Izhaja vsak torek in petek za časa vojne. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica štev. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure dopold. in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista pišejo, druga stran naj bo prazna. Bokopisi se ne vračajo. iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimimiimiiiHiiiiiiiiiiiniiiii Glasilo koroških Siouenceo. iniammmniiiiiuiiiiiMiiiimuiiiiitimiiuimiiiiiiii Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja toCno pod napisom : Upravništvu lista »Mir« v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št.,26. Naročnina naj se plačuje vnaprej. Za inserate se plaCuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Leto XXXIII. Celovec, 4. septembra 1914. St. 37. K zmagi. Da severu ob gališko - ruski meji se bije bitka, kakršne še ni videl svet. Bojno polje se razteza na več nego 400 kilometrov široko. Nasproti si stojita dve armadi, sovražna, velika po svojem številu, in naša armada, slavna po svojem junaštvu in vojaških zmožnostih. Srca širom naše države so trepetala in tupatam morda s strahom čakala trenutka, ko trčite skupaj naša in ruska, sovražna armada; sedaj se je to zgodilo, in oddahnilo je vsem. V tridnevni bitki pri Krasniku na Rusko Poljskem se je bila tridnevna ljuta bitka med levim krilom naše in desnim krilom sovražne armade. Ta bitka je naše upanje sijajno opravičila. Naša armada je močnejšega sovražnika naskočila z vso silo in ga pognala v beg. Ta slavna zmaga našega orožja, naše armade in naših vojnih poveljnikov je tem večjega pomena, ker je s to zmago očividen načrt ruske armade, obkoliti naš centrum, popolnoma onemogočen. Poročila, ki prihajajo od glavne naše armade, so zelo ugodna in popolnoma zanesljiva, tako da vidimo v duhu ruske poraze, kakor so jih doživeli na zapadu Fran-cozje z Angleži in Belgijci vred. Morda že v kratkem času bo mogoče poročati o sijajno zasnovanem in ravno tako sijajno izvršenem vojnem načrtu naše armade. Že dejstvo, da je naša armada v Srbiji v istem trenotku, ko se je začel boj na severu, po oficielni izpovedi vojne oblasti prenehala z ofenzivo (napadanjem), čeravno je bila zmagovita in bi bila lahko naprej prodirala, dokazuje, kako premišljeno da postopa naše vrhovno poveljstvo. Z v s o opravičenostjo smemo reči, da je vodstvo naše armade v tako varnih in veščih rokah, da smemo čisto mirno in z vsem zaupa- njem zreti v nadaljnji razvoj vojne ! Pravijo, da v vojnah zmagujejo armade, ki imajo poveljnike, ki so veščaki v svoji stroki in ki imajo močnejše živce, kakor sovražni poveljniki. Sef našega generalnega štaba pl. Hòtzendorf je svetovno priznan vojni veščak in mož železnih živcev; o njem trdijo, da ga še nihče ni videl razburjenega. In naša armada! Naj jo označi tukaj le armadno povelje armadnega poveljnika Dankla, kakor ga uradno poroča iz vojnega časnikarskega stana dunajska korespondenca dne 30. avgusta in se glasi: Armadni poveljnik general kavalerije Danki je dne 26. avgusta izdal na svoje podložne mu čete sledeče armadno povelje: Armada je dne 23. in 24. avgusta v bitki pri Krasniku, Polichni in Goraju ognjeni krst sijajno prestala. Vsi kori so vsled neustrašenega zadržanja čet prisilili sovražnika k divjemu begu. Kolikor je zaenkrat znano, so zaplenjene 3 zastave, 28 topov in mnogo strojnih pušk ter nad 6000 Rusov ujetih. Iz celega srca se zahvaljujem vsem članom armade za te za našega naj višjega, iskreno ljubljenega poveljnika in domovino storjene čine. Pa tudi otožnost napolnjuje naša srca. Mnogo tovarišev je padlo na polju slave. Teh se spominjamo v tej svečanostni uri. Še nas pričakujejo hudi boji in težave. Hvalevredna armada, o tem sem popolnoma prepričan, jih bo premagala. Danki. Zato kvišku srca! Cesarjeva zahvala Hrvatom. Dunaj, 30. avg. Član gosposke zbornice, dvorni svetnik Vukovič, predsednik društva sv. Hijeronima, je prejel iz cesarske dvorne pisarne sledeče pismo: Njegovo c. In kr. apostolsko Veličanstvo je najmilostneje sprejelo poročilo o izvršeni službi božji, ka« tero je priredilo društvo sv. Hijeronima dne 23. avg. na Dunaju in s tem združeni žago» tovitvi neomajne zvestobe In udanosti Hrvatov. Njegovo Veličanstvo me je blagovolilo pooblastiti, naj sporočim najvišjo srčno zahvalo za to patriotično naznanilo, ki je najsijajnejše potrjeno s tradicionalnim junaštvom hrvaških vojščakov, ki proti sovražniku stojijo. Čast imam izpolniti to najvišje poročilo, in Vas prosim, da vzame Vaše blagorodje zagotovitev mojega spoštovanja na znanje. Schiesl. Poročila iz vojne. VELIKANSKA BITKA MED AVSTRO-OGRSKO IN RUSIJO. Bitka nad Vislo in Dnjestrom. Graška »Tagespost« prinaša v cenzurirani številki 226 sledeče situacijsko poročilo. Velikanska bitka med Vislo in Dnjestrom, kjer si stoje nasproti milijoni bojevnikov, je v teku. Ta bitka bo najbrže odločilna v boju proti Rusiji, vendar pa se bo le težko v par dneh razvila, ker je pričakovati zelo kompliciranih operacij. Trenotni položaj je ta, da Avstrijci na levem krilu zmagovito prodirajo, v centrumu in na desnem krilu pa z vso silo odbijajo ruski napad. Kori našega levega krila se pomikajo proti Lublinu za umikajočim se sovražnikom. Levemu krilu sosednji deli avstrijske armade tudi prodirajo; središče naše armade stoji pri Lvovu, desno krilo v okolici Stanislava. Ne smemo prezreti, da stavi zavrnitev ruske ofenzive v Galiciji na našo armado največje zahteve. V dosedanjih bojih, predvsem v tridnevni bitki pri Krasniku, pa so se naše čete in njihovo vodstvo izkazale, da daleč nadkriljujejo sovražnika. In brez vse- Podlistek. Francija je pobesnela. Dr. Zdešar zaprt v Franciji. »Slovenec« poroča: Tudi mi Slovenci smo že morali dati žrtvo barbarstvu »velikega naroda«. Naš rojak gospod dr. Anton Zdešar je interniran v Chateau d’ If pri Marseillu. Pred nekaj dnevi smo poročali, da se je srečno rešil s Francoskega v Barcelono na Špansko. Bila sta z vizitatorjem avstrijske misijonske province en cel mesec tam. Toda iz raznih umljivih razlogov sta želela seveda domov. Avstrijski, španski in laški konzuli so zagotavljali, da se jima ne bo nič zgodilo, ker se nekombantantom na tuji, nevtralni ladji ni treba ničesar bati po mednarodnem pravu. Odpeljala sta se torej preteklo nedeljo iz Barcelone na laški ladji v Genovo. Ladja pristane tudi v Marseillu. Vožnja je bila krasna, morje mirno in med potom so opazovali nad morjem velikansk zrakoplov, 'loda kmalu je v zraku nekaj završalo, v gondoli se je nekaj zabliskalo in v prihod-hjem trenutku gondole ni bilo več. Zrakoplov ova obla je padala počasi v morje. Pluli 80 v tisto smer, toda ko so se približali, je samo ogrodje balonovo plavalo po morju, drugega niso mogli ničesar najti. Peljali so se naprej v svoji smeri v sladkem upanju, da se jim posreči dospeti v domovino. Toda ko je ladja pristala v Marseillu, so morali vsi potniki izstopiti; moške so oddali na eno stran in ženske in otroke na drugo. Bilo je vmes mnogo duhovnikov, ki so se vračali iz Lurda. Po Francoskem se pišejo te dni najneverjetnejše stvari. Da je pri nas revolucija, da je naš cesar na smrtni postelji in da mora vsak moški od 16. do 60. leta v vojsko. Dokazovali so, da je to proti našim postavam in se sklicevali na mednarodno pravo, pa vse ni nič pomagalo. Bil je pred temi zaslišanci na primer nek stari profesor iz Prage, ki ima leseno