Glasilo Zveze sindikatov Slovenije, glavni urednik: Dušan Gačnik, odgovorna urednica: Majda Žlender	jj®	št. 31 leto XXXIX
Tako polne prodajne police, kot jih je zabeležila fotografska kamera	tros niško mrzlico že zdavnaj ne drži več. Vedno bolj glasno pa se slišijo
pred meseci, že dolgo ni moč videti v naših trgovinah. Vprašanje, kdo je	ugotovitve, da so pravzaprav cene tiste, ki »polnijo ali praznijo« pro-
kriv, pa še vedno ni dobilo pravega odgovora, saj izgovarjanje na po- dajne police. Mar res ne gre drugače?
Iz vsebine:
Tilka Blaha za rubriko Klepet v uredništvu
Vsi problemi žensk
so družbeni problemi
Stran 2
Praškov, kave, olja in sladkorja bo dovolj, le mesa bo manj
Trg se vendarle umirja
Stran 3
Telefonska anketa po občinskih sindikalnih svetih
Delavci zaupajo službi pravne pomoči
Stran 4
Zakaj zmanjkuje papirja
Izvozniki so se pogreznili v zemljo
Stran 5
Pogovor z delavci ljubljanskega Julona, ki so ob letošnjem dnevu samoupravljavcev dobili priznanje-slovenskih sindikatov
Mlad kolektiv na pravi poti
Stian 6
Prispevki iz akcije Tisoč delavcev — sodelavcev
Veriga mora pač držati z vsemi členi
Odprto pismo zunanjemu sodelavcu tovarniškega tiska
Deset novih štipendij za študij ob delu
Stran 7
Na rob ustavnih sprememb
Priprave
na javno razpravo
Stran 8
Priprave za oblikovanje naslednjega srednjeročnega načrta
Upravičene kritike
Stran 9
Iz zgodovine revolucionarnega gibanja
Korenine naše samoniklosti
Stran 10
Z obiska pri brigadirjih v Suhi in Beli krajini
Volja — kamen v prah
Stran 11
Na obisku v železničarskem kulturno-prosvetnem društvu »Krilato kolo« v Mariboru
Kolo, ki ga poganja ljubezen
Stran 12
V tej številki priloga:
Sindikalni
poročevalec
7.\e,7a sindikatov Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in Izvršni svet Skupščine Slovenije so se odločili, da pristopijo k sklenitvi »Družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo«. Komisija za pripravo družbenega dogovora je pripravila »osnutek«, ki ga objavljamo v tej, šesti, številki priloge Delavske enotnosti Sindikalnem poročevalcu. Poleg omenjenega osnutka, ki ga bo javna razprava zagotovo še dopolnila in izpopolnila s številnimi predlogi, pa objavljamo tudi osnutek družbenega dogovora o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki sojih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog. Oba skupaj pa pomenita odločen korak naprej na področju urejanja nagrajevanja po delu in rezultatih dela in določanju posameznih nadomestil iz OD.
Dobremu delavcu boljše plačilo
Delo je ustvarilo človeka. Skozi zgodovinska obdobja je bilo delo v različnih časih različno vrednoteno. Delo, p(i naj bo fizično ali umsko, je v našem času vse bolj spoštovano in cenjeno. Zato je dober delavec v svojem delovnem okolju praviloma zaželen in tudi bolje plačan za svoje delo. Delavnost je človekova lastnost, ki ji mora naša družba odmeriti še pomembnejše mesto na lestvici vrednot, kot pa je to storila doslej.
Naša prizadevanja za bolj stabilizirano gospodarjenje vsekakor predvidevajo, da bomo še več in bolje delali. Na splošno rečeno, velja to za vse vrste dela, od delavca pri stroju do univerzitetnega profesorja. Konkretno uresničevanje te zahteve pa je potrebno opraviti v posameznih delovnih okoljih. Oceno o tem, ali delajo dovolj in dobro, morajo sprejeti delavci. Strokovne naloge v zvezi s tem imajo različne službe, a temeljno oceno o tem, ali so v določeni organizaciji združenega dela pri stabilizacijskih ukrepih dovolj upoštevali tudi zahtevo po delu, je pravica in dolžnost delavcev. Mnogokje so to že storili, povsod pa le še ne. Prevladujejo splošne ugotovitve o potrebi »boljšega izkoriščanja delovnega časa« in podobno. Ni dovolj jasno rečeno, kdo ne dela dovolj, kakšni so vzroki za to, kako jih odpraviti.
Ne gre posploševati te ugotovitve, vendar imamo pri nas določeno število delovnih mest, kjer je delo normirano in so delovna opravila tako dobro ocenjena in delovni proces tako organiziran, da ni več skoraj nobenih rezerv v samem »delu« delavca. Posebej so znana nekatera delovna mesta v tekstilni industriji, pa tudi drugod. V teh primerih bi bilo jalovo delo iskati rezerve pri boljšem izkoriščanju delovnega časa. Toda precej čez polovico je delovnih mest, kjer ni norm; še več, ponekod skoraj ni nobenih meril — kriterijev za opravljeno delo. V teh primerih je tudi ocena o tem, ali delavec dela dovolj ali ne, temu primemo težja. Tu običajno prihaja tudi do vsakemu delavcu dobro poznanih nesporazumov in sporov. Velika večina delavcev ne dela zgolj zaradi plačila. Zavest, da je človeku delo potrebno, in ponos na delovne rezultate svojega dela, sta zelo pomembna faktorja za boljše delo. Vendar pa je plačilo po delu še vedno zelo pomemben spodbujevalec in je eden od ključev za hitrejše doseganje boljših delovnih rezultatov.
Kakorkoli že obrnemo, vedno znova ugotovimo, da je treba doseči boljše delovne rezultate, torej tudi več delati. Na to pa odločilno vpliva plačilo po delu, ki ga lahko realiziiamo le z, dobrimi merili, kriteriji, ocenami itd. Do sem je vse v redu, saj do tu velja tudi splošnost in načelno opredeljevanje. Od tu naprej pa ni splošnih receptov, niso mogoči »tipski« samoupravni akti, ni mogoče prepisovanje, odpade možnost, da bi nekdo tretji opravil neprijetno nalogo. V vsakem delovnem okolju morajo poiskati svoje rešitve sami. Seveda je mogoče za enake vrste del — nalog izdelati enotna merila in kriterije za merjenje dela. A najprej moramo imeti nekaj več dobrih praktičnih rešitev, kot jih imamo danes. Še tiste dobre, ki jih poznam, so izključno namenjene fizičnemu delu. Ko bomo imeli več kvalitetnih izkušenj, bomo tudi lažje medsebojno primerjali rešitve, izboljševali sistem plačila po delu in rezultatih dela, poenotili kriterije itd.
Tisti, ki se v OZD poklicno ukvarjajo s problemi delitve po delu, in oni, ki so izvoljeni v razne samoupravne organe za odločanje o višini osebnih dohodkov, nimajo lahkega dela. Menim, da moramo s prizadevanjem družbenopolitičnih organizacij v OZD doseči, da bo delo delavcev, ki delajo v teh organih, bolj cenjeno, včasih pa tudi bolj strpno obravnavano. Osnovna naloga, ki jo moramo odločneje uresničevati, je hitreje doseči prepričanje pri vseh delavcih, da je dobro urejen sistem delitve po delu pomemben vzvod za stabilnejše gospodarjenje.
V priprave na II. konferenco ZSS, ki bo konec leta in bo obravnavala delitev po delu, se bodo osnovne organizacije zveze sindikatov najbolje vključile s svojim konkretnim prispevkom. Seveda bo pomembna tudi javna razprava o dokumentih konference, še posebej o družbenem dogovoru o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Pravo težo pa bo akcija zveze sindikatov v OZD pridobila le tako, da bo odločno ocenila sistem delitve po delu v svoji OZD ter storila vse, da se ta izboljša in izpopolni. Tako bo sindikat podprl dobre delavce in dal tehten prispevek k učinkovitejšemu gospodarjenju.
Ivan Godec
Velike možnosti KLEPET v uredništyu
za razvoj
Vsi problemi žensk
zasebnega dela so družbeni problemi
Načrtovalci družbenega razvoja Slovenije ugotavljajo, da kljub nekaterim pomembnim uspehom, zlasti glede razvoja samoupravnega osebnega dela in različnih oblik njegovega povezovanja z združenim delom, drobno gospodarstvo še ne sledi dovolj hitro vse večjim potrebam po obsegu in pestrosti'storitev in po kooperaciji z drugimi organizacijami združenega dela gospodarstva.
To se odraža zlasti v pomanjkanju storitev pri vzdrževanju trajnih porabnih dobrin, na primergospodinjskih strojev, instalacij, strojev in naprav kmetijskih gospodarstev, in v čedalje večjem primanjkljaju kakovostnih obrtniških in drobno industrijskih izdelkov.
Malo gospodarstvo je v povojnem obdobju v glavnem zaostajalo za drugimi dejavnostmi. Šele v zadnjih letih smo v tej dejavnosti dosegli pom embnejši napredek. Tako se je od leta 1976 število obratovalnic zasebnega dela povečalo od 11.565 na 13.100, število avtoprevoznikov od 4.446 na 5.412, število tistih, ki jim je obrtna dejavnost stranski po-klicpa od4.425 na 6.300. Tako je zdaj v slovenskem malem gospodarstvu okrog 70.000 zaposlenih, od tega 42.000 v zasebnem sektorju.
Kljub takšnemu napredku pa malo gospodarstvo pri nas še vedno močno zaostaja za razvojem te dejavnosti v svetu. Na 10.000 zaposlenih imamo namreč komaj 266 delavcev v tej gospodarski veji, medtem ko jih je v Italiji 690, v ZR Nemčiji pa kar 847. Zanimiv je, na primer, tudi podatek, da imajo v Italiji kar 80.000podjetij te vrste s 3,5 milijona zaposlenih, ki ustvarijo skoraj 60 odstotkov narodnega dohodka te sosednje države.
V prihodnjih letih bomo v Sloveniji sprejeli vrsto ukrepov za pospešitev razvoja malega gospodarstva in to predvsem s pestro in kakovostno ponudbo storitev in izdelkov, z večjim vključevanjem sredstev občanov v produkcijske namene, z vključevanjem samostojnega osebnega dela in sredstev v lasti občanov v proces družbene reprodukcije ter s skladnejšim regionalnim razvojem ter spodbujanjem za strokovno usposabljanje in za strokovno delo.
Uresničevanje takšne usmeritve zahteva usklajeno planiranje razvoja v enotah malega gospodarstva s potrebami in možnostmi v občinah. Poskrbeti bo treba za ureditev vprašanj okrog poslovnih prostorov, občine naj bi s selektivno davčno politiko in drugimi možnostmi, ki jih imajo na razpolago, spodbudile dejavnost nekaterih deficitarnih dejavnosti itd. P omembno vlogo pa naj bi pri financiranju malega gospodarstva imele tudi banke.
Še več: celotni gospodarski razvoj manj razvitih območij, kjer so največje možnosti za razvoj malega gospodarstva, bi moral v prihodnje temeljiti na večjih možnostih zaposlovanja nezaposlenih in delavcev, ki se vračajo z začasnega dela v tujini.
Vinko Blatnik
Samo začasna zmrzal
Družbeni dogovori o politiki cen, ki smo jih zadnji dve leti podpisovali, niso zaustavili inflacije. Proizvajalci so dosegli povišanje cen nad predvideno ravnijo, trgovina pa jih je pri tem brez zadržkov podpi- | rala. Zveznemu izvršnemu svetu zato ob devalvaciji dinarja ni ostalo drugega, kot da jih je začasno zamrznil.	'
Če si pobliže ogledamo dosedanjo prakso družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja o spremembah cen kaj lahko ugotovimo, da za oblikovanje čen nimamo zanesljivih ekonomskih kriterijev m da zelo pogosto dovoljujemo tisto, kar bi morali preganjati. Kriteriji cen v mednarodni menjavi ter kriteriji razvojne politike in stroškov niso jasni, pri administrativnem odločanju o odmrzovanju nekaterih cen pa največkrat ne presojamo niti po teh kriterijih: za vsak posamezen pri-merso odločilne kvantifikacije iz družbenih dogovorov o politiki cen za tisto leto, v katerem naj bi cene veljale. Za sporazumevanje o cenah smo se odločili zato, da bi se v gospodarstvu neposredno in dolgoročno dogovarjali o možnostih poslovanja. Iz tega pa so nastali le dogovori enega ali več proizvajalcev z nekaterimi trgovci o podražitvah, v katerih so napisane le maksimalne cene, nobene besede pa ne o oskrbi tržišča, uvozu, o razvoju določene proizvodnje in podobnem. Taki sporazumi vsebujejo v glavnem zahteve proizvajalcev — monopolistov za višje cčne, ki jih trgovina kot nezainteresirani odvetnik potrošnikov ponavadi mimo sprejme. Ali naj torej spoštujemo dosedanji sistem in politiko cen? Očitno ju je treba čimprejspremeniti in se dogovoriti za takšen sistem cen, ki bo bolj usklajen z ustavo.
Kako? Najbolj pošteno bi bilo, če bi gradili sistem cen s pomočjo tistih, ki naraščanje cen najbolj trpko občutijo, to je s pomočjo potrošnikov. Tako v zvezni ustavikotv republiških in pokrajinskih ustavah terv statutih mnogih občinskih skupščin in krajevnih skupnosti nastopajo potrošniki kot tretji partner pri družbenem dogovarjanju med proizvodnjo in trgovino. Potrošniki lahko razpravljajo o mnogih temah: od mestnega prometa in prostorskega planiranja do cen v trgovinah. Današnje^ izkušnje namreč kažejo, da samo klasični in ekonomski ukrepi ekonomske politike ne zadoščajo da bi zaustaviti tekmo cen in zaslužkov. Vključevanje potrošnikov v reševanje problemov s področja neposredne potrošnje sicer ni odločilnega pomena, je pa pomemben dopolnilni dejavnik, ker uravnava »tehtnico«, ki ima na eni strani interese delavce\’, organiziranih tam, kjer delajo, na drugi pa interes delavcev, organiziranih tam, kjer prebivajo.
Tokrat se je udeležila klepeta v našem uredništvu Tilka Blaha, podpredsednica republiške konference SZDL. Razgovor z njo ni tekel po togih novinarskih tirnicah — vprašanje in odgovor — temveč je bil svojevrstno,. kramljanje v pretežni meri o uveljavljanju enakopravnega družbenoekonomskega položaja žensk v združenem delu in v naši družbi sploh. Naša sogovornica se jedrnato izraža in reče bobu bob, bodisi da se z njo pogovarjaš o delavkah v združenem delu, kmeticah ali nalogah subjektivnih socialističnih sil na področju uveljavljanja enakopravnega družbenega in gospodarskega položaja žensk.
Pogovarjali smo se tudi o minuli konferenci žensk Združenih narodov v Kopenhagnu, ki je razglasila desetletje žensk, sprejela programe za izboljšanje njihovega položaja ter opredelila družbene silnice v procesu uveljavljanja žena v naši družbi takole:
»Naš položaj je specifičen, pa če ga primerjamo z deželami Zahoda ali pa Vzhoda Delavka v naši družbi je v glavnem že vpeta v vsa naša družbena prizadevanja, kot vsak delavec v združenem delu, torej tako kot moški član kolektiva in družbe odloča o razmerah in sadovih svojega dela, samoupravlja s svojim in družbenim delom... Potemtakem je predvsem od delavskega razreda odvisno, v kolikšni meri bo v resnici imela vse vzvode politične oblasti v svojih rokah.«
In ker moški tako radi povemo, da se bomo kaj kmalu morali mi »boriti za enakopravnost«, saj kljub formalni enakopravnosti zasledimo le redkokdaj primer, da bi sodišče ne. prisodilo otroka materi, je našla naša sogovornica tudi za to primeren odgovor:
»Mi se še vedno bojujemo s tradicionalno miselnostjo, da otrok pripada materi in sodna praksa takšno miselnost v resnici le potrjuje. Jedro problema pa je v tem, kateri partner ima boljše možnosti za normalno, ali boljše življenje otroka. Mislim na duhovno in materialno rast človeka, ki mora biti celovita osebnost. Zato bi morali v vseh naših družbenih prizadevanjih Nna tem področju govoriti predvsem o odnosu otrok — starši, ne pa mati — otrok. Zato tudi več ne govorimo, da je treba urejati otroško varstvo, šolstvo in ‘vse podobno zaradi ženske, temveč govorimo, da zaradi zaposlenih ljudi — to pa sta oba starša, saj si delita obveznosti, odgovornosti in pravice na tem področju. Pa tudi oba prispevata sredstva za to.«
Kmetice so »vzdrževane«
Če to velja za združeno delo, pa ostaja še vendarle problem kmečke ženske, ki je celo vse bolj aktualen. Naša socialna zakonodaja na tem področju, predvsem pokojninska, temelji na lastnini, ne pa na delu. Kmetica zato tudi ne uživa istih pravic kot delavka v združenem delu. »Ona lahko povsem sama.« pravi Tilk Blaha »ustvarja, dela na polju oziroma na kmetiji, a če ni lastnica, nima nobene pravice za razpolaganje in odločanje v zadrugi. Zadruga, denimo, pokliče na razgovor proizvajalce mleka, vendar ne vabi proizvajalca, temveč lastnika posestva, kmetica, ki ni lastnik, ob tem pogosto sama proizvaja, je tako rekoč v resnici »vzdrževana
oseba«. Tudi po sedanji pokojninski zakonodaji velja »ena kmetija— ena pokojnina«. To bi lahko drugače uredili: v načelu naj bi veljalo: en prispevek za pokojninsko zavarovanje in ena pokojnina. To bi lahko uredili povsem v znosnih mejah tudi za tiste, ki niso lastniki, pa v resnici proizvajajo. Gre za ženske in druge ljudi, ki se na kmetiji ukvarjajo z gospodarjenjem. Morali bi imeti torej možnost, da ena kmetija ob več prispevkih omogoča več pokojnin.«
Pogovor se je dotaknil tudi razmer v kmetijstvu, »vračanja dolga« kmetom, ki so nosili glavno breme povojne obnove... Res-se solidarnost na neki način kaže v prispevkih delavcev v pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, vendar pa tudi drži, da zaradi sistema cen, ki so bile mnoga leta nižje, kot bi za normalno reprodukcijo v kmetijstvu potrebovali sredstev; toda tudi kmet posredno še daje v te sklade.
»Res pa je tudi, da so sedanja družbena prizadevanja usmerjena v to, da se ponudba kmetij-cev razširi, popestri z »dodelavo« svojih proizvodov, kmečkim turistom in podobno, kar vse bo ustvarjalo boljše ekonomske razmere za trdnejšo osnovo življenja in dela kmečkih žena. Vse to pa je možno v povezavi z družbenimi delovnimi organizacijami in kmetijskimi zadrugami in različnimi drugimi oblikami pomoči. Kaj pomaga kmetici bolniški ali pa porodniški dopust, če ni nikogar, ki bi pomolzel krave!? Te povezave morajo biti potemtakem večstranske, saj bo kmet le tako lahko izkoristil svoje pravice na tem področju.«
»Toda stari odnosi,« nam je pripovedovala Tilka Blaha, »se zelo počasi lomijo. Vse bolj pogosto se sicer dogaja, da tudi moški ostaja doma zaradi bolnega otroka, vendar so to še vedno redki primeri, ki veljajo zlasti tedaj, ko ima moški slabši osebni dohodek. Zdi pa se mi tudi, da subjektivne sile v naši družbi na tem področju niso storile dovolj, čeprav se vsi zavedamo, kakšna škoda nastaja, če mora denimo učiteljica ali pa zdravnica ostati doma zaradi bolnega otroka. Počasi, zelo počasi lomimo te stare navade in. odnose...«
Ne zaletavajmo se
v nočno delo kar tako
Mimo vprašanja o nočnem delu v našem pogovoru nismo mogli. O tem je bilo prelitega že mnogo črnila. Kaj meni naša sogovornica o tem vprašanju?
»V sindikatih sc zelo zaleta-
vajo v nočno delo. V bistvu pa nočno delo ni najhujši problem. Mnogo huje je, da.se ženske zaposlujejo na neustreznih delovnih mestih, ki bi jih morali zaradi hitrejšega razvoja ukinjati — ženske pa zaposlujejo, ker bodisi nimajo ustrezne kvalifikacije, ker so manj prožne in zato sprejemajo takšna dela, ali če je težavno delovno mesto blizu njenega doma. Namestg, da bi bolj usmerili našo ekonomsko in politično akcijo v ukinjanje v neustreznih delovnih mest ter uvajali novo tehnologijo in prestrukturirali gospodarstvo, se zaletavamo v nočno delo. To delo pa je —če je na ustreznih delovnih napravah, v dobrem okolju itd. lažje, kot pa vožnja nekaj ur daleč v službo in delo v neustreznih razmerah. Boriti se moramo za to,
da postane nočno delo kot postavka tudi pri nagrajevanju. Mi smo tudi na konferenci »Delavka v združenem delu« postavili takole: ukinjati je treba nočno delo ne samo žensk, temveč vseh delavcev, kjer je to možno, ali pa ga, kjer ga ni mogoče ukiniti, obravnavati kot težak pogoj, in tretje, razmisliti o prerazdelitvi delovnega časa, kar prav tako lahko ublaži težko nočno delo. Gre torej za skrajševanje delovnega časa v takih primerih.«
Zanimivo pa je tudi njeno razmišljanje o prvi povojni generaciji delavk: »Moramo kar priznati, da so velik del slovenske in jugoslovanske akumulacije ustvarile ženske — tekstilne delavke. Delale so ponoči in podnevi, v zelo neustreznih .delovnih razmerah, brez tople malice. Pa še nizke osebne dohodke so imele, ker je skoraj vse pobrala država za razvoj druge industrije/ In sedaj so te ženske v naši družbi najtežji socialni problem. Izčrpane so. Le malokatera iz te generacije gre redno v pokoj, saj se večina upokojuje invalidsko. Doslej še nismo znali ustrezno rešiti tega vprašanja, je pa nekaj predlogov o tem, ki pa jih je treba preučiti in se do njih opredeliti.
