102. štev.
Velja v Ljubljani in po pošti:
telo leto	.	K	3S0*—
P°l leta .	.	.	„	180-
fetrt let* .	.	„	oo —
M fficsec . . M 3o __
Za inozemstvo:
ccl° *e<0 .	K	480-—
P°' :c,» • • . .	24O-—
* Ria .	„	120-—
13 mesec .	B	4o-_
Za Ameriko
celoletno
polletno
četrtletno
J,cijalna knjižnica
"tjubljana
za večkrat popust.
V Ljubljani, sobota 30. aprila 1921. PoMlia v e01"1"1- IV. leto.
Uredništvo je v Ljubljeni, Frančiškanska ulica štev. 6/1. JTelefon štev. 360. — Uprsvništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Teleion štev. 44.	■	-	--
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 1*60 K.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se ircnkirajo — i	Rokopisi	se	ne vračajo.	----
Tene Kristan - predal socialne demokrate liberalcem.
Cena: njegovo imenovanje za sekvestra Friedrichovih veleposestev.
Beograd, 29. apr. (Izv.) Iz povsem verodostojnega vira zvemo, da je sklenil Tone Kristan že pred volitvami s slovenskimi demokrati pakt. da bodo pri volitvah županov podžupanov za mesta Ljubljana,
Celje. Maribor in Ptuj glasovali so-eijalni demokrati za J DS. tako. da bi dobili v vseh teh mestih slovenski liberalci župana, socijalni demokrati pa podžupane. Ko se je opozorilo T. Kristana na dejstvo, da nje-Kov upliv v socijalnodemokratični stranki gineva. je odgovoril samozavestno: »Jaz ne potrebujem stranke, stranka pa potrebuje mene in moja Volja bo obveljala.« Cena za ta pakt
je imenovanje T. Kristana za sekvestra Friedrichovih veleposestev. Njegovo imenovanje na to mesto še ni izvršeno. Odločujoči krogi še čakajo na' izid izvolitev županov v Ljubljani. Mariboru, Celju in Ptuju. Sedaj nastane vprašanje: Ali je T. Kristanov vpliv v socijalno-demokratski stranki res tako velik, da bodo občinski svetniki, ki pripadajo tej stranki in bi morali zastopati proletarce proti kapitalistom, res glasovali za kapitalistične JDS župane in tako žrtvovali za Kristanove interese svojo stranko, ali pa bodo odrekli pokornost svojemu bivšemu načelniku.
Reka.
Bakar, 29, ap>. (Izv.) Danes Je dospel semkaj pred terorjem reških fašistov bežeči profesor Zanella s svojimi pristaši. Kam se nameravajo isti sedaj obrniti, še ni znano. Zanella je vzpostavil na Reki provizorično vlado ter se je obrnil na vrhovni svet zaveznikov s prošnjo, da prizma to vlado kot edino predstavnico Večine prebivalstva, izvoljeno na Podlagi zadnjih volitev in je prosil, da vrhovni svet pripomore, da pride vlada v zakonite roke. Tako Imamo sedaj na Reki 3 vlade: bivšo vlado, Zanellijevo in nacijonalno faustovsko vlado.
London, 29. aprila. (Izvirno poročilo.) »Mornin« Post« poroča iz Milana, da so fašisti na Reki dovolili od Italije imenovane-
mu začasnemu komisarju Belaclchu nastop službe, s čimur bi bila ta zadeva v splošno zadovoljnost urejena. Tržaški fašisti so izjavili, da Reke pod nlkakhn pogojem ne bodo zapustili.
Bakar, 29. aprila. Na Reki vlada sedal splošna popolna anarhija ter si nihče ne upa na ulico, ker fašisti strelialo na vsakogar, ki Ea smatrajo za sumljivega. Alpini no morejo vzpostaviti reda, tem manj, ko so se začeli celo družiti s fašisti. Na Reki vlada generalna stavka, ki bo trajala tako dolgo, dokler se fašisti in karabinjerji ne umaknejo z Reke. Železnica, pošta in brzolav ne delujejo. Po vsej okupirani Istri je izbruhnila splošna stavka, in sicer po izjavah so-ciialistov v znak protesta proti nasilstvu na Reki.
Milan, 29. aprila. (Izvirno poročilo.) J Briand sc je razgovarial s pariškim dopis- j nikom »Corrierc della Sera«, kateremu ic izjavil, da vstraja Francija odločno na stališču takojšnje zasedbe ter gospodarskega izkoriščanja rurskega ozemlja.
Komisar.
Francija ne odneha.
Pariz, 29. apr. (Izv.) V pariških političnih krogih prevladuje mnenje, da bo vrhovni svet odobril francoske načrte za zasedbo rurskega ozemlja.
Berlin, 29. apr. (Izv.) Iz Essena se poroča, da so dobili francoski častniki natančna navodila glede zasedbe nemških pokrajin ter so dosedanje okupacijske čete na nadaljno zasedbo popolnoma pripravljene.
Pariz, 29. apr. (Izv.) V tukajšnjih krogih se zatrjuje, da je amerikan-
ska vlada stavila na/ francosko vlado vprašanje o možnosti odgoditve nameravane zasedbe. Francoska vlada je to vprašanje odločno zanikala ter hoče vstrajati pri svojih sklepih.
Pariz, 29. aprila. (Izvirno poročilo) Matin poroča iz Londona, da bo stavila AngHja Nemčiji 2-lurui ultimatum, prodno sc bo pričelo z zasedanjem rurskega ozemlja. Pričakuje se, da si bo Nemčija vendar šo premislila ter bo v določenem roku stavila končne ponudbe.
FAŠISTOVSKE PRIPRAVE ZA
OBC, VOLITVE V ZADRU.
Zader. 29. apr. (Izv.) Včeraj so navalili fašisti na poslopje deželnega odbora, kjer so takoj pretrgali telefonsko zvezo ter nato napravili preiskavo uradnih prostorov. Šele ko so svoj posel dovršili, ne da bi kaj našli, je prišel komisar Persig ter postavil straže okoli poslopja. •
—	Ta napad je v zvezi z bodočimi občinskimi volitvami v Zadru, za katere kandidirajo Jugoslovani grofa Alfonza Porelli-ja.
SKRAJNA NAPETOST MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO.
Berlin, 29. aprila. (Izvirno poročilo.) »Idea Natioualc« poroča iz Rima, da so od-nošaji med Italijo in Jugoslavijo radi izpraznitve Dalmacije skrajno napeti.
POLOŽAJ V BEOGRADU.
Beograd, 29. aprila. Iz krogov blizu vlade se doznava, da obstaja želja, da bi se ustava sprejela čimprei, eventualno do konca maja, ker zahtevajo to državni inlenresi. Finančni minister stoji pred važnimi ukrepi, da bi se državni dohodki čimprej povišali in da se sprejme večje posojilo bodisi v državi, bodisi v inozemstvu. To bi se doseglo laže, ako bi država imela ustavo, ki bi bila najboljša garancija za njeno konso-lidirauost in moč.
PREKO STO INDUSTRIJSKIH PODJETIJ
V	RUSIJI USTAVLJENIH.
Riga, 29. aprila. (Izvirno poročilo.) Glasom poročil raznih ruskih listov, je pustila sovjetska vlada radi pomanjkanja premoga ustaviti preko 100 največiih industrijskih podjetij. V obratu bodo ostala le ona podjetja, ki se bavfjo z izdelovanjem železniškega inaterljala.
PROTI BOLJŠE VIŠKO GIBANJE.
Pariz, 29. aprila. Ataman Semenov je prejel Iz vseh krajev Sibirije pozive, naj se postavi na čelo skupnega gibanja proti tiranstvu boijšcvikov.
PRIZNANJE NARODNIM DELAV-CEAL
Beograd, 29. apr. (Izv.) V vladi se je pričela izdelovati uredba o priznanju službenih let za vse naše ugledne prosvetne in narodne delavce. ki so si stekli posebne zasluge za narodno ujedinjenje in osvo-bojenje. Ta uredba se bo raztezala na celo kraljevino.
» jjjOl
Zadružna misel in ,Ju-goslov. kred. zavodi
»Jutrova« ogabna gonja polagoma pojenjuje — volitve so izvršene in s tem jc odpadel povod nadalj-nim napadom. Da pa bi njihova »razkritja« ohranila vsaj na videz stvarnosti in verjetnosti, jc priobčilo včerajšnje »Jutro« pod rubriko »Gospodarstvo« — to pa zato. da bi dopis vsaj izgledal strokovno — člančič zgorajšnjega naslova. Kakor so se dosedanji pamfleti »Jutra« odlikovali po brezmejni podlosti pisave, se odlikuje ta člančič po neverjetno šezuitsko-farizejskem zavijanju In naravnost lažnjivem poročanju gotovih dejstev.
Opctovano smo že konstatirali, da slone vsi »Jutrovi« napadi na Reicherjcvem revizijskem poročilu. Ravnotako smo že ponovno povda-Uli. da je to poročilo tendencijozno •n neresnično, kar se bo dokazalo ■Dri sodniji. Cisto navadna laž je, ko Piše »Jutro«, 'da jc »skoraj ves kapital izposojen ' skupini načelstva v njegove ^trgovske in podjetniške Privatne posle.« Zavod ima kot zadruga po pravilih namen, podpirati vse zadružnike ter je to svojo nalo-sto v polni meri tudi vršil. Brezvest-
ni pisec nai se raje preje informira, predno vedoina in hote poroča tako neresnico v svet. Ne samo v Sloveniji, še prav posebno v Prekmurju je bil »Jug. kred. zavod« prvi in edini. ki je podpiral slovenski živelj, slovenskega obrtnika, trgovca, uradnika, kmeta ter mu omogočil tam nastanitev in delovanje ter tako krepil narodno zavest nezavednega Prekmurja. Tudi »Jadranska banka« se je svoječasno »interesirala« za Prekmurje. A spoznala je takoj, da sc tam ne bo dalo delati milijonskih dobičkov, zato se v Prekmurje sploh ni spuščala. Od civilnih in državnih oblasti priznano dejstvo je. da je baš »Jug. kred. zavod« tisti, ki je največ pripomogel s svojim nesebičnim in skrajno kulantnim postopanjem do narodno-gospodarske po-vzdige Prekmurja.
