kulturno -politično glasilo
ELEKTROHAUS
feite C&eenovskif.
Celovec - tClagenlurt Gutenberghaus - Pernhartgasse 8 (nasproti iflamc pošte) Tel. 29>83
Svetloba - elektr. sila - strelovodi - radio signalne naprave
svetovnih in domačih dogodkov
Hatoslutn SlaveutetH
Pred letom se je še marsikomu zdelo, da bo pravno stanje Slovencev uredila državna pogodba za Avstrijo. Leto je minulo, državne pogodbe ni in je po vseh znakih sedanjega političnega položaja kmalu ne bo.
In če bi taka ureditev prišla, bi bila sama ne sebi le košček papirja, dokler ji Slovenci sami z lastnim delom ne bi dah mesa in življenja. Tega dejstva se je zavedal v polni meri tudi Narodni svet koroških Slovencev pri vsem svojem delu in pri vseh storjenih in še nameravanih korakih. Tudi v okviru sedanje avstrijske ustave se nudijo možnosti, da pridemo do pravic, ki nam Slovencem kot narodnostni skupini pripadajo, če bomo z vs0 doslednostjo šli pot do konca.
Da v naslednjem naštejem le par najvažnejših korakov, ki jih je v minulem letu NskS napravil.
V začetku leta je bil boj za lastnino Družbe svetega Mohorja v Celovcu na višku. Komaj se je posrečilo, da je zasedbena oblast izpraznila polovico Mohorjevega doma v Celovcu, že so navalili privatniki in oblast, da bi lastnina ostala zapisana le na papirju, da. bi se v hiši šopirili tisti, ki jim Dom ni bil nikdar namenjen, Z železnim odporom smo odbili naval tako enih kakor drugih in'pri tem še posebno spoznah važnost lastnega glasila, saj ie bil „Naš tednik'' v tistih tednih in mesecih v* pravem pomenu besede življenjska potreba.
Danes pa lahko ugotovimo, da je dom Družbe sv. Mohorja v Celovcu zopet središče kulturnega in tudi političnega življenja in da se tam obnavlja stara slovenska tradicija, ki je in bo zopet povezovala Slovence povsod, kjerkoli živijo. Letošnji koledar je že prvi vidni izraz te povezave in upamo, da bo v doglednem času obnovljena tiskarna dokaz skupne skrbi in skupnega dela.
Drugi korak je list. Brez sredstev se je rodil septembra 1949. Prorokov in grobokopov ni manjkalo. S 1. majem pa smo bili v stanu podvojiti ga po obsegu in nakladi m danes berejo „Tednik“ Slovenci po vsej deželi in ga poleg tega še pošiljamo v 21 držav. Mnogo dela in mnogo idealizma je bilo treba, da smo dali listu osnovo, na kateri se sam vzdržuje. Število sotrudnikov se je zelo razširilo in vsakega novega so. trudnika se veselimo. Da se ravno v našem listu oglašajo Slovenci vseh kontinentov, pa je naš poseben ponos. Da zaslužijo vaški dopisniki posebno pohvalo, pa vsakdo razvidi iz lista, saj sta navadno kar dve strani posvečeni življenju in dogajanju po vaseh in farah. Priznanje, ki jih dobiva uredništvo tako od svojih bralcev na Koroškem, kakor tudi iz inozemstva, so najboljši dokaz, da smo na pravi poti. Pri vsem tem pa je ostal list neodvisen glasnik koroških Slovencev in je bičal krivice in krivce, kjerkoli so se pojavili. /
Da je bilo treba z vso silo gnati šolske zadeve in braniti to, kar imamo oziroma zahtevati z vso odločnostjo izpolnitev obveznosti, ki jih ima država po zakonih in po ustavi do nas Slovencev, je bilo razvidno iz vsake številke lista. Razume se, da smo iskah ravno v vprašanju kmetijskega šolstva tudi poti do Amerikancev, ki so nudili tej vrsti šolstva v Avstriji in na Koroškem posebno pomoč. Danes lahko ugotovimo, da smo našli tam večje razumevanje kakor pri domačih oblasteh. To pa. pomeni zopet korak bližje k uresničitvi zahtev po kmetijski šoli za
Ned vojno in mirom
SVETI OČE OB ZAKLJUČKU SVETEGA LETA
V	nedeljo zjutraj je sv. oče zaprl „sveta vrata“ v cerkev sv. Petra v Rimu in je tako končal sveto leto. V soboto pa je sv. oče sprejel kardinale, ki so mu čestitali za božične praznike. Ob tejv Priliki je izročil sv. oče kardinalom božično poslanico, ki je namenjena vsemu katoliškemu svetu.
V	svoji božični poslanici pravi sv. oče, papež Pij XII.: „Zgodovina človeštva ne pozna večje razdvojenosti v svetu kakor pa je sedanja. V zadnjih tednih se je prepad med obema deloma človeštva tako na široko odprl, da je svetovni mir resno ogrožen.
Ta strahovita nevarnost zahteva, da izrabimo vsako priliko, da bi mogli še ohraniti mir. Naj bi končno, izginile prepreke med narodi, naj bi bila vzpostavljena svoboda narodov!
Najboljši zaveznik človeštva je vera na Boga. ker je vera nad narodnostmi in pohtičnimi interesi.“
Papež je nato v svojem govoru poudaril, da je delala Cerkev vedno za mir in je zato največja krivica trditev, da Cerkev „ščuva imperialistične sile k vojni“.
Z obžalovanjem je ugotovil sv. oče, da niso mogli priti na svetoletno ro-rn e n j iv it. Rim V.atjntioani ir onih dežoJ ,t kjer ni pravih državljanskih in osebnih svoboščin.
Kot predpogoj notranje edinosti vsakega naroda je označil sv. oče boj pro-
1 ti brezposelnosti in uresničenje socialne varnosti in gotovosti. (
Končno je sv. oče v svojem božičnem govoru še poudaril, da je sveta dolžnost vseh vernikov in vseh sinov sv. Cerkve delati za mir z molitvijo, z žrtvovanjem in z vsem svojim delovanjem ter prizadevanjem.
TRYGVE LIE. GLAVNI TAJNIK ZDRUŽENIH NARODOV
Glavni tajnik Združenih narodov, Trbgve Lie, je za božič govoril po norveškem radiu. Uvodoma je govoril o mednarodnem položaju, o katerem je poudaril, da je zelo resen in ni mogoče povedati, kako se bo v bodočnosti razvijal. — Nadalje je poudaril, da korejsko vprašanje ni najvažnejše mednarodno vprašanje. Namen Združenih narodov na Koreji je vzpostaviti svobodno državo, ni namreč mogoče nekemu narodu vsiliti vladavino, ki jo odklanja. Ako bi bilo mogoče na Koreji vzpostaviti miri, bi bilo to svetovno političnega pomena. Ako pa na Koreji čete Združenih narodov podležejo, bi bilo nato vprašanje, katera dežela pride nato na vrsto. Odgovornost za vse to pa je pri onih, ki mislijo, da morejo izzivati tretjo svetovno vojno.
Usodno na Koreji je "bilo, da se je ~U'letl? v hoj pol milijona, vojakov komunistične Kitajske. Vendar pa obstoja upanje, da se bo posrečilo mirno rešiti korejsko vprašanje in da se bo tako posrečilo tudi ohraniti mir na svetu.
Med Kitajci in indiici
V bengalskem glavnem mestu je bila te dni letna skupščina kitajsko-indij-skega združenja.
Predsednik kitajsko-indijskega društva je v svojem govoru poudarjal, da bi sporazum med Kitajsko in Indijo pripomogel, da bi postali ti dve državi najvažnejši in najbolj odločilni na svetu.
Tretja najmočnejša stranka v Indiji,
Hindu Mahasba, je izdala te dni reso-lucijo, v kateri obsoja delo sedanjega indijskega ministrskega predsednika zaradi politične opore, ki jo je s svojim postopanjem nudil komunistični kitajski vladi v Pekingu. S svojo politiko je namreč indijski ministrski predsednik dajal pogum in oporo vladi v Pekingu za njeno delo in za njen napad v Koreji.
Vsem sotrudnikom in dopisnikom, vsem naročnikom in bralcem ter vsem prijateljem ,,Našega tedni-ka-Kronike“ želita prav srečno, blagoslovljeno in uspešno novo leto s prošnjo, da nam ostanejo zvesti tudi v novem letu
Uredništvo in uprava.
SttuesteGvakje
Slovenska družina v Celovcu priredi na Silvestrov večer družabno silvestrovanje v dvorani gostilne Roth, Pfarr-hofgasse 8. Začetek ob 8. uri zvečer. Na dnevnem redu je srečolov, šaljiva pošta, petje, ples in razni šaljivi prizori, kakor n. pr.: Pismo iz Tibeta. Na poročnem uradu, Na kitajski postaji i. dr, — Ali o hočete Silvestrov večer preživeti v veseli družbi in tako pričakati novo leto, pridite na silvestrovanje Slovenske družine v Celovcu.
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiimmiiimmiiiitm
EISENHOWER V EVROPI
Vrhovni poveljnik vseh vojnih sil Atlantske zveze, general Eisenhower. bo prispel začetkom novega leta v Evropo. Nastanil se bo v francoskem glavnem mestu, v Parizu, kjer bo imel svoj glavni stan v znanem hotelu Astoria.
BOŽIČ V SATELITSKIH DRŽAVAH
Božični prazniki v vzhodnoevropskih državah, ki so pod sovjetskim vplivom, so bili letos v znaku velikega obiska katoliških cerkva. Na Madžarskem sb priredili katoličani velika božična ro- ‘ man ja.
Poljski nadškof,v Varšavi je naslovil na katoliške Poljake božično poslanico, v kateri opominja vse poljske katoličane, naj se oklenejo z ljubeznijo predvsem katoliške vere ter naj se ne oklepajo tako silno ene politčne stranke.
' IZRAEL IN NEMCI
Predsednik izraelske vlade. Ben Gu-rion, je dal v izraelskem glavnem mestu, v Tel Avivu, izjavo, v kateri poudarja, da je Izrael proti vsaki ponovni oborožitvi Nemčije. To bi namreč ogrožalo svetovni mir kakor še posebej varnost Judov na svetu.
IZ JUGOSLAVIJE
Na Koreji še mir
Sedanji položaj na Koreji je označen z zatišjem pred viharjem. Severno od 38. povratnika se pripravljajo severnokorejske in komunistične kitajske čete na pohod proti jugu in zbirajo zlasti velike količine topništva. Medtem pa bombniki in lovska letala Združenih narodov neprenehoma napadajo zbirališča, kolone in prometne zveze komunističnih čet.
Ameriške čete, v številu okrog 50.000 mož, ki so jih vkrcavali pod stalnim napadom komunističnih čet 11 dni v pristanišču Hungnam, so prepeljan v neko pristanišče v Južni Koreji
in bodo te čete odšle na bojno črto ob 38. vzporedniku. Predsednik Truman je dejal, da je rešitev teh obkoljenih ameriških čet najlepše njegovo božično darilo.
V sredo, 27. decembra, se je sestala jugoslovanska narodna skupščina. Na dnevnem redu je sprememba večjega števila zakonov. Predvsem bodo spremenili določila zakonov, ki urejajo medsebojne odnose državljanov. Nadalje bodo spreminih tudi nekatere zakone o notranji upravi.
Proračun
Parlament kakor tudi koroški deželni zbor sta v zadnjem tednu dokončala debato oziroma razpravo o proračunu. Drža’ ' ororačun znaša, kakor smo že poro 15 milijard šilingov.
fante in finančni podpori za gospodinjske šole, ki nam gre po ustavi. Razume se, da bomo šli z vsako vlogo do naivišjega ustavnega sodišča, če se bodo kršile pravice, ki so nam po ustavi zajamčene.
Ko smo pred letom dni zahtevah pri durajski vladi ustanovitev centralnega referata za narodnostne skupine v Avstriji, naše zahteve še niso jemali dosti resno, kakor j#' razvidno iz pisma 15. februarja 1950. Pismo 27. novembra 1950 pa je že pisano v povsem drugem duhu. Nam in vam dokaz, da medtem nismo spali, in da vodi smotreno delo korak za korakom naprej.
Na zahtevo vlade, smo te dni predali
osnutek za ctsfvcilni referat in za referate v d Želi.
So v hjku sr g.^i, o katerih danes še ne morejo pi.‘ Eno pa naj bo vsem jasno:	t
Kmet bo f če bo preje sejal in bo vse letc>w? ^nižina pridno delala. Isto velja. ■ .i ... kot slovensko skupnost. U t._	io pokazali le, če bo-
mo sn. ^ 'b~7 " ' ačrtno vršili delo in'
stali J>' J? ~ ■___eni. V to pa vabim
vse Slovenc?,'^ o dobre volje in hočejo osiguranje naših narodnostnih pravic.
Dr. Joško Tischler, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev
Za koroško deželo pa so predvideni dohodki in stroški za leto 1951 v višini 186.tih milijonov šilingov.
V tej vsoti prednjačijo normalni dohodki iz davkov in deleža, ki ga dobi dežela iz skupnega državnega proračuna. Primankljaj znaša približno 30 milijonov šilingov. Odgovorni upajo, da bodo primanjkljaj izravnali s tem, da bo posebna štednja izdatke zmanjšala in da bodo dohodki iz skupne državne blagajne povečani.
