Leto UOV«, št« 97
Ljubljana, četrtek 30. aprila 19)1
Cena Din 1.-
izhaja vsak dan popoKme, Izvzema nedelje m praznike. — Tnenretl do 90 pettt
*> Din 2.—, do IOO vrst JDin 2.50, od lOO do 300 vrst *> Din S.—, večji tnseratl petit
vrsta Din 4.—„ Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—»za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UTRAVNISTVO UVEL*AN A, BuaOjeva ulica tU 6
Telefon SL 8122, 3123, 3124, 8128 In 8126.
FODRUSNIOli
MARIBOR, Grajski trg 3t- 8.----CELJE, Koccnova ulica 2. — Tel. 190,
NOVO MESTO. Ljubljanska c, tel. št. 26.      JESENICE, Ob kolodvoru 101.   mm mm Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
Anglija izstopi iz Društva narodov?
99Daily Express" zahteva, na) se Anglija popolnoma omakne evropske politike in prepusti Evropo njeni usodi
iz
London, 30. aprila. V angleških političnih in gospodarskih krogih gledajo v zadnjem času z naraščajočim nezaupanjem na Evropo, zlasti pa na Društvo narodov. Na eni strani je to pripisovati naraščajoči gospodarski krizi, na drugi strani pa neuspehu pomorskih pogajanj, ki jih je vodila Anglija vsa zadnja leta, da bi si zavarovala svoje ogrožene pozicije na morju. Po razbitih londonskih pomorskih pogajanjih je zavladala v angleških krogih še večja vznemirjenost, ki se zlasti zrcali v današnjem naravnost senzacijonalnem uvodniku »Daily Espressa«.
list razpravlja o stališču Angflje do Evrope in vprašuje, kakšen smisel ima, da Anglija še nadalje ostane član Društva narodov. Društvo narodov danes ni ničesar drugega kakor goreča baklja, kl lahko vsak hip zažge evropski sod smodnika.
Razpravljajoč o političnem položaju v Evropi pravi list dalje:
Nemčija In Avstrija sta trdno odločeni osnovati carinsko unijo, Francija pa se temu opira v imenu versailleske pogodbe. Kot članica Društva narodov in kot sopodpisnica locarnskega pakta je Anglija obvezana, da v primeru voj-
Italija grozi z izstopom iz evropske komisije
Zahteve vodilnega fašističnega glasila zaradi omejenega sodelovanja Rusije ki Turčije na majskem zasedanju panevropske komisije
Rim, 30. maja. vLavoro Fasoista< se zavzema za izstop Italije iz evropske komisije. List pravi, da je umljivo, ako sta Rusija In Turčija razočarani, ker sta bili povabljeni k majskemu zasedanju panevropske komisije s pridržkom, da je njuno sodelovanje omejeno na razpravo gospodarskih vprašanj (točka 3. dnevnega reda), s čemur sta bili postavljeni v evropskem koncertu na infe-rijorno stališče.
»Lavoro Fa sci sta piše: Briandov komite in evropska unija nista več jasna v svojem bistvu in glede na svoje cilje. Italija mora zato evropski problem vnovič proučita. Temeljna zahteva Italije za pristop k Brian-dovem načrtu je bila solidarnost vseh držav Evrope, evropsko sodelovanje. Ako se postopa z Rusijo in Turčijo le kot z nezaželje-ninia gostoma, ja jasno, da je o vržena ena glavnih zahtev Italijo, ker se s tem dokazuje, da je evropska unija v resnici le blok zavezniških  držav proti obema omenjenima
državama in da se Briandova ideja uresničuje v protisovjetski in proriturški kombinaciji, ki ima za cilj varovati edino interese skupine zavezniških držav, ki jo vodi finančno in vojaško pariška politika. Zato smo mnenja, da Italiji ne preostaja ničesar drugega kakor logično skleniti izstop iz tvorbe, ki je temeljno različna od one, kakršna se želi.
List vprašuje, ali bi bila Nemčija, ki so je o soudeležbi Rusije in Turčije pri delu za ustvaritev Panevrope izrazila v istem smislu kakor Italija, pripravljena sledita Italiji, Če bi izstopila iz evropske komisije.
Kakor poročajo iz Ženeve, sta Rusija ln Turčija odgovorili panevropski komisiji, da se more omejeno povabilo k sodelovanju smatrati kot izzivanje odklonitve tega povabila, vendar pa sta se obe državi izjavili pripravljeni sodelovati pri majskem zasedanju.
Negotovost
lorskih pogajanjih
Odločitev v pomorskem sporazumu še ni padla, ker Italija še ni odgovorila na zadnje francoske predloge
Pariz, 30. aprila. Vlada ee je na svoji aeji v sredo podrobno bavila z angleškim odgovorom na zadnjo francosko noto o pomorskem sporazumu. Zdi se, da do končne odločitve še ni prišlo, ker se je zakasnil italijanski odgovor, čegar izročitev je bila napovedaaia za včeraj, ki ga pa ni pričakovati pred koncem tedna. V poučenih krog-ih presojajo položaj kot zelo resen, ker aii mogoče računati z novimi francoskimi koncesijami že zaradi tega, ker bi lahko dovedli vlado v bližnji zunanjepolitični interpelaoijjski debati v parlamentu v zelo kočljiv položaj.
Pariz, 30. aprila. Oficijelni pariški krogi čuvajo o  stanju amgleško-francosko-ita Mjanskih mornariških pogajanj, zlasti pa o odgovoru angleške vlade na zadnjo francosko noto še -vedno popolno tajnost
»Journal«, kd se bavi s težkocaanl pomorskega sporazuma, odkrito priznava, da se je sedaj povsem jasno pokazalo nesoglasje. Francija brani svoje programe, glede na katere si je pri vseh prejšnjih pogajanjih izgovorila pridržke, da namreč ne bo mogla samo do L 1936, temveč tudi kasneje nadaljevati nadomeščanie zastarelih kri ž ar k in bojnih ladij, d oči m odrekata Velika Britanija in Italija to pravico po L 1926. Levičarski listi se zanašajo, đa se Macdonald ne bo upaJ prevzeti odgovornosti za razbitje mornariškega sporazuma In da bo končno vendarle zlomil odpor Italije.
Pariz, 30. aprila A A. Ministrski svet Se sklenil, da posije v Rim delegate, ki se bodo pogajali z italijansko vlado o novi plovni pogodIM.
Nemške zahteve po revizij reparacij
Napoved nove nemške akcije za revizijo reparacijskih plačil — Deficitno nemško gospodarstvo
Berlin, 30. aprila. AA. Na občnem zboru nemške državne banke je njen guverner dr. Luther izjavil, da je sedanje gospodarske krize kriva neenakomerna razdelitev zlatih zalog. Povdaril je, da se mora zlato spraviti zopet v promet, ako se hoče ublažiti sedanja kriza, Nemčija potrebuje za svojo gospodarsko obnovo dolgoročne kredite. Države morajo zopet dati svoje zlato na razpolago v produktivne svrhe. Končno je Luther napovedal, da se bo gospodarski položaj zboljšal.
Berlin, 30. aprila. Govor predsednika državne banke dr. Luthra smatrajo kot pričetek akcije, ki jo namerava Nemčija uvesti za revizijo vseh haaških pogodb. V zadnjem času se kopičijo izjave proti reparacijskim plačilom po Youngovem načrtu. Med zadnjimi je pomemben govor državnega ministra dr. Dietricha v Berlinu, ki je v nedeljo popolnoma jasno zahteval novo ureditev reparacijskih plačil. Svojo zahtevo je ponovil tudi včeraj v svojem govoru v Hamburgu. Vsemu temu se je sedaj pridružilo še dejstvo, da postaja finančni položaj države od meseca do meseca katastrofalnejši. Državna vlada je
morala zopet porabiti za 450 milijonov mark zakladnih menic, da bi mogla dobiti začasen kredit pri nemških bankah, ker je državna blagajna prazna. Davčni dohodki so daleč zaostali za cenitvami državnega finančnega ministra in v splošnem računajo, da se bo tekoče finančno leto končalo z deficitom pol milijarde mark. Tudi predsednik državne banke dr. Luther je imel pogum odkrito priznati, da je povzročil izid državnozborskih volitev v septembru v prid narodnim socialistom državni banki izgubo milijarde mark.
Potresna katastrofa v Rusiji
Moskva, ao* aprila. Po vesteh iz potresnega ozemlja v zakavkaški republiki je mnogo vasi in mest popolnoma v razvalinah. Javljenih je nad 400 mrtvih in več sto ranjenih. Podrobnosti se niso znane, ker so prekinjene 8 potresnim ozemljem vse brzojavne zveze. Vlada je odposlala letala, da ugotove položaj.
nega konflikta priskoči na pomoč ogroženi državi, čas Je, da pogledamo resnici v obraz, ne pa Šele, da začnemo razmišljati o tem, ko bodo že pokali topovi. AH na] angleška mladina da svoje življenje za carinsko unijo med Avstrijo in Nemčijo in aH na] naša mladina krvavi za francosko hegemonijo v Evropi? Priznavamo Franciji njene pravice, toda to ne sme iti na račun Anglije. Društvo narodov predstavlja za Anglijo največjo nevarnost in zato Je najpametneje, če Anglija tako) izstopi hi se popolnoma umakne iz evropske politike«
Briandov gospodarski • načrt
Parii, 30. aprila. Današnji >Matin< objavlja prve podrobnosti o Briandovem načrta za gospodarsko obnovo Evrope. Načrt, kakor ga je odobrila francoska vlada, je razdeljen na dva deta. Prvi del obravnava vprašanje agrarnih držav in se bavi s plasiranjem presežkov agrarnih produktov. Drugi del je posvečen problemu industrijskih držav in ima namen zagotoviti industrijskim državam primerna tržišča. Razen tega vsebuje načrt predloge za finančno pomoč posameznim evropskim državam. Sedaj proučujejo načrt še posamezna gospodarska ministrstva. Ko ga bodo odobrila, bo razposlan francoskim diplomatskim zastopnikom v inozemstvu, da ga predložijo vladam, pri katerih so akreditirani.
