskem okraju se bo pričelo z delom pri zgradbi nove ceste Zibika—Pristova in Zihika Stranjo. Nadalje vsebuje proračun še podpore za zgradilo raznih drugih cest kakor Ivanjkovci— Svetinje—Središče, Sv. Jernej—Prelogc itd. Glede prevažne cestne zveze na Pohorje, ki zahteva velike vsote, se bodo napravili v 1. 1928. vsi načrti. V proračunu je tudi postavka od 100.000 Din za pričetek cestne zgradbe Sv. Ožbalt— Kaplja po takozvanem Čermeniškem jarku. Nadalje obslojajo še razne prošnje, izmed katerih so najvažnejše: preložilev okrajne ceste R bnica—Velka, nadaljevanje zgradbe ceste v bistriškem jarku nad Muto pri Vuzenici in nadaljevanje ceslne zgradbe Majšpcrg—Si-dež—Žetale v rogaškem okraju. Ceste v Mežiški dolini topot niso bile upoštevane, ker se bo v letu 1928 uporabil še neizrabljeni kredit iz leta 1927. in prispe vek drž. budžeta za leto 1927.-28. V Medji murju pa je kot podpora za nabavo gramoza za municipalne ceste predvidenih 100.000 dinarjev. Glede vodotokov bi bilo poročati, da za splavne reke, to je: za Muro, Dravo in Savinjo v oblastnem proračunu za leto 1928. ni preskrbljeno, ker so navedene reke v prven stveni skrbi države. Država ponuja po zako nu o vodovodih, ki se inra skleniti, samoupra vam brezobrestna posojila za regulacije, kar bi pomenilo dober korak naprej v gospodarskem dvigu dežele. Pri regulaciji manjših rek so v predloženem proračunu upoštevani sledeči vodotoki: Pesnica, Mislinja, Meža, Žičnica in Dravinja. Obenem z navedenimi deli pa se bo nadaljevalo tudi s stadijem in izdelovanjem načrtov še za razne druge vode kakor: Ščavnico, Globetko, Rogoznco in Sotlo. Podrobna debata. Po debati, v katero so posegli Potovar, Majerič, Rajh, Radikovič in Čanžek se je proračun javnih del sprejel soglasno. Kmetijstvo v podrobni debati. Referent Zupanič je podal obširno poročilo in pregled celega proračuna. Nad 5,000.000 dinarjev gre za najnujnejše potrebe kmetijske panoge. V debato so posegli Janžckovič (SLS), ki je priporočal skupščini, naj ta proračun sprejme, saj je kmet dandanes v najslabšem položaju. Na Moderndorferjev očitek, da se pa za šolski pouk v kmetijstvu premalo določa, je referent Zupanič odgovoril, da bi se prav rado več določilo, pa se učiteljstvo še vse premalo s tem peča in zato ni tega pouka. Hrastelj je pozdravil postavke, ki so določene za podporo kmetijskega zadružništva in poudarjal, da že samo v zadružništvu vinarstva, sadjarstva in mlekarstva moremo rešiti kmetijstvo iz slabega položaja in da bomo mogli ke-daj dobiti varstveno znamko naših specijal-nih kmetijskih pridelkov kot je posebno vino in sadje. Zato je priporočal poleg podpor tudi inicijativno delo, katerega pa naj ne vrši le obl. odbor, ampak vsi, posebej še poslanci vsa kpo svojih močeh in svojem delokrogu. Enako je pozdravi! dodatno postavko za pospešitev brezalkoholne produkcije, ker je to najboljše sredstvo za omejitev alkohola, da se pridelki, ki se sicer uporabljajo za alkoholne pijače, uporabijo za brezalkoholne produkte. Celotni proračun kmetijstva je bil nato soglasno sprejet. Predlogi. Dr. Leskovar poroča, da so došli razni predlogi: Statut o organizaciji samouprav, predlogi dr. Ogrizka in tovarišev o preložitvi klanca na Jezercah in drugod, predlog posl. dr. Schaubacha o regulaciji bistriškega potoka, predlogi obl. posl. Žerbineka o raznih kmetijskih zadevah, razne prošnje in nujen predlog poslanca Lorboka in tovarišev, da naj se črta člen 69. v nameravanem fin. zakonu, ki omejuje prodajo posestev v izmeri 50 km od drž. meje. Ta nujni predlog se ni predložil v odsek, ampak je bil soglasno sprejet kot resolucija. Predsednik je nato ob 7 zvečer zaključil sejo, ki se nadaljuje drugi dan. Zdravstvo. Ob 11. uri se je podrobna razprava na» daljevala O proračunu je podal pregled in ga utemeljeval referent dr. Veble. Najetje posojila za umobolnico se preloži za eno leto, pač pa se najame posojilo 2 milijona Din za izvedbe investicij v bolnicah samih. — Soglasno sprejeto. S tem je odpadla amortizacija 1.600.000 Din. Zdravstveni proračun je z ozirom na sklepe fin. odseka doživel sledečo izpre-membo: 1. Redni izdatki 7,950.570 Din 2. Izredni izdatki 2,000.000 Din Skupno torej 9,950.570 Din Proračun je bil soglasno sprejet! Socialna politika. Referent dr. Voble je utemeljeval posamezne postavke, kol skrb za zaščito zanemarjene dece in mladine, le je treba rešiti, jih vzgojiti za zdrave člane družbe. Obl. skupščina naj zato votira znesek 300.000 Din. — Skrb za siromašne je težek problem, posebno še, ker ga mnoge občine ne morejo rešiti same. Zato jih za zdaj podpremo, pripravljamo pa organizirano skrbstvo za stare in onemogle. Zato se naj votira 100.000 Din za prvo pomoč. Dela pa se na ustanovitev posebnega izseljeniškega urada za vso Slovenijo. Viničarski stan je v naši oblasti poseben sten, ki potrebuje socijalne opore. — Tudi pri stanovanjskem vprašanju hočemo sodelovati in dajati inicijative, zalo naj se v tem oziru votira 500.000 Din. Modcrndorfer: Država demontira socijalno politiko, priznava pa, da dela oblastni odbor nasprotno, zato izreka priznanje obl. odboru. (Klic: Živela opozicija, ki hvali naše delo in obl. odbor!) Vse postavke je odobraval. Dr. Ogrizek: Socijalno skrbstvo, posebno ubožno vprašanje, tlači naše občine, kar povečuje največ davka. Revne občine so najbolj prizadele. Vpeljali bomo ubožni sklad, v katerega bomo vsi zdravi iu močni prispevali. Kores: Da je delavstvo v tako slabem sociialnem položaju, so krivi piedvsem razni slabi zakoni, ki so jih posamezne vlade dosedaj v Belgradu vpeljavale in silno obdavčevale delavstvo po raznih zavarovanjih in odtegljajih, ki pa niso prišli nazaj delavstvu v korist. Pozdraviti moramo, da sedanji minister to korenino zla iztrguje. V nadaljnjem govoru je poudaril potrebo, da se preide,na gradbo si.otišnice. Uranjok je poudaril, da je dr. Žerjavov pravilnik veliko kriv, da je starostno zavarovanje tak zavoženo. Proračun je bil nato soglasno sprejet. Proračun za obrt, trgovino in iudustrjio. Referent oblastni odbornik Kugovnik je podal pregled tega proračuna. V debato so posegli Grčar, Hrastelj in Kugovnik. Proračun je bil soglasno sprejet. Proračun za šolstvo in ljudsko prosveto. Proračun je obrazložil poročevalec Kugovnik. Pri debati so sodelovali Mtthleisen, Moderndorfer in Hrastelj. Novi davki. Predsednik finančnega odseku je prebral predloge oblastnih davkov in posamezne uredbe. Socialisti so ugovarjali davku na plesne prireditve in motorna vozila. Da se uredba previdno stilizira, se je odstopila finančnemu odseku. 200 odstot. iloklada nn tujo vino se jo črtala 100 odstot. doklnda nn pivo se je sprejela. Sprejela 100 odstot. iloklada na žganje, rum in likerje. Istolnko 50 odstot. do-klada na vino. Uredba o davku na električen tok se je odstopila odseku, naliar se je seja prekinila, da je mogel finančni odsek zborovati in prestilizirati uredbo glede davka na motorna vozila in električni tok. Skupščina je odobrila najetje posojila 2,000.000 Din za bolnice, 1 milijon za nabavo drobilra in parnega valjarja. Celotni proračun se je sprejel proti glasu Grčarja in 3 samostojnih demokratov. Predsednik Je prečila! došle predloge In nato zasedanje zaključit Dnevne novice božična Ualikaj »Slovenca« ki izide dne 24. decembra, soboto v jutro j prinese v okusno prirejeni in umetniško ilustrirani prilogi izbrane povesti in pesmi S, Sardenka, T. Preglja, Paula Claudela. Leona Rloy, Rainerja Mana Rilke, Vlad. Solovjeva, Žeromskega in P. Kelierja ★ Preganjanje kristjanov v Mehiki Skrivnosti iz uredništva » Slovenca« Pismo pravoslavnega duhovna iz Rusije Berilo /a otroke Krasno stran o materinstvu Pregled našega gospodarskega stanja (industri)e, rudarstva, kmetijstva zun trgovine) KOLEDAR. Petek. 23. decembra. Viktorija, Dagobert, Gelirnj. Dunajska vremenska napoved za 23. dc-cember: Severne Alpe: Oblačno, padavine, od zahoda prihajajoče južno vreme, na vzhodnem robu Alp še mraz, na zahodu pa močan ^orak veter, — Južne Alpe: Oblačno, sneg, potem dež. višja temperatura, južni vetrovi. * v « ■k Kočevski župan odstavljen. V Kočevju je odstavljen dosedanji župan dr. Sajevic, občinski odbor razpuščen, postavljen pa občinski gerent s sosvetom. Gerentstvo je poverjeno okr. Komisarju g. dr. Martinu Oušu. Sedaj upamo, da se po več letili izvrše ir.ed drugim tudi volitve za premoženjsko mestno upravo, ki so se prav lno izvršile pred par leti, vodil jih je dr. Sajevic s svojo večino, a navzlic temu izvoljeni odbor ni prišel do funkcije, pač pa se je postavilo gerontstvo, ki se Je proli stalni mesečni plači poverilo predstojniku okr. sodišča v Kočevju g. Ermrnu. Pričakuje se še drugih nujnih ukrepov, ker dosedanje stanje je absolutno ne vzdržljivo. S spremembo na vodstvu mestne obč ue je vse prebivalstvo brez, razlike strank in narodnosti silno zadovoljno. -k Zgodovinski dnevi. 23. decembra: 1893. je umrl slovenski mladinski pisalelj Josip Treuensfeld. — 1877 . e ji rodil ruski car Aleksander I. — 1880 je umrla angleška pisateljica romanov George Eliat (Mary-Ann E\ans). — 1913 je umrl francoski pisatelj Jules Claretie. * Popravek. V št. 287. »Slovenca« smo v poroč iu o oblastni skupščini pomotoma poročali. da sp je dosegel glede takse na motorna vozila ^sporazum z. Avto-klubonif,. Glasiti se mora: »Taksa se je določila po zaslišanju Avto-kluba.« Enako se mora v štev. 288. namesto »kakor je predlagal Avto-klubc, gla?;ti »po zaslišanju Avtokluba.c -k Uradni list št. 127 od 22. decembra objavlja med drugim uredbo ministra za socialno politiko o organizaciji posredovanja dela, da- Gmtilm ralmošfer,sv S priporoča za praznike nova in stara vina Portugalka no"a.....Din 16'— Otelo za siabokrvue ... „ 11'— Čtajerc....................„ 12'— Bizeljec..................„ 14.— Rizling....................,, 16"— Buigundec................