Slej kot preje so največji stroški dežele še vedno uradniške plače, ker je pač upravni aparat za naše razmere prevelik. Veliko obremenitev deželne blagajne pomeni socialno skrbstvo, pri tem delu proračuna je predvsem desnica deželnega zbora zahtevala večjo štednjo.
Mi se bomo s posameznimi deli proračuna v prihodnjih številkah našega lista še podrobno bavili.
Politično leto 1950
S&tHGmmltea v uma čela /
Zvesto je romal .,Naš tednik“ skozi prošlo leto z nami koroškimi Slovenci. .Vse vesele in žalostne dni, posebno pa one, katerih' je bilo največ, napolnjene s trdim delom, je prebil med nami.
Tudi on je imel in ima težke dni, polno skrbi je imel, ko je njega in njegove sodelavce bremenila težka odgovornost prižigati našemu narodu svetlo luč na včasih tako temni njegovi poti. Pri vsem tem pa ga je trla, kot je tega naš narod vedno vajen, velika rev. ščina, ki mu je vedno zopet hotela zapirati pot naprej. Vendar mu je ob takih trenutkih skrb za narodno dobrobit ter skrb za duševno in gmotno dobro naših ljudi dajala poguma za delo in za vedno nove žrtve. Kot so v zgodovini žrtve vodile revščino k podvigu ter prekosile „mamon“, moč, oblast in ugled, tako je tudi „Naš tednik“ kljub vsej revščini z nami vred prebredel te. zave in se dvignil do lepih uspehov.
„Naš tednik“ je stal v bran Mohorjevi družbi, ko se je borila za svojo posest in za temeljne osnove, da bi sploh mogla delovati. Povzdignil je glas v zaščito slovenske besede, ko so nastavili narodni hujskači sekiro na odredbo o dvojezičnih šolah. Seznanjal je javnost z nedostatki pri nastavitvi učiteljev in pri praktični izvedbi predpisov šolske odredbe o pouku. Branil je naše duhovnike pred krivičnimi napadi in podpiral vse naše ljudi v želji po razcvitu prave domače vzajemnosti na vasi, v težnji za požitvijo naše pesmi, domačih šeg, iger in zabave.
Zasledoval je smotrno in vedno vse uradno in poluradno dogajanje okoli nas. Marsikateremu rojaku so bili go-spodarski, upravni, družinski in dr. nasveti v korist. V resničnem čutu velike odgovornosti je „Naš tednik“ bedel nad „našo pravico“ v posvetni in cerkveni javnosti. Da ta pravica ni vedno in povsod uspela, je le znak „bolesti“ tukajšnjega posvetnega in cerkvenega življenja, ki mora nujno dovesti do katastrofe, kot jo je že enkrat prineslo leto 1938.
Še nečesa se nikdar nismo ustrašili: v listu seznanjati slovensko javnost z resnico tudi tam, kjer smo bili izpostavljeni napadom tudi s slovenske strani. Edino merilo za ubrano pot je bilo narodovo dobro. Tako je „Naš tednik“ kljub vsem zlonamernim očitkom prevzel v svojo oskrbo in var. stvo bralce bivše „Koroške Kronike“ in s tem tudi ta krog slovenske javnosti povezal bolj z našo koroško slovensko zemljo. Postal je ravno v prošlem letu vedno bolj tudi pravi odposlanec koščka slovenske domovine vsem našim bratom, raztresenim po širnem svetu.
Z mirno vestjo torej list s svojimi sotrudniki lahko v zavesti storjene dolžnosti prestopi prag novega leta. Vemo, da bo „Naš tednik“ rastel, tako po kakovosti vsebine kot po razširjenju kroga svojih sotrudnikov in bralcev.
Brez sodelavcev bi uredništvu nikdar ne bilo mogoče storiti vsega dela. Zato naj bi rastel ta krog; to bodi najbolj iskrena prošnja za novo leto. Vsem onim pa, ki so kot dopisniki in sotrudniki doslej pomagali izoblikovati „Naš tednik“, gre srčna hvala ne samo v imenu vseh bralcev. Revni smo in daril ne moremo deliti. Zato je tem bolj potrebno, da si razdelimo žrtve, saj gre v narodno dobro in naj nam bo vsem največje plačilo zavest, da smo z delom storili svojo dolžnost.
S tako požrtvovalno četo sotrudnikov bo „Naš tednik“ tudi v novem letu pogumno glasilo „naše revščine“, ki jo nam naprti usoda in še bolj tuji gospodje, ki nas nočejo poznati, če pride govor na to, kar nam po vseh naravnih pravicah gre. Dvigal nam bo pogum v delu in žrtvah za našo pot navzgor. Ostal bo našim bratom, raz. tresenim po svetu, drag odposlanec iz najstarejšega koščka slovenske domovine.
Uredništvo.
immiiMiiiiiiiMiiimimmiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii
Z DANAŠNJO ŠTEVILKO USTAVIMO LIST VSEM NAROČNIKOM V INOZEMSTVU. KI NISO PLAČALI NAROČNINE ZA LETO 1950.
Hitro je minilo in nam ni prineslo tega, kar si že deset let želimo: trajnega miru in zavesti, da si smemo z veseljem graditi svoje domove, svoje eksistence, delati za svoje potomce in se ne več bati, da bodo trud in žrtve dolgih let uničene enega samega dne. Zavesti, da lahko mirno gradimo in urejujemo svoja življenja, nam preteklo leto res ni prineslo. In minilo je zelo naglo, pač radi tega, ker nam je prineslo toliko novega, bilo je razgibano kot je recimo sobotno popoldne. In vprav na sobotnih večerih se pripeti največ nepremišljenosti, največ nesreč in izgredov. Politično leto 1950 je nekaj sličnega. Nobene tragedije še nismo morali doživeti, toda živci so prenapeti in hude besede padajo. Na nekaterih področjih so tudi že prešle v dejanja.
Hvala Bogu, pa moramo zaenkrat še reči, da se otroci pretepavajo, medtem ko se starši samo grdo gledajo. Sosedje pa posredujejo. In če bo taka kočljiva sobota, kakršno je bilo leto 1950, minila v naslednjem letu, ne da bi se glavna dva udarila, potem bo mogoče za Novo leto 1952 drugače pisati.
„Čas hiti...“ To je občutil že naš Prešeren in v eni svojih pesmi to potožil. Mi pa vsi to žalostno občutimo zelo trpko. Staramo se. Mladi odraščajo in ne znamo in ne moremo jim dati prave hrbtenice in jasnih ciljev v življenju. Saj sami ne vemo, kaj pride. Delamo, da se preživimo in smo srečni, če najdemo doma urico miru in zadovoljstva. Najti danes pravi mir, je umetnina. Gotovo ste že slišali kako pikro pripombo, da je namreč na najboljšem tisti, ki je pod zemljo.
To je seveda več kot pretirano. In tudi tisti, ki drugače dobrovoljno ugotavljajo, da se je človeštva polastila neka črnoglednost, apatičnost, da na vseh koncih in krajih primanjkuje zdravega zanosa, podjetnosti in veselja do življenja — čeprav vse to drži, vendarle nam nosilci te miselnosti ne napravljajo uslug. Kar trde — s tem ne soglašajo in morda nehote služijo tistemu, ki so mu nedejavnost, apatičnost in občutek nemočnejša sredstva za dosego njih ciljev.
Vsak ve, da s tem mislimo današnjo borbo med komunizmom in narodi, ki žele obdržati svojo nekomunistično, demokratično družabno ureditev.
V naslednjem bomo skušali bralcem v zgoščeni obliki prikazati svetovni politični razvoj preteklega leta. Ne bomo ga postavljali po datumih in državah. To bi bilo preveč nepregledno in s tem bi posnemali pridne in solidne pisce starinskih koledarjev. Ti so res mogli počasi in z uradno natančnostjo beležiti, kdaj se je dogodil kak visoki obisk, kdaj je kaka visokost umrla in koliko je bilo pogrebcev. Tudi potrese, poplave in suše v posameznih deželah so točno opisali. — Ti takrat so to lahko delali. Imeli so s svojim načinom poročanja prav in narodi so jih radi čitali. Bilo so pač stari, dobri časi.
Tako kot čitatelj „Našega tednika,“ tako je tudi pisec „Političnega tedna“ otrok istega časa in istih težav iz tega časa. Ta čas nam daje pečat in s tem časom je treba hoditi, da nas ne prehiti.
Segli bomo v tiste kraje, od koder se vodi politika, ki bo odločila o vsem svetu. Izognili se bomo sicer mogoče zanimivih, toda v spl/ U(,Qm malo pomembnih stvari.
Leto 1950 je čet leto naraščajoče politične borbehodd Zapadom in
Vzhodom, ki je r strai skih področjih prešla že n >jna polja.
Prav v tem zad n dejstvu leži največja nevarnost jse človeštvo. Ne bo odveč, če p/J^/^Dovdarimo, da bi tretja sveto	prinesla
pogin evropskim nr	.n njih kul-
turi. Žalibog pa o /e odloča več Evropa, ki se je do»MBrimenovala srce sveta, temveč dve v®rsili, ki sta daleč izven Evrope. Evropa je danes samo še lahko pomočnik ene ali druge, ali obeh, odločujoči činitelj ni več. To je v prvi vrsti treba ugotoviti.
Najbolj žalostna posledica druge svetovne vojne, kar se Evrope tiče, je pač ta, da smo razsekani, razdrobljeni, da so v živa telesa evropskih narodov zasekali meje, katere danes obžalujejo, pa niso v stanju jih premostiti. Vzrok temu je enostavno dejstvo, da so politične in ideološke razlike med bivšimi zavezniki privedle do hudih sovražnosti prej, predno si je razdejana in obubožana Evropa opomogla.
Danes tečejo sredi Evrope fronte med obema svetovoma. In naša celina je zdaj le še v toliko pomembna, v kolikor utegne biti kdaj bojno polje med orjaškim spopadom med azijsko in ameriško celino.
Pa navedimo nekaj najvažnejših političnih potez, ki sta jih oba tabora podvzela v svoji politiki v Evropi.
Sovjetska zveza je svojo zasedbeno nemško cono praktično vključila med svoje satelite. Seveda je način tega prilagodila svojstvenosti te dežele. To je nekdanja Prusija. Značilnosti tega prebivalstva so dovolj znane. In zdaj Prusi spet pojejo in korakajo. Čeprav po drugih melodijah in besedilih, toda korakati smejo. To jim prija in smešno bi bilo trditi, da so k temu bogve kako prisiljeni. Poleg tega se hranijo z idejo, da bodo svojo državo povečali čez vso Nemčijo in kot zaveznik Sovjetske zveze zaigrali vodilno vlogo na evropskem kontinentu.
Vzhodna Nemčija je močno oborožena. In to dela skrbi drugim trem zaveznikom, ki upravljajo zapadni del nekdanjega Reicha. Tam so uvedli pravo politično in parlamentarno demokracijo. Imeli so več volitev, v katerih sta se uveljavili Krščanska demokratska stranka in pa Socialistična stranka; komunistična je postala nepomembna. Prav tako pa so tudi nepomembne razne skrajno desničarske stranke, ki skušajo pogrevati propadli nacional-socializem. V ostalem je gospodarski in notranjepolitični položaj Zapadne Nemčije dokaj uravnovešen. Od političnih dogodkov v tem letu bi bilo omeniti zadnje delne volitve v nekaterih zveznih deželah zapadne Nemčije in v Berlinu. Medtem ko je v Berlinu napredovala krščansko.demokrat-ska stranka, so drugod napredovali socialisti, vendar ne toliko, da bi mogli ogroziti položaj Adenauerjeve vlade.
Pričeli pa smo govoriti o Nemčiji radi tega, ker se prav okrog nje suče jedro evropske politike držav velesil. Naraščajoči pritisk iz vzhoda in težki dogodki na Daljnjem Vzhodu so pač zapadne sile privedli do nujnega spoznanja, da je treba čimprej postaviti na noge politično, gospodarsko in vojaško močno Evropo. V teh treh smereh gredo torej prizadevanja, ki se izražajo tudi v treh oblikah. Politično plat zastopa takoimenovani Evropski svet, ki od časa do časa zaseda v Strassbourgu. Ustanovitev „Združene Evrope“ je cilj te ustanove in največji
SVOJEMU BIVŠEMU DUŠNEMU PASTIRJU IN PEVOVODJI C. G. TOMAŽU HOLMARJU ŽELIMO SREČNO NOVO LETO:
Anton škoff, Johan Glinig, Hubert Lutnik, Ana Kalischnig, Agnes Logar, Marija Logar, Marija Katz, Josef Logar, Srienc Franc, Srienc Marija, Skubl Štefan, Logar Engelbert, Janz Josef, Pototschnig Franc, Skubl Jakob, Mat-schek Johan, Škoff Karl, Šuler Jurij, Škoff Marija, Janc Marija, Srienc Marija, Germ Marija, Lutnik Gabriela, Lutnik Klara, Jancko Katarina, Katz Katarina, Nežika Srienc.
Zapuščeni čebelarji iz Suhe želimo na-_____________________________
zagovornik te. ideje je Winston Churchill. V njem so zastopane skoraj vse zapadno-evropske države, le Španije niso pripustili. Ta „Evropski svet“ pa je zaenkrat le še nekaka posvetovalna skupščina, na kateri le še prerado pride do hudih nasprotstev.
