Posamezne številke« N avadne Din —-*75, ob nedeljah Din 1*—. • TABOR" izhaja vsak dnn, ranrea nedelje in prašnikov, ob 1£. nri a datumom naslednjam dot ter stana mescono po pošti U 10 —, s« ino-aemstvo D 18‘ —, dostavljen na dom 0 IV-**, na fekaratcc D 10*—, inserati po dogovoru. Naroča se pri opravi »TABORA* MARIBOR, Jurčičevo aUc* ŠWv.A PoS!ii!nfl ©Jaldlsl' $ BtiRdViirf« Cena današnje štev. 75 ©ara. TABOR Posamezne Številke« Navadne Din —'75, ob nedeljab Din 1*—% UREDNIŠTVO ne nahaja v Mftft-boru, Jurčičeva ul. U» < L and* stropi«. Talefoo »otemrb. it. 276. UPRAVA n« nahaja v Jurčičev* alioi it. < pritličja deano. Tabr H. 24. - SHS postno račaa itev 11 -TUl Na naročila bvea denar)« so mm - BalropM aa ne «HU» Maribor, sobota 3. oktobra 1925. Leto: VI. — Številka: 224. BHRfflMBMB^&SMIBBagaratrazgTOaMaMnBMiMMjBviMig; —i — 9 borza. CURIH, (Avala), 2. oktobra. (Izv.) Pariz 24.35, Beograd 9.18%, London 25.09, Berlin 123.40, Praga 15.35%, Milan 20.85, Newyork 518.30, Dunaj 73.15, Briissel 28.40, Budimpešta 0.00725. .V Politična sezona v Beogradu oživlja Povratek dr. Ninčiča. — Pašiča pričakujejo za 8. okt. — Finančni odbor sklican za 10. oktober, skupščina najbrže za 16. oktobra. RAD, 2. okt. Davi ob 8. uri jo in io t zunanji minister Ninčič takoj prevzel vodstvo poslov evo-rirnl rosor^a; Dopoldne je dolgo konte. ■n„, . s s°tijsktm poslanikom Milanom J ™’ mit je poročal o političnem .i ? -'a na Bolgarskem. Prejšnje vesti, ^tnčid iz ženeva odpotoval v Pa-BkeJU v R.im na obisk Italijan, linija - 'n*®trikega predsednika Musso. Rp'n/?T.',r'z podlage. Prisn« 2. okt. Min. preds. Paši d kroe-fh V ® da so bili razgovori z gr* JQ *Uaanj;iim ministrom Ren d i se m ze. jant IT ’ Dosegla. e e je obinova poga-Prli . ^'nmatskion potom glede sklepa Jatpljfcke pogodbe. Tudi se jo dosegel Gio glede železniške proge Solun. •^goelija. Družba, obstoječa iz Ju- »Osi .Jovanov, Grkov in Francozov, ki bo 4° naiy«5 fikcij orljentaikih železnic, 5^ t® Progo upravljala in eiksplontirnla. "Jč je napraon zunanjemu ministru «klp 811 Povdaril, da je potrebno, da »e GrČH6 na'3Prej prijateljska pogodba z riavl',0> *e pred no pride do varnostnega a balkanskih držav. Nov pravilnik visokošolske štipendije ' »teKS* j?' kSS™ Uros-i-e+Do »i- jfy*» S vktobra moralo nr^.us,.. ■ . x J?zn . mame štipendistov „ ^^Ijansko un i verz ” 16; ^ipendije: 1. jurvd.ijJna fakulteta rt! , ^n« a f,nkl’Uf"> (oddelek HlflVaa, :lelf)’ 8 Tt'o - teh«i^a fn- V me*t: 4 >»»di' fajkulteta 5 mest- ^Plačilo dolgov združenim K državam ”ftIo antanto drugo merilo nego j>* p velike države. »Hij. , DTT;, <}_ p0 poročilih iz Wa-striSi ^ n a je misija finančnega mini-r laiix-a končala s popolnim u-’fied pj, Izdelan je načrt za sporazum 'n Ameriko. V prvih 5 le-Francija 40 milijonov dolar- '-k**. . . vr , . gradu so sedaj že vsi -inlstri razun min. predsednika in m..Astra saobraon-ja, ki je še vedno pri Pašiču v Monte Carlo, BEOGRAD, 2. okt. Vlada jc klonila sklicati finančni odbor za 19. okt. Finančni minister je v tem smislu tudi poslal dopis predsedniku fin. odbora dr. Radoiču. Finančni odbor bo pred vsem vladi votiral več velikih kireditov in se bavil'z budžotom za 1. 