JANUAR lfi M 2. po razgl. G.® 37 P Anton 19 T Petin stol 19 S Knnut 20 C Fabijan in BoSt. 21 P Neža + 22 S Vincene_ 23 N 3. po razgl. G.J 24 P Timotej 25 T Spreob. sv. Pav. 26 S Polikarp 27 č Janez Kriz. 28 P Pavla + 29 S Fran«. Saleš. 30_N_4. po razgl. G. 31 P Peter, nol. O amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST tf AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠA IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH . AMERIŠKIH. 1 ŠTEV. (NO.) 16. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 22. JANUARJA _ SATURDAY, JANUARY 22, 1938 LETNIK (VOL). XLVII. Predsednik Roosevelt že dva tedna zaposlen s številnimi . konferencami z voditelji industrije in trgovine. — Proučiti hoče gospodarsko stanje dežele in nato predložiti svoja priporočila za ustalitev ekonomskih razmer. Washington, D. C. — Šte-vilne konference se zadnje dni vrste druga za drugo v Beli hiši in z njimi je dana zastopnikom skoraj vsake vrste industrije in trgovine, da izrazijo svoja mnenja naravnost Predsedniku Rooseveltu. Pričela so se te konference zadali teden in ta teden so se nadaljevale. Dve taki konferenci ste se vršili prejšnji teden, od katerih so bili k prvi poklicani voditelji peterih največjih ameriških industrij, na drugi so bili enako zastopani razni industrijski magnati in poleg njih je bil navzoč tudi načelnik CIO, John Lewis. Sledila je ftato zadnjo sredo konferenca 8 50 možmi, ki tvorijo tako-zvani "trgovski posvetovalni svet" za trgovinski department, in takoj drugi dan, v .četrtek, se je objavilo, da se bo vršilo še več konferenc. Prva od njih je bila nato ta Petek, in sicer z načelniki avtomobilskih družb in avtomobilskih finančnih korpora-cij. Drugi teden pa bodo sledile konference z zastopniki Manjših podjetij, ki so obvestili predsednika, da bi tudi r&di izrazili svoje mnenje in svoja priporočila v svrho gospodarskega dviga. Namen teh razgovorov je, da dobi predsednik jasno sliko o gospodarskem stanju v deželi, in sicer v vseh panogah industrije in trgovine. Uvidel bo pri tem tudi, v koliko so Upravičene pritožbe od strani Velebiznesa, da leži na vladi krivda za sedanjo ponovno depresijo. Brez dvoma pa je Slavni namen predsednika ta, da ugotovi, kaj je gnilega v ameriškem biznesu, kar povzroča neprestano si sledeče Padce in dvige, zlasti glede konkurence in zaposlovanja. Po tem splošnem pregledu in Prevdarku namerava nato Predsednik predložiti kongresu posebno poslanico, v kateri bo podal svoja priporočila za Potrebne zakonske predloge, 8 katerimi se naj odpravi sedanja depresija in preprečijo nadaljnje. -o- SLIKOVITI PRIZORI OB KRALJEVI POROKI Kairo, Egipt. — V velikih množinah je privrelo prebivalstvo iz vseh delov Elgipta v tukajšnje mesto k proslavi, ki se Je vršila ta četrtek ob priliki Poroke kralja Farouka s Fari-do Zulfikar. Ti došleči so normalno slikovitost tega mesta še znatno povečali, kajti zastopani so bili med njimi vsi mogoči rodovi in plemena. Tako se je videlo bogato oblečene šejke v sijajnih paradah, Črne Nubijce iz Sudana, cele družine in rodove Beduinov, ki so za svoje bivanje postavili kar šotore izven mesta, in končno množice kmetskega Prebivalstva, ki so za to priliko hfanili denar že cela leta. FRANCIJA UVEDE REFORME Starostna pokojnina in poljedelsko zavarovanje v načrtu. Pariz, Francija. — Ta petek se je nova francoska vlada, ki jo je sestavil prejšnji min. predsednik, Chautemps, predstavila parlamentu, da se ji izreče zaupnica. Kakor se je pričakovalo, ne bo imela vlada težkoč, vsaj v začetku ne, dasi ni verjetno, da bi se mogla dolgo obdržati. Začasno so ji skrajni sodjalisti zasigura-li svojo podporo, ko je obljubila, da bo uvedla od njih zahtevane socijalne reforme, zlasti starostno pokojnino in poljedelsko zavarovalnino. Vlada je sestavljena izključno iz zmernih socijalistov, dasi ima stranka skrajnih socijalistov večino v parlamentu. -o- IZVRŠITEV SMRTNE KAZNI ODLOŽENA Menard, 111. — V tukajšnji državni kaznilnici bi se bila imela v petek zjutraj izvršiti smrtna obsodba na električnem stolu nad 37 letno Mrs. Marie Porter in nad nekim 22 letnim Angelom R. Giancola. Kakor se glasi obtožba, je ženska najela tega fanta, da je umoril njenega brata tik pred njegovo poroko, s čimer je hotela preprečiti, da bi njegova zavarovalnina šla ženi, namesto njej. S tem bi postala Mrs. Porter prva ženska, ki je bila v Illinoisu usmrčena na električnem stolu. Le še nad eno drugo žensko je bila v tej državi pred njo izvršena smrtna obsodba, toda z obešenjem, in sicer skoraj pred sto leti. Fantova mati pa je apelirala na governerja, na kar se je dovolilo, da se ekseku-cija odoži za en teden. PONOVNO BOMBARDIRANJE BARCELONE Barcelona, Španija. — Strahovitemu bombardiranju od strani nacijonalističnih aero-planov je bilo podvrženo tukajšnje mesto preteklo sredo. Več hiš je bilo razrušenih, število ubitih oseb pa znaša po enem poročilu 150, po nekem drugem pa celo 220. Oblasti so ukazale da se morajo vsi avtomobili v mestu dati zdravniškemu oddelku na razpolago za pomoč ranjencem. NEMŠKO-J A-PONSKA ZVEZA SEKRUS1 Prijateljstvo med obema državama se ohlaja. Peking, Kitajska. — Tesna prijateljska "protikomunistič-na" zveza, ki se je svoječasno sklenila med Nemčijo in Japonsko in h kateri je pozneje pristopila še Italija, se je pričela zadnje čase precej rahljati. Nemčija je namreč postala naravnost alarmirana nad oholim japonskim počenjanjem v Kitajski. Uvidi namreč, da je cilj Japonske, da izpodrine iz Kitajske vso tujezemsko trgovino in da preplavi deželo s svojim blagom. S tem pa bo Nemčija trdo udarjena, ker se ji je posrečilo, upostaviti s Kitajsko cvetočo trgovino. Sploh ta japonska vojna s Ki- MLADE MOČI ZA ČASTNIŠKI ŠTAB Washington, D. C. — Pri reviziji liste častnikov v ameriški obrambni službi se je u-gotovilo, da je v armadi, kakor tudi v mornarici preveč starih častnikov, da bi mogla biti ta služba uspešna. Snuje se zato načrt, da se nadomestijo starejši častniki z mladimi močmi. KRIŽEM SVETA — St. Ilyacinthe, Que. — V požaru v tukajšnjem deškem zavodu,o katerem je bilo pred par dnevi poročano, je po zadnjih ugotovitvah izgubilo življenje 47 oseb. Od tistih, ki so ubežali požaru, jih je 21 v bolnici. — Moskva Rusija. — S Stalinovim ukazom, ki je bil izdan zadnjo sredo, se ima v Rusiji končati "čiščenje" v komunistični stranki, potom tajsko ni bila v načrtih Nem- katerega je bilo doslej izklju-čije, ko je sklepala omenjeni čenih iz stranke na desettisoče pakt z Japonsko, kajti komunizma na Kitajskem ni nikdar smatrala resnim. -o- OBSOJEN ZARADI TERORIZMA Chicago, 111. — Od posebne porote je bil zadnjo sredo spoznan krivim terorističnih činov organizator in agent unije pohištvenega delavstva, Gus No-votny, proti kateremu se je glasila obtožba, da je najel dva mlada fanta za to, da sta v sedmerih podjetjih, kjer u-službenci niso hoteli pristopiti k njegovi uniji, razbijala okna in metala smrdljive bombe. Kazen za tak čin je določena na eno do deset let zapora, katere pa sodišče še ni izreklo. -o- POZIV K REGISTRACIJI VOLILCEV Chicago, 111. — 12 aprila se bodo vršile v Illinoisu primarne volitve in chicaški odbor volilnih komisarjev opozarja volilce, da mora biti njih registracija v redu, ako se hočejo udeležiti volitev. Splošna registracija ni potrebna, pač pa se morajo priglasiti v sobi št. 308 v mestni hiši vsi tisti, ki so se od zadnje registracije preselili, ali z možitvijo iz-premenili svoje ime, ali pa bili oseb. — Bukarešta, R/jmunija. — Vlada je v sredo izdala odredbo, po kateri civilne oblasti ne smejo poročiti nobenega para,, ki se ni dal preje že cerkveno poročiti. Kakor se trdi, je to naperjeno predvsem proti mešanim ženitvam med Judi in arijci. -o- ENKRAT SALUN, DRUGIČ CERKEV Marquand, Mo. — Ker ni našel nobenega drugega primernega lokala, si je prote-stantovski pastor N. Bremner, izbral neki tukajšnji salun za svoja cerkvena opravila in tako se vsak večer izpremeni sar lun za pol ure v cerkev. Vendar pa ljudstvo ni imelo prilike, da bi videlo nevesto. Muslimanski svečeniki so namreč dosegli, da se je poroka vršila po njih običaju. In ta običaj je tak, da pri sklepa nju poročne pogodbe sploh ni