Neposreden izraz želje po gospodarski skupnosti s pritegnitvijo Nemčije pa predstavlja znani Schumanov načrt. Po njem naj bi se vsa težka industrija (predvsem jekleni in premogovni rud. niki Porurja) zapadne Evrope in Anglije združila pod skupnim in enotnim vodstvom ter postala tako gospodarski temelj Evrope. Dve stvari bi bili s tem rešeni. Rešno bi bilo sporno vprašanje Porurja in Posaarja in dani bi bili temelji zo morebitno skupno oborožitev. Ta načrt pa je zvodenel ob odporu angleške laburistične vlade, ki je iz domačih gospodarskih in deloma poli-tično-ideoloških razlogov odklonila svojo udeležbo. Svoje stališče je Delavska stranka v tem pogledu povedala v znani brošuri proti Schumanovemu načrtu, ki je zlasti v Franciji povzročala precej očitkov in hude krvi. Danes spada Schumanov načrt zato precej v preteklost in se o njem bolj malo govori.
Tretje, vojaško-obrambno vprašanje zapadne Evrope pa je izraženo v Atlantskem paktu. Ta je pravzaprav edina organizacija, ki je delavna. Vojni in zunanji ministri dvanajstih držav se redno sestajajo. Početnik te organizacije je Amerika, ki tudi zastavlja svoj vpliv in daje vojaško pomoč tem državam. Cilj „Atlantskega pakta“, postaviti na noge močno evropsko armado, pa še ni dosežen. Spet je vprašanje Nemčije v ospredju, oziroma francosko-nemški odnosi. Amerika želi Nemčijo oborožiti, Francija se protivi. Nemci sami pa tudi postavljajo za tak primer svoje zahteve. Tako je zapadna Evropa danes vojaško še povsem neenotna. Združene države Ameriške pošiljajo orožje vsaki državi posebej, ne da bi bilo prišlo do praktičnega sodelovanja.
Od notranje političnih dogodkov v Evropi je omeniti volitve po nekaterih državah. Tako so v Angliji ponovno zmagaji laburisti, čeprav z malenkostno večino. Spor v Belgiji okrog kralja Leopolda je dolge tedne zanimal svetovno javnost. Tudi tam so bile volitve in zmagala je s tesno razliko krščanska demokratska stranka, ki je kasneje pripeljala kralja domov. Socialisti, oziroma delavstvo pa je priredilo splošno stavko. Med pristaši in nasprotniki kralja je prišlo do težkih izgredov. Ko se je položaj že toliko zaostril, da bi s takoimenovanim pohodom na Bruselj skoraj prišlo do državljanske vojne, se je Leopold odpovedal prestolu, da bi državi ohranil mir. — Bile so volitve tudi na Danskem, Nizozemskem in v Grčiji, ki pa niso prinesle, nobenih presenečenj.
O političnem razvoju v vzhodni Evropi in končno o usodepolnem razvoju na Daljnjem vzhodu pa prihodnjič.
šemu bivšemu predsedniku društva č. g. Tomažu Bobnarju srečno novo leto. Za čebelarsko društi^:
Stanko Srienc, Žvabek C. G. TOMAŽU HOLMARJU ŽELIJO SREČNO NOVO LETO IN SKORAJŠNJO VRNITEV MED NJEGOVE ROJAKE:
družina Lutnik iz Podloga, družina Vrhnjak iz Suhe, družina Šuler Jurij iz Suhe,
Skitek Leniča iz Potoč v suški fari, družina Skitek iz Potoč v suški fari, družina Trattnig iz Podloga, družina Diemschnig iz Podloga, družina Srienc iz Podloga.
Zuemi predsednik obolel
Avstrijska zvezna vlada je izdala tole poročilo:
Zveznega predsednika, dr. Karla Rennerja je napadla zvečer dne 24. decembra omotica vsled oslabelosti. Vsled
tega bo moral zvezni predsednik naj brž nekaj tednov opustiti delo.
V torek se je stanje zveznega pred sednika izboljšalo in po izjavi zdravni kov življenje bolnika ni v nevarnosti ako ne nastopijo kake. komplikacije.
MIH - nainoi/epe čudežno zdrai/ilo
(Frank Sinclair)
ze, ki so v lobanjah prašičev, morajo odstraniti v teku 30 minut po zakolu. Spraviti jih morajo nemudoma na led, da takoj zamrznejo in ostati morajo
Karel Mauser:
Bužičnu pismo koroški
Ne vidim z očmi tvoje Pece, Koroška, pa jo čutim. In Dobrača ne vidim, pa ga slutim skozi te velike daljave. Vse mi je tako blizu. Roko bi stegnil, se mi zdi, pa bi se dotaknil vse tvoje lepote, Koroška.
Zdaj si v snegu. Lepa si v belini. Na božič si se pripravila. Prišel bo, tiho, domače, kakor pride domač človek v hišo. Nič ne reče. pa ga je vendar vsa hiša polna.
Rad bi bil s teboj na sveti večer. Rad bi se pogovoril s teboj, jaz vam drovec, pogovoril in spočil in ti povedal, kar mislim. Blažje in mehkejše je človeško srce ob veliki božični skrivnosti.
Vidim lučice po bregeh. Pozno v noč bodo gorele in čakale, da se vrnejo ljudje od polnočnice.
O, kakor sem daleč, 'v duha bom pri
BožKšni večer pri telovškili Sloienccih
zamrznjene med prevozom v Chicago in med vsem postopkom proizvodnje.
Zaradi visokih stroškov laborotarij-skega dela in raziskavanj. stane uporaba actha vsakega bolnika približno 15 dolarjev dnevno. Ta cena sovpada s ceno, ki so jo imela druga čudežna zdravila, ko so jih začeli prvič uporabljati za zdravljenje.
(Konec prihodnjič)
polnočnici v vseh cerkvah, kjer bodo slovensko žebrali. In z vsemi bom pel tisto našo: Sveta noč, blažena noč...
In bom žobaril z mojim župnikom Matijo na Zilji ih bom marnjal z mojimi znanci v Podjuni in Rožu.
Žegnan božič tebi, Koroška, in žeg-nan božič vsem, ki ga bodo čutili vsaj v srcu. Tebi, Vinko, ki v Šent Jakobu ovce paseš in Tebi, ki te ne poznam pa sva si na ta sveti večer vendarle znanca.
Saj smo tako majhni na ta večer, tako majhni in tako mehki!
O. bratje in sestre, da bi vedno tako ostalo! Da bi majhni ostali in da bi nikoli ne hrepeneli po velikem.
Žegnan božič tebi, Koroška, žegnan božič znanim in nepoznanim, ki po moje marnjajo.
Cleveland. 15. decembra 1950.
Kako veliko je bilo nedavno, veselje neke 55-letne Američanke iz Wauwa-tosa v zvezni državi Wisconsin. Sklo. nila se je in pobrala s tal buciko.
Prej tega namreč ni mogla storiti že dolgo vrsto let. Ne samo, da se ni mogla skloniti, niti s prstom ni mogla migniti. Bila je skoraj popolnoma ohromela zaradi sklepnega in kostnega revmatizma. V zadnjih dvajsetih letih se je mnogokrat zdravila v bolnišnicah wisconsinske prestolnice Milwaukee.
Potem je postala poskusni bolnik Wesley Memorialske bolnišnice v Chicagu, Illinois, ki je ena izmed 55 ameriških klinik, ki preizkušajo ačth — adrenocorticotropski hormon, ki je najnovejše izmed čudežnih zdravil.
Tri dni po prvem poskusu je bila bolnica kot prerojena, ker je že lahko gibala prste. Po štirih dneh je že lahko premikala glavo in skomigala z rameni ter ni več čutila bolečin. Po tednu pa je že lahko zapustila bolnišnico.
Učinek actha na sklepni revmatizem je naravnost dramatičen. Dobrodelna pa je njegova moč tudi pri zdravljenju senenske mrzlice in naduhe, akutne levkemije, ki je neke vrste rakasto obolenje krvi, revmatične mrzlice, obo. lenju ledvic, protina, ohromenju mišic, odebelenju arterij, pljučnici, neki vrsti kožnega obolenja, prirojeni hypoglyce-mii, pomanjkanju sladkorja v krvi pri otrocih in dilirium tremensa. Poleg tega utegne pomagati tudi pri skico-freniji.
Ameriški medicinski krogi so mnenja, da je novo zdravilo prav tako važno orožje za medicino kot je bilo odkritje anestezije za kirurgijo. Mnogi sodijo, da bo popolnoma zrevolucio-niralo nekatere panoge medicine in zdravniškega raziskavanja.
Vendar pa bo treba premostiti še Vi noge resne ovire. Actha je zelo malo na razpolago in bo ostal redek še v dogledni bodočnosti, kar pa nikakor ne opravičuje dejstva, da ne zdravijo s tem zdravilom več primerov sklepnega revmatizma. Morda je temu vzrok to, da ima mnogo stranskih učinkov in da ga morajo zato zelo previdno uporabljati.
Vsekakor pa je povpraševanje po zdravilu silno narastlo. Podjetje Ar-mour and Company v Chicagu, ki je velika ameriška tvrdka, ki se bavi s konserviranjem mesa, in ima poseben tehničen in znanstveni oddelek za. poskuse o uporabi stranskih proizvodov, je do zdaj edino podjetje, ki izdeluje aeth. Vodstvo prejema na desettisoče pisem in brzvjavk, v katerih prosijo bolniki za. zdravljenje s tem čudežnim zdravilom. Celo z najvišjih mest v.
vladi so sprejeli telefonske pozive za pomoč trpečim prijateljem.
Podjetje Armour je določilo dva predstavnika in dva uradnika, da odgovarjajo na došla povpraševanja in da razložijo prosilcem, zakaj lahko ustrežejo samo omejenemu številu prošenj in da jim pojasnijo, kak je postopek.
Predstavniki podjetja Armour pravijo, da je marsikdo napačno poučen o značilnostih actha. Novo zdravilo ne ozdravi sklepnega revmatizma, ampak je samo blažilno sredstvo. V sedanji obliki ga mora bolnik jemati skozi vse življenje. Zdravilo še ni prišlo na javna tržišča, ampak je omejeno samo na laboratorije. Njegovo izdelovanje bo morala podpreti vlada in druge ustanove.
Tudi zdravnikom še ni na razpolago. Dodeljujemo ga samo izbranim klinikam, ki morajo biti opremljene z najmodernejšimi laboratoriji, da lahko uspešno nadzirajo učinke in zagotovijo varnost bolnikov, katere zdravijo.
Do zdaj poznajo samo en omembe vreden vir actha. To je pituitarna žleza prašičev, ki je tako majhna kot zrno koruze. Za en funt teh žlez, potrebujejo 1360 prašičev. Količina actha. ki jo pridobijo iz žleze, je tako neznatna, da da en funt pituitarnih žlez samo dva. grama, to je manj kot pol žličke actha v obliki prahu.
Prav do pred kratkim so potrebovali 400.000 prašičev, da so dobili en funt actha. S povečanjem števila znanstvenikov in z zboljšanjem naprav ter postopkov, jim je uspelo, da so povečali proizvodnjo za približno eno tretjino. Za ta uspeh je bilo potrebno šest mesecev dela. Celotna letna proizvodnja znaša zdaj približno 80 funtov.
Tudi če bi uporabili pituitarnc žleze vseh 70,000.000 prašičev, ki jih letno zakoljejo v Združenih državah, bi pro-iz vodil ja actha ne zadostovala za zdrav. Ijenje 7 milijonov obolelih na sklepnem revmatizmu. Iz teh žlez bi lahko naredili samo približno tri milijone 750 tisoč desetmiligramskih doz na leto. To bi zadostovalo za zdravljenje samo neznatnega dela žrtev sklepnega revmatizma.
Da bi lahko krili celotno povpraševanje, bi morali povečati današnjo proizvodnjo za več kot pet tisočkrat.
Podjetje Armour je povečalo dobave prašičjih žlez. Velika in majhna podjetja za konserviranje mesa odstranjujejo žleze iz zaklanih prašičev in jih pošiljajo v Chicago. To je bila zelo dobra trgovska poteza, ker ni pred tem nihče spravljal teh žlez. Pituitarne žle-
Sneg je naletaval, ko sem zaprl za seboj hišna vrata. Pravega božičnega mraza ni bilo. Ceste, kjer je čez dan kar mrgolelo mestnega in podeželjske-ga prebivalstva, so sa praznile.
K znancu me pelje pot. Res, najdem ga doma. Majhna sobica, danes lepo pospravljena. Na mizi smrekova vejica in na vejici pritrjena svečka. En sam plamenček male svečke v'sobi. en sam človek. Oče ubit, mati v domovini, sestra tam daleč v Kanadi. Raztrgana družina, slika današnjega časa. Prišel sem, da mu za praznike stisnem roko, v njem pa na ta sveti večer ni nobenega gnjeva, ljubezen le je polnila njegovo srce in želja, da bi še enkrat videl svojo mater in svojo sestro in še enkrat doživel božični večer v družini.