Henderson predsednik razorožit-vene konference
Paril, 30. aorila >Pariš Midi< poroča v zvezi s po setom glavnega tajnika Društva narodov Drumonda v Berlinu in v Rimu, da je Drumond predlagal Nemčiji in Italiji, naj bi se izvolil za predsednika bodoče svetovne razorožitvene konference angleški minister Henderson. List zatrjuje, da sta Nemčija in Italija pristali na ta predlog.
Balkansko gospodarsko sodelovanje
Aiene, 30. aprila. AA. V Atene so vče* raj dospeli predstavniki balkanskih držav, ki bodo sodelovali pri balkanskem tednu, otvorjenem dopoldne s sestankom v aten* ski trgovski zbornicu
Predsednik vlade Ven iz el os je včeraj obiskal italijansko razstavo, ka je ni mogel
posetiti prvi dan ob otvoritvi Fo tem obi*
sku se je Venizelos odpeljal na Itako, kjer ostane nekaj časa.
Tirana, 30 aprila, s. Ob priliki tukajš* njega balkanskega  tedma je imel v torek
dlan odbora za propagiranje ideje balkan* ske unije Li-bohova pred delegati balkanskih držav in zastopniki drugih držav kakor tu* di številnim občinstvom z navdušenjem sprejet govor, v katerem je poudarjal po* trebo medsebojnega zbKžanja balkanskih držav, ki si doslej niso bile dovolj prija« teljsko naklonjene, dasi jih vežejo važni medsebojni trgovski interesi.
Tudi v Avstriji ne maralo Gobbelsa
Dunaj, 30. aprila. Narodni socialisti bodo priredili v času od 1. do 5. maja tako zvane Hitlerjeve dneve, katerih naj bi se udeležil tudi znani narodno - socialistični vodja dr. Gobbels iz Nemčije. Kakor se zatrjuje v parlamentarnih krogih, vlada Gobbelsu ne bo dovolila, da bi prišel v Avstrijo.
Povrate* angleškega
prestolonaslednika London, 30. aprila AA Včeraj ob 15. sta princ Jurij in VValeški princ prispela z letalom iz Le Bourgeta pri Parizu v Anglijo in pristala v velikem parku v Wind-sorju. Na željo prinčev ni bilo oficielnega sprejema. Princa sta prepotovala na svojem potovanju v Južno Ameriko 18.000 r-HrJ.
Odpoklic nemškega poslanika v Bukarešti
Berlin, 30. aprila AA Dosedanji nemški poslanik v Bukarešti je bil premeščen v berlinsko zunanje ministrstvo. Njegovo mesto bodo zasedli dele čez nekaj časa.
Parada nemške vojne mornarice
Berlin, 30. aprila. Kakor poročajo uradno, se bo državni predsednik Hinden-burg udeležil krsta oklopne križarke »A«, ki se bo vršil dne 19. maja v Kielu. Dan pozneje se bo vršila velika parada mornarice.
Fašisti nekaznovano motijo slovensko bogoslužje v Trstu
Incident v cerkvi sv. Jakoba — S črti slovensko pridigo, a so
Trst, 30. aprila. V cerkvi sv. Jakoba v Trstu je prišlo minulo nedeljo zopet do grdega incidenta, ki dokazuje, da fašistom ni ničesar svetega. Kljub nasilstvom fašistov se v tej cerkvi še vedno vrše slovenske pridige. Ko je preteklo nedeljo župnik Omerza stopil na prižnico, da bi v s?ovei> skem jeziku spregovoril vernikom, si s*> napolnili cerkev do zadnjega kotičk-t, so zagnali navzoči fašisti, ki so se razdehli po vsej cerkvi na male skupine, tak krik :n
krikom in vikom so hoteli prepre-morali osramočeni oditi
vik, da pridigarja sploh ni bilo slišati. V cerkv? je nastala prava panika in Je bilo več žensk in otrok v gneči ranjenih. Župnik Omriza je stopil s prižnice med ijudi in jih po dolgem prizadevanju pomiril. Ko so fašisti uvideli, da svojega namena ne bodo dosegli, so se osramočeni odstranili iz cerkve. Med verniki pa je izzvalo to početje silno ogorčenje. Značilno je. da oblasti ne store ničesar, da bj zasigurale nemoteno bogoslužje in preprečile take incidente.
Poljsko-jugoslovenski kongres
Ustanovitev skupnega zastopstva gospodarstvenikov obeh držav — Vzajemno pospeševanje tujskega prometa
Varšava, 30. aprila. AA. Včeraj dopoldne so prispeli v Varšavo člani jugoslovenake delegacije. SpreJeH so jih zastopniki ministrstva zunanjih zadev, jugoslovanskega poslaništva, poljskojugoslovenskih društev, listov itd. Pozdravni govor je Lmel književnik Osendowskd, ki se mu je zahvalil v odgovoru dr. Vojlnović. Ob 10.46 so gostje položili venec na grob Neznanega junaka.
Ob 11. se je nadaljevalo delo poljsko-jugoslovenskega kongresa. Na dnevni red so prišle resolucije gospodarske sekcije, ki so bile soglasno sprejete. Resolucija o gospodarskih vprašanjih in prometu zahteva, naj se ustanovi skupno zastopstvo gospo-
darstvenikov obeh držav, ki bi tanek) nalogo delati za pospeševanje poljsJco-jugoslo-venskih odnosa je v s posebnim oziroma na prometna vprašanja. V tem pogledu bi bilo treba napraviti skuipmo direktno poljsko-jugoslovensko tarifo.
Komisija za tur isti ko je predložila ve* predlogov, kako naj se pospeši vzajemna turistika ta kako naj se sistematski vodi medsebojna propaganda. Tudi tu so važna prometna vprašanja, med drugimi vpraša nje direktnih vlakov, znižanje voznih cen Itd. Važen je tudi prevoz čez Madžarsko, Avstrijo in češkoslovaško. Zlasti velik pomen se pripisuje tisku in njegovi propagandi
Ekspoze madžarskega zunanjega ministra
Madžarska čaka, da se vprašanje
popolnoma
Budimpešta, 30. aprila, V zunanjem odboru poslanske zbornice je imel zunanji minister grof Karolyi ekspoze o zunanjepolitičnih vprašanjih. Med dragim je omenjal tudi pomorska pogajanja med Italijo in Francijo, zlasti obširno pa se je bavil z avstrijsko nemško carinsko unijo in francoskim predlogom o gospodarski organizaciji Evrope. Naglašal je, da francoski predlog, ki naj onemogoči avstrijsko-nem-ško carinsko unijo, madžarski vladi še ni znan. Zato bo madžarska vlada počakala, da se vsi ti načrti izkristalizirajo Ln obravnavajo na mednarodnih forih. Ne glede na to bo Madžarska nadaljevala pogajanja za zaključitev trgovinskih pogodb, ki so deloma že v teku, deloma pa se bodo v kratkem pričela. Pogajanja z Italijo, Avstrijo in Nemčijo ao v teku, 1. maja pa prispejo v Budimpešto tudi češkoslovaški
avstrijsko-nemške carinske unije razčisti
delegati v svrho obnove tgro vin skih pogajanj. Prepričan je, da bo carinska vojna m češkoslovaško v kratkem likvidirana. Vlada ima na programu tudi pogajanja za končno vel javno trgovinsko pogodbo z Ru-munijo. Zaključil je svoj ekspoze z Izjavo, da stremi madžarska zunanja politika po ustvaritvi dobrih sosednih in prijateljskih odnos a j ev z vsemi državami.
Pariz, 30. aprila. Kakor vse kaže, je i« Rima lansirana misel, naj bi se sklical finančni kontrolni odbor za Avstrijo, da bi proučil vprašanje učinka avstrijsko-nemške carinske unije na avstrijski finančni položaj, našla v Parizu ugoden odmev. Kakor izjavljajo v francoskem zunanjem uradu, se bo francoska vlada pridružila tozadevnemu predlogu sedanjega predsednika odbora, Italijana Brocchija.
