156. številka. »k 31, deoemb (▼Trata, v torek zjutraj dne 31 decembra 1896.) Tečaj XX. izhaja po trikrat aa teden * ieatili it-danjih ob torkih, Aatvtklh in aobotAha /jutranje iidnnje ii-haja ob 4. uri ijutraj, rečemo pa ob ari večer. — Obojno iadanj« *t»n« : ta Jeden mest* . f. —.410, it ven A vetrne f. 1.40 m tri nmi. . . 2.A0 ... 4,— a* pol leta . . . S.— . » . H— M m leto . , , 10.— • ■ . I*.— Mi urtili« krii pribita« aaročnine •• )•■<)• Mir. Posamične številke »e dobivajo t pro-dajalnieab tobaka v Iratu po a nrč., iiren Trata po M ntč. Sobotno Teierno iadanje v Iratu 4 n«., img Trata • ni. Oli EDINOST Oglasi se račune po tarifu t petita; ia naslon« i debelini črkami se plačuje prostor, kolikor obsoja naradnib TMtic. Poslana. nemrtmro in jaTDATnhTnlo, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi. V»i dopisi naj se pošiljajo ure.lniitra : aiic.4 C»*orruA št. 13. Vsako pismo mori biti frankorano, kor nofrankoraua so ne •prejimajo. Rokopisi so nn Tračaj«. Naročnino, reklamacijo in oglase spre jema iipravniitvo ulica Molino pic-oolo hit. S, II. nadat. Odprta reklamacije to proste poštnine. lilo alcVttnakatfA politidnetfa druitva za Prlmorako. »r^««^^. Vabilo na naročbo. Kakor smo ž« objavili, izhajala bode Edinost od 1. januvar ja 1896 naprej na štirih straneh v obliki dragih slovenskih dnevnikov. Vkljub znatno pomnoženemu gradivu je cena listu le malo povišana. Edinost stane od no- | vega leta naprej: za vse leto . . . . far* 12—\ za pol leta . . „ 6— : za četrt leta..... 3— ■ za en mesec . ... „ 1— j Posamezne številke prodajajo se po 3 kr. I Stare naročnike prosimo, da nam osta- j nejo zvesti ter da pravočasno obnovi naročbo. i Prosimo jihypa tudi, da nam pridob* obilo novih naročnikov. Skrb nasa pa bode, da nas list napreduje od dnč do dne v razmerju, v katerem nas bode slovensko občinstvo podpiralo. V tej nadi želimo vsim prijateljem našega lista: Srečen svršetek starega leta! VredniAtvo. Vpravniitvo. Radi izleta tržaških Slovencev na nv. Goro. Interpelacija posl. Matija Grče in tocai išev do Njegove Vzvišenosti gospoda ministra za notranje stvari radi izleta na sv. Goro. Dne 15. septembra t. 1. priredilo je •Tržaško delavsko podporno društvo", kateremu se je pridružilo telov. društvo „Sokol* v Trstu, izlet ali romanje na sv. Goro pri Gorici. Gostom pripravljalo je tukajšnje telovadna društvo .Sokol* vsprejem iftjteselico T SqjkaDU, torej. izveo (fou-ice. Jslst na »v. Roro "in ljudsko veselico Je tukajšnje c. kr. glavarstvo dovolilo — kakor se kaže, sporazumno z mestnim županstvom — z omejitvijo, da izletniki ne smejo v sprevodu skozi UK-sto Gorica, ue z odkritimi znamenji in v društveni obleki in da se prehod ne vrši po glavnih ulicah. Tržaški društvi, ki ne poznati goriških krajevnih razmer in ne domnevajoči »i nikake protivnosti od strani javnih oblastij, zanašajoči se ua zdravi in mirni razum goriškega prebivalstva, sprejeli sti dovolitev v dani obliki. Zastopnik tukajšnjih društev trudil se je odgovoriti voditelja c. kr. okrajne oblasti v Gorici od take dvoumue dovolitve — a zaman. Ker pa se je upalo, vzpored prehoda po me tu še zadnji čas obla/iti, se izleta ni hotelo odložiti. Po prehodu — ali bolje obhodu okolo mesta — še le ovedelisose tržaški izletniki, kJlko dovolitev je c. kr. politična oblast v Gorici dala od sebe, dovolitev, katera je bila povsem osnovana tak6, da je morala žaliti vsakega udeleženca v narodnem čutstvu in bi utegnila provzročiti slabe posledice, ko bi ne bili reditelji izleta napeli vseh močij, da je ohranila množica mirno kri. Tukajšnja politična oblast privoljuje romarjem na sv. Goro tudi za časa najštevilnejšega udeleževanja od Rožnice (1&. VIII.) PODLISTEK. Gaj. (Iz hrvaškega.) (Konec). Pa da pehamo mi' sami ta božji dar od sebe! Ali — gospoda moja — more-li biti narod brez svojega jezika? Ni kraljevina, ni naša prava — nič, nič ni tako čvrst ščit našej svobodi in bodočnosti svete te naše zemlje, ki nas je rodila, kakor je jezik naših mater, naših otrok! Jaz prihajam iz daljnega sveta, iz mnogih mest, iz sredine mnogih narodov. In povsod sem našel, da ljubi vsak narod svoj jezik, da živi zanj in ako trelič, da zanj tudi uuire. Samo pri nas mora pesnik peli: Narod se drugi sebi raduje, A z menoj sinku moj se sramuje, Uakega leta naprej celim stotinam, da tiso-ćtsam, brez posebnih varstvenih priprav, svo-Mden prehod skozi Gorico po vseh delih mesta, ter je treba še posebej opažati, da je ogromna večina božjepotnikov slovenske narodnosti s Krasa, iz Trsta, tržaške okolice in Istre, ne da bi se dogajali neredi ne od strani prebivalstva goriškega mesta, ne od strani dohajalcev. Tukajšnja c. kr. politična oblast mora biti dobro poučena, da so prebivalci goriškega mesta, kolikor so pristnega slovenskega, furlanskega in italijanskega rodu, mirne nravi in ni od njih strani nobene nevarnosti. .i C. kr. politična tiblagt^inora biti dobro poučena, da je v goriške® mestu le neka mala svojat, sestavljaj^*'' se po ječe m iz priseljencev mešane krvi^t.odpadnlkov različnih narodnostij, ki seje z4vi$t preiti vsemu, kar je slovenskega; c. kr. politična oblast mora vedeti, da stanujejo ob cestah in potih, kaUre j? od-kazala tržaškim izletnikom, večinoma ljudje nižih slojev prebivalstva, katfenh ni teško nahujskati proti vsakomur, da so te ptoti deloma tesne in po nekod skoro nič razsvitljene; c. kr. politična oblast ,mora vedeti, da je privodim cesta od goriške železniške postaje do glavnega trga v mestu in odtod gospodska ulica široka in prostorna, razmerno goriškim^okolnostim dovoljno rassvitljena, da stoje rje večinoma ljudje ii imovitiših in razu^tfiiših krogov; ^ _ c. kr. politična oblast morala ie, torej vedeti, da je bilo nevarno {puščati množico ljudi po temotnih, ozkih ulicah, lyer se prebivalstvo lahko ščuva k nasilstvom, nikari pa ne po poti, ki vede naravnost in katero je bilo prav leliko zastražiti proti — četudi — nahujskanim rogoviležem; c. kr. politična oblast se je torej morala zavedati, da nje prepoved ne le ni bila utemeljena, ampak je bila izdana le na željo one združb« goriškega mesta, katera izvan sebe odreka obstoj vsakemu, posebno pa sfe zaničevanjem taji bivanje in bitek slovenske narodnosti v goriškem mestu, torej le na dobro prikrito željo nestrpnih, državi nepokornih življev, z namenom žaliti narodnostno čuvstvo slovenskih izletnikov iz Trsta, še bolj pa slovenskih meščanov goriških. Vsled tega si podpisani usojajo vprašati Njegovo Vzvišenost gospoda ministra za notranje stvari: 1.) ali je visoka c kr. vlada voljna storiti konec izzivijanju slovenske narodnosti v Gorici po nepremišljenih čiuih lastnih organov ? 2.) ali misli poklicati na opravičenje osnova-telja znane neobrazložne prepovedi ? V Gorici, dne 28. decembra 1895. Slede podpisi. Državni poslanec dr. Gregorec o obnovljenju pogodbe z Ogersko in narodnih težnjah Jugoslovanov. (Dalje.) V Trstu in v Gorici je bilo dokazanih do 1000 otrok, dolžnih obiskovati šolo. (1'ujte!) Po avstrijskih zakonih, ki na vsak način veljajo tudi tam, ker si Italija še ni prisvojila Trsta in Gorice, sta obvezana tamošnja mestna zastopa, da preskt bita potrebne ljudske šole za slovensko prebivalstvo. Jaz menim tudi, da storita to omenjena mestna zastopa. Ali kedaj ? Potem ko njegova eksce-lenca gosp. naučni minister G aut seli II. zopet najde tisti pogum, ki ga je svojedobno kazal njegova ekscelenca gosp. naučni minister G a n t s c h I. nasproti mestnemu za-, stopu ljubljanskemu gledč osnove netr.