Kmalu nato potrkam pri drugem paru. Ob steni mizica, na mizici jaslice vse v zelenju. Pravega božičnega razpoloženja ni. otroci so daleč od svojih staršev, tam so. kjer nočejo poznati jaslic in božičnega drevca in prižigajo mladini novoletno jelko.
Pri znancu — celovškem trgovcu se oglasim. Za kratke večerne urice so odložene vse poklicne skrbi in vse misli so v družini. Bogato je obložena miza, ki čaka otr0k, da bodo ta večer šteli
starše za svoje kakor le redkokdaj, saj družino prevevajo vse dm v letu trgovske in kupčijske skrbi.
Zopet potrkam. Naprej ... odmeva v sobi. Vstopim. Vse je praznično pripravljeno, vendar pravega božiča ni. kljub bogati mizi in božičnemu drevescu. Božič je več kot zunanja forma. Stisnemo si roke in vendar doživljamo božič vsak po svoje.
Še k slovenski družini sem se namenil. Res dobil sem jih pri molitvi in niso se pustili motiti, molili so ob jaslicah,. starši in otroci, vsUso doživljali božič, pravi krščanski božič. Pogledali smo si v oči, božič je bil njim in meni v srcu.
Ob polnoči pa se je v slovenski cerkvi zbrala vsa družina celovških Slovencev. Cerkovnik Herman je pripravil hram božji za ta sveti večer. Krasne, globoke, slovenske božične pesmi so odmevale. Tako je bila vsaka pesem ubrana in polna, da bi se človek le težko odločil, bi li dal večjo pohvalo posameznikom ali celoti. Vsi so storili kar največ, da povežejo slovenska srca v eno božično družino. Uspelo jim je. Mi pa smo jih iz vsega srca hvaležni.
Naš g. župnik pa je v božični noči spregovoril in postal še bolj naš.
Z l M:
41.
Pomirila se Reza kljub temu ni. Kar naprej ji je hodilo po glavi, da jo nekdo zasleduje. Vsakega avtomobila se je prestrašila, vselej, kadar je videla orožnika na vasi, je mislila, da je prišel ponjo.
V majskem jutru, ko se je marelica že obletavala, je Reza dejala materi: „Na polje grem gledat, kako raste. Pa z Bogom!“
„Prav. Reza, opoldne pa le pridi domov, da boš jedla."
Nekam čudna je bila zadnje dneve hči; buljila je v knjige, gledala na karto, govorila pa skoro ni. Mati se je že bala zanjo, da bi ne prepadla. Zato ji je bilo prav, da je šla hči na polje. Do drugih misli bo prišla ob vseh krasotah sončne vigredi in ob petju ptičic. Glava se ji bo odpočila, srce razveselilo.
Reza pa je romala. Mimo pokopališča
__ rajnega ateja v Kot, v Dobje na
Čerine, v Meje, pod Pliš in pod Gor0. Obiskovala je ljube stare kraje, kot popotnik ki odhaja z doma in \e, na se morda nikdar ne bo vrnil.	_
Najdlje se je zamudila k Kotu. Sedla
je poleg kapelice in gledala za tekom Drave. V jasnem dnevu so se Gure čisto približale Rožu in kot na dlani je imela pred seboj Spodnji Rož. V daljavi je razločila celo šmarjeto in Apače. Toplo in grenko ji je bilo pri srcu. „Uboga moja lepa domovina!“ se ji je izvilo iz prsi.
Za seboj je imela zvesto stražo strmih Karavank, nad vsem pa obok čistega modrega neba. Ob kapelici se je čutila čisto varno. Ogledala je še enkrat podobe, ki jih je tolikokrat že videla, a so ji vedno bile nove.
Otrok je še bila, ko je prišel k njim imenitni 'slikar Markovič iz Rožeka, da bi poslikal zidano znamenje. Mama je hotela imeti na sprednji strani sv. Roka, atejevega patrona, na straneh sv. Andreja, sv. Cirila in Metoda ter Mohorja in Fortunata. Sami ljubi zavetniki našega naroda. Mož je spal pri Rutarju. čez dan pa je slikal na presno. Otroci so smeli z njim, tiho so čepeli na petah in občudovali umetnika. Prinašali so mu hrano, tudi vodo in se zraven radovali bradatih svetnikov, ki so nastajali pod spretnimi slikarjevimi rokami.
„Zdaj vse minulo je,“ je s pesmijo ponovila Reza, V hipu je vstala, se obrnila proti Dravi in hitela na cesto.
„K teti moram še.“
Ni šla skozi vas. Po bližnjavi je sko. ro tekla. Teto je našla na polju. Bilo ji
je prav. „Teta Mojca, vzemite mamo k sebi, če mene vzamejo,“ je prosila. „Kar mirna bodi Reza. za mamo že poskrbimo,“ je odvrnila teta.
Teta je vedela za Rezine težave, zato jo je zmeraj tolažila in ji rada poma-&aIa-
Reza je zdaj hitela dalje, saj je nekako rešila najtežjo zadevo: „Skrb za mamo.“ Nič več ni mislila, niti se žalostila, ravnodušno je stopala po vijugasti gozdni poti v hrib. „Nihče mi nič več ne more; ne orožniki, ne policija. Tudi taborišče mi je prihranjeno. Domača zemlja mi bo dala kraj za zadnji počitek. Glava ji je postala lahka, misel na vse hudo se je umaknila nekaki brezskrbnosti, skoro veselosti. Ko je dospela na planoto nad pečmi si, je začela ogledovati drevesa, ki so rasla ob robu...
Neža je čakala s kosilom. Tesno ji je že postajalo, saj se je dan že nagibal v večer. Nikogar ni bilo pri hiši, ki bi šel Rezo iskat. Poslala je sosedovo deklico k teti Mojci, da bi pogledala, če je tam. Ni je bilo, pač pa je teta sama prišla k Rutarju. Ženama je grozna slutnja vstala v srcu.
Neža. iskat grem Rezo, ti pa ne skrbi preveč.“
Mojca je šla, hodila po polju in iskala dekle. Vsa znana pota je obšla, noč jo je še našla pri iskanju, a Reze ni bilo nikjer.	I
Grozne ure je preživljala Rutarica. Čisto sama in zapuščena je sedela ob ognjišču in pletla češčene Marije v ro. žnivenec: „Za ubogo Rezo, da bi spet domov prišla,“ Vendar je mislila tudi: „Zgodi se tvoja volja“ in pri tem slutila, ko bi se ji zmešalo, se je bala že od tedaj, ko je Rezo prvikrat prijelo in je hotela v Dravo.
Zbudilo se je jutro, ptičke so mu pele v pozdrav, Reza jih ni slišala, tudi Rutarica ne. Rutarica. je ves dan in še ves teden slišala samo tiste strašne besede: „Reza si je vzela življenje, tam nad pečmi v gori.“ Mrtvo so ji prinesli domov.
Prvi njen otrok je tako stopil v večnost, toda v kakšno? Materino dobro srce je zakrvavelo iz najgloblje rane. Samo njo je še imela doma, samo Reza ji je še pomagala, zdaj je ni več! In kako je prosila, molila in se trudila, da bi bili tudi otroci zvesti'svetinjam pradedov. Ne, ni si mogla predstavljati, da bi bila hčerina duša pogubljena. V globoki vdanosti in ljubezni do Gospoda življenja in smrti je obljubila: „Vse težave, ki mi jih bo starost prinesla, naj bodo v prid Rezine duše. Brez godrnjanja jih bom prenašala, najsi bodo še tako velike in hude.“
Reza je našla svoj mir v jami poleg ateja. Naj ji sveti večna luč! Naj uživa mir, ki ga j» na svetu zastonj iskala!
(Dalje prihodnjič)
NAŠ TEDNIK — KRONIKA
Četrtek, 28. decembra 1950
Stran 1 — številka 52
Dr. Janez Ev. Krek:
Kristus - luč sveta
(ZA NOVO LETO)
Leto gre v zaton, še nekaj trennt, kov — že bo za nami. Kaj je to v teku stoletij? Trenutek sončnega dne! Zatonilo bo leto in vstalo bo novo. Mračno zahaja leto in marsikdo se boji prihodnjega.
Mračno zahaja staro leto! Iz dalje mnogi slišijo grom. Temu in onemu se zdi; da vidi že skozi oblake prebijajoče se krvave bliske. Mnogih se je polotil pesimizem.
Toliko vede — in vendar umski bankrot! Vsa moderna veda ni mogla dati le količkaj zadovoljujočega svetovnega naziranja; razdejala in razjedla je vse: vero in moralo, a na mesto vere in morale ni mogla dati ničesar! Tohko bogastva — in vendar beda! Množice propadajo, kmet v dolgovih, obrtnik na koncu, delavec trpin, v izobilju jih živi le višjih sto. Toliko svobode — in vendar tiranija ! Mogočnejši narod tlači slabejšega, država stiska državo. Nihilizem, komunizem, anarhizem — to so usodne sile, ki jih je z vso vedo in vsem bogastvom in vso svobodo zbudil naš vek! Zato ni čuda, da se je mnogih polastil pesimizem. Ni čuda, da si mnogi skoraj žele katastrofe, ki naj bi očistila ozračje, da bi potem vstala člove. štvu nova doba.
Pesimizem se je lotil tudi nekaterih katoličanov. Skoraj najrajši bi položili roke v naročje. Čemu boji, čemu trudi? Človeštvo noče resnice, naj torej okusi grenki sad zmot in laži, naj izpije kupo gorja do dna! Tudi to ni čudno! Saj so vprav katoličani prejemali za ves trud, za vse človekoljubje le sovraštvo in zasmeh. Kdor ni imel v preteklem letu drugega dela, je zabavljal zoper cerkev, zoper duhovnike.
Toda katoličani se nikdar ne smemo vdati pesimizmu.
Morda res pride na človeštvo katastrofa. Morda res božja previdnost pripusti, da se človeštvo okoplje v krvi, da šele na razvalinah dosedanje družbe in kulture pride do spoznanja, kako zlo je zapustiti Boga. Morda! Toda četudi je to mogoče, ne smemo deti rok križem. Naša dolžnost je, da delamo, da se trudimo, da se žrtvujemo za člove-
* Opomba: Prednji članek je napisal eden največjih vodnikov slovenskega naroda, dr. Janez Evangelist Krek. Članek je bil napisan za božič in novo leto ter je izšel kot uvodnik v »Slovencu«, štev. 294 za božič leta 1898. Vsebina članka pa je taka, da bi bil članek lahko napisan tudi danes in velja tudi za današnje razmere, mogoče še bolj, kakor pa je veljal za razmere pred 60 leti.
imiiiiuiHiiiiiiimmimiimmiiiiiiiiimiiiuiiimiiiiimiiHiiimiiiiiiiiiii
Ql&(xo- Jlato- 1951
Noč v daljavo se odmika kakor sen, ko vzide zarja.
Z dnevom novoletno jutro se skrivnostno pogovarja.
Bele ceste pa molčijo, s snegom so odeti klanci; toplo je samo pri peči med prijatelji in znanci.
Novoletni dan posluša nekam hladno njih voščila, kakor da mu ni do tega, kdaj se bodo izpolnila.
Tudi letos bo nemila smrt ustavljala korake, mnogim pojde sonce sreče pred večerom za oblake.
Kladivo že morda kuje ža udarce nam usoda; nič ne vemo, kje nas čaka njena družica nezgoda.
Znano pa je, da na svetu dobro s hudim se bojuje, da je čednost božja cvetka, ves plevel pa čas poruje.
Limbarski
štvo, kakor je delal, se trudil in se žrtvoval naš božji Vzornik in Zveličar od Betlehema do Golgote. Naša dolžnost je, da zabranimo, če mogoče, katastrofo. Ne smemo bežati ozlovoljeni proč kakor Jona, ampak hiteti moramo v Ninive in klicati? Morda nam ne bo dosti moči, previdnosti, poguma, uspeha, a dobro voljo vsaj moramo imeti in storiti moramo, kar moremo.
Sicer pa ni, da bi zdvomili o človeštvu. Res, kljub vsej vedi, vsemu bogastvu, prinaša naš čas človeštvu le novo gorje. A prav to je rešilno za človeštvo. Trpljenje ima vele-vzgojen pomen. Trpljenje navaja človeka, da začne misliti, kaj je pač vzrok, da ne more doseči prave zadovoljnosti in sreče. Če pa človeštvo začne misliti, kaj je vzrok gorja in bede, bo kmalu prišlo spoznanje. Saj kaj je bolj očividno kakor to, da je na človeštvo prišlo toliko gorja, ker je zapustilo Boga? Veda je hotela rešiti svetovno uganko brez Boga, zato ni čuda, da se je sama razdejala. Iztrgati je hotela človeštvu iz srca krščanstvo, vero, najživejšo potrebo človeške duše, zato ni čuda, da je pustila v človeški duši praznoto in obup. Naše stoletje hlepi po bogastvu in oblasti, zavrglo pa je krščansko ljubezen, zato ni čuda, da je vse prevzel egoizem, krut, brezsrčen, podel egoizem, ki divja dalje in dalje, naj se tudi pod železnim kopitom v smrtnem boju previjajo in prematava-jo milijoni ljudi. Naša doba je proglasila načelo absolutne svobode brez božje večne in nespremenljive postave, zato zopet ni čuda, da so svobodni mo-
gočni nasilni!«, a za slabejše, ki nimajo sile, tudi ni pravice!