Neverjetna predrznost je, da sl ljudje, ki so absolutno odvisni od milosti banke, kateri se mora dajati milijone pod zaporo, sploh upajo govoriti o »strokovni kritiki in izražati najstrožjo sodbo nad »takim« poslovanjem.« Ta gospoda, ki ima toliko masla na glavi, da se že sedaj skuša poravnati glede tožbe z g. Peskom bo prav kmalu občutila na lastni koži malo bolj strokovno kritiko in res najstrožjo sodibo in ob-
sodbo njihovega poslovanja.
»Zaupanje v naše zadružništvo je že itak omajano« pravi člankar. A kdo ga omajuje? In iz katerih vzrokov? Skrb za male vlagatelje seveda! Dokazano pa je, da je bilo to »omajanje« skrbno pripravljeno baš v volilne svrhe. Gospoda od »Jutra« in JDS — v nedeljo popoldne ste imeli spisano vlogo na deželno sodnijo in v pondeljek ste imeli v »Jug. kred. zavodu« celo dopoldne nastavljenega vohuna, ki naj Vam bi takoj sporočil, kdaj zavod ne bo moge! več izplačevati vlog, da takoj nesete vlogo na sodnijo, ki naj zavod zapečati in g. Peska pa vtakne v preiskovalni zapor?!! Danes že lahko trdimo, da boste to tajili — čc molčite priznavate! —■ pa so ljudje v Ljubljani, ki so to vlogo videli in čitali!
V	denarnih zadevah zaupanja omajati ni težko. Kadarkoli lahko prinese kak list kratkomalo vest. da sc je prišlo pri recimo »Jadranski banki« na sled miljonskim poneverbam ali špekulacijam in da so vsled tega hranilne vloge v nevarnosti. Pač smo radovedni, kako bi dotična banka izglodala v dveh dneh!
O imobilnosti hranilnih vlog v »Jug. kred. zavodu« ve tudi mnogo povedati »strokovnjaški« Jutro v ni-
I	V (istih Sasih pred izbruiiom svetovne vojne se ie /.godilo v Ljubljani naslednic: Ljubljanski župan Ivan Hribar se je zameril centralni vladi, zato ni hotela potrditi njegove zopetne izvolitve. Tedanji ob-činskj svet se ic ob soglasnem pritrjevanju javnosti postavil na edino pravilno stališče, da jc ta akt centralne vlade grobo kršenje občinske avtonomije, in protizakonito nasilje vladajočih mogotcev, zato se jc uprl In možato demonstriral proti temu nasilju s tem, da je Ivana Hribarja ponovno izvolil ljubljanskim županom. Avstrijska vlada le pa naredila kratek proces, razpustila Je občinski svet in poslala na ljubljanski magistrat — komisarja. To je bilo v onih žalostnih časih iiajlmlšlh persekucij nemškega avstrijskega centralizma, ki nas je brezobzirno daVII in pritiskal k tlom. Vsi &mo leda} stikali pesti In komaj čakali na dan maščevanja, ki smo ga hvala Bogu doživeli leta 1918.
A zgodovina se ponavlja. Kakor nas je tedaj davila in pritiskala k tlom vladajoča klika na Dunaju in ljubljanski deželni vladi, tako nas hoče tudi sedaj terorizirati ona klika, ki jo jc naš narod pri obeh zadnjih volitvah fustlflciral, a ki se je trenutno dokopala s tem, da Je pogazila ln zatajila v svojem neomejenem vladohlcpju ves svoj program, do absolutne moči v naši nesrečni deželi.	\
Kaj se je zgodilo?
Ljudstvo je pri zadnjih občinskih volitvah šlo enodušno v boj proti vladajočemu, koruptnemu, bankokratskemu centralističnemu režimu ter pomedlo z nosltelll tega režima, to jc z JDS. Danes le ni stranke, ki bi se upala koalirat! s to justiflcirano kliko, zato Je gotovo, da bo JDS vržena v svojih osrčjih s prestola In pahnjena tja, ka-'snnBMraBnHnMEai
mor spada, to Je na zatožno klop. Ti ljudje so pa tako brezobzirni, da nočejo vzeti na znanje te volje ljudstva in te svole obsodbe, ampak se hočejo kot zvesti učenci ln hlapci nekdanje Avstrije poslužiti tudi avstrijskih metod ter se vzdržati na krmilu s silo. Urbi ct orbi razglašajo že danes pol!« tičnim strankam:	Zahtevamo	župan
ne povsod, vkljub temu, da smo povsod v manjšini. Če se ne ukonlto, p o g a z i m o ljudstvo voljo, razpustimo od ljudstva Iz* voljene občinske svete In Po« stavimo povsod — komisarje.
Poučeni ljudje govorijo tudi že o kiju« člh, po katerih naj bi bili ■ sestavljen] sosveti.
Tako torej! S komisarji nsm seuai grozi ta klika, ki je bila vržena povsoa s prestola, ki jo je ljudstvo obsodilo, kakor še redko pr] nas kako drugo stranko. Mata; neznatna peščica teroristov, ki jih je komaj toliko, da bi napolnili ravnateljsko sobo »Jadranske banke« se hoče poslužiti sedaj najskrajnejšega sredstva ter razgnati, morda celo po TiszinI metodi z žamlarjl, svobodno Izvoljene občinske svete ter v polja ti diktaturo najnižje sorte.
Pravi Če hočete, lahko storite to, imrs-te v rokah moč, imate žandarje In celo kanone, čc bi bajoneti ne zadostovali. Mirnega srca pričakujemo ml to, kajti vemo dobro, da bo vaše plačilo tem grozneiše. NI krvavel in se boril naš narod stoletja zg to, da bi prišel Iz Habsburških krempljev:
v	roke Jadranski bankj ln perverzne klike* ki se zbira okrog »Jutra«. Kar poizkusite, kar na dan s komisarjem, a prisegamo vam svečano, da bo to zadnji akt vašega režima, kajti za JuDaSovo niso umirati najbolj-: ši sinovi našega naroda.
REGENTOV OBISK V KARLOVCIH.
Beograd, 29. apr. (Izv.) Prestolonaslednik se je danes odpeljal v Karlovce, odkoder sc vrne prvi dan po Veliki noči.
RUDARSKA STAVKA NA ANGLEŠKEM.
London, 29. aprila. Zastopniki rudarjev so odklonili vladne predloge, ker po njih izjavi ne morejo odstopit] od zahteve po nacionalnem mezdnem in nacionalnem »poolu« za dobičke,zakar se rudarji že dolgo bore.
UREDITEV FINANC AVSTRIJE.
Dunaj, 29. apr. (Izv.) Državni kancler dr. Ma.ver je pozval danes dopoldan k sebi voditelje delavskih organizacij ter jih obvestil o odhodu delegatov finančnega odbora zveze narodov ter o predlogih, ki jih bo odbor imenom Avstrije stavil vrhovnemu svetu v zadevi ureditve finančnega položaja Nemške Avstrije. Vla-
da je tozadevno izdelala finančni na.« črt. ki ga pa z ozirom na važne splošne in zasebne gospodarske In< terese drži strogo tajno.
BORZNA IN TRŽNAToROCii-A',
29.	aprila.
Valute in devize.
Dunaj:	Valute:	Dolarji	659—660,
marke 1013—1019, funti 2630—2650, franki 5035—5075, lire 3180—3205, dinarji 1829—. 1849, poljske inarke 7750—7975, švic. irattt ki 11.600—11650, češkoslovaške krone 89$ 75—901.75.
Praga: Valute. Nemške marke 112. 77, Italijanske tire 28950, irancosk] Irank] 533, angleški lunti 299.50, dolarji 73.62, dh narjl 196, avstrijske krone 10.67 in poi.
C u r 1 h : Berlin 8.9S in pol, NewyorH 575, London 2266, Pariz 43.65, Milan 27.65t Praga 7.75,. Budimpešta 2.20, Zagreb 4, Var« šava 0.70, Dunaj 1.50, Kristijanija 0.94.
Beograd:	Vsled praznikov borza,
danes ni poslovala.
sec. Pribijemo le dejstvo, da si pusti »Jadranska banka« odpovedati zneske po 5000.— K in da so bili časi, ko se je dalo od ravno tiste banke izsesati 30.000 K komaj v šestih obrokih po 5000 K. Take »imobil-nosti« »Jug. kred. zavod« res ne pozna'
Edina »krivda« g. Peska in »Jug. kred. zavoda« je, da je zavod posodil g. Pesku en miljon dvestotisoč kron za nakup rotacije in dveh stavnih strojev v Nemčiji. Ta kredit mu je prvotno dovolil »Kreditni zavod za trgovino in obrt« ki mu ga je pa sredi januarja nenadno odpovedal. »Jug. kred. zavod« je imel dovolj denarja in je načelstvo in nadzorstvo zavoda v skupni seji v odsotnosti g. Peska ugodilo prošnji gosp. Peska za ta kredit, ki je bil absolutno zadostno varen. In ta dolg je tudi faktično že popolnoma poravnan. Prav izrecno dvomimo, da bi bil ta korak načelstva zavoda tako strašno usodepoln za vlagatelje zavoda, kakor to skuša prikazati »Jutro«.
I11 v enaki obliki so tudi vsa ostala »Jutrova« poročila škodoželjno zavita in naravnost falzificirana. Javnost je nad temi »razkritji« že pričela izrekati »najstrožjo sodbo«. Kakor čujemo se dvigi pri »Jadranski banki« na podlagi izida občinskih
volitev množe. a dvigi pri -»Jug, kred. zavodu« so tako prenehali, da je poslovanje zavoda v istem nori inalnem, rednem in solidnem tiru, kot je bilo pred tem brezvestnim hujskanjem političnih špekulantom okoli »Jutra« in JDS.
Zaključujemo z »Jutrovim« član«, karjem: »V bodoče pa bo treba si pravočasno in strožjo revizijo p<>« vsodl skrbeti zato, da ne bo privatnaf ali politična špekulacija na podoben način spravljala našega zadružni« štva (mi še pristavljamo: denarstva. sploh) v nevarnost.«
Mi podčrtavamo besedico »po* vsodi« ki jo »Jutro« postavlja tja! kar bolj pro forma; in če se ne mo« tirno se nam obeta prav stroga re< vizija prav kmalu 111 to tam. kjer le. res najbolj potrebna: proti JDS. Stranke so pred volitvami obljubo« vale volilcem. da bodo v prvi vrsti prav temeljito revidirale ljubljanska magislratno gospodarstvo in vse* kar je z njim v zvezi, pa naj si bo »Jadranska« ali »Ljubljanska« ali »Mestna«. Ali bo rcvjgja še pravo« časna, je vprašanje, aa pa je abso« lutno potrebna in da se bo morala izvršiti — pa makar tudi pod kotni« sarjem — zahteva v Ljubljani osemtispč yolilcev! r
1—
*
Trnjeva krona . . .