„ 20'— janja neposredne podpore brezposelnim delavcem iu dajanja cenenih posojil za zidanje delavskih stanovanj. -A Protialkoholna duhovniška zveza za lavant.nsko škofijo ima 29. decembra 1927 v Slomškovem domu v Celju sestanek. Dopoldne ob osmih meditacija: duhovnik in treznost, ob poldevetih sv. maša. Referati bodo sledeči: dušni pastir v delu za trezno življenje, Slomšek, Škot. s node, slov. kat. shodi in treznost, Orlovstvo in treznost, Prosvetna društva in treznost, napačna prehrana pospešuje pijančevanje, Tretji red, cerkvene družbe, bratovščino iu treznost. Naša največja naloga. Popoldne so predavanja o katehezi in sestavljanje podrobnih načrtov za nadaljnje delo. •k Sedemnajst vojakov zmrznilo. Med najhujše od mraza prizadetimi pokrajinami v 'eno na nieno sestro Vzrok samoumora je pri Praorotnikovi nesrečna ljubezen, dočim pri Klemenovi ni znan. OBLATILA TVRDKE J M A TEK Ljubljana. Alekfandrova 12 so najboljša in najcenejša. ■k Obleke kemično čisti, barva iu plisira tovarna Jos lirnch Ljubljana ir Cyanin - kapsule za pokončavanje lisic dobile v drogeriji Kane v Ljubljani. ~k Apotit-testenine in dvojno sladno kavo zahtevajte v vsaki Irgovini. * Otvoritev novega društvenega (loma pri Gornji Sv. Kungoti. Na praznik sv. Štefana ob chug. uri popoldne se vrši pri Gornji Sv. Kungoti ob severni meji otvoritev in blagoslovitev novega društvenega doma. Ob tej priliki bo tudi uprizoritev igre na Betlehemskih poljanah«. •k Pri odebelelosti povzroči naravna »Franz-Josef-grenčicac prebavo in napravi telo vitko. Mnogi profesorji jemljejo »Franz-Josef« vodo kot celo proti odebelelosti srca zelo dragoceno sredstvo in zjutraj, opoldne in zvečer po tretjino kozarca. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. Mraz ie oooustil. Včeraj je nepričakovano popustlj mraz. Ze v sredo se je dogodil v zapadnj Evropi, v Angliji in v Franciji, velik vremenski preobrat. Pričel je padati dež in mestoma tudi sneg. Ker je voda na tleh zmrznila, so nastale z?, promet še večje ovire, kot prej. Temperatura se je povsod dvignila in znaša v Franciji le še eno stopinjo pod ničlo. Vremenski preobrat, združen z velikim zračnim ciklonom, je tekom včerajšnjega dne prešel Iudi v Srednjo Evropo. V Sloven ji je včeraj vladala do večera nizka temperatura, dasi nekoliko milejša kot v torek in v sredo, proti večeru pa Storil nofiodui je pričel naleta vati sneg. Zjutraj je beležil termometer —16° C, proti večeru pa se je znatno dvignil in dosegel skoro n.čk). Mrazov-ni val se polagoma vrača tja, odkoder je prišel, — v ruske nižine in v Sibirijo. Medtem, ko je vladal te dni v vsej Evropi in to celo na francoski Rivijeri in v Italiji silen mraz, vlada v GrSnlandiji, torej tam, kjer je najhujši mraz. doma, sedaj lepo pomladno vreme in znaša temperatura 7° C nad ničlo. Božično zborovanje Slomškove družbe. Kakor običajno, bomo imeti tudi letos božično zborovanje »Slomškove družbe«, ki po ujedinjenju živi tiho kulturno življenje. Skoraj bi že marsikdo inisl 1, da več ne eksistiramo, če bi se nas ue spominjalo »Edinstvo«, ki dela reklamo za nas. Značilno pa bo letošnje naše zborovanje, ker nam bo pokazalo, so li m-šii načela vsled ujedinjenju na isti višini ali sf, šla nižje. Udeležba l)o v tem pogledu viden barometer. Res pa je, da v »Slomškovi družbi« ni več one živahnosti, kakoršne smo bili vajeni v bivši »Slomškovi zvezi«. Kaj je vzrok temu? Tega sicer ne opravičujemo, vendar je naravno; z materijelnimi vprašanji se ne ba-vimo več. Za te vrste vprašanj je ljudi veliko lažje zainteresirati, kot pa za ideaina kultur-na vprašanja. Dali pa bi si zelo slaho spričevalo, ako bi opuščali idealna — kulturna vprašanja. Vsak posameznik mora stremiti za čim-višjim — /.lasti pa mi učitelji. Nekaj žalost, nega pa je. da prihaja i/, naših učiteljišč tako malo idealnih — krščanskega mišljenja prežetih tovarišev in tovarišic. Tovariši in tova-rišic?, pri vedite jih v naše vrste, da jih življenje ne odtrga cd naroda. Zborovanju nudijo najlepšo priliko v to. Zborovali bomo dne 27. t. m. dopoldne ob devetih v >Beli dvorani« Unicna. Na dnevnem redu bo tudi predavanje o prosvetnem programu, ki nam ga bo razložil profesor dr. Lovro Sušnik. Na veselo snidenje! Srajca pique Srajca cefr Hlače gradi 90 120 60 68 58 100 SO 50 45 Kravate, ovratnike, naramnice, nogavice in žepni robci. Prodaja se samo izbrano, •lobro blago po zelo nizki ceni. Veletrgovina R.Stermecki, Celje, Celje leži centralno, dohod vlakov zelo ugoden. 1 Dr. 3anko Babnik. Moža, ki je rezal več nego štiri desetletja globoke brazde v ledino naše narodne kulture, sprejme danes slovenska zemlja v svoje naročje. V Ljutomeru se je rodil pokojni Janko Babnik 10. maja 1861 iz dobre tržke rodbine, ki se je pred dolgimi leti preselila tjakaj iz ljubljanske okolice. Gimnazijske študije je dovršil 1879 vseskozi od!ično v Maiiboru, kjer jc na njegovo narodno zavest brt-zdvomno vplival njegov sorodnik dr. Ferdinand Dominkuš. Posvetil se je pravnim študijam na Dunaju. V ::Sloveniji« je bilo takrat živahno življenje. Babnik iu njegovi sovrstniki: Kavčnik, Murko, Volčič, Štrekelj, Ula-»er — sama znana imena — so se zanimali v svojih prostih urah pred vsem za vprašanja književnosti književne zgodovine slovenske. Babnik sam jc v prvih letih predaval o Puškinu in o Valentinu Vodniku kot pesniku Ilirije oživljene, pa o slovenskem dijaštvu', ki mu je bilo celo življenje j pri srcu. Kmalu se je havil le s pravnimi nauki. 1 Ni le vseh izpitov in rigorozev napravil z odličnim uspehom in bil že meseca marca 1884 promovirau za doktorja pravu, marveč — jn tudi sicer — najbrže pod vplivom dr. 1'avta Turnerja, prijatelja njegovega brata dr. Friderika B., tedaj odvetnika na Dunrju — proučeval slovensko pravno zgodovino. Ko je bil jedva v čeli tem letu svojih študij, je že v letopisu >Matire Slovenske« za leto 1883 priobčil na podlagi razsržnih tiskanih virov pisano razpravo »Sledovi slovanskega prava*:, opremljeno z nenavadno bogatim znanstvenim aparatom. Je to izredno zrelo ilolo, kateremu zn najstarejšo dobo naše pravne zgodovine ne moremo ničesar boljšega vz.porediti. Naslednje leto 1884 je priobčil v Kiesu' drugo pravno - zgodovinsko razpravo »\okaj o zadrugi in inokoštiji-. Da se jc tudi Se kasneje zanimui Ea našo starejšo zgodovino, priča njegova obsežna razprava o Krnusovi knjigi »Sitto und Brauch der SUdslaven (Ljubljanski Zvon leta 1886) Velika škoda je, da je moral Babnik tako hitro zapustiti znanstveno torišče in stopiti v sodno prakso. Bil je sodni praktikant v Ljutomeru 1884, kasneje avskultnnt v Ljubljani. Tu si je pridobil kmalu velik ugled v pravniških krogih, lako da ga je sicer zelo nezaupni predsednik Kočevar uporabljal tudi v predsedstvu. Ko pa je začel 1888 znova izdajati >Slovenski Pravnik« pod nekako zaščito deželnega sodišča, mu je bil Babnik dejanski urednik. Poleg tega pa je bil tudi še slenograf v kranjskem deželnem zboru. Začetkom leta 1889 ustanovljenemu društvu Pravnik je bil Babnik soustanovitelj in odbornik. In v Pravnikovem odboru je ostal potem celih 30 let, neprestano pospešujoč društvene interese kakor malokdo drugi. V t°in času je še enkral poskusil pripraviti se za vseučiliško karijero. Po smrti Cigaletovi I. 1889 je namreč zaprosil zn mesto urednika- slovenskega dela državnega zakonika nn Dunaju, da bi se mogel na dunajskem vseučilišču habilitirati. Ko pa je njegovo mesto dobil profesor Štrekelj, sc je Babnik popolnoma posvetil sodni praksi. Po odlično pristanem sodnem izpitu je bil prideljen naj-prvo okrajnemu sodišču v Litiji, odtod pa je 1889 bil imenovan sodnim prlstavom v Logatcu, fte kot lak je nastopi' 1. avgusta 1892 šestmesečni dopust, cla izvrši nemško-slovensko pravno terminologijo, znamenito delo. ki si ga je stavil za najnujnejšo nalogo Pravnik že oh ustanovitvi na pobudo pokojnega dr. Ferjfinčiča in po vzorcu reške pravne terminologije. Babnlku je bilo sicer že na razpolago gradivo, ki so ga zbrali marljivi Pravnikov! društveniki izza 1. 1889 in ki ga je tedanji avskultant Fran Milčinski žp deloma uredil. To gradivo je Babnik za nekatere upravne panoge izpopolnil in na podlagi češke terminologije prirpdil. termine izbral in uredil. Delo mu je v Ip'i šestih mesecih, kl jih jc imel na razpolago. v vsakem oziru uspelo. 3 tem svojim delon , ki je 1. 1891 izšlo, (e postavil slovensko uradovanle na enotno iezikovno tormi- nologično podlago, pa tudi močno vplival na razvoj terminologije drugih umstvenih panog. Ž njim si jo postavil vekovit spomenik v našem narodu. Med tem je bil premeščen kot sodni pristav v Ljubljano in postal sodni tajnik. Ko so se pa pripravljali novi civilno-pravdni zakoni, je bil leta 1897 poslan na Saksonsko, zlasti v Chemnitz. da tamkaj spozna uradovanje nemških sodišč, osobito ustroj sodne pisarne. O svojih opazovanjih je priobčil v »Slovenskem Pravniku« zanimive »Črtice o sodnem postopnnju na Nemškem (1897, str. '.297 in si.). Postal je pisarniški inštruktor na Kranjskem in obiskal kol tak vsa sodišča. Ko pa se je nekaj mescev nato slovenskim poslancem posrečilo doseči vpoklic slovenskega sodnika v justično ministrstvo na Dunaju, je bila izbira lahka. Babnik je odšel na Dunaj koncem I. 1898; poverjen mu jc bil referat o sodni inšpekciji in nazadnje referat za zemljiško knjigo ter sodne depozite. Tako ni imel mnogo prilike odločevati o n..