Kristus, krščanstvo, krščanska pravica in ljubezen — to so ideje, ki jih je naše stoletje hotelo zatajiti, zatreti, iztrebiti in od tod je prišlo največ trpljenja in gorja! Zato pa, če človeštvo začne razmišljati o svoji bedi, bo zopet našlo pot tja, odkoder je lahkomisleno šlo v prazno in mračno tujino, našlo bo zopet pot h krščanstvu.
Zato z zaupanjem glejmo v bodočnost. Kristus — luč sveta! Krščanstvo je vedno mlado. Tista luč, ki je zasijala v temnine pred dva tisoč leti, še vedno sije. Naj le prežene trpljenje mra-kove napuha in egoizma in narodi bodo zopet gledali luč. Tista moč, ki je prerodila in premladila poganstvo, je še vedno živa. Naj le pereče trpljenje o taja led človeških src in človeštvu bo prišla nova pomlad. In angeli božji vsako božično noč zopet kličejo narodom: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji! Človeštvo naj da slavo Bogu in Bog bo dal mir človeštvu.
Zato torej ob vhodu v novo leto povzdignimo glave! Kristus je luč in mir. A kaj si želi človeški duh bolj nego luči, in človeško srce bolj nego miru? Kažimo torej na Kristusa. Če človeštvo noče spoznati svojega reše-nja, krivda ne bo naša, nam ostane tolažilna zavest, da smo bili v najtežjih urah apostoli blagovesti. Če pa človeštvo spozna svojega Odrešenika — in upanje nas navdaja, da ga spozna — tedaj bo v sreči in veselju človeštva dvojno naše veselje in dvojna naša sreča.
iiinimiiiimiimiimiimiiiiiiiiiniiiiimmiimiiiimiiiiiiiiiiiiiimimiimmiiiiiiiiiiiiimmiiiiimiiimimHiimiiiiimniiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiMmiiiiii
IP0MEN DIESLA Madžarski komun, dnevnik „Szabad Nep“ poroča, da bodo na Madžarskem kmalu objavili novo knjigo o Stalinovem in Leninovem delu. Ta knjiga bo madžarskim delavcem odprla oči in jim dopovedala, kaj pomeni delo. Spoznali g|iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii i	Sfmm m i	bodo, da pri delu ne gre le za čim večje izdelovanje železa in jekla, marveč za novega človeka, ki bo sproščen sa-moljublja, katerega mu je vcepil kapitalizem. Novi človek bo smatral delo za veliko čast in bo pripravljen žrtvovati telečjo pečenko za povečano izdelavo. Tako „Szabad Nep“., iiiimiimiiimiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii 111(11 U to :	|
|	Katnik Franc, žqpnik v Gorjah pri Zilji	Kuching Anton, župnik na Bistrici pri Zilji
1	Čebul Avgust, provizor na Dravi	1 i Družina Franc Mertel	| Zmotiče	i E
Pipp Vilko provizor v Gorenčah	
| Družina Haderlap Franc, krojač Celovec, Rizzistrasse	Dr. Franc Zeichen župnik v št. Rupertu
Dr. Franc Mihelčič s soprogo |	Ribnica ob jezeru | želita prijateljem in znancem srečno 1	in veselo novo leto	Gospodinjska šola v št. Jakobu v| Rožu želi vsem svojim dobrotnikom in! vsem bivšim gojenkam prav srečno in| milosti polno novo leto.
i želi vsem prijateljem in dobrotnikom 1	v mestu in deželi |	Kapucinski samostan v Celovcu	želi Schnabl Franc, trgovec Celovec, Št. Rupert	f
| Vsem svojim cenjenim odjemalcem, Iprijateljem in znancem želim srečno in Iblagoslovljeno novo leto Itrgovina, gostilna, trafika in čebelarstvo Stanko Srienc v Žvabeku	želijo družine Anton Schüttelkopf, | Šimenc in Ivančič	| Udmat pri Podravljah	1
|Milosten in vesel božični čas ter srečno |in zdravo novo leto želi vsem faranom |in kristjanom, vsem sobratom, prija-iteljem, znancem, doma in v tujini, do-f Ipisnikom in voščilcem, posebno pa g, i |Tomažu Holmarju v Kačji dolini |	župnišče in župnik Tomaž Ulbin'* !	v Kačjem dolu (Skočidolu)	želi vsem Slovencem in Slovenkam, | ki so dobre volje v domovini in | koder sonce hodi“ — Kozvov Nac | 1 želi cerkveni pevski zbor v št. Lipšu | tiri Seneku preč. g. Tomažu Holmarju | v njegovem pregnanstvu	f iimmimiiiiiminiiMiiiiiiiiiiiimmmiimiMiiimMiMmmiiiimmimifÜ I
Denar se mene ne drži, ga dobim in že ga ni... Vrednost svojo pa ima, zastonj noben mi ga ne da! Rodila se je misel mi, ne vem, al’ jo povedal bi.
A ker pomagal rad bi vsem, pač misel svojo vam povem. Kupil bom tavžent šilingov in bom med milijonarje šov! Le nekaj še, predragi mi, verjeti morate že vsi!
Kak’ kupčijo naj izvršim, zvedet’ to od vas želim.
R. Vouk
QfL^iuüzh'ta. zdja
(1951)
Davi se je nova zarja razgrnila čez ravan, jutro se je nasmehljalo v prvi novoletni dan.
Roka se roke dotika, vse je polno sladkih nad novih upov v boljše čase kadar mine zimski hlad.
Kot studenček izpod skale iz srca čutila vro, nove misli, nove želje, danes plavajo v nebo.
Prav do sonca, naj že skoraj burji vzame vso oblast, zmagovito naj zapolje in zbudi spet novo rast.
Na gredica ljubko sije naj nam ves poletni čas, vrtnice na zid pripenja, pozlati pšenični klas.
Klancem pa naj prizanese, kjer poleti peče, žge, grom udarja ob pečine, da se tresejo gore.
Kaj pa čas nato poreče?
Ta čudak molče divja, -Kakor silna reka teče do neskončnega morja.
nmm dan
Bil je navaden zimski dan, kakor ga pozna vsak človek. Kazal ni nič posebnega. Gosta megla se je nemo vlačila po vsej okolici. Drevesa so stala zapuščena, čeprav so se tiščala vkup. Spoznal sem, da jih zebe...
Sneg na sončni strani bi bil pred dnemi skoraj že izginil, če ne bi čez noč padel nov. Na osojnem bregu ga je ležalo zdaj do kolena. Skozi najglobo. kejši del grabna je tiho tekel potok. Njegova melodija se mi je zdela žalostna in hrepeneča. Na edinem ravnem mestu izven dvorišča je stal samoten jesen in breuzpno vzdigoval svoje veje v zrak ter iskal sonca, A sonce ni hotelo sijati...
Dalo je vso pravico zimi. Zato je bila pot, ki se je vedno držala potoka, trdo zmrznjena. Po njej so hiteli otroci z rdečemodrimi lici v šolo. Nekateri so prišli z desnega hriba, drugi iz zadnjih kotov prepadu podobnega jarka in iz hiš, ki so visele visoko na rebri gore. Pot vsakega je bila dolga in težavna. Hoja v šolo je bila vse^rej nego zabava; res je pa, da ljubijo gorski otroci stare gručevne poti in skrite ter samotne, nevarne steze. Velika razdalja jih ne prestraši. Od zgodnje mladosti so je navajeni. Nobena prometna nesreča se jim ne more zgoditi, vsak korak pa razodene skrivnosti domačega kraja in poplača ves trud.
Toda še nikdar se ni zgodilo, da bi bili vsi otroci pri pouku. Tega pa ni bila kriva borna pot ali neprijazno vreme, ki je seve tudi igralo veliko vlogo. Poznati moraš kraj in ljudi! Ljudje so bili in so še vajeni tiste stare svobode, ki je drugod že zdavnaj izginila. Tukaj velja ono, kar se zdi gospodarju trenotno najbolj potrebno...
Lepa je ta misel. Vendar je z ozirom na šolski obisk napačna! Šola da otroku, česar v življenju nujno potrebuje.
Pa to je menda teorija. Resnica je lepša. Ko sem začel s poukom, sem prvič imel vse otroke v šolski sobi
R. Vouk
Čef"trk. 28. decembra 1950
JAS i'EDiMül - KRONIKA
Številka 52 ■— Stran 5
ri ms tiaJiomkem
CELOVEC
Nedeljska služba božja za naprej zopet ob pol devetih v slovenski cerkvi v Priesterhausgasse. Popoldne ob štirih blagoslov.
OPOZORILO PE^EM
Vse pevke in pevce opozarjamo, da je pevska vaja vsak torek zvečer ob 20. uri v Mohorjevi hiši na Viktringer Ringu št. 26, v sobi št. 4.
Pridite vsi in točno ob označeni uri.
BISTRICA
V soboto 16. decembra smo spremljali k zadnjem počitku Kuhlnovo mater Apolonijo Auguštin. Rajna mati je bila rojena na Bistrici na svojem lastnem domu, kjer je umrla. Prvič se je poročila z Gregorjem-Salarjem, po štirih letih ji je umrl njen mož Gregor in se je leto nato poročila drugič z Lo-rencom Augustinern. Leta 1930 je umrl njen Lorene in je živela nad 20 let kot vdova.
Dočakala je lepo starost, saj je 7. II. 1950 dopolnila 80. leto. Zadnje štiri mesece je bila priklenjena na bolniško postelj. Starostna slabost in pa srčna slabost je povzročila hitro smrt. Kot zvesta tretjerednica je lepo mirno in bo-govdano živela. Posnemala je sv. Frančiška v svojem življenju in trpljenju. Veliko je molila. Z toplimi besedami so se domači g. župnik poslovili od rajne faranke. Cerkveni zbor ji je zapel slovo: „Mati se poslavlja“. Naj počiva v miru. Ostalim sorodnikom naše sožalje!
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
Pred adventom so g. župnik prav pridno klicali parčke s prižnice. Jožef Job je sklenil zakonsko zvezo s Sofijo Brečko. V Šmihelu si postavljata svoj lastni dom. Vse predpriprave so že dodelane, v vigredi pa bo rastla ljubka hišica. „Oj preljubo doma, kdor ga ima.“ Obilo srečo in blagoslova.
Grantov Hansi si je tudi postavil hišico v Strpni vasi. Vigredi se bo „rih-tala“ še od znotraj, potem pa bi imel .kvatir“, „A kaj mi nuca ta kajžica mala, ko notri prebivam ko j sarn,“ si je mislil in zato se je poročil s Čudeje. vo Hildo z Bistrice. Tako bosta skupaj kovala srečo svojega življenja.
Obilo sreče pri tem delu.
Hanzi Elbe iz Večne vasi pa je šel po nevesto tja v daljne Mohbče. Ana Cizej je „pribandrala“ kot nova gospodinja v Večno vas, da gospodinji Hanziju. Upamo, da bo tudi tako vljudna in dobra kot je bila rajna mati, Marija Elbe. Voščimo ji, da bi se prav dobro počutila tam pod sivo Peco. Hanzi naj jo pa dobro zavaruje, da jo ne bo gozdni mož odpeljal, ko je zadnja hiša v Večni vasi tja proti Peci. Obilo sreče obema zakoncema.
Adalbert Hafner pa je moral hoditi v Reberško tovarno, pot mu je bila predolga in predolgočasna. Zato si je poiskal tam v Malpačah Marijo Rutar za zakonsko družico, se preselil tja, da bo imel malo bliže na delo. V sončnih vinogradih nekdanjega žitrajca naj se dobro počuti. Obilo sreče in blagoslova!
ŽELEZNA KAPLA
Na praznik Brezmadežne, 8. decembra, je naša katoliška mladina priredila v farnem domu versko igro: „Ma. rijino sporočilo današnjemu svetu." Ta verska igra je prav posebno pomembna, ker nam ponazoruje resnične dogodke iz časa prikazovanja Device Marije, Kraljice presvetega rožnega venca, v Fatimi od 13. maja 1917 pa do is’, oktobra 1917.
Najprej smo videli te tri otroke, Lucijo, Jacinto in Francka, kako so se radi igrali in veselili, pa tudi rožni venec molili. Zato se jim je tudi Marija prikazala in izrazila željo, naj bi se lju-
dje poboljšali in radi mohli, posebno rožni venec. Vsi srečni so bili ti trije malčki po prikazovanju. Pa s tem se je začela za nje žalostna doba preganjanja. Nihče jim ni verjel, na vse mogoče načine so jih skušali pregovoriti in prisiliti, da bi rekli, da so prikazovanja le izmišljena.
Marsikomu od nas gledalcev so prišle solze v oči, ko je videl na odru prikazano, kako je mati silila posebno Lucijo naj prekliče in pove, da se je le zlagala, in kako je okrajni načelnik celo s silo hotel otroke pripraviti do tega, da bi rekli, da niso ničesar videli.
Pa ti so vse to junaško prenašali. Še več. Sami so si nalagali žrtve: postili se, ker so svoje južine razdali revnim otrokom, trpeli žejo, da bi tako zadostili za grehe. Nazadnje pa je Marija
Najlepše božično darilo! radioaparat iz trgovine
Ctt® §a&1tl beljak
(Zraven tJarkhoiea)
sama z vehkim sončnim čudežem potrdila, da so otroci govorili resnico; marsikdo se je takrat spreobrnil. V zadnjem dejanju pa smo videli še Lucijo kot sestro redovnico, ki še sedaj živi skrito v nekem samostanu v Španiji.