Grozote v gorečem vlaku
Požar v izletniškem vlaku v Egiptu — 61 ljudi zgorelo, 41 hudo
ranjenih
Kairo, dO. aprila. O strašni katastrofi, ki se je pripetila včeraj popoldne na železniški progi Kairo - Aleksandrija, se dozna-vajo še naslednje podrobnosti:
Izletniški vlak, ki je bil nabito poln, je popoldne odpeljal iz Aleksandrije v Kairo. Ko Je vozil vlak z največjo brzino v bližini postaje Tantah. se je vnela os III. vagona od zadaj. Preden so se ljudje prav zavedli, za kaj se gre, je bil že ves vagon v plamenih. Zaradi nagle vožnje se je ogenj razširil tudi na oba naslednja vagona. Ker je bil vlak sestavljen iz najstarejših garnitur, ki niso imele varnostnih priprav, ni bilo mogoče opozoriti na nevarnost strojevodjo. Zato je vlak z nezmanjšano brzino vozil dalje, dočim so se v gorečih vagonih odigravali najstrašnejši prizori. Ljudje so goreli Pri živih telesih. Mnogi potniki so od strahu zblazneli, se zagrizli drug v drugega, skakali skozi okna In se skušali na vse mogoče načine rešiti. Od potnikov zadnjih dveh vagonov ni ostal uiti eden živ, v tretjem vagonu, kjer se le nalprei polavil ogenj, se ie rešilo le neka] Liudi, ki so po strehah splezali na sosednje vagone.
Sele na prihodnji postaji so opazili strašno nesrečo in vlak ustavili. Vsa proga od krala nesreče, pa do postaje, le takorekoč posejana z zoglenelimi trupli. Po dosedanjih ugotovitvah ie zahtevala katastrofa 61 mrtvih in 41 ranjenih. Izmed katerih pa se večina hori s smrtjo. Strojevodjo so aretirali, vendar pa ga po mnenju železniših strokovnjakov ne zadene nobena krivda, ker Je bil
sestavljen vlak iz najstarejših vagonov in ker signalne naprave, kakor zasilna zavora itd. niso funkcionirale. Med ponesrečenci so večinoma tujci, le nekaj je domačinov.
Aretacija predsednika avstrijsko-francoske trgovske zbornice
Dunaj, 30. aprila. Včeraj je bil aretiran predsednik mednarodne avstrijsko-francoske trgovinske zbornice Fridrich Orelli. Obtožen je, da je prodajal naslove »zborničnih svet-nikovc ter je na ta račun prejel visoke vsote. Oškodovanci se večinoma niso prijavili, ker se nočejo kompromitirati in osmešita v javnosti s kupovanjem visoko doneoih brezpomembnih naslovov.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 22.855 ponudba, Berlin 13.5375 ponudba, Budimpešta 989.75 — 802.75 (991.25), Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 798.61 — 801.61 (800.18), London 276.04 — 276.S4 (276.44), Newvork 56.635 _ 56.835 (56.735). Pariz 221.23 — 223.22 (222.23). Praga 167.96 — 168.7* (166.36), Trst 297.48
INOZEMSKE BORZE.
Curih. Beograd 9.1310, Pariz 20.29, London 25.245. Nework 519.10, Bruselj 72.21 Milan 27.18, Madrid 54.50. Amsterdan 208.70, Berlin 123.62, Dunaj 73.075, Sofj; 3.765, Praga 15.375, Varšava 58.20, Budim pešta 90.525,
Kuluk v dravski banovini
Nova odločba kraljevske banske uprave glede ljudskega
dela
Ljubljana, 30. aprila.
Ban je odredil, naj se ljudsko delo, odnosno odkupnina izvede v polnem obsegu po določilih zakona in pravilnika v Službenem listu pod št. 5/2 z dne 8. januarja 1931, in sicer za leto 1930 v treh enotah in za leto 1931 za v dveh enotah, kakor je ban odredil z razglasom v Službenem listu pod št. 104/17 z dne 7. marca 1931.
Vsem obče upravnim oblastvom prve stopnje in mestnim načelstvom ban naroča kot neposrednim nadzornim oblastvom za izvedbo ljudskega dela v zmislu čl 29 cit. pravilnika sledeče:
Vse pritožbe zoper naknadno izpolnitev obveznosti ljudskega dela in odkupnine za leto 1930, dalje zoper število enot kakor tudi zoper odredbo ljudskega dela in prošnje občin ter poedincev za oprostitev navedene obveznosti je kot protizakonite brezpogojno in takoj zavrniti, sklepe občinskih odborov v navedenih točkah pa si-stiratt Za one občine, ki kljub pravilniku in ponovnim okrožnicam doslej Se niso uredile seznamkov glede obveznosti za ljudsko delo in odkupnino, je to brez odloga izvršiti po uradnem organu na stroške občine, odgovorne občinske funkcijo-narje pa naznaniti kraljevski banski upravi.
Po ČL 15 pravilnika so dolžna obče upravna oblastva in mestna načelstva nadzorovati pravočasno in pravilno izvedbo ljudskega dela. Zoper odgovorne fiink-cijonarje, ki bi zadrževali ali obrezuspešili izvedbo ljudskega dela in odkupnine, bodisi za banovinske, bodisi za občinske ceste, se uvede disciplinski postopek:
Takoj po končanem ljudskem delu morajo tehnični razdelki predložiti predpisano »Poročilo o izvršenem ljudskem delu« kraljevski banski upravi v dvojnem izvodu, in sicer za pomladanski termin najkasneje do dne 31. maja 1931 in za jesenski termin najkasneje do dne 1. novembra 1931.
Za odmerno osnovo pri določanju delovne obveznosti   ali odkupnine po čl. 40
zakona o samoupravnih cestah ln čl. 16 pravilnika se jemlje zgolj   nno»nl davek
sledeče vrste: zemljarina, zgrada ri na, pri-dobnina, uslužbenski davek, rentnina in družbeni davek. Dopolnilni iavein k zemlja rini, zgradarini, družbenemu davku in davku na poslovni promet ne spada v odmerno osnovo glede ljudskega dela.
Davčni zavezanci z devet ali več otroki, ki so oproščeni davka, niso oproščeni tudi obveznosti ljudskega dela ali odkupnine, ker je ta dajatev poseben cestni prispevek za nedržavne ceste. (Min. fin. 21./I. 1931, br. 7295, odd. poreza.)
Osebno delo je dovoljeno tudi osebam do 60 let starosti, nadomestitev pa moškim osebam od 16. Izpolnjenega leta dalje, po zakonu o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o samoupravnih cestah dne 31. decembra 1930, Služb. 1. 99/17 1931. Ker so po § 38 zakona o nedržavnih cestah zavezani osebnemu delu samo moški davkoplačevalci od polnih 18 do polnih 55 let starosti, so moški davkoplačevalci od polnih 55 let do polnih 60 let oproščeni osebnega dela in odkupnine, če ne plačajo nad 100 Din neposrednega davka.
Davčni zavezanci, ki imajo podjetja, obrate ali drugačno imovino v občini izven svojega domovanja, so v drugI občini obremenjeni z odkupnino, ako plačujejo v tej občini na leto nad 100 Din direktnega davka, poleg delovne obveznosti ali odkupnine v občini domovanja.
One osebe, ki plačujejo izpod 100 Din neposrednega davka, so oproščene delovne obveznosti in odkupnine v občini izven svojega domovanja. Svoje letne davčne obveznosti v drugi občini pa morajo naznaniti občini domovanja, da jim odmeri cestno dajatev po § 40 Zakona o samoupravnih cestah na osnovi skupne davčne moči. (Min. gradb. 24/12. 1930, br. 96.196.)
Ban je naročil upravnim oblastvom in sreskim cestnim odborom, naj v zakonitem roku izvedejo ljudsko delo in odkupnino za banovinske in tudi za občinske ceste.
Važno za lastnike motornih vozil
Po nalogu mestnega dohod a rs tv enega urada opozarja Automobilski klub vse lastnike motornih voziti, ki uživajo ugod* nosi opffoščenoa plačevanja mitmkie, da najkasneje do 5. maja poravnajo zapadli mestni davek na motorna vozila, v kolikor isti ni bil že vplačan obenem s prvfon tro* mesečjem tukli za na daljna tromesečja. Vsi oni imiteresenrti, ki ne bodo poravnala do tega dne davka vsaj za drugo tromeseoje 1991 bodo izgubili pravico do uporabe mit? niškega znaka ter bodo morali plačati Din 10 ob vsakokratnem dohod« v mesto, po* leg mestnega davka, ki se bode izterjal.