O generaciji, ki je obnavljala domovino
Zakaj opozarjam na to vprašanje? Ždi se mi, da zdaj, ko razpravljamo o novem pokojninskem zakonu, moramo upoštevati to generacijo kot specifičen problem. Razlagalci zakona so v praksi naredili napako. Gre za odnos do delovne dobe. Zavedati se moramo, da ne smemo skrajševati delovne dobe na račun zdravja ali pa se boriti za to, da bi čim manj delali, saj se življenjska doba povečuje in vsak želi, dokler je zdrav, delati.
Usmeritev bi morala biti: delati v čimboljših delovnih razmerah, da bi lahko zdravi odšli v pokoj. Za to generacijo, ki je preživela povojno obnovo, ki je delala v težkih razmerah, ni po mojem mnenju nikakršne osnove, da bi zanje spreminjali sistem ali pa podaljševali delovno dobo, ki je potrebna za redno upokojitev. Ce bomo kaj spreminjali, bi morali spremeniti osnove za njihovo pokojnino.
Obilico težav srečujemo, kn analiziramo položaj žensk. Sedaj oblikujemo nove srednjeročne načrte, preučujemo, kakšno proizvodnjo bomo načrtovali, katere panoge bomo razvijali hitreje itd. Vse to pa mora biti vpeto v prizadevanja za spremembo oziroma za izboljšanje položaja žensk, delavk, kajti Slovenija je že tako polno zaposlena, da ji ni potrebna zaposlitev za vsako ceno. Zaposlitev naj ne bo več samo socialna kategorija, temveč tudi osebno zadovoljstvo in osebni napredek. Gre namreč za to, da čimveč dosežemo in da bom zaradi tega imel vec sam, pa tudi družba. Toda tudi na tem področju se srečujemo z nekaterimi problemi in napačnimi gledanji. Na primer, da bi za razvoj proizvodnih dejavnosti, ki vključujejo pretežno ženske, morali predvideti določene ugodnosti. Takšen pristop ni sprejemljiv iz načelnih razlogov, saj bi pomenil zavzemanje za družbeno razlikovanje dejavnosti po spolu. To pa je nekaj povsem drugega kot na primer zaščita materinstva. -Razen tega pa bi uveljavitev takšnih »ugodnosti« šla mimo osnovnih planskih izhodišč, ki predpostavljajo polno produktivno zaposlitev vseh delovnih potencialov, razvoj sposobnosti in ustvarjalnosti, hitrejši razvoj manj razvitih območij... In še tole. S takšnimi »ugodnostmi« bi v resnici povzročili stagnacijo tehnološkega razvoja v ženskih panogah, kot to nekateri imenujejo.
Naj pa poudarimo, da nihče drug ne bo reševal teh vprašanj, ne država, ne neka imaginarna družba, razen delavcev v združenem delu. Vse je odvisno od nas delavcev, To je rešitev, ki sloni na prepričanju, da je osvoboditev ženske odvisna od osvoboditve delavskega razreda. Tako smo razpravljali tudi v Kopenhagnu.«
Z našo sogovornico smo zajeli »še številne druge teme, ki zadevajo uveljavljanje enakopravnega družbenoekonomskega položaja žensk, žal pa prostor tokrat ne dovoljuje, da bi tudi o njih našim bralcem posredovali razmišljanje Tilke Blaha.
Marjan Horvat
Praškov, kave, olja in sladkorja bo dovolj, le mesa bo manj
Trg se vendarle umirja
Da bi delavcem in njihovim družinam zagotovili boljše in celovitejše zadovoljevanje potreb po osnovnih življenjskih potrebščinah, bomo sindikati v krajevnih skupnostih, regijah in v večjih potrošniških središčih pobudniki usklajenega delovanja in dogovarjanja vseh družbenih dejavnikov. Podpirali bomo predvsem tiste rešitve, ki bodo zagotavljale redno in kakovostno pa tudi racionalnejše in cenejše zadovoljevanje potreb po predmetih in storitvah vsakdanje rabe, se zavzemali za rešitve, ki bodo temeljile na dohodkovnem povezovanju v celotni reprodukcijski verigi od proizvodnje, predelave, trgovine, servisov, obratov družbene prehrane itd. pa vse do samoupravno organiziranega porabnika.
Sklep IX. kongresa ZSS
Na eni zadnjih lanskih sej republiškega odbora sindikata delavcev trgovine Slovenije pred poletnimi počitnicami, posvečeni preskrbi v Sloveniji, je nekdo od delegatov s precejšnjo mero pelina dejal: »Če bo šlo tako naprej, se utegne zgoditi, da bo prihodnje leto kritična oskrba z več kot stotimi artikli!« Malo je bilo tedaj takih, ki bi verjeli delegatovi ugotovitvi, saj se je zdelo, da pomanjkanje kave, mesa, goriv in embalaže vendarle ne more biti nerešljiv problem. V prvem letošnjem polletju pa se je izkazalo, da je — težko rešljiv. Napovedanih sto artiklov sicer ne manjka, da pa mnogih ni, je — resnici na ljubo — tudi posledica neobrzdane potrošniške mrzlice, ki ji v slabem letu dni nismo učinkovito stopili na prste.
s
O pralnih praških
Zakaj ni pralnih praškov----
razen pri tistih seveda, ki so si jih »pravočasno« nakopičili v shrambe? Zato, ker nismo pravočasno zagotovili deviz za uvoz potrebnih surovin! Po podatkih republiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve je mariborski Zlatorog v letošnjih prvih petih mesecih proizvedel za gospdinjstva 8.070 ton pralnih praškov. Od te količine jih je izvozil 1.403 tone, preostalo količino (6.667 ton) pa je prodal na jugoslovanskem tržišču, od tega 3.615 ton v Sloveniji. Da bi bila preskrba z njimi do konca leta nemotena, bi jugoslovanski proizvajalci potrebovali za 39,370.000 dolarjev deviznih sredstev. Mariborski Zlatorog, denimo, ki napravi vsega le devet odstotkov celotne proizvodnje praškov v SFRJ, bi potreboval za to 1,282.000 dolarjev. Slovenski proizvajalci suro-
Kavni mlinčki so dolgo časa mirovali. Spremljali so jih le nostalgični pogledi kave željnih potrošnikov.
vin bi si morali zagotoviti: ljubljanski Teol 2,274.000 dolarjev (za proizvodnjo etolata, ki ga je v detergentu okoli 5 %), hrastniški TKI 4,258.000 dolarjev (za natrijev tripolifosfat, ki ga je v prašku od 25 % do 30%), ljubljanska Belinka za 4,334.000 dolarjev deviz (za natrijev perborat — 20 %). V devizah je torej bistvo problema, še posebej pri proizvajalcih surovinski so v celoti vezani na uvoz. Pa tudi v cenah. Maja so bili detergenti sicer dražji za 16,5 odstotka, vendar so proizvajalci že tedaj zahtevali za 22 % višje cene.
In kako zagotoviti devizna sredstva? Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve je predlagal, naj SISEOT
Delavski svet ČGP Delo— TOZD Delavska enotnost objavlja prosta dela in naloge
NOVINARJA
za področje socialne politike Od kandidata pričakujemo:
—	da ima visoko ali višjo izobrazbo družboslovne smeri in vsaj dve leti novinarske prakse
—	samostojnost pri zbiranju gradiva ter informacij
—	obvladanje srbohrvaškega jezika •— obvladanje strojepisja
Delo se združuje za določen čas s polnim delovnim časom
NOVINARJA
za področje družbenopolitičnih odnosov
Od kandidata pričakujemo:
—	da ima visoko ali višjo izobrazbo družboslovne smeri ter vsaj tri leta novinarske prakse
spremlja družbenopolitično dogajanje v Sloveniji in Jugoslaviji
—	sodeluje pri izdajanju prilog DE
—	obvladanje srbohrvaškega in enega tujega jezika
—	obvladanje strojepisja
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj svoje ponudbe pošljejo v roku 15 dni od dneva objave na naslov: ČGP Delo — TOZD Delavska enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4.
vsaj začasno ugodi zahtevku Zlatoroga za sprostitev 15% prilivov, kakor tudi, da se v njegovo korist sprostijo sredstva TD Ruše TOZD Metalurgija in sredstva ajdovske Lipe, s katerimi ima ta mariborska delovna organizacija sklenjene sporazume o združevanju dela in sredstev ter deviznega prihodka. Delovne organizacije v reprodukcijski verigi naj v najkrajšem času sklenejo nov samoupravni sporazum o spremembi zadržanih cen, omejiti pa je treba tudi izvoz pralnih praškov in surovin vse dotlej, dokler domače tržišče ž njimi ne bo dobro založeno.
Kava je, le apetiti so preveliki
Preskrba s kavo se že izboljšuje in spet so v prodajalnah zaropotali mlinčki. Lahko pa bi že konec maja. Tedaj smo namreč sprejeli odlok o prodajnih cenah za surovo kavo. V ZIS so takrat upoštevali, nakupne cene, prevoz, čiščenje, stroške predelave, 75,81 -odstotni prometni davek (!) in marže in tako prišli do cene 384,92 dinarja za kilogram pražene kave. Toda ta cena ni upoštevala devalvacije in ekonomskih stroškov uvoza oziroma stroškov združevanja deviz. Če bi jih, potem bi nas kilogram kave moral veljati 453,36 dinarja. Ker, kot že rečeno, tega nismo upoštevali, bi imeli predelovalci kave 38,94 dinarja izgube pri kilogramu. Izguba bi torej zajedla že substanco. Sedaj, ko je tudi ta »težava« rešena, se nam obeta dovolj »dišečega napoja«. Seve-■ da, če tisti prvi, ki ga bodo staknili, ne bodo spet planili nanj s prevelikimi apetiti.
Olja je dovolj! Nekatere motnje v preskrbi z njim so se sicer pojavile, saj je zadrska Sojarna konec marca ustavila dobave surovega olja slovenskim oljarnam, ker ni imela deviz za uvoz soje. Zahtevala jih je od naših oljarn, te pa jih nimajo, ker svojih izdelkov ne izvažajo. Zato so se slovenski oljarji v okviru SISEOT dogovorili za avans za uvoz 18.000 ton soje v vrednosti približno 100 milijonov dinarjev, iz katere bodo izdelale okoli
3.000	ton olja. To olje že prihaja na na tržišče.in ga bo dovolj za poldurgi mesec (Slovenci ga namreč porabimo, mesečno 2.000 ton). V zadnjem času pa se hranimo s tistimi 2.500 tonami, ki nam jih je sprostila zvezna direkcija za rezerve živil. Ob tem naj
omenimo še nekaj svežih podatkov, ki nam jih je posredovala Gospodarska zbornica Jugoslavije. V prvih petih mesecih smo v Jugoslaviji prodali za 17 odstotkov več olja kot lani, junija in julija pa ga je na trgu več za kar 25 odstotkov! Kje je potemtakem vzrok za nekatere motnje v preskrbi z njim? Omenjajo potrošniško mrzlico, kopičenje zalog, pomanjkanje embalaže in- reprodukcijskega materiala itd. Sicer pa: zaloge surovega in rafiniranega olja ter oljne repice in
20.000	ton olja iz stalnih blagovnih rezerv nam zagotavljajo, da bo za domačo porabo olja dovolj do polovice novembra. Ker bomo že sredi septembra dobili nove surovine (sončnice) in ker od pridelovalcev še niso odkupili
25.000	ton oljne repice (kar ustreza 11.000 tonam jedilnega olja), pri preskrbi ne bi smelo priti do težav.
Tudi razpoložljiva količina sladkorja popolnoma Zadostuje za preskrbo, domačega trga. Pregledali so količine, načrtovane za izvoz, zvezne rezerve so prispevale 50.000 ton sladkorja, tovarne sladkorja so pospešile proizvodnjo, posredovale pa so tudi republiške in pokrajinske rezerve. V Sloveniji smo za najbolj kritične primere sprostili 3.940 ton sladkorja iz tržnih re-
Mesa bo manj (do podražitve)
Slabo preskrbo z mesom, zlasti v večjih potrošniških središčih, pa si v GZJ razlagajo predvsem z neustreznim razmerjem cen. To velja za odkupne cene živine in krme, posledica pa je manjše število glav živine: govedi je za dva odstotka manj, krav za tri, prašičev kar za 11, ovac pa za tri. Le pri perutnini je prirast petodstotna.
Drugi neusklajeni člen v verigi cen so povečane tržne cene živine in nespremenjene drobno-prodajne cene mesa in mesnih izdelkov, zaradi česar imajo klavnice izgube in se jim bolj splača meso predelovati. Pravijo, da povprečna izguba pri kilogramu svinine znaša 16,8 dinarja, pri kilogramu junetine pa 16 dinarjev. Izkazalo se bo še, ali se bodo zato zvišale cene mesa in mesnih izdelkov, trenutno je jasno le, da si ponekod prizadevajo izboljšati založenost trga z uvedbo kompenzacij. Posledica tega je, da se je v letošnjih prvih
štirih mesecih za en odstotek zmanjšal odkup živine. Zato kaže, da ne bomo uresničili proi-zvodnjega načrta, po katerem naj bi pridelali 1,286.000 ton mesa. Mesa bo za kaka dva odstotka manj, še zlasti svinjskega.
Kaj naj sodimo po vsem tem? Da se požar, ki se je na našem trgu razplamtel letos spomladi, umirja, in da ga bo mogoče z intervencijami pogasiti. Ostaja pa razmišljanje, kdo vse je mimo potrošniške mrzlice, preračunljivosti proizvajalcev in izsiljevanja višjih cen še kriv, da je do motenj prišlo.
Za hrano
že 40 odstotkov OD
Ker so cene znatno poskočile, se seveda zastavlja vprašanje, kolikšni so minimalni življenjski stroški štiričlanske delavske družine. Natančenjših podatkov o tem ni, ker tudi ni ustreznih raziskav. Svet RS ZSS za življenjske in delovne razmere delavcev pa je na podlagi košarice — stare sicer, ker so jo sestavili že pred tremi leti — vendarle prišel do bolj ali manj jasnih podatkov o tem, za koliko so se povečali življenjski stroški delavskih družin od lanskega avgusta do letošnjega maja.
Primerjava podatkov kaže, da so se skupni življenjski stroški štiričlanske družine, ki živi na življenjskem minimumu, od lanskega avgusta do letošnjega maja povečali za 1.312 dinarjev ali za 17,7 odstotka. Absolutno najbolj so se povečali izdatki za hrano — za 516 dinarjev — in .predstavljajo že 40% vsega porasta skupnih, življenjskih stroškov: v družinah z nizkimi osebnimi dohodki gre za hrano okoli 43 %, v delavskih družinah: s povprečnimi OD pa od 35 do 38 odstotkov.
Od avgusta ’79 do maja '80so se vidno povečali tudi stroški za nabavo kurjave (za 24,6%), obleko in obutev (za 20,5 %), stanovanje (za 22,1%), za higieno in zdravje (za 16,7 %), za promet in PTT storitve (18,4 %) itd.
Minimalni življenjski stroški za štiričlansko delavsko družino so v maju znašali torej 8.733 dinarjev. Ce sta v taki družini zaposlena oba starša in prejemata zajamčeni osebni dohodek (ta znaša 3.945 dinarjev), za oba otroka pa skupaj še 1.140 dinarjev otroškega dodatka, potem jima je maja zmanjkalo 297 dinarjev. Če pa je v štiričlanski delavski družini zaposlen le eden in ob otroških dodatkih prejema le zajamčeni osebni dohodek, mu je maja zmanjkalo kar 3.648 dinarjev! Da bi shajal, bi moral po teh podatkih sveta RS ZSS za življenjske in delovne razmere delavcev maja dobiti — 7.593 dinarjev.
Vendar se ne kaže preveč razburjati, kajti osebni dohodki delavskih družin bodo rasli, drugih realno padli. Na to, da smo pripravljeni zategniti pas, smo pa tako prisegli. Obstaja pa tudi možnost, da bi znižali cene: produktivnejše delo, uspešnejše gospodarjenje, boljši proizvodi, konkurenčnost na domačem in tujem trgu — vse to bi nas pripeljalo k temu. Na to pot je treba odločno in brez odlašanja stopiti, če resnično hočemo uravnovesiti našo gospodarsko rast. In da bomo postopoma lahko olajšali pasove. Res pa je tudi, da prav ti podatki zgovorno pričajo kako je s tako imenovano potrošniško mrzlico, ki naj bi bila kriva vsega pomanjkanja.
Kako je z gorivi
Zaradi preorientacije posameznih potrošnikov iz tekočih na trda goriva je že dalj časa pro- • blematična tudi preskrba s premogom. Po podatkih trgovskih organizacij združenega dela, ki oskrbujejo potrebe SR Slovenije, bi ga naj čez zimo pokurili
815.000	ton. Iz slovenskih premogovnikov ga bomo dobili 612.650 ton, iz drugih jugoslovanskih 124.120 ton, iz uvoza (briketi) pa 12.000 ton. Skupaj torej 748.770 ton ali 66.230 ton manj kot ga potrebujemo.
Primanjkljaj bomo pokrili z dodatnimi količinami premoga iz slovenskih (v REK Velenje nameravajo rudarji nakopati še dodatnih 25.000 ton lignita) in jugoslovanskih rudnikov.
Ko smo že pri trdih gorivih, velja omeniti, da bodo gozdna gospodarstva zagotovila 17.255 prostorninskih metrov drv, v zasebni gozdni proizvodnji pa jih bodo nasekali za 271.957 kub. m.
Ljudje, opozarjajte na nepravilnosti!
V srcih številnih Jugoslovanov je oni dan požel obilo priznanj mož, ki je v Beogradu vlomil v eno od prodajaln, iz njenega skladišča znosil zavitke pralnih praškov in jih razstavil v izložbi. Ko so jih Beograjčani naslednjega dne opazili, menda niso vedeli, ali gre za fatamorgano ali za kakšno drugo potegavščino. So pa kmalu spoznali, da tisto, kar so si mislili — drži. Da se v marsikakšnem skladišču nahaja težko pričakovana roba, le da ne bo zagledala luči sveta, dokler ne ' bo dražja:
Je mar tako tudi pri nas?
Številni bi dali roko v ogenj, da je. Kaj pa o tem pravi Jaka Krek, glavni republiški tržni inšpektor?
»Tržni inšpektorji, ki nadzirajo blagovni promet, morajo ugotavljati eventualne nepravilnosti, ki bi nastale zaradi špekulativnega zadrževanja blaga. Splošne ugotovitve inšpekcijskih organov pa so, da v trgovinskih organizacijah združenega dela do tega ni prihajalo. Res je: nastajajo določene situacije, ko ljudje niso zadovoljni z razdelitvijo tistih količin, ki jih trgovina dobi. A treba je reči, da si je vsaka posamezna prodajalna ustvarila svoj način delitve blaga. Kupec, denimo, dobi le določeno količino neke robe. S tem si trgovina prihani čas do trenutka, ko ji _ grosist nabavi ustrezne nove količine. Če pa to traja dalj časa, je pa delitev seveda takšna, kakršno so prodajalci predstavljajo za najboljšo. Precej je razširjena praksa, da proizvode dajejo stalnim strankam. Kriterij, kaj je to stalna stranka, je pa seveda zelo problematičen. Lahko so to prijatelji, znanci ali pa bolj popularne osebe.. In najčešče to so! Saj, denimo, pri kavi to ni tako pomembno. Je pa pri pralnih praških, saj si tisti z nizkimi -osebnimi dohodki niso mogli ustvariti zalog niti si ne morejo privoščiti, da bi skočili ponj čez mejo. Taki delitvi bi zato morali posvetiti več pozornosti. Vendar to ni več stvar trgovcev, pač pa potrošniških svetov.
Pa še to. Nepravilnosti se sicer kaj hitro rade pojavljajo, toda inšpektorji ne morejo vedno pravočasno posredovati. Zato apeliram na potrošnike in njihovo zavest, naj nam v takih primerih sporočijo, kaj so videli. Le tako bomo lahko res učinkovito ukrepali...«
Damjan Križnik
Telefonska anketa po občinskih sindikalnih svetih
Delavci zaupajo službi pravne pomoči
<------------------------------------------------------------------------------------------------
»...Upoštevaje naloge, da moramo posamične interese delavcev in interese njihovih samoupravnih organizacij usklajevati s skupnimi interesi delavskega razreda, bomo uveljavljali osnovne organizacije zveze sindikatov kot stičišče, kamor se prenašajo problemi in težnje delavcev v sindikate kot celovito razredno organizacijo in kjer aktivnosti in stališča sindikatov kot celote vplivajo na spoznanja in odločanje delavcev v njihovih samoupravnih organizacijah. S tem bomo krepili samoupravno zavest in odgovornost delavcev za družbeno smotrno upravljanje in gospodarjenje v temeljni organizaciji združenega dela ter v družbi kqt celoti. Posebno pozornost bomo ob tem posvetili seznanjanju delavcev v poprejšnjih obravnavah, pri čemer bomo nastopali tudi kot nosilci posameznih postopkov pred neposrednim odločanjem_____«
Sklepi in statut 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, 1979
Naša samoupravna zakonodaja je naravnana tako, da se čimveč delovnih sporov razreši v temeljnih organizacijah združenega dela". Tako smo zapisali v zakonu o združenem delu, v ustavi in v drugih sistemskih zakonih. Povsem logična je takšna opredelitev, saj velja za družbo socialističnega samoupravljanja temeljno nalečo: delavec odloča o razmerah in sadovih svojega dela ter po samoupravni in demokratični poti oblikuje takšno interno zakonodajo v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih, ki ščiti njegov in družbeni interes. Toda pogosto prihaja do sporov, ki jih ni moč razrešiti v temeljnem samoupravnem okolju. Nastopijo družbeni pravobranilci samoupravljanja, sodišča združenega dela in druge družbene institucije.