Nas gledalce je ta igra pretresla. Priznati moramo, da so se Vsi igralci zares potrudili in se skušali v igro vživeti. Še več. To kar so na odru igrali, so skušah prenesti tudi v življenje, posebno otroci. Dal Bog. da bi se še naprej tako trudili, in da bi tudi v nas ostal na to igro ne le trajen spomin, ampak tudi opomin, da bomo živeli in delali kot nam je Marija v Fatimi naročila.
Hvaležni smo naši mladini, da nam je priredila za adventni čas tako lepo igro in le eno jih prosimo: Naj bi nam kmalu spet kaj podobnega pokazali.
Igro so potem v nedeljo 10. decembra še enkrat ponovili. Nedeljo navrh pa smo imeli posvečenje zvonov. O tem pa bomo še obširneje poročali.
ŠT. LIPŠ
„Gospod in zima ne šenkata,“ tako so djali včasih in to velja še danes. Precej prezgodaj in preobilo snega je padlo ter s tem napi’avilo mnogo škode na sadnem drevju, ker mu še ni odpadel list. Z zimo vred so ustavljena tudi mnoga dela zunaj, katerih sicer itak ne zmanjka in marsikateri se bo od poletenga truda sedaj vsaj malo odpočil, delavci pa tudi radi čez zimo „štemplajo“, dokler se jim do pomladi malta ne odtaja, kar velja posebno za zidarje in tesarje, ki so imeb v letošnjem letu v naši fari obilo posla. Kot povsod, smo se tudi mi posvetili obnovi ter začeli z zidanjem in prenavljanjem kot še nobeno leto poprej, seve, saj se že dolga leta ni nič materiala dobilo in vojna tudi Št. Lipšu ni prizanesla.
Posestnik Polašek, p. d. Omevčej, si je postavil mogočen dom, ki je ponos Starevesi, isto je napravil tudi Linkov France. Obadva domova sta bila v času nesmiselne vojne žrtev plamenov. Kmet Rigl pri Banjivasi si je tudi postavil mogočno gospodarsko poslopje, sedaj bo pač brez skrbi, vozil krmo s traktorjem na skedenj in se mu ne. bo treba bati, da bi mu njegov, nove in moderne vrste konj, padel skozi skedenj v hlev. Hleva pa te-le vrstni konji ne rabijo in kakor pravi njegov gospodar Peter, da ga tudi krmiti ni treba če ne dela ter da se naje čisto do sitega kar pri delu. Naše domače k0nje pa krmimo, kadar ne delajo, kadar pa de-
lajo, pa dobijo med delom za priboljšek tistega „dovjega" ovsa, ki je zrastel na pasjem hrbtu. Tudi Tope j v Banjivasi si je postavil nov hlev in skedenj, ker mu bo stari kmalu v „mlako zlezel“. Strah pred kakšnim polomom je imel že dolgo časa tudi mladi Tomaž in si je dal postavit istotako novo gospodarsko poslopje. Sedaj ga ne bo več strah, da bi prekmalu postal vdovec, kakor prej pri starem hlevu, ko bi njegovi ženki lahko kaj nepričakovanega padlo od zgoraj dol, ko bi krmila prašiče in krave. Ludvik Augustin s svojo ženo Lenko si je postavil lasten dom. Tako se jima je izpolnila dolgo negovana želja, da bi imela svoj „dim". Sicer se še letošnjo jesen ni mogel preseliti, ker mu je bolezen onemogočila, da bi vso notranjščino sob i. t. d. dogotovil. S tem je postala Banjavas za eno številko in dve osebi prebivalcev večja. V Kršnivasi si je čevljarski mojster Štrekl moderniziral svoj dom, ki mu je sedaj v ponos in veselje, sicer pa mu se je preje že včasih nekako sitno zdelo, ko je kot požrtvovalen „fajerber-hauptman“ sprejel visoke obiske svojih predstojnikov v dokaj skromni rezidenci. V prejšnjih časih se nižjim slojem pač ni bilo treba ukvarjati s takšnimi funkcijami in šaržami , kajti vselej je bil izvoljen za župana ali najbogatejši, najdebelejši in dostikrat s tem tudi na. prismojenejši veljak občine. Toda danes pa to ne velja več in le zviti, brihtni in zaupni osebi se zaupajo takšne funkcije, ki pa žal več iz žepa kot pa v žep nesejo. Z pomočjo dobrih sosedov si je tudi njegov sosed Kandur postavil nov dom, ko mu je prejšnjega vzel požar in je. bil prenizko zavarovan, da bi bil sam kos vsem stroškom. Faj. mut v Podgori je tudi podrl od starosti onemogb hlev in postavil novega. Od zunaj in znotraj so renovirali tudi Škof ovo gostilno v Starivesi, da bo bolj privlačna vsem žejnim in lačnim. Krojač Plahuta ima tudi novo gospodarsko poslopje in sedaj ne bo več nevarnosti, da ga mu voda odnese. Istotako ima novo hišo njihov sosed Safron, p. d. Križnik, s tem bo slavni Podlog, ki je nekakšno predmestje. Starevesi, dobil čisto drugačno bce. Samo da bi še pri nekaterih „vilah“ izmenjali stare stene, okna, vrata in dimnike. Pötr na Polenih ter njegov dobro znani sosed Kariči sta si tudi postavila nove domove. Nič ni bilo Foltu mar za „hišico očetovo", temveč jo je kar podrl, ker strela ni hotela vanjo treščiti. Da bi pa sam požgal, tiste korajže pa tudi ni imel. V novem domu bo imel sedaj vsaj zadosti prostora za svojo mnogoštevilno družino. Folt bi najbrž še ne imel strehe nad glavo, da mu ni priskočil na pomoč njegov brat, ki mu je poslal poln traktor šmarješkega sadjevca in je s tem šlo delo tudi v najhujši vročini hitro naprej in tako se danes Folt mirno smeji iz svoje n0ve hiše. Še bolj vesel pa je njegov brat, ker mu ni bilo treba kupovati novih dragih polovnjakov za jesensko preša-nje. Torej vidite, da smo bili res pridni, posebno za sedanji čas to niso mačje solze, ko „na črno“ nič ne gre več.
ŠT. VID V PODJUNI
V Beljaku je umrl krojač Jožef Weitzer, lastnik Žuzmove vile. Pri Žu-zmu je v Gospodu zaspala Janeževa mati iz Proboja, Marija Karničar, ki se je iz Šmarjete v Remšeniku s svojim možem priselila na Janeževo posestvo. Narodna zavednost in gostoljubnost ter globoka vernost so odlikovale rajno mater. Pokojno mater bomo ohranili v najlepšem spominu, njej pa naj Bog podeli večni mir in pokoj.
ROŽEK
Odkar smo se zadnjič oglasih v „Tedniku", ni bilo pri nas ne porok in ne pogrebov, pa imamo kljub temu nekaj poročati, namreč o sv. misijonu, ki smo ga imeli v času od 26. XI. do 3. XII.
Bili so to zlati dnevi za našo „faro“. Prečastita gospoda dr. Zamjen iz Sveč (voditelj) in dr. Cigan iz Kamna sta prišla za osem dni med nas, da nam temeljito razlagata večne resnice, oči-
Odprli smo prešo za napravo vsakovrstnega olja. V prešanje sprejemamo vsak čas.
JOHAN PETJAK Gonovece, pošta Pliberk
stita naše duše in nas utrdita v dobrem. Zadnjo nedeljo po binkoštih je pred prvo sv. mašo preč. gospoda misijonarja pozdravil Cenklov Martin z lepo deklamacijo, nato je domači g. župnik spregovoril nekaj besed ter izročil oblast v župniji za časa sv. misijona voditelju misijona.
Vsak dan so bile tri pridige in tri sv. maše, dve dopoldne in ena popoldne. Radi smo hodih poslušat božjo besedo iz ust misijonarjev — dobrih pridigarjev. Čim bolj se je bližal milostni čas koncu, tem več poslušalcev je bilo, — Stanovske nauke je obiskalo 120 ženin mater, 55 deklet, 45 fantov in 59 mož. Spovedanih je bilo 552 vernikov, sv. obhajil sprejetih pa 950.
Četudi nismo bili tako pridni kot bi morah, nas vendar veseli dejstvo, da smo glede misijona napredovali in ne nazadovali. Prihodnjič se hočemo še bolj potruditi. Prvo adventno nedeljo popoldne smo sv. misijon pri izvrstni udeležbi vernega ljudstva zaključili. Prihodnji dan je bila po svitni še črna peta maša z libero za rajne dušne pastirje in vse rajne farane.
Prečastitima misijonarjema se še enkrat s tem prisrčno zahvalimo za ves trud in jima želimo obilo božjega blagoslova pri dušnopastirskem delu, posebno pri nadaljnjih misijonih, ki jih bosta še vodila.
ZGORNJI ROŽ
Rahlo je naletaval sneg in nekam milo in turobno so odmevah zvoki šentjakobskih zvonov. Tudi topot so nam naznanjali nekaj, kar nismo pričako-vali. Šentjakobske zvonove slišimo le, kadar pihlja spodnji veter, ki nam prinese navadno debelo belo odejo — sneg. „Kdo neki se je zopet poslovil v tej prelepi šentjakobski fari?“, sem razmišljal pod vplivom monotone pesmi šentjakobskih zvonov, ko sem nekam zamaknjen stal nekje pod mogočno Jepo. Kaj kmalu pa je prispela tudi vest iz št. Petra, da so tam umrli Kraucarjeva mama, vseskozi zgledna žena, mati in velika dobrotnica potrebnih — in šli za jedva pred letom umr-
Priljubljeno „Pratiko" za navadno leto 1951 dobite pri Družbi sv. Mohorja v Celovcu.
STANE 2,— šilinga
lim možem tja, kjer čakajo na večno plačilo duše onih plemenitih ljudi, ki so v svojem življenju nesebično delali, ustvarjali, delih in gradili mostove večnosti zase, svoje otroke, bližnjega in potrebnega.
Šele pred letom so Kraucarjeva mama objokovali na odprtem grobu svojega prerano umrlega moža sredi svojih otrok, danes pa plakata sin in hčera tudi že za svojo nepozabno materjo in najmlajšo sestrico Francko, ki jo je Vsegamogočni poklical k sebi med čredo svojih nebeških krilatcev že v tednu, ko je plakala za svojo blago materjo.
Naj bi bila Kraucarjevi materi in njeni najmlajši hčerki domača zemlja lahka in naj bi počivali v miru, preostali pa naj bi našli zadosti moči in tolažbe!	V. N.
Sveče in cerkvene potrebščine vseh vrst dobite v največji izbiri pri
ctŽ. l/Oinduuj
Beljak — Villach, Weissbriachgasse S in Kloster St. Nikolai
Najugodnejši nakupni vir za trgovce In razprodajalce verskih predmetov

Mohorjani, priglasite se za knjižni dar Družbe sv. Mohorja v Celovcu za leto 1951
(J)ii ua&l na DCowsketn
(Nadaljevanje s 5. strani.)
ŠT. LENART PRI SEDMIH STUDENCIH
Zima pritiska iz vseh kotov, mraz nam je in zato nismo prišli zadnje čase k pisanju. Sedaj smo se zopet nekoliko opomogli, naredili so nam lepo pot in tako nismo več tako od sveta odtrgani. Torej pa pojdimo k novicam.
Treba bo poseči precej nazaj. 26. novembra so bili naši cerkveni pevci v Beljaku, kjer so pokazali našim sosedom lepoto naše cerkvene pesmi. Ka. kor smo razbrali iz časopisov in kakor so nam pravili očividci, je naredila naša pesem na vse močan vtis. Saj gotovo, marsikdo iz nabito polne dvorane v Beljaku še nikdar ni slišal na lastna ušesa tudi lepoto naše cerkvene pesmi. Povedati pa moramo še nekaj, te dve pesmi, ki so jih naši pevci podali, sta bili lastna kompozicija našega nekdanjega pevovodje, ki nam je že pred dvema letoma popihal v Ameriko. Ko bi on sam slišal ta aplavz, bi se gotovo tudi njemu dobro zdelo. Mi pa smo še posebej ponosni nanj, ponosni smo na naš zbor in na našega mladega pevovodjo. Vsem skupaj pa želimo še obilo sreče in božjega blagoslova.
Zima je tu in treba je misliti tudi na „jago“. Ker bi pa naši ljudje radi sami prevzeli to v roke, poskušajo z vsemi sredstvi to doseči. Ako jim bo to uspelo ne vemo, privoščili bi jim že, toda, kako bo izpadlo, pa bomo drugič poročali.
Težko je zbolel naš stari znanec in prijatelj Samonig, p. d. Trabinar. Ker ni bilo druge pomoči, so ga morali hitro prepeljati v Beljak v bolnico. Ubogi Edi je moral sam sebe vpreči in tako iz daljne Trabinje pripeljati očeta k rešilnemu vozu. V Beljaku mu želimo skorajšnjega okrevanja in naj se nam kmalu vrne, da bodo prazniki bolj veseli.