Ajuftoklub opozarja vse prizadete, da predlože nemudoma tajništvu kiloba, Kon* grešni trg l/I. mitniške znake v svrho za* beiežbe o v redu plačanem davku za dru* go tromesečje 1931, ker bodo sicer ti znaki z dne 6, maja 1931 neveljavni .Predložiti je obenem potrdilo mestnega kn j igo vod« stveoega urada, da je davek vplačan, ali pa položiti davek na blagajni Autokluba. Obenem sporoča doho6Wetveni urad, da bodo smatrana v tretjem m četrtem četrt* letju kot neveljavna vsa ona mitniška po«
NOGAVICE z ll60M
Indre Gide:
Ponižna ljubezen
Dragi prijatelj,
zdi se mi, kakor da ti pišem. Nikoli nisem pisala dnevnika. Nikoli nisem znala napisati ničesar, izvzemši nekaj pisem. In nedvomno bi ti pisala, če bi te vsak dan ne videla. Če mi je pa rojeno, da umrem prva (to je moja iskrena želja, kajti življenje brez tebe bi mi bilo neznosno) prečitaš tele vrstico: zdelo se mi bo, ko ti jih zapustim na tem svetu, da te malo manj zapuščam. Toda kako naj misliva na smrt, ko pa imava pred seboj življenje? Odkar to poznam, to se pravi od kar te ljubim, je življenje zame tako krasno, tako plodonosno* da nočem, da bi se kaj od njega izgubilo. V tem zvezku obranim vse drobtinice svoje sreče. In kaj bi počela dan za dnem, ko odideš, čo bi ne mogla obujati trenutkov, ki so prehitro minili, t-e bi ne mogla obujati sladkih spominov na tvojo prisotnost? Predno sva se seznanila, sem trpela in moje življenje je bilo brez pomena. Rodi tel ii so me silili v družbo, pa sem se ie otepala na vso načine. Življenje brez udanosti, brez smotra, me ni morilo zadovoljili Ali veš, da sem resno razmišljala o lom, da bi postala strežnica v bolnici ali sirotišnici? Roditelji so majali z glavo, ko sem jim pravila o svojih načrtih. Menda so mislili, da
trdila, katerih lastniki ne bodo poravnali zapadlega davka najkasneje v 14 dneh po preteku predidočega četrtletja. Lastnika t ako imenovanih »A^številk« pa se Še po* sebe j opozarjajo na dopis dostavljen jim pred časom s strani Autokluba v zadevi pavšaliranja mitnine za AHstevilke s pri* pomtbo, da vodi mestni dohodarstveni urad pa tudi druga oblastva evidenco o uporabi teh številk v druge svrhe, kakor one v katero so namenjene.
Mladinska prireditev v Novem mestu
Dne 25. t. m. zvečer m v nedeljo 26. t. m. popoldne je nastopil pri nas podmladek Rdečega križa naše meščanske šole Prvi nastop mladine nas je zelo presenetil. Sa* mozavestno in neprisiljeno se je kretala na odru našega Sokolskega doma, da je žela za svoja izvajanja burno odobravanje na* vzočih. Žal, da je" bila prireditev proti koncu meseca in pa, da je v nedeljo mnogo občinstva šlo gledat reprodukcijo kozakov. Nehote dobiš vtis, da nam je bodočnost mladine samo puhla fraza, brez vsebine. Zato ji ne žrtvujemo prostovoljno niti tre* nutka pozornosti in nam je več do zabave in razvedrila drugod.
Učenci in učenke so igrali otroško igri* co »Vando«, posneto iz »Zvončka« letnika 1909, katero je strokovna učiteljica gdč. Andrajčičeva izpopolnila s primernimi pev* skimi točkami. Igrali so pod spretnim vod* stvom strokovnega učitelja g. Šterbenka naravnost vzorno. Pevske točke in ljubki balet pa je spremljala na klavirju z vso fineso gdč. Andrejčičeva. Odmore nam je prijetno izpopolnil naš priznano dobri so* kolski orkester pod spretno taktirko g. Fa* kina, ki je iz prijaznosti sodeloval pri igri. V začetku prireditve je navnatelj meščan« ske Šple g. Anton Mervič v svojem nago* voru očrt al pomen meščanskih šol za ljud« stvo, kakor tudi državo. Pokazal nam jih je kot šole dela in vztrajnosti v trdi borbi za obstoj. Tudi obe deklamaciji »Uvod h
mi prežene vse te muhe življenje samo* ko srečam moža, v katerega se bom mogla resnično zaljubiti. Zakaj neki papa zdaj noče tega dovoliti, namreč pri tebi?
Vidiš, kako slabo pišem. Ta stavek, ki sem ga napisala jokaje, se mi zdi grozen. Zakaj neki sem ga iznova preči tala? Ne vem. ali se bom kdaj naučila dobro pisati. Gotovo se to ne bo zgodilo brez moje pridnosti.
Dejala sem torej, da sem iskala pred srečanjem s teboj svojemu življenju namen, zdaj si pa ti moj namen. Vem. da se morem povzpeti samo s teboj do vsega lepega, dobrega in plemenitega. O. da bi le mogla zlomiti očetov odpor!
Po pravici rečeno, šele od včeraj razumem, kakšen more biti smoter mojega življenja. Da, šele po pogovoru v tuilerieskem parku, kjer si mi odprl oči glede naloge žene v življenju velikih mož. Zal imam pa tako slab spomin, da sem pozabila, kaj si mi pravil o življenju. Pač sem si pa zapomnila, da mora biti odslej vse moje življenje posvečeno enemu cilju _ omogočiti tebi dosego vzvišenega cilja. Seveda mi tega nisi rekel, ker si skromen: prišla sem pa sama na ^to misel, ker sem ponosna nate. Sicer pa mislim, da se navzlic skromnosti dobro zavedaš svoje vrednosti. Nisi mi mogel prikriti, da si zelo častihlepen.
krstu pri Savici«, kakor tudi Župančičeva »Mladini« sta bili vzorno podani. Mpralni uspeh prireditve je bil popoln, gmotni v korist ubožni mladini zadovoljiv. Soli, kai kor tudi učite!jstvu čestitamo, mladini pa kličemo: Naprej v tej smeri — tvoja pot jc prava!
Nova izvirna opereta
(Premiera: »Oj ta nrafali«I m n ljub—en? c) Jedva 23 letni RadorUičan Pa vel š i v i c, sta Ljubljančana gozdnega •vetnl-ka, pravkar šele absolvent našega konser-vatorija, gojenec prof. Os terca, nas je prav p-rijetno presenetil s dramatskim glasbenim delom, opereto. Sredi najbolj resnega študija je sebi v odmor in zabavo v par mesecih ustvaril z neoporečno velikim talentom delo, ki nam lahko vzbuja najlepše nade za njegovo sklada-teljsko bodočnost. Kar zelo veseli smo njegove lahke produktivnosti, ki nam je baš na dramatskem glasbenem polju tako potrebna. Saj odkar nam je tako nenadejano umrl nepozabni Viktor Parma, ni nikogar, ki bi pisal operete ter smo navezani že dolga leta le na tuje avtorje. Toda niti Parmovi teksti niso bili v izvirniku naši, domači, nego prevedeni.
»O h, ta prešmentana ljube-zen !< pa je slovensko delo tudi po besedi!« m je njen avtor naš operni član M a-k s o S i m o n č i č. Dejanje operete se godi v Ljubljani m na Bledu, je vseskoz ve selo, polno burlesknega življenja, sicer ne baš tipično našega, nego bolj mednarodnega značaja in nudi vsem sodelujočim dosti prilike, da se uveljavljajo. Režiser je mogel uporabljati vse mogoče scenske Ln sve tlobne in druge burkaste efekte ter uvrščati celo vrsto baletnih nastopov. Tako ima ta opereta obenem nekaj modnega revialnega, kar ji samo koristi.
Tudi šiviceva glasba se izraža predvsem v moderni plesni ritmiki skoraj do sledno mednarodnega značaja. Glasbeni stavek mu poteka naravno in kaže, da ima mladi avtor v skladanju že dokaj rutine. Odlikuje ga humornost v izražanju, zna biti prav prijetno melodičen m ne dvomim, da bo nekaj njegovih tangov, slow-foxov in valčkov kmalu popularnih. Kadar pa dela izven metodike in ritmike, mu zazveni orkester še nekam prazno in neizrazito. Kot skrajni glasbeni mladin ima še dosti nepotrebnih radikalno modernističnih disonančnih trdot, ki j-ih bo moral pač odpraviti, kar bo storil tem lažje, ker se itak vsa pretirana, kakor pravijo, »zamorska glasbena bolezen« kar hitro zopet izgublja in se skladatelji vračajo k melodiji Ln jasnosti, ša-vic še ne zna zmerom pravimo izrabljati zvenečih Jeg človeškega glasu, zato so mu nekatera mesta pisana prenizko in zvene prazno. Noben akt še nima učinkovitega zaključka in priljubljeni mu, a zares včasih zelo prijetni saxo-fon mu utihne, ko bi ga baš želel za efektno piko.
V splošnem ima šivičeva glasba eklek-tičen značaj, ki je prav zato včasih prav pristno h umoren. Najboljša sta mu II. in III. dejanje: tu je največ ljubeznivih fo-xov, kutpJetov s plesi, baletnih vložk in prav lep velik ansambl »Noč«, komponiran zvonko, bujno in komplicirano. Mnogo teh točk se je moralo ponoviti.
Predstava je žela prav hrupen uspeh ter je bilo po vsakem dejanju ogromno aplavzov. Vsi solisti z avtorjema šivicem hi Simončičem, baletnom mojstrom Go lovinom in kapelnikom dr. švaro so morali neštetokrat pred zastor in po zaključku predstave. Kajpada je bilo tudi vencev in šopkov na kupe. Vsi zasluženi.
Zakaj predstava je bila vsplošnem prav dobra, inscenacija lepa in kostumi jako ustrežljivi. Edino prospekt z Bledom (z otokom in gradom) je nekam mračen in nikakor ne tako poetičen, kakoršen bi moral biti. Tudi dr. Jalenov salon ni bil ljubljansko salonski, nego neka čudna terasa.