navzoča niti nevesta, niti nobena druga ženska. Še celo to ni potrebno, da bi nevesta morala dati svoje privoljenje k poroki. ....... NOVI POSLANIK ODPOTUJE V NEMČIJO Chicago, 111. — H. R. Wilson, ki je bil imenovan novim poslanikom za Nemčijo, je zadnjo sredo odpotoval v Washington, da dobi svoja poverila. Potovanje v Nemčijo bo nastopil 27. januarja in njegova žena mu bo sledila tja prihodnji mesec. naturalizirani, oziroma postali polnoletni. To registriranje se mora izvršiti do 14. marca. KONGRESMAN ZA SLOV. PRISELJENCA Kongresman McAndrews vložil posebni zakonski predlog, da se dovoli Slovencu Alojziju Bregantiču ostati v tej deželi. Washington, D. C. — James McAndrews, kongresman devetega kongresnega distrikta v Illinoisu, je vložil v kongresu posebno zakonsko predlogo štev. H. R. 8743, v zadevi u-kaza za deportacijo našega mladega rojaka g. Alojzija Bregantiča, ki so ga oblasti nameravale te dni deportirati iz Amerike. Predlog kongres-mana se glasi: "Predlog v pomoč in olajšavo Louis Bregantiča. — Bodi uzakonjeno po senatu in kongresu Združenih držav, da sme administracija imig'racijskega in naturaliza-cijskega urada v Delavskem departmentu umakniti svoje povelje in odredbo za deportacijo Louisa Michaela Bregantiča, ki je bila na tej podlagi izdana, da je na neznani datum prišel v to deželo, da ni bil postavno sprejet in je vsled tega po določbah generalnega pravdnika Združenih držav zapadel deportaciji. Zaradi tega naj se na podlagi te predloge smatra, da je L. M. Bregantič bil postavno sprejet v to deželo za trajno bivanje v (neznani luki) in na (neznani datum). Istotako se naj vsaka njegova izjava in prošnja za državljanske pravice smatra veljavnim in se naj u-temelji, da je prišel veljavnim potom v deželo, razun če bi od časa izdaje take izjave, ki se naredi v prvem papirju poteklo sedem let časa, ali če bi drugače postal nesposoben za sprejem v državljanstvo." Tak približni besedni pomen ima omenjeni zakonski predlog, ki ga je stavil v kongresu pred nekaj dnevi kongresman McAndrews. Zadeva mladega 25 letnega Alojzija Bregantiča je ta: Leta 1921 je prišel kot mlad fant s svojo sestro, sedaj omož. (Dalje na 4. str.) Iz Jugoslavije Na tuj račun so si hoteli za praznike privoščiti okusnega priboljška, pa so bili zasledeni. — Usodne posledice voznikovega oddiha. — Smrtna kosa. — Še druge novice iz starega kraja. MESTO TERUEL PREŽIVELO STRAHOTNE DNI Prizor v španskem mestu Teruel potem, ko so ga zasedle vladne čete. Pred par tedni se je za to mesto bila dolgotrajna srdita bitka ob silovitem mrazu, med katero jc našlo smrt na tisoče vojakov, mesto pamo pa je bilo skoraj docela izpremenjeno v razvaline. V hrame so vlamljali Trebnje, koncem decembra 1937. — Pred prazniki so bile v tukajšnji okolici izvršene številne tatvine po kokošnja-kih. Pa je bilo tudi opaziti, da imajo dolgoprstneži dober o-kus in da je treba pečenko tudi zaliti, zato niso pozabili na zidanice v vinskih goricah, ki hranijo dobro kapljicp. Ker je pa pot precej dolga, sta se dva člana te družbe neke noči kar s kolesi odpeljala skozi Radne proti vinskim goricam. Radenski fantje pa, ki so nekaj sumili, so,ko so videli kam sta namerila pot, jima začeli slediti. Tuja fanta sta, ko sta prišla v gozd, skrila kolesi v grmovje in se peš odpravila proti bližnjemu hramu, a ko sta z napolnjenimi posodami hotela domov, ni bilo v grmovju več obeh koles, Med časom ko sta tatica točila vino so radenski fantje eno kolo odpeljali domov, drugo pa pustili na mestu in eden fantov je šel tatova naznanit orožnikom, ker je enega spoznal po kolesu. Tako je prišel eden obeh fantov že pod ključ in se dolgočasi v zaporu v Trebnjem. S tem odkritjem je tatinska družba dobila hud udarec, kajti sedaj ji ne bo imel več kdo delati ključev in vetrihov, ker je bil aretiranec po poklicu kovač iz Dolenje Nemške vasi. Zlikovci so hoteli veselo preživeti praznike. Ni jim bilo samo za pečenko in vino, ampak so si zaželeli tudi godbe. Za tako reč pa ni bilo denarja. A kaj za to, saj je imel trebanjski g. dekan dva radia, enega doma v župnišču, a drugega daleč od doma v samotnem hramu. To so vlomilci vedeli, zato so vlomili v hram in mu odnesli radio. Poleg radia pa so ukradli tudi rjuhe in nekaj vina. Orožniki so naredili preiskavo na Ponikvah pri Karlu Kirmu, ki je po poklicu črkoslikar. V skritem kraju so dobili že zgoraj omenjeni radio znamke Philips in dve rjuhi. Kirm je star prijatelj tuje lastnine in je bil že večkrat kaznovan. Uboga Dolenjska, prej se je tresla pred Urbančem, a zdaj mora skrivati svojo lastnino pred domačimi tatovi. -o-< Vlak ubil dva konja Ljubljana, 4. jan. — Karel Babnik, posestnikov sin iz Gorenje vasi je peljal v Presko poln voz krompirja. Nazaj grede se je voznik za kratek čas ustavil v neki gostilni, vendar pa je večkrat šel pogledat na dvorišče po konjih. Kljub temu pa sta konja neopaženo odpeljala po kolovozni poti proti Svetjam. ' Ob železniški progi sta konjema zapirala pot dva kola, v katera sta se živali tako zapletli, da nista mogli nikamor. Z vozom vred sta obstala konja z glavama obrnjena na železniško progo. V tem hipu je pridrvel večerni brzovlak, ki je na mesiu ubil oba konja. Konja so cenili na 10,000 din. -6- Številne nesreče V Velenju je padel železniški sprevodnik Janez Bizjak in se nevarno poškQdoval. — V Marija gradcu je pri sanka* nju nesrečno padel 11 letni sin železniškega čuvaja Josip Korže in se tudi nevarno poškodoval. — Hudo se je ponesrečil pri padcu 76 letni posestnik Ivan Jerak iz Storne-ga pri Topolščici. — V Ločnici pri Polzeli se je doma težko ponesrečil posestnik Albin Štorman. — Vsi so se morali iti zdravit v celjsko bolnico. -o- Smrtna kosa Na Blokah je umrl že pred božičem upokojeni župnik Jožef Švigelj. Rojen je bil leta 1871 v Borovnici, v mašnika posvečen leta 1905. Kot kaplan je služboval v Zagorju ob Savi, v Poljanah nad Škof-jo Loko in Vrhpolju pri Moravčah, kot župnik pa na Polici. Zaradi bolehnosti je leta 1920 resigniral na župnijo in se preselil k svojemu bratu župniku na Blokah, kjer je orglal in vodil cerkveno petje. Znan je bil kot duhovit u-gankar pod imenom "Stric Jože z Blok". -o- Zastrupil se je Pri Hinku Bartlu v Rožni dolini, cesta 4, št. 14 so na dvorišču varili pločevino. Bart-lov hlapec Anton Murgelj, si je pečico, v kateri je še tlelo nekoliko oglja, odnesel v svojo sobo, da se ogreje. Nato se je vlegel in za večno zaspal. Zadušili so ga strupeni plini. -o- Nesrečen padec V efeljsko bolnico je bil pripeljan 58 letni posestnik Martin Pere iz Pištanja, ki je doma padel na zmrzlih tleh in se nevarno pobil. -o- Cerkveni rop v Stranjah Na kratko je že bilo poročano o cerkvenem ropu v Stranjah. Tatovi so prišli v cerkev tako, da so s krampi vrgli s tečajev zakristijska vrata. V cerkev sta vlomilca s krampom odprla tudi tabernakelj in od monštrance vzela srebrno pozlačeno lunico, ostalo mon-štranco pa pustila,ker ni predstavljala za nju posebne vrednosti, enako tudi ciborij s posvečenimi hostijami. Pač pa sta odnesla nekaj nad 100 posvečenih hostij. Spravila sta se tudi nad nabiralnike, iz katerih sta pobrala nekaj drobiža. Stvarna škoda je precej velika, večja kot pa plen, ki sta ga odnesla. Orožniki ju zasledujejo,. , ; u____ f Stran 2 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Sobota, 2*2. januarja 1938 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891, Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1649 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina ■ ..