Praga, 26. aprila 1921.
Živimo pod utisom trnjeve krone, ki so jo v nedeljo popoldne nesli le-gijonarji pred mučeniki-legijonarji. ki jih je do smrti utrpinčil poslednji Habsburg Karel... Karel Habsburški da ni nikomur ničesar žalega storil? Trnjeva krona, dar prezidenta Masaryka mučenikom - legijonarjem ki jih je dal Habsburžan leta 1918. na Italijanskem bojišču na sramotno smrt obsoditi, dasiravno so bili enakopravni borci, borci mednarodno priznane armade češkoslovaške, trnjeva krona priča, kaj je bil Habsburg Karel.
★
42 rakev pod lavorjevirnl venci se pelje od historičnega kraja, od Staromestne radnice. po starih in novih praških ulicah tja >jori na tiho Olšansko planoto, kjer je določeno mesto za poslednji počitek mučenikom. 42 rakev na lafetah in topovih ... preprosto, toda svečano, pred njimi trnjeva krona na lavorjevem podstavku ... Stotisočglava množica spremlja borce-mučenike. stotisoč-gi(ava. in vendar tiho. grobno tiho... samo plač prerušuje grobno tišino. Duhovi mrtvih herojev so se vrnili nad Staromestno radnico plovejo z duhovi 27 čeških plemičev, umorjenih od Habsburžana pred 300 leti na tem kraju, šepetajoč o zgodovini ma-Sčevalki...
Z moritvami se je uvedel Habsburžan. z moritvami je odšel...
42 herojev izmed onih. ki so umrli na vešalih. in kojih grobovi so Se našli. Tein 42 poslednja čast za vse druge, kojih kosti so morebiti razmetane. Kje je junak Havlena. novodobni Janošik? Janošik slovaški borec za kmetsko svobodo, je zaplesal pod vešall, Havlena na smrt ob--sojen, pripeljan pod vešala, je kot Sokol skočil na vešala in sl je z lastno roko dal zanjko okoli vratu, ker se je prvič izmuznila. In se Spustil doli... s prezirljivostjo nad krvniki Je izdihnil junaški, mučeniški Havlena, kojega grob je neznan... iToda tudi njegov duh plava nad množicami, ki se pomikajo na Olšansko planoto. Sprevod za trnjevo krono, poslednji dar vojskovodje svojim zvestim, katerim prisega z narodom vred. da bo branil republiko in demokracijo z imovino In življenjem.
Na Olšanali... salve, za njimi 42 topovskih strelov v poslednji pozdrav... Narod se razhaja s prisego. ki je nikdar ne prelomi: hoče biti odločen, kakor so bili odločni mučeniki-legijonarji. počivajoči sedaj na Olšanski planoti...	Č—
—★-------
Pomočniki komisarjev na prekmurskih veleposestvih.
Murska Sobota. 25. aprila.
Pred kratkim je bil objavljen v »Napreju« članek o državnih komisarjih In njih pomočnikih, nastavljenih na veleposestvih neprijateljskih podanikov v Sloveniji. Kratko se je omenilo tudi Prekmurje. A razmere se razvijajo vedno bolj čudno.
Ministrstvo pravde je poslalo na nekatera tukajšnja veleposestva ruske generale, kneze in atamane (!) kot pomočnike državnim komisarjem ter jim nakazalo dnevnice po 40 dinarjev.
Ta veleposestva so tako mala. da Se sam komisar ne bo imel dovolj posla. Kaj bodo neki delali pomočniki? Nadalje so popolnoma nepoučeni o tukajšnjih razmerah, s prebivalstvom popolnoma nepoznani, ne razumejo drugega kot ruski jezik, nimajo niti pojma o potrebah prebivalstva.
Ta veleposestva, od katerih se je oddal potom agrarne reforme večji del v zakup, so tako mala. da komaj pokrivajo svoje tekoče stroške. Ako računamo, da bo komisar plačan z najmanj 40.000 K na leto. a pomočnik z dnevnico 160 kron, t. j. letno okroglo 60.000 K. pridemo do ogromne vsote 100.000 K pri enem veleposestvu na leto. Tak luksus bi si moglo dovoliti le par veleposestev v Prekmurju.
To pomeni na brezobrazen način krasti državno dobro.
Vprašanje je Še: Koliko takih za kak pravi posel sploh neporabnih trotov naše in bivše ruske države nam bo še blagovolilo poslati ministrstvo pravde? Ali ne bi bilo bolje, da bi se jim dala »zaslužena« penzija direktno iz državne blagajne? Bi saj ne Sirili okoli sebe nezadovoljstva in
v našem ljudstvu čudnih pojmov.
Toliko v razmišljanje ministru pravde gospodu Djuričiču.
 ★-------
Govor posl. Deržiča.
(Dalje.)
Ustavni načrt se je sprejel kompromisnim potom, in sicer je bil že takoj prvi člen posledica kompromisa med obema meščanskima buržoaznima strankama:	radikalci in demo-
krati. kakor smo videli, ko smo govorili o imenu države. Ko ste se tl dve stranki sporazumeli glede imena, so prišla na vrsto druga vprašanja. Oospodje. opozarjam vas samo na grozovito kampanjo deomkrat-skega časopisja zlasti v Zagrebu in Ljubljani, kjer so naši takozvani slovensko državotvorni elementi pobijali z vso vehemenco sploh vsako insinuacijo, da bi mogle priti v ustavo tudi socijalno-ekonomske odredbe. To je trpelo mesece in mesece; toda preko noči se je izvršil preokret in mi smo takoj vedeli, zakaj to. Večine ni bilo! Vršili so se pregovori z muslimanskim klubom in z zemljo-radniki, in tako je prišel oddelek III. v ustavo. Vlada ga je sprejela po sami izjavi gospoda ministra za kon-stituanto kot sprejemljivega in dobili smo socijalno-ekonomske odredbe, ki govorijo v pretežni meri o naših šumah. Agrarna reforma je kolikor toliko potisnjena v stran, ker je muslimanski klub v tem oziru stavil gotove zahteve in se je tukaj kar že prejudiciralo. Torej se teh zahtev ne sme potom ustave onemogočiti.
Gospodje, in kaj je posledica tega? Posledica tega je. da vzlic temu, da je spoštovani gospod Sahib Kor-kut rekel, da oni niso trgovci, med jugoslovanskim ljudstvom vlada ta zavest, da se ta naša ustava ne sprejme načelno na podlagi, kaj je za naš jugoslovanski narod res dobro in kaj ni. ampak da se sprejme na podlagi ad hoc kompromisov, da gotove stranke obdrže oblast v rokah.
Dokaz temu je cel oddelek III., ki govori samo o zemlji in šumah, pusti Da ono bogastvo, ki je še neizčrpano, to je ono, ki je pri nas prepuščeno popolnoma gospodu finančnemu ministru. in sicer v § 117. Tam smo ml prevzeli, kakor hočete, od Avstrije ali od Madžarske krasen načrt. Tu se namreč pravi: »rude, lekovite vode J vrela i prirodne snage svojine su državne«.
To je jako lepo, to je deklaracija, ki nikogar ne veže. ampak obstoječim strankam daje priliko, da potom finančnega ministra omogočuje raznim konsorcijem. da izrabljajo ono naše bogastvo, ki je na naši jugoslovanski zemlji. To se da narediti in vladne večine se dajo dobiti! K večjemu da pride do takozvane nacionalizacije, ki se je pri nas v Sloveniji pri Trboveljski premogokopni družbi pokazala v tem, da je tako centralna kakor tudi deželna vlada pristala na novo emisijo delnic, drugače nima pri tem prav nobenih pravic!
Mi narodni socijalisti tega ne moremo priznati. Če ste že rekli, da so šume. da so veleposestva po tem ustavil skupna last. da ima do te skupne lasti predvsem pravico jugoslovansko delavsko ljudstvo, potem je bila Vaša dolžnost, da še bolj zaga-rantirate pravice jugoslovanskega ljudstva na ona neizčrpna bogastva, ki leže pod jugoslovansko zemljo.
Tega pa Vi niste storili. Prepričan sem. da bi Vi to storili, če bi Vam manjkalo še 10 glasov do večine in če bi moji prijatelji s skrajne levice vstopili v Vašo vlado. To je dejstvo, s katerim moramo računati zastopniki jugoslovanskega proletariata. Mi vemo, da je delavski po-kret v prejšnji Srbiji rodil boje. osredotočenje vseh narodnih moči v eni edini organizaciji, da se - ljudstvo osvobodi. Delavstvo Kraljevine Srbije je bilo glede tega enega mišljenja, namr§č mišljenja, da mora vse ljudstvo skupno nastopiti. Mi tudi vemo. da prečani nismo mogli voditi takega pokreta, ker smo bili pod pritiskom madžarske in nemške oligarhije. ki takega narodnega pokreta med delavstvom kratkomalo ne bi bila dopustila, in ker so na drugi strani prihajale iz Dunaja in Budimpešte razne ustanove, ki so ustanavljale takozvano Internacijonalo, ki je našega jugoslovanskega delavca odtujevala njegovemu lastnemu narodu. Umevno je, da to delavsko ljudstvo po prevratu ni moglo takoj priti do enotne navdušene narodne stanovske organizacije, da bi tukaj zahtevalo in branilo pravice jugoslovanskega delavskega ljudstva. Mi pa smo tudi nreoričani in doibro vemo.
da to jugoslovansko delavsko ljudstvo nikdar ne bo pripustilo, da bi se po oddelku III. reševala vprašanja glede veleposestev in pa glede šum, da bi se pa ona bogastva, ki bodo pravzaprav postavila našo državo na oni temelj, ki si ga želimo, da bi se ta bogastva, ki leže v naši zemlji, potom obstoječih vladnih naredb in ministrskih svetov, dajala kratkomalo v. eksploatiranje tujim konsorcijem. To v ustavi ni zagarantirano, proti temu moramo mi narodni socijalisti protestirati in povzdigniti svoj glas. Zahtevali bomo tako dolgo, dokler ne bomo dosegli, da se nacljon-Ilzirajfo vsa naša veleJndustrijska pod-fetla, da preidejo predvsem vsi pre-mogokopi v državno last jugoslovanskega ljudstva.