ške ljudske šole. Kolikor jaz vem, je bil naj dalekosežniši predlog, ki smo ga stavili mi Slovenci v tej visoki zbornici, oni, ki se je bavil z osnovanjem slovenskih učnih stolic na vseučilišču v Gradcu. Ta zahteva gotovo ni utopistiška, kakor ni ntopistiška zahteva Hrvatov, da se v Dalmaciji uvede notranji hrvatski jezik. Kajti, kar je že bilo nekdaj, to se lahko osnuje zopet. Slovenske učne stolice v Gradcu so že bile in mi zahtevamo, da se zasnujejo zopet. Kar se dostaje hrvatskega notranjega iezika, je to povsem lahko izvedljivo, kajti neinškeg« ,Jnyi, isto obs .nJjla bi bila taki) smo mi t ne razpade v . ^zika \ki, £ polnemu, italij.. t . ituz.iA še *ieški in hrvatski notranji uradni jezik. To niso nikake utopije. Sicer pa imamo mi Slovenci, razcepljeni na osem upravnih obsežij, toliko aktuvalnih narodno-kulturuih vprašanj, potreb, zahtev celo niže vrste, da res nimamo ni časa ni veselja v to, da bi se lovili za utopijami. Sedaj pa dohajam k onim besedam njegove ekscelence, gosp. ministerskega predsednika, ki so nas najbolj presenetile in nadahnile nezaupanjem. Apostrofira 1 je nas Slovence rekši: Gospoda moja! Nikakor ne koncesij le za izzivanje družili! To pomeuja za nas : Italijanov in Nemcev. Ta izjava torej naj bi bila, kakor razumevajo stvar naši nasprotniki, s kojo je hotel njegova ekscelenca zadeti v srce nas Slovence. Jaz in najbrže tildi moji jugoslo-vanski prijatelji smo tega inenenja, da imajo le tedaj prav .Tagespost* in naši nasprotniki, ako je hotel njegova ekscelenca reči: Odslej se bode vlada ozirala le na one jugoslovanske zahteve, koje odobri, d o-v o 1 ć in p o trd 6 Italijani in Nemci. (Smeh.) Da, ako so imele tak pomen besede Vže i svoj jezik hotč Hrvati Zabit, ter drugi narod postati! .Ne — gospoda — ne, to ne sme biti t*, vskliknol je Gaj vzdignenlm glasom in pripovedoval jim je o velikem slovanskem svetu, koderkoli se bratski naš jezik govori. Glas njegov zvenel je sedaj blago in Ijubeznjivo, sedaj šumel kakor šumenje silne reke, a oči so mu plamtele od navdušenja in ognjevitosti — iz lic odsevala mu je resnica in ljubezen. Nobeden se ni mogel oteti sili tega glasa in žarku tega prepričanja. Ko je dovršil, poletelo je staro iti mlado, gospe in gospodje k njemu, da ga pritisnejo na srca in da slave zanosno novorojeno, do sedaj zametano stvar. A doli iz dvorišča začula se je vesela kmetska pesem žnjie, ki so prinesle venec iz pšeničuega klasja. Gaj zamolkuolju in za- molknolo j« ž njim vse društvo. A komaj je prestala na dvorišču pevkinja, zapel je on v istej narodnej melodiji svojo pesem: „Još Hrvatska ni propala !u Sedaj ni bilo ni kraja ni konca navdušenju. Od istih onih ljudi, ki so malo prej še zasmehovali željo stare. Hrvatice, naj jej unuk hrvatski poje, vstvaril je veliki ta čarovnik, ali sveti apostol, kaj naj-uavdušenejše rodoljube. Probudila jih je resnica. In dolgo je trajala zabava, ali zabava, povsem nova. Mesto navadnih latinskih šal, mesto praznih zdravije - napitnic, čuje se Gajeva beseda, kjer slavi slovanske brate, kjer predstavlja davno in slavno prošlost domovine in kjer smelo in krepko riše slike bodočnosti ter odkriva svoje namere. Ko je pa prošla polnoč, ju imel Gaj štirideset do petdeset najudanejih učencev, ki bodo danes ali jutri raziirjevali njegove njegove ekscelence, potem ne dobimo nič, prav nič. (Veselost). Kajti naši nasprotniki so povedali že povodom celjske afere, da je to zadaja koncesija; odslej ne utegnemo Slovenci dobiti ni najmanje koncesije. To bi bilo čudno načelo, ako bi hotel*, Ua bodi zadovoljenje narodnim