ših zadevah, zlasti osebnih, ki sn mu jih namenoma odtegovali. Ali pokojni je navzlic temu neumorno na svoj način skrbel za naše interese, kjer mu je bilo lo mogoče. Znal si je pridobiti zanesljivih informatorjev o naših zadevah med rojaki in zlasti prijatelje med Čehi in Poljaki. Kaf je pri teh videl in zvedel, da bi bilo zn nas primerno, je hotel prirediti za naše namene. Obveščal jo in bodril naše politične kroge, poslance, odvetnike, dn so bili na straži zlasti za naše jezikovno pravo pri nižjih instancah. Posebno pa mu je bilo pri srcu, da bi dosegel lo, knr so imeli vsi drugi a> strijski narodi, namreč, ria bi se sodbe vrhovnega sodišča izdajale tudi v slovenskem prevodu. Žal je našel tudi v morodajnih naših krogih premalo razumevanja in podpore. Neprecenljiv in ljubezniv svetovalec pa jo bil svojim rojakom-uradnikom na Dunaju. V dunajski kavarni »Central' v Herrengnsse smo se zbirali ob stalni uri okrog njega, iskali ujego-v-pga modreci! sveta in našli vselej pomoč. Mnogo-katera pereča slovenska Zadeva, ne le pravniška, marveč. snloSno kulturna sn ie tukai rešila v po- govoru ž njim. Marsikatera dobra stvar se jc tu pobudila. In kako ljubeznivo je bodril pismeno in ustno mlade pravnike, ki so se nameravali posvetiti vseučiliški karijeri! Ni ga med nami, ki mu ne bi bil v tem pogledu utiral pota! Slovenski dijaki so imeli v njem svojega očetovskega prijatelja. Bil je ves čas svojega bivanja na Dunaju zelo aktiven odbornik Podpornega društva za slovenske visokošolce. Babnik si je tekom svojega dvajsetletnega službovanja v pravosodnem ministrstvu pridobil obilo zaslug zlasti z.a uredbo zemljiške knjige v Galiciji in v Dalmaciji ter na Tirolskem, še bolj pa morda z.a praktično in moderno denarno poslovanje. ki velja danes pri sodiščih. Tekom leli let je napredoval redno do ministrskega svetnika. Prejemal je tudi vsa v ministrstvu običajna visoka odlikovanja. Ko pa je bil na lem. cla postane legis-lativni selicijski načelnik, dali so prednost drugemu mlajšemu, u prezreti ga niso mogli, m irveč so ga pomaknili v četrli čin državnih uradnikov. Zadnje dni svetovne vojne sp je Brbnik intenzivno pečal z. vprašanjem ureditve načega domačega sodstvu. Čim je bil poklican ob pievialu v Ljubljano, je pohitel nemudoma semkaj in pu vzel referat zi ureditev sodstvn. s kat rim je bil združen nekak legislalivni referat pri poverjcrl$.hu z.a pravosodje. V veliki meri je njegova zasluga, dn se zl sti v zakonodaji ni ničesai prehitelo in da nismo prišli v kaotično stanje kakor v nekaterih drugih pr.de-lih naše države. Strogo je vero\,il kontinuiteto pravnega razvoja. To vč siti nt bilo lahko, posrečilo se je še-le po dolgih dopisovanjih in prepričevanjih ministrstva pravde v Belgradu. Babnik bi bil vs'kakor najprimernejša osebi, ki bi bil v stanu rediti zakonodajni oddelek v našem ministrstvu. Žal da se njegove pomoči ni poslužilo. Zlasti si je prizadeval, da uredi za pridobitno življenje prevažni pravni promet s sosednim: držuv-mi. oso bilo v prvem času, ko ?o bili stiki z. Avstrijo, Ogrsko iu Italijo se lako oz.hi. Posrečilo se mu je kratkim potom na zelo enostaven iu srečen način Cfutolfana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imata nočno službo: Bohinc na Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti. * * C 0 Božična razstava umetnin v Jakopičevem paviljonu ostane med božičnimi prazniki zaprta, in sicer dne 25. in 26. decembra. V torek, dne 27. decembra, pa bo zopet otvor-jena. © Mesto venca na grob g. predsednika dr. Babnika je daroval g. Klemene 100 Din za šentpetersko Vincencijevo konterenco. O Popis živine, perutnine in čebelnih panjev. V času od 2. do 15. januarja 1928 se bo v ljubljanskem mestnem okrožju vršilo popisovanje živine, perutnine in čebelnih panjev po magistratnih organih od hiše do hiše. Zbrani podatki bodo služili v statistične svrhe ter se jih v kak drug namen ne bo uporabljalo. Občinstvo se opozarja, da pri popisovanju nc dela ovir in ne navaja napačnih podatkov, ker bi se moralo sicer proti vsem prestopnikom v zmislu obstoječih predpisov kazensko postopati. © Prijava psov. Glasom razglasa mestnega magistrata, ki je nabit po mestu, morajo lastniki in rejniki psov prijaviti mestnemu magistratu brez izjeme vse pse, tudi pse čuvaje ter mladiče, ki sc nahajajo na ozemlju mestne občine ljubljanske, ne izvzemši pse na Barju in v Spodnji Šiški, in sicer v naslednjem vrstnem redu po začetnicah svojih rodbinskih imen: A, B, C, Č, D, E, F in G dne 2., 3., 4., 5. in 7. januarja 1928; H, 1, J. K in L dne 14., 16., 17., 18. in 19. januarja 1928; S, Š. T, U in V dne 20., 21., 23. in 24. ]anuarja 1928; Z in 2 dne 25., 26,, 27., 28., 30. in 31. januarja 1928. Prijave psov je izvršiti v zgoraj navedenih dneh ustmeno, in sicer od 8. do 12, ure dopoldne, pri mestnem magistratu (Mestni trg št. 2, II. nnflstropje, soba št. 41), kjer je plačati tudi pasjo takso za leto 1928 v znesku 100 Din za vsakega psa. Vsakemu zamudniku se bo zaračunala pričeši s 1. februarjem 1928 pasja taksa v dvojnem zneskn. Takse oproščeni so le psi čuvaji. Ali je smatrati psa za čuvaja, o tem odloča mestni magistrat. Kdor ne bo pravočasno izvršil predpisanih prijav, bo kaznovan z zaporom do 2 mesecev, oziroma z čeloval gosnod .ravnatelj Fink, popoldne pa ocenjevalna komis;ia Vzajemne zavarovalnice z ravnafeliem Pehan:jem na čelu Ocen'eva1na komisija včerai še ni moi'la dokončati vseila dela Gocnodarska zveza nas prosi za ugotovilo, da radi požara ni nično poslovonic prav nič ovirano Ier je kakor prej, tudi sedaj vedno pravočasno zmožni postre^i z zahtevanim blagom Ob tej nriliki nai nohva'no omeniamo zlasti nož^tvovalen trud naših vrlih gssilrev. ki so kliub '"nemil mrazu in pozni noči nad vse častno rešili svoio na'orfo. Darifa xa In Movo leto po rn:žnnili cenah r"' av'c<>. noe!>v;ce. f«>ont r-hc' krnvi'e. f;nn »)»m«ito triko per''o 'c«\ einlte — pri t>l'Z« Prfš»movoe« «nomnn:ak □ Ostra zima. Maribor je /nan po precej mili zimi. Te nastopijo mrzli dnevi, a to le za nekaj dni. Letošnja ostrost zime se krije v Mariboru z ono leta 1890. Tedaj je zamrznila Drava pri Mariboru do polovice, pri St. Lovrencu m Pohoriu in Breznu so vozili po ledu preko Drave n»jKoli fpž' e z losom naložene vozove ter sani. Te dni ie začebi Drava močno zmrzovati pri Mariboru nad falskim jezom je že pofovo debel led. Ponlave ceste meri Falo in Št. Lovrencem se pri /mrznenju in hitrem pojavu juea ni bati. ker je felsko podietie ta kos okrnine ceste letošnje poletie in jesen znatno dvignilo in ca zavarovalo I proti izstopu Drave. Pohorci si še želijo ne-i koliko več snera, da bi pri hudi zimi še lažje ! spravljali s hribov les proti Dravi. □ Božičnica. V 3redo popoldne se je vršila v telovadnici Zavoda šolskih sester krasno uspela božičnica z goslanjem, petjem ter vprlzoritvijo božične igrice. Vse točke spore-da so bile dobro izbrane .najbolj so pač ugajali palčki in sklepčna skupina. Presenetili sta občinstvo z umetniškim goslanjem učenki I. meščanskega razreda Intica Dernovšek in Vilma Lautner ob spremljevanju na glaso-vlrju in harmoniju od umetnice ge. Brandl. Prireditev je posedi prevzv. g. škof dr. Kar-lin, narodna poslanca dr. Hohnjec in Zebol, zdravstveni inšpektor dr. Dernovšek, glavar dr. Ipavic, monsignora dr. Jerovšek ter Vre-že, stolni g. župnik ln mnogo drugih in to predvsem mater. Pred obdarovanjem revnih otrok je imel prevzv. vlndika pomenljiv in v srce segajoč nagovor o pomenu božičnega drevesca in jaslic. Cela prireditev bo ostala vsem v najlepšem spominu. □ Nova cerkev v Mariboru na desnem dravskem bregu. Pod naslovom »Množica se mi smilk smo brali v »Slovencu pred nekaj meseci dolg članek, v katerem pisec našteva industrijske kraje v Sloveniji, kjer bi bila potrebna eradnja novih cerkev. V njem pa člankar nič ne omenja mariborskega desnega dravskega brega, očividno mu niso tamkajšnje razmere znane, drugače bi bil moral ta kraj imenovati na prvem mestu. Mala predmestna župnijska cerkev sv. Magdalene, ki ni nič večin kot kaka hribovska podružnica, je že pred desetletji bila premajhna za prebivalce desnega dravskega brega. Zato se je že pred vojno mislilo na gradnjo nove cerkve. Potreba zidanja nove cerkve pa je še zlasti po vojni narasla ko se je število prebivalcev magdalenske župnije pomnožilo za par lisoč. Nastala so nova industrijska podjetja. zrnstle pod Pohorjem nove delavske naselbino. V železniških delavnicah v Studencih in v tovarnah na Teznem so zaposleni delavci i/, najrazličnejših krajev slovenske Štajerske, zato mislim, da je gradnja nove cerkve v magdalenskem predmestju zadeva vseh štajerskih Slovencev. Spomnimo se na Zveli-čarjeve besede: Mn< žica se mi smili... in pa: Človek ne živi samo od kruha... Pred nekaj leti se je govorilo, da se bo kmalu začelo z zidavo, a poleni je naenkrat ne vem iz kakšnega vzroka vse potihnilo. Škoda je za vsak dan ko se odlaga. Hotel sem « tem opozorili javnost in nierodajne faktorje, da bi spoznali, da je čimprejšnja gradnja nove cerkve na desnem dravskem bregu v Mariboru nujna ootrpba časa. □ Iz delovanja mariborskega gasilnega društva. Mariborsko gasilno društvo dobi iz Zagreba novo ročno brifgnlno. Brizgalna bo sicer pri prevažanju na vozu, a io zcrraiena tako, dn jo lahko odnesejo trasiM tudi na hrib. kamor ni mogoče z vozom. Zn nabavo le brizfalne je onoročil pokoini član društva Miroslav St.mdinper ?0.fHXl Din in bo nosila brizg,"lna po njem tudi ime. — Dne 5. januarja 1928 bo priredilo društvo v veliki dvorani pivovarne Union dobrodelno veselico s pevskimi točkami in odlomki iz gledališčnih iger. □ V pričakovanju avtomatične telefonske centrale. Vse že pričakulfe v Mariboru po Novem letu otvoritve na novo montirane avtomatične telefonske centrale. V pričakovanju na moderniziranje telesna si naročalo razne stranke telefons''o napeljavo in rrrjHbem od-dele1' ie zpposlen kakor žo več M ne. □ Prevoz siromaka. Nn hlevu pri Črnem orlu ie bil celih pet dni bre-/ vseh sred-s'eli fi9letni viničnrs'-i delavec Vihar Andrej. Včeraj se je usmilil siromaka rešilni oddelek in ga prepeljal v bolnišnico. foto aparate in potrebščine po nizkih cenah v zalogi drogerlja A. Kane sinova Ijjiiblinnn. Židovska nl< L Cel/e >3 Celjsko povcrjenlštvo »Vodnikove drul- bo« se glasom časopisnih notic nahaja v Tuj-sko-prometni pisarni. ?.e enkrat smo zapisali, da to ne more biti značaju pisarne v prid. Naj se nam nihče ne čudi, če bomo začeli identificirati stremljenja te pisarne s kultur-no-političnimi stremljenji družbe in jo priporočali na način, ki smo se ga naučili od demokratov in ki gotovi gospodi brezdvomno ne bo všeč. Dopisi Trbovlje O. avtopoetjetnik Arzenšck jc te dni, ko vlada hud mraz. začel voziti šolarje iz Vod v trboveljsko šolo Iz Vod jih odpelje ob pol 8 zjutraj ob taksi 1 Din za šolarja. Ta dobrodelen čin g. Ar-zenška se splošno hvali in od(ibrii\n. Bniičiiire. Nekdaj so usmiljene gospe pobirale od trgovcev, čevljarjev, krojačev in drugih obtnikov darove v blagu in vsako leto obdarile siromašne otroke z obleko, obutvijo itd. Sedaj se jim pa napravlja božičnica, ko se jih obdari s cu-jcerčki in stvarmi, ki jih vsak lahko pogreša. Ali bi ne bilo na mestu ohraniti star običaj, lo je, da se otroke obleče, da morejo obiskovali šolo in ne bedo zmr/.ovali kot so te dni. Ubc.