1926-27. Skupščina bo — kakor se zagotavlja v političnih krogih — sklicane za 16. okt. Bavila se bo predvsem z invalidskim zakonom, ki jo v zadevnem parlamentarnem odboru že bil obravnavan in »pire jot. jev, v nasledhjih 7 letih 60 milijonov, in v sledečih 50. ledih 100 njilijonov dolarjev. , PRAGA, 2. okt. vlada Združenih dr. Žav severoaraeriških je sporočila uradno češkoslovaški, jugoslovanski in romunski vladi, da državam. Male antante pri pogajanjih glede odplačila dolgov ne bo mogla dati takih koncesij kot so jih bile deležne Belgija, Francija in Italija. Amerika opozarja države Male antante, da spadajo njih dolgovi v drugo kategorijo. Čičerln v Berlinu Veliko ruško posojilo pri nemških bankah. BERLIN, 2. oktobra. Ljudski komisar zunanjega urada CiČerin je Lil včeraj gost. državnega kaneelarja dr. Lutra. čičerin 'se' jo v glavnem posvetoval z zunanjim ministrom Strcseman-nom o' gospodarskih pogajanjih med Berlinom; in Moskvo. Cičerinov i>o«et v Berlinu je bril potreben radi pregovorov z nemškimi velebninka/mil gl rde ruskega posojila v znesku'’ 100 miltjonov zlatih mark. Razprave Cičerina z Stresoma n-nom so odstranile vsa nesoglasja v vprašanju vstopa Nemčije v Društvo na rodov. Kongres medparlamentarne Unije v Washingtonu Pozdravni govor amerikanskega državnega tajnika. WASI1INGT0N, 1. okt. (Wolff). Oh otvoritvi kongresa mgflparl amen tar ne Unije je pozdravil državni tajnik K.el-l«gh 400 delegatov 38 tih držav v imenu aancriknnsko vlade. Izjavil je, da dokazuje udeležba tolikih delegatov narodov, ki se vladajo »orni, da se peča svet z veliko pnznostJo z vprašanjem samovlade. Ni je stvgri, ki bi bolj vzbujala zahtevo po svobodi ali ki bi miru bolj služila kot plior elanov raznih parlamentov, ki pe sestanejo v »vrhe izmenjave ninonj glode vpnmšanjs o «vetovn nem miru. Ima trdmo znupianje v prev-darnost in domovinsko ljubezen vseh enih narodov, ki šo ohranili vse svoje občudovanja vredna uredbe do 20. stoletja, vendar ne more spregledati si!, k: delujejo v gotovih deželah na to, da bi razkropile pravi Cd nared,a Izvol.ieJi) vla dni sistem in dtt bi uvedla razredno tiranijo. __________________ Pred ustanovnim zborom Zveze kulturnih društev za mariborsko oblast Maribor, 2. oktobra. Pogrešali srtjo v mariborski oblasti eent.rnlo za kulturno delovno 1" •od-nih Slovence#.- 7/juhljonska V' ‘ul-turnih društey, ki je obsegala co.o Slo- venijo, nam je šla vrlo na roko in nas podpirala s knjižnicami, katerih lepo vrsto jo dala tudi v našo oblast. Ni pa zmogla vsega in simo zlasti težko pogrešali sistematičnega dola na polju ljudskih predavanj, '-akor je to nalogo Zveza dobro in us^..mo vršila v ljubljanski oblasti. Zato smo se po temeljitih razgovorih in v sporazumu z ljubljansko ZKD odločil ustvariti z uetanovitvo samostojno ZKD za mariborsko oblast torišče za uspešno udejstvovanje naših mno goštevilnih kulturnih dela>vcev v mariborski oblasti. Ne cepitev, anrpak koncentracijo našega naprednega kulturnega dola pomeni naš korak. Koliko latentnih gii'1 za delovanje na kulturnem polju jc bilo pri nas vezanih, ker ni bilo organizacije, katera bi 'bila znala vse te salo združiti v zdravo smer ljudsko-prosvetnoga dela tudi izven mest, med ■našim kmečkim ljudstvom! Ne dvomim niti najmanj, da bo delovanje nove Zveze že v doglednem času rodilo lepe sadove. Zato tudi pričakujem, da se borno na ustanovnem zboru dne 4. t. m- dopoldne v Narodnem domu znašli v častnem številu iz vseh strani naše lepe mariborske oblasti, da si ustvarimo program bodočega prosvetnega dela in da si podamo roke v