nogo, toda Francozom bi le še mogel postati »nevaren«. Med zaslišanjem so postopali z njim tako Surovo, da je padel in si poškodoval svojo leseno nogo. Med takimi »nevarnimi« je bil tudi neki kardinal iz južne Amerike. Toda »omikani« Francozi so ga postavili brezobzirno med druge zaslišance in je moral tam stati celo zaslišanje, ne da bi mu kdo ponudil kakšen sedež. Bile so tu cele družine, ki so morale bežati pred fanatiziranim velikim narodom; mater in otroke so poslali nazaj na ladjo, očeta ali starejšega sina so pa pridržali, če so tudi dokazali, da ne gredo na vojsko. Tudi gospod dr. Zdešar je dokazoval, da po avstrijskih postavah sploh noben duhovnik ne gre z orožjem v bojne vrste, da on sploh ni vojak itd., vse je imel potrjeno od lastne-. ga in drugih konzulov, vse ni nič pomagalo, I na Francoskem so francoske postave več kot mednarodno pravo. Moral je z drugimi 71 »nevarnimi« v kazemate v trdnjavico Chateau d’ If. Vizitatorja so tudi dvakrat zaslišali in bi mu njegovih 51 let nič ne bilo pomagalo, toda k sreči je pokazal svoje ime v nekem francoskem katalogu in to ga je rešilo. V torek se je pripeljal v Genovo in včeraj je izstopil mimogrede v Ljubljani in pripovedoval grozna francoska barbarstva. Ljudstvo je na Francoskem strašno razburjeno in Nemci in Avstrijci niso varni pred faki-nažo na ulici. Francoske podlosti. V Lijonu na primer je bila neka razstava. Tudi neka ogrska umetnica je razstavila tam svoje umetnine. Kar glas vojske zapre razstavo. Umetnica pusti vse in zbeži k neki nemški družini, ki je že dlje časa na Francoskem. Komaj je bila na varnem, že nekdo razbija po vratih. Gospodar pogleda, kaj je, in pred vrati stoji z dolgim kuhinjskim nožem neka ženska in tuli, kje da je tista »Nemka«. Tri nemške guvernante so hotele zbežati s Francoskega in si najele avtomobil. Seveda so jih orožniki kmalu ustavili kot špionke. Morale so na stražnico in se tam popolnoma sleči. Vojaki so pa stali okoli, se iz njih norčevali in jih opljuvali. Skozi okno se je smejala poulična drhal. Potem so se smele zopet obleči in na ulico. K sreči so zahtevale za spremstvo orožnike, drugače bi ne bile prišle žive na kolodvor. ga smemo upati, da se bo našim četam kmalu posrečilo, prisiliti Ruse, da izpraznijo Galicijo. Navdušenje v naši armadi, železna vzajemnost vseh, dosmrtni pogum vojakov, ki ga hvalijo vsa poročila, so jamstva, ki jih ni na nasprotni strani, kjer vladata nezadovoljnost in zmešnjava. Prvi objekt sovražnih operacij je, kakor se vidi, Lvov. Centrum Rusov stoji na črti Rawa Ruska in Zloczow, kjer so zadeli na odpor naše armade, ki je na levem krilu — ravno pri Rawa Ruski in pri Zolkiewu — nazaj pognala sovražnika. Tem prvim uspehom se bodo brezdvomno pridružile še večje zmage, ki bodo sovražnika prisilile, da zapusti avstrijska tla. Po poročilu posebnega vojnega poročevalca lista »Tagespost« posnamemo: Na vojnem tiskovnem glavnem stanu oddano dne 28. avgusta ob 1. uri 55 minut popoldne: V vojni med Vislo in Dnjestrom stoje milijonske armade. Vojno so v tem oddelku uvedli močni ruski kavalerijski vpadi v Vzhodni Galiciji, ki naj krijejo ruski pohod. Ruske čete pustošijo in požigajo vasi. Naša leva skupina je zapo čela bitko z ostrim, zmagovitim prodiranjem pri Krasniku. Naša srednja skupina je prodirala v lvovskem okraju, desna skupina pa čez Stanislavov. Vojna se razvija torej od levega krila proti desni strani. Vse naše čete so polne navdušenja in trdno zaupajo v zmago kljub porajanju neskončnih sovražnih sil in naj trdovratne j šega odpora nasprotnikovega Vreme je ugodno; imamo solnčne dneve z lahko jutranjo meglo. UGODNO POROČILO. Dunaj. Vojni poročevalec »Neue Freie Presse« poroča: Dne 31. avgusta se je slišalo gromenje topov v Lvov le štiri ure. Streljalo se je pa gotovo cel dan. Iz tega se sklepa, da se je bojna črta oddaljila od Lvova. NAŠI USPEHI. Dunaj. Tukajšnji listi poročajo: Iz Lvova se poroča, da so se jugovzhodno od Lvova borile naše čete z rusko armado in jo pognale v beg. 2000 Rusov je obležalo na bojnem polju, 3000 mož in ves štab so pa naši vjeli. Dosedaj je vjetih 15.000 ruskih vojakov in častnikov. Z ozirom na vznemirjenje, ki je zavladalo po Lvovu, se razglaša: Naša armada je sovražnika obkolila kakor z železnimi kleščami in če se Rusi še nahajajo na gališkem ozemlju, jih čaka usoda, da bodo svojo vojaško karijero v sedanji vojski končali v kakem garnizijskem zaporu; kot sovražniki ne pridejo več v po- Ubijalci in lažniki. V Lurdu so stali na ulici trije gospodje in se pogovarjali med seboj nemški. Neki vojak stražnik gre mimo in pokaže na nje s palcem preko rame proti množici: »Nemci« in pri tej priči se vrže druhal na nje. Eden se je hotel proti navalu nekaj braniti, pa so ga takoj s samokresom ustrelili. Druga dva so popolnoma razcefrali in ju potenj težko ranjena zavlekli v neko bolnišnico. Svojim črnim afriškim vojakom naročajo, naj se le vržejo na Nemce in naj vse pomore, poropajo in požgo, kar jim pride pod roko. Seveda ti ptiči ne bodo videli dosti nemških dežel. Nekemu nemškemu duhovniku je svetoval njegov prijatelj, neki francoski general, naj se le ne izda za Nemca, posebno pred ženskami ne, drugače mu bo takoj kakšna porinila nož med rebra. Sploh pa francoski časniki pišejo najnever-jetnejše reči: da že Srbi korakajo proti Budimpešti, da so že Rusi prodrli v jedro Prusije, da je bilo v zadnji bitki pri Metzu 800 tisoč Nemcev in samo 400.000 Francozov, da so se pa ti izvrstno držali tid. Ko je Avstrija napovedala Srbiji vojsko, so strašno zabavljali nad »krivično« Avstrijo. Zopet vidimo: Francoski kraljevi morilci simpatizirajo s svojimi srbskimi tovariši! Kar zadeva špansko časopisje, simpatizira katoliško z Avstrijo, brezversko (liberalno in socialistično) z našimi sovražniki. Komentarja ni treba. — Našega rojaka gospoda Zdešarja pa priporočamo v molitev in v memento prečastitim duhovnim sobratom! štev. Precizni in s preudarkom izdelani načrt generalnega štaba že kaže velike uspehe. PRODIRANJE AVSTRIJCEV PROTI LUBLINU. (Od časnikarskega urada c. kr. vojnega ministrstva in državnega pravdnika na Dunaju dovoljeno.) Dunaj, 2. septembra. Iz Krakova poročajo: Avstrijske čete zasledujejo Ruse, ki beže proti Lublinu. Rusi so imeli velikanske izgube. Avstrijske čete so vjele več tisoč Rusov, zarubile 2 zastavi, več topov in strojnih pušk, kakor tudi ogromne množine municije. Avstrijska kavalerija zasleduje Ruse, ki v paniki beže, in jim prizadeva velikanske izgube. Zdi se, da Avstrijci kmalu zasedejo Lublin. PRED ODLOČITVIJO NA SEVERU. Dunaj, 1. septembra. Vojni poročevalec »Neue Freie Presse« poroča: Vse z zaupanjem pričakuje zmage na severu. Razvoj operacij se nadaljuje pod dosedanjimi ugodnimi pogoji. Današnji dan najbrže še ne bo prinesel odločitve. XXX S FRANCOSKO - NEMŠKEGA BOJNEGA POLJA. Zavzetje belgijske trdnjave Namur. Vojni poročevalec »Berliner Tageblatta« poroča iz nemškega glavnega stana dne 25. avgusta: Železniški vlaki z municijskimi in pro-vijantnimi kolonami danes že vozijo do Namurja. Iz vseh transportnih vlakov se glasi petje in »Hurra«. Nastop nemških moštev je občudovanja vreden. Če se pozove stotnija, kdo se hoče prostovoljno prijaviti za nevarno patruljo, se vsi oglasijo. Na utrdbi Loncin sem našel samoten ^grob ulanca: križ iz zabojevih desk, na križu so visele naramnice in prislonjena je bila