šlvo pri nas je veliko, delo bi bilo hvaležno, podpirali bi jih pa tudi gotovo vsi oni, ki morejo Ua j dati. Izjava. 7, ozirom na razne govorice 1110171111 Izjaviti, č"tnk točno ob pol 3 popoldne. Vstopnina 1 in 2 Din. Ubožnl otroci so vstopnine prrMI. Odgisli plačajo običajno vstopnino. Mladina okoliških šol tudi lepj povabljena! Cerkveni vesinik Konareganistinje III. gl skupine (učiteljice in uradnice) .Mai. druihe v Lirhtentliurnovnm zavodu t LJubljani imajo božični sest nek v torek dne 27. dec. ob -I popoldne v kapeli in dvorani. — Ob 11 dopoldni' je s ja sv 'lovalstva. — vnd«vo. Dr. P. Komun L Tomiilee O. F M.: Pretresljiva drama pod morjem. Ameriška podmornica S 4 Je v soboto, dne 17. t. m., imela vaje, in sicer pred pristaniščem Woodend v zalivu Provin-cetovvn (Massachusetts). Ravno ko sc je dvigala iz morja, tako da sc je pokazal periskop, ji je priplul naproti torpedorušilec »Paulding«, kojega poveljnik seveda ni vedel za podmornico. »Paulding« se je zadel v S 4 in pri sunku naredil luknjo v telo podmornice, katero je ravno v sredi blizu poveljniškega stolpa pre-tisnil Skozi odpriino je vdrla v S 4 voda. nakar je moštvo hermetično zaprlo prednje in zadnje prostore lad]e, da voda ni tjakaj vdrla (tako so ugotovili potapljači). S 4, ki je bila spuščena v morje 1919, spada k podmornicam velikega lipa, ker ima blizu 1000 ton Točno število posadke ni znano, giblje se okoli številke 50, poveljnik ie R. K. Jones. Po usodnem sunku. se je S 4 potopila na dno, in sicer 3'A km daleč od pristana 35 metrov globoko. »Paulding« je dobil take poškodbe, da je tudi vanj vdrla voda v spodnji del in je komaj priplul v luko Seveda se je lakoj šlo na delo, da bi se podmornica izvlekla iz dna in posadka rešila Zal je vreme bilo zelo neugodno, vendar so se napele vse sile. Na licu mesta je devet vojnih brodov, med njimi podmornica S 8, ki križan nad in pod vodo nad svojo nesrečno tovari-šico in s pomočjo tako zvamh oscilatorjev posluša glasove iz podmornice. Potapljači pa, ki se spuščajo na dno, trkajo na stene S 4 z Morzejevimi znaki, da dobe od posadke na isti način odgovor. Vseh potapljačev je 40 Rešilna dela. — Znamenja na steno ladje. — Odgovori. Najprej so potapljači poizkušali priti v podmornico skozi odprtino, kar pa se ni posrečilo, ker je vhod zaprt po razbitih, razmeč-kanih in razpognjenih delili. Potem se je poizkusilo uvesti v S 4 kisika skozi odprtino torpedove cevi Medtem so dobivali drugi od posadke odgovor na Morzejeva' znamenja, ki so jih trkali na steno ladje Potapljači: »Ali imate kisika?« — »Ne, zrak je dušen. Kdaj nas rešite?« — »Delamo vse, kar je mogoče. Koliko vas je?« — »Šest.« — Sklepa se torej, da se je od cele posadke rešilo po zapornicah v sprednji del ladje, kjer se nahaja na vun moleča torpedna cev, šest mož, ki se bore proti smrti po zadušenju. V- e zaman. — Silen vihar. — Mati in žena molita zate! Kmalu se dvigne vihar, dela se morajo prekiniti. Ni mogoče ne uvesti ne cevi z zrakom niti pritrditi na ladjo verige, da bi se ladja dvignila. Tudi ie leden, neznosen mraz V intervalih se nadaljuje trkanje na steno. Smo že 20. decembra. Na prva trkalna znamenja se je dobil odgovor že na dan potopitve, potem še v torek, 20. t. m., zjutraj ob 6.20 in ob 8.33. to je 62 ur po potopitvi. Ta odgovorilna znamenja so bila že skrajno slaba Potem se je dobil odgovor ob 9.39 in ob 11. uri dopoldne. Ob 6 urt zjutraj se je oddalo poročniku Frishu v podmornici znamenje od matere in žene: »Mama in žena molita neprestano zate,« na kar je prišel slab odgovor ob 6 20. kakor smo gorej omenili. Vsa znamenja so bila skrajno slabotna in neodgonetljiva, to se pravi, nesrečneži se nahajajo po pomanjkanju, oziroma zastrupljenju zraka že v deliriju Vihar je medtem nanstel na 40 milj hitrosti na uro in poziv mornarskega urada iz Washing- tona, naj se rešitev za vsako ceno nadaljuje, jc zaman, kajti potapljači ne inoreio več vzdržati. Rešilne ladje so morale zbežati v luko. Poizkusi z vsesavanjem zraka. Kljub temu so se poizkusi vedno ponovili. Voda je ledenomrzla, vendar se je našel potapljač, ki je bil šel na dno in se trudil, da bi z aparatom usesaval zrak skozi periskopovo cev, ki je na palubi potapljača v sredi. Dasi je srednji prostor od sprednjega, kamor se je rešilo 6 mornarjev, hermetično ločen, bi zrak vendar mogel priti prav onemu delu posadke, ki je ostal tu, ako niso lu vsi že vsled sunkov zmečkani in ubiti ali utopljeni. Toda trud je bil zaman in požrtvovalnega potapljača je zadela nesreča, da je v ladji nekaj eksplodiralo, pa da ga je eksplozija vrgla 50 ni daleč. Komaj je ostal toliko pri zavesti, da je dal znamenje, da so ga potegnili na površino. — Skozi cev za torpedo, ki štrli iz prednjega dela ladje, se pa cevi z zrakom niso dale uvesti, ker je nos ladje zapičen kaka 2 metra v morsko dno. — Poskušali so podmornico tudi dvigniti s tanki, napolnjenimi s helijem, pa ne gre, ker je morje div je vzvalovano. Izmed signali tega dne je eden bil: »Mi trosimo poslednjo posodo s kisikom. — Morje se je zopet razburkalo in dela so se zopet prekinila. Kdor da življenje za svoje brate... Najde se pa eden, ki sc potopi 21 t. m. v sredo. Ze po 3 minutah javi, da so se vrvi. na katerih je spuščen, zapletle v podmornico tako, da ne more nikamor. Morali so poslati za njim tovariša, ki ga osvobodi po triurnem delu. Toda prvi je radi močnega zračnega pritiska tako izdelan, da ga morajo po dvigu takoj poslati v bolnišnico Tam je takoj umrl. Vse brezžične, ozir radiopostaje Zedinjemh držav pozovejo poslušalce, da molijo za rešitev nesrečnih. Zadnja znamenja. — Smo še živi! Že 90 ur pod vodo. — Brez upa. Istega dne ob štirih popoldan, ko se jc morje nekoliko poleglo, so šli zopet na dno trkat Dobil se je komaj razločen odgovor. Od tedaj pa ni več nobenega znamenja Sklepajo, da so se umirajoči vlegli na hrbet, da štedijo svoje zadnje moči Toda zvečer jc slišala podmornica S 8. ki se je zopet potopila zraven svoje tovaršice. slabotne udarce, in sicer šest komaj slišnih, ki so se mogli sprejeti, oziroma slišati samo skozi membranski aparat! Zaključeni so hoteli bržčas sporočiti, da jih šest še vedno živi, Ker so se nahajali 21 decembra že 90 ur pod vodo ni upanja, da hi mogli preživeti še enega dne Sicer so se rešilna dela kljub neprenehajočemu neurju energično nanovo podvzela in so skonstruirali nov aparat, da bi se zvrtala v podmornico luknja, po kateri bi se vpeljal zrak. Toda, če uspejo, težko, da najde še koga živega. Zadn ja poročila. ki so še vedno od 21, decembra, pravijo, da so oscilatorji na S 8, ki neprestano križari nad potopljeno S 4, registrirali zadnie glasove ponoči. Baje je bil to en sam gal. ki ga je oscilator sprejel. Ta, menijo, da je bil zadnji, pred-smrtni. .. ★ Vse zaman : Mrtvi! v Nevvvork, 22. dec. (Tel. »Slov.«) Danes se je posrečilo spraviti v torpednj prostor potopljene podmornice zrak. vendar niso o zaprtih mornarjih dobili nobenega življenjskega znaka več. borba v Angliji. Ka„or smo že p< ročali, odmeva danes cela Anglija, kakor nekdaj Bizanc, boja za Prayer Book, obrednik angl kanske cerkve, k; ga hočejo škofje reformirati. V visoki in spodnji zbornici, kjer so se vršile naravnost sijajne bogoslovne debate, je stvar /a enkrat opravljena, ker je spodnja zbornica reformo odklon la. Danes se o vzrokih tega ve več ir natančneje. Eni so proti reformiranemu Praver Booku zato, kpr dplo velike koncesije katolištvu prijavnim Anglikanom. Dovoljuje namreč shranjenje kruha in vina za bolnike in druge, ki se hočejo doira obhajati. To strašno razburja ortodoksne Iuterance ali ii!trakonservativce, oranžiste, kj 1'u'o sovražijo Rim in katerim se je postavil na čelo notranji minister Hicks sam. Oni člsni liberalne in delavske stranke, ki pripadajo neanplikanskim cerkvam, tako-zvani nonkonformisti, in teh je večina, so glasovali proli enostavno zatef, ker bi radi provoc ral| ločitev anglikanske cerkve od države, ker bi to imelo za posledico njihovo enakopravnost. O protirimstvu pri teh ni govora. Več kot polovica Labour party pa je glasovala aa reformo, ki predstavlja kompromis, kateri naj omogoči še nadaljnjo skupnost med katol kujočimi anglokatoliki in protestanti. Takih socialistov, ki so glasovali proti, ker Su ateisti, se niti na prstih dveh rok ne pre-šteje. Angli a je še globoko verna in tako pro — kakor eontrastranka izhajajo prj debati iz verskega prepričanja. Ce se komu čudno zdi, zakaj se Angleži tako zanimajo za la problem, ki pomeni življenjski obstoj anglikanske cerkve, bo razumel, če premisli, da anglikani/em, ki je jako širokogruden, pomeni za državi ane britskega cesarstva, raztresene po celem svetu, močno duhovno vez, ki je velikega pomena za državno edin.stvo. Katoličani so pri celi stvari čisto nevtralni, saj je kon promis novega Prayer Bonka naravnost monstruo^en. Tudi so anglokab liki kljub vsemu še daleč od Rima. Vendat sipa celo vprašanje tudi ne sme podcenjevati. — Slika nam kaže angleškega primasa, can-terburyskega škofa dr. R a n d a 11 a , ki je prvi pobornik novega Prayer Booka. Glasba Orgelski koncert v Belgradu. Koncerta na novih belgrajskih orglah v cerkvi Kristusa Kralja sta, kar priznava tudi belgraj-ska kritika, .zelo uspela«. Koncertiral je na nove orgle g. Lovro M a t a č i č, dirigent belgrajske opere, ki ga ima Ljubljana kot opernega kapel-nika v najboljšem spominu. Poleg Bacha je zaigral še druge orgelske skladbe in v prosti lantu-ziji pokazal svojo veliko glasbeno nadarjenost. Orgle so mu sledile kot misel: kol lihi tajen šepet so šelestele ob Bachovi pastorali, kot mogočno vzvalovano morje so se zaganjale v preludijih. Belgrad bo imel v njeni zavidanja vrednega orgelskega virtuoza s posebno tenkim sluhom, posebej zn pestro, skrajno natančno odtehtano registracijo. Svoj ognjeviti