Vladni načrt predvideva enotno edinstveno državo na popolnoma policijskih odredbah.
O tem se je že veliko govorilo meritorno, stvarno in znanstveno, da to ne bo v korist zdravemu razvoju našega jugoslovanskega ljudstva. Opozicijonalne stranke so oddale svoja odvojena mišljenja, in jaz se bom pečal samo z odvojnim mišljenjem Jugoslovanskega kluba, ker se je to odvojeno mišljenje, vsaj kolikor sem jaz mogel razbrati s tega elaborata. naredilo radi tega, da se s tem Dovdarja neko principijelno slovensko stališče.
Priznavam, da je do gotove meje to stališče pravilno, kajti mi moramo zavrniti zahtevo, da bi se sedaj v naši novi državi Slovenija zopet razdelila po starih narodnih mejah med Štajerce. Kranjce in nazadnje še med Korošce. Mi to kratkomalo odklanjamo. Odklanjamo razdelitev Slovenije v dve mali pokrajini s približno 400.000 prebivalci, da bi se tam zopet pričel štajerski, kranjski in koroški separatizem. Tega. gospodje, tudi ni potreba in bi tudi nikdar do tega ne bilo prišlo, če bf se bila v ustavnem odboru, oziroma v vladi gospoda Pašiča ustava sestavila na podlagi dejanskih potreb. ne pa na podlagi potreb posameznih političnih strank! S tem nočen reči, da sem plemenski separatist. da zahtevam nedeljeno Slovenijo. S tem nočem reči, da podpiram separatizem Radiča, ki zahteva neko neodvisno republiko v kraljevini S.
H.	S. Povdarjati pa moram eno, da je Slovenija sedaj res ena enota, ki se danes ne sme še huje razkosati. Oospodje. Vi veste, da smo ml Slovenci Izgubili naše najlepše delo. Mi narodni socijalisti imamo točko v svojem programu, kjer se izrečno pravi, da jugoslovanski narodni pro-ietarijat tako dolgo ne bo miroval, dokler ne bo zadnja slovenska, zadnja srbska in zadnja hrvaška vas udružena v enotni jugoslovanski državi. Ampak, gospodje, danes, kakor dejansko stojimo, ko smo izgubili svoje najboljše dele. bi bil jaz proti razdelitvi Slovenije v dve mali pokrajini. ki bi napravila samo še večji separatizem med Slovenci. Ce bi imeli danes Gorico. Trst. Istro potem bi se jaz prav nič ne protivil, če bi se razdelila Slovenija v dve pokrajin!. Ena s centrumom v Trstu, a druga s centrumom v Ljubljani ali Mariboru. Dokler pa mi nimamo Trsta. Gorice in Istre, tako dolgo je po mojem mnenju razdelitev Slovenije v dve mali okrožji škodljiva interesom ljudstva kakor tudi interesom države. Ne morem pa tudi pristati na stališče Jugoslovanskega kluba, ki je zahteval neko avtonomijo z gotovimi političnimi sinekurami. ki bi bile še v veliko večjo škodo našemu narodu. Ne morem najti za dobro, da je potrebno ravno 12 poverjeništev v Sloveniji, da se ta pokrajina razvija po svojih enotnih naravnih kulturnih in gospodarskih razmerah. Imamo skušnje, da so ta poverjeništva. ki danes pri nas obstoje, kriva. Ja je naša konstituanta taka kakršna je. in da so ta poverjeništva s svojimi strankarskimi zastopniki zagrešila ono, o čemer se Vi danes bojite govoriti, namreč to. da revoltira delavsko ljudstvo proti vladnemu načrtu In da želi, da kakor hitro mogoče strankarski poverjeniki zginejo s svojih mest.
Rekel sem, da ne morem priznavati take avtonomije za Slovenijo; ravno tako ne morem priznavati stališča. ki ga zastopajo gospodje iz Narodnega kluba, ki zahtevajo Hrvaško. Slavonijo in Dalmacijo kot nekako historično in ne vem kako edinico še. Gospodje, tudi tu se meni zdi. da tukaj strankarstvo igra prav veliko vlogo. Bodimo odkritosrčni In priznajmo, da je nedopustno zahtevati, da bi n. pr. Zemun ali Indjija še vedno spadala pod Zagreb. Mislim. če bi bili tu drugi motivi, potem
to vprašanje sploh ne bi prišlo na dnevni red, ker je nemogoče, da bi mi pristali, odnosno mogli pristati, Če smo pošteni Jugoslovani, na prej-žne historične meje, ki so Hh diktirali z Dunaja in Budimpešte. Mi na to ne moremo pristati, moramo pa zah-
IstrL
Delo konstltuante. Samo na treh sejah se bo še nadaljevala splošna debata v kon-stituanti, ker ima govoriti še okoli 20 poslancev, večinoma iz vrst opozicije, potem bo govoril član vlade, nakar se prične podrobna debata. Za podrobno debato vflada veliko zanimanje. Posebno mnogo se bo govorilo pri členih glede imena države, glede tiska in vere.
NARODNO PREMOŽENJE GLAVNIH DRŽAV.
»The Savings Banks Associa-lion« (Udruženje hranilnic) države New York podaje sledeče številke o narodnem premoženju raznih držav:
Narodno premoženje Zedinjenih držav se je pomnožilo od začetka vojne sem od 250 na 300 milijard dolarjev (42.000 milijard kron). Anglije od 130 na 230 milijard dolarjev, Francije od 65 na 100 milijard dolarjev, Italije in Belgije se je povišalo za tretjino, a Japonske za polovico. Narodno premoženje Nemčije se je pa baje skrčilo od 85 na 20 milijard dolarjev.
Omenjena amerikanska statistika navaja kot vzrok nazadovanja nemškega narodnega premoženja zgube državnega ozemlja, zgube vsled odstopa večjega dela trgovinske mornarice in glavnic naloženih v inozemstvu in oškodovanje zunanje trgovine ter narodno gospodarske moči.
Nam se zdi, da je nemško narodno premoženje mnogo prenizko cenjeno. Ako bi bila ta cenitev pravilna. bi narodno premoženje Nemčije (20 milijard dolarjev t. j. okroglo 100 milijard zlatih frankov) ne doseglo niti polovice vojne odškodnine naložene Nemčiji (212 milijard zlatiti frankov). Ni izključeno, da je cenitev omenjenega amerikanskega združenja hranilnic tendencijozno v smislu nemških zahtev po znižanju vojne odškodnine ter da tiče za to statistiko nemški .finančni in politični režiserji.
*
+ Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo ia Italijo se bodo v kratkem začela nadaljevati, ker bo Italija te dni evakuirala tudi severne kraje Dalmacije. Začetkom maja prideta v Beograd k podajanjem g?. LuciolU in Ouartiert.
+ Naša udeležba na pečušklh premogovnikih. Iz Beograda poročajo, da Je re-paracijska komisija v Pariza odredila, da dobi naša država dve leti po ratifikaciji mirovne pogodbe 52, pozneje pa 72% premogovne produkcije v Pečuhu.
+ Naknadno žigosanje obveznic vojnih in predvoinih posolil. Finančni minister je odredil z odlokom od 26 aprila t. 1.: 1. Ha se prošnje za naknadno žigosanje obveznic vojnih in pred: jjnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije morejo obravnavati, ako so bile do vštetega 31. maja 1.1. vložene pri kakem državnem uradu. Kasntde vložene prošnje se ne bodo upoštevale, ker se rok ne bo več podaljšal. 2. Prošnjam je treba priložiti tudi obveznice, za katere sc zahteva naknadno žigosanje.. 3. Prošnje Je treba vložiti pri delegacijah ministrstva za finance v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu !n Splitu, oblastni finančni direkciji v Novem Sadu, v Srbiji in Črni gori pa pri generalni direkciji državnih davkov.
+ Sadjarsko društvo za Slovenilo, ki se je nedavno ustanovilo v Ljubljani, :e pričelo izdajati lastno glasilo »Slovenski sadjar«. List urejuje g. M. Humek, vftii sadjarski nadzornik.
+ Tvornlca za eter v Zagrebu. V Arkovi tvorni oi v Zagrebu je zgrajen poseben oddelek kjer se bo proizvajali eter.
+ Pridelovanje vina v naš) državi. V Jugoslaviji pridelamo letno 5—6 milijonov hektolitrov vina. Sami ga konzumiramo do tri milijone, tako da ostane za izvoz 2—3 milijone hektolitrov.
■Ar
+ Izmenjava bankovcev v Madžarski. Pri konferenci stranke poljedelcev Je izvajal finančni minister Hegedils tekom debate o zakonskem načrtu provizorične ureditve denarnega prometa nastopno: Bankovci se izmenjajo brez odbitka v dveh tednih. Nadaljnja dva tedna bodo vSi davčni uradi brez odbitka. Ko potečejo ti štiri tedni, bo znašal odtegljaj 4 odstotke, ki se
tevati eno, da se spoštujejo ekonomske in narodnostne razmere pokrajin, na katerih dolični deli našega naroda žive, da se s tem izognemo še hujšim domačim bojem in prepirom. nego so se vršili zadnja leta.
(Konec prih.)
Zedinjenim državam ne ugajajo nemški predlo;A Washingtonski dopisnik lista »Times« javlja, da je že popolnoma gotovo, da bodo Zedinjene države obvestile nemško vlado, da njeni predlogi niso take narave, da bi opravičevali njihovo predložitev zaveznikom potom Zedinjenih držav. Dopisnik dostavlja, da prevladuje v odločilnih krogih v Washingtonu prepričanje, da se nameravane vojne odredbe zaveznikov ne morejo ustaviti in da se z daljnjitn odlašanjem izvedbe teh vojnih odredb dano Nemčiji samo možnost za nove poizkuse zavlačevanja.
bo do konca leta stopnjevaje zvišal na 35 odstotkov. Madžarske banke bodo imele zadostno zalogo novih madžarskih novča-nic, da se bo zamenjavanje gladko izvršilo. Z zamenjavo bankovcev se Madžarska popolnoma odcepi od bivše Avstro-ogrske banke in približa svojo valuto franku.
-f Padanje cen na Madžarskem. Z zboljšanjem madžarske valute so tudi cene živilom močno padle. Nedavno je še velja-
lo	goveje meso 140 K za kg, danes le 20 kron. Cene vinu so padle od 40—50 K na 16—18 K. Moka velja danes le 10—11 K za kilogram.