Glavno tenorsko ulogo Borisa je pel g. I v e 1 j a, rodom Hrvat, v slovenščini, ki mu dela seveda v vokalih še težave in izgovarja posamezne besede še neumlj-ivo. Vsplošnem pa je pokazal mnogo pristnega temperamenta in toplega čuta ter je vzlic neveHkemu glasu zelo ugajal. Kot pevec je pač še začetnik, a ima glasovno prijetno barvo. V igri je včasih še preveč vihrav, kar pa je bolje, nego bi bil dolgočasen. V celem je ostavil prav dober vtisk. Glavno žensko ulogo Nataše je imela ga.
— Ne, da bi rad dosegel. — si mi dejal smeje, — -toda rad bi, da bi se obnesle ideje, za katere se zavzemam.
Rada bi bila, da bi bil slišal to moj oče. Toda on je tako trdno prepričan, da je moj Robert najslabši človek pod solncem, da bi bil videl v tem nekaj, kar imenuje... Ne! Tudi tega nočem napisati. Da le ne more razumeti, da s takimi besedami ne škoduje Robertu, temveč sebi. V Robertu najbolj ljubim to, da se ne ozira nase in da nikoli ne pozabi, kaj se sme in kaj ne. Zdi se mi, da razen njega nihče ne ve. kaj je dostojnost. Če bi le hotel, bi mi lahko pokazal svojo veliko premoč, pa ni še nikoli storil tega. Dobro vem. da včasih malo pretirava, ko igra vpričo mene otroka iz strahu, da bi se ne počutila v njegovi navzočnosti preveč kot deklica. Ko sem mu včeraj to očitala, je postal naenkrat še preveč resen in nekam nervozno je zasepetal:
— Človek je samo postaran otrok. — In položil mi je glavo na kolena, kajti sedel je pri mojih nogah. Bilo bi res žalostno, če bi se izgubilo toliko lepih, globokih in pomembnih besed. Prepričana sem, da bo vesel, ko jih nekega dne najde
Takoj nato sva prišla na idejo dnevnika. In ne vem, zakaj sem dejala: sva. To idejo, kakor sploh vse dobre ideje, je imel on. Skratka, obljubila sva si, da bova pisala oba. vsak iz svojega vidika to, kar je nazval: naji-
P o 1 i č e v a, ki je pela in igrala mnogo vadrlneje in prijetneje kakor kdajkoli doslej. Za to Ji gre prisnanje. Sploh Je podajala ulogo elegantno, okusno in tako, da je vsesplošno zadovoljevala.
Izvrsten par sta bila g. Peč ek (Leon), vedno poln humorja in vestnosti v speva, plesu in igri ter gdč. Ram šako v a (Metka), ki Je imela prvič veliko partijo ter Jo je izvajala pevski in igralski popolnoma zadovoljivo. Le govoriti še ne zna, ker kriči in se zaddra.
Tretji par, g. Janko (sluga žan) in ga. Kogejeva (kuharica Špela) pa sta bila krona vse te operetne komike ter sta stala ves večer v ospredju zanimanja in priznanja. G. Janko s svojim suhim humorjem in ga. Kogejeva kot nekoliko preveč drastična Idrijčanka, ki govori svoj zares špasni dialekt, sta žela vedno iznova aplavze.
G. Povhe pa mi s svojim neznosnim, kar nič komičnim ponavljanjem besed ni bil prijeten, nego vsiljivo zoprn. Dr. Jalen je edina resna uloga v opereti in si jo predstavljam v govorici čisto drugačno.
Zbor je bil pevski prav dober, a v vedenju nekam trd in tog. čemu morajo stati dame na eni, a gospodje na drugi strani kakor vojaki, ne vem.
Zlasti marljiv je bil naš baletni zbor z go. Moharjevo in g. Golov.i no m. In bil je vseskoz prav dober, krasno kostimiran in žirvahen. Gdč. Smerkoljeva in g. Golovin sta morala bravurno izvajani fox ponoviti. Bila sta res imenitna.
Skratka: sinoči sta imela gg. šivic in SimončiČ popoln uspeh. Upam, da jima ostane dolgo zvest. Fr. G.
~~T*etru v Ljubljani
Kipar Lojze Dolinar je dovršil sporne* nik v ilovici, kakoršen bo izklesan iz pod* peškega kamna, in včeraj je komisija stro* kovnjakov izdala naslednje Poročilo
o ogledu Dolinarjevega spomenika kralju Petru I. v Jakopičevem paviljonu dne 29. aprila 1931 ob pol IZ ki so se ga udeležiM na povabilo Odbora za postavitev sporne* nika kraljru Petru I. Velikemu, Osvobodi* tel ju in mojstra Dolina rja Rihard Jakopič, .Matej Sternen, ing. Vladimir Šubic, Ante Gaber in Silvester Šfkerl.
Kot izvedenci izjavljajo soglasno: Ideja kot spomenik kralja odgovarja popohxwna, ker je kralj Peter vpodobljen miren, brez epizodne poze zmagovalca ali borca, marveč edino le v dostojanstvu kralja, ki mu je zgodovina nadela ime Ve* liki. Kip je zatkljiičena celota, od vseh stra* ni ugodne silhuete, ki združujejo strnjene mase v harmonično ravnovesje. Sklenjena siUhueta z rahlo stiliziran i mi anatomskimi formani in na široko zasnovana menjava valovitih linij z ostrimi črtama ustvarja mogočno momjmenitamost.
Mirna, nerazgibana poza spomenika je nadalje izvedena iz tehnike materijala, namreč iz temnega kamna, ki ne dopušča deta j »lov m drobnih končki. Sama obde* lava kamna zahteva seveda popomoma dmigačnih oblik kakor n. pr. bron. Organič* ni zahtevki materijala model docela odgo* vairja. Zakadi statike in materijala je nujno potrebno, da je ves spodnji del kipa izpol* njen. kakor bi figura rastla iz kamenite gmote.
Kot okrogla kamenita plastika, name« njena za spomenik, ustreza model vsem zahtevam in ga podpisani smatrajo za umetnino visokih kvalitet.
Ljubljana, 29. aprila 1931. Rihard Jakopič L r., Matej Sternen 1. r., Vladimir Subic L r., An.te Gaber 1. r., Sil* vester Skeri L r.
Gospodična s pošte.
— Ali ni tu pisma pod značko > Ljubezen« ?
— Ne, ni ga, če pa malo počakate, ga takoj napišem.
Janezkova iskrenost.
— Mamica, tu čitam, da potrebuje gledališče več statistov. Kaj pa so to, statisti ?
— To so taki ljudje, ki na odru samo postopajo, pravega dela pa nimajo.
— 0» to bi bilo nekaj za našega pa-pana!
na storija. Meni je to lahko, kajti jaz živim samo z njim. Kar se pa tiče njega, dvomim, da bo kaj napisal tudi če bo imel dovolj časa. A jaz bi ne mogla zahtevati od njega, naj se peča toliko z menoj. Ze davno sem mu dejala, da razumem, da ima svojo karijero, svoje misli, svoje javno življenje, da ne sme dovoliti, da bi ga ljubezen do mene odvračala od dela. Ce je on vse moje življenje, ne morem in nočem zahtevati, da bi bila jaz vse njegovo življenje. Rada bi vedela, kaj si je od vsega tega zabeležil v svoj dnevnik; toda prisegla sva si, da dnevnika ne bova kazala drug drugemu.
— Samo pod tem pogojem more biti dnevnik iskren, — mi je dejal in me poljubil na čelo.
In nasprotno, obljubila sva si, da zapusti svoj dnevnik drugemu tisti, ki prvi umre.
— To je docela naravno, — sem pripomnila naivno.
— Ne, ne, — je odgovoril resno. — Obljubiti si morava, da ga nikoli ne uničiva.
Smejal si se mi, ko sem ti dejala, da ne bom vedela, kaj napisati v dnevnik. In res, zdaj vidim, da so polne že štiri strani. Težko se premagujem, da jih iznova ne prečitam. Ce bi jih pa prečitala. bi mi bilo še težje premagati se, da bi jih ne raztrgala. Čudno se mi zdi samo to, da se začenjam dnevnika veseliti.
KOLEDAR
Danes: četrtek, 30. aprila 1931, katoličani: Katarina, pravoslavni: 17. aprila, Samorad.
Jutri: petek, 1. maja 1931, katoličani: Filip in Jakob, pravoslavni: 18. aprila, žiga.
DANAŠNJE PRIREDITVE: Opera: Slehernik. D. Kino Matica: Hokus pokus. Kino Ideal: Ljubezen na Nilu.
PRI K EDIT VE V PETEK: Drama in opera zaprti. Kino Matica: Naneta. Kino Ideal: Moderni Kasanova. Simfonični koncert ob 20. v Unionu.
DEŽURNE LEKARNE: Danes: Trnkoczv, Mestni trg; Ramor,
Miklošičeva cesta.
Jutri: Bohinc, Rimska cesta, Leustek,
Resljeva cesta.