Prav v tej zaščiti delavčevih pravic pa imajo sindikalne organizacije in njihovi organi še posebne obveznosti. Na mariborskem kongresu slovenskih sindikatov smo med drugim sklenili: »Spore in konfliktne situacije moramo reševati po samoupravni poti, pri čemer bomo sindikati začenjali postopke pred ustreznimi organi ter skupaj z njimi določali ukrepe za njihovo reševanje... Zavzemali se bomo za tak razvoj pravne pomoči, ki bo delavcem zagotavljal učinkovito pomoč pri uresničevanju njihovih pravic v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, sodnih in upravnih organih...«
Mnogo smo tudi govorili in že večkrat zapisali, da morajo osnovne organizacije zastopati delavce v postopkih uveljavljanja njihovih pravic. Tokrat smo po telefonu poklicali nekaj občinskih svetov zveze sindikatov, da bi zvedeli, kako daleč so pri organiziranju pravne pomoči in kako sploh teče postopek razre-
ševanje delovnih in drugih sporov. Dosežki so različni. Ponekod delo poteka tako, kot smo se v zvezi sindikatov dogovorili, drugod pa spet to zelo pomembno delo sindikata peša ali pa je še povsem na začetku. Tudi odgovori na ta vprašanja se dajo izluščiti iz naše telefonske ankete.
V občini Ljubljana Bežigrad je preko sto osnovnih organizacij Zveze sindikatov. Pričakovali bi, da prošnje in pritožbe delavcev kar dežujejo, vendar ni tako. Trenutno pismenih vlog sploh ni. Delavci izrekajo svoje nezadovoljstvo najraje ustno, iz oči v oči. Pritožbe so, glede na njihovo reševanje, razvrstili v tri področja. Kršenje samoupravnih pravic delavca v delovnem razmerju rešuje družbeni pravobranilec samoupravljanja Pravna nesoglasja rešuje za to pooblaščeni pravnik. Politična vprašanja pa rešuje občinski sindikalni svet oziroma ustrezna komisija. Zanimivo je tudi mesto reševanja problemov. Vsa namreč obravnavajo v organizaciji združenega dela, iz katere delavec izhaja. Tudi senat sodišča združenega dela vse sodbe obravnava »na kraju samem«. V občini Ljubljana-Bežigrad pa sicer velja nenapisano pravilo, da pri reševanju prav vseh problemov iščejo kompromise, uskladitve in da »nikomur ne dajo prav«, ne delovni organizaciji ne delavcu. Kot osnova jim pri tem služi vodilo, da je treba poiskati vzroke nesoglasij, jih rešiti in se na takšen način izogniti nadaljnjim delavčevim pritožbam, ali bolje rečeno problemom.
Tudi v občini Ljubljana Šiška se sindikat zavzema za razreševanje problemov tam, kjer so nastali. Zal pa se velikokrat, pravzaprav večinoma izkaže, da osnovna organizacija sindikata v organizaciji združenega dela, iz
katerega pritožba delavca prihaja, sploh ni seznanjena z delavčevim nezadovoljstvom. Delavci se vedejo, kot bi veliko bolj zaupali občinskim in republiškim ustreznim organom. Temu se skušajo v občini Šiška izogniti tako, da o^vseh prispelih pritožbah obvestijo osnovno organizacijo zveze sindikatov in šele če je tam pritožba zavrnjena, napotijo delavca po pravni nasvet k ustrezni pravni službi oziroma sodišču združenega dela.
V Žalcu strogo ločijo delo občinske komisije za prošnje in pritožbe in pravne službe. Vse pritožbe, ki izvirajo iz kršenja samoupravnih pravic delavca, od vprašanj iz delovnega razmerja, osebnih dohodkov, socialnih problemov in druge, rešuje pravna služba. Imenovana komisija se ukvarja oziroma rešuje le tiste vloge, ki izhajajo iz pravic in dolžnosti člana organizacije Zveze sindikatov. Ker pa takšnih vprašanj, dvomov oziroma prošenj in pritožb ni, komisija nima kot zatrjujejo na občinskem sindikalnem svetu potrebe, da bi se sestala in delovala.
Nasprotno pa je komisija za prošnje in pritožbe delavcev v občini Ljubljana Vič-Rudnik, kot zatrjujejo tudi sami, silno delovna. Sestaja se vsaka dva meseca in po sprejetih stališčih in sklepih za razrešitev problemov iščejo izhod najprej v organizaciji združenega dela. Šele po morebitnem neuspehu v »bazi« pomagajo delavcem da se obrnejo na ustrezne službe, ki bi lahko pomagale. Delavci še namreč vse premalo vedo, kje poiskati na primer socialno pomoč, kam se obrniti s stanovanjskim problemom, kje zaprositi za finančno podporo... Po pregledu pritožb lahko sklepamo, da je v občini Vič-Rudnik silno pereče stanovanjsko vprašanje in da so dokaj nezdravi medsebojni odnosi de-
lavcev. Takšnih pritožb je namreč največ-
V občini Ljubljana Moste-Polje pismenih pritožb praktično ni. Sicer pa vse ustne razgovore z delavci, ki iščejo nasvet in pomoč, opravi sekretarka občinskega sveta zveze sindikatov. Komisije namreč nimajo, ker menijo, da je dovolj komisija na ravni mesta in republike. Pravnica in sekretarka torej po svojih močeh razrešuje nastale probleme in nesoglasja in stremita k temu, da bi jih največ rešili v sami organizaciji združenega dela.
Tudi za Idrijo, tako kot za Žalec, velja, da občinski sindikalni svet prošenj in pritožb delavcev ne obravnava, saj imajo, kot pravijo prav za takšne zadeve pravnika. Le-ta tesno sodeluje z družbenim pravobranilcem samoupravljanja v Novi Gorici. Največ pritožb je s področja invalidsko pokojninskega zavarovanja. Zanimivo pa je, da menda ni primerov, ko bi se delavci neposredno obračali po pomoč republiškemu svetu zveze sindikatov.
Občinski svet zveze sindikatov Maribor ima organizirano službo pravne pomoči, kakšnih ima večina slovenskih občin. Zadeve, ki niso takoj rešljive in ki potrebujejo sodno varstvo, pa zastopa odvetnik. Prošnje in pritožbe delavcev v letošnjem letu silno naraščajo v primerjavi z lanskim letom. Niso pa vse vloge »težki primeri«, saj jih kar dve tretjini rešijo s pomočjo telefonskih in osebnih razgovorov z osnovnimi organizacijami zveze sindikatov in s pristojnimi strokovnimi službami v organizacijah združenega dela. Po neprestanem naraščanju števila vlog lahko sklepamo, da imajo delavci veliko zaupanje v službo pravne pomoči pri občinskem svetu zveze sindikatov Maribor.
D.L.Č.
IZ SINDIKALNIH GLASIL REPUBLIK IN POKRAJIN
Nov
agroindustrijski
kompleks
*
Nov agroindustrijski kompleks, ki bo posebej pomemben za razvoj kmetijstva v Posavini ter na območju siško-banijske regije, je za sedaj še projekt »Crnac-polje«. Kultivirali bodo obsežne kmetijske površine ter jih tako usposobili za intenzivno proizvodnjo. Nosilec projekta in njegove realizacije je SOZD »Gavrilovič« iz Petrinje. K družbenemu dogovoru so pristopile tudi samoupravne interesne skupnosti, zadružna zveza Hrvaške ter nekatere organizacije združenega dela.
Predračunska vrednost vlaganj v nove proizvodne zmogljivosti v kmetijstvu bo znašala 245 milijonov dinarjev. V financiranju tega pomembnega projekta pa sodeluje Mednarodna banka s 40 odstotki, s tolikšnim odstotkom domače banke in z 20 od-
stotki investitorji. O tem pišejo Radničke novine.
Naši otroci naj ostanejo naši
V razgovoru z Radoslavom Rosom, članom sveta ZSJ, ki je pred kratkim obiskal zahodno-nemške sindikate, so ga novinarji »Rada« med drugim vprašali, kako ocenjuje nove ukrepe za-hodnonemške vlade glede tujih delavcev. Odgovoril je: »Podprli smo vse ukrepe, ki imajo namen ustvariti enake življenjske in delovne razmere za tuje delavce, vendar pa poudarili ob tem, da je za nas nesprejemljiv vsak ukrep, ki ne bo dal vse možnosti našim delavcem in njihovim družinskim članom ohranjevati svoje nacionalne in kulturne vrednote in stike z domovino. Strinjali smo se s stališčem nemške sindikalne organizacije DGB, da je pravico do glasovanja potrebno povezovati z državljanstvom. Dogovo-
rili smo se tudi, da bomo na prvem skupnem sestanku analizirali rezultate teh ukrepov in probleme, s katerimi se srečujejo naši delavci na tem področju... Bolj podrobno pa bomo analizirali tudi, zakaj je razlika v otroških dodatkih za tiste otroke naših delavcev, ki živijo v ZRN, in za tiste, ki so v Jugoslaviji. To diskriminacijo je treba najprej ukiniti in tistim, ki so doma, povečati dodatek.«
Aktualnost
usposabljanja
Center za družbenopolitično usposabljanje pri republiškem svetu zveze sindikatov Slovenije je pripravil okvirni program izbranih aktualnih tem za družbenopolitično usposabljanje v Zvezi sindikatov in samoupravljavcev za naslednje izobraževalno sezono.
Pri pripravi in izdelavi lastnega
programa in podrobnih načrtov družbenopolitičnega usposabljanja za posamezne strukture in ravni v občini moramo zagotoviti in ohraniti kontinuiteto, kakovost, dograjevanje in aktualnost programiranja političnega usposabljanja. Programe moramo uskladiti pri občinski konferenci SZDL in vztrajati, da se ta praksa usklajevanja nadaljuje in uveljavi v temeljnih skupnostih in krajevnih skupnostih. Le tako se bomo izognili podvajanju in nepotrebnemu ponavljanju. Seveda pa moramo v uvodnih smotrih in namenu čimbolj točno določiti, kateri strukturi so posamezni programi namen jeni in kaj želimo z realizacijo programov doseči. Da bi dosegli zaželene uspehe usposabljanja, ne smemo pozabiti na izbor najsposobnejših organizatorjev in predavateljev, ki jih bomo zagotovili s tesnim sodelovanjem z delavsko univerzo in klubi samoupravljavcev.
D.L-Č
Vinko Hafner v Beli krajini
Minuli teden je predsednik slovenskih sindikatov prebil dva dni med Belokranjci. V sredo dopoldne je obiskal delovišče mladih brigadirjev, ki v Adlešičih grade vodovod, popoldne pa se je pogovarjal z delavci iskrinega obrata Industrija kondenzatorjev Semič.
Četrtek je preživel med delavci tovarne Beti v Metliki in obiskal je Uovo tovarno kompresorjev Gorenje v Črnomlju. Med pogovori se je zanimal predvsem za gospodarski položaj teh kolektivov in stabilizacijska prizadevanja. Pogovarjal se je tudi o pripravah planov razvoja, uveljavljanju delitve po delu in njegovih rezultatih ter o delovanju sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij.
- C. B.
Kličemo Beograd 333-339
Na zvezi je Miran Potrč, predsednik sveta ZSJ
Avgustovsko zatišje, seveda le v primeru, če družbenopolitično življenje merimo po številu sestankov, sej in zasedanj, je le navidezno. Trše gospodarske razmere in razvejana paleta stabilizacijskih nalog terjajo od vseh, da potekajo priprave na še bolj burno jesensko obdobje nemoteno. Tako tudi na zveznem sindikalnem svetu, kot nam je dejal predsednik Miran Potrč, ko smo se z njim pogovarjali še v julijskih dneh. Teme, ki jih bodo zvezni sindikati obravnavali v jesenskih mesecih, so izredno pomembne, tako po sami vsebini kot po aktualnosti.
»Že v začetku septembra bomo namenili večjo pozornost samoupravni organiziranosti v združenem delu, vlogi sindikata v političnem sistemu, še posebej pa bomo obravnavali odnos Zveze sindikatov Jugoslavije do institucij političnega sistema v federaciji. Na septembrskih dnevnih redih se bo »znašlo« tudi stanovanjsko gospodarstvo, razen tega pa tudi analiza pritožb in predlogov delavcev.«
— Zakaj ravno ta tema?
»Na videz se zdi ta točka nepomembna, vendar pa že samo število pritožb, ki jih prejemajo razni organi, to zanikuje. Prav zato jih moramo ocenjevati skozi vidik uveljavljenosti samoupravnih odnosov ter zaupanja delavcev za njihovo razreševanje v okoljih kjer se porajajo. Posebej pomembno torej je, da ocenimo realne "možnosti, kako bi lahko delavci prek svojih samoupravnih organov, prek aktivnosti osnovnih sindikalnih organizacij reševali svoje probleme v samih organizacijah združenega dela in potem seveda tudi prek rednih postopkov pri sodišču združenega dela, s pomočjo družbenega pravobranilea samoupravljanja itd. To je tolikanj bolj pomembno prav zato, ker delavci nemalokrat zatrjujejo, da ne morejo rešiti svojih težav doma, ampak zato pošiljajo pritožbe na republiko ali federacijo.«
— Kaj pa upravičenost takšnih prošenj in pritožb?
»Ni dvoma, da je med njimi določeno število takšnih, ki nikoli z nobeno odločitvijo ne bodo zadovoljni. Vemo pa tudi, da je med tistimi, ki se pritožujejo, tudi dosti — vsaj tri četrtine tistih, ki gredo na sodišče združenega dela, k pravobranilcu — upravičenih. Prav zato bi bilo veliko premalo, če bi le formalno ocenili, da je toliko in toliko pritožb prišlo na naš naslov. Moramo si ustvariti možnost, da hkrati s formalno ugotovitvijo števila tudi ocenimo, kaj sindikati delajo na področju samoupravne, delovno-pravne zaščite delavcev. Tudi to funkcijo bomo sindikati še vedno imeli.«
— Katere so še tiste naloge, ki bodo jeseni v ospredju razprav?
»Predvidoma bomo v drugi polovici septembra ocenili dosedanje aktivnosti sindikata pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije. Na podlagi ugotovitev in ocen republiških in pokrajinskih svetov bomo lahko spoznali, kje so najpomembnejše točke te naše akcije in videli bomo, kje lahko in moramo dati pobudo za urejanje posamezni h problemov na ravni federacije ali republike. Razen tega bomo morali tudi pogledati, kako daleč smo pri pripravi planov.«
Na domačem trgu primanjkuje papirja, ker naj bi po zatrjevanju grafičarjev, proizvajalci povečali izvoz
Izvozniki so se pogreznili v zemljo
--------------------------------------------------------------------------------------------—	"N
». ..Da bi delavci v temeljni organizaciji postali odgovorni gospodarji svojega dela ter temeljni nosilci ustvarjanja, pridobivanja in razporejanja dohodka, bomo vztrajali, da se dohodek, dosežen v katerikoli obliki združevanja dela in sredstev, pridobiva le kot dohodek delavcev v temeljni organizaciji združenega dela in da v njem odločajo izključno delavci v temeljni organizaciji združenega dela___«	,
Sklepi in statut 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, 1979
_________________________________________________s
Za pomanjkanje papirja v domači grafični industriji, ki ga je delno povzročil tudi povečan izvoz naših proizvajalcev papirja, nihče ni kriv. Nekateri so papir izvažali (kdo, se točno ne ve), vendar pa so to morali storiti, da bi prišli do potrebnih deviz za nakup repromateriala.
Nekako pred mesecem dni je bil na pobudo »Grafoimpeksa«, poslovne skupnosti grafičnih in sorodnih OZD Jugoslavije, sestanek v zveznem odboru sindikata delavcev grafične industrije. Vzrok za sestanek je bil pomanjkanje papirja, ki je številnim grafičnim delovnim organizacijam preprečeval normalno poslovanje. Grafiki so trdili, da je pomanjkanje posledica povečanega izvoza papirja, ki ga proizvajajo domači izdelovalci, izvoz pa se je povečal predvsem po uveljavitvi novih ukrepov zveznega izvršnega sveta. Na omenjenem sestanku na sindikatu so bili prosotni samo predstavniki grafikov, proizvajalcev papirja pa menda opravičeno ni bilo. Da bi slišali tudi njihova mnenja o najnovejšem problemu, smo obi; skali nekatere papirničarje pri nas.
»Slišali smo, da so nekateri proizvajalci papirja povečali izvoz, pri nas ga nismo« — je pa začetku razgovora povedalj Erik Slatner, komercialni direktor tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« v Krškem. Tovarna izdela 126.000 ton papirja letno, le 22.500 ton pa ga izvozi', vse drugo je namenjeno domačemu tržišču. Od januarja do konca junija letos se je izvoz papirja iz Krškega povečal za vsega 0,8 od-
stotka, če ga primerjamo z enakim obdobjem lani.
O pritožbah grafikov pa je Erik Slatner dejal:
»Tudi od nas so grafične delovne organizacije zahtevale povečane dobave papirja, vendar pa mislim, da gre za precejšnje špekulacije, da bi si tako zagotovile zaloge in povečale obseg tiska. Mi delamo neprekinjeno 365 dni v letu in več od sedanjih količin papirja res ne moremo izdelati... Mislim pa, da bi morali podrobno pregledati proizvodnjo grafične industrije. Več kot polovica papirja gre namreč za komercialni tisk, pravzaprav za »šund« dvomljive vrednosti. Razen tega pa bi morali omejti potrošnjo papirja, in sicer tako, da dnevni časopisi ne bi izhajali ob nedeljah, torej tako, kot je to že storjeno v Sloveniji.«
Izvoz je — izvoza ni
Pripomba Erika Slatnerja, naj bi omejevali porabo papirja, je v nasprotju s podatkom, ki smo ga zvedeli pri njem in ki nam ga je kasneje potrdil tudi Staš Bonič, inženir v združenih podjetjih slovenske papirne industrije »Slovenija papir«. Gre namreč za podatek, koliko papirja letno porabimo. Letno porabimo na prebivalca pri nas le 48 kilogramov papirja in smo tako pravzaprav na koncu seznama evropskih držav, saj manj papirja porabijo le na Portugalskem, v Albaniji in na Malti. Če pa že porabimo tako malo papirja, potem bi omejevanje porabe časopisnega papirja pomenilo obenem tudi manj starega papirja, ki ga, kot vemo, uporabljajo kot surovino za proizvodnjo novega papirja. Obenem pa vemo, da za
Vztrajni delegati iz Šmarij pri Jelšah
Napetost iz javne razprave
Skupina delegatov iz občine Šmarje pri Jelšah že od leta 1978 zahteva odgovor na vprašanja o preskrbi s kakovostno električno energijo. Od vseh odgovorov so bili zadovoljni le z analizo, ki potrjuje, da je položaj na njihovem območju res kritičen. Ubadajo se namreč s slabimi napetostnimi razmerami, ki povzročajo škodo njihovemu kmetijstvu.
Menijo pa, da je takšna analiza sicer v redu, še zdaleč pa ni popoln odgovor. Tudi njim je seveda povsem jasno, da so razmere slabe, da je potrebno ukrepati in da takšni ukrepi terjajo sredstva...
Tako so zboru občin Skupščine SR Slovenije ponovno naslovili vprašanja, ki terjajo jasne odgovore. Hočejo vedeti, kdaj bodo začeli reševati težave z napetostjo, po kakšni ceni bodo plačevali električno energijo, ki je daleč pod normalno napetostjo in torej nekakovostna — dokler razihere ne bodo boljše in pa, kako bodo pokrivali škodo, ki zaradi slabe kakovosti električne energije nastaja na zbiralnicah mleka. Zaradi velikega nihanja napetosti se v njih kvarijo hladilne naprave in potem tudi precejšnje količine mleka.
Naj strnemo odgovor, ki so ga dobili šmarški delegati na zboru občin:
Na območju njihove občine so
od leta 1976 do letošnjega maja v okviru distribucije zgradili 31 transformatorskih postaj. Tako so plane gradnje transformatorskih postaj dosegli 67-odstotno. Podražitve so pač prehitele plane, od leta 1976 do leta 1978 je šel del amortizacije na rovaš -.pokrivanja izgub elektrogospodarstva, nove transformatorske - postaje pa so povečale kakovst preskrbe z električno energijo, priključno moč in s tem tudi stroške. Letno naraščanje odjema električne energije na tem ob-! močju je precej prekoračilo slo-j vensko povprečje.
Usmeritve razvoja elektrodi-stribucije v letih 1981—1985 pri skupnosti preskrbovalnega območja ElektrO Celje so pripeljale do osnovne in projektne obdelave 11 transformatorskih postaj v občini Šmarje pri Jelšah v novem planskem obdobju. ISE [ je zato občino iz intervencijskih sredstev za izboljšanje kakovosti električne energije predvidela gradnjo 27 transformatorskih postaj v istem obdobju.
ISE je že pripravila osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana za novo plansko obodobje in ga proti koncu letošnjega julija dala v javno razpravo. Posebna pozornost bo v tem obdobju veljala prav urejanju slabih napetostnih razmer in delegati, ki so postavili vpraša-
nja, bi lahko z ustvarjalnim sodelovanjem v javni razpravi veliko pripomogli k čimprejšnji uresničitvi potrebnih objektov.
Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo bo skušal po svojih močeh pomagati, da se bodo upravičene težnje po boljši kakovosti električne energije v tej občini lahko uresničile že v prvi polovici srednjeročnega obdobja, ki je pred nami. ISE je že predlagal, naj Šmarje pri Jelšah pri sprejemanju in uresničevanju planov obravnava kot prednostno območje.
Z drugim vprašanjem so kaj "hitro opravili — tarifni sistem za prodajo električne energije namreč ne vsebuje posebnih tarifnih postavk za električno energijo, katere kakovost odstopa od predpisane vrednosti.