+ Stanje papirnatega denarja v Madžarski In Avstriji. V Madžarski je v prometu okrog 16 milijard kron. v Avstriji pa preko 39 milijard. V Madžarski pride na osebo 1600 papirnatih kron, a v Avstriji 7000. To razmerje tudi opravičuje, da s« je madžarska krona dvignila, dočim avstrijska ne more nikamor.
+ Padanje cen tekstilnemu blagu v Avstriji. Z Dunaja poročajo, da je že dalje časa opajati stagnacijo v trgovini s tka-nioskim blagom. To je povzročilo, da so začele cene v trgovini na debelo padati.
+ Kompenzacijska trgovska pogodba med Avstrijo in Poljsko. Med Avstrijo In Poljsko se je sklenila trgovska kompenzacijska posodba, ki velja do 31. marca 1922. Poljska se zavezuje uvoziti v Avstrijo 81 tisoč ton premoga in sicer v mesečnih obrokih po 13 tisoč ton, dalje 10 tisoč ton su-rovega mineralnega olja in naftinih produktov, 150 vagonov jajc od 1. aprUa 1921 do
30.	julija 1921 ter 8000 kubičnih metrov lesa. Avstrija pa se obvezuje uvoziti na Poljsko večjo množino eksplozivnih snovi, strojev, različnih tehničnih priprav, lokomobfl in drugo. Dalje 35 novih lokomotiv, ravno-tako 350 novih železniških vagonov.
+ Povišanje uvoznih carin v AvstrtfL Od 15. aprila se plačujejo v Avstriji uvozne carine z 80 kratnim zneskom nominalnih carlnskfh postavk, dočim so se sedaj plačevale z 60 k ra trii m nominalnim zneskom.
+ I. splošni vrtnarski velesejem in razstava v Brnu. Pod pokroviteljstvum moravskega deželnega odbora ln mesta Bena priredi Moravsko deželno društvo vrtnarjev od 14. do 21. avgusta 1912 vrtnarsko razstavo. Opozarjamo interesente na to razstavo, ki bo nudila vsem strokovnjakom pregled današnjega razcvifca vrtnarske stroke in vseh v njen delokrog spadajočih produktov.
+ Produkcija sladkorja na Poljskem. Produkcijo sladkorja cenijo letos na Poljskem na 210.000 ton. Za domačo uporabo 140.000 ton sladkorja, drugo se bo izvozilo.
+ Angleška zunanja trgovina. V marcu t. 1. se je uvozilo v Anglijo za 93,741.654 funtov sterlingov, iz Anglije pa se je izvozilo za 66,808.961 funtov sterlinsov.
+ Dobava lokomotiv za Rusijo. Ruski ljudski komisar za promet je bH te dni V. Pragi. Poroča se, da morajo Skoda tvorni* ce izdelati In pripraviti za izvoz 100 lokomotiv za Rusijo.
+ K Industrijski krl/,1 v Italiji. Kakor poročajo Iz Milana, je taurošnja veletvrdka Abollini & Comp bila proglašena za banke« rotno. Pasiva znašajo 7 in pod milijona lir, proti katerim stojijo aktiva 4 mlljona Ur.
IVO! M!
100 GRUDEN
ZVEZNA lili
UIUIH, BSUiil 116 8.
Razna poročila.
Na prvi prihodnji seji konstituante dne
9. maja bo vlada odgovorila na vprašanja mnogih poslancev o terorju na Beki in v
★
Gospodarstvo.
Dnevne vesti.
—f General Branko Jovanovič.
[Včeraj dopoldne je umrl nalge smrti minister vojne in mornarice general Barako Jovanovič, častni adjutant Nj. Vel. kralja. Rojen je bil leta 1868. v Beogradu, gimnazije je končal leta
1885.. nižjo vojno akademijo 1. 1888., višjo vojno akademijo v Beogradu
1.1893.. generalsko akademijo v Petrogradu pa 1. 1897. Za generala je bil imenovan 1. 1916. Za vojne z osrednjimi silami je z velikim uspehom poveljeval konjeniški diviziji do Prihoda na Krf, kjer je moral radi boleznj odstopiti s tega mesta, nakar je odšel na zdravljenje v Pariz. Za svoje zasluge je bil odlikovan z najvišjimi vojaškimi odlikovanji in najvišjimi priznanji, tako našimi kakor zavezniškimi. Ko si ie okrepčal zdravje, je bil radi velike sposobnosti pozvan na kočljivo mesto vojne in mornarice 19. februarja 1. 1920. Ker je vodil najuspešneje ta resort, ie kot primerna oseba prevzel isto mesto drugič 17. maaj 1920. in tretjič 1. januarja 1921.
— Novi poverjeniki deželne vlade. Iz Samostojne kmetijske stranke so imenovani sledeči poverjeniki: posestnik in mlinar (bivši sodnik) Stefan Dobnik iz Zlatoličja pri Ptuju kot predsdenik; dipl. agronom Al. Jamnik kot poverjenik za javna dela In bivši državni poslanec in posestnik iz Češnjice pri Železnikih Fran Demšar kot poverjenik za kmetijstvo.
— Pozdravna brzojavka pravoslavnih Čehov Pašiču. Pravoslavni Čehi so s svojega zborovanja dne 25. t. m. v Litovli na Moravskem poslali ministrskemu predsedniku Pašiču <o-le brzojavko: Množica iz Moravske, zbrana v vasi Hudobin pri Litovli. prosi s škofom Dosite-jem vreti Boga za to. da bi Vi dolgo in srečno živeli in da bi bil srečen tudi srbski narod. Pošiljamo Vam iskrene pozdrave. V imenu ljudstva Josip Videk. duhovnik.
— Likvidacija ministrstva za prebrano in obnovo zemlje. Ministrski svet je sklenil, naj ministrstvo za so-cijalno politiko končno likvidira skladišča bivšega ministrstva za prehrano in obnovo zemlje. V teh skladiščih se nahaja blaga v vrednosti nad 50 milijonov dinarjev.
— Poljedelski minister v Ljubljani. Predvčerajšnjem popoldne je dospel v Ljubljano poljedelski minister Pucelj. Na kolodvoru ga je sprejel predsednik deželne vlade dr. Baltič.
— Naš poslanik v Pragi g. Ivan
Hribar je nastopil večtedenski dopust V njegovi odsotnosti ga bo na-domestoval g. Lukovič.
— Prepovedani časopisi Po odloku ministra za notranje zadeve so v naši državi prepovedani sledeči listi: »VViener Stimmen«, ki izhajajo na Dunaju. »Magyar Orszag«, ki izhaja v Budimpešti, »Edinost«, ki izhaja Chicagu, »Volksheimat« in »Deutsche Treu«, ki izhajata v Avstriji. — Vsi ti listi pišejo tendencijozno in lažnjivo o razmerah v naši kraljevini.
— Novi predsednik Jugoslovanske akademije. Vsled odstopa predsednika Jugoslovanske akademije v Zagrebu dr. Vladimirja Mažuraniča, je bil izvoljen na njegovo mesto redni profesor filozofske fakultete zagrebške univerze dr. Gustav Jane-ček, ki je sicer rodom Čeh, a je že od 1. 1887 pravi član akademije.
— Društvo slovenskih leposlovcev je dobilo na udanostna brzojavki sledeče pismo: »Njegovo Veličanstvo kralj in Njegovo kraljevsko Visočanstvo naslednik prestola toplo zahvailjuiiu na izjavama odanostl 1 lepim željama, upučenim prilikom skupa slovenskih književnika v Ljubljani.«
— Uporaba šolskih prostorov. V Uradnem listu je razglašena naredba deželne vlade, da se smejo Selške zgradbe in šolski prostori načeloma uporabljati le za šolsko namene in za šolske prireditve (t. j. za šolske slavnosti, koncertne, telovadne, dramatične in slične predstave, ki jih prirejajo učitelji z učenci.) Nadalje se smejo imenovani prostori uporabljati za poučila predavanja na polju umstvene ali gospodarske prosvete, ako vodi ta predavanja učitelj. Učitelj pa je odgovoren za to, da se predavanja ne zlorabljajo za ščuvanje zoper državo, zakone, državna oblastva in njih odredbe. Shodi in zborovanja politične nra-
vi	se v šolah ne smejo prirejati. Šolske telovadnice služijo šolski telovadbi in šolskim prireditvatn, a uporabljati jih smejo tudi telovadna društva za telovadbo.
—- Višji šolski Svet ima prvo sejo dne in 6. maja. Nabralo se je ogromno gradiva. Za podpredsednika višjega šolskega sveta je imenovan šolski vodja Jakob Oiranik. ■
— Spremembe v armadi Polkovnik Emil Belič, ld je bil dosedaj načelnik generalnega štaba 1. armijske oblasU v Novem Sadu, je imenovan za načelnika operativnega odelenja glavnega generalnega štaba naše armade. -
— Imenovanje. Gozdarska oskrbnika inž. Zmago pl. Zienfeld na Bledu In inženir Fr. Sulgaj v Ljubljani sta imenovana za višja gozdarska oskrbnika v 8. čin. razredu. Za izvršilne uradnike so imenovani poduradniki: Rud. Lukesch in Iv. Rakovec v Ljubljani, Iv. Jug v Mariboru, Jos. Obed v Novem mestu in Jos. Volaušek v Mariboru.
— Restavracija na kolodvoru v Rogaški Slatini je razpisana do 15. maja. Podrobnosti so razvidne v Uradnem listu štev. 44.
— »Pcttauer Muslkvereln« v Ptuju ie razpuščen.
— Najmanjši trg v Slovenili je vsekakor Lemberg pri Šmarju, ki šteje le 188 prebivalcev.
— Pozor na umobolnoga! Iz umobolnice v Stenjevcu je pobegnil umobolnik Živko Damjanovič, star 30 let, velik, suh, črnih las in brk. Oblečen je v zelene hlače in svetlosiv kratek suknjič. Najbrž se je podal v Slovenijo.
— Vlom v železniški voz. V noči na 20. t. m. je bilo v Zalogu vlomljeno v železniški voz, v katerem je bilo iz Italije v Bukarešto poslano blago. Tatovi so odnesli 3 bale po 50 m črnega sukna za moške obleke.