sulica. Po vožnji skozi celo mesto smo si ogledali utrdbo Loncin. Šli smo skozi vso razrušeno utrdbo. V kasematah se nahaja mnogo vjetih belgijskih četašev. Razrušitev je grozna, zgodovina še ni videla take. Šti-rivoglata skala iz betona, obsežna kakor velika soba, je zletela v zrak, nato zopet na tla ter pokopala posadko. Še 105 mrtvih leži pod razvalinami. Pod neko štirivoglato skalo se vidi mrtveca brez glave, ki z rokama odriva skalo. Sedaj odstranjujejo razvaline. Srečal sem berolinske domobrance, ki stražijo in so dobre volje. Belgijci so zapustili mnogo provianta. Utrdba se je obstreljevala na 12 kilometrov. Pri nemški artiljeriji ni noben strel odrekel. Nobenega mrtvega nemškega vojaka se ne vidi več ne na cesti, ne v utrdbah. Sploh je že vse odstranjeno in nanovo zgrajeno. Prva namurska utrdba je bila zavzeta v ponedeljek ob 7. uri 20 minut zjutraj. Ob tri četrt na osem je zaplapolala nemška zastava. Most čez reko Maas v Namur je razstreljen. Pionirji so že na delu, da zgrade nov most. Ko so nad nami grmeli topovi iz še nezavzetih utrdb, je pojoč prikorakal pehotni polk, ki je izvršil napad. V Jaembesu, desino od reke Maas, je vse polno nemških čet. Povsod leže v bivakih in stanih. Prebivalci se ne čutijo varne. Ko smo stali na mostu, je bila ravno zavzeta nasproti se nahajajoča, citadela. Kavalerija je vkorakala in nemška zastava je zaplapolala na cita-deli. Kraja Battice in Hervé sta bila popolnoma razrušena ter izenačena s tlom. Od 500 hiš v Hervéju jih stoji še 19. Povsod leže mrtveci, povsod je čutiti smod. Cerkev je kup razvalin. So pa tudi hiše, ki so jih varovali, ker se ni iz njih streljalo. Te imajo napis: »Ne streljati! Dobro mišljenje« ali »Prizanašati, ker nedolžno!« Enaka slika se vidi na vsem potu do Lutticha. Ni se vse brez razlike razdejalo. Med popolnoma razstreljenimi vrstami hiš se vidijo hiše, ki so jih previdno pustili stati, s cvetočimi vrtovi in igrajočimi se otroci, ki so se včeraj ponoči zopet vrnili. Belgijska cesta je na vsakih 39 metrov raztrgana in so zgrajene barikade. Iz razstreljenih hiš prihaja iz kleti močan smrad po trohnobi. Večkrat nismo mogli obstati. Odkar so nemški vojaki v deželi, se dela in gradi. Čestokrat sede domobranci skupaj z belgijskimi rodbinami pred vratmi va- ških hiš, kakor da bi tam vladal mir. Odgovornost za vse grozovitosti nosijo oni, ki so organizirali oborožitev belgijskih vaščanov ter jim dali orožje in municijo. Belgijski oficirji so se borili junaško in s pogumom obupa. V vseh vaseh dviga prebivalstvo instinktivno roke ali pa pozdravlja, če se pride mimo. Iz vseh hiš plapolajo bele zastave, rute in brisače. Dežela je kakor izumr-ta. — Belgijske živine niso odgnali, marveč se mirno pase. Na nekaterih posestvih se vidijo celo kokoši. Hiše premožnejših ljudi so vse prazne in zaklenjene. Razpoloženje prebivalstva ni več tako žalostno. Pravijo, da je storila Belgija veliko napako, ker je nastopila proti močni Nemčiji. Od vodilne vojaške strani izvem o vzrokih povsod zmagovitega položaja v Beligiji in na Francoskem sledeče: Vzroki so prvič hitra izvršitev nemških operacij, drugič okoliščina, da Francozi niso napram Belgijcem držali dane besede. Belgijci so pač mislili, da Nemci ne morejo priti pred 12. mobilizacijskim dnevom v Luttich. Tako se je zgodilo, da so bili v Luttichu, ključu v Belgijo in Francijo, Belgijci popolnoma nepripravljeni, kakor se vidi iz stanja oborožitve, ki sem ga sam videl. V zadnjih dneh so prišli, kakor pripovedujejo prebivalci, Francozi v Namur, toda bilo je prepozno. Zdaj so že povsod v Belgiji poljske kuhinje in depoji živine in nemške markacije cest. Organizacija je čudovita. PRI TILGENBURGU IN ORTELSBURGU VJELI NEMCI 70.000 SOVRAŽNIKOV. Berolin, 2. septembra. Wolffov urad poroča: Veliki generalni štab poroča: Po nadaljnjih obvestilih je število vjetnikov v bitki pri Tilgenburgu in Ortelsburgu bilo še večje, kakor je bilo dozdaj znano. Vjetih je 70.000 mož, med njimi 300 častnikov. Ves ruski artiljerijski materij al je bil uničen. PRED PADCEM TRDNJAVE LILLE. Dunaj, 1. septembra. (Kor. urad.) V trdnjavi Lille so Francozi demontirali utrdbe, da bi tako obvarovali mesto pred bombardiranjem. Premožnejše družine zapuščajo mesto. NEMCI ŠE GO KILOMETROV ODDALJENI OD PARIZA. Štiri tedne je preteklo od napovedi vojske med Nemčijo in Francijo in že se pripravljajo Nemci na obleganje Pariza. Na severni strani je Pariz že odrezan, kajti Nemci so prišli do Compiegne, ki leži v ravni črti le še 60 kilometrov severovzhodno od Pariza. Železniška proga od Compiegne do Pariza pa znaša 80 kilometrov. V Parizu se že pripravljajo na obleganje. Vsi konzuli so pozvali podanike svojih držav, naj mesto nemudoma zapuste. Zadnji vlak iz Pariza v Boulogno je odšel 30. avgusta. PRIPRAVE ZA OBLEGANJE PARIZA. Amsterdamski »Telegraaf« poroča: Francoski generalni štab pričakuje, da bo v nekaterih dneh Pariz zaprt od ostalega sveta in se popolnoma tiho na obrambo Pariza pripravlja. Tuji konzuli, ki še v Parizu bivajo, rojakom naročajo, da naj Pariz hitro zapuste. 30. avgusta ponoči se je odpeljal iz Pariza zadnji vlak v Boulogno. OKOLI PARIZA GRADE UTRDBE. Pariška okolica izgleda kakor vojaški tabor. Okoli mesta kopljejo nasipe in jarke, ki so jih z žičnimi ograjami zaprli, da se jim nihče ne približa. NEMŠKI AEROPLAN VRGEL DVE BOMBI NA PARIZ. Pariz, 2. septembra. (Kor. urad.) Agence Havas poroča via Rim: Okoli 8. ure zvečer se je pripeljal nad Pariz zopet nemški aero-plan, iz katerega ste bili vrženi dve bombi. Ena bomba je eksplodirala na Hanoverski cesti blizu »L’Avenue de 1’ Opera«. Povzročila je neznatno škodo. Druga bomba je padla, ne da bi bila eksplodirala v Rue Mailu na istreho neke štirinadstropne hiše, katero je prebila; a tudi tu je povzročila neznatno škodo. Našli so jo v neki mali sobi najvišjega nadstropja. Podobna je krogli in 8 do 20 cm velika. ZEPPELINOVI ZRAKOPLOVI DELUJEJO. 900 hiš poškodovanih, 60 porušenih. Poročevalec »Daily Chronicla«, ki je bival v Antwerpnu, poroča, da so Nemci z metanjem bomb iz Zeppelinovih zrakoplovov poškodovali 900 hiš, do 60 so jih pa popolnoma porušili. Število žrtev ni znano. Zeppelinov zrakoplov je v Liittichu razrušil dva forta. XXX POMORSKA BITKA MED ANCLEŽI IN NEMCI PRI HELGOLANDU. Ecrolin, 29. avgusta. (Kor.) »Wolffov urad« poroča: Tekom včerajšnjega dopoldne se je pojavilo pri deloma nejasnem vremenu več modernih angleških malih križark in dve angleški brodovji torpednih rušilcev, okoli 40 torpednih rušilcev, v nemškem severnem morju, severozapadno od Helgolan-da. Prišlo je do trdovratnih posameznih bojev med njimi in našimi silami, ki so bile v manjšini. Nemške male križarke so se umaknile proti zapadu in so zašle vsled tega, ker niso mogle preračunati daljave, v boj z več močnimi oklepnimi križarkami. »Ariadne« se je, obstreljevana s težkimi topovi dveh bojnih križark razreda »Lion« na kratko daljavo, potopila po častnem boju. Večji del posadke, okoli 250 mož, se je zamoglo rešiti. Tudi torpedovka »V 187«, ki je bila obstreljena od ene križarke in 10 rušilcev tor-pedovk, se je končno potopila. Streljala je do konca Šef flotilje je komandiral (??) sta padla. Večji del posadke je bil rešen. Mali križarki »Koln« in »Mainz« se pogrešate. Glasom nekega današnjega poročila iz Londona, ste bili istotako v boju s sovražnikom, ki je bil v