temperament bo znal uveljavili ludi na orglah. Zbor. ki ima jako dobre glasove, jo pod vodstvom g. St. Benediku pel Gruberja, Kimovca, Mava, Premrla, Sattnerja in se je mestoma dvignil do izrazite moči in polnosti. Na orgle ga je spremljal skladatelj g. Ant. T e v ž. Ze ob tej prvi priliki, ko možnosti lepe registracije še davno niso bile izčrpane, se je pokazalo, kaliko lepot orgle v sebi hranijo, s kako mnogobarvenim žarom so te, primeroma majhne orgle, zmožne pelje osvetliti. Med zborovskimi skladbami je nastopil g. K. 11 o -I u b. 1. koncertni mojster belgrajske opere in profesor na glasbeni šoli in ob spremi,jevanju g. M a t a č i S a zaigral na gosi i Karbulkovo »Elegijo« za gosli in orgle in Bazzani.jevo »Prošnjo« za gosli in orgle. In iznova so orale pokazale, kako se znajo prilagoditi. Kako sijajno ozadje znajo dali soMstu, da se njegova tehnična spretnost in njegovo čuvslvovanje v čim lepšem svitu zabtišči Pokazalo se je. da orgle niso kraljica le za svojo moč, za svoj blesk in sijaj, ampak da so kraljica morda pred vsem v tem, da so drugim, pevcem, solistom, na uslugo, same v ozadje tonejo. da druge dvigajo, same se v komaj zaznavno meglico odevajo, da druge lem lepše ožarjajo. Če so bile že orglo same za Belgrad velika novost, je bi'a novost tudi razlaganje orgel Bel-grajs'-i župnik msgr. dr. VVasner je s poljudno besedo v ltralkih potezah razgrnil pred pos'ušavci zgodovino orgel Posebno veljavo ie pri poshišav-cih dobila beseda, da so v kršfanslvu prve orgle nastalo na Balkanu, tako da je poročevavec »Vremena- svoie poročilo o koncertu naslovil: »Prve orgle so b>'le izgotovliene in izdelane v našu južni Srbiji pred trinajstimi stoletji.« — Nato je dr. Wagner razlagal posamezne vrste piščaU (registre) njih pomen in značaj, dr. K i m o v e c je pa vsako vrsto vsak register skušal s primernim igranjem pojasniti, t a V o da so poslušavci vsaj za silo dobili pojem o ustroju orgel, o nomenu in značaju in vs"j »niholi navadni1' izrazitih možnosti posameznih izpremenov (registrov). Orgle so udeležence navdušile i po lepoti svoie tja glasu i po bogastvu svoji1' izraznih možnosti. Občudovali smo prečudno nfž"cst. mestoma kar .onojno sladVos-t nekateri1' posebno izbranih zve,., pa n'č mani izredno mogočnost in veličastno polnost lega. nepričakovano s° posrečenega glasbila. Mojster Jenko ie lahko vesel svoiena prvorojenca. — Iz'eHno ppžn'0 ie vzbuiala tudi orgelska omara. izdelana po načrtih vseuč prof orNt T. VurniVa. 7as"ovann 7. enako izbran;m čutom z Tnonumentn'"o veščino kakor 7a živo lirično prisrčnost MMo orgel bi mogij našteli, da bi pri niih notranja glasbena in znnanjri ar'"'testonska lepota tako i-n-e^no sotr'a5"li. Bolo!!'oien načrt tudi za omaro... H koncertoma se ie zbr^o odtično občinstvo. Med drug!mi smo pobili papež°voT'i mir",H« n"="r. ppllpirrineMiia. bel "rajskega n!'d$l-ofa H. Podva. gen. vikarin p*cor'\ Op?pnn. prp^sflnii-a cer^v, odbora g. ravn^to1 ia Mjit«nši'a. sHndnfpiin Stolz.eria-S'avQ"=''cgi itd. itd. 1V "'•■> is''i n1 kato'iča"om ki jim bodo nvoV pri ni "Si noto o"vič na s'-pti večer in ooveliČ°vnle w'oriio. čes';tamo enako iskreno Vavor mojstru Jenku k tako srečno uspe1 "mu delu. K. Stanko Premrl: Hvalnice Nebeški Gospe. .>Ljubljanski kongregaciji Kraljice presv. rožnega venca<- je posvetil skladatelj teh sedem pesmi s spremljavo harmonija ali klavirja. Pravkar so izšle, ne vem pa, zakaj stoji na naslovni strani poleg avtorjevega imena letnica 1921 in si jo tolmači z letnico nastanka teh pesmi. — Teksl je zložil g. S Sardenko. Komponist je teksl odel v muziko, ki vse nadomesti. Bil je to skladatelj onega Jezus je maj' en. Tri kaplje. Starčka — na tega Premrla sem se ne' ote spomnil ob teh dvogtasnih ženskih zborih s klavirjem, ki bi se dali z efektom čuti tudi v koncertni dvorani ne samo v cer-' kvi pri obredu. Ne mislim tako, da bi pesmi bile posvetne. Ne; toliko resnične, preproste, sloven-1 ske, globoke pobežnosti je v njih kakor v malo-! kateri glasbi naših posvetnih, materialističnih dni. Cesto zazveni iz njih kakor vdana ljudska s'oven-skih romarjev; nič na' ičenega in nalepot ičenega, kolosalna preprostost metodike se veže nekako logično z neverjetno adekvatno ekspresijo in v tem smislu moram reči; da niti ena nota ni le nota, ampak .je vsaka resnično prišla iz pobožnega in vdanega srca. Dvoglnsje je iupatnm pikantneje harinonski spremenjeno — naj to ne ostraši. prosim, nobenega organ'sta. da ne bi kupil zbirke! Poznam kmečke pevke, ki so se za glavo prijemale. Vo iim ie pevovodja preigral eno podobno iz fttirih ženskih zborov, tako tež'-e so se jim videle. Po tre1" skušnjah so zadele vse in danes jo pojo doma raiši kot Valero narodno: melodija se jo »prijela«. Ne strašite se malenkostnega truda — tu se trud popolnoma izplača, to je umetnost, resna in sodobna! Premrlovo umetnostno prepričanje, kakor ga Važeio le pesmi, je razen gori omenjene zrele preprostosti in ei-sprrsiie, notranja globina in slovensko v čtivstvu. simetrična kompozicija po stanu ABA (začetek ie obenem konec), pa hnrmon-ska karakteristika 7 nasičenimi barvami in bogato bromatiko v s'užho iste čuvstvene ekspresije. Ne bojte se. pevovodje, ono »moderno težkosl« je Premrl položil v snremljavo in la je lako teoretsko zanimiva, poučna, kakor g'asbeno močna, v zvezi s peljem cesto prodorno učinkovita. Prve tri so pevski in orgeljski-klavirsko lažje, četrta v obe'1 ozirih ma'o t'?.ia. začetek se ji mirno, n učinkovito pne nad ležečim basom spremljave. sreda se v ponosu ^ob koncu vB^kega tedna« metodično in barmonski. v temnil efektno rnz-, giblje in gibanje pada v konec. Peta je globoka in ima silno močno mesto v slikanin »visoko v nebesih pred ho^iim pres^lom--, šesta, ki ji tekst govori o po'odu za zastavo' je glasbeno učinkovito porabila ritmičen motiv Vomčnicc — v cerkvenem nmUieneni tonn sedma imn hnir^fo {jorvn-sto spremljavo pod preprosto ekspresivno melodijo petja. Sedem resničnih glasbenih biserov — umetnin. Vsaka ima drugačen obraz, toda ostala ti bo v trajnem spominu kot vrednota, vse pa dihajo islotako odkritosrčno Čuvstvo istega srca in is,o umetniško naturo. Se enkrat! Pevovodje z dežele! Lenuh je, kdor goni staro lajno, češ da mu je moderna glasba pretežka. Nazadnjak in slab umetnik ani, ki jc nekje čul, da je »modernjaštvo« le za meslo. da ni zanič in noče moderne, ker se vanjo šo ni potrudil vstopiti Zgrabi to zbirko, potopi se vanjo 111 umetnostno hvaležnejših Marijinih, boš rekel, je malo! Bodi vodja pevcev in prir.lli jih tnalo, pa ti t.odo kmalu hvaležni! V Božični dar klavirski mladini. Vasilij Mirk: 10 povesti za kla»irsko mladino. Zbirka lahkih ron-dojev na podlagi narodnih pesmic. Izide sredi tedna pred prazniki v založbi pevskega društva Ljubljanski Zvon Naroča se lahko pri založniku, dobila se bo pa v vseli knjigarnah. Priljubljeni tržaški skladalelj M i r k je s to zbirko podaril naši mladini zbirko ljubkih skladbic, porabnih za šolo in dom," opremljenih s prstnim redom, Ljubljanski Zvon pa je izdaji oskrbel krasno opremo. Naj ne bo slovenske rodbine, v kateri bi pianistki in pia-nistkinje ne poznale le mične izdaje! Starši! Nabavite si jo in priredite za Božič Vašim malčkom veselje. Naročila po pošti sprejema pevsko društvo Ljubljanski zvon v Ljubljani. Edicija se bo dobila tudi v Jugoslovanski knjigarni. Zbori Mesečna revija >a novo 'borovsko glasbo, urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo Ljubljanski Zvon v Liubljani. 11. in 12. številka. Vsebina: Za našo univerzo Pesmi Danila Go-rinška iu Roksane Dr. A. Schvvab- Ipavci in jaz. Naši sklad 'lelji. Pevska društva. Zgodovina pevskih društev. Glasbeni listi. Nove skladbe in izd 'je. Koncertna in operna kronika Razno Listnica uredništva in uprave. Glasbeni del Dr G. lpavic: Slovo od doma L Zepič: E11 fantič je prišu, E. Adamič: Ura bije. J. Ocvirk: Kralj Mitjaž, moški zbori. V. Mirk: Divja rožica, A. Jobst: Polžek, C. Pregelj: Da bi jaz inala, ker je moi ljubi, S. Šantel: Usp.vanka. mešani zbori. Naročnina na »Zbore-* za leto 1928. je ista kol letos, le 40 Din, naročniki naj jo takoj obnove! Uubl anska drama. Calderon de la Barra. (K petkovi premijeri v naši slovenski narodni drami.) :->EI alealde de Zalainea« 1651. Uprava Narodnega gledališča je zelo posrečeno raorala kol nekako overturo v božične praznike delo velikega Spanca Calderona: »E! a calde de Zitlanieu« — Sodnik Zalamejski. Videli smo na našem odru že eno njegovih tiel in sicer za časa pet, ga katoliškega shoda: »Misterij sv. maše«. Prav je, da se je tudi pri nas pojavilo zanimanje zanj, sjj se na drjmdični literaturi lako bogati Francozi in Nemci ne sramujejo dajati na svoj sezonski repertoar tudi globokoreligioznega Špancu. Calderon don Pcdro de la Barca — iz ugledne in sloveče plemiške rodbine je bil rojen v Madridu 1. 1000 Dolga leta po dovršenih študijah je bil oficir in sicer v Flandriji, na Milanskem in drugod. Videti je, da je bil precej nemiren duh. Enainpttdesetleten pa se je dal posvetiti v duhovnika in že čez dobri dve leti ga najdemo kol bene-ficijita katedrale v Toledo. Čez deset let 1663 je bil imenovan za kraljevega dvornega kapelana. Kol duhovnik je, že preje plodovit, pisal skoro same takoiinenovane iautos< — kar pomeni prvotno sleherno slovesno javno opravilo, pozneje je glavni pomen alegorična igra v prosi ivo kakega praznika — bodisi, da ima ctrkven ali pa tudi le posveten značaj. V glavnem pa so razločevali le »autos Sa-cramentales« in pa autos al nscimiento« v proslavo Jezusovega rojstva. Prvi pisatelj »autos. je bil Lope de Vega, Calderon jih je dvigiiil do umetniške višine. Poleg omenjenih autos, ki jih je ohranjenih okoli 73, je pesnik v svojih mlajših letih ustvirjal tudi zgodovinske drame, mitolr.gične alegorije in jiodobna dela, ki imajo še danes svojo vrednost — teh imamo ohranjenih nad 120. Iz mitologije naj omenim le »Psyha in Capi-do« — snov je vzel iz Apulejevega romana »Zlati osek, »Zvesti pastir-?: — povzet po Guarinijevem »Pastor Fido<. Sploh je pa težko razdeliti Caldero-nova dela smotreno v pes mezne panoge — najlažje bi še šlo takole: ena vrsta so čudežne komedije, druge meščanske drrme, veseloigre in še simbolične drame. Od zadnjih je najbolj znana: La vidi ee sueno - »Življenje sanje-, — po njegovi drami je namreč Grillp rzer povzel svojo »Iraum ein Leben« — Sanje življenje. Da ne bi kdo mislil, da je morda drama »Sodnik Zalamejski« — zanimiva samo za literarnega historika, naj v kratkem podani vsebino, ki je polna življenja, ostrih nasprotij iu dramatičnega stopnjevani. — V Zalameji nastanijo vojake. Stotnik Don Alvaro je nastanjen pri kmetu Crespo in v svoji strasti onečasti mlado hčerko lz„abello. Cre-spov sin Juan pozove stotnika na dvoboj in ga rani. Slučaj pa hoče, da je prav O spo izvoljen za vaškega sodnika in se mora torej uradno odločiti za razsodbo. Stotnik noče povrnili ukr:.dene 5*sti dekličine po poroki in Crespo ga po običiju da vreči v ječo in usmrtili. Kralj sam potrdi razsodbo in imenuje Crespa za dosmrtnega sodnika v Zalameji.