potrebam zavisno od samovolje narodnih nasprotnikov. (Tak6 je!). To bi bilo tako nekako domače sredstvo, s kojim bi ministerstvo lahko o d k 1 o n i 1 o vse naše narodne zahteve. Oni, ki stoje nekoliko dalje, ne bi hoteli niti verjeti, kaj vse se pri nas označuje kot slovansko provokacijo. Najneznatniše narodno gibanje z naše strani smatra se že kot napad na italijansko ali nemško narodno posest (Tako je !), kot izzivanje, kot napad in kot provokacijo 1 N. pr. mat slovenski otroški vrtec pri šolskih sestrah v Mariboru, slovenske druž-bine šole v Velikovcn, Trstu in Gorici, to so same .provokacije*. Potem nameščenje kakega slovenskega notarja, slovenskega učitelja, slovenskega uradnika niže vrste — kajti v viših vrstah so slovenski uradniki v Avstriji bele vrane —, potem zahtevanje po slovenskih tiskovinah, osnulje kakega posojilnega društva ali tiskarne, da, celo gledališke predstave pri šolskih sestrah v Celju so same ,provokaci|e" (Čujte!). (Konec prih.) Politiške vesti. V Trstu, »Vin BO. decembra Deželni zbori. V deželnem zboru goriškem stavila se je interpelacija radi postopanja oblasti povodom izleta tržaških Slovencev v Gorico. Interpelacijo priobčujemo na drugem mestu. Pri verifikaciji volitev označil je posl. dr. A. Gregorčič postopanje vladnih organov pri vol i t vi na Krasil. Vladni zastopnik je po svoji možnosti branil, kar je bilo sila teško braniti. Sicer pa povemo tudi mi svojo, ko dobimo natančneje poročilo. Provizorični proračun so dovolili za jeden mesec. — V deželni odbor so bili voljeni dr. A b r a m, dr. T n m a, Payer in Verzegnassi. V deželnem zboru kranjskem je pozdravil dez. glavar poslance v si ..venskem in nemškem jeziku. Ko je v svojem govoru priporočal mir in spravo, obmen je bil baje k poslancem narodne stranke, kar je dalo povod dru. Tavčarju, da je vs* kliknil: Kaj gledate nas glejte na ono stran! Vršile so se volitve v razne odseke, a posl. Murnik je poročal o predlogu deželnega odbora glede začasnega pobiranja deželnih priklad. Deželni zbor štajerski ni po-polen, kajti niso došli k razpravam zastopniki spodnještajerskih Slovencev, torej tretjine vsega prebivalstva. Ne treba praviti, da je vladi jako neprijetna abistencija Slovencev. besede. Gaj so je obrnil še pred odhodom k oknu. Na nebu so sijale še zvezde, a visoki polumesec spremljala je zvezda danica. ,Kvo i/, neba samega dobimo blagoslov svojej nalogi. Gledajte tam ua nebeškem oboku pravi naš starodrevni grb. In to naj nam bodi znamenje". Vsi so se (»zrli k nebu, kjer je v resnici bila zvezda s po i u mesece m kakor v starem grbu in vse se je zavzelo. In tako je \l stare plemićke kurije iz uepleiničevih prsij zasijala luč nove dobe, slaba in mala v začetku — no, velik je bil on, ki jo je vžgal in velika njegova svrha. Moje u-tne šepetale so v eno mer njegovo ime. ko jt* godba obmolkuola, pesem prestala in ko so ljudje s<< razšli, minul je moj sen ; toda še sedaj ko to pišem : Slava Ljudevitu Gaju ! I. P. v. \ \ J* Tudi deželni glavar je obžaloval v svojem nagovoru, da niso doili Slovenci v deželni zbor ter da so vzroki, radi kojih so bili izstopili, izvirali is slabega razume* v a ti j a stališča, na kojem stoji nemška večina deželnega zbora. Sicer pa se nadeja, da bode še v tem zasedanju videl zbrane vse poslance. V deželnem zboru češkem prišlo je pa do viharja že v prvi seji. Ko k je bil začel govoriti namestnik, navstal je ) vihar med češkimi poslanci, in zahtevali so, naj neha govoriti, ker takega vladnega zastopnika nočejo poslušati. Potem so vsi mla-dočeški poslanci ostavili dvorano, na kar je namestnik grof Thun — ves bled — pozdravil deželni zbor v imenu vla:e, najprej v češkem, potem v nemškem