— Podružnica Jugoslovanske Matice v Ribnici priredi dne 12. junija javno tombolo na prostem. V slučaju slabega vremena sc vrši tombola 19. junija.
— Slovenska Matica je prejela od češkoslovaškega konzulata v Ljubljani znesek K 2000.— kot prispevek za izdanje dr. Lahove »češke antologije«, darovan po »Češki industrijglni banki« Srčna hvala!
— Opozarja se na današnji oglas tvrdke The Res.
Umrl je v Šmartnem pri Litiji čevljarski mojster g. Fran Juvan. N. p. v m.l
LluMiana.
— Proslava 1. maja. Zveza jugoslovanskih železničarjev proslavi 1. maj s tem, da priredi zjutraj ob 5.30 s svojo godbo budnico po ljubljanskih ulicah In ob 11. uri •promenadni koncert v Tivoli.	K
— Javna prošnja. Stolna Vincencijeva konferenca bo oskrbela nekaterim revnim otrokom potrebno obleko za sv. birmo, ker jhn jo stariši ne morejo kupiti. Ker se je oglasilo preveč otrok, jih stalna konferenca ne mre sama oskrbeti z vsem potreb-' nlm, zato se obrača na vso Javnost, da JI pomaga v ta namen s prispevki. Upamo, da se bo našlo dovolj usmiljenih src, ki bodo pomagali, da se omogoči tem otrokom sv. birma. Prispevke sprejema Stolna Vincen-cijeva konferenca Poljanski nasip 10. (Dobrodelnost.)
— Za občinske volitve na Viču, ki se vrše dne 3. maja, so se zedinile stranke JDS, NSS in SKS, za stepno gospodarsko listo. —	/
— Žensko telovadišče na Tivolskih travnikih se počasi pripravlja ter bo velia-?.o ogromne tisočake. Najprej je bilo treba porezati in odvoziti travniško ruševino; nato so začeli dovažati debeli gramoz, ki ga 'e treba v valjarjem potlačiti, nakar šele nosujejo z drobnim peskom. Opazovale1 kritizirajo, zakaj se mi v iste namene prevzel že v kamenjem in peskom dovolj nasuti travnik ob Lattermanovem drevored«, kior so do lani stali vojaški vozovi ter še leta ne bo rasla trava
— Zaplenjeno perilo. Pri kriminalnem oddelku tuk. policije se nahaja več zaplenjenega perila, sumljivega, dosedaj še nedognanega Izvora, kakor rjuhe, tnoške srajce, zimske in letne spod. hlače, več parov nogavic, trebušnih obveznic Itd. Perilo je zaznamovano z raznimi črkami.
— Sokol II v Ljubljani opozoraja članstvo in Sokolstvu naklonjeno občinstvo na javni nastop društvenega naraščaja, ki se vrši v nedeljo L maja ob 3. popoldne na dvorišču realke. Na sporedu so letošnje župne proste vaje za vse oddelke naraščaja, skupine moškega naraščaja itd. Vstopnina 1 dinar je tako nizka, da jo zmore vsakdo. Pridite in podprite naš naraščaj, v katerem leži bodočnost društva in Sokolstva.
— Sokol I. priredi v nedeljo 1. maja v veliki dvorani Narodnega doma ob 15. url naraščajev popoldan s pevskimi, telovadnimi in deklamacijskimi točkami. Vstopnina
I dinar, otroci v spremstvu starišev prosti. Zvečer ob 20. url majnikov veCer z raznimi glasbenimi in zabavnimi točkami, med njimi lepotna konkurenca. Vstopnina 3 dinarje za osebo. K obilni udeležbi vabi odbor.
— Sokolsko društvo v Šlšk| vabi na predavanje o Zvezdah III. dol., ki se vrši danes 30. t. m. ob 20. url I. razredu deške ljudske šole v Šiški.
--Za zgradbo Sokolskega doma Sokola
II je daroval propadi kandidat v občinski svet 80 K, ,o pozivom, da stori 527 njegovih kolegov ista.
— Društvo orožniških vpokojencev za Slovenijo v Ljubljani vabi na II. letni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 8: maja ob 3. popoldne pri »Novem svetu« v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Nadalje se opozarjajo orožniški upokojenci brez ozira na politično mišljenje, naj se vendar zdramijo iz svojega spanja in sprevidijo, da je le v združenju in v dobri organizaciji moč; zato naj v mnogobrojnem številu pristopijo k temu društvu, ker društvo ne deluje samo za svoje člane, ampak za dobrobit upokojencev. Društvu gre tudi zasluga, da so se dosegle draginjske doklade. Mesečna članarina znaša 2 K, novi člani pa plačajo še
2	K vpisnine enkrat za vselej. Vsi oni člani, ki članarino dolgujejo, se vljudno vabijo, da jo v najkrajšem času poravnajo.
■— Kolo Jugoslov. sester ima svojo izredno odborovo sejo v ponedeljek 2. maja ob 5. pop. v risalnicl Mladike. Na dnevnem redu je poročilo naših sester o posetu Kola Srpskih Sestara v Beogradu. Članice, ki se zanimate za stvar, pridite!
— Klub »Soča« priredi danes 30. t. m. ob pol 8. zvečer v prostorih restavracije pri »Zlatorogu« kot zaključek zimske sezone družabni večer. Na vsporedu pevske točke, recitacije, deklamacije itd. Vabljeni so člani in prijatelji društva z rodovinami.
— Tatvine sukenj, line 27. t. m. je bili v Tivoliju na otroškem igrišču trg. vajencu Mirku Vojnoviču ukradena kratka suknja svetle barve s črnim ovratnikom. — Mariji Muk, vdovi stavbnega svetnika, je bil ukraden iz stanovanja na Krakovskem nasipu temnozelen površnik Iz velblodove dlake (predvojno blago).
— Okradeni gasilci. V shrambo gasilnega društva v Stepanji vasi je bilo zadnje čase že tretjič vlomljeno ter pokradeno 11 hlač in 7 bluz iz cvilha.
— Izgubljeno. Voznik Silvester Petrič je izgubil verižico iz različnih novcev.
— Izgubila 3e je zlata vratna verižica z obeskom, lepim umetniškim delom. Verižica oziroma obesek je izgubiteljlci zelo drag spomin in ista ne bi štedila z nagrado. Odda se naj v upravi Jugoslavije, kjer se poizve tudi ime In naslov lastnice.
Maribor.
Stavka zidarjev. Včeraj ob 9. uri so
stopili tukajšnlji zidarji brez vsase napovedi v stavko. Stavkujočih je čez 800.
Obsojen verižnlk. Verižniški urad ;e obsodil mesarja Filipiča, ker je prodajal 1 kg mesa gostilničarjem in hotelirjem po 30 -39 K, aa 10.000 K globe in mesec dni zapora.
Mlada dolgoprsta. Radi tatvine le bila aretirana v Mariboru komaj 17 let stara policijskim organom dobro znana Marija Pongračič, stanujoča v Mlinski ul. 28, ker je pri neki priložnosti izmaknila 400 kronski bankovec. Skrila ga je pod omaro, kjer je bil tudi najden.
Aretiran vlomilec. 21 letni Koželj Jakob, doma iz Leskovca pri Ptuju, je bil od policije zasačen pri vlomu v barako branjevca Lavoslava Kranjca na trgu Svobode ter oddan v zapore. Pravi, da ga je do tega prisilil glad.
Celje.
Mestna kopališča ob Savinji so tudi pričeli popravljati In jih spravljati v red. Cela dolga vojna leta se niso izvršile nikake poprave in je že vse bilo v skrajno zanemarjenem stanju. Upamo, da bo sedaj Celje pod novo upravo zadobilo zopet polagoma svoje nekdanje lepo lice, ki bo v ponos lepega mesta ob Savinji.
Jožefov hrib nad Celjem, kjer je rasel prej krasen smrekov gozd, ki so ga med vojno uničili in posekali, so pričeli zopet zasajati z mladimi smrečicami..
Celjski trg. Na našem trgu vladajo precej živahne razmere. Okoličani donašajo precej pridelkov na trg in tudi mesarji so se nekoliko poboljšali, odkar je zabranjen izvoz mesa ter je sedaj istega dovolj na razpolago.
Slikarska šola »Probude«, Vsi, ki so se javili za obisk slikarske šole, se snidejo v svrho natančnejše informacije v pondeijek, dne 2. V. t. 1. pol 19. zvečer na tehn. sred. šoli, soba štev. 15.
Švabčarenje čuješ lahko vsak čas, ako se sprehajaš mimo nekega hotela v Aleksandrovi ulici. Uslužbenci švabčarijo med seboj v hotelu In tudi skozi okna se čuje blažena nemščina na cesto. Družba, katera je lastnica hotela, bi teinu lahko napravila konec.
Novo manuiakturno trgovino je otvoril v Celju v Aleksandrovi ulici g. J. Rozman v lokalu, kjer je bila prej brivnica BiandiL
Od Celjskega Sokola smo prejeli: »Jugoslavija« je z dne 26. aprila priobčila poročilo o shodu NSS v Celju mod drugim tudi to, da je brat prof. Pirnat naglašal, da je Sokolstvo proti Rakarjem in na Češkem tvorijo ravno Sokoli glavni steber NSS. Nadalje, da bodo v Celju vsi Sokoli eno-dušno nastopili pod to zastavo ter obrnili hrbet JDS-arjem in da ta stranka ni znala varovati, kar je med njimi najvrednejšega, to je naša mladina, katero pušča brez vsake moralne in materijalne podpore. — Brat prof. Pirnat ni imel od odbora celjskega Sokola nlkakega pooblastila za tako izjavo. Celjski Sokol se strogo drži splošnih sohol-stklh načel zlasti tozadevnega Savez.neza sklepa. — Odbor celjskega Sokola.
Koroško«
Občinske volitve so v bivši glasovalni coni A za Slovence slabo izpadle. Slovenci so nastopili pod »Koroško slovensko -ljudsko stranko«, a večino so si ohranili le v občinah Sele in Bilčovs. povsod dru-Kod so zmagali socijalisti in nemški nacijonalci s strahovitim terorjem.
IZOBRAŽEVALNO DELO.