premoči, potopljeni. Del njih posadk, 8 oficirjev in 81 mož so rešile angleške vojne ladje. Po istem angleškem viru so bile angleške vojne ladje težko poškodovane. B e r o 1 i n, 29. avg. (Kor.) Kakor govore strokovnjaški krogi o pomorski bitki pri Helgolandu, so zapazile nemške lahke ladje nenadoma, da stoje nasproti veliki premoči in so poizkušale v junaškem boju vse, da prizadenejo sovražniku kolikor mogoče veliko škodo. Vsled nejasnega vremena otok Helgoland s svojimi utrdbami ni bil v položaju, da bi posegel v boj. Kolikor je dosedaj ugotovljeno, je število mrtvih in ranjenih relativno majhno. Pri Angležih, ki so se umaknili proti zapadu, je bilo mogoče kon-statirati različne poškodbe. Razno iz vojne. PRVI TRANSPORT RANJENCEV. Dunaj, 24. avgusta. (Kor. urad.) Danes zjutraj je prispel s severnega bojišča na Dunaj prvi transport ranjencev, ki jih nastanijo po raznih tukajšnjih bolnišnicah. Okrog severnega kolodvora se je zbrala nepregledna množica ljudstva in čakala mirno na prihod ranjenih junakov, da jim izkaže svoje simpatije. Prevoz v posamezne bolnišnice sc je izvršil brez vsakega incidenta v najlepšem redu. Prvi transport šteje okoli 340 oseb, med njimi 15 oficirjev. Med oficirji se nahaja tudi en vojaški zdravnik. Vojaki so deloma lahko, deloma težko ranjeni, deloma se nahajajo med njimi tudi oboleli. Pri sprejemu so bili navzoči tudi vojaški štacijski poveljnik flm. Fath, podžupan Hoss in ustanovitelj in protektor rešilne družbe, grof Wilczek. Pred kolodvorom se je nahajal velikanski park vozov, in sicer vozovi rešilne družbe, kakor tudi 15 vojaških ambulančnih vozov, več privatnih avtomobilov kakor tudi štirje vlaki mestne cestne železnice, ki so bili pripravljeni za ambulančne vozove. Po prihodu vlaka so bolj bolne in ranjene prenesli sanitejci na nosilnicah v ambulančne vozove. Lahko ranjene, ki so sami hodili, so peljali za roko. Preiskava obvez je dognala, da so bile vse v redu in ni bilo treba nobene obnoviti. Prenos in prevoz ranjencev sta trajala približno poldrugo uro. Ranjeni so bili prepeljani v različne bolnišnice, del tudi v palačo nadvojvodinje Marije Jožefove. Ko so zapustili prvi vlaki kolodvor, je množica ranjence prisrčno pozdravila. Ljudje so mahali s klobuki in robci in silili k vozovom. Dunaj, 24. avgusta. (Koresp. urad.) Po pripovedovanju z današnjim transportom ranjencev došlih Deutschmeistrov je doletela polkovnika barona Holzhausna smrt na sledeči način: Dva bataljona Deutschmeistrov sta prodirala preko naše meje v sovražno ozemlje, ko se je nenadoma pojavila pred njima ruska infanterija in skušala ustaviti prodiranje obeh bataljonov. Izdano je bilo povelje za razvrstitev v bojno vrsto. Polkovnik baron Holzhausen je stopil v bojno vrsto in peljal svoje vojake v boj proti sovražniku. Par trenotkov nato ga je zadela krogla, in sicer v prša. Deutschmeistrom se je nato posrečilo, prisiliti sovražnika, da se je umaknil. Pri tem je bilo mnogo Rusov vjetih in ranjenih in zaplenjenih več pušk in topov. Dunaj, 24. avgusta. (Koresp. urad.) Med došlimi ranjenci se nahaja tudi urednik »Wiener Abendblatta«, Karel Kiessler, ki je bil vsled eksplozije neke sumljive granate vržen s tako silo ob tla, da ima poškodovan križ. Dunaj, 24. avgusta. (Kor. urad.) Vsi ranjenci končujejo svoja pripovedovanja o vojnih doživljajih z istimi besedami, bodisi v nemškem, poljskem, ogrskem in češkem jeziku, in sicer: »Upam, da odidem zopet kmalu na bojišče«. Neki ranjenec pripoveduje, da so trije bataljoni njegovega polka zadrževali 6 ruskih pehotnih bataljonov in tri artiljerijske polke od pol 11. dopoldne do 6. ure zvečer. Kljub temu, da se je nahajal sovražnik v okopih, so ga naše hrabre čete naskočile in so razmeroma močne ruske čete prisilile, da so se umaknile. Končno se je sovražnik, ko so dobile naše čete ojačenje, umaknile globoko v notranjost dežele. Dunaj, 24. avgusta. (Kor. urad.) Večerni listi prinašajo obširna poročila ranjencev o bojih na severnem bojišču. Vsi ranjenci izjavljajo, da so avstrijske čete tudi nadšte-vilnega sovražnika prisilile, da se je umaknil mnogokrat celo v divjem neredu. Kakor pripovedujejo ranjenci, napadajo kozaki z veseljem le v slučaju, če so si v svesti svoje premoči, izgubijo pa pogum takoj, kakor hitro pridejo pred strojne puške in se njih beg izpremeni često v divji nered. SRBSKA GROZODEJSTVA. Dunaj, 29. avgusta. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se uradno poroča: O posameznih poročilih, ki jih je dobilo vrhovno armadno poveljstvo o srbskih grozodejstvih, se poroča še sledeče posameznosti: 1. Streljanje na sanitetno osobje, pomožne prostore in transporte ranjencev. Pomožni prostor pri Misarjelenki je bil trikrat obstreljevan, nakar so ga Srbi naskočili in odpeljali s seboj živino, ki je imela na sebi razne zaboje. 2. Pri Cerovcu so našli par dni poprej padle oficirje popolnoma oropane. 3. Čete so našle veliko število patron, v katerih so krogle preobrnjene in služijo torej lahko kot dum-dum krogle. 4. Južno od Šabca je bilo najdeno truplo nekega infanterista brez nosa in levega ušesa. 5. V več slučajih so se delali srbski četaši kot mrtve ali ranjene, ko pa so se približali naši nosilci ranjencev, so metali med nje bombe. 6. V nekem studencu južno od Šabca se je nahajalo truplo brez kože in pa dva popolnoma razmesarjena infanterista. TEŽKI TOPOVI NAŠE ARMADE. »Reichspost« objavlja sledeče obvestilo, ki ga je vojna uprava odobrila: Z ozirom na uradno objavo, da so pri obstreljevanju trdnjave Luttich sodelovali 42 cm oblegovalni topovi, nekateri listi pripominjajo, da je nemška armada prva in edina uvedla ta kaliber, kar pa ni popolnoma točno. Glede na informacije, ki so popolnoma zanesljive, se lahko konstatira, da je avstroogrska vojna uprava že leta 1910- na strelišču tvrdke Skoda v Bolevcu pri Plznu preizkusila prvo 42 cm havbico. Doseženi uspehi so se tako izkazali, da je naša vojna uprava, ki jo vodi vedno stremljenje, da uvede najmodernejše tehnične pridobitve na vojnem polju, takoj sklenila že takrat, da nekaj teh topov postavi v trdnih pozicijah pri nas doma. Ta pri nas uvedena havbica izstreljuje 1000 kg težke krogle nad 15 km daleč. Po tem obvestilu imamo pač take topove velikane, a v trdnih pozicijah, med tem ko se je nemški vojni upravi posrečilo, da je rešila srečno tudi vprašanje, kako se ti topovi velikani prevažajo. Graški listi pa objavljajo sledečo cenzurirano brzojavko iz Berolina: Berolin, 28 avgusta. Neko pismo iz nemškega glavnega stana, ki ga objavlja »Lokalanzeiger«, poroča, da so pri obstreljevanju Namurja istočasno s pruskimi vpo-rabljaU tudi težke avstrijske oblegovalne topove. KOLOSALEN UČINEK TOPOV VELIKANOV. Pri obleganju Lutticha ni nemški arti-Ijeriji niti en strel odpovedal. Liittiški fori Loncin so samo trije streli iz nove 42 cm havbice popolnoma porušili. Trdnjava je izglodala, kakor da bi jo bil obiskal strašen potres. Trdnjavo Namur je porazil le napad nemške artiljerije. Učinek oblegovalnih možnarjev je bil tako silen, da so lahko napad s pehoto opustili. Francosko in angleško vojno brodovje v Sredozemskem morju. »Pester Lloydu« poročajo iz Rima, da so v Italiji neprijetno zadeti, ker se je francosko in angleško sredozemsko brodovje prikazalo v Adriji. Sodi se, da si hoče Angleška pridobiti trajno pozicijo v Adriji. Z ozirom na oddaljenost Malte od