$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Za celo leto______________ Za pol leta------------ Za četrt leta _______________ Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto____________$6.00 Za pol leta--------:---3.00 Za četrt leta_________________1.75 Posamezna številka______________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year --— For half a year - For three months _$5.00 _2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year______$6.00 For half a year -----3.00 For three months -- L75 Single copy_______________ 3e Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti dtposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Angležev. Njegovi narodni politični cilji so šli še dalje in se tudi ni zadovoljil s tem, da je po novi ustavi Egipt dobil to vlado z Angleži nad Sudanom. V dobi italijanske zasedbe Abesinije se je z vsemi simpatijami postavil na stran Italijanov. Italijanska politika v Prednji Aziji je imela v njem dobrega zaveznika. Drugi Egipčani pa so bili mnenja, da bi pri sedanji napetosti v Sredozemlju takšna politika mogla Egipčanom škodovati in jih oropati dosedanjih uspehov. Verjetno, da je kralj Faruk tudi sam tega mnenja in tako je na čelo vlade stopil Mahmud paša, ki je gojenec univerze v Oxfordu in ki odlično obvlada angleški jezik. Novi predsednk je tudi pohitel z izjavo, da hoče zlasti z Anglijo njegova vlada najboljših odnoša-jev, in da hoče angleško-egipčanskemu paktu dati tudi tistega duha, v katerem je bila pogodba sklenjena. Mahmud paša je tudi izjavil, da bo upravo decentraliziral in da hoče posebno skrb posvetiti vojski. Angleški tisk zaenkrat zelo previdno komentira spremembo v egiptovski politiki, pač pa vsi listi pozdravljajo, da hoče nova vlada razpustiti organizacijo modrih srajc. SLOVENSKI TISK O 'NOVEM SVETU' Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Politično trenje v Egiptu Politična kriza v Egiptu, ki se je že dolgo čutila, se je v zadnjih dneh na novo zaostrila zaradi tega, ker je mladi kralj Faruk vzel predsedstvo Nahas paši in poveril sestavo nove vlade voditelju liberalne stranke Mohamed Mahmud paši. Kmalu je bil tudi parlament, v katerem ima večino odstavljeni Nahas paša kot šef nacionalistične (Vafdistič-ne stranke) razpuščen. Sedanja kriza egipčanske politike ima bližnje in daljne vzroke. Daljni vzrok je že precej staro nasprotje med krono in vlado. Egipčansko časopisje poroča, da je imel že pokojni kralj Fuad težave z vafdisti in njihovm neugna-nim nacionalističnim gibanjem, o katerem si krona ni mogla biti na jasnem, kake oblike bi hotelo še zavzeti. Neposredni vzrok pa se je pokazal ob proglasitvi polnoletnosti mladega kralja Faruka, ki je bil s posebnim zakonom z 18 leti dne 29. julija preteklega leta proglašen za polnoletnega. Faruk uživa velike simpatije v muslimanskem svetu, ki sedaj, ko je bila Turčija laicizirana in ko je bil odpravljen turški kalifat upapolno gleda na Egipt, ki ga smatra za središče panislamskega in panarabskega gibanja. Mladi kralj Faruk da mnogo na te simpatije. Zlasti pa nanje polaga važnost minister dvora Ali Maher paša. Ta gospod ima brata Ahmer Maher pašo, ki zavzema v nacionalističnem, torej vafdističnem gibanju zelo važno mesto in katerega bi njegov brat, ki je minister dvora, hotel če mogoče napraviti za predsednika vafdistične stranke. Pri tem svojem stremljenju pa je seveda zadel ob Nahas pašo, in mQ ^ da ge tako redkokedaj tako se je med obema razvilo nasprotje, v katero je bila | pokažejo na odru. Na ljudstvu PO PRAZNIKIH V M1NNE-SOTI Eveleth, Minn. Leto 1937 je za nami za vedno. Minili so prazniki, ki še niso bili preveč mrzli, kot je pač tukaj navada. Tudi s snegom letošnja zima še precej prizanaša, le toliko ga je, da je dobro pokril zemljo. Temperatura se tudi ne pomika preveč nizko. Če bo tako, se nam letos ni bati hudega. Seveda, samo če nam ga sveč-nica ali sv. Matija kaj ne polomita. Pravijo, in dostikrat je tudi resnično tako, da sv. Matija, če mraza ni, ga naredi. Dne 15. januarja so na tukajšnjem odru predstavljali igro "Miciki je treba moža". Dvorana je bila vsa zasedena in videla sem, da je ljudstvo žarelo zadovoljnosti nad igro in igralci. Pazno sem zasledovala igro in videla, da so igralci in igralke izvrstno rešili svoje vloge. Njihov nastop je bil krepak in sko'da je sa- potegnjena tudi krona. Značilno je, da je bil Ali Maher paša postavljen od mladega kralja Faruka za ministra dvora proti izrecni volji predsednika vlade Nahas paše. Dalje je mladi kralj pod vplivom svojega ministra dvora imenoval več senatorjev iz vrst parlamentarne opozicije, seVeda tudi proti volji bišega predsednika vlade. To je med vafdisti vzbudilo mnogo nejevolje. Nahas paša si je kot voditelj nacionalističnega gibanja po zgledu evropskih fašizraov ustvaril jako močno napol vojaško milico, takozvanih modrih srajc. Te modre srajce so postale tako številne, borbene in močno organizirane, da se je dvor pričel bati, da bo Nahas paša nekega dne lahko diktiral svojo voljo — oprt na modre srajce — tako armadi kakor kroni. In ta skrb je pri mladem kralju rodila veliko nezaupanje do Nahas paše in njegovega nacionalističnega gibanja. Kraljev sum je podkrepil Nahas paša še v parlamentu s tem, da je predložil zakon, s katerim bi kralju postalo nemogoče imenovati drugega ministrskega predsednika kakor onega, ki bi imel večino v parlamentu. In ker imajo vafdisti velikansko večino, bi po tem zakonu imeli tudi trajno predsedstvo vlade. Za pri-'slovenski radio program iz mer, da bi pa kljub temu kdo prevzel predsedstvo, ki ne bi Hibbinga, ki se vrši vsako ne-razpolagal, z večino v parlamentu, bi pa višje državno sodišče imelo nalogo in dolžnost, da ga pokliče na odgovor. Prav tako bi pred sodiščem moral odgovarjati predsednik vlade, ki ne bi razpisal parlamentarnih volitev v roku, ki je določen po ustavi. S temi zakoni je Nahas paša hotel mlademu kralju vzeti možnost, da bi vladal proti parlamentu s predsednikom, ki ne bi razpolagal z zadostno večino. Sedanja kriza je torej nastala zaradi dvojnih skrbi. Zaradi skrbi krone, da ne bi zapadla prevlasti nacionalistične stranke oziroma Nahas paše, ki je zelo popularen mož v Egiptu, ker je bil on tisti, ki je Egiptu izvojeval politično svobodo — in na drugi strani zaradi skrbi vlade, ki ne bi hotela, da bi kralj pod vplivom svoje okolice imenoval vlado, ki bi bila proti vafdistom. Krona ni hotela modrih srajc, modre srajce pa so se bale vlade, ki bi hotela vladati proti parlamentu. Zanimivo pa je, da imajo tudi liberalci svoje miličnike in sicer zelene srajce, ki v narodu zaenkrat nimajo mnogo pristasev, pač pa precej med vseučiliskimi dijaki muslimanske univerze. Modre srajce pa imajo večino med di-jaštvom na narodnih egiptovskih univerzah. K tem notranjim nasprotjem pa se pridružuje tudi nasprotje v zunanji politiki. Nahas paša ni bil prijatelj vrsten. Lepo so donele lepe slovenske pesmi in krasno, da ne rečem fino, so igrali naši slovenski fantje in možje vesele poskočne valčke In polke, da jih je bilo veselje poslušati in je bil človek naravnost ginjen ob poslušanju teh zvokov. Jaz menim, da bi ne smel biti med nami, ki bi si upal kritizirati to našo milo donečo pesem in zvok brenčečih harmonik, ki ti vzbuja tako lepe spomine na našo nikdar po^ zabljeno Slovenijo. Človek ob takih trenutkih zaplava onstran širokega morja in se naenkrat znajde v duhu na domači grudi. Pač res, naše pesmi in naša godba, vse je tako očarljivo in privlačno. Čast tem, ki se za to trudijo in zanimajo ter žrtvujejo. Vredno je truda. Če rečem da so to žrtve, menim resno, kajti njihovo delo ni nikdar poplačano. Zato še enkrat čast jim, ker ne gledajo toiiko na plačilo ampak pokažejo svoje zmožnosti in z njimi druge | razveseljujejo. Le tako naprej Dnevnik "Ameriška Domovina", ki izhaja v Clevelandu, O., je prinesla z dne 19. januarja 1938, sledečo oceno o novem mesečniku "Novi Svet": * "Uredništvo je te dni dobilo nov slovenski list, ki je pravkar zagledal beli dan — mesečnik Novi Svet", družinski list za slovenski narod v Ameriki. Z "Novim Svetom" je dobil slovenski narod v Ameriki nekaj, česar doslej še ni imel, nekaj kar je bilo zelo potrebno, "Novi Svet' je takorekoč odpravil vrzel, ki smo jo sedaj čutili na polju slovenskega časnikarstva v Ameriki. * Tako vsebina kot oblika novega mesečnika je odlična, skoro perfektna. Vse je sveže v njem, pristno slovensko, čvrsto in zna-čajno. Pesnik Ivan Zorman je posebno značaj no napisal v pesmi "Amerikanci" glede smernic novega časopisa, ko piše: "Proslavljamo rodu vrline, krasoto rodnega sveta, da v mla dem zarodu ostala bo iskra našega duha, obilen sad nam obrode, da dveh svetov sokovi močni, da vesti o dogodkih zadnjega meseca. Ljubke slovenske pesmi so priposlali P. Evstahij, Mr. Ivan Zupan in Mr. Ivan Zorman. Kot prva