podkrepitev trdnega sklepa, da hočemo našo prosvetno delovanje, ki tudi dozdaj ni čisto spalo, a ni bilo sistematično urejeno, vršiti z ljubeznijo in veseljem. — Na svidenje! Zdravo! Vekoslav Špindler. Družabni večer v prid fondu za spomenik hvaležnosti našega naroda napram Franciji. Leta 1915, za časa največje bede srbskega narod«, je priredila francoska vlada po vsej Franciji »srbski dan«, da zbudi zanimanje vsega franopskega naroda za junaškega, a v tistih dneh tako nesrečnega zaveznika. Odziv francoskega naroda na to akcijo je bil veličasten-V hvaležen spomin na ta plemeniti čin prijateljskega naroda se je, slavil letos po vseh šolah naše kraljevine »francoski dan«, o priliki francoskega narodnega praznika dne 14. julija pa so se vršile tudi velike jiavne manifestacijo posebno v srbskem dolu naše države. V Beogradu se je sestal velik odbor, ki je prevzel nalogo, da postavi v Parizu kot viden im trajen znak naših čustev velik spomenik hvaležnosti. Da pri tej akciji Maribor ne zaostane za drugimi mesti naše domovine, priredi pripravljalni odbor uglednih dam pod predsedstvom gospe general Majetrove v sredo, dne 7. oktobra, ob osmih zvečer v Narodnem domu velik družabni večer s koncertom in plesom. Pri koncertu bosta sodelovali vojaška godba in Glasbena matica s sledečimi komadi:. 1. La Marseilliajae. 2. Thomas, Ouvertura iz opere »Raympnd«. 3- Delibcs, Fragmon-ti iz ballotn »Coppdlia«. 4. Procbmkn, Ljubezen. 5. R. Adamič, V snegu. 6. Dr-Kimovec, Ti boš pa doma ostala. Vabljeni so vsi, ki vedo, kolikega pomora je za vsak narod lastna, svobodna država, iu ki so sl s vesti, da bi bili skoraj gotovo utonili v grmanski povodnji, (la niso Francozi kljub ogromnim žrtvam vztrajali v boju proti mogočnemu sovražniku. Pokažimo vai z malim, skromnim prispevkom, da nismo pozabili onih, ki so nam pomagali na bojnem polju in pri zeleni mizi. da »mo sl priboril i svobodno, narodno državo. — Posebna vabila se ne razpošiljajo. Vstop nina je 10 Din; obleka priprosta. Dnevna kronika — Velike priprave za sprejem kralja ob povratku v Beograd, Vlada je sklenila, da se pripravi kralju in kraljici o-b povratku v Beograd sijajen sprejem, Pripravlja se manifest na prebivalstvo, da Pride k sprejem" v Impozantnem Številu. Po- vr'rk krnim 'n kraljice pričakuj s jo že za nocoj 3. t. m. — Pokret muslimanske mladine v Sarajevu za odpravo fesa. Med mlado muslimansko- inteligenco v Sarajevu j« pričelo gibanje za odpravo feea. Prar vljo, da nošnja fesa ni potrebna v današnji dobi in da tega ne predpisuje niti koran. V kratkem bodo omladind sklicali javen shod, na katerem bodo vidno manifestirali s tem, da bodo prišli pristaši pokreta na shod v klobukih. Naravno je, da bo naletel korak mladih muslimanov pri starih konzervativnih na hud odpor. — Pogajanja za konkordat odgodena. Iz Beograda poročajo, da se pogajanja za konkordat ne bodo nadaljevala 15. t. m-, kakor je bilo prvotno določeno. Pričakuje se povratek Pašiča in Ninčlča, ki bi imela izdelati nov načrt instruk-cij za našo delegacijo pri teh pogajanjih. Šele potem se bodo pogajanja obnovila —- Koridor skozi Madjarsko. V češkoslovaškem parlamentu je govoril v do-bnti o proračun n poslanec agrarne stranke Hnidnk. Zahteval je, da se koridor med Jugoslavijo in Češkoslovaško izsili. Češkoslovaška ima pravico, da po svojih železniških progah im v svojih vozovih prevaža blago