Jahalna in skakalna konkurenca
Po daljšem presledku stopa »Kolo j a* hačev in vozačev prestolonaslednik Peter v Ljubljani« zopet pred javnost z jahalno in skakalno konkurenco, ki jo priredi v nedeljo 3. maja ob 15. na stadionu ob Dunajski cesti. Prijavili so se mnogi jahači in jahačice iz Zagreba in Ljubljane, oficirji in civilisti. Spored za mi m i ve k on jskosport* ne prireditve je sestavljen tako, da pridejo ljubitelji konjskega sporta v polni meri na svoj račun. Najprej bo uvodno nagradno skakanje čez 8 zaprek do 1 m višine in 1.20 m širine. Nagrade znašajo 1000. 600 in 300 Din. Sledilo bo dresumo jahanje, za katero sta določeni dve častni nagradi. Pri tretji točki, nagradnem lovskem skakanju čez 10 zaprek do 1.30 m višine in enake širine znašajo nagrade 1500, 800, 500 in 300 D;n. Izven kategorij bo skakanje v poslušnosti čez 5 zaprek. Tu sta razpisani samo dve nagradi, prva 300, druga 150 Din. Končno dobi častno nagrado za lepo jahanje še jahač, ki pokaže po mnenju ocenjevalnega odbora med tekmo najlepšo tehniko v skakanju čez zapreke.
Zanimanje za konjski sport je v Ljub» Ijani znatno manjše, kakor po drugih me» stih in zato so take prireditve tem večje* ga pomena. Zanimivo je, da se z velikim veseljem udeležujejo konjskosportnih pri* reditev v Ljubljani Zagrebčani, ki imajo seveda mnogo boljše konje in tudi jahači so med njimi prvovrstni, vendar smo se pa že prepričali, da so jim nekateri naši jahači trd oreh. Tudi v nedeljo se bo po» kazalo, da Ljubljana dobrih jahačev in ja» hačic nima sicer mnogo, nekaj jih je pa ie. Zagrebčani se udeleže prireditve seveda z najboljšimi močmi.
S»Q*1
Iz Slovanskega Sokolstva. Sedanji načelnik čsl. Sokolstva, dr. Jindrich Vaniček, zaradi težke bolezni že od 1. 1926. ne vrši na-čelniške funkcije. Vendar pa do letos župni načelniki niso volili novega načelnika vkljub svoječasni demisiji br. Vanička. Tako je prevevalo spoštovanje in bratska ljubezen najvišjih tehničnih voditeljev v COS do svojega sivolasega, vodnika, ki je več kakor 40 let vodil usodo Sokolstva iz majhnih začetkov do sedanje veličine. Na zadnji seji zbora župnih načelnikov sredi aprila v Pragi se je sklenilo predlagati glavni skupščini COS v maju za načelnika COS br. Aga-tona Helerja, za namestnike pa dr. Miroslava Klingerja, Martina Smiraka in dr. Avguština Pechlata. Izvolitev se je izvršila z večino glasov. Istočasno se je preosnovalo tudi načelništvo in so po dolgoletnem delovanju prepustili nekateri njegovi člani delo mlajšim bratom. Stari, osiveli borci br. Bi-lek, Vorel in Še nekateri so se poslovili od aktivnega tehničnega dela ob veliki hvaležnosti vsega čsl. Sokolstva, ki so mu žrtvovali vse za njegov uspeh. Duh Vaničkov pa bo prej kot slej vodil tudi nadalje načelništvo COS.
Sprememba župnih mej v Dravski banovini. Savezni izvršni odbor je na svoji zadnji seji uredil župne meje v Dravski banovini tako, da so danes vsa društva, ki spadajo v področje banovine, združena v župah, ki imajo sedeže v dravski banovini. Od župe Zagreb je bilo prideljeno celo dolnje Posavje župi v Celju, društva srezov Črnomelj in Metlika pa so prešla v območje župe Karlovac. Celjska župa je v svojo upravo predlagala zastopnike posavskega okrožja, t. j. društev Brežice, Krško, Sevnica, Boštanj, Globoko, Dobova itd. brate dr. Zdolška iz Brežic za n. podstarešino, ter br. Holega iz Brežic in Milosta iz Krškega za člane uprave.
Davek na stare
samce in device
Tudi v Perziji, v tem zadnjem pribežališču pravovernega šiidskega mo-hamedanstva, so se začeli otresati starih predsodkov in stari temelji družabnega življenja padajo drug za drugim. Zadnja leta se konča nad 40% zakonskih zvez z ločitvijo, ki je v Perziji zelo lahka, ker zadostuje moževa izjava, da se hoče ločiti. Šele letos je segla vlada po energičnih ukrepih, da zajezi razvrat v zakonskem življenju. Poleg drugih ukrepov je izdala odredbo, s katero hoče prisiliti stare samce in stare device, da se poroče.
Tudi v Perziji imajo samski davek in sicer zelo visok. Vsi samci od ?5. leta dalje so zelo občutno obdavčeni. Kdor se do 25. leta ne poroči, mora r>lačati državi vsako leto okrog 500 Din, kar je za perzijske razmere mnogo. Vsaki dve leti se samski davek avtomatično poviša. Z dohodki od samskega davka podpira vlada siromašna zakonce, ki imajo ftraogo otrok.
»Skrivnosti" frančiškanskega tromostovja
Kakšno bo tromostovje — Promet je treba razpršiti — O izpremembi načrta ne more biti govora
Ljubljana, 30. aprila. Skrivnosti pri reguliranju Ljubljanice m gradnji tromostovja za Ljubljančane prav za prav ni. Vsak ti postreže z informacijami, kako bo to in ono narejeno, kaj ae dala in čemu se dela. Vsak pa ti po-streže seveda z drugačnimi informacijami. Končno ne ved, komu bi verjel — vsem ali nobenemu. Najbolj zanesljivo je potem takem najbrž postaviti se na most dan za nekaj ur ter gledati in študi-
no podzemno skladišče, primerno za čolne, in sicer v velikosti 15.2X8 m. Nad skladiščem bo torej terasa, razširjeno cestišče ali trotoar, ter bo obrežna ograja pomaknjena, med mostovoma ob VVolfovi ulici, približno 9 m nazven, v smer obrežnega zidu. Na ta način bodo pridobili pred I. C Maverjevo hišo do starega mostu velik prostor, ki je bil doslej neizrabljen.
Nova mosta sta železobetonska loka (oboka) z razpeti no od opornika do opor-
l^ubijančanov gleda na frančiškanskem mostu, kako grade tromostovje.
ratL Krjab nemo nam pa ostane Ljubljanica z mostovjem sfinga in španska vas. Ugibanja ostanejo ugibanja, ljudje pa zmajujejo z glavami čedalje bolj, kajti vanje ne morejo vsi ti čudeži in skrivnosti. In potem tudi ni čuda, če pride med meščani do tfhe ali celo javne revolucije, če Ljubljanica še bolj razburja duhove kot tramvaj.
Da ne bo prišlo do prelivanja 5e kaj hujšega kot je črnilo, je potrebno za pomirjen je in informacijo nekaj miroljubnih besed. Naš poročevalec se je informiral pri terenski sekciji za reguliranje Ljubljanice, odnosno pri g. inšpektorju sekcije, inž. Zbrizaju, o gradnji mostovja, pa tudi na stavbišče je stopil, četudi je vstop nezaposlenim prepovedan, v imenu vseh »firbcev« in miroljubnih meščanov, ki jim je Ljubljana vedno pri srcu. Gospodje so bali vljudni in postrežljivi tu in tam ter so mu >izdall - vse skrivnosti in načrte, saj jih ni treba skrivati pred nikomur, četudi je strah pred Ljubljančani vedno upravičen. Torej, izdati vam moramo prvo skrivnost: pred Ljubljančani je treba skrivati vsak večji načrt do zadnjega trenutka zato, ker bi sicer mnogim drugače zaspanim meščanom tako zavrela kri, da bi v vročici videli takšne grozne strahove, kakršni se niti v načrtih ne dado narisati, kar bi bilo škodljivo i za njih zdravje. Zate se tudi pri nas govori o velikih načrtih vsemogoče ali pa tudi nič.
Torej, še dva mostova nam zgrade, na vsaki strani starega po enega, 6 m širokega za osebni promet. Stari most je širok 10.70 m in bas za to širino bosta nova mosta oddaljena od starega na Marijinem trgu, na drugi strani, pri Stritarjevi ulici, bosta vmesna prostora samo po 2.20 m Sroka. Z drugo besedo bi se ta situacija dala tudi razjasniti, da mostovi vodijo od Stritarjeve ulice z ene točke, potem se pa razhajajo kot poti od križpotja v tri smeri, kakor zvezdni žarki. Zakaj so potrebni trije mostovi, bodo meščani sčasoma že spoznali, če zdaj še ne razumejo. Marijin trg je najprometnejši v Ljubljani, promet pa še leto za letom stalno narašča, saj je ta trg pravo, geometrično in Se prometno središče mesta, zato je pa tudi nujno potreben regulacije. Toda regulacija se ne da bolje izvesti, kakor da moramo porabiti mrtev prostor trga, objekte po, ki niso nujno potrebni ter so v napolje prometu, je treba prestaviti, odnosno odstraniti. Ko pridobimo na ta način prostor za promet, ga moramo tudi znati porabiti, promet moramo razdeliti ali razpršiti, da se preveč ne kupici in meša. In v to svrho zdaj grade tromostovje, ali bolje — mostova za pešce, ker en most že stop. Zaradi tega so mostovi tudi na Marijinem trgu tako vsak sebi. Mostovje mora biti tako izpeljano, da popolnoma odgovarja smotrni regulaciji Marijinega trga, ozirati se je treba predvsem na bodočnost, saj mostova ne bosta zgrajena le za nekaj let.