številka "Novega Sveta" prinaša seznam vseh ustanovnih članov. Potem je kratka skica o Rt. Rev. Zaplotniku, našeni največjem zgodovinarju v Ameriku in tej sledi globoko -zamišljen članek Rev. Trunka: Misli in premišljuj. Pod naslovom "Slovenski pi-jonir" obljublja uredništvo prinašati zgodovinske podatke naših ameriških naseljencev. V prvi številki je življenjepis mnogih slovenskih pionirjev iz države Illinois. Potem sledi mala po-vestna črtica "Prepozno spoznanje", a temu poseben oddelek "Dom in zdravje", v katerem bodo zlasti naše ženske dobile ne-broj koristnih nasvetov za hišo in dom. V prvi številki je tudi začetek večjega, zanimivega romana "Velika ljubezen" od T. Brdarja. Humoristični del je poln pristnih smešnic. Mi z veseljem pozdravljamo v narodov domovju novem, žive-."Novi Svet", ki bo lahko vršil lo naše bo ime .veliko nalogo med našimi ljud- Že platnice same so nekaj pri- mi v Ameriki, zlasti med onimi, vlačnega. Platnice nosijo ime katerim materialistične strasti mesečnika, poleg sta slovensko še niso razpalile svojih src in dekle in slovenski fant v narod- duš. Kakšna razlika med dolgo-nih nošah, a preko je mapa Ze- veznimi, materialističnimi in tu-diiijenih držav, kjer so označene jimi članki v Cankarjevem glas-vse večje slovenske naselbine v niku in med svežim, domačim Ameriki. j cvetjem, ki diha iz "Novega Sve- Notranja stran platnic prina- ta". Mi toplo priporočamo vsem ša naslov člankov v listu in kole- našim prijateljem in zavednim darček za januar in februar. Na Slovencem v Ameriki "Novi prvi strani mesečnika je potem Svet". List bo izhajal mesečno beseda urednikov, ki predstav- (kot revija in velja za vse le-Ijajo mesečnik ameriškim Slo- to samo $2.00. Naslov je: "No-vencem. Pod naslovom "Pre- vi Svet", 1849 West Cermak gled" lahko citate vse bolj važne Road, Chicago, 111." sem pa opazila, da jako ljubi I in ne ustrašite se morebitnega oderske predstave in so silno zanima zanje. Tudi meni se je dopadlo. — Godbo smo pa imeli izvrstno, tako izvrstno, da kateri jo je slišal, ni mogel mirno obsedeti. Pete so ga zasrbele, kot da ima polne čevlje bolh. To godbo imenujejo 'Peppy Slovenian' orkestra. Ko to pišem, je tukaj v slovenski cerkvi sv. Cirila m Metoda sv. misijon in sicer v hrvatskem jeziku. Smrt pa tudi tukaj ne miruje. V preteklem letu je veliko dobrih mater, deklet in mož odnesla bela žena v večnost. Pred par tedni je zopet umrla mlada žena Mrs. Paulina Pe-rušek. Kolikor mi je znano, zapušča moža in tri otroke. Stara je bila 40 let. Še to. Danes sem poslušala del jo od 12. do 1. ure popol dne. Reči moram, da je bil današnji program nad vse iz- kritiziranja če pride od kake strani, dasi ga menda ne bo, kajti večina je z vami. Toliko naj bo za danes o tem. Z delom je pa tudi tukaj slabeje in slabeje, kakor tudi glede tega poročajo od drugod. Old Silver Co. je odslovila več delavcve. — Kaj nam prinese leto 1938 še ne vemo. Upamo pa, da se obrne v kratkem na bolje. — Končno pošiljam pozdrave vsem naročnikom in naročnicam tega lista, in moji materi ter bratom tam v domovini, ob enem tudi vsem prijateljem. Ti list pa ponesi te pozdrave po širni Ameriki in tja v drago domovino. Mary Oblak I-o- List "Am. Slovenec" je last nina katoliških Slovencev > ^meriki. Kdor podpira katoli ski list "Am. Slovenca," pod >ira katoliške Slovence v Ame riki. VEST SE MU OGLASILA Hailrisburg, Pa*. — Nek'i rezervni častnik je zadnji torek poslal federalnemu za-kladništvu $5 in v priloženem pismu je pojasnil, da s to svo-to poravnava neko pomoto, ki se je pripetila, ko je kupoval iz državnega skladišča častni ško opremo, kar se je zgodilo pred dolgimi leti, še pred svetovno vojno. -o- KOT USTVARJENA DRUG ZA DRUGEGA! Miami, Fla. — Tukaj se je zadnji torek poročil neki mlad par, ki je vzbudil splošno pozornost po velikanski razliki v zunanjosti. Dočim je nevesta, Lois de Fee, stara 19 let, iz- redno velika, kajti meri 6 čevljev 41/2 inče, je pa ženin direktno nasprotje od njo; nima namreč nič več kakor 3 čevlje 7 inčev. Ženin, Billy Curtis, je član potujoče skupine pritlikavcev in je star 29 let. Nenavadni par se je izrazil, da velikost ne pomeni nič, ako se dva ljubita. Širite in priporočajte "Amerikanski Slovenec"! list DENARNE POŠILJATVE odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile na- $ 23 LET IZKUŠNJE l: Pregleduje oči in predpisuje očala IBR JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. še cene: V Jugoslavijo: V Italijo: Za: Din: Za: Lir: $ 2.55 ... ... 100 $ 6.50 ... 100 $ 5.00 .. .... 200 $ 12.25 ... 200 $ 7.20 .. ... 300 S 30.00 ... 500 $10.00 .. ... 420 $ 57.00 ...1000 $11.65 .. .... 500 $112.50 ...2000 $23.00 .. ....1000 $167.50 ...3000 Pri večjih svotah poseben popust Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite ................$ 5.75 Za $10.00 pošljite ................$10.85 Za $25.00 pošljite ................$26.00 Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. MiMMmwii Dogodki med Slovenci po Ameriki Žalostna vest Cleveland, O. — Tukajšnja rojakinje: Mrs. Berta Cernigoj je pred kratkim prejela iz stare domovine žalostno poročilo, da ji je v Lokavcu pri Ajdovščini, v zasedenem ozemlju, umrla njena mati Karolina, rojena Bratič v visoki starosti 81 let. Pokojna zapušča šest hčera in dva sina. Nezgoda West Allis, Wis__Pretekli teden v torek, je Mrs. Bertha Kajtna na potu v pekarno tako nesrečno padla na poledenelih tleh, da si je zlomila nogo. Ker je bilo še precej zgodaj v jutro, ni bilo nikogar na ulici, se je z veliko muko po kolenih splazila do svojega doma pol bloka daleč, kjer je priklicala svojega moža. Odpeljali so jo v okrajno bolnico. Vest iz starega kraja Whiting, Ind. — Rojakinja Mrs. Mary Vrbek, je te dni dobila iz stare domovine žalostno novico, da je v Tržiču na Gorenjskem umrla njenemu bratu dobra žena in skrbna mati Marija Teringer, rojena Možina. Omenjena je bila več let za poslovodkinjo v tovarni papirja in je bila v okolici splošno znana in priljubljena. Mrs. Vrbek izraža svojemu bratu, in njegovim otrokom, dvema sinovoma in in hčeri, globoko sožalje nad izgubo drage žene in matere. Razno iz Clevelanda Cleveland, O. — Pred kratkim so imela dekleta tukajšnjih mestnih višjih šol nagradno tekmo v šivanju. Prve nagrade v znesku $10.00 je bila deležna Slovenka Miss J ramie Pintar s 154 ceste East. — Mrs. Frances Pust s Cherokee Ave. je bila odpeljana v Mt. Sinai bolnišnico. — Vile rojenice so se oglasile pri Mr. in Mrs. Victor Leben in jima pustile čvrstega sinka. — V Huron Rd. bolnišnico je bila odpeljana Mrs. Rose Koščak. Himen Milwaukee Wis. — Pretekli teden sta se v slovenski cerkvi sv. Janeza Evangelista poročila Miss Ann Kolenz s sedme ceste South in Dolor Sasse z Holton St. — Bilo srečno. -o- Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec"! POSESTVO NA PRODAJ V Gribljah, fara Podzemelj, okraj Črnomelj, Belo-krajna, je na prodaj posestvo z dvema hišama, prvo in zadnjo. Pod zadnjo hišo je vel-ban hlev za živino. Nad dvoriščem je "ganek." Kogar zanima, naj piše na Miko Križe.. 337 — 3rd Str., Rankin, P. O. Braddock, Pa. "TARZAN NA RAZISKOVANJU" (41) (Metropolitan Newspaper Servicc) Napisal: Edgar Rice Burroughs "Jaz sent Ydeni, od rodu Kavuru." Na te besede je Tarzanu z obraza zasijala neka zadovoljuost, da se je na tako čuden način sestal z belim divjakom. Sedaj jc vedel, kakšni so ti Kavuru. Videl je da so močni, in neustrašni, povrh pa silno inisterijozni. Odkod bi naj uhajali, tega si pa ni mogel razložiti. Nekaj časa sta se zopet molče gledala, nazadnje je spregovoril beli divjak: "Zakaj si ubil' leva?" "Če bi jaz ne bil ubil leva, bi 011 ubil tebe," reče Tarzan. "Kaj sc brigaš za me, mar ti nisem tujec?" je odvrnil belec. Tarzan jc skomignil z ramo in rekel: Vlač za to, Uer si beli človek, mar ne?" Beli divjak ni mogel umeti, čemu se ta tujec postavlja zaradi njega v tako nevarnost. Vendhr je nadalje izpraše-val: "Kaj delaš tukaj?" — "Iščem naselje Kavuru," odvrne Tarzan in nadaljuje. "No iii ker sva se po tako čudnem naključju sešla, mi lahko pomagaš, da bom tako hit reji: prLcl kamor sem namenjen.'' "Rad bi namreč govoril z vašim poveljnikom." nadaljuje Tarzan. "Nihče ne sme v našo deželo razun teli, ki pridejo da umrejo," odgovori beli divjak. "Toda, ker si ti mene rešil, te ne bom vodil tja, niti le lie bum ubijal, kot bi te moral. Pojili svojo pot Tarzan in pazi, da te tre privede v deželo Kavuru!" Sobota, 22. januarja 1938 ki je zakonito pripuščen, Od 1. 