v in iz Jugoslavije. . , — Tatvina. Iz Sv. Lenarta poročajo, da je ukradel neznani tat neki posestnici, ko je ni bilo doma. raznega blaga (nogavic, svil. rut itd.! v vrednosti 2650 Din. O storilcu ni sledu- — Francoska opera ho gostovala v Beogradu. V Beograd namerava prispeti v kratkem nekaj članov pariške Opere Cotuioue in nastopiti z večjim Številom oper. — Hrepenenje po dolarjih je zopet zahtevalo svojo žrtev. V Zagrebu je bil včeraj aretiran in oddan v sodne zapore poskusni poštar G. K., ki je odpesel s pošte 7 amerikaTiskih p'sem in jih doma odprl v nndi. da najde v njih dolarje. — Aretiran žunnlk, ki je ljudstvo hujskal. V Sp. Bukovcu (Medjitnurjc) je bil te dni, kakor poroča »Glas Medjt-murja i Zagorja«, aretiran in izročen sodišču župnik Miroslav Bubani£ radii zločina motenja javnega miru, ker j« v cerkvi narod navajal na to, da naj ne plačuje davkov. — Prvi mednarodni kongres malario-logov se vrši od 4. do 6. t. m. v Rimu, -t* Cilj kongresa je iskanje nadaljnih metod zn pobijanje malarije. — Zn ujedinjcnje ruskih cerkvi. V Moskvi je bil 1. t. m. atvorjen koncil treh ruskih'oerkvrt. Navzočih j« 327 delegatov, med njimi 88 škofov, od teh 15 privržencev baikozvnne Ti ho n ovc cerkve. Namen koncila je zopetna združi« tev vseh ortedoksih cerkva, ki se sedaj med seboj bojujejo, pod vodstvom si« nod«. — Morilka Mencia 'Carniein obsoje« na na osem let težke ječ«. Mencia Car« ničim ki je pred me^erj na Dunaju umo« rila znpmega bolgarskega k orni iškega vodjo Panieo, se je te dni zagovarjal« prod dunajsko poroto. Obsojena je bil« na osem let težke ječe. -- Zopet strašna vremenska kat astro. f=i na Japonskem. V notranjosti Jnpou« suka je te dni .VI ur lilo ir pretrganih oblakov. Poškodbe *o nepopisne. Žele*, niški promet jc sikoro povsod ustavljen. V Tokiu je del carske palače pod vodo, Na tlsefie hiš je voda odnesla. Mariborske vesti M url Kor Ji. oVLbr* 1915 m USTANOVNI ZBOR JKVEZE KUL. TURNIH DRUŠTEV V MARIBORU, Začetek ustanovnega zbora ZKD za ma» riborsko oblast je z ozirom na proslav* tisočletnice hrvntske*«-a kraljestva ka* tero priredi v nedeljo I. tm. »lopoldn* Zgodovinsko društvo, premaknen P* %lt. uro. m Odbor za postavitev spomenika T svetovni vojni preminulim vojakom ▼ Mariboru, se zahvaljuje vtem dobrotnikom. ki so se odzvali naši prošnji z znatnimi prispevki, posebej še tvrdlkaral So.bert.nnm, Tsriieligi, Matheis in Su-panz, Rosenberg, Bayer-jj>waty, Gota ter Stran' V Mariboru, dne 3. oMolira 19*., £. Fridl. Upamo, da se tudi ostale tvrdke cizo ve jo in nabiralcu morda ne pokažejo vrat. Okrajni zastop mariborski je sklenil prispevati znesek po 1000 Dim Naj ne ibo uobenesa, ki je prejel naš oklic in položnico, da bi se ne odzval, ter se tako oddolžil spominu padlih vo jakov. m Kigijenski tečaj. Nocoj dine 2. okt predava v kazinski dvorani g. dr. J u-r e e k o o temi »Kako ostanem zdrav«. 