S škodo, ki jo nihanje napetosti povzroča, je pa tako: pravilnik o splošnih pogojih za dobavo električne energije iz elektroenergetskega omrežja Slovenije določa, da je odškodnina možna — če je moč objektivno ugotoviti trajanje in višino odstopanja napetosti. Porabniki, ki so zaradi slabih napetostnih razmer oškodovani, morajo sami zahtevati odškodnino in jo, če ne gre dru-' gače, izterjati v civilno pravnem postopku.
Cirl Brajer
drage devize uvažamo star papir. Zato je razumljivo naše naslednje vprašanje tovarišu Bonaču, ali je takšen uvoz nujen?
»Govorim lahko le za stanje v Sloveniji. Letna proizvodnja papirja je 430.000 ton. Od tega porabimo 200.000 ton. Ker papir pridobivamo delno iz rabljenega, razliko uvažamo. Jasno je, da bi tudi manjkajočo količino lahko »našli« doma, toda zbiranje starega papirja je pri nas dokaj neorganizirano. Tega dela se doslej še nihče ni lotil resno.«
Inženirja Bonača smo tudi vprašali, ali ve, katere tovarne so povečale izvoz papirja. Dejal nam je, da se sicer ve za povečan izvoz in za pomanjkanje papirja v domači grafični industriji, vendar pa da imena delovnih organizacij izvoznikov še niso znana. Res pa je tudi, je dodal, da nihče med njimi ni dolžan o svojem izvozu obveščati »Slovenijo papir.«
Tudi v tovarni papir ja na Reki izvoz ni večji od predvidenega, nam je dejal Marin Šepič, tamkajšnji šef izvoza. Vsa proizvodnja je vnaprej načrtovana, sklenjeni pa so tudi samoupravni sporazumi z domačo grafično in lesno industrijo. Reška tovarna izvozi 39 odstotkov svoje proizvodnje, vse drugo pa je namenjeno domačemu tržišču. Tudi Martin Šepič je dejal, da so domači grafični izvajalci zahtevali večjo dobavo, ki pa je oni ne morejo omogočiti. Povečano proizvodnjo papirja v tej tovarni pričakujejo šele v naslednjih letih, ko bodo odprli nove obrate.
Z izvozom do uvoza in obratno
Tudi v »Matrozu«, tovarni celuloze in papirja v Sremski Mi-tfovci, niso povečali izvoza. Ta velika delovna organizacija tudi sicer ne sodi med velike izvoznike. Letno izvozijo le okoli 500 ton papirja in do sedaj so tujim kupcem dobavljali le polovico te količine.
Tudi tu je odgovor enak: »Zvedeli smo, da so nekatere tovarne povečale izvoz. Ne vemo natančno, kdo. Mi pač ne,« nam je dejal Dragomir Pavlovič, vodja v TOZD uvoz — izvoz.
Zvedeli smo tudi, da v tovarno vsak dan znova prihajajozahteve domačih in tujih kupcev za do-bavoječjih količin papirja, vendar pa s 6-mesečno proizvodnjo, ki znaša 30.154 ton, nikakor ne morejo zadovoljiti teh zahtev.
Živorad Stevanovič, pomočnik generalnega direktorja »Ma-troza« nas je seznanil z usmeritvijo te tovarne: »Tudi v bodoče bomo izdelovali papir skoraj izključno za domače tržišče, vendar pa bodo morale biti vse količine urejene s samoupravnimi sporazumi. Takšno obliko dogovarja-
nja smo že uveljavili s BIGZ, Sarajevsko založbo Svetlost in z Aerom iz Celja«. Živorad Stevanovič je nadaljeval:
»Če ne bmo vpeljali samoupravno in dohodkovno povezovanje z grafično in drugimi industrijami, ki potrebujejo papir, bomo poslovali na robu rentabilnosti, še bolj verjetno pa je, da bomo »izdelovali« izgube«.
Kaj je torej s tistimi tovarnami, ki jih nihčne ne pozna, pa so povečale izvoz na račun neizpolnjevanja obveznosti do domačih kupceV?
Vašo Spasojevič, vodja prodaje na domačem tržišču v »Matrozu« je našel opravičilo tudi za njih. »Morali so to storiti, da bi prišli do deviz. V naši proizvodnji potrebujemo veliko repromateriala iz uvoza. Če žele zagotoviti nadaljnjo proizvodnjo, so torej morali povečati izvoz.«
Z dohodkovno verigo in brez nje
Vse naše sogovornike Smo | med drugim tudi povprašali, ali je pravilna pot iz takšne situacije samoupravno povezovanje na dohodkovnih temeljih. Odgovori so se glasili — da, posamezne obrazložitve pa šobile naslednje.
»Kaj bomo skupno delili?« se sprašuje Erik Slatner. »Cena časopisov je nizka, tako da ne more pokriti proizvodnje. Kdo bo torej pokril razliko med dejansko in prodajno ceno finalnih izdelkov naših dveh industrij?«
Ali ni to morda strah pred negotovostjo pri pridobivanju skupnega dohodka, smo vprašali Erika Slatnerja, on pa je menil, da nikakor ne.
Stane Bonač nam je razložil, da je nerodno to. ker finalnih izdelkov grafična industrija ne izvaža, tako da bi se z dohodkovnim povezovanjem zaustavil tudi izvoz izdelkov papirne industrije. Razen tega pa je treba biti pazljiv tudi v dohodkovnem povezovanju, saj, kot je menil naš sogovornik, to povsod ni mogoče. Tudi milijoni samoupravnih sporazumov in pogodb, ki bi jih sprejeli, ne bi razrešili položaja, če bi obe panogi poslovali na meji rentabilnosti.
V »Matrozu« in reški tovarni papirja pa vidijo bodočnost le v dohodkovnem povezovanju. Martin Šepič pravi, da-bi bilo ve- j liko bolje, če bi poslovali skupaj z domačo grafično industrijo, ker prav doma dosegamo večjo akumulacijo dohodka kot v izvozu. Živorad Stevanovič pa meni, da lahko uspešno poslujemo le na podlagi samoupravnih sporazumov z domačo grafično industrijo, ki bi vlagala tudi v razširitev proizvodnje papirne industrije. Pravi trenutek za pričetek dohodkovnega povezovanja pa so že plani srednjeročnega razvoja obeh industrijskih panog.
Ne glede na to, v kolikšni meri so mnenja o dohodkovnem povezovanju načelno enaka, praktično pa različna, je za avgust že obljubljen napredek. Na pobudo poslovne skupnosti grafičnih in sorodnih TOZD Jugoslavije je sklican za sredo avgusta razgovor s predstavniki »Matroza« ter Tovarne celuloze in papirja iz Krškega. Vsak od udeležencev naj bi s seboj prinesel svojo zasnovo samoupravnega sporazuma o skupnem gospadarjenju. Nikakor ne želimo vnaprej ocenjevati končni izhod tega sestanka, vendar pa bi bilo dobro, da krivci za morebitne spodrsljaje ne bi bili tudi tokrat neznani.
Radojka Jovanovič
informativni biten
Izšlaje6.številka Informativnega biltena z naslednjo vsebino:
Jerina Kodelja s sodelavci:
Potrebe po kadrih (ocena rezultatov ankete)
Avtorji opozarjajo na neskladje med načrtovanimi in razpoložljivimi kadri in s tem na hude posledice, ki bi jih vztrajanje pri ugotovljenih izhodiščih planov organizacij združenega dela pustilo na načrtovani razvoj.
Aktualnost in ostrino objavljene ocene naj ponazori odlomek iz besedila:
»... Razvoj zaposlovanja in sprememba izobrazbene ravni, kot jo načrtujejo organizacije združenega dela, bo pomenil ne skmo stagnacijo produktivnosti (stopnja rasti zaposlovanja ob največ 4,0% rasti družbenega proizvoda bi pomenila rast produktivnosti dela le za 0,6%), temveč se bodo zlasti v občinah z razvitejšo družbeno infrastrukturo poglabljala neskladja med prilivom iz šol in strukturo potreb po kadrih...«
Delovna skupina:
Znaki za prikaz kazalcev
prostorskega razvoja
Delovna skupina je v skladu s predpisi, s predmetom planiranja in z načeli sodobne tematske kartografije pripravila znake v LITHOSET tehniki. Osnovni namen standardizacije grafičnih znakov je hiter, enoten in poceni način priprave grafičnega dela družbenih planov.
Franjo Vetrih:
Družbeno planiranje v občini
in strokovne službe
Avtor se je dobro leto posvetil proučevanju problemov, ki jih imajo slovenske občine s pripravo planskih dokumentov. V poročilu navaja trpka spoznanja o potožaju strokovnjakov v razmerah, ki vladajo v večini občin
—	spoznanja, ki pojasnjujejo sedanje stanje. Prispevek konča s predlogi za reorganizacijo strokovnih služb, ki se zdi neizbežna, če želimo, da bi priprave planov potekale smotrno in učinkovito.
Poleg teh prispevkov sov biltenu objavljeni še:
—	predstavitev risalnika VER-SATEC na 1KPIR, FAGG;
—	predstavitvi dveh novejših knjig:
— A. Bajt: Osnove ekonomske analize i politike — M. Čirovič: Monetarno - kreditni sistem
—	redna pregleda:
—	kongresov, simpozijev in tečajev v tuj ini v 11. polovici leta 1980;
—	aktualnih člankov iz domače periodike za januar—marec 1980
Informativni bilten Zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje dobite pri založniku: DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4.
Pogovor z delavci ljubljanskega Julona, ki so ob letošnjem dnevu samoupravljavcev dobili priznanje slovenskih sindikatov
Mladi kolektiv na pravi poti
»... Da bi utrdili samoupravni položaj in odločanje delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, bomo samoupravne delovne skupine uveljavljali kot bazo za oblikovanje stališč in smernic delegatov, kot okolje, v katerem s$ usklajujejo različni interesi, in s tem kot izhodišče delegatskega sistema; kot temelj za informiranje, kot obliko poprejšnje razprave in kot možno obliko organiziranja delnih zb'orov delavcev... «
Sklepi in statut 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, 1979
Kakih420 jih je— delavcev Julona, enovite delovne organizacije v okviru SOZD Jugotek-stil, ki v tovarniških prostorih na n-kdanjem ljubljanskem letali: ču proizvajajo poliamidna vlakna za našo tekstilno industrijo. Delajo noč in dan in vsak dan, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih v treh in celo v štirih izmenah, ker tako terja delovni proces in tudi zato, ker tekstilci nujno potrebujejo sintetična vlakna. In ko so ob letošnjem dnevu samoupravljale v dobili priznaje »za izjemne dosežke pri razvijanju in utrjevanju samoupravnih družbenih odnosov«, niso našli »toliko časa«, da bi se vsi skupaj sestali in se poveselili, kot je pač stara slovenska navada. V Julonu je dragocena sleherna delovna ura in »priznanje samoupravljalcem«, ki so jim ga podelili slovenski sindikati, je le spodbudilo njihova prizadevanja, da bi uresničili svoje samoupravne in proizvodne načrte ter dogovore.
»Smo mlad kolektiv«, so mi pripovedovali pred dnevi, »lahko bi celo rekli, da smo dvakrat mladi«. Prvič zato, ker je njihova povprečna starost komaj 27 let, pa tudi zavoljo tega, ker so se šele pred 14 leti oblikovali kot delovni kolektiv — v tedanjem novem obratu Kemične tovarne v Ljubljani.
Kljub tej mladosti (in morebiti prav zavoljo nje) pa so svoje samoupravljanje oblikovali tako, da se v njem »dobro počutijo«. Niso zadovoljni z vsem, kar so doslej postorili za samoupravno veljavo slehernega delavca in pravijo, da jih na tem področju obilo dela »še čaka«. Uspehe, ki so jih dosegli, ne ocenjujejo kot »izjemne dosežke«, so pa trdno prepričani, da so »na pravi poti.«
O izkušnjah, ki so jih pridobili na tej poti, o zdajšnih in bodočih nalogah samoupravljalcev Julo-.na, so govorili: France Šolar, sekretar osnovne organizacije zveze komunistov v tovarni, Franjo Matjašič, referent za družbeni standard in delegat republiškega odbora sindikata delavcev kemične industrije, Marjeta Žužek, tajnica izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata. Tone Zupan, tajnik samoupravnih organov, Desimir Brodnik, član nadzornega odbora sindikata, pa tudi poverjeniki sindikalnih skupin (ki so tudi samoupravne) Jože Žužek, Tone Kraš-na, Darja Valenčič, Vida Štefančič in Lojzka Fortič.
Vsak začetek je težak in to staro pravilo je veljalo tudi za Julon
Odbor republiškega sveta ZSS za sindikalna priznanja je v obrazložitvi svojega sklepa zapisal, da so delavci Julona uspešno prebrodili začetne težave, ko so »uresničevali le četrtino programirane proizvodnje«, in do leta 1974 »podvojili svoje proizvodne zmogljivosti s tem, da so vložili sredstva za investicijske naložbe na račun lastnih osebnih dohodkov in omejevanja drugih sredstev za pokrivanje svojih skupnoh potreb.«
Prva leta so se res ubadali s številnimi težavami, ker pač niso imeli nobenih proizvodnih izkušenj. Toda že leta 1969 sta se partija in sindikat v tovarni uprla tej »začetniški krizi« in začela delovati kot »pobudnik dobrega gospodarjenja«. Seveda vsa zadeva ni bila tako preprosta. Samoupravna zavest in strokovna
Rekli so mi: »Uspehe, ki smo jih dosegli, ne ocenjujemo kot izjemne dosežke, smo pa trdno prepričani, da smo na pravi poti.«
Delavke Julona (kakih 180 jih je) ne poznajo več nočnega dela
usposobljenost nista zrasli čez noč. In tudi samoupravljanje je potlej še doživljalo vzpone in padce. Se pa tedaj trdno sklenili, da bodo v bodoče predvsem s svojimi lastnimi močmi, in šele potlej z družbeno pomočjo, skrbeli za napredek proizvodnje in samoupravnih družbenih odnosov.
Ta svoj sklep uresničujejo še danes.
O njihovih uspehih pričajo številni podatki. Svojo proizvodnjo so nekajkrat povečali in že leta 1978 so ugotovili, da so povsem izkoristili proizvodne zmog-Ijicosti. Kljub temu pa so lani našli nove neizkoriščene rezerve, bolj smotrno uporabljali surovine in materiale, ki jih skoraj v celoti uvažajo, prodali vse svoje zaloge in povečali prihodek (v primerjavi z letom 1978) za 25,5%, dohodek za 27,6% in čisti dohodek za 33,1 %.
Julon se je razvil »iz stvarnih potreb združenega dela«, vendar že nekaj let lahko zadosti le tretjini potreb jugoslovanskih tekstilcev po sintetičnih vlaknih. Zato so že takrat, ko so na pobudo njegovih delavcev ustanovili SOZD Jugotekstil kot rezu-latat skupnega interesa za oskrbovanje tržišča s proizvodi po-liamidnih vlaken, začeli razmišljati o občutnem povečanju proizvodnih zmogljivosti. Od tega
razmišljanja do »Satnouprav-nega sporazuma o združevanju dela in sredstev za razširitev proizvodne poliamidnih vlaken v delovni organizaiji Jugotekstil-Julon«, ni bila lahka pa tudi ne kratka pot.
»Opravljeno je bilo pionirsko delo na področju socialistične ekonomske logike«, kot je rekla Mirjana Matič-Poček, članica CK ZKJ, ko je maja letos obiskala Julon. Veliko število'podpisnikov tega sporazuma (37), pa tudi njihova pripravljenost da kljub lastnim težavam združijo sredstva (skoraj dve miljardi dinarjev) priča, kolikšno je zanimanje za ta vlakna na našem trgu, hkrati pa dokazuje, t(a združevanje dela in sredstev ni zgolj zahteva zakona o združenem delu, pač pa tudi že samoupravna praksa. Prihodnje leto, ko bo investicija končana (temeljni kamen novih tovarniških prostorov je 24. aprila 1979 položil predsednik RS ZSS Vinko Hafner), bodo dobili dodatnih
11.000	ton poliamidnih vlaken, za uvoz katerih porabijo skoraj 35 milijonov dolarjev na leto. Julon bo petkrat povečal svojo proizvodnjo, zaposlil pa bo le 500 novih delavcev, zlasti strokovnjakov. Že ob koncu letošnjega leta bo v novih prostorih »stekla prva linija«.
Izjemni uspehi
#
»Poleg velikih naporov, ki jih terja ta investicija, ne zanemarjajo skrbi za svoje druge potrebe«, je rečeno v obrazložitvi priznanja. Teh »drugih potreb« pa je obilo. Samoupravno so se organizirali tako, kot terja zakon o združenem delu. »Na podlagi zares dobre medsebojne obveščenosti odločajo bodisi na svojih zborih ali z drugimi oblikami osebnega izjavljanja, bodisi v samoupravnih organih.« Takoso med drugim povsem ukinili nočno delo žensk (v nočnih izmenah dela sedaj le 11 delavk od 180 zaposlenih žensk), sproti rešujejo svoje stanovanjske probleme, skrbe za šport in rekreacijo, imajo lastno družbeno prehrano ter organiziran letni oddih, zgradili bodo otroško varstveno ustanovo in rekreacijske objekte. Še zlasti skrbijo za zboljšanje delovnih pogojev in varstva pri delu. Zavedajo se, da je izobraževanje eden temeljnih dejavnikov njihovega lastnega razvoja, v Ijudskoobrambno dejavnost je vključena večina delavcev. Družbeno politične organizacije Julona, zlasti pa še osnovna organizacija zveze sindikatov, so zelo.dejavne in so nosilec in pobudnik vseh akcij in samoupravnega delovanja v delovni organizaciji.
Te ugotivitve sindikalnega odbora resda temelje na resnici, toda delavci Julona bi radi še marsikaj zboljšali v svojem samoupravnem in sindikalnem delovna ju.
Stare in nove naloge
Rekli so mi, dasta pri njih sindikat in samoupravljanje eno, imata pa tudi skupne slabosti. In so pripovedovali o težavah, ki jih. imajo s sestanki zavoljo štirih izmen in o teni, da bi radi več delavcev poslali na seminarje, pa jih zavoljo zdajšnega delovnega procesa ne morejo. »Ereveč'dela je na ramenih izvršnega odbora sindikata,« je ob lanskoletnem obisku Vinka Hafnerja dejal
predsednik Anton Kaše. »Zgodi se, da delavci ocenjujejo sindikalno dejavnost kot prizadevanje tega odbora, sebe pa ne vidijo v njej.« Takšna mnenja še zdaj niso redka. Obveščanje delavcev je zadovoljivo, toda »povratni sistem« deluje le delno. Več je zanimanja, kadar gre za neposredne interese delavcev, manj pa, ko gre za dolgoročne interese, za poslovne in tehnološke odločitve, ki še kako vplivajo na delovne in življenjske pogoje. Nekaj kritičnih pripomb so izrekli tudi na račun delegatskega sistema.
»Je bolje kot prej, kose z bazo nismo pogovarjali, vendar delavci še ne odločajo vedno in povsod.« Pesti jih visoka fluk-tuacija delavcev, zlasti mladih, ki drugje iščejo boljši kos kruha (8000 dinarjev povprečnih osebnih dohodkov jih med tekstilci uvršča »v sam vrh«, v kemični industriji pa so 20 % pod povprečjem stroke). Mladinska organizacija jim je že trikrat »zaspala« in samokritično so ugotovili, da je to napaka partije in sindikata. Šele pred nedavnim so obnovili ZSMS, in v njej bo 130 mladih delavcev našlo možnost za družbeno udejstvovanje.
Vse te ugotovitve ne zmanjšujejo njihovih uspehov. Zapisal sem jih zgolj zato, da bi povedal, kako odkrito se delavci Julona pogovarjajo tudi o svojih slabostih — med seboj in z obiskovalci — in s kakšno zavzetostojo se lotevajo svojih nalog.
O vsem, kar jih zanima in teži, govorijo na sestankih sindikalnih skupin, tam se dogovarjajo tudi o povečanju produktivnosti, zboljšanju delovne discipline, boljši izrabi delovnega časa, znižanju izostankov z dela. Torej o vseh stabilizacijskih ukrepih, ki so letos, zavoljo podražitve surovin za skoraj 100 % (svoje izdelke so podražili le za 13%), še kako pomembni. In tako ob delu oblikujejo svojo samouprano zavest 4n medsebojne odnose. Samouprava je zanje potreba, priznanje, jci so ga dobili pa zgolj spodbuda za še boljše delo.
Janez Voljč
OBVESTILO
Rdeči križ Slovenije vabi vse občane in delovne ljudi, da se v čim večjem številu udeleže krvodajalske akcije. Prijave s prejema občinski odbor Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivist Rdečega križa, odgovoren za krvodajalstvo.
Kri je nenadomestljivo zdravilo. Človek lahko s krvjo vedno poma-
ga. Dajanje krvi je odraz človečnosti in eno izmed meril naše osveščenosti in solidarnosti do sebe in drugih.
ORMOŽ ŠENTJUR PRI CEUU METLIKA JESENICE
AVGUST 1980
12.,	13., 14.
15.
19.,	20.
21.,	22., 26., 27., 28., 29.
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE
"N
Enkrat eden, drugič
• • •
».. .Sindikati, zlasti pa osnovne organizacije zveze sindikatov se morajo zavzemati, da bo zagotovljeno celovito, pravočasno in organizirano samoupravno obveščanje delavcev v združenem delu ter ustrezna ureditev tega področja v samoupravnih splošnih aktih... «
t
Sklepi in statut 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, 1979
Veriga mora pač držati z vsemi členi
Ko obiskujemo delovne kolektive in kar naprej ponavljamo isto vprašanje: »Kako pa je z akcijo Tisoč delavcev—sodelavcev?«, je tudi odgovor večji del enak:
»Ja, urednik našega glasila se že trudi, uredniški odbor ji po svojih močeh polni jadra, družbenopolitične organizacije, predvsem mladina pa...«
Ko vrtamo naprej, če moramo tudi za sindikat napisati ta »pa in tri pike«, se žal večkrat izkaže, dasindikatu marsikje še ni povsem jasno, kako je s to akcijo. Čeprav je njen nosilec, so pogosto le uredniki in organizatorji obveščanja tisti, ki nosijo polno breme akcije. Verjetno tudi tu tiči vzrok, da se
marsikje akcija usmeri le v en cilj — v pridobivanje novih dopisnikov.