Pri Jurčevih pa je zbolela stara mati in že smo mislili, da bo prišlo najhujše. Ker je zvesta bralka „Našega tednika“, ji želimo skorajšnjega okrevanja, da bo zopet lahko prebirala tako težko pričakovani časopis.
SKOČIDOL
Sredi meseca vinotoka je po daljši bolezni umrl v Vernbergu naš večletni mrtvaški oglednik, mizarski mojster Valentin Schellander, doma pri Rade. niku v Trabenčah, star šele 58 let. Zapušča mlado ženo. Dolgo časa se je zdravil in iskal izboljšanja zdravja v raznih bolnicah in pri raznovrstnih zdravilih. Ni mu uspelo izboljšati belo-krvnosti. Na zadnji poti na skočidolsko pokopališče ga je spremilo mnogo vernikov od tu in sosednih župnij. Tudi g. p. rektor samostana Vernberg ter preč. g. Ivan Lex, podravnatelj kn. šk. semenišča „Marianum“ na Plešivcu, rajnega dobri znanec, sta dospela k njegovemu pogrebu. Sveta vera in upanje na svidenje naj ženo in sorodnike tolaži. Pokojnik je bil nečak pred leti v Kamenu umrlega župnika č. g. Antona Sturm, rojaka domačalske fare. — Naj oba v miru počivata!
V zadnjih dneh meseca listopada pa smo nesli k časnemu počitku na tuk. farni mirodvor zemske ostanke v Gospodu umrlega družinskega očeta Jurija Lepuschitza, roj. na Gozdanjah leta 1868, bivšega dolgoletnega tesarja in tesarskega palirja v občini Vernberg ter v sosednih občinah. Bil je prej tudi posestnik p. d. Linčar v Štavfu, župnije Šentjur na Strmcu.
Zato je rajni oče svojega krstnega patrona, svetega mučenca Jurija, še posebno vneto častil. Da, celo zdaj, ko je svoje stare dni — dvainosemdesetletnih — preživljal pri svojem skrbnem sinu Matevžu Lepuschitz, tesarskemu mojstru in lastniku žage v Novi vesi, se je ne samo enkrat podal k svetemu Juriju na Strmec kljub veliki oddaljenosti in strmini!
Bil je ta družinski oče in ugledni delavec miren in potrpežljiv mož, vzgled-nik svete vere za svojce in vso okolico. Rad je prejemal tudi svete zakramente. Nešteto streh je pokril s svojimi delavci in nešteto mlinov je ljudem okoli Šentjurja temeljito in v splošno zadovoljnost popravil.
Oba ta blagopokojnika — prvi kot mizar, drugi kot tesar — sta vršila delo rednika Jezusovega, svetega Jožefa, mizarja in tesarja (Cimpermana). Oba sta bila deležna stalne zdravniške pomoči, oba sta imela svetega Jožefa za svojega vzornika, oba sta bila previde-na in oba sta kakor sveti Jožef sam mirno in udano v Gospodu (v Jezusu) zaspala. Naj bo obema zato večni delež s svetim Jožefom na strani Jezusovi! Ostalim naše sožalje!
VERNBERG
Samostansko cerkev je misijonski red Presvete krvi letos preuredil s tem, da je dal vzidati v zadostno visoko svetišče med pod in strop lasten kor za cerkveno petje. Tako je spodaj več prostora za vernike, prihajajoče k on-dotnim božjim službam iz sosednih vasi in župnij. — Tudi so zdaj posebni izvedenci odstranili več ko dvajset starodavnih (iz dobe 1672 do 1783 izvirajočih) ovalnih naprtnih slik, ki so bile pritrjene v dolgi vrsti na sredi stranskih cerkvenih zidov, ki pa so postajale po nekako 200 letih že vedno bolj trhle. Nato je bilo svetišče na znotraj na novo pobeljeno.
Za katoliško mladino vse bližnje in daljše okolice je samostan tudi letos priredil že nekaj dobro uspelih mladinskih resnih in tudi kratkočasnih iger in nastopov na odru z deklamacijami in posamnim in kornim petjem.
Poleg tega so se tudi to leto, pogosto kar zaporedoma, vrstile razne za vso škofijo zelo pomenljive versko-nravnostne prireditve z raznimi mladinskimi (tudi gospodarskimi) tečaji in duhovnimi vajami za posamezne stanove, tudi za srednješolsko in visokošolsko dijaštvo. Redoma je bilo udeležencev po 20 do 40. Tudi duhovniki so imeli svoje posebne duhovne vaje (eks-ercicije).
Ob minulem zimskem Marijinem prazniku (8. do 10. XII.) pa je bila slovesnost preobleke 4 novink ter slovesne obljube 4 sester in tudi poslovilna cerkvena slavnost 6 sester, ki po Novem letu odpotujejo v svete katol. misijone v Južno Afriko in v druge po-
krajine, kamor jih je od tu (iz Vem-berga) doslej po vojski odpotovalo že več ko 20.
Slovesnostim je prisostvovalo 80 sorodnikov novink in sester, večinoma iz Gornje Avstrije, ter mnogo drugih ver. nikov, zlasti v nedeljo, in 5 duhovnikov z enim bogoslovcem iz Svetega Florijana pri Linču, kjer vlivajo zvonove.
Obrede je v soboto izvršil z milo-spodbudno in ganljivo pridigo, topot namesto prevzvišenega, sam g. generalni vikar, dr. Josip Kadras, v nedeljo pa voditelj eksercicij, preč g. p. Filip Dietz, CPPS, iz Celovca.	—g
SKOCIDOL-PODRAVLJE
Letina je bila letos tu okoli le srednja ah še podsrednja. Kakor po mnogih krajih je tudi tu vladala večmesečna suša. V višje ležečih krajih — kakor Dole, Goriče, Novaves, Vernberg — delj časa niso imeli vode. Morali so hoditi oz. voziti po njo do oddaljenih vrelcev ali celo tudi v samo Dravo.
Zdaj po izdatnem deževju in ponovnem kopnenju prvih snežnih zametov je matica zemlja po dolgi, dolgi žeji zopet močno napojena in studenci so spet polni te v resnici najžlahtnejše, a žal od mnogih še le ob pomanjkanju prav upoštevane tekočine na zemlji, neprimerno važnejše od vina, mošta, piva in žganja. Že Grki so rekah in imeli pogovor: „Najboljša je voda, četudi je najcenejša!“ In slavni, tudi že nekaj let v Bogu počivajoči ustanovitelj t. zv. nekdanje „Svete vojske“, protialkoholne organizacije, mil. g. Janez Kalan, je izumil rek in ga zapisal ter razširjal: „Napij se iz studenca, živela abstinenca!“
Torej cenimo vodo kot eno štirih elementov (prvin) starih modrijanov (zemlja, zrak, ogenj in voda!) Brez nje bi tudi ničesar drugega užitnega ne bilo. Voda kot sestavni del se sko-ro povsod nahaja.
Zato tudi vse družine z novimi hišami povsod tudi kopljejo studence, da imajo vodo kolikor možno blizu, ker jo rabijo za se, za živino, za namakanje vrtov ter sadnega drevja, kakršnega tudi tu okoli letos mnogo novega nasajajo, pa tudi za polje in travnike, za pranje in seve tudi za kuho. Iz studenca čista živa voda boljša je ko alkoholni strup iz glaža ah soda!
MANUFAKTURNA TRGOVINA Celovec-Klagenfurt, OSTERWITZGASSE 14
Blago za plašče in obleke, flaneli, barhanti in podloge za obleke
RUDA
Dne 8. decembra smo pokopali ko. larja Magnet Fihpa ob zelo veliki udeležbi faranov in prijateljev rajnega. Pokojni je bil 40 let cerkveni pevec, dolga leta tudi občinski odbornik in preko 40 let član požarne brambe.
Pogrebne obredi je opravil č. g. Pir-ker in to vse v nemškem jeziku, tudi petje je bilo samo nemško. Toda Slovenci smo se morah že kar navaditi na to ponemčevanje, saj tudi slovensko pridigo slišimo zelo redko. Namesto slovenske pridige so litanije po sv. maši. Skoraj bi rekli, da so komu čebele, ki jih ima pri raznih kmetih v „reji“, bolj pri srcu — kakor pa razlaganje besede božje slovenskim fara. nom in njihovem jeziku.
„BARAGOVA PRATIKA“ UREDNIŠTVU „NAŠEGA TEDNIKA“
Prejemamo Vaš list in se nam zelo dopade. Dobro ga urejujete in čudimo se, da morete izhajati. Ah imate kaj več naročnikov v USA? Mnogi bi ga lahko naročili.
Da se Vam oddolžimo za pošiljanje lista, Vam bomo dali prihodnje leto polovico strani brezplačno za Vaš oglas. Sestavite ga kar sami in nam pošljite vsaj tja do meseca marca 1951. Pri razpečavanju naše „Pratike“ amo sprejeli tudi več naročnin za Vaše Mohorjeve knjige.
Vam želimo obilo uspeha pri Vašem delu za naš trpeči rod, ter želimo tudi vsem Vam blagoslovljen Božič in srečno novo leto!
TVRDKA
MODEN - DICKI
je zdaj v novih, večjih in lepših prostorih.
Novi trgovski lokal se nahaja v Pa-radeisergasse 4 na vogalu Bahnhofstrasse—Paradeisergasse v hiši, katero so več let imeli zasedeno Angleži.
Sedaj prenovljeni prostori so svetli, prostrani in zelo praktično in moderno urejeni, tako, da se mora kupec v trgovini Moden-Pickl dobro počutiti.
Res velika izbira vseh vrst oblačil nudi vsakemu zaželjeno blago po vsakem okusu. Zmerne cene in visoka kakovost odlikujejo oblačilnico Moden— Pickl, katere lastnik je dipl. trg. Hans Ketter.
Temelj te tvrdke je pa pravcata tovarna oblek, v kateri je zaposlenih od 80—100 oseb. Seveda so med njimi krojači in prirezovalci, ki bi po svojem znanju in okusu mogli Ustreči vsaki, še. tako v tem pogledu razvajam dami in gospodu. Na drugi strani pa izdelujejo kakovostne in lepe obleke in plašče, katere si more privoščiti tudi preprost človek.
Z ozir-om na vsestranost svojega dela in z ozirom na velik ugled, ki ga ima tvrdka Moden—-Pickl v Celovcu, je ta oblačilnica danes vodilna v tej stroki.
^aonarna Oh e ms eh n
V naši božični številki smo prinesli oglas zvonarne Oberascher in danes vam podajamo še nekaj podrobnejših podatkov o tej tvrdki.
„Tvrdka je dobavila v letih po 1945 poleg svoje normalne proizvodnje več kot 400.000 kg zvonov iz Oberascher-jeve Specialne bronse.
Nobena druga avstrijska zvonarna ni dosegla tako visoke zmogljivosti. Ročno mojstrsko delo in čistost zvoka naših zvonov sta dosegla po vseh avstrijskih zveznih deželah polno priznanje.
Dobavljamo zvonove vsake vehkosti iz bakreno kositrne bronse ter iz specialne Oberascherjeve bronse. Dobavimo tudi električne naprave za zvonenje.
Tvrdka Oberascher jamči za vse svoje izdelke.“

'V'
imen
bljiqjö iL&ü-Lfeiiö- in &mjjw-
NOVO LETO!
KEIAG
Celovec je dobil nov, lep in moderno urejen
Gradnja tega poslopja, ki predstavlja velik napredek na zdravstvenem polju Koroške, ni trajala dolgo. Pričeli so koncem avgusta preteklega leta in danes stoji veliko in moderno urejeno poslopje.
Nič manj kot 155 sob je zgrajenih in v njih bo imelo stanovanja 238 bolniških sester. Če povemo, da je vsa notranja ureditev v skladu s sodobnimi higijeničnimi predpisi, potem je razumljivo, da ima vsaka soba mrzlo in toplo vodo, odgovarjajoče pohištvo in klicalno napravo, kar je za poklic bolniških sester zelo važno. Vsako je namreč mogoče takoj poklicati in na hodniku v vsakem nadstropju je telefon, s katerim more takoj stopiti v zvezo z bolnikom, oziroma z onim, ki želi z njo govoriti.
V vsakem nadstropju so nadalje umivalnice s prhami, čistilnica in kuhinja za čaj. V kleti je pralnica s sušilnico in likalnico. Tam je tudi učilnica za dekleta, ki se uče za bolniške sestre. Spodaj je tudi še velika dvorana, ki na splošno služi kot obednica za uslužben-
M§ms Htimu
slikarstvo In pleskarstvo
Prevzem vseh slikarskih in pleskarskih del. Nizke cene ob najboljši izdelavi.
Celovec - Klagenfurt
Sonnwendgasse 28 Sh-Ruprechler-Sira&e 67 Tel. 39-4-66
FRANZ
HÄNDLER
Stavbeno in galanterijsko kleparstvo, naprave za plin, vodovodi in inštalacija naprav za kurjavo
Celovec-Klagenfurt, Priesterhausgasse 4, tel. 19-07
Primus Hekhlor
Slikar in pleskar. CELOVEC-KLAGENFURT
Neubaugasse 23, lel. 12-65
Želi srečno novo lelo vsem svojim
naročnikom
Dom bolniških sester
i
ce, po potrebi pa je tudi predavalnica, v kateri je prostora za 300 oseb. Celotne naprave — pod katerimi je razumeti kuhinjo, hladilnico, prostore za pripravljanje sočivja in mesenih jedil, kakor tudi izplakovalnice — zamorejo nuditi oskrbo 800 osebam, v skrajni potrebi pa tudi 1000 osebam.