Adrije, mora fran-cosko-angleško brodovje, če hoče dlje časa ostati v Adriji, dobiti kraj, na kateri se bo opiralo. Zlasti se vznemirja Italija, da bi se hoteli Angleži in Francozi ustanoviti v albanski Valoni. Baje je Angleška tudi že sporočila v Rimu, če ji hoče Italija odstopiti za čas vojne kak pristan v Adriji »proti nagradi po sklepu miru«, češ, da Angleška samo iz ozirov na Italijo ne zasede Valone. Italija baje na to vprašanje sploh ni dala odgovora. V graški »Tagespošti« čitamo: Združeno francosko - angleško sredozemsko brodovje se nahaja pod vrhovnim poveljstvom francoskega velikega admirala Boné de La-peyrère. Francosko brodovje obstoji: 1. iz admiralske eskadre. Tej pripadajo admiralska ladja »Courbet«, linijska ladja »Jean Bari« in zaščičena križarka »Jurieu de la Gravi-ere«. »Courbet« in »Jean Bart« sta veliki oklopnici s 23.500 tonami. Zgrajeni ste bili I. 1911. »Jurieu de la Graviere« obsega 5700 ton. 2. I. brodovje. Poveljnik podadmiral Chochprat. To brodovje šteje 6 linijskih ladij »Diderot«, »Vergniand«, »Danton«, »Con-dorcet«, »Voltaire«, »Mirabeau«, vse z 18.400 tonami. Zgrajene so bile te oklopnice 1. 1909. 3. II. brodovje. Poveljnik podadmiral Le Bris. To brodovje šteje 5 linijskih ladij »Ve-ritč«, »Justice«, »Democratie«, »Patrie« in »Republi.ue« s 14.900 tonami. Te ladjo so bile zgrajene v letih 1902. do 1907. 4. Nadomestna divizija. Poveljnik podadmiral Gue-pratte. Ta eskadra šteje 3 linijske ladje »Suffren«, »Bouvet« in »Saint Louis« s II. 300 do 12.730 tonami. 5. Lahko brodovje šteje 6 oklepnih križark in sicer »Waldeck-Rousseau«, »Ernest Rénan«, »Jules Michelet«, »Victor Hugo«, »Jules Ferry« in »Leon Gambetta« z 12.600 do 14.100 tonami. Zgrajene so bile te križarke v letih 1901. do 1908. 6. Torpedna ilotilja obsega 26 torpednih rušilcev. 7. Podmorski čolni. Ta Rotila obstoji iz 5 divizij. Na čelu 13 podmorskih čolnov je torpedni rušilec kot vodilna ladja. Število torpedovk je neznano. Končno ima francosko brodovje še dve ladji za polaganje min. Vsaki izmed teh ladij je prideljen po en torpedni rušilec. Angleško brodovje: Poveljnik admiral Sir A B. Milne, ki je podrejen francoskemu velikemu admiralu. 1. Eskadra oklopnic. To brodovje šteje 4 oklopne križarke »Infle-xible« in »Invicible« z 20.300 tonami, obe zgrajeni 1. 1907., »Indomitable« s 17.600 tonami, zgrajena 1 1907., in »Indefatigable« z 19.050 tonami, zgrajena 1909. 2. Križarke: »Defence« s 14.800 tonami, zgrajena 1 1907., »Warrior«, »Black Prince« in »Duke of Edinburgh« s 13.750 tonami, zgrajene 1904./ 1905., štiri zaščičene križarke »Dublin«, »Chatham«, »Weymouth« in »Gloucester« s 4900 do 5000 tonami. Zgrajene so bile v letih 1909. do 1912. 3. Torpedna flotilja: 1& torpednih rušilcev, 3 podmorski čolni in okrog 8 torpedovk. Združeno brodovje torej obsega: 4 velike oplopnice s štiridesetimi 30-5 cm topovi, 8 velikih linijskih ladij s štiridesetimi 30'5 cm topovi, 8 manjših linijskih ladij s tridesetimi 30'5 cm topovi, 4 oklopne križarke s šestnajstimi 23-4 cm topovi, 6 oklopnih kri- žark s štiriind vaj stimi 19'4 cm topovi in 4 zaščičene križarke s 26 topovi kalibra 15'2 cm. Skupaj torej 30 bojnih ladij. XXX Sorodstvo nemškega, angleškega in ruskega vladarja. Sedanji nemški cesar Viljem in angleški kralj Jurij sta prava bratranca. Mati nemškega cesarja, cesarica Viktorija, je bila sestra pokojnega angleškega kralja Edvarda, nju mati je bila znana angleška kraljica Viktorija, ki je vladala čez 60 let. Tudi angleški kralj Jurij in ruski car sta prava bratranca. Mati angleškega kralja in mati sedanjega ruskega carja sta bili sestri, obe doma iz Danskega. Sedanja ruska carica je doma iz Nemčije in ruski car in nemški cesar sta si v bližnjem svaštvu... Osemsto aretiranih Bosancev. Budimpeštanski listi poročajo, da prihajajo vsak dan v Pešto aretirani Bosanci v spremstvu vojaških straž. Njih število je že doseglo osemsto oseb, večinoma moških. Ostajajo po dva dni v Budimpešti, odkoder jih odvajajo v razne madjarske občine. Doslej so internirani v 46 občinah, kjer ostanejo pod nadzorstvom do konca vojne in se jih uporablja za razna dela. Pomorski podkopi ali mine. Ena najstrašnejših, a tudi najsigurnej-ših orožij za obrambo obrežja so pomorski podkopi ali mine. Podkopi se nahajajo pod morsko gladino, imajo običajno 2 metra premera in so nabiti s 300 do 500 kilogramov dinamita. Največji podkopi pa vsebujejo tudi čez 1000 kilogramov dinamita. Imamo več vrst podkopov in sicer opazovalne, one, ki se pogojno zažigajo in kontaktne. Najbolj redki so opazovalni podkopi. Nahajajo se do 12 metrov pod morsko gladino in so zvezani z žico v suho zemljo. Kadar pride sovražna ladja nad mino, zažge kdo iz opazovalne štacije na suhem z električnim tokom mino, ta se dvigne, udari v ladjo in vsled silovite eksplozije se ladja potopi. Opazovalna postaja mora imeti zelo natančne karte, kje so zasidrane take mine, pri tem pa otežkočuje delo valovanje morja, ki premika podkope. Če se poškoduje žica, ki veže mino z opazovalno postajo, potem je eksplozija nemogoča. Prednost opazovalnih podkopov pa obstoji v tem, da se vozijo lastne ladje brez skrbi čez nje. Podkopi s pogojnim zažiganjem se nahajajo okoli 4 metre pod gladino. Kakor hitro trči ladja ob mino, ta eksplodira in ladja se potopi. Eksplozija mine pa se more preprečiti s kopnega in to se zgodi vselej, kadar vozi lastna ladja čez mino. Najbolj v navadi so kontaktne mine, ki eksplodirajo vselej, kadar zadene v nje ladja. Prednost teh min je tudi v tem, da se zelo hitro raztresejo po morju in tudi hitro polove. Mina učinkuje nadvse silno. Dva pod-kopa potopita največjo ladjo, četudi je razdeljen spodnji del ladje v več oddelkov. Nekatere države si pomagajo proti minam na ta način, da gresta pred vsako večjo ladjo dve manjši ladji, ki sta zvezane s precej globoko v morje segajočo verigo. Na ta način ali dvignejo mino ali pa eksplodira mina brez prave škode. Mogoče pa je tudi, da z verigo odtrgajo mino od sidra, ki plava potem po morju, dokler ne zadene ob trdi predmet in eksplodira. Dnevne novice in dopisi. Pozor pred ognjem I V sedanji zmedenosti pazite, da se kje ne zaneti nesrečni ogenj. Varujte, da otroci ne pridejo do vžigalic; ne puščajte odprte luči na nevarnih prostorih! Skrbite zlasti tudi, da kdo v pijanosti ne napravi nesreče! Ometajte dimnike! Zbolel je v Bad-Gasteinu na krvavenju možgan g. dekan iz Spitala, Franc Guggen-berger, ugleden duhovnik naše škofije. Sobratom se priporoča v molitev. Izpremembe pri kapucinih. Celje: P. Ladislav Hazemali, gvardijan v Škofji Loki. Krško: P. Ambrož Majcen, gvardijan, P. Herman ostane v Krškem. Škofja Loka: P. Karl Kemperle, vikar v Loki; P. Ef. Majcen in P. Kamil Požar v Lipnico. Gorica: P. Jeronim Streminger, vikar in vod. 3. reda v Celju, P. Linnobrah, gvardijan v Gorici, P. Vilibald Rupar, vod. 3. reda v Škof. Loki; P. Dionizij Pristovnik v Sv. Križ. Lipnica: P. Albin v Hartberg, P. Gotfrid, vikar, P. Tadej v Wolfsberg, P. Janez Reberca v Gorico. Knittelfeld: P. Egid Golob, gvardijan, P. Sigismund Wagner, vikar v Muravi, P. Hubert, gvardijan v Irdning. Irdning: P. Albert, vikar, P. Kerubin in P. Angelus Sattler v Knittelfeld. Wolfsberg: P. Bonaventura Savec v Lipnico, P. Florin Schwan-berg. Iz Schwanberga P. Leopold v Knittelfeld. Iz Messersdorfa P. Kalist v Celovec, tja P. Epifan iz