« Torej dejanja dovolj. Zanimivo je, da se je Enrica von Hindel Mazzelti v svojem romanu »Die arme Marg ret« obravnavala skoro povsem sličnu snov s podobnim izidom. Proti netaktni gledališki kritiki. Oa. operna pevka Fani Ilermsdorff-Biliuova nam je pri svojem odhodu iz Ljubi ane, kjer je nastopila nedavno kot gost v Cav. rusticana dopis, ki ga radi pon anjkanja prostora ne moremo v celoti objaviti. Gre za obrambo umetnice proti netaktni kritiki, kj jo je po «1.1 ene m nastopu prinesel ueki tukajšnji list. Gospa, ki je pred 13 leti s polnim uspehom ,iela v Ljubljani v >01jki<; in žela kot pevka dvorne opere v Karlsruhe (1919 nasl.) najlepše ocene, je morala za svoje gostovanje v domovini trpeti od nekega kritika v Ljubljani ne blagohotno oceno, ki jo po tonu in po osebni osti mora žaliti. Upravičeno se pritožuje nad pasusi v njegovem elaboratu, kjer se smeši njena osebna pojava in starost, namesto da bi bil kritik znal kaj stvarnega povedati c njeni umetnosti, kakor bj bila njegova dolžnost. Gospa ludi toži, da se je s prigovarjanjem vodstvu gledališča preprečilo njeno gostovanje v »Carmen«. Doživeli smo tekom zadnjega meseca že dvoje netaktnih in osebnih žalitev gledališčnih umetnikov po g'»tovili kritikih in tudj mi obsojamo lak način »kritike«, kar naj bo umetnici v zadoščenje. Gospodarstvo Prireditve Ijublanskesa velesejma v letu 1928. Upravni svet je na svoji zadnji seji sestavil program prireditev v letu 1928. VIII. mednarodni vzorčni velesejem se vrši od 2.—11. junija 1928, torej v času, ko se baš razvije kupčija na veliko za jesensko sezijo, na malo pa za spomladansko in poletno. V petih razstavnih paviljonih se bo namestil mednarodni vzorčni velesejem t. j. industrija, obrt in trgovina. Posebni oddelek bo tvorila razstava avtomobilov. En paviljon se bo porabil za goslilničarsko, hotelirsko in kavarniško razstavo, zvezano eventuelno s tuj-sko-prometno razstavo in pokušnjo odprtih vin v sodu. V ostalem paviljonu bo nameščena hi-gijenska razstava. Med velesejmom, t. j. dne 6., 7. in 8. junija se bo vršil srednjeevropski goštilničarski kongres v Ljubljani, katerega organizira Zveza gostiln, zadrug v Ljubljani. Posebne oddelke velesejma bodo tvorile reprezentativna razstava francoske industrije, češki oddelek in mizarska razstava. Prihodnje leto pritegnemo k sodelovanju tudi tekstilno industrijo, ki se zadnja lela nenavadno hitro in uspešno razvija. Pokrajinska razstava se bo vršila od 1. do 10. septembra 1928. Razstava bo imela predvsem agrarni značaj, zastopana pa bo tudi kultura, lelesua higijena in avstrijska industrija in obrt. Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani bo priredila v dveh ali treh paviljonih ob priliki 16<3 letnice njenega obstoja veliko »Jubilejno kmetijsko razstavo«, ki bo obsegala sadjarstvo, zelenjadarstvo, čebelarstvo, mlekarstvo in sirarstvo, vinarstvo, kmetijske stroje, razstavo konj in govedi, razstavo perutnine in malih živali ter kmetijsko-strokovno-poučni oddelek. V enem paviljonu bodo razstavljeni izdelki avstrijske industrije in obrti, ki pri nas še ni zastopana. To bo prva tovrstna avstrijska reprezentativna razstava na Ral-kanu. V enem paviljonu bo nameščena Higijen-ska razstava, ki bo, popolnoma pregrupirana, gotovo vzbujala slaro zanimanje vsega ljudstva. Nadalje je projektirana razstava izložbenih oken, književna razstava, revija slovenskih narodnih noš, konkurenca slovenskih harmonikarjev, razstava ptic iz Slovenije in event. tudi ribaraka razstava. Predpriprave so v polnem teku. Naloga vseh merodajnih faktorjev pa je, da moralno in tudi materijelno podpirajo stremljenja uprave velesejma za dosego procvita našega naroda na vseli poljih. Lesni premet skozi Trst v letu 1927. Trst, decembra. Za Slovenijo je Italija še vedno eden izmed glavnih odjemalcev lesa. Dasj je pričela v zadnjem času Dolenjska precej težili na Sušak, gre glavni tok lesnega prometa skozi 'Irst. Trst ima ob.lo starih in izkusnih trgovcev v tej stroki, ima staro klientelo, dobre piekmorske in tudj železniške zveze, ki pridejo v pošlev za promet v notranjost Italije. Kljub temu, da ima Sloveni a že toliko odjemalcev, da ji ni treba vezati svoje usode na razvoj lesne trgovine s Trstom, oziroma z Italijo sploh, je gotovo, da zastoj lesnega prometa z Italijo nepo voljno vpliva na lesni trg v Sloveuijii. Vzroki stagnacije lesne trgovine z Italijo leže na dlani. Marsikdo je pričakoval, du bo dvig lire pospešil trgovino z inozemstvom, ker ?e je kupna moč lire dvignila. Nenadna reva-lutacija pa je prinesla neizogibno s seboj industrijsko krizo, brezposelnost, splošno obu-bcžanje in zmanjšanje konzuma. Uvoz je moral pasti, toliko bolj uvoz lesa, ker je lesna industrija navezana na ostalo. Stavbinstvo, ki pride za konzum lesa predvsem v poštev, sta hudo zadela revaluta-cija in novi stanovanjski zakon; kapitalisti ne marajo investirati velikih kapitalov v hiše, ker še niso prepričani, da bo sedanji tečaj lire slab.len, in čakajo na legalno stabilizacijo, da bodo lahko z gotovostjo preračunali dohodke. V Italiji se danes silno malo zida, ako izvzamemo Rim, v Trstu nič. Veliko lesa, posebno tramov, je šlo za obnovo Messine, ko se gradile cele ulice hkrati; radi finančne politike se je obnova skoro opustila. Ladjedelnice so v začetku mnogo delale; v drugem polletju ni bilo več toliko naročil. Pojemanje zaposlenosti ladjedelnic ie zelo vplivalo na lesno trgovino v Trstu; saj je znano, da zgradijo primorske ladjedelnice nad polovico ostale tonaže v Ilaliji. Revalutacija lire je z neznansko naglico vrgla cene lesa, kar je razumljivo, ker Italija kupuje les na tujem trgu in ker je ta trg v neposredni bi.žini-Kakor hitro je lira narastla za okoli 30 odstotkov, so za isti odslotek padle cene lesa v lirah. Tako je n. pr. okrogli les, postavljen na žago, sledil točno tečaju funta šterlinga: od Lit. 120 m3 na 90. Naj navedemo ^e cene drugih glavnih vrst lesa in sice? fob Trst: trami: ud 200—220 na 110—120 za m3; rezan les: od 280—300 mi 220—240 za m3; parjena bukov', na: od 600—650 na 500—550 za m3; surova bukovina, rezana: od 320 do 340 na 240—260 za m3. Parketi hrastovi Ia: 36—38 na 30—32 za m2; parketi bukovi Ia: 26—28 na 18—20 za m2. Tako nenadaven in tako silen padec cen je kvarno vplival na lesno trgovino. Tržaški grosisti so imeli še vel.ke zaloge lesa, kupljenega po prejšnjih cenah, in mnogo izmed njih je kupilo na domačem Irgu, seveda v lirah, velike gozdove. Ves ta les je bilo treba prodajati nu zgubo. Grosisti so bili primorani ustaviti vsak nadaljnji nakup toliko bolj, ker niso cene kazale nikake stalnosti. Šele v zadnjem času si< se cene utrdile na točkah, ki smo jih omenili. Trgovci so se morali poleg lega boriti s pomanjkanjem kreditov, ki jih banke še danes nerade dajejo. Prišlo je do pregledovanja pozicij, podjetja so se zaprla sama vase, promet se je skrčil na majhna naročila po en do dva vagona; izostal je skoro povsem pomorski promet in celo v Bari se je blago pošiljalo po železnici, ker so bila naročila premalenkostna. Na milanskem trgu je delala Tržačanom močne konkurenco Avstrija, ki je prodajala blago za vsako ceno, samo da se ga je odkrižala. Solidnejše firme so krizo- prestale, nekaj pa jih je moralo likvidirati. Tudi na Primorskem je lesna obrt močno trpela in se še danes ne more opomoči; posebno v bistriškem okraju je brezposelnost velika. Vlada je zn žala pribitek k železniškemu tarifu cd 400 na 300 odstotkov za prevoz lesa, da bi olajšala krizo. Delavske plače so se znižale za deset odstotkov. Poleg teh olajšav skuša sindikat lesnih trgovcev doseči znižanje tarifa za nalaganje in razlaganje v pristanišču, nadalje znižanje najemnih za lesna skladišča ter znižanje obdavčljivega dohgdka. Tudi prekmurska prevoznina se je za malenkost znižala in sicer približno za 1 liro pri in3; prevozni na Trst—Sicilija je bila prej 36—38 za m5, danes znaša Lit. 34—36 za 111». V zadnjem času se opažajo znaki boljša-nja; k temu je pripomogla predvsem utrditev cen. Z Milanom se da delati, toda le z velikimi partijami, ker je radi avstrijske konkurence odstotek dobička silno nizek; v Rim gre tudi precej lesa, medtem je konsum Genove silno padel. Tržaški lesni trgovci pričakujejo poživitve prometa na pomlad. Pri navezanju novih trgovskih stikov je treba trgovcem predvsem priiporočiti, da se o novj firmi dobro informirajo, ker se pozicije podjetij v kritičnih časih hitro menjajo. Težaške boljše firme polagajo veliko važnost na točnost v dobavi in na kakovost blaga; sicer je v interesu prodajalca, da ne da povoda za proteste, ki mu vselej prinesejo škodo. Želeli bi bilo, dn naši trgovci skušajo na vsak način ohraniti zveze s Trstom, kar bo tudi v veliko narodno korist. Kprnmi£n» industrija, d. d. z Zadrebu sklicuje občili zbor za 31. december ob potit v prostorih Praštedione v Zagrebu. Bilanca za 1920 izkazuje na kapital 1.4 milijona Din izgubo 481.115 Din napram 88.7S6 Din za lelo 1025. Likvidacija. Živinorejska zadruga v Moravčah, r. z. z o. z. Novi Ford. Delo pri Fordu so obnavlja. Sedaj izdela že 350 voz in jih bo koncem