'zda Itn: Je3o posebna potrdila, t. zv. Ali ;migrant Identification Cards. ako je treba dokazati zako- niti Pred Prihod družine, ki je prišla j, I- 1928, treba poiskati za 8t. ^°kaz v parniških manife-Dr'k ^ S0 razporejeni P° danu •f[ ' Pomota glede dneva pri-a utegne povzročiti dolgo za-s, 0 ali, kakor stvari danes Pi/6'Je prav m°£°če, da se za- ^sPloh ne more najti. ^ l'lseljeniška in naturalizacij-ko je pozvana najti ls 0 prihodu, trosi mnogo ča-^ v Poiskovanju. Nikoli ni bilo ^ °sti uradnikov ali sredstev lazpolago, da bi se začelo ob- sežno delo sestavljanja pravilnega kazala. WPA projekt indeksiranja, ki se sedaj izvaja, omogoči oblasti, da bo mogla primerno zadovoljiti rastočemu povpraševanju po takih informacijah. Prvi zapisi, za katere se sestavlja kazalo, so oni od 1. 1897 do 1902. Podatki se popolnoma prepisujejo na moderne referenčne karte. Način indeksiranja je isti fonetični sistem, ki se rabi za Social Security zapise. Pravopisne razlike istega imena se vzporejajo, da se zapisi lažje vlagajo in najdejo. Slični projekti indeksiranja se izvajajo tudi v drugih pristaniščih prihoda, vštevši Boston, Detroit, New Orleans in Philadelphia, in to vsled javne potrebe in v pomoč oblasti. Mnogi naturalizirani državljani Združenih držav morajo dostikrat doprinesti dokaz svoje naturalizacije ali naturalizacije staršev. Od 1. 1906 je naturali-zacijsko postopanje pod nadzorstvom federalne vlade in zapisi o tem so izenačeni. Prepisi vseh spisov od 1.1906 naprej so v Wa-shingtonu. Pred 1. 1906 pa ni bilo ni nadzorstva, ni enakega načina zapisovanja. Kako, kjer in kako točno so se držali zapisi, je bilo različno od kraja do kraja. Nekateri taki zapisi se danes težko najdejo. Kazalo teh starih zapisov je urno potrebno in s pomočjo WPA projektov delo na tem je bilo v različnem obsegu započeto v raznih mestih, vštevši Los Angeles, Scranton, Boston, El Paso in Detroit. Works Progress Administracija smatra te projekte kot najbolj vredne izmed svojih "belo-ovratniških" projektov, ali mogoči so le tedaj, ko stanje nezaposlenosti jih zahteva. Nekateri zapisi, ki se sedaj indeksirajo, razpadajo od starosti in nekateri so v vedni nevarnosti, da jih bo ogenj vničil. Njihova zguba, ne da bi bili indeksirani, bi po-menjala tragedijo v življenju mnogih ljudi. ZA NAŠE GOSPODINJE Mi °Jstersko konzerviranje pri-rode v • konzerve, ki so tako važno T,*- ' armade in civilnega D attivo p živalstva v vojnih časih, so jako primerno brašnu aPstvenih ekspedicij, turi-,jj r> izletnikov, lovcev in 1 ju-^ v Krajih, kjer ni daleč na-jj nikakih selišč in trgovin. 23|2eri najrazličnejših vrst rib, paštet, divjačine, utnine in sadja., so zlasti ^110 še konzerve sardin in j. snih jedi v neprodušnih tu-jjjjPrevoz in izvoz priprav-t 1 Pločevinastih škatlah. Vsa v škatlah, ki so važna 0 1 za prehrano ljudi na parnikih, pa imajo ti, dobro lastnost, da so j.j 1 čez več let še užitna. Da-v "le čudno slišati tole, pa je marle res: da znanstvo po-. a košček presnega masla, ki t 2600 let staro in je še 1 *šno, kot je bilo pred 2600 2 • To je pač mojstrsko končanje, kakršnega je pač d^a samo gospodinja priro-30' Ta košček presnega masla s Pašli v lončeni posodi, ki j Jo izkopali v Frigiji. Pravi- '. je še iz časa vladarja 1(la. ki je vladal 728 pred It. jJ^tusom. A kaj pomeni to maslo spričo najstarejši^ jajca sveta! To 0 staro, da njegove starostah ni moči več določiti. jajce je »ti Povedo da je bilo jajce č;. 'Joni let! Ne poznamo pti-tJ tJSar je lo jajce in tudi ni ^ 0 dobro hranjeno kakor jc kresno maslo. Ni sicer ženine v kraju najdbe jajce pred dvema, tremi razbito, a od zunaj je že na znotraj segla okamenina, vendar vsebina še ni bila uničena, tako da so jo kemično preiskali. Jajce so našli ob reki Gila v Arizoni. Priroda je za konzerviranje uporabila isti način, kakor še mi storimo zdaj, če shranimo jajca za dalj časa: dala ga je v apno. Uporablja pa tudi ta način, da pusti hranivo zmrznjti. Najstarejše, znano zmrzlo meso sveta je po mnenju učenjakov staro nič manj ko 20.000 let! To je meso mamuta, ki se je v Sibiriji prevrnil v neko jamo in si pri tem zlomil hrbtenico. V jami je bil led in je ostal led tudi še pozneje. Na ta način je ostala žival v svoji ledenici in se je toliko tisoč let ohranilo meso sveže. Ta najdba je pač ena izmed najvažnejših na svetu, saj nam kaže vsaj približno podobo,kakšen je mamut prav za prav bil. Vse, karkoli smo prej o njem vedeli, se ;ie večinoma naslanjalo liu domišljijo in se opiralo na najdbe kosti in risb jamskih pračlovekov. Po tem mamutu so pa lahko proučevali dolžino in barvo dlake, kakovost kože in sleherni ud trupla. Iz vsebine želodca so mogli celo določiti, da so se ti orjaki pradavnine preživljali s travo. Krasno je bil ta mamut konzerviran, prava mojstrina gospe prirode! Meso je bilo popolnoma sveže in lepo. Člani ekspedicije, ki so se leto dni mučili, da so na-\šli mamuta sredi gora in ledu. pa se ga le niso upali jc.-.ti. Pač pa so ga dali za poskušnjo psom, ki so ga z največjim tekom pogoltnili in ga izvrstno prebavili. --o- PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Pečen krompir Krompir operi, olupi in ga zreži na plošče nato ga osoli in malo popopraj. Kozo po-maži z oljem in naloži eno plast krompirja v kozo, nato ga poškropi z razpuščenim sirovim maslom. Naloži druge vrsto ploščic, spet poškropi z maslom. To ponavljaj, da imaš kozo polno, nato kozo pokrij in postavi v pečico, da se krompir speče. Ko je že skoro mehak, kozo odkrij in peci dalje, da se povrhu lepo rumeno zapeče. Ko je krompir zapečen, odcedi maslo, krompir pa zvrni na topel krožnik in daj s solato na mizo. -o- Fižolova juha Pol pinta belega fižola de-ni v en kvort mrzle vode. Pri-deni še en korenček, en j čebulo in eno žbico. Ko je fižol kuhan, ga 'ocedi, čebulo, korenček in žbico odstrani, fižol pa pretlači skozi sito. Razbeli nekoliko masti, stresi na mast žlico drobno zrezane čebule in po čebuli potresi tri deke moke. Ko moka malo porumeni, zalij prežganje z odcejeno vodo, v kateri si kuhala fižol, prideni še pretlačeni fižol, o-soli, malo popopraj in zalij še s toliko vode da dobiš za štiri krožnike juhe, kar je dovolj za štiri ljudi. Dodaj k juhi še žlico sladke ali pa kisle smetane in malo sesekljanega zelenega peteršilja. Ko je juha četrt ure vrela, je gotova. Zraven daj opečene žemljeve koščke. -o-- Kako pripraviš golobe z okusno omako Očiščene in oprane golobe osoli in obloži s tanko narezano slanino. (Slanino poveži z nitjo.) V kozi razbeli malo masti, položi golobe na mast, prilij malo vode in jih v pečici peci, da se lepo zapečejo. Med pečenjem jih pridno polivaj s sokom. V drugi kozi razbeli malo masti in prepraži DOBTJ. MNDBERG"^"^ TCA^^ A r>o Governer Hoffman iz New Jersey je nedavno razdelil med 110 oseb nagrado $25,000. ki jo je razpisal Lindbergh tistim, ki bi pomagali pri aretaciji ugrabitelja in morilca njegovega otroka. Slika kaže, ko je governer (na levi) podelil nekemu A. Hochmuthu del nagrade, $1000. kožo na glavi, odpravi prhljaj in napravi lase prijetno mehke. Če imaš suhe lase, zadostuje včasih, da lasišče dobro zdrgneš z vazelinom. Če imaš mozoljasto kožo na morajo biti krčljive, prožne, od porne in elastične, da zmorejo dobro izpolnjevati svojo nalogo. Arteriosklerozo imenujemo o^ trdelost, poapnenje žilja in slič-no. Če žile obole za arteriosklerozo, izgube na prožnosti in odpornosti, postanejo trde. Trojno nastopi pri obolenju: stene žil obrazu,kani v vodo nekaj kap-'degenerirajo, pojavi se zatolšče-ljic arnike. To stori vselej, ka- "je, okorelost, poapnenje v dar si umivaš glavo. ♦ Če sc neolupljeni krompir ostenju žilja. Poizkusi, ki so jih vršili, so prinesli marsikaj novega. Dognali so, da so obolenju kuha, peče ali cvre, vitamina; najbolj izpostavljeni notranja C skoraj ne izgubi, pač pa v iin srednja plast žile. Ostenje žil