Večkrat smo že pisali, kako pomembno je k pisanju pritegniti čim več delavcev, kako bo pero v njihovi roki dvignilo obveščenost na višjo raven, kako se bodo lahko prav v pisanju kalili mladi družbenopolitični delavci... Nič manj pa nismo pisali o številnih drugih ciljih akcije, ki so prav tako pomembni. Od urednika pač ne smemo pričakovati, da bo nosilec vseh prizadevanj za boljše obveščanje v združenem delu in prav zato pišemo (in bomo menda še morali) o vlogi družbenopolitičnih organizacij in predvsem sindikata. Tudi pri
naši skupni akciji velja tista stara modrost o verigi, katere prav vsi čeni morajo biti enako močni.
V nemalo organizacijah združenega dela smo slišali, da sindikat sicer dela kolikor more, je pa pri tem sam in pogreša pomoči občinskega sindikalnega sveta. Velikokrat to drži, včasih pa je prav obratno. Dokaz za to je res še preddo-pustniškega izvora, pa vendarle...
Občinski svet zveze sindikatov v Novem mestu je pred dčema mesecema pripravil pogovor o širokem programu akcije — odzvali so se novinarji, uredniki, organizatorji obveščanja — in le dva predsednika
konferenc osnovnih organizacij sindikata?!
Da tudi v štajerski deželi ni vse rožnato, smo (to je le naše sklepanje) razbrali iz dopisa Občinskega sveta ZSS Maribor. Takole pišejo med drugim:
»Ker se 16. maja niste udeležili sestanka organizatorjev obveščanja, na katerem smo govorili tudi o akciji...«
Dopis je naslovljen le s »Spoštovani!«in kaže, da so ga morali pač poslati na več naslovov.
Za konec ne bomo zgubljali besed (in vašega prostora) — le še ponovimo, da bo veriga držala le, če bo vsak njen člen na svojem mestu!
Ciril Brajer
ODPRTO PISMO ZUNANJEMU SODELAVCU TOVARNIŠKEGA TISKA
Spoštovani zunanji sodelavec!
Najlepša hvala za zadnjo pošiljko, tudi fotografija je bila primerna. Še zadnji čas sem ujel našega tehničnega urednika in se z njim dobesedno stepel, ker mi je na veliko mahal, da sva zamudila rok. Veš, imel je dovolj materiala, zato takšna predrznost. Navadno pa leta okoli nas v uredništvu in moleduje: še to bi rad in še ono!
Tudi Ti si zaslužiš majhen opomin. Saj sem Ti rekel, da mi sestavke pošiljaj že v četrtek, da ne zamudiva roka. Ti pa vselej zadnji čas, ta je pa lepa! Sicer pa ste vsi enaki, obljubite dva dni prej, pošljete pa tri dni pozneje. In če v naslednjištevilki časopisa ni vašega prispevka že čivkate, po navadi z grožnjo: ne bom več pisal, zakaj mi niste objavili prispevka in tako dalje.
Razlog mojemu pisanju je tokrat malce drugačen. Zelo mi je nerodno, pa kaj hočemo, je že tako. Tudi neprijetne stvari moraš človeku povedati tako ali drugače. Jaz sem za take stvari precej neroden, zato mi ne zameri, toda moram to storiti. Oni so tako rekli!
Ne, ne, ni zaradi honorarja. Tega Ti bomo poslali, malo boš pač moral počakati, saj izplačujemo vsem honorarje po 15. v mesecu. Ne zameri, ker ni tako visok. Saj veš, izplačujemo še vedno po starem, ho-norajev nismo zvišali, ja, res je, pa sladkor, olje, benzin, stanovanje, vse je šlo gor, da, tudi repro material že kar dnevno dražijo, kaj se bo le vse iz tega izcimilo, kaj veš? Vidiš, mi se obnašamo pa zares stabilizacijsko, tako resno smo vzeli to reč, da še sami sebi tega ne moremo verjeti.
Spet sem se zaklepetal, saj mi ne zameriš. Toliko je stvari, pa ni nikoli pravega časa, da o vsem spregovoriva. Spomni me, pa o tem kdaj drugič.
Torej, razlog mojemtt pisanju je drugačen. Veš, gre enostavno za to, da mi odslej ne pošiljaj več svojih prispevkov. Kaj? Pusti zakon o javnem obveščanju, saj sam vem, kaj v njem piše. Daj, razumi me in stori tako, kot sem dejal: Tvojih prispevkov ne bomo več objavljali. Ne, ni moja muha, pa saj vsega ne morem biti kriv le jaz. Če Ti povem kar naravnost: neka alergija prihaja z vami, zunanjimi sodelavci. Moii namreč mislijo, ne mislijo, prepričani so, da Tvoj prispevek ne sodi v naše glasilo. Ti piši za svoje, mi pa bomo poskrbeli za naše. V zadnjem času nam vse hodi narobe. Očitki kar mrgolijo: prepisujete iz drugih glasil in časopisov, zakaj ponavljate ene in iste stvari, preveč je fotografij pa kaj vem še drugo, povem Ti, vsega sem že sit!
In začne se že pri naslovnici. Poglej: fotografija delavca za strojem in naslov, postavljen iz krepke pisave STABILIZACIJA. Pa saj to piše v vseh glasilih, zakaj to mora biti v našem, so vzrojili, ko sem jim poskušal razložiti, da smo planet istega planetnega sistema in podobno. Jok, oni so kar naprej vztrajali, in še vztrajajo. Ali pa: INOVACIJ E. Kaj nam je to potrebno, saj smo včeraj na televiziji — veš, ta mi že gre tudi krepko v zelje -—videli in slišali. Zakaj ponavljati itd. itd. In poskušam jim razložiti, da se v našem glasilu povezujemo z opisano problematiko itd. Pa spet na gluha ušesa!
Ne vem, ali je temu krivo moje slabo zdravstveno stanje, jaz enostavno vsega tega ne zmorem več. Pustil bom vse skupaj in šel k vragu.. .'.Spet sem se zaklepetal, saj mi ne zameriš, toliko,je stvari...
Kaj, odprtost glasila, povezava s širšim družbenim prostorom? Vem, ja, ja, saj se tudi jaz strinjam s Teboj, toda razumi, da oni lega ne marajo, da želijo inforamcije zgolj za našim tovarniškim plotom, za ostale stvari pa so zadolženi drugi. Pa kaj me res ne moreš razumeti? Hvala Ti za vse. Tvoj delež je bil velik in pomemben, sedaj se muči le toliko, kolikor moraš. Pa piši samo v svoje glasilo!
Saj nisi jezen, kajne?!
Te pozdravlja urednik tovarniškega tiska
Srečko Logar Informacije Elkom
Na Otočcu uspel
plavalni tečaj
Znanje plavanja je odsev kulturne ravni vsakega posameznika, ali pa celotne družbe. Tega se v zadnjem času čedalje bolj zavedamo tudi pri nas. Veliko naših delavcev se je zanimalo kje in kdaj bi se lahko naučili plavati, kako bi izpopolnili svoje osnovno plavalno znanje.
Zato smo jim ustregli in organizirali začetni plavalni tečaj v pokritem bazenu Garni hotela na Otočcu.
Čeprav je bilo pred razpisom tečaja veliko več zanimanja, se je vseeno opogumilo in prijavilo 17 neplavalcev oziroma neplavalk. Ostali niso imeli dovolj poguma
in se bodo tečaja najverjetneje udeležili prihodnje leto.
Tečajniki so zaposleni v različnih TOZD (M KO, TKI, SPO, LO in DSSS). Plavali smo trikrat na teden po uro in pol.
Tečaj je trajal tri tedne v mesecu maju. Udeležba je bila v redu, kljub temu, da so bili vsi udeleženci tečaja zaposleni ljudje, matere, gospodinje... s kopico dela v popoldanskem času. Toda kljub vsemu so si vzeli dve uri časa, časa, ki jim bo verjetno veliko pomenil v življenju. Tečaj je bil precej naporen, saj uro in pol plavanja ni kar tako. Veliko tečajnikov je tarnalo zaradi »mu-skelfibra« in od klorirane vode pekočih oči, toda kljub vsemu je večina vztrajala in obdržala trdno voljo ter se tečaja 100-od-stotno udeležila — brez izostanka. Zato tudi uspeh ni izostal, kajti po trir/ajstih urah plavanja (toliko je tečaj trajal) mora imeti odrasla oseba veliko srečes, da preplava bazen, dolg 20 metrov.
No, tudi po našem tečaju si bodo nekateri morali vzeti še kako uro časa in se sami zapeljati v bližnji bazen, da bodo znanje, ki so ga dobili na tečaju, še izpopolnili.
Sicer pa so rezultati sledeči:
—	7 tečajnikov preplavalo bazen po dolžini
—	7 tečajnikov omagalo nekaj metrov pred koncem
—	3 tečajniki preplavali do polovice bazena (če bi šlo zares, bi verjetno preplavali).
Mislimo, da je tečaj uspel in vabimo še vse ostale neplavalce, da se nam pridružijo, ko bomo jeseni organizirali naslednji plavalni tečaj.
Davor Rangus SGP »PIONIR« NOVO MESTO
Ostanejo z nami
V času dopustov, mesecu juniju, smo se skromno oddolžili tudi bivšim delavcem, zdaj upokojencem DO Mercator-Izbira-Panonija Ptuj. Od 97 se jih je zbralo kar 51 in vedro razpoloženi so se odpeljali z avtobusom na enodnevni izlet v Kumrovec, Brežice, Čateške Toplice in na Otočec.
Po pogovoru z nekaterimi udeleženci izleta lahko povemo, da takšne izlete in srečanja ob koncu leta naši upokojenci ne ocenjujejo le kot znak spoštovanja in pozornosti, marveč so to zanje srečanja, ko med seboj obujajo spomine iz časov njihovega dela in se ob tem seznani jo z razvojem in problemi delovne organizacije, iz katere so pred daljšim ali krajšim časom odšli.
Naj povemro še to, da nas je tako številna udeležba na izletu prijetno presenetila, saj tolikšnega odziva v času, ko gredo tudi
dedki in babice s svojci na dopust, res nismo, pričakovali.
Vsem tistim, ki se izleta zaradi bolezni niso mogli udeležiti, želimo uspešno okrevanje in prijetno snidenje na prihodnjem izletu. j
Ferdo Lovrenc Mercator
Deset novih štipendij za študij ob delu
V skladu s planom študija ob delu v letošnjem letu predvidevamo za novo šolsko leto deset denarnih pomoči za tovrsten študij. Vsekakor bi kazalo povedati nekaj besed tudi o dosedanjih študentih ob delu:
Pogodbe za študij ob delu je sklenilo 31 študentov, med njimi jih je 22 vpisanih na višje in visoke šole, 9 pa na srednje. Redno jih študira 17, ostali pa so le vpisani. Kljub temu, da je študij ob delu resnično zelo naporen, so se ga nekateri premalo zavzeto lotili. Sedmim bo že v letošnjem ali naslednjem letu potekla študijska pogodba, končati pa jim verjetno ne bo uspelo, saj do danes niso uspeli opraviti vsaj polovice izpitov.
V novem šolskem letu smo predvideli 10 denarnih pomoči, 6 za višje in visoke šole ter 4 za srednje. To je vse, kar smo lahko razpisali s sredstvi, s katerimi razpolagamo v te namene. Kmalu pa bomo lahko razpisali nove denarne pomoči.
Pozivam vse dosedanje in tudi nove študente, naj se študija lotijo bolj resno in naj se zavedajo odgovornosti do sebe in do delavcev delovne organizacije, £tj so jo sprejeli s sklenitvijo pogodbe za študij ob delu.
Cvetka Sreš Elrad, Gorenje
ČGP DELO —TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana in RO INFORMATOR—OOUR NOVINSKOIZDAVAČKA KUČA, Zagreb
obveščata
vse organizacije združenega dela,
družbenopolitične organizacije in njihove strokovne službe,
znanstveno-raziskovalne institucije,
fakultete družboslovnih ved,
knjižnice in druge pedagoške ustanove
t©r posameznike
da bomo začeli izdajati ZVEZKE ZA TEORIJO IN PRAKSO SAMOUPRAVLJANJA, v katerih bo natisnjeno gradivo, ki ga bo pripravljal Jugoslovanski center za teorijo in prakso samoupravljanja »Edvard Kardelj« v Ljubljani. Zvezki bodo izhajali v slovenskem, srbohrvaškem in angleškem jeziku.
Posamezen zvezek v kateremkoli od navedenih jezikov stane 120 din. .
V tisku je prvi zvezek:
VIDIKI
RAZISKOVANJA RAZVOJA SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE DRUŽBE
V tem zvezku bodo objavljeni poleg uvoda Petra Toša uvodne besede Toda Kurtoviča predsednika Zvezne konference SZDLJ ob otvoritvi znanstvenega posvetovanja in govor člana predsedstva CK ZKJ Staneta Dolanca pod naslovom »Marksistična znanost in družbena praksa« ter še naslednji prispevki: Samoupravljanje in politična znanost, Samoupravljanje in filozofija, Samoupravljanje in ekonomija, Samoupravljanje in psihologija, Samoupravljanje in pravo, Samoupravljanje in sociologija in Problemski okvir za interdisciplinarno preučevanje socialističnega, samoupravljanja v Jugoslaviji.
Naročila sprejema Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4 in Knjigarna DE, Tavčarjeva 5 v Ljubljani.
NAROČILNICA
Pri TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo .......izvodov prvega zvezka TEORETIČNI IN METODO-
LOŠKI VIDIKI RAZISKOVANJA RAZVOJA SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE DRUŽBE, v ............jeziku. Naročeno nam pošljite na
naslov:
Hkrati želimo postati redni naročniki zbirke ZVEZKI ZA TEORIJO IN
PRAKSO SAMOUPRAVLJANJA, in sicer nam pošljite....izvodov
posamezniga zvezka.
Račun bomo plačali v zakonskem roku.
(podpis naročnika)
(ime in priimek pocfeisnika)
O ustavnih spremembah
Priprave
na javno razpravo
/----	N
...»Socialistično samoupravljanje, se pravi pravica do samoupravljanja, je nedvomno velika pravica, toda hkrati tudi velika odgovornost, ker mora v sistemu samoupravne demokracije vsak človek imeti vso odgovornost tudi za usodo drugega človeka. Zato se v naši socialistični samoupravni družbi svoboščine in pravice čloteka in občana uresničujejo samo v medsebojni solidarnosti ljudi ter z izpolnjevanjem dolžnosti in odgovornosti vsakega do vseh in vseh do vsakega oziroma vsakdo mora spoštovati svoboščine in pravice drugih in je odgovoren za to... «
, Edvard Kardelj: Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, 1977
\_________________________ ' '_______________________________________________________________ J
zvezni in republiški ustavi je bilo že precej napisanega in spregovorjenega. Vendar pa je prav, da zdaj, ko sta tako komisija za ustavna vprašanja Skupščine SFRJ in komisija za pripravo sprememb ustave Skupščine SR Slovenije poslali skupščinama besedilo osnutkov amandmajev, povzamemo najpomembnejše vzroke zanje in bistveno vsebino. Temelj teh sprememb je, kot vemo, pobuda tovariša Tita, ki jo je dal na 8. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije za nadaljnji razvoj kolektivnega dela, odločanja in odgovornosti v vseh organih in institucijah naše družbenopolitične ureditve.
Komisija za pripravft sprememb ustave SR Sloveriije je pobudo tovariša Tita in sklepe predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije razumela kot pomembno zahtevo za nadaljnjo demokrati-
zacijo vseh družbenopolitičnih odnosov in vsega družbenopolitičnega življenja na samoupravnih temeljih.
Pri svojem delu je imela pred očmi krepitev samoupravnega položaja delavca, predvsem glede njegovega razpolaganja s presežno vrednostjo oziroma ustvarjenim dohodkom. Od samega začetka priprav in iz vseh doslej spirejetih dokumentov na osnovi Titove pobude je izhajala jasna potreba po restriktivnem pristopu k spreminjanju ustave. To pa pomeni, da se ne začenja razprava o temeljnih načelih ustave SFRJ in SR Slovenije. Vse ustavne spremembe se nanašajo le na vprašanja organizacije organov družbenopolitičnih skupnosti, na trajanje mandatne dobe predsednikov teh organov in na oniejitev njihove ponovne izvolitve. Toda tudi te spremembe ne bi smele po vsebini spreminjati ustavnega položaja
in funkcije posameznih organov in njihovih medsebojnih odnosov.
Zato so v osnutku amandmajev obeh ustav predvidene samo spremembe tistih ustavnih določb, ki pomenijo neposredno oviro za doslednejše uresničevanje načel o kolektivnem delu in odgovornosti ter krajše mandatne dobe nosilcev nekaterih predsedniških funkcij.
Po mnenju komisije bi bilo treba v spremembah ustave SR Slovenije.dobesedno povzeti rešitve iz besedila osnutka amandmaja I. k ustavi SFRJ, ki naj bi opredeljeval vsebino in smoter kolektivnega dela in odgovornosti in njun pomen za nadaljnjo demokratizacijo političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Podobno je stališče tudi glede amandmaja II. k ustavi SFRJ, ki naj bi vseboval načelo o trajanju mandatne dobe
ZABELEŽILI SMO
Petek, 1. avgusta
Delegati zbora republik ih pokrajin Skupščine SFRJ so sprejeli sklepe o enotni projekciji plačilne in devizne bilance SFRJ za leto 1980 in o določitvi skupne vsote deviz za potrebe federacije v letošnjem letu. Po teh dokumentih naj plačilni deficit naše države letos ne bi presegel vsote dveh milijard dolarjev. Izvoz naj bi letos povečali za 34,9 odstotka, uvoz pa za 0,2 odstotka.
Republiški izvršni svet je podprl predlog slovenske energetske bilance za letošnje leto. Na seji so poudarili, da bo naftnih derivatov in premoga letos dovolj, vendar bo treba z gorivi ravnati nadvse varčno.
Sobota, 2. avgusta
Predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovič je ob peti obletnici podpisa sklepne listine helsinške konference o evropski varnosti in sodelovanju dal posebno izjavo, kjer je poudaril pomen helsinških sklepov in viden delež, ki ga je pri organiziranju konference in oblikovanju | sklepne listine imela Jugoslavija !
ter njena delegacija, ki jo je v Helsinkih vodih predsednik Tito.
V	Makedoniji so slovenso proslavili 77-letnico ilindenske vstaje in 36-letnico I. zasedanja AVNOJ. Ob tej priložnosti so v Makedoniji odprli vrsto novih objektov.
Ponedeljek, 4. avgusta
V	Pulju so sklenili 27. festival jugoslovanskega igranega filma. Veliko zlato areno za najboljši film je prejel »Petrijin venac« Srdjana Karanoviča, srebrno »Skrivnost Nikole Tesle« Krsta Papiča, bronasto pa »Kdo tam prepeva« Slobodana Šijana.
Na Zubačkih Ublih na tromeji med Črno goro, Hrvatsko in BiH je bilo veliko ljudsko zborovanje v počastitev 39. obletnice zgodovinskega dogovora komunistov iz Boke ter z območja Dubrovnika, Nikšič^i in Trebinja, da organizirajo in širijo narodnoosvobodilni boj v teh krajih. .
V	Splitu so proslavili 40-letnico pokrajinske konference KP Hrvaške za Dalmacijo in okrožne partijske konference. Slo-
vesnosti so se udeležili številni revolucionarji, med njimi tudi predsednica CK ZKH Milka Planinc.
Torek, 5. avgusta
Začele so veljati nekatere spremembe v dosedanjih predpisih, ki so urejali odnašanje in prinašanje dinarske gotovine v potniškem prometu z Jugoslavijo. Po novem naj bi tujci v Jugoslavijo lahko prinesli največ 1500 dinarjev. Tuji turisti so namreč doslej svoj denar zame-■njali v dinarje že v tujini in so tako v našo državo prinašali manj deviz.
Sreda, 6. avgusta
Po napovedih Turistične zveze Jugoslavije naj bi bila letošnja devizna bera Jugoslavije za 15 do 20 odstotkov večja kot lani. Po prvih napovedih naj bi s turizmom letos zaslužili 1,35 milijarde dolarjev. V to niso všteti dohodki od mednarodnega turističnega prometa in od nepen-zionske porabe. Tako naj bi bil letošnji dohodek še precej večji. Tujci naj bi pri nas letos ustvarili 35 milijonov nočitev, domači gostje pa 44,6 milijona, kar je 7 odstotkov manj kot lani.
(do štirih let) in o omejitvi ponovne izvolitve.
Glede potrebnosti amandmaja I. je bilo v dosedanjih razpravah izraženih precej pomislekov, ustava v temeljnjih načelih predpostavlja in spodbuja kolektivno delo in to na bolj celovit in popoln način, kot pa je to mogoče izraziti z amandmajem. Sprejeto je bilo načelno stališče, da se s tem amandmajem daje ustavnim spremembam, ki naj omogočijo doslednješe uresničevanje kolektivnega dela in odgovornosti, širši pomen. Že takoj v uvodu amandmaja je poudarjeno, da kolektivno delo, odločanje in odgovornost niso sami sebi namen, ampak v funkciji uresničevanja interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi.
Amandma II. je treba sprejeti zato. ker pomeni določba 182. člena republiške ustave neposredno oviro za doslednejše uresničevanje kolektivnega dela in odgovornosti.
Z amandmajem III. komisija predlaga, da se ne posega v način volitev članov predsedstva SR Slovenije, ki se volijo vsaka štiri leta v občinskih skupščinah in skupščinah skupnosti občin. Sprememba se predlaga za volitve predsednika predsedstva, ki naj bi ga vsako leto volila Skupščina SR Slovenije izmed sedmih izvoljenih članov predsedstva.