lela naredil dnevno 1000, v januarju pa že 2000. Ker delajo Fordovi obrali samo 5 dni tedensko, se lahko računa pri največji produkciji 10.000 tedensko nn leto 2 in pol milijona Fordov, seveda če bo trg vse vozove pokupil. Trgovinski in industrijski urad ia bližnji vzhod t Atenah. V Atenah so je osnovni trgovinski in industrijski urad zn bližnji vzhod, ki ima namen, dn orgnnizira v Atenah permanentno mednarodno razstavo poljedelskih in industrijskih proizvodov. Urad dnje trgovcem in produeentom nn razpolago prostore, skrbi za reklamo potom svojega glasila iu ima na razpolago ludi skladišča za blago, koje se prevaža skozi Atene (Plrefi. Ministrstvo trgovine in industrije je prosilo Zbornico TOI, da obvesti vse svoje interesente s pripombo, da v primeril, da pobijejo svoie proizvode urndu za permanentno razstavo, pošljejo obenem tudi podatke o izvoru, količini in ceni proizvodov. V kolikor bi interesenti potrebovali še prodrobnej-šili informacij, jih morejo dobiti pri našem konzulatu v Atenah. Sejem v Lille se vrši od R. do 22. apriln 1928. Samo pristne jamčijo zo kakovost in učinek. Pazite na tu naslikane originalne zavoje, ki varujejo pred ponaredbami in lalzi-fikatL l&orzra Dne 22. decembra 1927. DENAR. Na deviznem trgu so danes skoro vsi tečaji nazadovali, ker so tudi v Curihu padli. Zlasti občutno je nnzndovala lira. Včeraj je notirnla v Curi-hu ob zaključku 28.07, danes zjutraj pa je bil jav-ljen kurz 27.50, ki je do opoldne še padel na 27.25. Kakor vse kaže, stabilizacija lire le ni tako fundi-rana, kakor zatrjujejo fašisti, če se dogajajo taki pretresljaji. Mogoče pa ie tudi, da ne^bo obveljala sfedanja stabilizacijska kvota 90 za funt šterling, (impak 100. knkor zahteva italijanska industrija, kar bi približno odgovarjalo našemu kurzu 273 Din zn 100 lir. Tudi dru^e devize so danes n-izndovale: tako Berlin od 13."65 na 13."6. Curih od 10.9575 na 10.955, Dunaj od 8.01 na 8.P08; v Londonu in v Ljubljani je prišlo pri 276.90 bi. do zaključki, nadalje Nevvvork od 56.70 na 56.68. Praga od 16S.37 na 168.86. Trst pa je bil zaključen po 298.50, dočim je bil nekoliko višji v Zngrebu. Promet je bil v Ljubljani slnbši knkor obic-ino, privatnega blaga je bilo dovolj, tako da je Narodna banka intervenirala s-mo v devizah: Berlin. Curih in Dunaj. Ljubljana. Berlin 13.545-13.575 (13 56), Budimpešta 9.975—10.005 (9.99), Curih 10.94-10.97 (10.955), Dunaj 7.993—8.023 (8.008), London 270.90 bi., Nevvyork 56.58—56.78 (50.68). Pariz 223.50 den., Praga 167.95-168.75 (168.35), Trst 297.5—299.50 (298.50). Zagreb. Amsterdam 22.95-23.01, Berlin 13.542 —13.5725, Curih 10.94—10.97, Dunaj 7.9858-8.0158, London 276.48—277.28, Nevvvork 56.526— 56.726, Pariz 222.70-22-1.70. Praga 167.945—168.745 Trst 298.34—300.34. Čarih. Belgrad 0 12. Berlin 123.605, Budimpešta 90.50, Bukarešt 3.20. Dunaj 73.07, London 25.25 Nevvyork 517, Pariz 20.36, Praga 15.325, Trst 27.25, Sofija 3.73, Varšava 58. Madrid 86.40. ' Belgrad. Berlin 13.545—13.575, Curih 1094— 1097. Dunaj 7.99-8.02, London 276.50-277.80, Nevvvork 56.55- 56.75, Pariz 223.50-224.EO, Praga 167.98—168.78, Trst 299-301. Trst. Belgrad 82.49— H2.50, Curih 851.90— 850.90, Dunaj 258.50—260.85, Ntvvvuk 18.41-18.43, Pariz 72.60—72.70. Dunaj. Devize: Belgrad 12.48, Kodanj 189.8S, Loudon 34.515, MIlan 37.35, Nevvyoik 707.60. Pariz 27.80, Varšava 79.33. Valut-1: dolarji 707.10, angleški 'unt 34.51, dinar 12.38, češkoslovaška krona 20.94. Prasa. Devize: Lira 177 30, Belgrad 59.51 Pariz 132.92, London 164.T0. Ne\vyork 33.71. Dinar: Nevvyork 176.20, Berlin 7.8775, London 277. VREDNOSTNI PAPIRJI. V Ljubljani je edino Kranj. ind. popustila prt drugih neizpremenjenih tečajih. Vojna odškodnina Je v Zagrebu bila slaba ter je bila tendenra zl sti nazadujoča za termine. Med bančnimi papirji Je tendirala slabeje llrv. esk., dočim je bila Jugoban-ka čvrstejša. Ljubljana. Celjska 164 den , Ljublj. kreditna 134 den., Kred zavod 160 den., Vevče 135 den., Kranj ind. 350 den., Ruše 2G5—280, Stavbna 56 d., šešir 125 den. Zagreb. 7% Invest. posoj. 8(5.25, vojna odškodnina 408.5—409, dec. 409, jan. 403, febr. 375, llrv. esk. 88- CO, Hipo 57—57.5, Jugo 1*5.5—1:5.75, Praštediona 870—885. Ljublj. kreditna 134—135, Šeče-rana 575, Slavonija 13, Trbovlje 465—475, Vevče 135. Belgrad. Narodna banka 2150, vojna odškodnina 411—425 (700.000), uit. dec. 409—411 (2800). 7% invest. posoj. 85.50—86.75. Trst. Adria 178, Assicurazlonl Generali 4300, Cosulicli 178.50, Uiunione adriatica 20:0, Tripcovich 240, Split cement 226, Trž. Lloyd OiAl, Oceauia 91. BLAGO. Ljubljana. Les: Deske smreka-jelka 20 mm 4 in paral, očelj. fko vag. meja 3 v: g. 540; ponudba jo za buk. drva, povpraševanje je za smrekove hlode; zaklj. 8 vag. Tendenca mirna. — Ekse-k u t i v n i nakup: 600 kom. hrast, brzoj. drogov, zdravi obeljeni po niožnosli ravni s toler. nco 5 cm, enostranske krivine (katere se računa od srednj. vrha do petega vrha dolž. droga), gladko izdelanih s toleranco male beljave in sicer: 80 kom. 9 m ptem. v vrhu 12.50 cm prem. v prsni višini 20 cm po 115, 40 kom. 9Jj m 1214 cm ter 30 cm po 120, 290 kom. 10 m 13 cm ter 22 cm po 135, 190 kom. 12 m 14 cm ler 23 cm po 175 Din, fko meji via Postojna. — Dež. pridelki (vse samo ponudbe; slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt, ml. tar.): Pšenica 78—79 kg. 2%. baška 347.5—352. dec. 347.5-352, sr. 345—847.5, slav. 342.5—345, oves baški zdrav rešetan 285, koruza baška st. 267.5. nav. vozil. 272.5, um. suš. 262.5, nav. vozn. 267.5. času prim. suha kval. gar. 252.5, dec. 252 5. jan. 262.5, febr. 272.5, marec 277 5, april 280, maj 282.5, moka 0 g vag. bi fko Ljublj. plač. po jirejemu 500, zaklj. —. Tendenca neizpremenjena. Budimpešta (terminska borza), 22. dec. Tou denca medla. Pšenica marec 31.80, 31.81, zaklj. 31.80-31.82. maj 32.16, 82.14, zaklj. 32.16-32.18, rž marec 30.81, 30.(X), zaklj. 30.82 3J.84, koruza maj 25.82, zaklj 25.84 25.88. Cliiiano (začetni teč'ji), 22. dec. Pšenica, tendenca vzdržana, dec 126.50, mrrec l'.8.62, mnj 1S0, koruza, tendenca vzdržana, dec. 84.62, marec 88. 19 Sir H. Rider Haggard: Kieopetra, egiptovska krnica. Tedaj sem čutil, da sem bil sam, sam na svetem kraju s stvarmi, ki niso od tega sveta. Po prostoru se je zgrnila tišina, globoka tišina, črna kot temina, ki me je obdajala. Tišina se je zgrnila po prostoru in postajala vedno večja, podobno kakor se je oblak zgostil na obličju meseca v oni noči, ko sem kot Fant molil na stolpu. Postajala je vedno večja in še večja, tako da mi je bilo, kakor da bi mi prešla v srce in na glas klicala v njem; silna tišina ima namreč glas, ki je groznejši od vsakega krika. Izpregovoril sem; odmev mojih besedi se je vračal od zidovja zopet nazaj k meni in bilo mi je, kakor da bi me rušil na tla. i išino je bilo lažje prenašati kol odmev, kakršen je bil ta. Kaj me je. Čakalo, da bom gledal? Ali bom umrl, sedaj, v cvetu svoje mladosti, pri polni moči? Grozna so bila svarila, ki so mi bila dana. Bil sem ves prestrašen in prišlo mi je na misel, da bi zbežal. Kam pa? Vrata templja so bila zaprla in zapahnjena. Pobegniti mi ni bilo mogoče. Bil sem sam z božanstvom, sam z ono silo, ki sem jo bil klical. Moje srce je bil očisto — moje srce je bilo čisto. Hotel sem kljubovati grozi, ki je imela priti, v resnici, in najsi bi umrl. »Izida, sveta mati,« sem molil. :>lzida, nebeška nevesta, pridi k meni, bodi zdaj pri meni; omedlevam! Bodi sedaj pri meni!« Tedaj sem sc zavedel, da okrog mene sedaj ni bilo takoi kakor je bilo nekoliko preje. Zrak okoli mene se je jel gibati, šumel je kakor šumijo orlove krcljuti, oživel jo. Svitle oči so zrle vame, čuden šepet mi jo pretresal dušo. V temi so se prikazale proge svetlobe. Izpreminjale so se in prelivalo, gibale sempatja in spletale v mistična znamenja, ki |ih nisem mogel razumeti. Vedno hitreje so se sukalo tiste proge svetlobe; znamenja so se spajala v gruče, zbirala, obledevala in zopet zbirala hitrejše in še hitrejše, tako da jih moje oči niso več mogle šteli. Plaval sem na morju glorije, ki je kipelo in valovalo kakor valovi morja; zdaj sem bil visoko v zraku, zdaj zopet globoko v nižini. Glorija je bila nakopičena na gloriji, sijaj, blesk nagromaden vrh bleska, jaz pa sem plaval nad vsem! Kmalu je začela svetloba na valujočem morju zraka bledeti. Velike sence so švigale čezenj, temne proge so ga prodirale in drvele skupaj na njegovem oprsju, dokler naposled nisem jaz sam bil ognjena podoba, podol-na zvezdi v naročju neizmerne noči. Iz daljave so se slišali glasovi slrašne godbe. Slišal sem jih mPje in milje daleč, ko so rahlo drhteli po mraku. Prihajali so bližje, vedno bližje in bližje, vedno glasnejše in glasnejše, dokler niso švignili mimo mene, nad menoj, pod menoj, okoli mene, švignili na šumečih krilili, navdajajoč me s strahom, očarujoč. Plavali so mimo, postajali vedno slabejši in slabejši, dokler niso zamrli v prostoru. Za njimi so prišH drugi, ampak tudi dva si nista bila sorodna. Nekateri so'roštali kakor deset tisoč razglašenih si-slrov. Nekateri so doneli iz medenastili grl neštevil-nih klarinetov. Drugi so se glasili z glasnim, prijetnim peljem glasov, ki so bili več kot človeški, in zopel drugi so se razlegali v počasnem grmenju ne-številnih bobnov. Vsi so utihnili; Njihovi glasovi so se poizgubili v umirajočih odmevih in iznova me je obdajala tema in me premagala. Moči so mi jelc pešati. Čutil sem, da mi odtega življenje baš ob viru. Smrt se mi je bližala in niena oblika je bila tišina. Prodrla mi je v srce, prodrla je vame s čutom odrevenujočega mraza, vendar so mi bili možgani še vedno živi, še vedno sem lahko mislil. Zavedal sem se, da sem se bližal mejam smrti. Ne, hitro sem umiral, ampak, oj groza! Skušal sem moliti, a nisem mogel; ni bilo več časa zo molitev. Boril sem se in tišina mi je prodrla v možgane. Groza je minula; nedoumljiva peza spanja me je pritiskala nizdol. Umiral sem, umiral sem in polem — nič! Bil sem mrtev! Nastopila je izprememba — življenje se je zopet vrnilo v mene, ampak med novim življenjem in prejšnjim življenjem