primeru da se pripravi krom- dobiva kri in 2 nJ° hrano 1)0 po- pir v podobi kaše. ---o- ZDRAVSTVO. staroegipčanskih kraljev je tr pela od poapnenja žil (arterioskleroze). Bolezen poapnenja žil je toliko stara, kot človeški rod sam. Dolgo se medicina ni zanimala za problem arterioskleroze. Šele v zadnjem času smo dobili malo več vpogleda v to bolezen, eno prav drobno sesekljano če- jki ie predvsem znak staranja, sebnih žilicah, kapikrlh, ki pa segajo samo do srednje plasti. Hrani se pa deloma tudi odznotraj in ravno v tem je največje zlo. Pri zvišanem tlaku se nam- v • „ reč zniža prehrana notranje in Kaj vemo o poapnenju zil( 1 . srednje plasti, to draži notranjo Že enaindvajseta dinastija p]ast( da zadebeli> se ne more hraniti; če pa trpi prehrana ka- bulo. Sesekljaj tudi dve sprani sardini in žlico zelenega peteršilja. Ko je pričela čebula ru-meneti,dodaj sardine in peter-šilj, premešaj in dodaj dve žlici moke. Ko tudi moka malo porumeni zalij z malo vode in s kozarcem belega vina premešaj in ko prevre, deni v kozo tudi golobe, ki pa si jih pred tem razpolovila. Dodaj še lupinico limone in ko vse skupaj še malo povrelo, je jed gotova. (Omaka mora biti srednje gostljata.) Golobe zloži v toplo skledo, omako pa precedi in jo polij po golobih. Zraven daš valjance, cmoke ali dušen riž. Lahko tudi še solato. PRAKTIČNI NASVET! Prhljaj na glavi najlepše odpraviš z jajčnim rumenjakom. Dobro ga raztepi in zadrgni z njim glavo. Nato jo izperi s toplo vodo. Rumenjak očisti teregakoli dela, tedaj nastopijo usodni dogodki. Na oboleli žili opazimo raznolike, manjše in večje rumene pege se lahko večajo, se množe, razpadajo, lia njih nastanejo čiri ali ranice. Zelo nevarne S3 take ranice, ker se kri okrog njih lahko strdi, košček strjene krvi se lahko odtrga in kri ga ponose s svojim tokom do možgan —: posledica je možganska kap. Strjena kri lahko tudi zamaši žilo in zopet,lahko nastopi kap. Najbolj nagibi jejo k temu obolenju aorta, možganske, srčne, beder-ne in okončinske žile. Izračunali so, da je pri osebah v starosti med 30. in 40. letom 35% bolnih na arteriosklerozi, v starosti med 40. in 60. letom pa že blizu 90%. Znaki so najrazličnejši. Da se lahko postavi diagnoza, je potreben, vsestranski pregled,, pretipati je treba vse arterije, tudi bederne, potem v podkolenskili jamicah, gležnjih; če merimo tlak, ga je treba izmeriti v levo in desno. Če so obolele bederne arterije, tedaj noge otope, bolniku gomazi po bedrih, ne more hoditi, občuti hladnočo in kon- v„ , . vls^e,čno krč. Posebno so izpostavlje-plasti imamo na žilah: notranjo, dasi za njo lahko obole in umirajo tudi dojenčki. Predvsem je danes vsem jasno, da arterioskleroza ni proces vnetega značaja, temveč proces degeneracije. Za njo ne oboli samo človek, temveč tudi žival. Arterioskleroza je bolezen žilja in srca. Tri vrste žilja imamo: arterije-od-vodnice, vene-dovodnice in kapilare. Žile dovajajo telesu kri, hranijo s potrebnimi snovmi vsak najmanjši del našega telesa, one so vedno v napetem stanju, vedno neumorno delajo. Posledica tega je, da sčasoma začnejo slabeti. Do 20. leta žilje raste, potem nastopi doba ustaljenosti, ki traja od 20. do 40. leta.. Poslej pa se začenja doba propadanja. Vsekakor so pa kvarnostt žilja odvisne tudi od konstitucional-nosti, kakršen je človek, važno vlogo ima dednost. Tri srednjo in zunanjo plast. Žile SAMO 7 DNI če potujete na ekspresnih parnikih: BREMEM ° EVmm Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremerhavcn zajamči udobno potovanje do Ljubljane. Ali potujte s priljubljenimi ekspres. parniki: COLUMBUS ® HANSA • DEUTSCMLAMD HAMBURG • NEW YORK Izborile železniške zveze od Clicrbourga, Bremena ali Hamburga. Strokovnjaški nasveti glede vizejev za priseljence in obiskovalce. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 130 W. Randolph Street, Chicago, Illinois HAMBURG-AME!I€!M LINE NORTH GERMAN LLOYD as glas MOLKOVI "ZNANOSTI" SO ČUDEŽI SPOTIKE M. Tekavec (Clan SNPJ) KAMEN ni oblenju za arteriosklerozo ljudje, ki mnogo kadijo cigarete in kratko pipo, ki so zaposleni v mrazu in na vlažnem. Ljudje z napihnjenimi pljuči, s trebuhom, grbasti. Mesojedi. Kovačem in kamnosekom rada oboli roka, s katero največ delajo. Težko je pa povedati, kako se arterioskleroza zdravi in ali je sploh ozdravljiva. Kolikor more zdravniška veda o tem poročati dosedaj, je ta bolezen neozdravljiva. Ni pa izključeno, da tudi tukaj sčasoma zdravniška veda najde kake pripomočke.- Današnja medicina je že toliko napredovala, da bolezen nekoliko omeji in zaustavi in tako lahko neizmerno olajša bolnikovo stanje, če je prišel pravočasno po pomoč. Ne more je pa izbrisati iz dnevnega reda, če se je enkrat že ugnezdila v človeku. Zmernost v vsakem pogledu, to je pač najboljša pot za zdravljenje! Največkrat mora bolnik (Dalje) O hoji ni bilo govora. Več mesecev je smela uživati le tekočo hrano. Njeno stanje je bilo tako težko, da radi neznosnih bolečin ni mogla v vlaku ležati na postelji. Pot je prestala na no-silnici, ki je bila obešena na strop v vagonu, da se je tako izognila tresenju v vlaku. OZDRAVLJENJE. V Lurdu je skrušena prisostvovala vsem pobobožnostim. Nato se je oko^ala v lurški vodi. V soboto 21. avgusta se je okopala — IZ VODE JE PRIŠLA POPOLNOMA ZDRAVA IN JE TAKOJ SHODILA. Pa dajmo, da sama ga. Mignon opiše ta trenutek ozdravljenja. Tole so njene besede: "Z veliko muko sem prestala, da so me dali v vodo. Vsaka kretnja mi je povzročila bolečine. Z neizrečeno bolestjo sem potrpela in prisostvovala molitvam. Svoje molitve sem darovala nebeški Materi za svoje posebne namene. A ko so me obrnili v vodi, so me prešinile take strašne bolečine, kot še nikdar do slej: v glavi, v pasu ,v rokah, v nogah — ena sama bolečina. Mislila sem, da se bom onesvestila od teh strašnih muk. To je trajalo nekaj hipov, a neposredno na to še v vodi sem začutila, kako se nekaj blagega in krepkega preliva po moji izkrivljeni hrbtenici in kakor da me sili, naj se dvignem. Bolečine so iznenada prenehale. Po vsem telesu sem začutila neko neznano neverjetno moč. Dvignili so me iz vode. Bila sem prepričana da sem ozdravela. Sledila sem tisti nevidni roki, ki me je prej kakor porivala, da naj vstanem — IN STOPILA SEM NA NOGE — in glejte, zdaj me vidite —!" "Dobro gospodična, vi pravite, da ste bil več kot 20 let bolni. Kako se pa zdaj počutite?" — "Kako? Izvrstno! Zdaj vsaj vem kaj se pravi biti zdrav." — "Ali kaj jeste?" vprašam dalje. "Nikoli se ne morem najesti, vedno sem lačna, jem pa vse." "Gospodična," poizvedujem spet, "Marija vam je izkazala posebno milost. Gotovo ste veliko molili in prosili Marijo o-zdravljenja?" "Ne, niti malo nisem prosila ozdravljenja." — Kaj sto potem pa prosili, povejte mi!" Slednjič mi skromno in sramežljivo to pove: "Nisem prosila Marije, niti da ozdravim niti da umrjem. Nasprotno ISKRENO SEM .TO PROSILA, DA NAJ ŠE ŽIVIM IN STALNO TRPIM. Te dve prošnji in bolečine sem izročila Bogu in Mariji, in sicer zato, da bi moji svojci prišli do vere v Boga in rešili dušo." Nobene besede nisem mtgel izgovoriti spričo tega junaškega dejanja krščanske žrtve. Za nekaj hipov je nastal molk. Takrat je gdč. Mignon sklenila roke no kolenih in nekako otožno vedro dejala: "Toda glejte, Marija me m hotela uslišati!" — "Zahvalite se ji!" — "O bila sem že pred votlino!" mi odvilie. "Včeraj iz temelja izpremeniti način življenja. Odpovedati se mora kartam, cigaretam, mesu, prenapornemu delu. Moral se bo postiti, uživati listnato zelenjavo, korenje, malo soli. Nikakor pa ne bo smel jesti: ne surovega, preka-jenega ali nasoljenega mesa', ne mariniranih rib, ne konservira-ne zelenjave, ne ostrih začimb. Dovoljenega je malo alkohola. Priporočljivo je globoko dihanje, leže na prazen želodec, masaža kože, najboljše sredstvo proti arteriosklerozi je pa vesela narava, ker je pa za veselo naravo potrebno malo alkohola, je ta v zmerni količini celo priporočljiv! sem tam klečala in molila, pustila sem tam ovoje in bolniške inštrumente. Božje roke so močnejše, ko roka zdravnikov vsega sveta!" Nato so ozdravljenko poklicali na dvorišče, da jo fotografirajo. Odšla je s trdnim korakom in se postavila pred aparat. Potem se pa vrne v dvorano in previje ovoj na glavi neke bolnice s sosednje postelje, ki težko diha in se ji vidi, da jo muči vročina. Bolnica se nasmehne, a gdč. Mignon jo tolaži. Prepričan sem, da je to požrtvovalno krščansko srce resnično našlo prave besede za tolažbo! — Mislim tukaj se pač izraža Duh božji!" Tako poročevalec. Mislim, da za človeka, ki mu niso strasti za-temnile vsak smisel za Resnico, lahko ravno tako za čudež, vzame ta dogodek, kakor, ". . . da bi komu zrastla nova noga, ali roka, da bi zrastlo novo oko ali novi zobje!" Radi pomanjkanja prostora samo imenoma imenujem še en primer zadnjih časov čudežno ozdravljen 21. avgusta 1937 (po ljubljanske "Slovencu", 1937, št. 199, 203.) Ozdravljenje gospodične Marije Terezije Desmont. Bolna za jetiko celih 7 let. Od 1. 