jeziku. Vlada je torej že sedlaj na jasnem in lahko ve, da do ugoduili odnošajev do naroda češkega more priti le preko osebe sedanjega namestnik a. Kdo ne bi razumel o-gorčenosti čeških poslancev proti namestniku grofu Tliunu, saj je ime poslednjega v tesni zvezi z izjemnim stanjem v Pragi in raznimi politiškiiui pravJami. Grof Badcni ve sedaj, koje poti n e s m e hoditi, ako hoče ublažiti opozicijo češko. Kar se dostaje samozavesti v širših masah je Češka — tega naj nikar ne prezre njegova ekscelenca grof Đadeni! — jako daleč od Galicije. Zato bi se jako mutil grof Uadeni, ako bi inetiil, da je bila demonstracija v prvi seji dež. zbora češkega naperjena le proti osebi Tliu-novi; o ne, protest je bil to znjedno proti tisti nesrečni politiki, kojo je bil zapričel grof Taalfe z razglašeujem izjemnega stanja, koje se je krčevito držala tudi neslavna koalicija in ki je slednjič dovela do skntf. nega: do neizprosne abstrukcije v poslanski zbornici, do viharja, ki je kar pomel s po-zorišča ininisterstvo Wiudischgraetzovo. Brez odstopa grofa Thuna ni niti misliti na po-mirjenje, ali temu odstopu mora slediti tudi temeljita prememba zistema. Italija v Afriki. Po domače bi rekli: Makonen ima Italijane za norca. Koliko časa sem so se že bahali Italijani, da bi Makonen rad sklenil mir z Italijani in da se že vrše \ pogajanja. Pogajanja so se vršila in se menda W \i vrše, ali Makonen« je bil le ta namen« ^^ fta votli Italijane ia nos v to svriio, rta so f med tem lože napredovali loanci proti Ma-kaUk. Tako se jim dozdeva cel6 pri mini-sterstvu italijanskem, ker po došlih poročilih ni dvombe več, da je okolo utrdbe Makallč toliko šoanske vojske, da se utrdba ne bode mogla več držati, zlasti zato ne, ker jim že primanjkuje živeža. Istotako se boje poročila, da pomoč ne bode mogla priti pravočasno. Različne vesti. Čitateljem! S tem izdanjem se poslavljamo od dosedanje oblike našega lista ; današnje večerno izdanje izide že v novi obliki ua 4 straneh. Odslej se bode prodajala .Edinost' po tabakarnah po 3 uvč. vsako izdanje. Maetni svit triaftki imel je minole sobote zvečer nejavno sejo. V isti bavil se je zbor z imenovanji, odnosno umirovljenji raznih mestnih uradnikov. H koncu seje je voščil župan svetovalcem srečno novo leto. Dar Gropadi in Padrifiu za novo leto. Tržaški službeni list javlja v svoji prilogi dtič 29. t. m.: Doznali smo, da je tukajšnje namestništvo, uvažuji prošnjo prebivalcev Gropade ia Padriča, odredilo, naj se te dve vasi ločiti od Sol v Tre faca h in v Bazovici, ter da se osnuje vsa »Zmenjeni občini na primernem kraju posebna, redna šola, v katero bode moglo zahajati nad 100 otrok. Omeniti je treba, da otroci iz Gropade in Padričauiso mogli uživati rednega pouka zbok tega, ker o slabem vremenu niso mogli zahajati v Trebče ali v Bazovico v šolo. Gropajci in Padričani bodo pač zadovoljni, da se jim je njih pereče šolsko vprašanje ugodno rešilo baš kot darilo za novo letol Pogreb dra. Antona Podreke se j« vršil v Pazinu — kakor že omenjeno — najsijaj-neje. Od vseh strani je prihitelo ljudstvo, da skaže poslednjo čast blagopokojnemu. Z vlakom, dospevšim iz Trsta, je došlo mnogo prijateljev pokojnikovih, med istimi monsiguor Flego iz Trsta, dr. Korača iz Voloske, Fran FJego iz Buzeta, Josip Bubuic' in Ljuliomir Nechrou}' iz Trsta ter mnogo duhovnikov iz daljnjih in bližnjih krajev, kojih imena nam niso znana. A ravno to bodi uaglašeno, da je bila duhovščina sijajno zastopana. Veliki sprevod od kolodvora v mesto je pač pričal najjasneje, kolike so bile nade, ki smo jih gojili do prezgodaj preininolega na narodnem polju. Vsem, vračajočim se iz hiše žalosti, je solzilo oko; jokalo je staro