Amandma IV. izhaja iz stališča komisije, da je sedanja opredelitev funkcij, pristojnosti in odgovornosti izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije v republiški ustavi ustrezna in da zato z ustavnimi spremembami ni treba posegati v sestavo, način volitev in trajanje mandatne dobe predsednika in članov izvršnega sveta ter da mora biti dolžina mandatne dobe predsednika in članov enaka.
Amandma V. pa določa izvolitev, To je kratek povzetek osnutkov amandmajev, ki jih je republiški skupščini poslala komisija za pripravo sprememb ustave. Zbori bodo besedilo osnutka obravnavali predvidoma oktobra, takrat določili osnutek sprememb ustave in ga dali-v javno razpravo. Zvezni zbor Skupščine Jugoslavije pa bo obravnaval besedilo osnutka amandmajev k ustavi SFRJ sep-
tembra.
Meta Verbič
Predsednik ZSJ Miran Potrč o obisku delegacije naših sindikatov v LDR Koreji in LR Mongoliji
Pripravljenost za krepitev sodelovanja

Predsednik sveta ZSJ Miran Potrč, ki je bil na čelu delegacije jugoslovanskih sindikatov na obisku LDR Koreje in~LR Mongolije, je po vrnitvi v domovino dal za časopis Rad naslednjo izjavo:
—	Na povabilo centralnega sveta generalne federacije LDR Koreje in centralnega sveta mongolskih sindikatov je v okviru večletnega uspešnega sodelovanja delegacija ZSJ od 18. do 28. julija obiskala ti dve državi. Ocenjujemo, da sta bila obaobiska vsestransko koristna za nadaljnje medsebojno spoznavanje in krepitev prijateljskega in tovariškega vzdušja med ZSJ in sindikati Koreje in Mongolije.
Naša’ delegacija je v obeh državah v prijateljskem in tovariškem vzdušju izmenjala informacije in mnenja o nalogah in dejavnostih ZSJ in sindikatov Koreje in Mongolije ter o gibanjih v mednarodnem sindikalnem gibanju.
Med pogovori s predsednikom centralnega sveta generalne federacije sindikata LDR Koreje Kirn Bong Džuonom in predsednikom centralnega sveta mongolskih sindikatov Gombodjavinom Očirba-tom ter člani vodstev sindikatov naših gostiteljev smo dosegli soglasje o potrebi skupnega angažiranja za krepitev enakopravnega sodelovanja med sindikati, za hitrejše reševanje nakopičenih problemov v ekonomskih odnosih v svetu, še posebno pa za hitrejši razvoj držav v razvoju ter reševanje vseh sjrornih političnih vprašanj med državami in narodi po mirni poti. Pri tem je naša stran poudarila, da bo ZSJ še naprej podpirala pravične zahteve in prizadevanja LDR Koreje in njenih sindikatov za združitev dežele po mirni jtoti.
Predstavniki korejskih, mongolskih in naših sindikatov so frozitivno ocenili dosedanje sodelovanje in obojestransko izrazili pripravljenost za nadaljnjo krepitev tega sodelovanja s še večjo izmenjavo informacij in publikacij o nalogah sindikatov in rezultatih v gospodarstvu in družbenem razvoju vseh treh dežel. Delegacija ZSJ je predsednika korejskih in predsednika mongolskih sindikatov povabila, naj obiščeta Jugoslavijo.
—	Hotel bi še poudariti, je dejal Miran Potrč, da smo imeli priložnost v podjetjih, kulturnih in zdravstvenih ustanovah seznaniti se z dosežki obeh prijateljskih socialističnih držav. Med vsemi temi obiski so bili predstavniki ZSJ prisrčno sprejeti, pri čemer je bilo izraženo prijateljstvo do samoupravne socialistične Jugoslavije in zanimanje za njen družbeni razvoj.
Na poti v LDR Korejo se je, delegacija ZSJ v Pekingu srečala s podpredsednikom vsekitajske federacije sindikatov Huang Ming Vejem.
Po odhodu iz LR Mongolije se je naša delegacija v Moskvi pogovarjala s predsednikom vsezveznega centralnega sveta sovjetskih sindi-' katov Aleksejem Šibajevom.
Tudi med tema dvema srečanjema je bil izražen skupen interes za nadaljnji razvoj medsebojnega sodelovanja,« je končal predsednik ZSJ Miran Potrč.

TA TEDEN V ŽARIŠČU
LA PAZ — Tuje agencije ptoročajo, da je položaj v Boliviji še vedno zelo nemiren. Puči-stične oblasti si namreč na vse. načine prizadevajo onemogočiti, da bi v svet prišla resnica o dejanskih razmerah v tej andski deželi. Med tem se bitka za demokratično Bolivijo vse bolj krepi na mednarodnem jx)litičnem, diplomatskem in gospodarskem prizorišču. Tako Mehika in Nikaragva proučujeta možnost za sklicanje sestanka predstavnikov demokratičnih vlad Latinske Amerike, na katerem bi proučili položaj v Boliviji po prevratu, s katerim so oficirji ustavili demokratični proces.
BOLOGNA — V atentatu na železniški postaji v Bologni, ki je največji teroristični zločin v [X)vojni Italiji, je izgubilo življenje 76 ljudi, ranjenih pa je bilo 260. Ministrski predsednik Fran-cesco Cossiga je v parlamentu izjavil, da ima atentat neizpodbitno fašistično obeležje. Po
mnenju bolognskega preiskovalnega sodni ka je treba iskati atentatorje med toskanskimi fašisti, Jd so organizirali tudi atentat na vlak 4. avgusta 3974. Na podli atentat so italijanski delavci odgovorili z dveurno stavko, v vseh večjih italijanskih mestih pa so bile množične manifestacije. V sredo, na dan pogreba žrtev atentata, so v Italiji razglasili dan žalovanja.
Predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovič je poslal predsedniku republike Italije Sandru Pertiniju sožalno brzojavko v kateri je izrazil tudi solidarnost s prijateljskim narodom sosednje Italije.
TEHERAN — Razmere v Iranu, ki jih bremeni kriza v iran-sko-ameriških odnosih, so se v zadnjem času zaostrile na notranjem in zunanjem jrodročju. V Kurdistanu in Azejberdžanu so izbruhnili novi spopadi med uporniki in vojsko, ki so terjali
j nove žrtve, Zaostrujejo se tudi gospodarske težave, ki nastajo tudi zaradi ameriškega trgovinskega bojkota za katerega je predsednik Bani Sadr dejal, da ne bo spravil Iranc^ na kolena. Kaže tudi, da problema ameri-.ških talcev v Iranu zaenkrat ne bodo rešilj, še zlasti ne po aretaciji nekaterih iranskih študentov v ZDA. Zaradi tega dejanja je iranski parlament preložil razpravo o jrozivu ameriških kon-^ grešni kov, naj čim prej začne razpravljati o usodi ameriških talcev.
BANGKOG Generalni 1 sekretar združenih narodov Kurt j Waldheim je končal turnejo po I jugovzhodni Aziji med katero je obiskal Vietnam in Tajsko, mudil pa se je tudi območju taj-sko-kampučijske meje. Namen njegovega obiska je bil seznaniti se z možnostmi za politično rešitev kamučijskega spora in za zmanjšanje napetosti med Vietnamom in Tajsko.	MIK
<
Na povabilo uredništev Delavske enotnosti in Našega delavca je sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc minuli ponedeljek obiska! uredništvo skupne revije slovenskih Časnikov za delavce na začasnem delu v tujini Naš delavec. Člani uredništva skupne revije in njeni stalni sodelavci so gosta seznanili z dosedanjim delom in načrti uredništva. V poldrugem letu, kar izhaja skupna revija, se je število izvodov slovenskega tiska v tujini povečalo za skoraj polovico, tako da danes Našega delavca prejema že
skoraj 20 tisoč naših delavcev na začasnem delu v deželah zahodne Evrope. Franc Šetinc je delo in družbeno vlogo skupne revije ugodno ocenil in se zavzel, da ustanovitelja in izdajatelji Našega delavca poiščejo možnosti, da bo skupna revija, ki sedaj izhaja enkrat na mesec, prihajala med naše delavce na tujem pogosteje, to je 14-dnevno. Uredništvo in sodelavce sk up ne revije je tudi pozval, da delo, ki so ga dobro zastavili, enako uspešno nadaljujejo.
Foto: Zaim Šeremct
Kako gospodarimo	DE	stran 9	
			
Priprave za oblikovanje naslednjega srednjeročnega načrta
Upravičene kritike
Ob pripravah za oblikovanje naslednjega srednjerdčnega načrta se pojavlja množica realnih, pa tudi nerealnih želja. »Osnovna zmota pri tej množici predlogov je, da ni prave lokacije teh želja«, je med drugim povedal Jože Globačnik, podpredsednik Skupščine SRS. »Zavedati se moramo, da vse želje le ne sodijo v republiški dogovor.«
Po besedah tovariša Globačnika, bi bilo zelo slabo, ko bi v skupščinskih dvoranah odločali o tem, kaj bomo gradili in kaj ne. Srednjeročni načrt mora biti v skladu z interesi celotnega združenega dela. Če ne bo, bomo še naprej na tem področju priče številnim zmotam.
Marsikje se tudi ne zavedajo, da je združevanje dohodka začetek samoupravnega načrtovanja. Težave nastopajo predvsem na področju kmetijstva in znanstveno-raziskovalnega dela. Na področju kmetijstva se še premalo zavedamo, da bi razpoložljivi zemljiški fond lahko racionalneje izkoristili in da pravne rešitve brez ustrezne družbene akcije niso dovolj. Znan-stveno-raziskovalno delo pa je še vedno vse
■ -f i a.' ■
preveč odsotno. Jože Globačnik je med drugim tudi poudaril, da so več pričakovali tudi od Gospodarske zbornice in njenih združenj, saj ni realno misliti, da se bo združeno delo povezovalo kar samo, brez ustreznih strokovnih in drugih podlag. To je mogoče pričakovati le na osnovi skupni h dogovorov in pretehtan j stanja v združenem delu. »Z vrha navzdol takšno združevanje namreč ne more uspeti,« je poudaril tovariš Globačnik.
Enako velja tudi za upravne organe, ki doslej niso ustvarili možnosti za samoupravno sporazumevanje. Kritike, ki so bile naslovljene na te organe, so bile zato povsem upravičene.
Nekateri se še vedno sprašujejo, kakšen naj bi bil bodoči načrt. Porajajo se namreč dvomi, ali naj bi bil konkreten ali bolj splošen. Teh dvomov upajmo, kmalu ne bo več, kajti vsak načrt mora biti predvsem konkreten. Konkretnost je namreč osnova vsakega načrta, v katerem moremo najti odgovornega — pa naj bo to gospodarstvenik ali politik.
Darinka Legat-Čož
»... Spodbujati moramo vsako sporazumevanje, ki izhaja iz določil zakona o združenem delu in pomeni napredek v urejanju odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka med temeljnimi organizacijami združenega dela med seboj povezanimi in soodvisnimi v procesu družbene reprodukcije. Ob tem morajo osnovne organizacije zveze sindikatov zahtevati od strokovnih služb ustrezne strokovne predloge ter zlomiti odpore, ki se pogosto skrivajo za izgovorom, češ da niso znane in tudi niso možne popolne rešitve...«
Sklepi in statut 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, 1979
V Turnišču so zgradili muzej stare čevljarske obrti
Staro, toda koristno
V Turnišču se ježe pred 400 leti začela čevljarska obrt, ki pa je v zadnjih letih močno zamrla, kajti le še kak posameznik čevlje izdeluje doma na klasičen način. Pred več kot dvajsetimi leti so tod začeli izdelovati obutev na industrijski način. Z leti se je majhna tovarna močno razširila. Pridni čevlarji pa svoje dolgoletne tradicije ne bodo pustili izumreti. Zato so zgradili muzej pri tovarni in v kratkem ga bodo opremili. Ta muzej bo predstavljal kmečko hišo, v kakršni je bila včasih doma čevljarska obrt.
Tekst in foto: Štefan Prša
Predsedstvo CK ZKS o dosedanji aktivnosti komunistov pri podružbljanju zunanje politike in mednarodne dejavnosti
Delovni človek ni le objekt informiranja
Predsedstvo CK ZKS je 14. julija letos razpravljalo o dosedanji aktivnosti komunistov pri podružbljanju zunanje politike in mednarodne dejdvnosti ter opredelilo aktualne naloge na tem področju za prihodnje obdobje.
Pri tem je predsedstvo poudarilo, da so mednarodni položaj, ugledin vpliv SFRJ v mednarodni skupnosti odvisni predvsem od naše notranjepolitične stabilnosti in ekonomskega napredka, zaradi česar mora biti v ospredju pozornosti in aktivnosti vseh uresničevanje programa ekonomske stabilizacije. Čeprav smo pri podružbljanju in demokratizaciji mednarodne dejavnosti in zunanje politike dosegli viden napredek, pa stopnja te podružbljenosti in demokratizacije še ni takšna, kot bi si želeli, ker medsebojni odvisnosti zunanje in notranje politike še vedno namenjamo premalo pozornosti.
Predsedstvo CK ZKS je za prihodnje obdobje na tem področju sprejelo naslednje naloge:
Komunisti si moramo prizadevati, da bodo mednarodna dejavnost in sodelovanje ter zunanja politika enakopravno vključeni v načrtovanje, odločanje in izvajanje v vseh organiziranih samoupravnih subjektih naše družbe od krajevnih skupnosti do organizacij združenega dela, delegatskih skupščin, samoupravnih interesnih skupnosti itd. Pri tem je potrebno izhajati iz tesne povezanosti in medsebojne soodvisnosti naše notranje in zuT nanje politike, uveljavljati neuvrščenost in sodelovanje z državami v razvoju kot osnovne vidike naše zunanjepolitične naravnanosti ter odpravljati napačno miselnost, da je zunanja politika le pristojnost zveznih organov ali ekonomsko ,sodelo-vanje s tujino le pristojnost ozkega kroga strokovnih ljudi v organizacijah združenega dela.
Osnovne in občinske organizacije zveze komunistov morajo vprašanja mednarodnih odnosov enakopravno upoštevati pri sestavljanju svojih delovnih programov, kontinuirano morajo uvrščati teme s tega področja na dnevne rede svojih sestankov, sej in konferenc in jih poglobljeno in analitično obravnavati. Te obravnave naj bodo zasnovane tako, da bodo slehernega člana zveze komunistov postavile v položaj, da lahko aktivno in ustvarjalno sooblikuje zunanjo politiko, hkrati pa ga
usposabljale za to, da to politiko pri svojem delu v drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah in društvih, v organizacijah združenega dela ali kot delegat v delegatskih skupščinah, pa tudi v vseh okoljih delovnih ljudi in občanov, uresničuje, izvaja in pojasnjuje.
9 Zaradi kontinuiranega spremljanja stališč in predlogov članov zveze komunistov, delovnih ljudi in občanov o mednarodni problematiki je potrebno zagotoviti učinkovitejši pretok obojestranskih informacij. Povratna informacija o stališčih in sklepih, sprejetih na sestankih osnovnih in občinskih organizacij zveze komunistov pri obravnavah tem o mednarodni problematiki, naj bi postala stalna oblika dela, komunisti pa se morajo zavzemati za to , da se bo v večji meri uveljavila tudi v drugih samoupravnih okoljih.
# Osrednjo pozornost pri podružbljanju mednarodnega sodelovanja in zunanje politike moramo komunisti nameniti boju za novo mednarodno ekonomsko ureditev, ki jo je potrebno povezovati z bojem za našo ekonomsko stabilizacijo in za uresničevanje ekonomskega dela sklepnih dokumentov 6. konference na vrhu v Havani in v njih sprejeti strategiji opiranja na lastne sile in medsebojnega
povezovanja držav v razvoju. Komunisti v organizacijah združenega dela in njenih družbenopolitičnih organizacijah se morajo stalno zavzemati za to, da bo mednarodna komponenta enakopravno vključena v srednjeročne in poslovne programe in plane združenega dela, ki jih bodo delovni ljudje zavestno sprejeli in izvajali na podlagi širokih in demokratičnih razprav.
• Pri obravnavah mednarodnih vprašanj v svojih osnovnih in občinskih organizacijah in v drugih telesih zveze komunistov, pa tudi takrat, ko sodelujejo v teh obravnavah v drugih družbenopolitičnih organizacijah ali drugih organiziranih samoupravnih okoljih, se moramo komunisti zavzemati za poglobljeno in analitično ocenjevanje mednarodnih dogajanj ter za razredni idej-nopolitični pristop. V vseh okoljih se moramo boriti za uveljavljanje zunanjepolitičnih stališč zveze komunistov in za razumevanje njene politike neuvrščeno--sti kot sestavnega dela naše samoupravne ureditve in kot revolucionarne politike v okviru sodobnega delavskega gibanja v svetu, ki podpira socialistično preobrazbo sveta kot svetovnega procesa ob doslednem spoštovanju neodvisnosti in svobodnega notranjega razvoja posameznih držav in s tem odpira vizijo nove politične in ekonomske ureditve v svetu. Posebno pozornost je
treba nameniti poglobljenemu obravnavanju razvoja v gibanju neuvrščenih, tokov v delavskem gibanju v svetu, dogajanj v neposrednem sosedstvu Slovenije in Jugoslavije, problemov naših delavcev, začasno zaposlenih v tujini, pa tudi sprotnemu spremljanju perečih mednarodnih dogodkov in vprašanj.
#	Komunisti se moramo še nadalje zavzemati za to, da se bo zaupanje delovnih ljudi v sredstva javnega obveščanja,ki so dosegla precejšen napredek pri informiranju o aktualnih mednarodnih dogodkih, še okrepilo. V sredstvih javnega obveščanja naj se odkrito razpravlja o vseh zunanjepolitičnih in z njimi povezanih notranjepolitičnih vpraša-njih^ki zanimajo delovne ljudi in občane in do katerih se le-ti zavestno opredeljujejo v svoji samoupravni praksi. Komunisti, ki delajo na področju mednarodnih odnosov in v sredstvih javnega obveščanja, se morajo dosledno boriti proti zapiranju informacij v ozek krog ljudi, ker je to v nasprotju s samoupravno in demokratično naravnanostjo našega političnega sistema in tudi z vlogo, ki jo imajo v njem sredstva informiranja.
#	Programi idejnopolitičnega izobraževanja in usposabljanja članstva zveze komunistov naj se dopolnijo z zunanjepolitično vsebino in sicer v tesni povezanosti s problemi razvijanja socialističnih samoupravnih odnosov. To naj se ustrezno odrazi v aktivnostih političnih šol, seminarjev, okroglih miz in vseh drugih oblik dela.
O Komunisti se bomo še naprej zavzemali za vsestransko mednarodno sodelovanje občin, pri čemer naj se to sodelovanje
vsebinsko čimbolj obogati v smislu sklepov škofjeloškega posvetovanja o vlogi občine v mednarodnem sodelovanju iz leta 1979. Pri tem se je potrebno zavzemati za stalno koordinacijo tega sodelovanja, predvsem v okviru socialistične zveze, kar bo prispevalo k večj i medsebojni informiranosti in bolj racionalnemu in učinkovitemu mednarodnemu nastopanju vseh samoupravnih subjektov v občini.
#	Komunisti si bomo prizadevali, da se bo pri uresničevanju ustavnih pravic in dolžnosti republike z vključevanjem v oblikovanje in izvajanje enotne jugoslovanske zunanje politike vloga republike razvijala še naprej. Tudi v republiki je — predvsem v okviru socialistične zveze — potrebna stalna koordinacija vseh samoupravnih subjektov, ki se vključujejo v mednarodno sodelovanje. V tej zvezi je potrebno dosledno izvajanje družbenega dogovora o uskalje-vanju mednarodnih stikov družbenopolitičnih organizacij in društev preko socialistične zveze.
•	V občinskih konferencah in medobčinskih svetih zveze komunistov je potrebno krepiti vlogo komisij za mednarodno sodelovande -tčr skrbeti za njihovo stalno delovno povezavo z ustrezno komisijo pri predsedstvu CK ZKS in prek nje s komisijo pri predsedstvu CK ZKJ. Dosledno se je potrebno zavzemati za obojestranski pretok informacij med njimi in za to, da bodo osnovna zunanjepolitična izhodišča zveze komunistov plod širokih demokratičnih razprav članov zveze komunistov. Te komisije pa se morajo vključevati tudi v telesa za mednarodno sodelovanje drugih družbenopolitičnih organizacij, zlasti sociali-
stične zveze kot frontne organizacije.
# Tudi na področju podružb-Ijanja in demokratizacije zunanje politike in mednarodne dejavnosti je treba v večji meri uveljaviti kolektivno delo in odgovornost članov zveze komunistov v občini, republiki in federaciji.
Analitično spremljanje sodobnih tokov v mednarodnem delavskem in komunističnem gibanju je mogoče zagotavljati na osnovi še bolj načrtnega povezovanja politike z znanostjo. Vodilna vloga zveze komunistov naj se uveljavlja v tej smeri na osnovi oblikovanja celovitih analiz, ocen in znanstvenih spoznanj o aktualnih mednarodnih vprašanjih, kar bo delovnim ljudem in občanom omogočilo poglobljeno spoznavanje in razumevanje dialektično prepletenih procesov in pojavov v mednarodnih odnosih.
# Posebno pozornost moramo nameniti izbiri in pripravi ter usposobljenosti kadrov za delo na mednarodnem področju, še zlasti za delo v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve, zveznih organih družbenopolitičnih organizacij, diplomatsko-konzu-larnih predstavništvih in predstavništvih organizacij združenega dela v tujini. Družbeni dogovor o kadrovanju je treba dosledno izvajati in odpraviti sedanje stanje, ko SR Slovenija s svojimi kadri zaostaja v zastopanosti na zvezni ravni.
Organizacije zveze komunistov morajo bolj načrtno krepiti tudi strokovno usposobljenost in marksistično razgledanost novinarjev, ki v tisku, radiu in televiziji informirajo in seznanjajo delovne ljudi in občane z dogajanji v svetu.