Poskrbljeno je za hiter in udoben prehod iz Doma bolniških sester do bolnice. To je udoben hodnik z vratarjevo ložo in čakalnico.
Vsa stavba s svojimi prostori je zgrajena in urejena po načelih praktičnosti in varčnosti. Vse je v skladu s potrebami važnega in težkega poklica bolniških sester.
Marsikoga bo zanimalo, koliko je stala postavitev celotnega poslopja. — Prvotno predvideno vsoto 4 in pol milijona šilingov je. bilo treba radi povi-
šanja cen za 120.000 prekoračiti. Izgradnja in oprema kuhinje, ki bo dovršena prihodnje leto, bo zahtevala še pol milijona, tako, da bo vse skupaj stalo okrog 5,100.000 šilingov. Ustanova pa bo seveda vsemu koroškemu prebivalstvu v veliko korist. Napredek na polju zdravniške in bolniške oskrbe je za vsakega velike važnosti in bolani in trpeči bodo blagodat sličnih ustanov pač najbolje občutili. Prva in neposredna posledica pa je dejstvo, da se je število bolniških sob povečalo, kajti stanovanja bolniških sester, ki se bodo pre-selile v novo stavbo, spreminjajo v sobe za bolnike. S tem se je zmogljivost celovške deželne bolnice močno povečala.
DOGRADITEV NOVE PROSEKTURE
je nadvse razveseljivo dejstvo za vsakogar, ki se spozna na zdravstvenem
NOTRANJE NAPRAVE	:	■: : -	_	.	.;v	._ F
Ir	w d? la	Dunaj —Wien Celovec — Klagenfurt Inomost — Innsbruck
	
U&hm C. Jlebd
Steklarska dela vseh vrst. — Slikarstvo na steklo za navadne in svete namene.
Celovec-Klagenfurt,
Alter Platz 4 (na dvorišču)
Tel. 18-63
MALI OGLAS
iimiiiniiiiiimiiiiiHiiiiuiiimiiiimiimiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiii
Kupujemo ščetine, kravje repe in žimo po najvišjih dnevnih cenah. Ponudbe pošljite na tvrdko MIJA, St. Veit a. d. Glan.
Matt išmew
tesarstvo, lasten polnojarmenik, strugarsfvo in lesna trgovina
CELOVEC-KLAGENFURT, Si Georgener Strasse 2 Telefon 17-23 Obratuje od leta 1884
želi istočasno vsem svojim naročnikom srečno novo leto
polju. Prosektura je zdravniška ustanova, kjer umrle secirajo, pregledujejo in izsledki teh pregledov so nadvse va-zdravniki povsem točno ugotoviti žni za zdravniško vedo. Prosektura je na primer tista ustanova, kjer morejo vzrok smrti. Posebno na kriminalnem polju je to velike važnosti. Prav tako je prosektura kraj, kjer se mladi medi-cinci morejo praktično izučiti v svojem odgovornem poklicu.
Stara celovška prosektura je bila zgrajena leta 1895. Moderniziranje in prenovljenje tega inštituta je zato bilo nadvse potrebno. Tej potrebi je. sedaj ustreženo. Staro poslopje je bilo močno povečano in sodobnim potrebam prirejeno. Z deli so pričeli junija 1949. Poslopje je stalo 1,600.000 šilingov in predstavlja sedaj seveda za vse, ki so v njem zaposleni — od zdravnikov do uslužbencev — veliko olajšanje njihovega poklicnega dela. Nove, moderne naprave v ličnih in svojemu namenu odgovarjajočih prostorih bodo pospešile načrtnost in hitrost poklicnega, dela.
P^rimec &
MäßtacUee
Celovec-Klagenfurt Viklringer Ring 37—30 Tel. 22-45
CetdcaUte kujave*
Vodovodi
Sanitarne naprave
HANS
SCARSINI
CELOVEC-KLAGENFURT, Friedlstrasse 37 — Tel. 11-74
Ustanovljeno leta 1906
Atelje za dekoracijsko, sobno, napisno in črkarsko slikarstvo. Lastna delavnica za pleskanje in ličanje
Ham DuMec
SLIKAR IN PLESKAR
CELOVEC-KLAGENFURT,
Sariastrasse 7 — Tel. 38.9-83
KARI LEIH
CELOVEC-KLAGENFURT . BURGGASSE 7 . Tel.47-07
GRADBENO, PORTALNO IN INDUSTRIJSKO STEKLARSTVO
Vsem cenjenim odjemalcem zdravo Novo leto/ NaSa Zelja za novo leto: da boste vedno zadovoljni v Vaši ljudski trgovski kiši
________________________PIIIETMAXIR WAIRMUTH ^ CO. « IBELJAIK 'V1I1L1LACH j
Siamtsie oddaje v tadiu
ČETRTEK, 28. decembra:
14.30—	15.00 Poročila — „Za gospodinjo“ — Glasba.
18.30—	18.55 Petindvajset zabavnih minut z bratoma Gratzer.
PETEK, 29. decembra:
14.30—	15.00 Poročila — Pregled svetovnega tiska.
SOBOTA, 30. decembra:
9.00—9.15 Zgodovina slovenskega slovstva.
NEDELJA, 31. decembra:
7.15—7.45 Duhovna obnova -— Ob zaključku starega leta. PONEDELJEK, 1. januarja:
7.10—7.40 Duhovna obnova — Za novo leto.
TOREK, 2. januarja:
14.30—	15.00 Poročila — „Zdravnik“ — Glasba.
18.30—	18.45 Deveto nadaljevanje pouka slovenščine.
18.45—18.55 Narodopisno predavanje. SREDA, 3. januarja:
14.30—	15.00 Poročila — „Za kmeta“ — Glasba.
REŠEVALCI KRIŽANK, POZOR!
Ko ste križanko „Modne hiše Preis in Sinovi“ rešili, jo pošljite na upravo „Našega tednika“, Viktringer Ring 26.
Izžrebane bodo štiri nagrade:
1.	otroški pulover prvovrstne kakovosti (darilo tvrdke Preis in Sinovi);
2.	elegantna moška kravata (darilo tvrdke Preis in Sinovi);
3.	Kolekcija knjig „Dobra knjiga“;
4.	Album Koroške.
Rešitve je treba poslati do 9. januarja 1951.
ALOIS BARUZZI (Olive naši.)
Gradbeno in galanterijsko kleparstvo
Celovec-Klagenfurt, Burggasse 25 tel. 31-63
(Radio ^Amidi
.Velika hiša malega človeka“ Radioaparati za vsakogar. Tovarniško novi 4 cevni Super od 526 S naprej. — Popolnoma prenovljeni aparati od 200 S dalje.
Najbolj moderna popravljalnica.
Žarnice za dom in preprodajo.
CELOVEC - KU6ENFWT
Bahnhofstr. 22 — Tel. 29—48
Najmanj za
10 svetilk elebtr. svetlobe
si morete nabaviti sedaj že
za 900 šilingov
Pojasnila daje
SIUTZ
Celovec • Kiagenfurt
Aichelburg, LabiastiaBe i
pri Križni gori (Kreuzbergl) med Waisenhauskaserne in Truppen. spital-om.
Najrazličnejše GUMIJASTE kakor	IZDELKE
sneike deine plašče
galoše
pelerine
gumij. predpasnike rokavice termoforjc	namizne prte
gumijaste nonavice gumijaste cevi
ioge
zagostila, Dichtungen
in vse higijenične gumijaste predmete dobite pri tvrdki
GUMMIHAUS WIEDNER
Celovec — Klagenfurt, Bahnhofstr. 33
Zalitevajle povsod viioHovredni
PECKLO-KRUH!
S O
mr OBSTOJA
Kärnlnerisdielandes-Brandsdiaden-
Versidienuigs-Iiislall
Koroška deželna zavarovalnica
proti polomi šhotli
Ustanovljena 1899 po Koroškem deželnem zboru
Celousc Hlageofurt, Alter Plati 30, Tel. 18-4S in 18*47

Eeke - Deva
Franz Sagaischek
(ELOUH - KLAGENFURT, STAUDERHAUS

želi svojim odjemalcem in prijateljem
iivmm	htß !
Alpenländische Zuckerwaren-Fabrik
JbutmQ §eimd&
Celovec
Dunaj
Klagenfurt
Wien
Celovec • Klagenfurt
Heiligen-Geist-Plalz 6
Božična darila za gospode:
Srajce, kravate, pižame, spodnje pe* rilo, dolge in kratke nogavice, Ano» rak — puloverji, volneni puloverji itd. — vse v največji izbiri v modni
3 to Sidilet
Beljak — Villach, Bahnhofstraße 9
Specialna trgovina z leseno robo - resda, pletene torbe, ščeike, metle, cokle in kuhinjski predmeli
&eg9BP ttoxemjafa
Celovec-Kiagenfurt, benedikiinerpl. 10
Kupujem kože
zajcev, lisic, kun, dihurjev itd. po naj vi? j ih cenah, trgovina usnja
Maas (Bom
Celovec — Klagenfurt, Ostenvitzg. 4 Tel. 46-84
Trgovina vseh električnih potrebščin Kupujte pri domačem obrtniku
HANS KREUTZ
Celovec, Kramergasse n	Telefon 21-7$
BADMSKt APARATI NA CBBCSE
DAMSKE
GARNITURE ZA PREHODNI LETNI CAS
Srajce, hlačke, lepih prilagojenih oblik in najboljše kakovosti samo
S 40.50
Gefimer
Celovec-Klagenfurt, Burggasse
l[llllllilllllllillllllj||||lilllllll|j||||||llliliilllllllll|[||||[|||||||||||||||||HI
FRANZ MODRITSCH
radijske in elektromchaničnc potrebščine
Celoifec-Klagsnfuit, Wienergasse 4. Tel. 15-10
Popravila radijsk h aprratov - radijske žarnice-materit al zc antene - žarnice - baterije - električni htaddniki - harmonike
Specialna trgovina dežnih plaščev
V. TARMANN
Celovec • Klapfart Yölkermarkter Strete 16
Popravljamo in izdelujemo
po meri dežne plašče

K ßiüif ti in littn spada njuno pecivo po receptih-slikanUaSt!
Vse dobro napravlja
Vrw Köniq
BACKPULVER gf
Vaša zimskošportna oprema
|c v športni hiši

(K. KUNTSCHIVZ)
Ceiovec-Klagenfuri, Baiinhofstr. 26, Tel. 22-49
C
Gledališče
Začetek predstav ob 20,00
)
28.	XII. »Frasquita«, izbirni abonma, prosta
prodaja.
29.	XII. »Der Lügner«, prva predstava.
abonma A in prosta prodaja.
30.	XII. »Frasquita«, izbirni abonma in pro-
sta prodaja.
31.	XII. »Die Landstreicher, zadnjič, izbirni
abonma in prosta prodaja.
L L »Lotterie«, izbirni abonma, pr. prod.
2.	L »Frasquita«, abonma B2, izb. abonma.
3.	L »Der Lügner«, izbirni abonma, pr. prod.
K I M O m
Celovec - MStagemfunt
STADTTHEATER
Predstave ob 16. in 18. uri, ob ponedeljkih tudi ob 20. uri.
Od 29. XII.—J. I. »Festliche Abenteuer«
Od 2.—4. I. »Liebesheirat«
Od 3—8. I. »Das hohe Lied der Liebe«
PRECHTL
Do 5, I. »Kein Engel ist so rein«
CARINl’HIA LICHTSPIELE
Od 29. XII.—31. XII. »Die Klause von Parma«, I. Teil
Od 1.—4. I. »Die Klause von Parma«, II. T.
PETERHOF
Od 29. XII.-1. I. »Die verschwundene Frau« Od 2.-4. I. »Jonny stiehlt Europa«
äJeffcifz - Ikittatit
BAHNHOFLICHTSPIELE
Predstava ob 12., 14., 16., 18.15 In 20.30; ob nedeljah in praznikih tudi ob 10. uri. Od 29. XII.—1. I. »Liebe im Süden«
31. XII. ob 23. uri predstava za Silvestrov večer »Liebe im Süden«.
30. in 31. XII., 1. L ob 10. uri pravljična predstava »Frau Holle«
Od 2.—4. I. »Vogelfrei«
STADTKINO
Predstave ob 16., 18. in 20. uri Od 2.-4. I. »Der gläserne Berg«
Elite Filmhühne
Predstave ob 15.45., 13.15 in 20.15, ob nede-
Do 28. XII. »Frauenarzt Dr. Pretorius«
Od 29. XO.—1. I. »Wettlauf um Liebe«
Apollo Lichtspiele
Predstave ob 10.,„ 12., 14., 16., 18. ln 20. uri
Do 28. XII. »Das Jalir des Herrn«
Od 29. XII.—1. I. »Theodor im Fussballtor«
List izhaja vsako sredo.
Naro!*™sr src	Ts“■
Telefonska številka uiednistva in uprave 43*58. — Poštni čekovni urad štev, 69.793,	^
Odgovorni