in mlado. Tudi i a Pulja ob 3. uri 40 min. priiedii vlak je donesel mnogo gostov, med istimi gg. dra. Zuccona in Štefana Gjiviča. Četrt ure pozneje naznanjali so zvonovi, da se bliža prečastita duhovščina hiši žalosti, da blagoslovi pozemske ostanke nepozabnega dra. Antona Podreke. Sprevod je vodil prošt-dekan Orbanić z asistencijo župnika gologoriškega ZvAčeka, župnika lindarskega Viteziča, župeupravitelja grdoselskega Fiulic'a, kapelana Hradeka ter dveh frančiškancev iz samostana pazinskega. Po blagoslovljeuju v hiši žalosti razvrstil se je sprevod proti cerkvi pazinski. Pred krsto so nosile v belo oblečene deklice venca s trakovi z nastopnima napisoma: „Dru. Ante Podreki — dr. M. Trinajsti«! ; dru. Antonu Podreki — prijatelji". Pred venci ati držali v bel.> oblečeni deklici belo tančico, pripeto ua križu. Ob strani krste so stopali dr. Korača, dr. Zuccon, pristav Giacomelli in stavbeni pristav pazinski. Poleg teh gospodov so stopale deklice, ki so držale tančico, pripeto na krsto. Za krsto so stopali stariši in sorodniki pokojnikovi in drugi, došli iz rojstnega mu kraja Štrpeda. Za istimi so nosile deklice trak z napisom: „Dni. Podreki — dr. Trinajstih". Dr. D. Trinajsti«! je zastopal občino pazinsko, družbo sv. Cirila in Metoda za Istro (mesto dr. Vitezida in dr. M. Tri-najstiča); potem so sledili učiteljstvo, načelnik poštnega urada; občino buzetsko je zastopal Fran Flego; Lindar župnik Vitezi«!, načeluik Jed rejci«! in svetovalec Pužić; davčno občino pazinsko dr. D. Trinajsti«!; Gračišče: župnik Gabrijelči«!; Gologorico: župnik Zvaček, župan I vid in učitelj Posčič; Novake: župnik, župan Opati«!; Zarečje: župan; Grdoselo: župeupravitelj; Kašdergo: župnik in župan; Trvii: župnik Bukovac in župan Sironid; Beram: župnik Graiid in župan ; Stari JJjytin : *nn«ik Wopek ; Paj^ (občini^f Brnelw Bornim učitelf. niki ok\ .„„ ^ ;teyem Š«^-^ lijem na čelu; sodni'uradniki z sodnikom Apolonio na čeln; načelnik železniške postaje z nekaterimi uradniki. Poleg oficijelnih zastopnikov je bilo seveda mnogo ljudstva od vseh krajev. V poseben dokaz, koli ugleden je bil pokojnik, beležimo, da sta prišla k pogrebu tudi italijanska prvaka, odvetnika dr. Co8tantini in Mrach. Iz kratka: bil je to toli veličasten sprevod, kakorsnega še ni videl Paziu. Prizorov na pokopališču nočemo opisovati, ampak povemo le, da je jokalo malone — vse. Nagrobnega govora ni bilo, kajti isti ne bi bil na svojem mestu v sedanji dobi „provokacij". Žalostnega in potrtega srca smo se vračali s pokopališča v bolestni zavesti, koliko lepili nad smo položili v grob s pokojnim dr.oiu Podreko. Blag bodi ti spomin, dragi Anton, in mirno spavaj v dragi zemlji istrski, kojo si ljubil vsem svojim blagim srcem t Ker smo vse to beležili v naglici, naj se nam blagohotno oproste morebitne pomanjkljivosti in pogreški. Za Boiičnico so darovali: Monsig. 0. 80 gld. Monsig. Križman 4 gld. Č. gospod Normali 5 gld. 0. gosp. S. 5 gld. — V gostilni .Alla Vittoria* g. Muška nabrali so rodoljubi, kakor smo sporočili že v poslednjem izdanju, 24 gld. 55 nč. Evo imen darova-teljev: Gg. Jurij Sever, Fran Žitko, Andrej Perko, Josip Urbančič, Ignacij Žiberna, N. N. iz Lokve, po 1 gld.; — Fran Lovšin, Vinko Sancin, Lorenc Gerdol, Šverko, Ivau Godina-Ban, Bortolo Sanzin, Vinko Oamer-nik (Ljubljana), Matija Klinar, Fran Urbančič iz Kobarida, Viktor Magajner, Giov. Mechia Getnina, N. N, Andreja Negodi po 50 uč.; — J. Krašovec, Vincenc Gabršček, Fran Pe-trič, Matej Zakrajšek, Kuščer, Josip Dolčič, Valentin Fonda, Umek iz Komna, Josipina Vatovec, Grgo Slevagua N&riu, po 30 nč. — Bahne, Forte, Josip Benčič, Anton Sueiar ml., Janez Žigala, Gašper Valeutiučič, Fran Berlot, Ana