'Predavanje vsem toplo priporočamo. m Plebiscit glede sprememb pri pobi* ranju obe. davščine na tovornino. Mestni ..občinski svet je v svoji seji dne 22. sept. 1925 sklenil, da se spremenijo členi 1, 2 in 3 naredbe Velikega župana mari-Iboirftke oblasti o pobiranju občinsko davščine na tovornim© v Mariboru v prid gradbenemu skladu mariborskemu im sicer: a) pni členu 1 se zniža teža od 100 kg na 20 kg; b) pri členu 2 se doda točki 5 »v kolikor se tiče v mestu kon-eumirame množine«; točka 8 se od sedaj Iglasi: »Blago, ki prihaja na mariborsko carinarnico zgolj zaradi ooarinitve in reokšpedicije ali v javno skladišče in drugo spedicijsike firme zgolj radi re-ekspedicije«. Točka 9 odpade (torej plačajo davščino tudi lastniki privatnih tipov). c) členu 3 se doda: Prazna rabljema airmbalarža je tovorom« prosta. V smislu § 78 otbč. reda za mesto Maribor jse sklicuje dne 3. oktobra t. L v mestni posvetovalnici ob 16. uri popoldne slkiutp ščino občinskih volilcev, da glasujejo, -ali se n a ji uvodoma navedeni sklep mest-imega Občinskega sveta predloži v potrditev velikemu županu mariborske oblasti. U laso vanj e se vrši ustno z »da« ali »ne« pri čemur se neudeležence skupščine smatra zadovoljnimi s sklepom Občinskega sveta. Večina glasov vseh u- r-avičemih volilcev je odločilna, m' Železniško uradništvo mariborskih • 'fedinic pozivamo, da se udeleži danes (2. fOlkt.) ob 20. uri v restavraciji glavnega ‘kolodvora prijateljskega sestanka v »gSovo odhajajočemu prometnemu šefu ■.g. Vekoveu. — Uradništvo glav. kolodvora. ? m) Posvetovalnica za matere v Mari-'horu. S, prihodnjimi tednom se bodo vrnile progiedovalme ure in Obiski strank (v posvetovalnici za mateiro v poslopju jjdrž. dečjega doma po zimskem' umiku ilt j. ob sredah in petkih popoldan od !jfS2. do Vi 4. ure. Zdravnik bo prisoten v gprveim polčasu. r mi Društvo jugoslovanskih akademl- Ičov v Mariboru ima v torek 6. oktobra ob 20. uri svoj 15. redni občni zbor. Dne-kvni red običajen. Odbor. j1 m' XIII. redna seja mestnega občinskega sveta mariborskega se vrši v to--.rek, dne 6. Oktobra t. 1. ob 5. uri zvečer Ljvi prostorih mostne posvetovalnice. Dne-|,vtni red!: 1. Poročila predsedstva, 2. pred-ijogi in’ vprašanja, 3. poročila odo v kov. f m Umetniški in zabavni večer priredil v soboto 3. t ml. zvečer ob 19. uri '(Dramatično diruštvo v Mariboru v vseh gornjih prostorih Narodnega doma v proslavo ustanovitve Zveze kulturnih :društev, ki se vrši v nedeljo 4. t. m. — •JNa večeru sodelujejo: Sokolski orke- gster, člani Narodnega gledališča z enodejanko »Igra apostolov« v režiji gosp. (Val® Bratina, pevski zbori Glasbene Matice, Drave im Jadrana. Po sporedu (■prosta zabava dn ples. Vse narodno ob-iffinistvo prosiimo, da se večera sigurno udeleži in tako pokaže, da ve ceniti stremljenja naših kulturnih delavcev. m Mariborsko slov. žensko društvo, odsek za pospeševanje domače obrti naznanja, da se začne šivalni tečaj za služkinje v nedeljo, 4 oktobra t. 1. ob 15. uri v drž. ženskem učiteljišču, soba 1. letnika v II. nadstr. m Tukajšnje drž. moško, kakor žensko učiteljišče priredita dne 4., 5. in 6. oktobra t. 1. skupno razstavo šolskih risb v slavnostni dvorani moškega učiteljišča. m Esperantsko društvo v Mariboru ima v soboto, dne 3. oktobra t. 1. ob V 8. uri zvečer v restavraciji Emeršič v Aleksandrovi cesti svoj redni občni zbor s sledečimi sporedom': 1. odborovo poročilo, 2. volitev novega odbora, 3. slučajnosti. Prijatčlji espeirantskega gibanja dobrodošli. m Uradniška menza. Ahonnement dnevno 12 Din. Priglasila vsak dan. xn Podružnica Udruženja vojnih invalidov v Mariboru naznanja: oni vojni invalidi, ki jim je le začasno priznano obiležje vojnega invalida, ter jeza časrna doba že potekla, naj napravijo takoj prošnjo za ponoven nadpregled. — Obenem se obveščajo člani, da je podružnica prejela nove legitimacije za štirikratno