Poročilo Josipa Broza Tita na tretjem zasedanju AVNOJ (I.)
Korenine
naše samoniklosti
/ : « \
»— Ne moremo zapirati oči pred obstojem negativnih teženj. Vidimo, da prihaja tudi do slabitve posameznih partij, do novih delitev in razcepov v njih. Kažejo se težnje po institucionalizaciji odnosov v delavskem in naprednem gibanju. Tega ne odobravamo ne glede na to, v katerem delu delavskega gibanja se to dogaja. Menimo, da je negativno kakršnokoli ponovno uveljavljanje centrov za vodenje delavskega gibanja, saj takšni poskusi lahko le zavirajo sodobne pozitivne procese_____«
Titov referat na XI. kongresu ZKJ
\____________________________________________________________'___________________________________________J
Na tretjem zasedanju Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (A VNOJ) je Tito podal poročilo o notranjem razvoju in mednarodnem uveljavljanju nove Jugoslavije med drugim in tretjim zasedanjem AVNOJ. Poročilo ni zanimivo toliko zaradi svoje jedrnatosti kot zaradi zgodovinske perspektive, saj razodeva bistvene probleme utrjevanja nove države na notranjem in mednarodnem prizorišču in prizadevanja njenega revolucionarnega vodstva, da dežela ob enakopravnem sodelovanju z vsemi progresivnimi državami in narodi, vendar oprta najprej na lastne sile, in na bratsko pomoč socialistične Sovjetske zveze, razvija dobre odnose na vseh področjih in z vsemi partnerji. V tej težnji nedvomno že zaznavamo prevladujoče konstante razvoja socialistične Jugoslavije, konstante, ki pa jih moramo pojmovati strogo dialektično: moč in vloga ljudskih množic, ki bo prerasla v socialistično samoupravljanje, bratstvo in enakopravnost narodov in narodnosti Jugoslavije in seveda načelo enakopravnega, samostojnega ter univerzalnega obnašanja v mednarodnih zadevah, kar bo preraslo v gibanje in politiko miroljubnega in aktivnega sožitja oziroma še širše, neuvrščenosti. Poročilo objavljamo v celoti in sicer v dveh nadaljevanjih.
Opombe v kurzivi so redakcijska pojasnila.
Ko dajem pred tem visokim predstavništvom to svoje poročilo, je vsekakor potrebno, da v njem obsežem v najkrajših potezah razdobje od drugega zaseda-. nja AVNOJ dne 29. novembra 1943 pa do danes.
To je bilo zelo pomembno razdobje naše osvobodilne borbe, ne samo zaradi vojnih, temveč tudi zaradi političnih dogodkov.
Drugo zasedanje AVNOJ je potekalo v času, ko je v naši deželi z vso silo besnela borba. Komaj sta bili končani dve veliki sovražni ofenzivi, četrta in peta, ki sta bili med vsemi najbolj siloviti in sta imeli smoter uničiti našo Narodnoosvobodilno vojsko in zadušiti celotno osvobodilno gibanje, že se je začela šesta sovražna ofenziva. V takšnem položaju je bila na drugem zasedanju AVNOJ sprejeta vrsta zelo važnih odločitev, poleg tega je bil sestavljen tudi Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije, ki je dobil značaj začasne vlade z nalogo, da ukrene vse za nadaljnje uspešno vojskovanje, za okrepitev ljudskih oblasti in za pravilno delovanje le-teh. Nadalje je imel organizirati gospodarstvo na osvobojenem ozemlju, ukreniti vse potrebno za obrambo pridobitev narodnoosvobodilne borbe in za ublažitev bede vkrajih, ki jih je osvobodila Narodnoosvobodilna vojska: vzpotaviti zveze z našimi velikimi zavezniki in zahtevati priznanje obstoječega stanja v Jugoslaviji, oziroma narodnoosvobodilnega gibanja in sklepov drugega zasedanja AVNOJ.
Razume se, da je bilo delo'Na-cionalnega komiteja Jugoslavije zelo otežkočeno zaradi njegove nestabilnosti. Sovražnik je še vedno usmerjal glavne udarce na ozemlje-in na mesto, kjer je bil sedež vrhovnega štaba, toda ker je bil to navadno tudi sedež Nacionalnega komiteja in AVNOJ, se je sovražnik še bolj trudil, da bi nas ne samo izrinil s tistega ozemlja ali mesta temveč da bi nas tudi uničil. Tako je bilo z napadom sovražnika na zahodno Bosno oziroma na Jajce v času šeste ofenzive in kasneje, v sedmi ofenzivi, na Drvar. V takšnih okoliščinah je moral del članov Nacionalnega komiteja in AVNOJ oditi na svobodno ozemlje Hrvatske in Slovenije, kjer je vendarle lahko opravljal koristno delo za vzpostavitev in utrditev ljudske oblasti.
Šele po napadu na Drvar, ko se je vrhovni štab preselil na otok Vis, se je tudi Nacionalni komite lahko zbral na Visu, da se loti učinkovitejšega izvrševanja svojih nalog.
V tistem času zavezniki niso priznavali Nacionalnega komiteja, temveč samo vrhovni štab. Zato sem le kot vrhovni poveljnik lahko reševal z zavezniki
mnogo velikih vprašanj, kar se bo videlo iz tega poročila. Ta vprašanja so se reševala prek zavezniških vojnih misij, ki so bile pri vrhovnem štabu, in prav tako po naši vojni misiji, ki je bila pri zavezniških poveljstvih v Kairu, v Italiji in kasneje v Angliji. Tako se nam je posrečilo z zavezniško pomočjo prepeljati iz Italije v Afriko nad 25.000 beguncev z otroki. Razen tega smo z letali prepeljali v Italijo in na Malto nad 10.000 ranjencev (danes je velika večina teh beguncev in ranjencev že prepeljana v domovino). V sporazumu z zavezniki smo ustanovili v Bariju svoje vojno oporišče, ki je razen dela za preskrbo naših vojaških enot opravljalo tudi vse spredaj navedene posle. Zdaj je oporišče v Bariju v likvidaciji, ker njegov obstoj v Italiji ni več potreben.
Sporazum s Šubašičem
Z odhodom naše misije z generalnim majorjem Velebitom (Velebit Vladimir, hrvaški politični delavec in pravnik, generalmajor JLA v rezervi, pred vojno sodeloval z naprednim gibanjem, bil vodja prve vojaške misije NOG, vodja misije vrhovnega štaba v Londonu, pa vojni opravljal visoke državniške in mednarodne funkcije) na čelu najprej v Kairo, nato pa v Londonu, je bil vzpostavljen prvi stik s političnimi krogi v zavezniških deželah. Po tej naši vojni misiji se nam je v veliki meri posrečilo seznaniti zavezniško javnost s stvarnostjo v Jugoslaviji. Razen tega nam je to omogočilo, da je prišlo do sestanka z j>. Šubašičem, kraljevim mandatorjem za sestavo nove vlade v Londonu. Sestanek je bil dne 16! junija 1944 na'otoku Visu, kjer je bil sklenjen sporazum o sodelovanju vlade g. Šu-bašiča z Nacionalnim komitejem in o vstopu treh ministrov iz domovine v njegovo vlado.
Po sestanku z g. Šubašičem sem se v Italiji sestal z zavezniškim vrhovnim poveljnikom VVilsonom (Wilson Henry Mait-land, britanski feldmaršal, od januarja 1944 komandant zavezniških sil v Sredozemlju) in nekaterimi drugimi vodilnimi osebami v vojaških vprašanjih. Ob tej priliki sem se sestal tudi,z gospodom Churchillom (Churchill, sir Win-ston Leonard Spencer, britanski politik, državnik in pisatlej, nasprotnik popuščanja Hitlerju pred vojno, predsednik vlade od 1940 do 1945 in od 1951 do 1955., 1953 leta je dobil Nobelovo nagrado za književnost). Ta sestanek z.gospodom Churchillom je bil v zvezi s pospešitvijo sestave enotne vlade in na njem smo pretresali nekatera vprašanja v zvezi s koordinacijo operacij. Ob tej priliki je bilo rešeno |
tudi vprašanje izročitve vojne mornarice Jugoslaviji, toda ta sporazum se je žal lahko uresničil šele pred nekaj dnevi — po krivdi nekaterih ljudi, ki nam niso bili naklonjeni. Pred nekaj dnevi je bilo to vprašanje dokončno odstranjeno z dnevnega reda. ker se je našemu zastopniku v Italiji v pogajanjih z zavezniškimi vojaškimi oblastmi posrečilo doseči, da jugoslovanska vojna mornarica takoj preide v naše luke. Posadkam na teh la-
Moša Pijade za govorniškim odrom tretjega zasedanja A VNOJ v Beogradu.
djah je dano na prosto vgljo, da se izjavijo, ali gredo z ladjami v Jugoslavijo ali pa ostanejo v tujini. V drugem primeru so se zavezniki obvezali, da jih bodo internirali v taboriščih.
Moja pot v Moskvo
Meseca septembra leta 1944 (Generalni sekretar KPJ in vrhovni komandant NO V in POJ je odpotoval v Sovjetsko zvezo 19. septembra in se najprej ustavil v Craiovi v Romuniji, kjer se je sestal s poveljst\’om enot Rdeče armade, v Moskvi pa se je s Stali-
pomagale našim silam osvoboditi Srbijo in Beograd.
V tem času so Nemci imeli zelo močne svoje in kvislinške sile v Jugoslaviji in z njimi smo nenehoma vodili težke boje. Razen tega so Nemci imeli še v Grčiji in na otokih močne sile, ki bi se morale umikati prek Jugoslavije. Vse to je zahtevalo temeljitih priprav v vojaškem pogledu, da bi se naša dežela čimprej osvobodila in da bi preprečili sovražniku, da pri svojem umiku popolnoma uniči ne samo naše prometne zveze, temveč tudi tovarne in mesta.
Posebno važno je bilo, da čimprej osvobodimo Beograd in tako ustvarimo pogoje za delo Nacionalnega komiteja kot tudi vseh drugih organov vojnih in civilnih oblasti. To je bilo potrebno •tudi zaradi učinkovitejšega vojskovanja in hitrejše osvoboditve naše dežele. Sporazumeli smo se, da bodo močnejše sile Rdeče armade prešle prek Donave v vzhodno Srbijo in skupno z našimi silami osvobodile Beograd. (Beograd je bil osvobojen 20. oktobra 1944. Najvišja vodstvena telesa narodnoosvobodilnega gibanja Jugoslavije so se neposredno zatem z Visa preselila v Beograd.) Razen tega je dala Sovjetska zveza za našo vojsko veliko količino orožja vseh vrst, od pušk pa do tankov in letalstva, s čimer smo lahko oborožili mnogo naših divizij. S pomočjo slavne Rdeče armade je bil hitro osvobojen Beograd in Srbija, s pomočjo bolgarske vojske pa je bila osvobojena Makedonija.
' Z osvoboditvijo Beograda nam je bilo mogoče izvršiti vse priprave za vojaške operacije večjega obsega, ker je bila zdaj naša armada zaradi pomoči Sovjetske zveze tehnično zelo okrepljena, obenem pa smo lahko izvršili mobilizacijo novega moštva.
KRONOLOŠKI PREGLED
4.	avgust 1950: Delavski svet podjetja Tesar je prvi v Sloveniji izvolil upravni odbor in prevzel upravljanje podjetja v svoje roke.
5.	avgust 1923: Pri vodstvu Neodvisne delavske stranke Jugoslavije (ki je bila dejansko legalna oblika delovanja komunistične partije — ta je bila z Zakonom o zaščiti države prepovedana) je bil ustanovljen centralni sekretariat žensk, ki je izdelal začasen statu in začel ustanovljati ženske organizacije. Sledilo je ustanavljanje pokrajinskih sekretariatov po posameznih pokrajinah. Obnovljena ženska organizacija je morala skrbeti za politično in prosvetno delo med delavkami, za njihovo aktivnost v sindikatih in v akcijah, ki so jih vodili komunisti.
6.	avgust 1939: Na Veliki planini nad Kamnikom je bila Peta državna konferenca Zveze komunistične mladine Jugoslavije (SKOJ). Vodil jo je sekretar CK SKOJ Ivo Ribar-Lola. Konferenca je kot osrednjo nalogo sprejela nadaljevanje zbiranja širokih slojev mladine za neodvisnost in obrambo domovine, s čimer je SKOJ nadaljeval svojo aktivno vlogo v razvoju ljudskofrontalnega gibanja.
6. in 9. avg. 1945: Združene države Amerike so z namenom, da dokončno zlomijo trdo-vratno upiranje Japonske, vrgle prvi dve atomski bombi, in sicer najprej na Hirošimo (kjer je bilo okoli 85.000 mrtvih) in nato na Nagasaki (okoli 36.000 mrtvih, v obeh mestih pa ogromno ranjenih). Japonska je resda kmalu zatem podpisala brezpogojno kapitulacijo, ven-
poročilo o delu Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije (ta je imel pristojnosti revolucionarne vlade) in Vrhovnega štaba od 2. zasedanja AVNOJ. Skladno s priporočili zavezniške konference na Jalti (t. im. sestanek »Velike trojice« — Roosewelta, Churchila in S taliha od 4. do 1L februarja 1945) se je AVNOJ razširil z neomadeževanimi poslanci iz leta 1938, AVNOJ pa se je preimenoval v Začasno ljudsko skupščino Demokratične federativne Jugoslavije, ki je nato potrdila sklep Glavnega narodnoosvobodilnega odbora Vojvodine o njeni priključitvi k»federalni enoti« Srbiji. Sprejela je tudi resolucijo o priznanju Jugoslovanski armadi za zmago nad sovražnikom. Potrdila je sklep, da ostanejo kraljevi namestniki edini nosilci kraljeve oblasti, dokler tega vprašanja ne bo rešila Ustavodajna skupščina. S posebno resolucijo je opredelila naše pravice glede narodnosti ozemelj, ki so po prvi svetovni vojni ostala pod Italijo (vštevši Beneško Slovenijo). Sprejela je še naslednje zakone in sklepe: zakon o Ustavodajni skupščini in zakon o volilnih imenikih, dopolnitve k zakonu o zamenjavi okupatorjevega denarja, zakon o volitvah ljudskih poslancev, izjavila se je za listino OZN in za statut Mednarodnega sodišča, sprejela zakone o tisku, društvih, zborovanjih, o vojaških sodiščih, o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo, o organizaciji ljudskih sodišč idr.
8. avgust 1920: KPJ za Ljubljano je priredila t. im. proletarski dan, ki se ga je udeležilo okoli 10.000 ljudi iz mesta'in okolice, zahtevali so razpis volitev v Ustavodajno skupščino, opustitev vojaških pritiskov zoper Sovjetsko zvezo,, demokratične svoboščine in drugo: Prisoten je bil tudi sekretar KPJ Sima Markovič.
9. avgust 1935: Glavni iniciativni odbor Enotne delavske stranke Jugoslavije — osnovala jo je KPJ kot svojo legalno organizacijo — je objavil politično platformo kot osnovo za ustanavljanje njenih odborov po svej državi. To je bil poskus legalnega delovanja KPJ in utrjevanja antifašistične enotnosti delavskega razreda, ki pa se je razbil zaradi oportunizma vodstev reformističnih delavskih organizacij.
Avgust 1890: Na Dunaju je izšla prva socialdemokratska brošura v slovenskem jeziku: imenovala se je »Osemurni delovni čas«.
»Pogled na skupščinsko dvorano med tretjim zasedanjem A VNOJ«.
nom dogovarjal o enotnih operacijah NO V in POJ in enot Rdeče armade. Vrnil se je 4. oktobra.) sem odpotoval v Moskvo, da bi prosil pomoči za hitrejši izgon okupatorja iz naše dežele. Ker je Rdeča armada prispela že malodane na mejo naše dežele, je bilo potrebno, da se sporazumemo o vzporeditvi operacij, razen tega pa sem prosil sovjetsko vlado, naj čete Rdeče armade prestopijo mejo vzhodne Srbije, da bi
Razen zgoraj navedene pomoči je Sovjetska zveza s svojo rečno flotiljo omogočila preskrbo Beograda z gorivom in življenjskimi potrebščinami, tako da so bile zagotovljene Beogradu razsvetljava, voda in prehrana. Končno nam je dala Sovjetska zveza 50.000 ton žita za prehrano ne samo Beograda, temveč tudi nekaterih drugih krajev.
(Nadaljevanje prihodnjič)
dar so strahotne žrtve ostale tragičen opomin in svarilo.
7.—26. avg. 1945: V Beogradu je bilo tretje zasedanje AVNOJ, ki je potrdilo sklepe svojega predsedstva, sprejete med drugim (29. nov. 1943) in tretjim zasedanjem. Člani AVNOJsose na tem zasedanju preimenovali v ljudske poslance, zatem pa so poslušali Titovo
Avgust 1927:	Odborniki
razpuščene Zveze mladinskih društev in Zveze prosvetnih društev so se skrivaj sestali na Nanosu in osnovali organizacijo TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka). Dogovorili so se za protifašistične propagandne manifestacije, uničevanje fašističnih raznarodovanih ustanov in za izdajanje ilegalnega glasila, prek katerega naj bi seznanjali mednarodno javnost z zatiranjem slovenske manjšine v Italiji.
____________________________/

Vinko Hafner in Boris Baudek sta obiskala brigadirje v Suhi in Beli krajini
Volja — kamen v prah
		
Da bi naša mladina uspešno nosila svoj del družbene odgovornosti, se mora mnogo bolj seznanjati z osnovami marksistične teorije in njenim razvojem in tudi z vsemi revolucionarnimi dosežki in praktičnimi rezultati v našem socialističnem razvoju. Razumljivo je najbolj učinkovita idejnopolitična šola neposredno angažiranje mladih v boju za samoupravljanje, njihova aktivna udeležba pri vsakodnevnem družbenem odločanju. Tako bodo mladi ljudje imeli možnost, da spoznajo bistvo našega sistema ter težav e in probleme, s katerimi se družba sooča v svojem razvoju, in bodo z vsem mladostnim Žarom sodelovali pri graditvi socializma.
(Tito na XI. kongresu ZKJ)
k________________________________________________-_______________-__________________________>
Dolina Krke se tako prijazno nasmehne, vse je zeleno, v jezove ujeta reka v teh vročih dneh obeta hlad, počitek, obilje... Pa se iz doline pne cesta v na videz pohlevne dolenjske griče, pne presenetljivo strmo in z oblaki prahu potrjuje ime Suhe krajine.
Po kilometrih ne daleč pa vendarle kot v drugem svetu ždi v teh gričih vasica Šmihel. Napredek že oblači hiše z novo opeko, stroji že brne na poljih — vendar še velja, da popotniku v teh krajih prijazna roka raje ponudi vino kot vodo.
Še velja, pa ne bo več dolgo. Šmihel je miren le od daleč. Vas te dni dramijo pesmi, vzkliki — predvsem pa udarci, težki, zamolkli, saj lopata in kramp zadevata le ob kamen. S trdo suho-krajinsko skalo se spopadajo brigadirji iz Novega Bečeja.
Brigadirski zdravo — budnica
Enkrat zategli in trikratni ostri značilni brigadirski »zdravo« je minulo sredo v Šmihelu sprejel Vinka Hafnerja, predsednika RS ZSS in Borisa Baudka, predsednika Republiške konference ZSMS, ko sta se na delovišču ob novem vodovodu prvič ustavila med obiskom pri brigadirjih mladinske delovne akcije Suha krajina 1980. Srečala sta se s tretjo in zadnjo izmeno te zvezne akcije, ki je v vsaki izmeni združila po pet mladinskih delovnih brigad. Tako bo letos skupaj 600 mladih Jugoslovanov gradilo in obnavljalo vodovodno in cestno omrežje v občinah Novo mesto, Kočevje, Grosuplje in Trebnje. Zadali so si kar 59.400 delovnih ur.
Prašna cesta iz Šmihela v Am-
brus, Žvirče, Prevole pa v Dobrnič... Prah bo prekril asfalt, te in mnoge druge kraje bo napojil vodovod. Ob štirih zjutraj vstanejo, saj vsak nov meter ceste in vodovoda podaljša pot na delovišče. Po šest ur dnevno delajo in norme, ki veljajo za delavce v gradbenih in komunalnih podjetjih, izvajalcih teh del, so zanje šala — prekoračijo jih 50 pa tudi več odstotno.
Pred petimi leti so mlade roke prvič zasekale v šuhokrajinsko skalo — zdrobila se ni le ta, ampak tudi miselnost ljudi v teh krajih. In to je najvažneje! Ljudje so se otresli dremote, si sami začrtali razvoj, zastavili plane. Najprej voda, elektrika, kjer je
še ni, ceste — in razvilo se bo gozdarstvo, prelepi kraji so za turizem kot ustvarjeni, razmišljajo o industriji... V vseh teh načrtih imajo mladinske delovne akcije še naprej pomembno mesto.
V teh letih so se v Suhi krajini zvrstile tri republiške akcije in prerasle v tri zvezne. Prve brigadirje so domačini sprejeli nezaupljivo, češ, nekaj otrok so nam poslali in mislijo, da bomo zadovoljni... A kamor so ti »otroci« zavrtali, je pritekla voda, z njo upanje in nekoč zapuščeni domovi spet oživljajo. Tudi krajani vse bolj vihajo rokave in vse raje priskočijo brigadirjem na pomoč.