Zok,' Štefan Maliorčič, Jakob Skomudre, Anton Križmaučič, han Godina, Anton Žuidurno, Fran Božeglav, Anton Pu- har, Bernard Godina-Ban, Josip Godina-Ban, Anton Šile, Anton Lovšin, Ivan Petrič, Josip Sigmund, Josip Grgič, Jakob Urba?, Ivan Vrabec, Anton Matika, Anton Božeglav, Križman, Anton Lunder, Ana Fonda, Fran Bainbič, Josip Slavec, Ivau Sancin, ti.išpar Saticin, Sumaic, Davorin, Ivan Jež, Fran Lesar, Matija Križman po 20 nč. — Andrej Oblak 15. nč. — Anton Istenich, Štefan Gaduich, Mihec Semrak, Ivana Jerič, Urša Gerblan, Teresa Mariotti, Andrej Mikus, Jos. Spačau, Andrej Gornp, Stepan Gergovajn, Anton Školar, Janez Sancin in Josip Gregorčič po 10 nC. — Na nocojinjl „Miklavžev veter" pri „Tržaškem Sokolu' opozarjamo še jedenkrat vse slavno občinstvo. Udeležite se v kolikor možno velikem številu tega zadnjega sestanka tržaških Slovencev v letu 1895., da si seg-nemo bratski v roke ob nastopu novega leta. Začetek ob 9. uri. Vabilo na Silveetrov večer, katerega priredi nocoj „Tržaško pod. in bralno društvo" v lastnih prostorih (ulica Stadion štev. 19. I. nadstr.) po sledečem vsporedu: 1. Sreč-kanje treh lepili dobitkov. 2. Deklamacija. II. Lažnjivi kljukec se predstavi svojim čud-nostnim dalnogledom. 4. Šaljivo srečkanje. 5. Deklamacija, večeru primerna. 6. Prosta zabava. Člani in po njih povabljene osebe ustopnine so proste. Odbor tega društva za-edno poživlja vse one člane, ki so zaostali z udiiiuo, da blagovolijo,svoj zaostanek takoj poravnati, da bode mogoče sklepati račune. Nov poitni urad. Dne 1. prosinca 1896. odpre se v Zagrađen pri Žužemberkn na Kranjskem v okraju Novomeškem nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vožno pošto ter ob enem služboval kot nabiralnica poštnobranilničnega urada. Zvezo bode imel s postnim omrežjem po poštnem potu, ki bode hodil po enkrat na dan v Žužemberk. »Fuori lo etraniero t* Ta ponosni vsklik: ,Ven s tujcem", ponavlja Be čestokrat v Garibaldijevi „himni", v oni ogorčeni pesmi, katere zvoki in besede širijo prsa narodnim ponosom alehernemu Italijanu in celo onim, t ti hoCejo biti Italijani kar po lili, is gole ti; Boljun : 1 •itopatije do .latinske kolture". Po skromnem n Metoda) 7^šem razumu pa sodimo, da velja to načelo !'<»•• !>«(«»,« ltCv.i*»oT> kntiuc <4 si SVujeČaSUO itUldiM tudi urad- pif ti Avstriji, tudi >.a 11 a 1 i j a n e same, aljto namreč isti Italijani nosijo svojo .kulturo" tje, kamor jih nihče ni zval. Logično, povsem po načelu Garibaldiucev ravnajo torej dandanes oni »barbarski rasi", njim na čelu kralj Menelik, ako se dandanes razlega po gorovju Abisinije iz stotisočerih grl bojui klic domačiuov: „Ven s tujcem 1*. A gospoda generali Baratieri, Arimoudi iu kakor se še zovejo, ne smejo se čuditi, da domačinom v Afriki, ravnajočim se po načelu Ita-lijanov samih, ne zadošča samo klic „Ven s tujcem*, ampak da „barbarski" črnci daj6 svojim uazorom potrebnega povdarka s tem, da klestijo tujce, kjer koli jim je prilika v to. Morda se Italiji še odprd oči, da so laški usiljeuci v „Eritreji1 tujci na afričanski zemlji, a da so ravno Italijani sami proglasili načelo : Fuori lo strauiero I Razprava proti mednarodnim tatovom. Iz Budimpešte javljajo: Kazprava Proti Papa-kosti iu njegovem trem tovarišem trajala je 2 dni. Obsojeni so Papakosta, Stalio in Affen-dakis radi dveh dokazanih jim uasiluih tatvin vsak na 2>£ leti zapora, vštevši >/• leta preiskovalnega zapora v kazen. Glede tretje nasilne tatvine rešilo je sodišče vse obtožence obtožbe, ker jim iste ni moglo dokazati. Ris-tič (Pribojac) bil je oproščen, toda ostane v zaporu, ker je državni pravilnik uložil utok proti Ristieevemu (Pribojčevemu) oproš-čenju. Proti obsodbi