Murave. — »Summa cum laude« je bil doktorjem modroslovja promoviran v Rimu na Germaniku kapucin P. Odilo Mekinda in je sedaj začasno nastavljen v Gorici. Začetek šol. C. kr. gimnazijsko ravnateljstvo v Celovcu je razglasilo, da si je vsled odloka z dne 11. avgusta c. kr. naučno ministrstvo z ozirom na vojni stan pridržalo, da c. kr. deželni šolski svet v primernem času obvesti, kdaj da se naj začne pouk na srednjih šolah in istovrednih učnih zavodih, kakor tudi na ljudskih in meščanskih šolah, in tudi da odredi vse, kar je potrebno zavoljo zapoznelega začetka šol, da odvrne škodo v nadaljevanju študij. Kazni zavoljo šolskih zamud odpuščene. Njega ekscelenca gospod deželni predsednik je kot predsednik deželnega šolskega Sveta sporazumno z deželnim odborom odredil splošen odpust kazni zavoljo neopravičenih zamud. Zato se nedovršene kazenske razsodbe ne izvršijo in se ne bodo zasledovali tisti, kateri so sedaj naznanjeni. Seznamek izgub. Dosedaj je izdalo vojno ministrstvo 7 seznamov izgub. Med imenovanimi ni nobenega Slovenca. Izmed padlih častnikov se med drugimi omenja major Rihard Claus, lahko ranjen je poročnik Nje-govan od ulanskega polka št 13. Ponatisk seznamov je c. kr. notranje ministrstvo dovolilo in bomo od Slovencem znanih polkov objavljali izgube. Prostovoljno v vojsko. J. Piček, edini sin posestnika, po domače Hauptmana na Otožu, občina Škofiče, se je prostovoljno prijavil k vojakom. Krepak »Živio!« navdušenemu prostovoljcu! Aretacije. Na Koroškem je bilo aretiranih sedem slovenskih duhovnikov in en učitelj, z nemške istrani pa dva, en Čeh in en Nemec. Na Kranjskem so bili zavoljo srbo-filstva aretirani bivši državni poslanec I. H. predsednik »Matice Slovenske« dr. I. in pisatelj I. C. Mnogo aretacij med lajiki se je izvršilo na Goriškem. Tudi na Štajerskem je bilo aretiranih več ljudi. Pri kopanju utonila. Uršula Sušnik p. d. Krasnikova iz Podgrada pri Medgorjah je šla s svojim štiri leta starim bratcem v sosedno vas iskat delavcev. Nazaj grede je pustila dečka pri nekem kmetu in rekla, da se gre kopat v Dravo. Ker se ni povrnila, je šel deček sam domov. Dne 28. so Uršulo Sušnik kot mrliča potegnili iz Drave. Ker je imela srčno hibo, jo je najbrž v mrzli vodi prijel srčni krč in je utonila. Stara je bila šele 18 let. N. p. v m.! Samoumor. V soboto, 29. avgusta, se je ustrelil na svojem stanovanju v Celovcu, Sponheimerjeva cesta 16, hišni posestnik in prokurist tvrdke Ferd. pl. Kleinmayr, Franc Dolejži. Velikodušen dar je naklonil »Rdečemu križu« v Gorici profesor na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici in akademski slikar Anton Gvaiz. Svojih izza raznih umetniških razstav znanih mojstrskih slik je podaril v nominalni vrednosti pet tisoč (5000) kron imenovanemu društvu z določitvijo, da pripade izkupiček v enakih delih — po eno tretjino — »Rdečemu križu« samemu, potem ubožnim rodbinam pozvanih vojakov in pa »Vojno-podpornemu odboru« na c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici. Zahvaljujoč kar najtopleje blagosrčnega darovalca na plemenitem činu, poživljamo imovitejše rojake, da porabijo ugodno priliko ter odičijo svoja stanovanja s pristnimi umotvori, a hkrati izvrše plemenito delo ljudomilosti. Razstavo slik, ki so na prodaj, je prevzel drage volje umetalni vrtnar gosp. Anatyszin (na Travniku), na čemer mu bodi na tem mestu izrečena iskrena zahvala. — Slovenski odsek »Dež. pomožnega društva Rdečega križa« v Gorici. Zblaznel. »Grazer Volksblatt« poroča: »V tukajšnjem okrožnem sodišču v pre- iskavi se nahajajoči odvetnik dr. Vladimir Semec je baje, kakor se nam poroča, hipoma zblaznel.« — Ko so ga z dr. Rosinom, Kejžarjem in drugimi odpeljali v Gradec, so se na mariborskem kolodvoru odigrali burni prizori. Bruca. (V v o j s k o ) je šla tudi od nas cela vrsta mož in mladeničev. Doslej so nam še pridno pošiljali pozdrave iz raznih krajev; sedaj prihajajo poročila le še redko. Bog jih čuvaj in blagoslovi njih orožje! Pa tudi izkazal se je že eden naših črnovojni-kov, da smo lahko ponosni nanj. Dobesedno piše svoji ženi: »Tudi ti naznanim, da smo hoteli v soboto en most narediti čez to vodo, ki tukaj teče. Je pa padel eden od nas noter v vodo; bilo nas je okoli 14 mož. Bil bi se kmalu utopil. Ko sem videl, da se mu že slabo godi, sem jaz skočil v obleki v vodo in sem ga privlekel vun. Se me je tako držal, da bi mene kmalu zvlekel noter. Je pa tudi rekel: Ko bi Koman ne bil, bi bil že šel proti---Potem smo vse pustili in smo šli domov...« Je pač »fest« naš Tevž, doma in v »žovtu«! Brnca. (Za »Rdeči križ«) se je nabralo na poziv slovenskega komiteja v »Miru« pri župnijskem uradu 264 K 40 vin., po hišah pa se je nabralo nad 500 K, skupno torej blizu 800 K. Če se pomisli, da šteje župnija le 980 duš, pride na vsakega žup-Ijana kakih 80 vinarjev. Res, velikanska darežljivost! Brnca. (»Tamburaški dom«) se je dal na razpolago »Rdečemu križu« za 10 ranjencev. Tudi gosp. župnik se je obvezal sprejeti enega ranjenega oficirja v župnišče. Če se bo naši želji ustreglo, se še ne vé, toliko pa je gotovo, da bi postregli ranjenim vojakom z največjo skrbjo in ljubeznijo. Sveta vojska. Dosmrtno zavarovanje in — abstinenca. Od leta 1884. ima neka angleška zavarovalnica za abstinente poseben oddelek. Zapisniki tega podjetja podajajo sledečo zanimivo sliko o umrljivosti »abstinenčnega oddelka« v primeri s »splošnim oddelkom« v istem času. Odstotek umrljivosti je znašal: v »splošnem v »abstin. oddelku«: oddelku*: od leta 1884—1888 79-00 56‘41 od leta 1889—1893 82'62 58'97 od leta 1894»—1898 79'30 54‘42 od leta 1899—1903 76'97 52‘53 od leta 1904—1908 80‘82 48'43 od leta 1909—1910 80'95 48‘48 V celoti povprečno: 79'94 53'54 Primerilo se je tedaj okroglo 80% slučajev smrti v »splošnem oddelku« in le 54% slučajev v »abstinenčnem oddelku«. Take številke bolj nego vse drugo tolmačenje dokazujejo, kako velik sovražnik ljudskega zdravja je v resnici alkohol. Kdor se hoče o tem bolje poučiti, naj si naroči glasilo slovenskih abstinentov »Zlato Dobo« (Ljubljana, Katoliška tiskarna). — Kdor hoče sam sebi dobro, kdor si hoče učvrstiti zdravje in si tako podaljšati in osladiti življenje, naj takoj javi svoj pristop ter naj vestno izpolnjuje pravila »Svete vojske« za Koroško v Celovcu, »Mohorjev dom«. Ali morejo delavci ob težkem delu prestati brez alkohola? Gotovo da! — V avstrijski Šleziji, v okraju Rybnik, je uprava Rimskega rova ter rova sv. Heme meseca svečana 1913 uvedla za svoje delavce domačo gostilnico (kantino), v kateri se toči tudi gorko ali sveže mleko in gorka kava.* * Vsekakor se tudi premnogo (!) kave n e priporoča, ker se tudi v kavi nahaja strupena snov, ki človeka suši in živce razdraži. Slabotni in ženske naj jo raje nadomestijo s sladno ali žitno kavo. Več o tem naj se bere v »Domačem zdravniku«, ki ga je izdala Družba sv. Mohorja v Celovcu že v petem natisu. — Pa v posledicah je končno kava še dosti manj nevarna kot alkohol, že zato, ker se omejuje edino na svojega srebca, medtem ko en pijanec, zlasti grdi žganjar, okuži, onesreči, sitnari celi svoji družini, vsej vasi, celi občini in okolici ter kot oče prenese strašne in nesrečne posledice celo na nedolžne potomce. Grozni so sadovi pijančevanja! Poizkus je pokazal, da sta ti-le krepčili delavcem prav dobro teknili; v enajstih mesecih leta 1913. se je stočilo 10G0 litrov mleka ter 225 litrov kave. Naj bi se ta zgled posnemal po vseh naših industrijskih in rudarskih krajih ter predvsem spodmaknil tla smrdeči, pogubonosni ž g a n j s k i »brenti«! Opijanljiva pijača (pivo, vino) ne daje delavcu nobene moči, najmanj pa ostudno žganje! Telesne moči za vztrajno in težko delo se dobivajo le iz tečne hrane, dovoljenega počitka, menjaje se z delom ter iz gibanja v svežem zraku. Kolikor zaslužka delavec zapije, za toliko manj si more kupiti redilne hrane — kako nespametno je torej za upi-janljivo »barvano vodko« izmotavati cele velike vsote! Najnovejša poročila. IZVOLITEV NOVEGA PAPEŽA. Rim, 3. 