je bila razlika, prepad. Zopet sem stal v temini svetišča, ampak tema mi ni jemala vida. Bila je svitla kot dnevna svetloba, dasi je bila črna. Slal sem tam; a vendar nisem jaz stal tam, ampak prav za prav moj duševni del, zakaj meni pred nogami je ležal moj mrtvi jaz. Ležal je mirno, trdo in na obrazu mu je bil vtisnjen pečat strašnega mučnega pokoja, ko sem zrl nanj. In ko sem ves začuden zrl tja, so me zajela krila ognja in me odnesla proč, proč, hitrejše kot blisk. Padal sem po globinah, praznega prostora, v katerem so se tupalam nahajale blesteče krone zvezd. Padal sem milijone in milijone milj, dokler nisem naposled plavajoč obstal nad nekim krajem z mehko, nespremenljivo svetlobo, kjer so bili templji, palače, bivališča, kakršnih še noben človek ni nikdar videl v prividih svojega spanja. Zgrajeni so bili iz plamena, zgrajeni so bili iz črnine. Njihovi slolpi so kireli v zrak, veliki dvori so se razprostirali naokrog. In ko sem plaval nad njimi, so se venomer izpreminjali za oko. Kar je bilo plamen, je poslalo črnina, in kar je bilo črnina, je poslalo plamen. Tukaj se je žabi iskal krislal. tam je žar draguljev zasvetil celo skozi obsij, ki obdaja mesto, katero se nahaja na kraju smrti. Tam so rastla drevesa in njihov glas, ko so šumela, je bil glas godbe; bil je zrak, in ko se je gibal, jc bila njegova sapa ihtenje petja. Prihitele so k meni postave, izpreminjajoče se, skrivnostne, čudovite in me nesle nizdol, dokler se mi ni dozdevalo, kakor da hi bil stnl na drugi zemlji. »Kdo prihaja?« ie »»klical močan glas. = 111=111 2 S > C-2 ; — < — 3 5 S s — . N- B * r f z T S. I a B s s l> ce T | S * n r- 2 s ; - ; l <• t M » j S t* T? K 2, _ & ** z — 5 p t a r 7T 2 2 e T? -rZ N H OC fC Ž 5 i. o — — S i P l < 9 1 s S s « ? = 3 S 5 S 3r I « tnT r * f - -3- ■ 1 x » s 2 > a c i s. i c ^ g- t p » ? « MALI OGLASI Vsaka drobna vni ca 1-30 >ln ali vsaka besed. SO oar Na|man|il og as 3 a!l 3 t In. Iglast na< Ocvel vrsllc se rsviim jo »li«, Za odgovi r zcam c Na vpmian|a lir« znamVc nc odgovsrtrmo I Prosfes/Ltž&e I Tromo (tudi Skart), j I I dlllc toda popolnoma suhe. v meri od 6/8 in 4 m dolžine navzgor, ' lil t III uuiiinc uaw.K"i, Proviz potnika kup^rthn?k,lvan za Slovenijo sprejme domača tovarna poljedelskega orodja. - Ponudbe pod: »Agilen« št. 10192« upravi »Slovenca«. Natakarica t kavcijo in dobrimi spričevali, se išče za promet, gostilno poleg Ljubljano. Zaslužek dober. Ponudbe Zadrugi gostil., Ljubi), ok. starejšo žensko, katera zna kuhati, prati, druga hišna kakor tudi vrtna dela, išče obrtna hiša, brez otrok Naslov: RIZMAN, Tržaška cesta St. 67, MARIBOR. Prazno sobo «če DUHOVNIK, ne preveč od centra Ljubljane. . Ponudbe upravi >Slov « pod: Piazra soba 10 04. SOSTANOVALCA priprostega moškega ali Naša odrt RAZSTAVA umet. strojnega vezenja in prikrojevanja v lokalu šivalnih strojev ▼ Mariboru, Dr. Verstovškova ulica 4 (pokojnin, zavod). Vstop brezplačen! Gabrenja. Najlepša drva Cebin, Ufolfoua ul. 1/2 bU<>0. ešprenj, ajdovo moko ve.lno svežo odda a nadebclo veletrgovina A. VOLK LJUBLJANA Ues eva cesta tev. u. Gostilna 6 prosto se za radi smrti proda v Zagrebu na Ilici za 25.000 dinarjev — Vprašati pri: PETAR VIDJAK — ZAGREB, Ilica 248. 10191 y . ^F u v . miRDi KEmiK SPiSHL m. PREŽEL J Kratek, lahko umljiv opis enostavnih poskusov, s kaierimi se bn dijak igraje učil kemije. Elegantno opremljena kmiga velja v platnu Din 42"— EUGGS OU MS KnjiGHRnn U LJUBLJEN Vsakovrstna moška, fantovska in deška oblačila po globoko znižanih cenah oddaja samo konfekcija Frande Derenda Gradišče 4. nasproti dramskega gledališča. Predno kupite, prepričajte se o naših cenah. Najprimernejša darila za Miklavža in Božič! Klavirji in pianini prvih svetovnih tvrdk, po znatno znižanih cenah vedno v /.alogi. Oddajam tudi na obroke. M. ROPAŠ, CELJE. V sa popravila in ugla.ševanje strokovnjaško. RADIO-AVTO- akumulatorske BAIEK1JE po konkurenčnih cenah izdeluje in popravlja „Vatra" MARIBOR, Stross-mayer eva ul ca 3 POZOR I K u p u j e m LOVCI! in plačujem diiaka in nekaj oseb na j surove k o ž e vseh div-dobro domačo hrano jačjn po najvišjih dnev-sprejmem. Cena po do^o- 1 nih cenah. Eligij EBER, voru - Naslov v ""avi Ljubljara, Kongresni trg »Slovenca« pod št. 10210 . ,t 7 (Zvezda). 10218 POZORI ŽPECIALITETA I Izvrstna štajerska I J> Dva diiaka ali sostanovalca se sprejmeta na stanovanje v sredini mesta Naslov v upravi pod štev. 10177. Jesenovo SPALNICO politir., prodam. Fr. Ber-gant, mizar, Dravlje 108. Aldova moha flin 5-horuzni zdrob „ 3'SD Prvovrstni izdelki od 25 kg naorej pošil a PAVEL SEDE3, tovornih umetni min — Go emsko. Krasna izb ra božičnih in novoletnih derii primerna za esu K. Pečenko tre«)vinu vseh vrsl usnju •n revi Ilirskih not rt-I.Sčtn . uol ano iv Petr. cesta 3/ FISTUL & BKICELI irkosukar a L'ubt ana Reslieva t-4 • Sv. Peti a c 3£ I e et 290»- Ustan t«30 iLUSrftlH «N1 SLOVENEC LET>IK 1926 SE $E DOBI franc Ocvirh mesar l uhfano, Polanska testa 53 išolski drevored' KO .flCIt & JflPELJ rgovini' > spei "Oiuni in materii olagotr JUHJIINA Kongresni irn 1! Sianho liezelf splošno kleparstvo lj|uhl'aiui Bohoričevo ulic« št. Proda aira K.T O. (II. \itinaiO Llu&itdiia. Kopitar-evo u) Lesnega manipulanta vestnega, poštenega in sposobnega za nakupova. nje, prevzemanje in manipulacijo trdega lesa, dalje nrKRnriiPrtn Strojepisko, veščo slovenskega ifUOpUUIbKU in nemškega jezika ter brezpogojno tudi slovenske in nemške stenografije -prednost ima starejša in resna moč - sprej ne z nastopom ob Novem letu lesna tvrdka AL NEUDAUER - GORNJA RADGONA. 10192 II Šampanjec »Bouvler „Demi sec" (zmerno sladek), ,.Bouvier se (ne sladek), „Cuvee Reservee" (nekoliko sladek). Originalna vina v steklenicah iz najugodneje ležečih štajerskih vinskih goric. Vina v sodili. Cenike razpošilja na zahtevo brezplačno zastopstvo za Slovenijo: Kernc & Favai, Liubljana, Dunajska cesta 15 ali Kralj, dvorni dobavitelji Clotar Bouvier, veleposestvo vinogradov, Gornja Radgona. Šampanjec in vino v steklenicah ..Bouvier" se dobi v vseh boljših trgovinah illEIIIEIIIEIIIEIIIEIIlElliEIIIEIIlElilElllElilElll zahteva nego, da ostane zdravo. Za pravo nego telesa se uspešno rabi že od dedovskih časov pravi Fellerjev milodišeči Elsafluid. Oslabljenemu telesu doprinaša moči in svežosti. oživ-Ijuje živce, jači mišice in tetive ter delu.e dobro na vse ostale dele telesa. Masiranie in drgnenje z Elsafluidom pospe-šu e obtok krvi ter vzdržuie tako telo vedno odporno in čvrsto za delo. Umivanje z Elsa-lluidom lači trudne oči, deluje umir eno na živce ter ublažuje boli. V zunanji in notrami uporabi je najbolia zaščita proti nahodu, influ-enci, gripi in drugim nalezljivim boleznim in prehladu. Raztopljen e izvrs en za izpiranie ust. grla in goltanca Elsafluid ie že 30 let tako prii ubl en le zato, ker ie vsestransko uporabljiv, zunan e in notran e kot na zanesljivejše domače sredstvo in kozmetikam. Močnejši je kot francosko žganje. Zahtevajte v lekarnah in tozadevnih trgovinah tudi v najmanjših krajih Izrecno ..Fellerjev" pravi EleafluidV poizkui-nih stekten enh por,' , dvojne po ali fpoctjaien po ili' t>in. Drugače naročite direktno no poŠti, potem je ceneje, čim večjo količino naročile naenkrat, ker stane 7. omotom In poStnino vred r, dvojnih ali 2 Specijalni stekl. fi> Din '.i poizkus, ali 1» 54 4 U L Naslov označi te lasno: T.okarnar EUGEN v. FELIER STJBICA DONIA ELSATAG 134, HRVATSKA Prosimo, da zahtevate brezplačen proračun v slučaiu nabave novih poslovnih knjig. KNJIGOVEZNICA K.T. D. črlalntca in tvornica poslovnih knifg V LJUBLJANI, Kopitar,vva oHc» 6/11 V na§cm oddam svojo gostilno z inventarjem in stanovanjem, ledenico, hlev i. t. d. V Kranju, Glavni (ra 112. Ponudbe sprejema lastnik: Mavi-ilj Mayr ml. Naprodaj ie veliko podjetje in posestvo žaga, 3 hiše, gospodarsko poslopje, mizar-niča, skladišče, ključavničarja in pritik'int (konji, živina, stroji itd.) in posestvo pri Ra. dovljici na Gorenjskem. Obstoja iz 4 stav-benih parcel s 6 poslopji ter 60 zemljiških parccl, in sicer 3 orala, /87 ki. njiv. 38 oral, 579 ki. travnikov, 40 ki. vrla, 1 oralo, 571 ki. pašnika, 79 oral tfozda; skupna površina nad 103 orale. — Vodna sila iSava) 7a žago, ki je že v uporabi, da 70 do 80 konjskih sil; poleg le je na ra polago tik za navedeno še dru<'a stopnja, ki lahko da šc "0 novih konj. skih sil. Prodaja bo ra dražbi dne 5. januarja 1028 ob 9 dooo dre pri okraj, sodišču v Radovl ici pod zelo utfodnimi poboji, — Interesenti, ki žele podrobnejših pojasnil g'edc celeča posestva in podjetja ali pa čl-de po sameznih delov, naj se obrneio nred 2. ia"U-ariem "a MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI. Nabavka furažo. Pri štabu Komande 8. žan^ar rerijskega nolka se bo vršila dne 24. iaruarja 1?23 ob 11 ori prva ustmena licitacija za na' avo furaže (ko"j k^ krme) potrebne za ljubljansko garnizijo, in sicer za: 6250 kg ovsa, 7400 kg sena, 2500 kg slame. Pogoji se morejo vpogledati vsak dan med uradnimi urami pri navedeni kor;.n-li. - Kavcijc znaša 5% od celokupne vrednosti nabave (tuji državljani 10%). E. Br. 13 922. — Iz pisarne Ko-^a-de 8. žanda-me-rijskega polka v Ljubljani, dne 20. decembra 1927. Nabava drv. Pri štabu komande 8. žandarmerijekega polka sc bo vršila dne 24. januarja 1023 ob 11 dopol ln« ustmena licitacija za nabavo 130 prostor ih it etrov bukovih drv z^r^tft ^ vpogledati vsak dan ob uradnih urah pri navedeni kon andi. — Kavcija znaša 5% od celokupne vrednosti nabave (tuji državljani 10%). E. Br. 13.853. — Iz pisarne komanda 8, žandar-ne-rijskega polka v Ljubljani, dne 20. decembra 1927. V globoki žalosti naznanjamo, da je v sredo dne 21. dcccmbia t. I, ob 18. uri preminul po kratki bolezni, v 64. letu starosti ljubljeni soprog, oče, stari oče in tasl, gospod Franc Cvirn Po{rcb bo v petek dne 23. decembra ob K16. uri iz deželne bolnišnice na tukajšnje pokopališče. Ljubljana, dne 22. decembra 1927. Žalujoči ostali. ElIlElIlElilEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEliiElllElilE Udaiateli. dt. ti. Muloveo. Uredniki Franc Teiseglau