uložili so priziv obsojenci, branitelji iu državni pravduik. Lov na leve. Angleški major Leudbah v Adenu bil je nedavno na lovu ua leve. Vzel je mnogo gonjače v s seboj, iu žnjiiui šel je na določeno mesto. Gonjači so kmalo zbegali veliko levinjo, pognavši jo proti iuu jurju. Le-ta je vstrelil, toda, ker je bil v silnem strahu, ni dobro pomeril ter zadel zver v zadnjo nogo. Levinja je na to skočila proti rmyorju. V istem hipu je ustrelil levinjo uek gospod, ki je stal blizo majorja, toda tudi on je zadel slabo in le uastrelil levinjo. Z\er je skočila proti njemu ter ga udarila s taco tako sijuo po glavi, da se je siromak zgrudil na mali mrtev. Major je žival zopet uastrelil, le-ta pa je zopet navalila na njega. Major je zverini porinil s vso ailo svojo puško v žrelo, toda predno je levinja poginola, odgmnola je majorjn obe roki ter ga sploh strašno razmesarila. Koledar. Danes (31.): Silvester, papež, Pavlina, mučenica. — Polna luna. — Solnce izide ob 7. uri 46 min., zatoni ob 4. 20. — Toplota včeraj: nb 7. zjutraj 0.5 stop., ob 2 pop. 5.5 stop. C. Loterijske fttevilke. Izžrebane 28. t. m.: Dunaj 7. 2, 20. 75, 27. Gradec 66, 37, 21, 60, 79. Iuomost 10, 70, 11, 47, 64. Tem eš var 34, li, 13, 10, 64. NajnovejSe vesti. Dunaj 29. Cesar je vsprejel danes pred-poludne nemškega drž. kancelarja kneza Hoheulohe v avdijenciji, ki je trajala 50 minut. Popoludne se je pripeljal cesar pred hotel kneza Hohenlohe; ker pa istega ni bilo v hotelu, ostavil je karte za knežjo dvojico. Knez Hohenlohe je vsprejel mnogo odličnih oseb. Dunaj 30. Danes zjutraj je dospel tu sem ministerski predsednik ogerski bar. Banffy. Zader 29. Novoimenovani deželni glavar dr. Klaid je nevarno obolel. Malo je nade, da ozdravi. Carigrad 29. Zadnje dni je bilo mnogo krvavih bitek pri Zeitunu. Zameti so ovirali operacije turške vojske. Male oddelke iste so doleteli tu pa tam mali porazi. Turška vojska se giblje tako, da popolnoma obkoli ustaše. Maiava 2». General Baratieri je dobil od Makouena pismo, v katerem izjavlja isti, da ne more več brzdati za boj združenih „raso v*. V okolici Makallft se ni dogodilo ničesar posebnega. Tritovlnahe brxoj»vk«. Badltapsita. PAenie* *a je«en 7.84 7.24 Plenica sa spomlad 189« 7.01 italj. Ur ... Josip Pižžarello iivrioje vsakor&ne poprave Uralnih strojev ia dvo-koles. Prodaja nove in r«bljone iivalne stroje ia dvokole»a. Vii Maiuia del ure iti*. 4, M via Fiitanai, vitrio 2. h .1 i JAKOB ŠTRUKELJ - TRST vla C iaerma it. 16 uhod plazu dilla Csierna. (nutproH nliU prodaja po n«verojetnih niskib cenah vsako-vratna anglcika kolesa (bloykl«) ZaittopHtTo kolon .Ralalgh' is tovarne »Raloigh Cjcle C» L.td. Nottingham Angleško" in koles .AdUv" ia tovarne H. Klevor Frankfurt. Kolosa .Raleigh* in Adler so hvotovne snana, posleilnja rnbijo se v nomiki vojski. Kolnsa poiilja so na deieio in'na vse kraje bros v*eh stroikov. Sprejomasepoprava vsakovrstnih novih in Btarih koles in tivalnih strojev. V »logi nahajajo se vsakovrstna orodja in pripravo sa kolos«, f^ZahtevaJo m«J oanlkl! Ferdinand Keizlar" v Crvenem Kostelcu na Čeikem ponuja: Okefurde za erajce I.a, dvostruke, 78 cmt. široke, meter po 23 uvč. Laueue kauafase, 78 cm široke, m. po 29 uč. * n 90 t » » » 34 , 160 , „ Damaskove gradle: 90 cmt. široke, (komad 33 int.) po f. 12 - Griset, beli I.ma, 120 etra. širok, meter po 43 nč. Nailaljo prodaja laaoiio namizno perilo, platno itd. po luijiiiiili conah Pustrožbu jo naj-o.lidmj« ter so jamči E.i Ntulno barve. Usoroi poš.ljajo se na lah* tovanjo fiutiko. lihigu poiilja proti povzetju in O1/ ikonta. i_5 ' Lastnik poliUčne druitve nEdineeU'. Izdavatelj in odgeverni ureduik: Juiy Mikota. — Tiakarua Dolenc v Trstu.