Tone Anderlič, komandant
zvezne mladinske delovne akcije Suha krajina 1980, je goste popeljal po deloviščih v Šmihelu in po brigadirskih naseljih v Prevolah in Dobrniču. Z delovnimi uspehi, udarništvom (saj brigadirji radi tudi kar mimo načrtov popravijo kakšno pot ali drugače pomagajo krajanom) se mu sploh ni bilo treba hvaliti, potrjuje jih vsaka nova vodovodna pipa v teh od nekdaj »žejnih« krajih. S ponosom pa je pripovedoval o zadovoljstvu mladih, ki so prišli sem iz vseh krajev naše domovine — prišli so pomagat in kaj bi ne bili zadovoljni, ko te kraje tako rekoč oživljajo. Poslušali smo tudi o športnih tekmovanjih, med katerimi se srečujejo in spoznavajo z vojaki
ter krajani, o predavanjih, na katerih brigadirji spoznavajo zgodovino teh krajev in njihovih prebivalcev, njihove šege, prirejajo obrambne dneve in taborne ognje, ob katerih prisluhnejo ljudem, ki so se tod borili v času narodnoosvobodilne borbe... Prirejajo tudi mladinsko politično šolo — ne le prirejajo, večina brigadirjev se je vestno udeležuje in zatrjuje, da jim ta šola pomeni veliko izkušnjo.
Čez Krko po partizanski magistrali v Adlešiče. Kar precej kilometrov, pa vendar — isto vzdušje, ista vnema, isti cilj. Pomagati ljudem do vode, lepšega življenja, razvoja. To je spet f»-trdil obisk pri republiški mladinski delovni akciji Bela krajina 1980. Štiri izmene po 21 dni, v vsaki izmeni dve brigadi s 40 udeleženci. Mladi, 320 se jih bo
zvrstilo letos, bodo poprijeli več kot 23.000 delovnih ur. Začeli so lani in obnovili dobre tri kilometre vodovoda. Povedali so nam, da je bi! že tako zapuščen, da je šlo v nič kar 80 odstotkov vode in če lani ne bi uspeli, bi bil letos Črnomelj brez vode. Tudi zanje velja-—uspeh na vseh področjih, vse večje zaupanje, vse tesnejše sodelovanje s krajani in dela še za nekaj let več kot dovolj. Tudi Belokranjce pesti pomanjkanje vode, vedo pa, kako bi mu lahko bili kos. Če bi uspeli zajeti Kru-pico, malo reko blizu Črnomlja, Bela krajina najrftanj 20 let z vodo ne bi imela težav. Ta (denarno in drugače velik) podvig so si začrtali v naslednje srednjeročno obdobje. Če jim bo uspelo zbrati sredstva — mlade roke so pripravljene.
Ciril Brajer
----------------------------------------— \
S smehom gre lažje
, Brigadirjem seveda pomagajo tudi strokovnjaki. V Šmihelu smo v izkopanem kanalu srečali inštalaterja, ki je kaj mrko gledal. Pohudomušnem vprašanju, čejeslabevolje, kerga brigadirji prehitevajo, se je le še bolj zmračil. Vinko Hafner je pripomnil: »Ho, če je še direktor organizacije — izvajalca tako mrkogled, sodelovanje z brigado že ne ,klapa‘.«
V nadaljnjem pomenku se je malce zamislil nad več kot 50-od-stotnim prekoračevanjem norm —kar je sicer hvale vredno, tako z gospodarskega kot širšega vidika... »Ampak, kaj potlej počno delavci?!« Pa se je slišalo iz ozadja: »Ja, to pa lahko vidimo po ceni kvadratnega metra stanovanjske površine!«
Predsednika slovenskih sindikatov so seveda zanimali tudi delovni in življenjski pogoji brigadirjev. Brigadirji so se zasmejali in povedali, da jih je pred kratkim obiskal France Popit in jih je vprašal prav to. Ko so mu zatrdili, da čez te pogoje ni pritožb, je skomignil, češ, lahko je vam, ko pa v brigadi nimate sindikata.
Pa še konec brez šale — družbenopolitično življenje je v brigadah še kako razvito, od aktivov zveze komunistov pa do samoupravnih organov in delegatskega sistema.
\_________________:_______	______________________s
Nagradna križanka št. 26
Rešitve pošljite do 20. avgusta 1980 na naslov: TOZD DELAVSKA ENOTNOST Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici:	NAGRADNA
KRIŽANKA ŠT. 26. Nagrade so 300, 200 in 150 dinarjev.
Rešitev
nagradne križanke št. 24
STAVA, KMETJE, OMO, KO-LABORACIONIZEM, APARATURA, KIRETA, KINA, OPART, GIL, HALE, ANINA, PITA, MAO, AKER, LAN, TB, SERŽANT, IVA, NM, TRAM, TAT, IME, SN, IBERIJA, PARIŠ, ETAT, CULA, TRZIN, KONZOLIJ, ARAK, ATAKA, ANGELIKA
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 24
L nagrada 300 din: Lojze Bavdek, 64000 Kranj, Planina 25; 2. nagrada 200 din: Marija Žmavc, 61000 Ljubljana, Titova 115; 3. nagrada 150 din: Elizabeta Kopše, 62311 Hoče pri Mariboru, Pivola 19.
Nagrade bomo poslali po pošti.
	MALA AMER. DIVJA SVINJA	VRSTA AMINO- KISLIN	• PRIDELEK ENEGA LETA	LETOVIŠČE PRI OPATIJI	MED	URANOV SATELIT	NESMISEL	AM. FILM. ZVEZDNIK (JAMES)	RAJKO NAHTIGAL	OLIVER CROMVVELL	STOLETJE	MESTO V ZAHODNI NIGERIJI	ROMUNSKI TENISAČ (ILIA)	EDEN OD MALIH SUNDSKIH QTOKOV	SESTAVIL: R. N.	OLGA GERE	PRIPADNIK PROLETARIATA	UMRLI PREDSEDN. EGIPTA	DRUŽINA IZDELOV. GODAL IZ CREMONE
JUŽNO- AMERIŠKI LES															MEMBRANA TANKA KOŽICA				
															OS. ZAIMEK				
EEG		'																	
RUSKA CARICA. ŽENA PETRA III.									OBVODNA ŽIVAL Z DRAGOCEN. KRZNOM PIŽMOVKA	NAPRAVA ZA PODV. DELA						VRSTA ŽUŽELKE			
																RIM. BOGINJA PLODNOSTI			
										GRIČ V JERUZALEMU									
PORTUGAL. POROČEV. AGENCIJA				FR. PESNIK, NADREALIST!							ZGODOV. POKRAJ. V FRANCIJI	PESNIŠKA OBLIKA FR. IZVORA							
				NAJV. GORA1 TURČIJE :															
												LANTAN							
PRVA SLOV. FILMSKA IGRALKA (ITA)					LESKOVAC			VRSTA ANTILOPE						(TALIJ. SKLADATELJ. AVTOR PRVE OPERE					
					PEVKA KOHONT			LETNI GOZDNI POSEK						IZRASTEK NA GLAVI	OBOD SLIKE				
VELIKO FINSKO JEZERO						LASTNOST NEDORA- SLEGA												PISATELJ ŠELIGO	OSEBA IZ KRSČAN. MITOLOGIJE
						PARADIŽ													
			ZAPORNIK									SODNIK V GR. PODZEM				DANSKI OTOK			
-'•Tg iz												ML. SLOVEN. PESNICA (MAJDA)				IZRAEL. LUKA			
		M	Šolska OCENA				ARABSKI ŽREBEC			OTMAR KREAČIČ		'	PART. IME GENERALA HRIBERNIKA						
			JOŽE UDOVIČ				ZUPAN TOMO			PRITR- DILNICA									
													ANCONA						
			►				1 1 1 I 1							NEKO. JAPONSKI PREMIER					
L	mti		j i					NORVEŠKI JEZIKO- SLOVEC						MAKEDON PESNIK (KOSTA)					
	_J	BIVŠI GEN. SEKRETAR OZN																	
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo. TOZD Delavska enotnost. Listje bil ustanovljen 201 novembra 1942. leta. List urejajo: Andrej Agnič, Ciril Brajer, Dušan Gačnik (glavni urednik in direktor).. Sonja Gašperšič, Marjan Horvat, Damjan Križnik, Ivo Kuljaj, Rafael Lindič (tehnični urednik), Boris Rugelj, Sonja Seljak (redaktorica), Janez Sever, Igo Tratnik, Andrej
Ulaga in Janez Voljč, Majda,Žlender (odgovorna urednica). Založniški svet Delavske enotnosti — predsednik: Miran Potrč: člani: Tilka Blaha, Silva Bočaj, Urška Cvetko, Janez Čebulj, Majda Emeršič, Slavko Grčar, Janez Korošec. Edo: Lenarčič, Mira Maljuna, Jože Ogrizek, Boštjan Pirc, Janko Sedonja. Vlado Šlamberger, Jože Varl. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova
ulica 4, poštni predal 313-VI; naročniški oddelek tel.: 310-033 int. 278. Uredništvo tel.: 316-672,323-554 in 316-695; Knjigarna DE Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-603-41502. Posamezna številka stane 7.00 din, letna naročnina je 357,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plačana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica« Ljubljana.
Reportažna stran
DE
9. avgusta 1980
stran 12
Na obisku v železničarskem kulturno-pmsvetnei v Mariboru
društvu »Krilato kolo«
Kolo, ki ga pogs nja ljubezen
Železničarsko kulturno prosvetno društvo, danes se imenuje »Krilato kolo«, je bistrilo, osveščalo in kalilo na tisoče delavcev mesta ob Dravi. Desetletja sodi med najmnožičnejša ih najaktivnejša društva. Trenutno je v njihovem pihalnem orkestru, orkestru malih harrponikarjev, ki nima primere v državi, v folklori, klubu prijateljev železnice, v foto sekciji, klubu kegljačev in v strelski družini več kot 370 aktivnih članov. Vse te vrste povezuje izjemna ljubezen do ljubiteljstva, tovarištvo in neusahljiva želja po kulturi, delu, ki zaključuje naporni vsakdanjik.
■SiS

I
škega sodelovanja s sorodnimi društvi doma in v tujini. Člane njihovega društva srečaš na nastopih tako doma kot v tujini, videl si jih lahko na prvem in ob zadnjem vlaku »Bratstva in enotnosti«, srečaš jih v-Nišu ali med zdomci v Dortmundu, na Zaloški, cesti v Ljubljani ali francoskem Chamberyju, da o prisotnosti v kulturnem življenju Maribora ne govorimo.
m
Polno živiš le, če ne živiš samo zase
Ne izjemnost, množičnost je vodilo
Ludvik Kajavc
Prihodnje leto bo ŽKPD » Krilato kolo« slavilo šestdeseto obletnico obstoja. Poznavalci bogate zgodovine tega društva sicer trdijo, da je njihova, društvena dejavnost starejša, vendar so se odločili, da bodo imeli za mejnik slovensko pesem, ki jo je zapel zbor železničarjev 1921. leta.
V teh; šestdesetih letih je v društvu delovalo na tisoče članov. Ni potrebno tiščati roke v ogenj, ko govorijo o desettisočih, saj so njihove vrste bogatili in pestrih vsi, ki so hlepeli po organiziranem kulturnem delu ne glede na to, da niso imeli uniforme železnice. V vseh letih njihovega bogatega delani razmejevala niti ; reka, ki je bila do nedavna še kako močna ločnica pripadnosti tega ali onega brega Drave.
»Če kaj, nam slavje, ki bo prihodnje leto, greni spoznanje, da v našem društvu nimamo pevskega zbora. Torej dejavnosti, s katero so slovenski železničarji pred tolikimi desetletji izkazovali svojo narodno zavest. Prepričan pa sem, da bomo ob praznovanju slišali našo pesem tudi iz našega zbora,« v prikritem zadovoljstvu poudarja dolgoletni neutrudni predsednik društva Ludvik Kajevc. »Društvo ni nikoli hlastalo za vrhunstvom. Osnovni cilj je bila množičnost, vendar delo na strokovni ravni.
»Srečni ugotavljamo, da imajo za naše delo izredno razumevanje vse TOZD mariborske ŽTP, da pri našem delu in težavan tvorno sodeluje sindikat železničarjev. Gre za društvo, ki ima izredno razvejano dejavnost, po množičnosti pa smo itak zastavonoše, torej gre pri tem tudi za velike stroške in nešteto drobnih težav, s katerimi se društvo vsakodnevno srečuje. Ob našem delu nam je lažje, ker imamo podporo vseh političnih organizacij v kolektivu, krajevni skupnosti B. Kidriča (prej I. Cankarja) in pri občinski ZKO. Naj ne izzveni neskromno, vendar moram poudariti, da so naši uspehi odraz izrednega tovarištva, navezanosti med posameznimi sekcijami, predvsem pa odraz izjemne ljubezni do ljubiteljske kulture.«
Francka Matjašič
Pisati ne znajo, note pa berejo kot bi kruh drobili
Milka Kučer
»Po vseh teh letih dela v društvu ugotavljam, da je uspeh in poslanstvo takšnih društev v vzročni povezavi z delom in voljo posameznikov. V našem društvu so ljudje, ki že desetletja tvorijo steber dejavnosti. To so ljudje, ki z društvom živijo in je delo v društvu del njihovega vsakod-
nevnega življenja. Poglejte samo primer družine Matjašič. Jože Matjašič starejši je pred petdesetimi leti začel učiti glasbeno abecedo stare in mlade, da je lahko harmonikarski orkester spravil na izredno kvalitetno raven. Orkester je predal sinu, ki z enako odgovornostjo nadaljuje delo svojega očeta. V orkestru sodeluje tudi Francka Matjašič, žena in mati, ki poleg tega vodi še folklorno skupino. Gre za celo vrsto neutrudljivih navdušencev, pri pihalni godbi je med drugimi tak Franc Prevoršek, pri strelcih Jože Kranjc, dolgoletni predsednik, organizator in trener; Rajko Maher je gonilna sila pri ljubiteljih železnic, Jože Goričan je strnil vrste umetniške fotografije. Kdo lahko danes zamenja in ve, koliko dela, koliko različnih poti, prepričevanj in moledovanj opravi ob svojem delu blagajničarka društva Marija Breznik ali tajnica društva Milka Kučer. Gre za dejstvo, da društvo združuje otroke, ki še brati ne znajo, note pa berejo, kot bi drobili kruh, pa do ljudi različnih poklicev, zaposlenih v različnih delovnih organizacijah dočlanov, ki so že vrsto let v pokoju.«
Železničarsko kulturno prosvetno društvo »Krilato kolo«.s svojo dejavnostjo nenehno opozarja nase. Društvo je v teh letih v svoje delo vtkalo nešteto novih prijemov, poznanstev in tovari-
»Zdi se mi, da bi me pobralo tisti hip, ko ne bi mogla več živeti tako, kot sem in kot živim,« pravi v smehu Francka Matjašič, danes, po petdesetih letih sodelovanja in dela v društvih. Kot sedemletno otroče je začela pri Sokolu na Studencih in od takrat, ko je prvič doživela ritmiko na telovadni blazini, pa do danes, ko koreografira ali s harmoniko vodi folkloro, je svoje življenje in življenje družine povezovala z delom in življenjem v društvu. Njen mož je brusil harmonikarje, njen sin jih zdaj vodi, njen vnuk že sodeluje. Pet generacij ene družine. Pet življenj enega življenja.
»Vse življenje sem živela z mladimi in za mlade, čeprav, sodim že v »odpisano« generacijo, še vedno živim mladostno z mladimi. Delo z otroki je težko in odgovorno, zato ti je tudi,dražje. Polno živiš le, če ne živiš samo zase. Težko je opisati občutke, ko te nekje v tujem kraju nagovori zrel mož in te začuden sprašuje, če ga ne poznaš. In potem, ko kolo spominov dolgo časa vrtiš nazaj, se spomniš, da je bil to tisti fantek, ki je komaj vlekel harmoniko. Ponosna sem na to naše delo. Veste, človeku je pri duši lepo, ko skozi društvena vrata vstopi mož, ki že trideset let več ne živi tu z nami, vendar nas ni pozabil. Moja družina je tako velika, da je raztresena po vsej državi, Evropi in svetu. Vs©^ povsod najdeš prijatelja, nekdanjega sodelavca ali ljubitelja, ki ceni in spoštuje to delo. Naši

^ ^ / / /
Ure, ki jih mali harmonikarji nikoli ne bodo pozabili: nastop pred njihovim učiteljem tovarišem Titom v Beogradu.
nekdanji člani so danes v* večini spet nosilci in poborniki ljubiteljske kulture. Mnogi med njimi so si glasbo pozpeje izbrali za svoj kruh. Danes so profesorji, kapelniki ali igrajo v eminentnih orkestrih, o katerih kot kratkohlačniki še sanjali niso. To je druga vrednost tega dela in društva.
Kdo bi lahko bil srečnejši od mene, moža in mojega sina, ko smo na evropskem festivalu harmonikarjev dosegli takšen uspeh. Ni me sram priznati, da smo bili goli. Bosi ne, goli pa. S tistimi našimi instrumenti, pisani kot venec na cvetno nedeljo. Od instrumentov, žic, zvočnikov in kaj jaz vem česa vse, kar so imeli drugi, se je kar bleščalo. Potem
smo nastopili mi, ki se nam še sanjalo ni o takšni opremi in že po nekaj taktih v dvorano vrinili takšen mir, da bi lahko tudi oni, ki nima posluha, zaslutil trepetanje poltona v zraku. To so enkratni spomini. Alipaom, ko nas je povabil tovariš Tito. Sli smo, vsak je nosil v sebi kanček dvoma, in mu zaigrali. Potem se nam je odprlo. Mimo protokola, mimo vsega naprej pripravljenega, mimo razpoložljivega časa nas je tovariš Tito prosil, če bi vendarle lahko ostali v Beogradu še dva dni in nastopili na stadionu ob predaji štafete mladosti. In smo ostali...«
Pa vendar pri takem delu ni samo lepih trenutkov. »Ne, res ne,« so vsi trije sogovorniki po-
Izmenjava generacij: Jože Matjašič starejši budno spremlja nastop svojih varovancev hamtonikarjev in nastop svojega sina, ki nadaljuje njegovo desetletno delo. Posnetek je nastal v mariborski unionski dvorani ob dvatisočem nastopu harmonikarjev.
vedali v en glas. »Toda ono drugo se pozabi,« tistega ne prištevajo v minulo delo.
»Rada delam in navajena sem delati, zato mi delo v društvu ni v breme,« pravi Milka Kučer, tajnica društva. »Življenje v družini sem si tako uredila, da ga delo pri društvu ne moti. Tudi sama sodim že v »mlajšo« generacijo, otroci so odrasli in mi delo v društvu dodaja poseben čar pomembnosti življenja v takšni skupnosti.«
»Saj je bilo težko. Včasih pride tudi do trenutkov, ko človek spozna, da je samo človek, z ' vsem dobrim in slabim, kar nosi v sebi. Ko me kaj razburi ali zapadem malodušju, vzamem mojo »freitonerco« in jo raztegujem do poznih ur. Zdaj, ko sem stara mama, imam na voljo mnogo več čgsa in sf lahko privoščim tudi takšno razkošje. Poleg tega mi to bolje dene kot obiski pri psihiatrih ali drugih tovrstnih popravljalcih človeških duš,« pravi v smehu Matjašičeva.
»Pri načrtovanju našega dela nismo nikoli postavljali takšnih okvirov, ki jih ne bi zmogli. Vedno načrtujemo delo, ki ga društvo zmore. Zato v našem društvu ni tovrstnih težav, one druge, obrobne, pa tiste, ki se čez čas prelevijo v nepomembnost, pa so samo dodatna draž delu, s katerim tudi sam sebe potrjuješ,« pravi predsednik Kajevc. Mene so prepričali, da je res tako.- Tako živeti je lepo živeti.
Janez Sever
Sindikalnim organizacijam in samoupravnim organom
ZNAČKE OB JUBILEJU SAMOUPRAVLJANJA
V kompletu je po 6 zlatih, srebrnih in bronastih značk z likom tovariša Tita (skupaj 18), po 6 zlatih, srebrnih in bronastih značk s peterokrako zvezdo — simbolom samoupravljanja (skupaj 18) in 6 značk — rdečih s peterokrako zvezdo, simbolom samoupravljanja.
Zaradi velikega zanimanja za značke ob 30-letnici samoupravljanja, v dveh kompletih s 4 in 6 značkami (z likom tovariša Tita in peterokrako zvezdo, simbolom samoupravljanja), smo se odločili, da ponudimo osnovnim sindikalnim organizacijam in samoupravnim organom še komplete z 42 značkami v vseh jezikih narodov in narodnosti Jugoslavije.
Izdelavo značk z likom tovariša Tita in napisom »Josip Broz Tito — 30 let samoupravljanja« v reliefni izvedbi — delo akademskega kiparja Vlada Herlje-viča iz Zagreba, je odobril Zvezni sekretariat za pravosodje in organizacijo zvezne uprave št. 04/5-336/1-180-02, z dne 10. marca 1980, v skladu z zakonom o uporabi lika in imena predsednika' republike Josipa Broza Tita.
V serijah so tudi značke z likom tovariša Tita
Posamezne značke in komplete vam bomo poslali po pošti, in sicer po vrstnem redu prispelih naročil. Naročniki iz Ljubljane lahko posamezne značke in komplete dvignejo v knjigarni Delavske enotnosti, Ljubljana, Tavčarjeva 5.
■ Odreži in pošlji —
CENA KOMPLETA Z 42 ZNAČKAMI JE 850 DINARJEV.
Sporočamo tudi, da imamo na zalogi še posamezne značke — rdeče, simbol samoupravljanja po 20 dinarjev, ter komplete s 4 in 6 značkami po 80 oziroma 150 dinarjev za komplet.
OBVESTILO!
Posamezne značke — simbol samoupravljanja in komplet s 4 značkami — so nam trenutno pošle, vendar jih bomo naročnikom začeli pošiljati že avgusta! Hvala za razumevanje!
NAROČILNICA
Pri ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo naslednje značke — komplet z likom tovariša Tita in s simbolom samoupravljanja:
1	........... posameznih značk — simbol samoupravljanja po 20 din
2	...........kompletov s 4 značkami po 80 din za komplet
3	...........kompletov s 6 značkami po 150 din za komplet
4	..........kompletov s po 42 značkami po 850 din za komplet
Naslov naročnika
Račun bomo poravnali v zakonitem roku.
Datum ........ 1980
Žig
Podpis naročnika