Komur je mar bodočnost naroda ^ in države, skrbi tudi za umstveno izobrazbo onih, ki bodo nekoč temelj svobodni domovini. Vsak duševni delavec mora svoje znanje in zmožnost podati tistim, kateri so izobrazbe najbolj potrebni, t. j. naraščaj manuelnih delavcev. Izobrazba duha in srca ie predpogoj vsakemu javnemu delovanju, tudi političnemu. Brez srčne kulture, manjizobraženih državljanov - somišljenikov nima nobena politična stranka bodočnosti. Vsak, kateri šteje glasove po mno,-goštevilni masi. pridobljeni za strankarske namene z demagoškimi frazami in političnim slepomišjem in pri tem prezira, ovira ali omalovažuje kulturno stremljenje poedincev kakor celote, ni vreden, da bi zastopal interese skupnosti, najmanj ko-listi malega človeka.
Naša mladina hrepeni po nadatj-ni izobrazbi. Med vojno ie dostikrat zašla v slabo družbo, kjer je Čutila slabe materijelne in moralne posledice.
V	svrho nadaljevanja zahtev, ki jih tirja domovina od vzgojevalcev. se je ustanovilo izobraževalno društvo »Bratstvo«.
Društvo praznuje v nedeljo v hotelu »Tivoli« prvi majnik s sodelovanjem mladih članov in članic. Na Dnevnem redu so deklamacije, predavanja in E. Ganglova enodejanka: Dva svetova.
Sodeluje godba ZJŽ in lastni (amburašk! zbor. ki tvori zelo agilen odsek »Bratstva« ter ie po številu eden največjih tamburaških zborov. Pokažimo 1. maja mladini, da upoštevamo njeno resno stremljenje po nadaljni izobrazbi. Na delavski praznik vsi prijatelji mladine v hotel »Tivoli :<! Začetek ob 3. uri popoldne •— vstopnina 2 dinarja.
B erite!	N	ar	očajte!
MAJSKI SPIS.
Vsebina: Vsem, ki trpijo. Prvi majnik. Naš razvoj, Socijalizacija Industrije. Socijaino zavarovanje. Slovanska socijalistična vzajemnost. Načela in demagogija. Zdravje naroda — procvit države. Zadružništvo, Strokovna organizacija. Jadransko vprašanje^ Misli o ljudskem gledališču. Netočnost zgodovinskega mate-rijalizma. Iz Kozaške postaje. Naroča se v tajništvu NSS, Ljubljana. — Narodni dom. Prodaja se tudi v kol-portaži in v knjigarnah. Cena 8 K! Obseg: 60 strani.
Sokolstvo.
Priprave za II. pokrajinski sokolski zlet Jugoslovanskega Sokolskega Saveza v Osijeku, ki se bo vršil 27.-29. junija t 1. so v polnem teku. Z graditvijo Impozantne arene se Je začelo 5. t. m. Izdelava plakatov, znakov in legitimacij za sokolske člane ie poverjena znanemu umetniku — kiparju gosp. prof. Kordiču. Zletu bodo prisostvovala raz ven sokolskih društev tudi vsa. domača pevska društva. Od ostalih pevskih društev so obljubila svoje sodelovanje tudi »Ljubljanski Zvon« iz Ljubljane, »Glasbena Matica« Iz Maribora, »Javor« im »Dunav« iz
V	ukovara. Vojno ministrstvo je dovolilo sodelovanje tudi vojaški godbi »Dravske divizije« te Ljubljane. — Ob priliki zleta bodo prirejene tudi sledeče razstave: Razstava velike industrije, gospodarska, obrtna in umetniška razstava. — Zanimanje za te razstave je izvanredno veliko. — Pripravljalni odbor računa, da se bo zleta udeležilo čez 30.000 ljudi ter Ima vsled tega zelo veliko dela s pripravami Odbor poživlja vse zavedno občinstvo, da v čim večjim številu prihiti v Osijek.
Gledališče in glasba.
Vstopnice za majlsko predstavo V dramskem gledališču, kjer se vprl-/orl socijahia drama »Borba«, se dobe v tajništvu NSS, Narodni doist. Poživljamo vse naše somišljenike, da tekom današnjega dne kupijo vstopnice, ker se zvečer ob šestih zaključi prodaja.
Mestno gledališče v Celju. V sredo, dne 4. maja ob 20. uri se vprizorl pod vodstvom S. Gradišnika Cankarjeva farsa v 3 dejanjih »Pohujšanje v. dolini Šentflorjanski«. —
Irma Polakova gost naše opere. V četrtek zvečer je na našem odru gostovala priljubljena operna in operetna pevka za-grbiškega gledališča g. Irma Polakova v
vlogi Marenke v »Prodani nevesti« in sicer v prid »Udruženju gledaliških igralcev«. — Igrala in pela je mladeniško sveže v splošno zadovoljstvo in pohvalo občinstva, ki je jubliantki ob 25 letnici njenega umetniškega delovanja prirejalo hrupne in navdušene ovacije. Ganjena se je g. Polakova po prvem dejanju po pozdravu g. Danila zahvalila za priznanje lu cvetlična darila. Predstava je vobče potekla zelo animirano, — škoda le, da ni nastopil v vlogj Jauka g. Drvota. G. Polakova gostuje kot Marenka na naši pozomici še v nedeljo zvečer. Ko Ji častitamo k 25 letnici, ji želimo, da do-živi še nebroj umetniških uspehov v Zagrebu ter da ne pozabi na hvaležne S Ljubljančane!	A.	F,
Ga. Irma Polakova kot M. Nitouche. Udruženju gled. igralcev se je posrečilo pridobiti našo priljubljeno jubilantko-roja-kinjo, da nastopi v korist »Udruženja« v sredo dne 4. maja v opereti M. Nitouche. Da bo dobila predstava izrazitejše lice, sodelujejo v veliki meri člani dram. gledališča med njimi dame: Danilova, Pregučeva, Vera Danilova, Rakarjeva, ter gg. Danilo, Rogoz, Plut, Drenovec, Železnik 1. dr. — Predprodaja vstopnic se prične v nedeljo, radi večjih izdatkov v nekoliko povišanih cenah. •
   '           ........................
Mali oglasi.
Preda se:
ZLOŽLJIV OTROČJI VOZIČEK popolnoma nov, z gumijastimi obroči, temnozelene barve, se proda. Cena 1600 K. — Ogleda se lahko vsak dan. Mesarska cesta štev. 1, pritličje, desno, II. vrata. 746
SVILEN IN KR EP PAPIR VSEH VRST. Žice za rože in cvetlice vse številke. Perje za rože vse vrste. Vence In šopke za neveste in birmance. Svilene trakove vs« barve lu širine. Cigaretni papir: Olleschait z vojakom in tičem z vodenim tiskom. Aba* dle, Golub, Altesse itd. Stročnice št. 2 in 3, Razpošilja papirnica J. Uran, Ljubljana, Mestni trg 11.	725
DVA KONJA za vožnjo prodam po primerni ceni. S iška. Jernejeva ulica 72 (pri cerkvi).
KLOBUKE IN SLAMNIKE
vseli vrst sprejme v preobUkanje, barvanje In sna žen j e (beljenje) J. Štemberger, Dunajska cesta 99. II. dvorišče.	741
ELEGANTEN ENOVPREŽNI VOZIČEK naj finejše izdelan, še čist nov, se po ugodrri ceni proda pri Rudolf Anderlič, Ormož.
STROJ ZA KOSITI popolnoma v dobrem stanju znamke »De-rlng-ldeal« se proda. Mihael Kavčič, Koseze pri Ljubljani.	*	743
PISALNI STROJ jako dobro ohranjen. Ogleda se v uprav« ništvu.	694
MARIJA BAUMGARTNER,
Celje, Gosposka ulica 25.
Prodaja spalnega jedilnega in kuhinjskega pohištva. Zaloga tapetniških izdelkov. 170
VEC ZABOJEV veliltih starih Cena in naslov v upravni« štvu Jugoslavije,	644
PRODAJA KOČIJE!!!
Proda se Iz proste roke krasna skoraj nova, popolnoma Izborno ohranjena kočija. Cenjene ponudbe prosim na upravništvo Jugoslavije pod »kočija«.
iCupi se:
TOVORNI AVTOMOBIL
in priklopni voz se Inipi. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod »Tovorni auto«	744
Službe s
DVA ČEVLJARSKA POMOČNIKA se sprejmeta, izvežbana v boljšem delu. Janko Dolenc, Ulica na grad 3.	889
DRUŽABNIKA ALI KONCIPIJENTA
(s substitucijsko pravico) v svrho poznejše družbe, tudi emer. sodnika, pod ugodnimi pogoji sprejme odvetnik v Ljubljani. Naslov, v upnavništvu.	738
KNJIGOVODJA starejša zanesljiva moč, popolnoma verzk ran, dober organizator, išče mesta pri večjem podjetju v kraju, kjer bi bilo možna dobiti stanovanje. Nastop 1, majnika t. L mogoč. Ponudbe sprejme uprava lista pod »Knjigovodja—3550«.	740
Ramp:
HARMONIKE VSAKE VRSTE
izdelujem in popravljam ter Izdelujem umetne kromotične harmonike. — Janko Zupanc, izdelovalec harmonik v B rodnicah p. Sv. Miklavž pri Laškem.	745
ZAPUŠČINSKA DRAŽBA
po umrli Frančiški Velikonja, trgovki, katera se vrši v ponedeljek 2. majnika ob 9. uri dopoldne in naslednje dni na Sv. Jakoba nabrežju 29, pritličje. Prodajala se ba obleka, kuhinjska posoda, slike, porcehn, stelaže, nove ključavnice, različne potrebščina za mizarje, ključavničarja, dekoracija, žeblji za tapetuike itd.	747
A. K. Green:
Nevestina skrivnost.
(Dalje.)
Kameron je zgrbančil čelo v nejevolji nad samim seboj; toda pomislil je, da bi moral dati svojo najdbo prej ali slej itak iz rok. Zato je brez obotavljanja izvlekel papirje, katere ;.e bil našel v ženini zofi.
To so odlomki dnevnika, ki jih piše moja žena imenovanemu gospodu. Ni inu jih poslala; menda mu jih jc hotela dati šele po poroki. Poroke ni bilo, in jaz sem našel zavoj, ki ga je vzela s seboj v domašo hišo, bil je skrit pod sedežem stare zofe, ki je stal prej v njeni dekliški sobi. Neumevno mi je, zakaj ni uničila pisem. Morda je mislila, da jih utegne potrebovati v dokazilo, ako bi prišli dogodki najinega poročnega dne ka-terikrat na dan.
