GEOGRAFSKI OBZORNIK SLOVENSKE OBČINE - PAŠNIŠKE POVRŠINE Drago Perko UDK 633.2.033(497.12) SLOVENSKE OBČINE - PAŠNIŠKE POVRŠINE Drago Pcrko, mag., Geografski inštitut Antona Mclika ZRC SAZU, Novi trg 5, 61000 Ljubljana, Slovenija Prispevek prikazuje padnjc pašniških površin in nekatere regionalne razlike v Sloveniji glede lega. Po seštetih podatkih za posamezne občine so pašniške površine leta 1971 pokrivale 2450 km 2 ali 12 % površine Slovenije, leta 1981 pa 2190 k m 2 ali slabih 11 %. Na osnovi takega gibanja bi bilo na začetku devetdesetih let še slabih 9 % Slovenije porasle s pašniki, na prehodu v novo tisočletje pa komaj 6 %. Ker pa ugotavljanje spreminjanja rabe tal poteka največkrat z vsaj nekaj letno zamudo (1), so predstavljeni deleži pašnikov (preglednica 1) v resnici še nekoliko nižji (2). Pašniške površine se zmanjšujejo predvsem na račun rasti gozdov. V obdobju 1971 do 1981 so se zmanjšale za več kot 21 000 ha. Preglednica 1: Raba ta! v Sloveniji. Kategorije 1971 1981 1991 Njive 14.0 13.0 11.3 Travniki 18.6 19.0 19.6 Sadovnjaki 2.0 2.1 2.2 Vinogradi 1.0 1.0 1.0 Pašniki 12.1 10.9 8.7 Gozdovi 46.2 47.6 50.1 Ostalo 6.1 6.4 7.1 Skupaj 100.0 100.0 100.0 Med letoma 1971 in 1981 so se pašniške povr- šine zmanjšale ali ostale enake v 43 občinah (slika 1), delež (slika 2) pa v 46 občinah, od tega v 16 obči- nah za več kot 10 % (nejveč v občinah Lenart, Maribor, Logatec in Nova Gorica), v osmih med 5 in 10 % in v 14 za manj kot 5 %, v osmih občinah pa je delež ostal enak. Delež se je povečal v 14 obči- nah (največ v občinah Ravne na Koroškem, Vele- nje, Žalec, Celje, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Laško, UDC 633.2.033(497.12) SLOVENE COMMUNITIES - PASTURE AREAS Drago Perko, mgr., Geografski inštitut Antona Mclika ZRC SAZU, Novi trg 5, 61000 Ljubljana, Slovenia Thi lask represents the decreasing of pasture areas and its cl lecls on regional differences in Slovenia. Krško, Črnomelj, Koper, Piran itd.), ki so regionalno razmeščene predvsem v pasu med Ravnami na Koroškem in Krškim in ob obali. V tem obdobju so se v 24 občinah Slovenije pašniške površine zmanjšale bolj, kot je bilo to znači- lno za Slovenijo v povprečju. To so predvsem obči- ne na (ob) Pohorju, občine širše Primorske in obči- ne osrednje Dolenjske. Leta 1971 je bil delež pašniških površin večji od povprečja Slovenije v 17 in 10 let kasneje v 13 občinah (sliki 4 in 5). To so predvsem občine na skrajnem zahodu, jugozahodu in jugovzhodu Slove- nije. V splošnem (slika 6) ima največji delež pašniš- kih površin občina Sežana (skoraj tretjina vseh povr- šin) ter občine Kočevje, Tolmin, Koper in Črnomelj z dobro petino vseh površin, najmanjšega pa pred- vsem subpanonske občine (npr. Ljutomer, Maribor, Lendava, Murska Sobota okoli 2 %). Postavlja se vprašanje smotrnosti zaraščanja pašnikov, predvsem tistih v višjih legah, saj se tako izgublja več stoletno delo naših prednikov, vloženo v krčenje gozdov in vztrajno ohranjevanje pašni- kov, prav tako pa tudi vprašanje večje ali manjše gospodarske donosnosti pašnika v primerjavi z goz- dom. 1. Kladnik, D. 1983: Računalniški izpis rabe tal za Slo ven i p po katastrskih občinah in občinah. Ljub- ljana. 2. Statistični letopis republike Slovenije 1990. Za- vod republike Slovenije za statistiko. Ljubljana 1990. 6 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Občine s porastom pašniških površin med Slika 4: Občine z deležem pašnikov nad povpreč- letoma 1971 in 1981. jem Slovenije leta 1971. Slika 2: Občine s porastom deleža pašnikov med Slika 5: Občine z deležem pašnikov nad povpreč- letoma 1971 in 1981. jem Slovenije leta 1981. Slika 3: Občine s padcem pašniških površin nad povprečjem Slovenije med letoma 1971 in 1981. Slika 6: Občine z deležem pašnikov pod 5 % (1), med 5 in 9 % (2), med 10 in 14 % (3), med 15 in 19 % (4) in 20 % ali več (5).