polovično vožnjo. Dobe se med uradnimi urami v podružniški pi sarni. mi Policijska kronika. Od četrtka na petek je bilo vloženih na policijo 16 prijav: radi prekoračenja polic, ure 3, ogrožen j a osebne varnosti 1, tatvine 1, pretepa 2 itd. Aretaciji sta bili izvršeni 2. Ena radi razgrajanja, druga radi pijanosti in razgrajanja. m Pretep pred magistratom. Sinoči sta se dva vročekrvneža spoprijela pred magistratom. Dež je prijetno rosil, a blato je n/udilo še prijetnejšo kopel j. Iz bratskega objema ju je rešil stražnik in oba odgnal na policijo. m Neznosnost beračev postaja vsaik dan večja. Pred tednom.1 dni jih je policija aretirala 14, a vendar nič ne pomaga. Beračenje je postalo nekak šport in ga1 prakticirajo tudi premožnejši ljudje. Talko je bil včeraj radi nedopustnega beračenja areiiiran Glagolic Josip in oddan okrajnemu sodišču. Po prestani kazni ga pošljejo v pristojno občino. m »Grajska klet« četralno shajališče domačinov in tujcev zopet otvorjema. — Prvovrstna vina in kuhinja. 2096 Sokolstvo o Prednjaškl zbor Sokolskega društva v Mariboru ima svojo redno sejo v soboto dne 3„ mesto v torek dne 6. okt. Dnevni red nujen! Na sejo naj pridejo tudi vsi vodniki 3n vodnice oddelkov naraščaja in dece! Na 6videnje! — Nam. načelnika, o Za četrtek !n Soboto napovedale plesne vaje se radi nepričakovanih zaprek ne vršijo, kar naj članstvo blagovoli vzeti na znanje. Redne vaje pričnejo prihodnji teden in bodo dnevi pravočasno javljeni. /port : M. O. (službene objave). V nedeljo dne 4. oktobra 1925. se vrše sledeče prvenstvene nogometne tekme: S. D. Ra-pid: S. K. Mura v Mariboru in I. S. S. K. Maribor : S. K. Ptuj v Ptuju. Športno I* SVEŽA SLANINA od hrbta in mast od pitanih prešičev. Svinjski naravni zrezki. Ntirnberške klobase za pečt, kakor tudi vse vrste svežega in prekajenega mesa in klobas, dnevno po najnišji ceni pri RUDOLF ILLE, prekajevalnica n in tovarna Mas Krčevina pri Mariboru, prodajalnica: Gosposka ulica St. 23. J094 nadzorstvo v Mariboru g. Radolič, v Ptuju g. dr. Bučar. Opozarja se vse klube, da prijavijo vse tokirue izvzemši prvenstvenih do četrtka vsakega tedna na nov naslov: M. O. S. N. P. v Mariboru, Šolska ul. 2. trgovina Hofer. Tajnik. Film kot reklamno sredstvo Industrija, trgovina in obrt se poslužujejo vseh mogočih sredstev, da obdr-že stare odjemalce in da ei pridobe novih. V tej smeri je storila za podjetja največ umna reklama. V novejši dobi že opažamo poleg drugih reklamnih sredstev tudi filmi, kateremu pripisujejo največ uspehov in ki bo, kakor prerokujejo v Ameriki in na Angleškem, kmalu izpodrinil zastarele načine reklame. Poleg Amerikancev vedo najbolj ceniti filmsko reklamo angleški industri-jalci. L. 1914. so organizirali veliko filmsko razstavo, ki je Imela namen, pridobiti ves svetovni trg angleškim producentom in iztrgati nekatera tržišča vedno bolj se uveljavljajoči nemški industriji. Konzumen bom vsega sveta so dali priliko, seznaniti se s solidnostjo in nad vrednostjo angleških izdelkov. V to svrho so posamezne trgovske zbornice in sorodne institucije vabile v svojem o-kolišu na razstavo in so prejele za vse kupčije, ki so bile sklenjene v njihovem območju o priliki razstave, dogovorjeno provizijo. Združene države severoaimeriške se s temi načinom reklame najbolj barvi jo. O uspehu, ki ga je dosegel film nam je znan tale slučaji: Štiri velike