1936 vedno v postelji, hipno ozdravela dne 21. avgusta 1937 ob 9 dopoldne. Poglejmo pa v Urad za kon-statacije, ki je v Lurdu od 1. 1882 dalje, to je za preiskovanje in ugotavljanje bolezni in ozdravljenj. Vrata so odprta vsem zdravnikom brez razlike, katoliškim, nekatoliškim, vernim in nevernim, katerekoli narodnosti so;od 1. 1890—1914 je v ta urad prišlo 6983 zdravnikov. Imena vseh teh so zaznamovana v zapisnikih urada. — Vsak zdravnik lahko preiskuje bolnike in ozdravljen-ce. Ustanovljene so redne in izredne komisije za preiskavanje posameznih primerov bolezni ali ozdravljenja. Te komisije poslujejo strogo znanstveno, zbirajo spričevala ■ o prejšnjem stanju ozdravljencev in vse podatke, ki so potrebni za pravilno presojanje čudežnih ozdravljenj. Preiskovanja so že dolgo vrsto let, sistematično do podrobnosti organizirana, tako da je pomote izključena. — Od 1. 1905 so pa še posamezni škofje sami z svojimi komisijami začeli preiskovati čudeže kot čudeže, vsak za vernike svoje škofije, če je kateri bil ozdravljen. To so kakor sodišča, ki razpolagajo z vsemi možnimi pripomočki: z izpraševanjem, z zdravniškimi spričevali, kot dokazili, z izjavami izvedencev in zapriseženih prič, z vestnim pretehta van jem vseh dokazil in izjav. Razen tega se zahteva pričevanja časa: čas mora potrditi resničnost ozdravljenja, ni dovolj prvo iznenadenje in prvi vtis. Število čudežev pa ugotavlja-j nje čudežnih dogodkov je ugoto-I vilo od 1. 1882 do 1. 1914 nič i manj kot 3810 ozdravljenj. Treba pa je računati s tem, da se j vsi bolniki in vsi ozdravljenci ne javijo v zdravniškem uradu. Po-| znavalci trdijo, da se jih oglasi j komaj polovica, morda celo komaj tretjina. Tako smemo sklepati, da je bilo do danes čudežno ozdravljeno v Lurdu nad deset tisoč oseb. Toda nasprotniki se zatekajo k trditvi, da v Lurdu ozdravljajo zlasti živčno bolni in sicer pod vplivom sugestije in verskega navdušenja. — Toda to ne drži. Francoski pisatelj Jury Ber-trin navaja 4445 primerov, ki so jih preiskali, da bi vedeli koliko je živčno bolnih. In koliko jih je bilo? (Konec prili.) ŠIRITE AMER. SLOVENCA" Stran 4 •AMERIKANSKI SLOVENEC' Sobota, 22. jnnnatja 1933 "Dušica H ROMAN Spuala B. Orczy Prevedel Paulus "Kar se tiče tistega prokletega Angle-va," je razlagal Collot po kratkem molku svoje nazore, "se razume samo po sebi, da ga dam na mestu ustreliti kakor psa, če mi bo sreča mila, da pride v moje roke. Le na tak način bo Francija enkrat za vselej rešena tega vohuna." Chauvelin je skomignil z rameni. "Misliš res, da bi bila Francija enkrat za vselej rešena angleških vohunov če tega človeka ustreliš?" "Vsekakor! Mož je njihov vodja in —." " — in ima najmanj devetnajst zvestih, dovzetnih učencev, ki bodo nadaljevali delo svojega mojstra. Nobeden izmed njih morebiti ni tako duhovit, nobeden tako drzen in prekanjen. Pa vsekakor jih ostane še lepo število in vsak izmed njih bo le prerad stopil v stopinje svojega mojstra. In povrh — mučeniška slava bo obdajala vodjo, vsa Angleška, ves svet kar ga je proti nam, bo zanj navdušen —! Ne, državljan Collot! Nisi živel med Angleži in ne poznaš tega ljudstva, sicer bi ne zahteval, da je treba "Dušico" ustreliti in mu poskrbeti za slavno smrt!" Collot je trmasto poslušal lepe Chauve-linove besede, pljunil po tleh in se zarežal: "Kaj boš toliko govoril, državljan Chauvelin, saj ga še nimaš v pesti, tistega junaka —!" "Še ne. Pa ga bom imel. Jutri večer, uro po solnčnem zatonu." "Kako da to tako natančno veš?" "Ponudil se je, da se bo dvobojeval z menoj na južnih nasipih, jutri ob tisti uri." "Ali se je možu zmešalo?" "Drzen pustolovec je —." "In ti misliš, da bo ta človek, — vkljub temu da je njegova žena y ječi in da ves Boulogne pazi nanj, da bo vkljub temu prišel ob napovedani uri na nasipe in se dal ujeti od tvojih ljudi?" "Cisto trdno sem prepričan, da bo jutri, uro po solnčnem zapadu, ko bo zazvonilo večno luč, mož na-južnih nasipih, — če ga že prej ne ujamejo, seve!" je dejal Chauvelin z zanosom. Collot je zmigoval z rameni. "Res misliš, da je mož znorel —?" se je neverno smejal. "Predrzen pustolovec je, toda gentleman, ki svoje besede ne sne —." "In ko si torej ujel tistega svojega zajca, — kako pa ga misliš speči?" "Četa do zob oboroženih, najboljših in najmočnejših mož naše garde bo stala skrita na nasipih, da ga ujame, koj ko se pokaže." "— in da ga ustreli na mestu!" "Le v skrajni sili! Mogoče je da pride do tega, kajti Anglež je močen in nasilen, naši ljudje pa so sestradani. Utegne jim slaba presti —. Toda jaz ga hočem dobiti živega v ro-. ke —." "Zakaj —? Ubit lev je vsekakor varnejši ko pa živ —." "O — ubil ga bom tega leva, in še prav temeljito ubil! Ne boj se! Imam pripravljeno orožje za tega nadležnega Angleža, orožje, ki ga bo zadelo tisočkrat bolj zanesljivo ko pa strel iz puške ali pa celo nož guillotine!" "Kako orožje, državljan Chauvelin?" Chauvelin se je nagnil čez mizo in si Tudi katoličanom ^ ne bo škodovalo O V OJ1 k S V O j 1 HI ! če se držimo gesla: "tiskarna Amerikanski Slovenec" lička vse vrate tiskovine, lično in točno za organizacije, društva, in posameznike. Cene zmerne 4elo dobro. Vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. 1849 W. Cermak Road podprl brado z rokami. Tudi Collot se je naslonil bliže in oba sta se hkrati krado-ma ozrla k vratom, če bi morebiti kje kdo ne vlekel na ušesa. Chauvelinove oči so se bleščale v neizprosnem sovraštvu in nenasitni maščevalnosti. Brleči sveči sta osvetljevali njegove stisnjene ozke ustnice, tolika krutost je stala zapisana v ostrih potezah njegovega suhega obraza, da je celo krvoločni Collot ves začuden gledal tovariša in nehote čutil, da plameni v duši tega malega, suhljatega človeka čuvstvo, ki je zanj zaman iskal primere celo v svoji grdi duši. Ponovil je svoje vprašanje. "Kako orožje misliš, Chauvelin?" "Sramoto in posmeh." "Neumnost!" "V zameno za njegovo življenje in za življenje njegove žene." "Odklonil bo!" "Bomo videli, državljan!" "Neumnost, povem ti, neumnost je vse skupaj! In slabo služiš svoji domovini, če mu hočeš pustiti življenje, temu zakletemu sovražniku republike!" "Pustiti življenje — njemu, "Dušici"?" je vzkliknil Chauvelin. Nehote je govoril glasneje. "Ne državljan, nikar se tega ne boj! Verjemi mi, načrte imam v glavi, ki bodo tega človeka, — človeka, ki ga sovražim huje ko vse drugo na svetu, načrti, ti pravim, ki ga bodo bolj gotovo in zanesljivo uničili, kakor bi ga kedaj mogla naša guillotina! Načrte, ki bodo tega oboževanega in slavnega junaka izpre-menili v najbolj zaničevano in prokleto bitje, kar so jih kedaj nosila angleška tla! Ah, zdi se mi, da me razumeš! Udaril ga bom s toliko sramoto in s tolikim za-smehom, da bo samo ime materne dušice, ki si ga je nadel, odslej pomenilo sramoto in zaničevanje —. Šele tedaj bo naša domovina rešena teh satanskih angleških vohunov, šele tedaj bo vsa liga "Dušice" onemogočena, tedaj ko bo njen vodja, ki ga sedaj častijo ko poluboga, — v samomoru poiskal edino rešitev pred sramoto, ki bo zvezana z njegovim imenom in njegovim delom —." Razburil se je. Vedno glasneje je govoril in njegove zadnje besede so ostro jeknile po praznih, temnih kotih. In nato je legla mrtva tihota na sobo. Cul se je veter, ki je požvižgaval krog oglov trdnjave in s prvega nadstropja so dmevali enakomerni koraki straže pred celico število