Pri prvem ali desnem mostu stoji pred vhodom v Wolfovo ulico zloglasno stranišče, ki ga podro, za tem straniščem je pred I. C. Maverjevo hišo dokaj velik neizrabljen prostor, med straniščem in starim mostom pa zeva prepad, ali razširjena rečna struga, kajti ta del še ni bil reguliran, zato pa trpi na prostoru vhod Wolfove ulice. Ako bi bila reka regulirana do mostu, postavljen od že zgrajenega obrežnega zidu zid naprej, bi za zidom prostor, strugo, zasuli ter s tem pridobili približno 150 kvadr. metrov prostora. Zdaj bo ta stvar rešena z zgraditvijo mostu in drugimi regulačnimi deli. Levi opornik — na levi strani zidu. torej precej daleč od sedanjega brega ob VVolfovi ulici — okoli 9 m od brega — pokrožni prostor med starim in novim mostom, bregom VVolfove ulice in obrežnim zidom bi bilo torej treba zasuti, da se zravna s cestiščem, če ga pa prekrijejo z železobetonsko ploščo, pridobe spodaj uporaben prostor. Tu bo zgraje-
nika, ali od obrežnega do obrežnega zidu, to je 35.50 m, dolžina mostov, širina je pa, kot rečeno, 6 m. Z obeh mostov bodo od sredine navzdol proti bregovoma vodile stopnice in sicer ob zunanjih straneh. Po 26 stopnic 1.20 širokih nas privede na en ali drugi hodnik, ki so izpeljani ob obrežnih zidovih že od prejšnje regulacije, ki jih je menda že vsak opazil, od bregov so nižje približno 3.90 m. Služili bodo najbrž nekoč za promenado, vsaj v ta namen so bili menda zgrajeni. Te obrežne terase bodo morale biti seveda ograjene. Ob levem bregu vidimo te hodnike deloma kot arkade, pokrite, ob Maverjevi hiši, kjer bo tudi s hodnika vhod v takozvano podzemno stranišče, ki ga bo zgradila pozneje mestna občina, ker ne spada k regulačnim delom. Ob desnem mostu, nekako pod starim straniščem, bo moško, ob levem pa žensko stranišče, ženske bodo torej morale v svoje stranišče z levega mostu po stopnicah, potem pa po hodniku, moški pa na enak način z desnega mostu. Namreč stranišča je treba tudi omeniti, saj se zanje meščani gotovo tudi zanimajo. Stranišči bosta dovolj veliki in sicer 12X3.50 m, v ženskem bodo 4 kloseti in še dva večja prostora, menda za uslužbenko, v moškem pa prav tako 2 večja prostora, 2 kloseta in večji skupni pisoar.
No, kakšni pa bodo mostovi na zunaj? Kot kažejo načrti, bodo tako lepi, da bodo všeč gotovo tudi prekucuškim Ljubljančanom. Na zunanji strani mostov se bodo spuščale na obrežne hodnike stopnice od srede mostišča, kot rečeno, kar bo nudilo od strani sliko konstruktivnega elementa, trapec ki podpira most v sredini, obenem bo pa tudi močan arhitektonski lik. Mostne ograje bodo betonske ali iz umetnega kamna, enake po obliki in materijalu bodo i stopniške ograje. Tudi na starem mostu bodo postavili novo enako ograjo, staro pa podrli. Vsak most bo razsvetljen s šestimi električnimi stoječimi svetiljkami. Po 2 in 2 svetiljki bosta postavljeni ob krajih mostov na ograji, po 2 pa na sredi. Kar se pa teh detajlov tiče. se še ne more reči nič definitivnega.
Ob tej priliki je pa treba naglasiti, da ne more biti o kakšnih spremembah načrtov nobenega govora, Ljubljančani naj bodo glede vseh del popolnoma mirni ter brez skrbi, saj se jim obetajo same imenitne in lepe stvari, o kakršnih se jim še nikdar niti sanjalo ni, hudega pa drugega ne more biti kot njihov strah in jeziki.
Včeraj so začeli betonirati pri prvem mostu levi opornik. Z izkopom so imeli precej težav in menda si radovedneži, ki slede vsemu delu od začetka, nekoliko lahko mislijo, s kakšnimi težkočami je zvezan tak izkop. Temelj opornika je približno 11 m pod cestiščem. Kopali so ga na obeh straneh obrežnega zidu, opornik bo sicer stal na zunanji strani zidu, toda spodaj sega njegov temelj ali takozvana noga skozi obrežni zid v strugo, zato bodo morali zid prebiti. Pri kopanju seveda prodira v jamo talna voda, zlasti še, ker kopljejo nekaj metrov pod strugo. Vodo črpajo s centrifugalno črpalko, zid pa prebijajo s pomočjo kompresorja. V zemlji so naleteli na stare pilote še od prve regulacije. Take pilote je skoraj težje izdirati kot prebijati kamen, les je postal v vodi zelo žilav, deloma tudi okamenel. Poleg teh pilotov so odkopali tudi stare, od nekdanjega lesenega mostu, ki je bil baje postavljen v smeri desnega mostu.
Oporniki so dolgi približno 16—17 m, to je v smeri osi mostu ter so podobni zagvozdi ali zobu, ki se opira v zemljo s smeri horizontalnega pritiska mostnega loka. Teren je tu ob obrežjih precej neugoden, pesek z ilovico, zato pa morajo biti oporniki tudi tako močni. Na Cankarjevem nabrežju kopljejo temelj za desni opornik in sicer od višine ceste do pod struge, torej približno 11 m globoko, do-čim jim tega pri levem oporniku ni bilo treba, ker je breg mnogo nižji. Na Can-
palmira
\e milo elegantnih dam
karjevem nabrežju bodo morali podreti tudi nekoliko starega obrežnega zidu, ker je predaleč zbetoniran, prav tako je tudi pri levem mostu na obeh straneh napoti precej zidovja.
Včeraj so tudi že začeli s pripravljalnimi deli za betoniranje obrežnih zidov ob šentpeterskem mostu.
Kot znano, bi se naj izvršila vsa regu-lačna dela po 5-letnem programu. Torej petletka. .. Zaenkrat zprade obrežne zidove pri šentjakobskem in šentpeterskem mostu, tromostovje in začasno zatvornico pri Gradaščici. Potem bo pa še treba znižati strugo, zgraditi v spodnjem delu Ljubljanice pred izlivom Gruberjevega ka-
nala stalno betonsko zatvornico, s katero se bo regulirala voda v strugi, da bo je vedno dovolj, in izpeljati obrežno, glavno kanalizacijo. Zdaj se namreč še vedno glavni kanal izteka v Ljubljanico pri franč. mostu, zato je rečna struga prav za prav kanal . . . Kanalizacija pa sme biti izpeljana v reko šele zunaj mesta. Ob zatvornici na Ljubljanici bodo najbrž v bodočnosti postavili elektrarno. Ko ne bo več kanalizacija priključena v Ljubljanico v mestu, bo voda čista, pa tudi plovna, ker bo regulirana z zatvornico.
In kaj še hočete lepšega? Še zabavljati .se ne bo več dalo.
do imajo
naši čitatelji
Za topničarsko
vojašnico
Ko smo obdelali vrtove, se je razširila vest. da bo magistrat začel del iti ograje. Res so se pojavili merilci, ki so merili naš okol;*> križem kražem, kakor smo tp videli že neštetokrat, &J kar bivamo tu. Enkrat so naši vrtovi večji, drugič manjši, kakor se pač meri. Vrtovi so obdelani, nc vemo pa, kdaj se bolo poj ivi K delavci, da nam vse pregazijo
Sedaj ruvajo kole ob bivših pekovskih njiv ter zapuščajo luknje, kjer s- naši otro* ci lahko polomij.) noge. Cesta od mitnice do n ših hiš rodi sicer obilno pomladne salate (regrat), vendar je za vožnjo slabša kot navadna vaška pot. V zimskem času smo gazili sneg po poti, ki bi morala biti očiščena. Ravno tako so bili zanemarjeni hodniki, ki spadajo v ppdročje mestne ob* čine, posebno oni od mitnice do železniških zatvornic. D očim je magistrat kaznoval hišne posestnike, ki niso takoj ukrenili vsega potrebnega za varnost pasantov, so bili ti hodniki popolnoma zanemarjeni.
Naši otroci morajo hoditi daleč v šole, zato smo z veseljem pozdravili vest, da se zgradi šola na bližnjem bivšem pekov* skem posestvu. Maj je tu, a deli za šolo še ne vidimo. Ali se bo gradila šola tako hitro, kakor ograje okoli naših hiš?
R. P.
Še o trošarini
na pnevmatiko
Sem trgovec in imam potnika, ki potuje z avtomobilom moje trdke 7 do do 9 mesecev po državi, po večini izven mej dravske banovine, dočim je avto ostale mesece, t j. pozimi v popravilu, oziroma garaž'. Naravno, da obrabi avto po trdih dalmatinskih in drugih cestah na jugu prav kma lu pnevmatike in pride komaj še do Ljubljane nazaj, kjer ga je treba ponovna opre miti z novo gumo.