Grbce je željno vzel pisma in začel listati po njih. Pisava je gospodične Gretorcxove, o tem ni dvoma! 'e dejal. Nato je, čital:	•
»Pišem, ker si moram olajšati srce, Vam pišem, ker ste prvi človek, ki je vzdignil mojo dušo nad nizko vsakdanjost. Kaj za to, da ne
pridejo te vrstice nikoli pred vaše oči. Mari pazi solnce na vse svetlice. ki se odpirajo njenim žarkom? Misel na vas me krepi in poživlja. Preden sem vas videla, mi jc minevalo življenje v brezupnem cnoličju. Zdaj mi jc bolje.«
»Preskušala sem se in vpraševala svoje srce. Ali ste res mož, za katerega vas imam, ali me vara le domišljija z idealno sliko? Le malo besed sem slišala iz vaših ust, in vendar mislim, da sem postala po vašem vplivu boljša, plemenitejša in modrejša. Ali mi šepeče to moj
dobri angel, ali Ne upam se
ugibati Moja prerojena duša ne sme svobodno razprostreti kril; saj nisem več sama svoja, marveč moža, kateremu sem obljubila roko.«
»Spet sem vas videla. Ne, nisem se motila; čutila sem, da vas moja navzočnost osrečuje, kakor vaša mene. To je nevarno spoznanje. Zasužnjilo je vse moje misli in čuv-stva. Kako mi je zdaj? Staro življenje se mi je odtujilo; svet, na katerem živim, jc nov. Ali je storil to vaš pogled? Mari je on zrahljal stare vezi, ki jih vi seveda niste mogli slutiti?«
»Zakaj ste prebivali z mojo živo sliko toliko časa pod isto streho in je niste nikoli pogledali tako, kakor danes mene? Ali se naju duši razlikujeta in je le najina vnanjost enaka? Mari zapeljuje le to, kar se zdi nedosegljivo? — Ali me vidite previsoko nad seboj — in dvigate oči .io mene. kakor jih povzdigujem jaz do vas? —«
»Moja mati je mrtva; na mojih prsih je izdihnila dušo, meni je šepnila svojo zadnjo besedo. In vendar nisem nesrečna, ne zdi se mi, da bi bila kaj izgubila. Zakaj v tisti uri sem slišala prvo priznanje tvoje ljubezni. Tvoja ponudba mi je dala več, nego bi mi mogel vzeti svet, če bi mi tudi uropal vse, kar imam!...«
»Nisem, ti odgovorila; kaj naj bi bila tudi rekla, ko sem obljubila zvestobo drugemu! Ti pa si bil velikodušen in nisi silil vame. Razodel si mi svojo ljubezen, in to je bilo dovolj. Moja naloga je zdaj doseči, da bova drug drugemu v last in najdeva v tej vzajemni ljubezni svojo najslajšo radost in svojo najvišjo čast. Ali bom imela toliko poguma? Ako pomislim na ovire, ki mi zastavljajo pot, pravim: Ne! — Ako pa mislim
nate, mi kliče srce glasno in neus strašno: Da!«
»Ko si mi ponudil svojo roko, še nisi vedel, da sem zaročena; vedel si le, da sem bogata in stojim v družbi visoko nad teboj. — Zdaj veš, Mildred ti jc povedala; in vendar mi ne odtegneš svoje ljubezni — sam si rekel, da je ne moreš. In tako mi ostane ta zaklad, ki me mora pogubiti ali osrečiti na vekomaj — kakor bo volja usode.«
»Vse svoje življenje nisem poznala skrbi, niti si nisem odrekla želje; zdaj pa se mi vidi možitev, ki bi mi zagotovila venomer iste užitke življenja, manj dobrodošla od zakona, ki bi zdramil v meni vse speče duševne sile in me vodil danza-dne skozi borbo k zmagi. Pred odločilnim korakom me ne zadržuje strah, da izgubim sijaj in bogastvo, ki me obkrožata zdaj; ti blagri niso nič več potrebni moji sreči; nadležno breme so mi, ki bi ga vrgla od sebe z mirno dušo. Moj sklep je storjen; jutri hočem govoriti z materjo; saj mi je bila vedno dobrotna, kakor da sem njeno rodno dete.«
»Zaman. Vedela sem že pri prvi
njeni .besedi. Mnenje ljudi ji je več od vsega. Poročiti moram moža, s katerim sem zaročena,' in najlepši sen mojega življenja, edini, ki sem ga sploh sanjala, sc ne uresniči nikoli. Ali morem prenesti ta udarec ?> Ali ga preneseš ti? — ,Ne,‘ odgovarja tesnoben glas v mojem ubogem srcu.«
»Mildred ti je sporočila odloči-lev: in kakšen jc bil tvoj odgovor?
,2ena, ki me ljubi,* si dejal, .mora biti pripravljena žrtvovati svoji ljubezni vse/ Ali pomeni to. da pričakuješ in zahtevaš, naj se odrečem svojemu dosedanjemu življenju ter pretrgam vse stare vezi, ne jneneč se za to. kaj misli svet in kako me sodi? Ali veš, kaj se pravi to? Veš li. kako močne so nevidne niti, ki nas vežejo z ljudmi, katere smo že od detinstva vajeni ubogati ter jih spoštujemo in častimo? In kako naj se brez pomoči in dovoljenja svojih staršev odvežem od ponosnega moža, ki je že pripravil dom in ognjišče, da sprejme mehe nevrcdnico? Oh, v to je potreba več poguma, nego ga zmorem jaz— ali pa več tri dosrčnosti. — Zate umreti, da; leh-ko bi umrla, ako bi vedela, da Je v tvojo srečo.«
sinevi
veletrgovine, tovarne, zavarovalnice, elc. v Mariboru ali Ptuju prevzamem. Vzamem v najem tudi kako gostilno ali veleposestvo od 40—150 oralov najraje v Mariborski okolici. Ponudbe pod ..Najem in zastopstvo' na upravo „Jugoslavije*.
___________	*•	■	••	VI •
z večletno prakso, veže vseh pisarni-ikih del, se takoj sprejme. Plača, ev. cela oskrba v hlSi pa dogovoru. Ieto-tam se sprejme izurjena etenografinja in strojepiska, koja ima že kaj pisarniške prakse, ter skladiščnik. Pismene ponudbe z navedbo zahtev pod „JZL“ na anontfno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana.
Prima angleški Kristal
,Boraks‘
vsaka množina se dobi po K 31-— franco skladišče. — Naročila na
PROMET
telin. industr. podjetje d. z o. z.
Ljubljana, Gradišče 9/1.
Družabnika
za povečanje dobro vpeljane stare trgovske agenture se išče. Ponudbe pod šifro „AKL“ na anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana.
■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■«■■■■ | IVAfl M, Ijili«!
Stari trg A<ev. 8.
S Trgovina z manufakturnim bla- S S goin in oblekami domačega iz- 5 g	delku	priporoča
S no znl&nntl) <>enalt. S
n	*
D	»
KarsacBcaetiaKSGRKf visRiSBnsiBciiBni
Radi opustitve tega predmeta se proda cela zaloga
auto-gumi plaščev in cevi najboljših znamk vseh di inenzij po izredno nizki ceni
»PROMET44
tehn. industr. podjetje (dr. z o. z.)
LJUBLJANA, GRADIŠČE ŠT. 9 I.
Zastopstvo največje dalmatinske tvornice
PORTLAND CEMENTA „SPLIT“
nudi vsako količino svojega prvovrstnega izdelka la mar&e „SAL©NA“ po konkurenčnih cenah franko vagon poljubna postaja Slovenija.
Or« !FR$N JENKO, impert, LJUBLJANA,
Krekov t*£ štev. 10, I. nadstropje, hodnik des*o.
3	« •= .«	& J* c	-S	«■ "g	.
=?	c	gVl	, 3	a §•	:
e>	o.v.	o. 5«	s	m
r- o o	.K	6
:S>'P5
* s Se?« g !» "
§ g S g .H • S
■ , M*" (J .	_ N
S -C	^	cd 00
rj .« £2	®	5	*	^4 C3
S-N S e
Silr-liii
•—i rr w/>
BS
z znanjem slovenske in nemške steno-prafije ter strojepisja se sprejme pri velikem podjetju. Sluiba stalna s pravico do penzije. Ponudbe je poslati ® pod .liorespoudenlinja 200“ na upravo tega lista.
. Slovenska eskomptna banka v Ljubljani.
Vsled sklepa občnega zbora z dne 27. aprila 1.1. izplačuje se dividenda za leto 1920
87»
to Je na kupon K 32* ~ in sicer za delnice prvih štirih emisij, začenši s 1. majem 1.1. pri blagajni
centrale in podružnici Novomcslo.
Upravni svet.
Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naš dragi oče, tast, stric, itd., gospod
biro .talini'
vsaki dan
sanskega orkestra. Začetek ob 8. zv- Vstop prost.
čevljarski mojster v Šmartnem pri Litiji
v četrtek, dne 28. t. m. preminul.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v soboto, dne 30. t. m. ob 4. uri popoldne na pokopališče v Šmartnem.
Ljubljana, Šmartno pri Liti ji > 29. aprila 1921.
ŽaBuio^E ostali.
Tovarna kem. in rudninskih barv ter lakov.
Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče : Novisari.
Brzojavi: Hcrnkl. I>juliljnna.
Telefon: 04.
Emajlnl laki. Pravi firnež. Barva za pede.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost:	barve za
obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federweifi), sirojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
„MERAKL“. Lak za pode. „MERAKL". Linoleum lak za pode. „MERAKL“. Emajlni lak. „MERAKL“. Brunoline.
MT Ceniki se zatasno nerazpoilljajo I
Za birmance
W| vseh vrst obleke v zalogi
velika izbira modnih in športnih oblek za gospode lastnega izdelka.
%
Angleško sukno — Lister. Znižane cene!
Zafctevaite vzorce!
1.	razpeSillaBsia
Uubliana, Dvorni trg št. 3
Priporočajte in razširjajte ,Jugoslavijo4
Vplačana delniška glavnica K 30,000.000.
Slovenska banka
Telefon št. 567. — Čekovni račun 12205,
LJUBLJANA, Krekov trs itav. 10, nasproti ..Mestnemu domu“.
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. — Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. "flS
r»dirnu<-irii) ure/Lnit Antnn Pesek,
Tiska »UJiteljska tiskarna« v Ljubljan'.
UNDERWOOD— m The“Shcc*
OPALOGRAPH razmnoževalni aparat ||ubli@na.