'septemb. Kardinal Jakob della Chiesa je izvoljen za papeža. Novi papež je bil rojen 21. novembra 1854 v škofiji Genova, nadškof v Bologni, kardinal 25. majnika 1914. ZMAGA AVSTRIJSKE ARMADE PROTI RUSOM. Dunaj, ^2. septembra. (Uradno.) Teden dni trajajoča velika bitka med Zamošč (Za-mostje) Tysovce, ki se je bila med Rusi in Avstrijci se je včeraj končala s popolno zmago armade avstrijskega generala Ani-fenberga. Vjete so cele čete ruskih vojakov in vzetih Rusom do sedaj 160 topov. Rusi beže nazaj čez reko Bug. Tudi armada generala Dankla, ki napada Lublin, žanje neprenehoma uspehe. Vzhodna Galicija, Lvov je še v naših rokah, dasi je tam položaj nasproti sunku veliko močnejšega sovražnika zelo težak. UGODEN POLOŽAJ NAŠIH ARMAD. Dunaj, 2. septembra. Vojni poročevalec »Neue Freie Presse« poroča: Naše središče je neomajno. Celo pošta iz Lvova redno prihaja in prinaša razveseljiva poročila. Stališče našega vzhodnega krila je po naravnih in umetnih sredstvih zelo utrjeno. Železniške proge za hrbtom naše armade z lahkoto privažajo municijo in živila, med tem ko je sovražnik navezan na navadne vozove. Splošni položaj je neizpremenjeno ugoden. 3. ARMADNI ZBOR ZMAGUJE. — REN-NENKAMPF V JET? »Grazer Volksblatt« objavlja: Po naših poizvedbah pri avtoritativnih mestih lahko haglašamo, da je sicer imel naš tretji arkadni zbor izdatne izgube, a da je svojo nalogo sijajno rešil. Upajmo, da kmalu izve-nio, zakaj da je oficielno poročanje zadnjih 24 ur popolnoma prenehalo. (Medtem se je Poročalo o slavni Auffenbergovi zmagi. Op. ured.) V Gradcu se je včeraj govorilo, da je Bunaj v zastavah, kar še ni potrjeno. Neki častnik, ki se je z gališkega bojišča ranjen vrnil,, pripoveduje: Tretji armadni zbor se Je vojskoval s hrabrostjo, ki nima primere. Zadnje dni se je vojskoval skupno z 12. armadnim zborom. Obema zboroma se je posrečilo, da sta odločilno porazila sovražnika, ki je bil v premoči. Z zasebne, merodaj-ne strani se poroča: Ko smo zasledovali sovražnika, smo veliko sovražnikov vjeli, med njimi tudi poveljujočega generala Rennen-kampfa s celim njegovim štabom. General Rennenkampf je bil pripeljan v Lvov, od tu so ga naprej eskortirali, ne ve se, kam. Naša zmaga se smatra lahko že zagotovljeno. _ Druge vesti pa pravijo, da je ruska armada razdeljena tako-le: središču ruske armade poveljuje Kuropatkin, desnemu ruskemu krilu general Dimitrijev, levemu ruskemu krilu pa general Rennenkampf. NADALJEVANJE BOJEV Z RUSI. Dunaj, 3. septembra. (Uradno dovoljeno.) Zmage Danklove in Auffenbergove armade so napravile močan sunek na številnejše Ruse v smeri, kjer pomenja za nas najmanjšo nevarnost. Vsako ogroženje dovodnih življenjskih žil naše armade in železnice Krakov—Lvov je sedaj izključeno, med tem ko Auffenberg prodira proti desnemu ruskemu krilu. Na izid tega gigantskega boja gledamo z nezmotljivim zaupanjem. »Volkszeitung« piše z ozirom na položaj v vzhodni Galiciji, da so na odločilne dogodke ruski upadi brez posebnega pomena. Naše stališče je bilo vsled špijonaže domačinov zelo otežkočeno. Domačini so izdajali sovražniku naše postojanke in gibanje naših čet z dimom, ognjem, raznimi dogovorjenimi signali, da celo s procesijami. Naša artiljerija je izvedla prave strelne umetnosti, ki so imele največji uspeh. Boj pred Lvovom se nadaljuje. Poročilo armadnega poveljstva je kljub zadnjemu stavku ugodno in daje armadnemu vodstvu lepo spričevalo glede resničnega poročanja. — »Reichspost« poroča, da bi možnost zasede-nja Lvova ne bila nobenega dalekosežnega vojaškega pomena, ker naše čete iščejo odločitve na krilih. Računati je še z daljšimi boji v vzhodni Galiciji. Od ruskih čet je bil velik dal poražen na ozemlju med Vislo in Sugom, med tem ko Rusi v vzhodni O?** ciji kljub ogromnim žrtvam niso dosegli nobenega drugega uspeha, kot mimogredoče ogroženje Lvova. RUSKI VOJNI NAČRTI PONESREČENI. Dunaj, 3. septembra (Kor. urad) »Frem denblatt« konstatira, da je po skupnih uspehih nemške in avstrijske armade francosko-ruski bojni načrt začeti z ofenzivo ruskih čet na treh straneh proti vzhodni Prusiji, proti osrednji Prusiji in Galiciji popolnoma razbit. VESELJE NA DUNAJU. Dunaj, 3. septembra. (Kor. urad.) Poročila o sijajnih zmagah armade generalov Dankla in Auffenberga so sprejeli na Dunaju z velikim zadoščenjem. Dunajski listi so priredili posebne izdaje. MANIFESTACIJE NA DUNAJU. Dunaj, 3. septembra. (Kor. urad). Na Dunaju so se vršile včeraj velike manifestacije. Več tisoč glav broječa množica je manifestirala po ulicah, na katerih so* visele zastave. Množica je zavila pred vojno ministrstvo, kjer je klicala Hoch: na cesarja, armado in njene poveljnike. Zapeli so tudi cesarsko pesem. Manifestacije so trajale pozno v noč. RUSKI VJETNIKI. Budimpešta, 2. septembra. (Kor. urad). Kakor poroča budimpeštanska korespondenca so naše čete vjele veliko večje število Rusov, kakor se je prvotno mislilo. Samo na Ogrskem se nahaja 8500 ruskih vjetnikov. UMIKANJE FRANCOZOV NA LEVEM KRILU. Pariz, 2. septembra.. (Kor. urad.) »Agen-ce Havas« poroča čez Rim: Komunike izdani ob 11. uri ponoči izvaja: Ker nadaljujejo neprestano Nemci operacije, da bi nas zajeli in da se izognemo odločilni akciji, ki bi se lahko le v neugodnih razmerah izvedla, so se naše čete umaknile na levo krilo, deloma proti jugu, deloma proti jugozahodu. Naša v okolici Rethela podvzeta akcija je našim četam omogočila, da je ustavila sovražnika. V središču in na našem desnem krilu med Lotrinško in Vogezi je položaj ne-izpremenjen. FRANCOSKA VLADA BEŽI IZ PARIZA. Pariz preko Rima. Vlada je izdala na prebivalstvo manifest v katerem pravi, da bo vojsko na vseh straneh nadaljevala. Zato da zapušča Pariz in si poišče nov sedež izven Pariza. Darovi. IV. izkaz darov, poslanih slovenskemu pomožnemu komiteju. Zbirka po župnijskem uradu v Šmarjeti pri Velikovcu: Hranilnica v Želinjah 10 K; A. Riepl, A. Kasl po 5 K; Gros F. 4 K; J. štangl in L. Woštar po 3 K; A. Jese, J. Hrastnig, S. Polanz, T. Jese, H. KaHbauer, J. Krištof, N. Riegl, J. Kolman, A. Matt, B. Cikulnik, M. Lakner, Pintarjeve, Štefan, S. Pušl, O. Jamnik, A. Haim-burger po 2 K; Havčar 1 K 40 h; F. Jese, L. Sicher, A. Jese, El. Oswald, U. Vedenik, A. Blažič, Terezija N., J. Taurer, J. Robinig, J. Ravnik, T. Kriegl, H. Jandl, J. Tram-pitsch, F. Korak, Mir. Pušl po 1 K; M. Der-buh, A. Obrekar po 80 h; Urš. Blažič 50 h; N. Švajger, Ožgan, Majrič, Vajčahar po 40 h; N. Majrič, Ivan, Poš F., Atelšek in Rabič skupaj 92 h; Ivan Dolinar, župnik, 16K 98 h. Skupaj 100 K. — Marija Jenšac, Več-navas, 6 K; Val. Primožič, župnik v Glinjah, 20 K; Župni urad v Grebinju 45 K; Jos. Miklavič, župnik v Št. Jurju na Žili, 20 K; posojilnica v Št. Jurju na Žili 50 K; Khrol