zavarovalne družbo so hotele ustanoviti v Chicagu nekak sindikat. Da bi jiim' suhsfcrifo-cija uspela, so aktive, ki so obstojale iz raznih podjetij (železnice, plinarne, električne in hidlranličue naprave) razkazovali interesentom potom' filma in to v hotelo po jedi. Uspeh je bil baje nad vse presenetljiv. Ravnatelji »American International Corporation« imajo v New,yoiku v svoji sejni dvorani stalni kino, ki jih redno informira o stanju im delu v njihovih obratih. »Pattent Pal n t C o« pred va ja v filrniu svojim agentom in preprodajalcem' neuspehe potnika in njih wrok ter način, kako prične potnik na podlagi pravih metod uspešno trgovati. Glavna prednost filma kot reklamnega .sredstva pa tiči v temi, da premosti z živimi slikami jezikovne razlike predvsem, v krajih kjer je mnogo narečij (Ki tajska) in dia je dobro uporaben tam, kjer !hi bila razstava večjih predmetov (strojev, dvigal) težke železarske indh-skrije popolnoma nemogoča. Kratke novice Po svetu. Angleški prestolonaslednik princ Wa-leS, ki je 23. marca odpotoval na krovu dreadnoughta »Reputse« v Afriko in južno Ameriko, se vrača v domovino, V Teheranu, prestol ici Perzije, so izbruhnili veliki nemiri radi gladu. V Teheranu je zmanjkalo kruha. Vlada Iraka je takoj! ponudila večje količine žita. Znameniti raziskovalec afriških puščav in pragozdov profesor Jurij Solnveinfurt je umrl v Berlinu v 89 letu starosti. Udeleževal se je raziskovanj z Lirimgstoan' in Naohtigallom. Parnik »City of Rome« je zadel v podmornico »S 53« ki se je potopila. — Rešili so kljub vsemi prizadevanjem' le tri mornarje, dočim jih 34 pogrešajo. Podmornico že dvigajo. V okolici Milana ima italijanska vojska velike manevre. Prisostvujeta jim kralj Emanuel in Mussolini. Ko jeo-krog 90 aeroplanov izvajalo bombardiranje utrdb, defenzivne izpade in ofen- zivo, je padel iz višine 300 m general Ponzanni, podtajnik v ministrstvu za vazduho-plovstvo in je ostal na nepojasnjen' način živ. Hči pokojnega lorda Curzona, Iady Zynthia Mosley je izbrana enoglasno za kandidatinjo angl. delavske stranke v okraju Stoke. _ , , Sumljivi požari v Berlinu, ki nastajajo že dva meseca, so prisil'11 'vrlin®'o policijo, da je razpisal® 15.000 zlati mark (200.000 Din) nagrade onemu, izsledi krivce. Kino in temperament Našo občinstvo je prilično hladno na-pram dejanjem^ ki se dogajajo na odfU in jih promatra kot nekaj oddaljenega, kar človek sicer rad gleda, kar pa S3 zanima le kot tuja zadeva. Ta vzdržnost je posledica našega bolj zmernega ® nezaupljivega temperamenta. Drugače je na pr. v Franciji. Tam so gledalci kinematografih veliko živahnejši. naš človek vstopi v francoski kino, opazi tnikoj veliko razliko. Tu se občina™0 giblje, gestikulira, govori, komentira' Ko se v pariškem ljudskem kinu vaja film, v katerem na pr. soprog _ je ali celo spodi ženo, ki je iskala zabavo izven doma in je celo zanemarjala troke, se sigurno oglasi kaka solidna govka z vzklikom: »II a bien faitU to bro je storil). In nikogar ni, kdor hi t®" mu iskrenemu glasu ugovarjal. Tako® občinstvu se denar, ki ga izda za kino, do neke mere res izplača, ker mu kino nudi veliko več nego nezainteresiranim^ hladnim gledalcem, ki danes že komaj vedo o tem; kar so videli včera] Kaj pa, če je film1 nravno slab, ima ho pri nravnih nestanovitnežih slabe pom*; dice. Dobre gledalce pa tudi slab fih®* utrjuje v dobrem, medteni