šest. Nema sta strmela sodruga v temo. Collot ni bil nič prav zadovoljen s Chau-velinovimi načrti. Zdeli so se mu prezamotani, ni jih razumel, ni mogel verjeti v njihov uspeh, on, ki je verjel edinole v guillotino in v puškino cev. Ce bi šlo po njegovem, — o, nemudoma hi dal obglaviti ujetnico in nato bi že poskrbel, da dobi tudi "Dušico" v past. Toda odbor za javno varnost mu je jasno in razločno naročil in zapovedal, da mora Chauvelina ubogati in mu pomagati, ne pa svojevoljno nastopati. Ni si upal nastopiti zoper Chauvelinove načrte, vedel je, da bi bila njegova usoda strašna, če bi mu izpodletelo. (Dalje prih.) Tel. Canal 5544 Chicago, Illinois Columbia plošče 25131-Lovska, Kdor hoče furman bit, ženski duet ....................75c 25132-F—Na morju, 1. in 2. del, pojejo pevci Adi/ije, igra Hoyer trio.....................75c 25133-F—Prodana nevesta, Oj dobro jutro junfrca......................................75c 25135-F—Večerni valček, Hopsasa polka, Hoyer Trio................................75c 25137—F—Tam kjer lunica, narodna, Vičar tenor, Škrjanček, narodna, Vičar tenor....................75c 25138—Vesela Urška, valček, Ribenčan Urban, polka, Hoyer Trio....................75c 25139—Kadar boš ti vandrat šu ..duet, Uspavanka, duet, gdčni. Loushe in Udovič........75c 25142—Jest pa za eno deklico vem,.......... Spomin, duet, pojeta gdčni. Udovich in Laushe 75c 25143—Samo Tebe ljubim, valček, Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trio..........75c J 25144—Pojmo veseli zdravičko, Hišica pri cest' stoji, poj. gdč.Udovič-Lovše—75c 25145—Štajerska, Vesela Micka, komada na harmonko ................75c 25146—Tirolska koračnica, tSari Peter, dva krasna komada........................75c 25147—Deklica pri studencu, Bleda luna, Krnjev in Gostič................................75c 25148—Pa moje ženske glas, Potrkan ples, Frances Cerar in A. Šubelj............75c 25149—Slovenska narodna koračnica, Karnjski valček, slov. kmečka godba................75c 25151—Mamica moja, Kesanje, duet, g. Anton Šubelj, bariton............75c 25152—Vesela polka, Franci valček, slov. kmečka godba......................75c 25153—Pozdrav Gorenjski, Pozdrav Dolenjske, kvartet Jadrana..................75c 25155—Naprej zastava Slave, Našim junakom, vojaška glasba -^."-i-.--...........75c 25156—En hribček bom kupil, Našim rojakom, inštrumentalni kvartet............75e 25157—Prepoved, Pod oknom, poj. A. Krnjev in G. Gostič............75c 25158—Spet ptičke pojo, Njega ni, pojeta L. Belle in Fr. Plut....................75c 25162—Ančica, Ponočni pozdrav, poje tenorist Mr. L. Belle......75c 25163—En Šušter me je vprašav, Mornar, pojeti gdč. Udovich in Laushe..............75c 25165—Pri oknu deva je slonela, Spominek, duet, pojeta L. Belle in F. Plut........75c 25169—Ne bom se možila, Mornar, pojete gdč. M. Udovich in J. Laushe—75c 25170—Venček slov. narodnih pesm, v dveh delih, poje pevsko društvo Domovina............................75c 25172—Zveličar se je rodil... Božična, pojeti gdč. Udovich in Laushe............75c 25174—Planinec, «Srcu, poje g. J. Germ................................................75c 25175—Spomin iz Ljubljane, valček, Večerna polka, igra izvrsten orkester................75c 25176—Slepec, Pa so fantje proti vasi šli, poj. Gostič-Pirnat—75c 25178—Trije kovači, Sirota, poje tenor g. J. Germ................................75c 25179—Ta martla, Men vse eno je, duet, poj. gdč. Udovich in Lauše 75c 25182—Jaz sem gore sin, Da ne smem, si ukazala. Poje John Germ............75c 25183-F—Galop polka, Štajerska, polka, gra R. Daichman's ork.......75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebn znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. G. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na KNJIGARNA AMER. SLOVENEC Pisano polje J. M. Trunk Vrlo poučljivo. Sama "Prosveta" prinaša vest, kako žalostna in klaver-na je osoda tistih socialistov, ki so bili na Dunaju pri konfliktu z Dollfussom poraženi, in odšli prav na povabilo v Rusijo. O konfliktu kot takem ne pišem in. nočem razmotri-vati. Sam sem imel s takimi okoli Dollfussa precej opravkov, imam o njih svoje mnenje. ki ni ugodno, in koroški Slovenci imajo še danes z njimi opravkov in niso z njimi posebno zadovoljni. Omenim pa meritorično to-le: socialisti razglašujejo po Marksu razredni boj. Na Dunaju so v tem boju začasno zmagali, sezidali "stanovanjske hiše" in se vsedli v toplo gnezdo. To je dejstvo. Ampak niso mogli ti razredni borci zabraniti, da bi se ne bil zoper njih razred dvignil drug razred okoli Doli fussa, tak ali tak, to ne spada sem, in ta Dollfussov razred je bil v borbi močnejši, in tisti, ki so udobno stanovali poleg strojnic in kanonov in podzemeljskih kavern, so jo morali popihati,in ruski "kom-radi" so jih povabili in vse je bilo veselo, saj so prišli iz fašističnega pekla na Dunaju v komradski raj. Ampak ta "raj" je bil posebne vrste, in saj konec ga je po treh letih in zdaj se vračajo in izjavljajo, da grejo raji v smrt, kakor da bi še ostali v "raju" ki je v resnici, kakor trdijo tudi drugi, pravi pekel. In tako izjavljajo pristni socialisti, morda celo pristni komunisti. Obžalujem njih usodo, ko so se tako hudo opekli, ampak vsaj drugi bi se lahko od teh razočaranih socialistov nekaj naučili. Naši amerikanski in slovenski "Rusi", ki prebivajo tu v Ameriki, imajo tu svoje križe in težave, kakršne imam tudi jaz v — dolini solz na tem puklastem svetu, ampak ti slovenski "Rusi" se troštajo prav solzavo, ko se le spomnijo Rusije, slovanske in delavske države. Nočem jim vzeti tega trošta, saj kak prelesten raj lahko pride v Rusiji, ko je v ti dolini solz vse mogoče, toda dozdaj, pravijo in izjavljajo ti avstrijski in oparjeni socialisti, da je tam pekel, in je gotova smrt ali kaša in ješprenj manj strašna roba. Z nemškimi in avstrijskimi socialisti sem imel dosti opravka, in vsaj shajal sem z njimi, dasi smo ostali v bistvu kakor ogenj in voda, zato sočustvujem z njimi, ako so se tako hudo varali. Ali bo nje ali druge izučilo ? DR, H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal S817 CHICAGO. ILL. ZADEVA SLOVENCA1 V KONGRESU v (Nadaljevanje s 1. str.) Gregorin v Chicagi, z Goriškega v Ameriko. Prišel je P0" stavnim potom. Znana Eregan-tičeva družina v Chicagi ga ie sprejela, za svojega, ker sami niso imeli otrok. Niso pa to u-redili sodnim potom kakor bi morali. Leta 1927 ali 1928, je vsled bolezni ga. Bregantič odšla v stari kraj v Jugoslavijo in je vzela mladega Alojzija seboj, da ne bo sama-Tam je po nekaj času umrla in tako je fant ostal tam sam-Prišel je nazaj z istim potnim listom, kakor je šel tja z S°-Bregantič. Ker pa ni bil nikdar postavno adoptiran, Pa to ni bilo v skladu s postavo. Ko je lansko leto prosil za državljanski papir se je ta zadeva zaznala in bi moral biti deportiran, ker ni postavno v drugšč prišel v Ameriko. IzpO" slovalo se mu je že enkratn0 podaljšanje bivanja, a zdaj «e je zanj zavzel kongresman McAndrews in, kakor že pove" dano, predložil kongresu P0' sebno predlogo, da se zanj naredi izjema in mu dovoli bivanje v tej deželi. Seveda zadeva še ni rešena in je vprašanje, če bo kongt*s tio sprejel ali ne. Zato pa VY'' simo tem potom vse naše rojake, ki jih dosežejo te vrstice, da naj izvedo za ime svojega kongresnika in senatorji v svojem okrožju in pišite m« par vrstic, da želite da glasuje za sprejem zakonske predloge H. R. 8743, da se pomaga v tej zadevi prizadetem11 rojaku Alojziju Bregantič. Samo 3c. bo vas stalo. Prosim0 storite to! Kongresmanu Jamesu Andrewsu pa prisrčna hvala-da se je tako odločno zavzel za slovenskega priseljenca-Slovenci volilci v njegove^ okraju naj te njegove usluge našemu človeku ne pozabijo- Oglasi v "Amer. Slovene« imajo V3ikdar usp eh 1 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN/ — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. SPRETNA KUHARICA nova velika kuharska knjiga. — Navodilo, k^0 se kuhajo dobra in okusna jedila. Vsebuje 248 strani in je lepa v platno vezana knjiga. STANE S POŠTNINO VRED $1.50 Naročite jo od Knjigarna Amerikanski Slovenj 1849 W. Cermak Rtad, - - Chicago, Illin^