Hraba, župnik, Šmarjeta v Rožu, 10 K; posojilnica v Šmarjeti v Rožu 25 K; Ambrož Neža, Gonovece pri Šmihelu pri Pliberku, 10 K; zbirka po g. Valentinu Škofu v Go-selnivasi: Hel. Škof 2 K; Val. Škof, Ivanka Selan, Pankr. Rebec, L. Plišovnik, M. Šavs, Luka Novak po 1 K; Katica Pavleš, Miha Lesjak, Tomaž Pivk po 50 h; Jul. Tomšič, Liza Hribar, Roza Pavlič, Helena Hobi po 40 h; Tom. Zdovc 35 h; L. Kap 30 h, skupaj 11 K 75 h; Slov. posojilnica v Št. Tomažu pri Celovcu 5 K; zbirka g. župnika Ivana Brabenca v Št. Tomažu: Fr. Šturm Toman 10 K ; Ivan Brabenec, Ang. Pippan, Ana Kralj po 5 K; Jurij Traun, Jurij Waldhauser po 4 K; Fr. Roveredo 2 K, skupaj 35 K; Slov. društvo »Edinost« v Št. Tomažu pri Celovcu 5 K; Fr. Treiber, župnik v Št. Rupertu pri Velikovcu 40 K; zbirka župljanov v Gušta-nju 42 K 30 h; zbirka župljanov v Kotljah 8 K 88 h; posojilnica v Hodišah 25 K; župni urad Mohliče 10 K; Anton Esenko v Apačah za apaške farane 40 K ; zbirka župnega urada Slov. Plajberk: Jan. Koprivnik-Žlos 8 K; Regovc Jos. in Krist., Marko Male po 3 K; Val. Lavsekar-Urb., Andr. Wieser-Bošt., po 2 K; Anton Maurer 1 K, skupaj 19 K; pisarna dr. Brejčeva znesek poravnane kazenske zadeve Franc Hribernik ca. Miha in Neža Slug 10 K; zbirka po župnijskem uradu Borovlje: Bratovščina presv. Trojice 6 K; Marija Šparovec, Helena Ogris po 2 K; Albin Prek 1 K, Franc Vuk, župnik, 14 K, skupaj 25 K; Jek Janez, Globasnica, 5 K; župni urad Vovbre pri Velikovcu 15 K; Janez Ebner, župnik, Vovbre, 30 K; župnija Rebrca po župniku Val. Weissu 20 K; župnija Žitara-vas po župniku Val. Weissu 80 K; M. Šket v Celovcu 10 K; županstvo Št. Danijel pri Prevaljah 92 K 10 h (imena sledijo); pater Pij Žankar, župni uprav., Žabnice, nabrano pri cerkvenem darovanju župljanov 140 K, Rok Tojnko za župni urad Sveče v Rožu 50 K; dr. Janko Arnejc, župnik v Žrelcu zbirko pri obedu v župnišču dne 15. avg. 13 K; Eliza Rebernik p. d. Rebernica v Gradnicah 10 K, Janez Vigočnik p. d. Tomažič v Viharjivasi 2 K, skupaj 25 K; občina Vernberg 50 K. Izjava. Izobraževalno društvo za sv. Lenart pri sedmih studencih in okolico izjavlja, da bo vsakega, ki še lažnive vesti trosi, da je društvo kdaj za Srbe pobiralo, neusmiljeno tožD°. Predsedstvo. Družbe sv. u Celovcu o m okusno. Vetrinjsko obmestje (Viktringerring) 26 Cene zmerne. opremljena z najnovejšimi stroji z električnim nagonom se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela od preproste do najfinejše izpeljave. ;U-V ; ' Hranilno in posojilno društvo v Celovcu ———————— uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. Loterijske številke: Dunaj, 29. avgusta 1914: 17, 30, 13, 42, 68. Line, 22. avgusta 1914: 27, 56, 64, 11, 6. Trst, 26. avgusta 1914: 69, 87, 43, 53, 51. Tržne cene v Celovcu 27. avgusta 1914 po uradnem razglasu: 1 Blago 100 kg 801 itrov ren) od do (bi K l V K V K V Pšenica.... _ _ _ Rž 26 — 28 47 15 66 Ječmen .... _ — — — — — Ajda — — — — — — Oves # 20 68 22 56 7 40 Proso .... — — — — Pšeno .... — 35 14 22 — Turščica . . . — — — — — — Leča — — — — Fižola, rdeča. . — — — — — — Repica (krompir) • . . 8 — 10 — 3 80 Deteljno seme . Seno, sladko . . , , . 6 — 7 20 — — „ kislo . . 5 = 6 — — — Slama .... 5 — 6 50 — — Zelnate glave po 100 kos. Repa, ena vreča • • • — — — — — — Mleko, 1 liter . — 24 28 Smetana, 1 „ , . . — 60 1 20 Maslo (goveje) . . 1 kg 2 80 3 20 Sur. maslo (putar), 1 2 60 4 — Slanina (Špeh), pov. 1 2 20 2 40 „ „ sur. 1 2 10 2 30 Svinjska mast . . 1 2 20 2 40 Jajca, 1 par a . — 16 — 20 Piščeta, 1 par . . , 2 80 3 60 Race — — — — Kopuni, 1 par . . . — — — — 30 cm drva, trda, 1 m*. 3 — 3 40 30 „ „ mehka, 1 J * 2 90 3 20 100 kilogr. Počrez O živa zaklana '3 Živina a cd od do od | do od | do 60 •rH T3 O u v kronah cu Oh Voli, pitani . . 564 — 92 — — 4 4 „ za vožnjo . 430 540 — — — — 14 8 Junci 300 320 — — — — 3 3 Krave .... 170 380 70 74 — 32 18 Telice .... 240 310 — — — 2 2 Svinje, pitane . Praseta, plemena 20 46 — — — 110 150 Ovce — Koze — — — — — — — -1 Thymol-mazilo s sidrom Pri manjših, odprtih ranah in opeklinah Škatlja K - ‘SO. LINIMENT S SIDROM capsici compos. Nadomestilo za Pain-Expeller s sidrom Bolečine odpravljajoče mazilo pri prehlajenju, revmatizmu, protinu itd. itd. Steklenica K —-80, 1-40 in 2-—. Železna albnminat tinktura s sidrom pri pomanjkanju krvi in bledici. Steki. K 1'40. Dobiva se skoro v vseh lekarnah ali naravnost v Dr. Richterjevi lekarni ,Pri zlatem levu' Praga I, Elizabetina cesta 5. '‘Mili/r ^\\\iir ^\\\ur "N 'Sl POZOR! Odda se veliko gostilniško j obrtno podjetfe na Koroškem s 1. oktobrom 1914 pod ugodnimi pogoji v najem. Pojasnila daje upravništvo lista »Mir« v Celovcu. 11IVW11 f 11 11 11 11 f 11 Absolutno zajamčeno pristno vino. Kmetijsko društvo v Vipavi na Kranjskem oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinariata pristna bela mašna vina, letnik 1912 po 56 — 60 K, letnik 1913 po 40 — 45 K, postavljeno kolodvor Ajdovščina. Sortiran,, vino rizling po 60 K, beli burgundec po 70 K, »Zeleno po 80 K. — V zalogi je tudi tropinsko žganje liter po K 2'30. — Kleti nadzoruje vipavski dekan. — Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo. Kmetijsko društvo v Vipavi. Simi, polnile Jr“ z iDNiem! i® nimDER i lončar v Celovcu ^ v/š;: Živinski trg štev. 9 f]-ftìb|-i jj priporoča peči, štedilnike, stenske •i -j obklade, kuhinjske posode. Točna izvršitev vsakovrstne poprave. W t □ac~3c~3cmc~3C~3ac3Er3C3acmc~3CJanc~3Q je nanovo izšla knjiga: Življenje svetnikov in svetnic božjih. Spisala dr. J. Rogač in M. Torkar. Dva dela, druga izdaja. Cena: Mehko vez. K S1—, za družnike K 6’—, po pošti franko KI*— več. — V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom K 12‘—, za družnike K 8’80, po pošti franko KI'— več. D D D D D D D D □ D □ D D D a D D □c~3c I Edino slovensko narodno trgousko-obrlno podjetje I Hotel Trabesinger D CbIOUCU» UelikoDšfta cesta št. 5. Podpisano vodstvo hotela Trabesinger se vljudno priporoča vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom-potnikom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Gostom-abstinentom se postreza z raznimi brezalkoholnimi pijačami. Na razpolago j e tudi kegljišče poleg senčnatega vrta, pozimi toplo zakurjeno. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa ob sredah zvečer,. prijetno slovensko družbo. Slovenski potniki in rodoljubi, slovenski romarji, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni »Hotel Trabesinger« v Celovcu, kjer boste vedno dobro postreženi. — Za mnogobrojen obisk se priporoča uodstoo hotela Trabesinger. podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu. Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fondi okroglo K 1,000.000'—. Denarne uose m Rnjižice se oire-sluieio po od dnora vlogo do dneva vzdiga. Rentni davek plača banka sama. Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši. Zamenjajo in eskomptajc Izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurznl Izgubi. Vlnknluje In devlnknluje vojaške ženltnlnske kavcije. Eskompt In Incasso menic. Borzna naročila. Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spijeta, Trstu, Sarajeva, dorici In Celjn. Denarne vloge v tekočem racnno obrestujejo se: po dogovoru od 4 Vz % naPret' Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, proit v Tinjah. — Odgovorni urednik: J, Gostinčar, drž. posl. — Tiska Kait. tiskarna v Ljubljani.