ko ima dober film pri temveramentnem občinstvu d«' lelko večji vpliv ko pri pustih ljudeh,ki si s kino preganjajo dolgčas in nič ved Kaiko vpliva kino na preprosto, neomikano množico, nami priča sledeča d°" godibica iz Črne gore: . Pred kakimi dvejsetiml leti je prispel v Podgorico prvi kinematograf. Bil je neki potujoči podjetnik, ki je hodil po zakotnih krajih, kjer še kina nis0 poznali, zato pa je imel tem1 večje uspehe. O »čudežu« je šel glas bliskovito P° vsej deželi in so se oni ljudje, ki se ni®° bali nenmljive novotarije, kar tepli vstop. Predstave so bile zanimive. Fil®1* so bili sicer blago slabe vrste, ali gledalci so jim sledili s pozornostjo in napetostjo, ki_ je meščanska publika ne pozna-Ko se je prikaza)! film, v katerem se 3® neki zlikovec prizadeval, da bi spravil e sveta simpatičnega junaka, se je lotilo občinstva očitno ogorčenje. Z burnimi vzkliki je delalo duška sovraštvu zoper tega lopova. Ko so se vse njegove spiske izjalovile, ga je zasačil spečega 'Jj hotel s puško ustreliti. To pa je bilo pravičnikom1 med občinstvom preveč. Neki črnogorski poštenjak, ki ni mogel prenesti tolike izprijenosti, je jadrn0 skočil po koncu, nameril revolver in u-strelil1 v lopova na platnu. Platno je bilo seve preluknjano, ali velik del občinstva je čutil zadoščenje, da je bil hudobnež kaznovan. S tako vnemo je Sledilo preprosto občinstvo kinematografski predstavi ^ sicer v deželi, kjer je tiosil vsak moški revolver za paisom in kjer človeško Življenje ni bilo kdovekako dragoceno. Toda pri predvajanju filma se je občinstvo^ tako vživelo v dejanje, da se 3® končno vzbudila ljudska pravna j® nravna zavest in dobila svoj izraz v ^ »umoru« filmskega zlikovca. To kaže, da je lahko film' zelo važn° vzgojno sredstvo. V tnoderni družbi* kjer kino vedno bolj nadomešča knjig®* bodo morali vzgojitelji in 1 judsko-pro-svetni delavci vedno bolj računati z važnostjo filma, ozirajoč se vsekdar na narodov temperament. Kupim dobro ohranjene gosli. Iftiluv v upr ari -Tabora*. 2091 Sobe s souporabo kuhinje iSčemo 11 poročence br«4 o-ti«k. Ponudb« na .Marstan*. Denarnico, lolske torbic«, mape in jermene la knjige, nahrbtnike kakor tudi ratlične korčeke in torbice za potovanje priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova 13. Nojconejie In najboljšo blago dobite todi preti mesečnemu plačila v trgovini Ivan Penko, Gosposka 46. 1958 Ne pozabi naročnine! cfščem sta obstoječe iz 4-5 sob, s pritiklinami za najemnika, ki ni zaščiten po stanovanjskem zakonu. Ponudbe na upravo lista pod ^Odvetnik* 2033 Danes v soboto, dne 3. oktobra II pečenih, krvavih in jeternih klobas v gostilni Paulič, Stolna ulica 10 Za obilen obisk se priporoča gostilničarka. 2095 ■JKekar: »Mariborska Tiskarna« VRTNARJA z večletno prakso iščem za svoj mali parit, zmožnega vrtnarstva* sadjarstva in vzgoje cvetja. Stalna plača, stanovanje in popoln* oskrba, eventuelno tudi procente od prodale cvetja. ReflektirAl0 samo na zanesljivo, solidno In marljivo moč od 30—40 let staro* brez družine. Nastop takoj. Ponudbe z navedbo plače prosim na: Zlatariju Ant. Radič, Split. 2092 ▼ Mariboru, predstavnik; Stanko D e te 1 a, ravnati j. Urednik: Vekoslav Špindler Jgedsbavniik: .Vekoslav S-pindler, novinar. Oba v Mariboru. kravati: kupite najceneje pri tvrdki 188S ANICA TRAUN, Maribor, Grajski «rg novinar, Izdajatelj,: Konzocoii »Tabor**