Nasprotno pa je opaziti pri nas dnevp~> vse polno potnikov iz ostalih krajev države, zlasti iz savske banovine, ki po svalio opravkih ravno tako uporabljajo avt> mobil, pa bodisi da prihajajo ponovno v dravsko banovino, bodisi da se tu zadrže delj časa.
Trgovec
Čudnot
Pod tem naslovom se v >Slov. Narodu* 24. t. m. neki >radioabonent< pritožuje nad ljubljansko radiooddajno postajo.
Res, čudno je, kako so nekateri ljudje neobjektivni in — čudni. Naj bo že kakorkoli, to naj si zapomni >radioabonent<, da s svojimi trditvami nima za seboj veČine radio-poslušalcev, kot on to misli, temveč je v absolutni manjšini! Trditev, da >kar se iz domače postaje sliši, je le redko, redko užitno* izvira iz zlobnosti ali pa iz pokvarjenega želodca kritičarja, od tod tako bruhanje. Seveda, saj tudi mogoče ni, da bi bilo oddajanje iz domače postaje užitno, že zato ne, ker je postaja vsekakor — domaČa! DomaČe je pa pri nas Slovencih itak vse za nič, razen >šnopea<-
Priznavam, da sem včasih takole na tihem godrnjal nad našo postajo, toda vendar. Če hočemo biti pravični, priznajmo, da je naša postaja od drugih postaj, tako v naši kraljevini, kot v drugih državah ne samo relativna, temveč mnogokrat — Če ne absolutno boljša s programom in je zato vsako godrnjanje in zabavljanje proti nji odveč in krivično obenem.
Da pa ste o tem prepričani, vzemite v roke revijo »Radio-Ljubljana<, kjer lahko vidite in primerjate program naše in tujih postaj-
V ostalem vemo. da je vsem ljudem nemogoče ustreči, najtežje, oziroma sploh nemogoče pa vsem tistim, ki nimajo prav nič dobre volje kritizirati — povdarjam — domačih podjetij z objektivnega stališča, marveč so vedno pripravljeni, da jih z namenom škodovati jim. polijejo z gnojnico.
Texra n isftm  ~»9oisal z namenom, da bi
komu delal reklamo, temveč samo zato, ker je resnica samo ena, čeprav je okusov med 8000 naročnikov — osem tisoč...
J. P.
študentovskih mater ni več
Stara studen to vska generacija se gotovo še s hvaležnostjo spominja nekdanjih študentovskih mater, ki 90 delile z njimi bridkosti in radosti vsakdanjega življenja-Kdor je mogel plačati, je plačal tudi 15 do 20 goldinarjev za celomesečno oskrbo. Si-romašnejši pa so plačevali 4 do 5 goldinarjev in nekaj fižola in krompirja so dali starši, pa je šlo. Pa se je živelo in so bili zadovoljni  dijaki   in  študentovske matere.
Danes pa ne vem, ali so te varuhinje dijaškega naraščaja ali res docela izumrle ali pa so se kartelirale, kajti, kjer vprašaš po stanovanju s hrano, je enotna me-mečna tarifa Din 1000. Premožni še nekako zmorejo ta bremena, medtem, uka-željni mladini z dežele, med katero so često prav bistre glavice, je pa pot do višjih ved takorekoč zaprta. Tarifa Din 1000 pa ostane nespremenjena, akoravno so cene živil posebno v zadnjem letu skoraj za polovico padle.
Apeliramo na gospodinje, da se ozirajo na težki položaj staršev, ki dajo svoje zadnje pare, da spravijo otroke do kruha, in da posnemajo lep zgled izumrle generacije študentovskih mater.
Dobiš z lopato
po glavi
Pred urejevanjem Šelenburgove ulice je bik* objavljeno, da ostane en hodnik •erazrušen za pešce Ln sicer hodnik 0* (lavni pošti do Zvezde- Ko sem šel v »fe* do zjutraj v urad, je bil na nerazrušenem hodniku voz za materijal, ki je zavzemal ves hodnik, sredina je bila globoko razko-pana, desni hodnik pa popolnoma razrušen. Ako se je hotel kdo preriti skozi, so mu zadoneli na uho zvoki: >Tu ni prehoda, dobiš z lopato po glavic.
Ako ni nikjer prehoda tudi za pešce ne, naj se cesta popolnoma zapre, in pešci že pri vhodu usmerijo v druge ulice. Bilo bi zelo umestno, naj svoje kulturne cvetke hranijo za druge primernejše kraje.
Ob novem tramvajskem vozu
V kratkem steče cestna železnioa skozi Šiško v sent Vid, na Vič, nato pa baje tudi na Jezico, k Sv. Križu, v Moste, na Rudnik ter menda celo na Rožnik, če smemo verjeti obljubam, ki so vedno silno radodarne in podjetne z načrti, a za sedaj imamo pod streho šele prvi vagon. Tisti, ki so ga videli, pravijo, da so pričakovali več, nekateri pa celo trde, da je praiv skromna škatla, ki si še domlšljevati ne upa, da bi bila velikomestna. Dosedanji tramvaj smo videli v sredo naslikan v »Jutru« pod naslovom »Petdesetletnica električnega tramvaja« m z razlago:
»Danes pred petdesetimi leti (15. aprila 1881.) se je vršila prva poskusna vožnja s prvim vagonom (na sliki) električne cestne železnice v Berlinu, ki je bil obenem sploh prvi voz svoje vrste na svetu. Nekaj sličnoga vddiimo še danes po 50. letih v Ljubljani«.
Lahko smo ponosni, saj take zgodovinske znamenitosti v obratu ni nikjer več na svetu. Kako naj pa poleg naših historičnih raritet postavimo res moderne vozove! Vsa harmonija bi bila fuč, zato pa lepo počasi, da ne pokvarimo ljubega nam lica častitljive stare Ljubljane. AM vendar so nekateri zlobneži že ugibali, da prično stari vozovi voziti gori ki doli po rimskem zidu na M.irju. Ideja mi napačna vsaj, kar se spoštovanja starosti tiče. Končno bi bila pa tudi taka spojitev Ie sleparija m grda žalitev starega tramvaja. Rimski zid je vendar nov. torej pristen falzifikat — tramvaj je pa pristna starina. Originalno bi bile gotovo, če bi se vozili namesto po
>ringelšpLlu« s tramvajem sem in tja no rimskem zidu, saj nam nič ni za starino, tujci pa itak niti ne slutijo, kakšne pojme imamo o varstvu in restavriranju zgodovinskih spomenikov.
Ne gre, ker je ideja neizvedljiva, saj smo že prej povedali, da smo zaradi antičnih vagonov morali naročita tak voz, ki bi se starim podal. Lepo počasi napredujemo, da se ne prenaglimo! Nova škatla je res brez ambicijoznosti; brez časti želj nosti in slavohlepnosti, a potemtakem novi voz ni prav nič malomeščansko navdahnjen, temveč je le ponižen, z malim zadovoljen rer v voljo božjo vdan in s pokorščino obla-godarjen državljan brez pregrešno frfotajoče fantazije.
S podaljšanimi progami in pomnoženimi vozovi pa dobimo tudi nove sprevodnike. Slabo jim gre in ne moremo od njih zahtevati doktorata, pardon, recimo boljše, od sprevodnikov ne smemo zahtevati, da bi prakticirali za frizerja ali natakarja, ki se morajo učiti tudi olike. V starih vozovih se je prav podal ta pristno domači ton in tudi posebnih geografskih studij ni treba, ker imamo še samo dve progi. No, zato tudi ni biLo treba sprevodnikov :z-prasevati. Bog bodi zahvaljen! Ali sedaj, ko bo električna dirjala takorekoč na vse štiri strani sveta, bo pa tudi več povpraševanja.. Ljubljančani se bodo naglo navadili, ampak pomisliti moramo na rojake z dežele, ki prihajajo s polnimi mošnjami, odhajajo pa s praznimi, če bi teh podeželskih pomaranč, rodoljubov z dežele in zarobljenih kmetov ne bilo v mesto, bi Ljubljana še vode ne imela, kaj še elektriko :.n tramvaj. Zato naj pa uprava tramvaja pri izbiri novih sprevodnikov pasi tudi na. oliko in omiko, da bodo prijazna, vljudni in uslužni z Ijfndmi, zlasti pa z našimi ženicama in očanci, ki so v mestu zbegani m v zadregi, prav mnogokrat jih pa sem pripelje žalostna pot v bolnico. Z novimi vozovi naj bi uprava nabavila todti malo so-čtutja — s tem pa nikakor še ni rečeno, da nimamo že sedaj med nafifcmd sprevodniki pravih dobrosrčnih kavalirjov.
Ljubjtančan.
Jutri premiera ob 4m 7* in 9* uri
sladke filmske operete
Balet na Marsu je senzacija te razkošno opremljene filmske operete iz igralskega življenja!
Eleganca! — Lepota! — Ljubezen! Godba! — Ples! — Petje!
jutri! JTJTRI!
Elitni kino Matica
Telefon 2124 Telefon 2124
Gledališče
in občinstvo
Sliši se, da zanimanje občinstva za gledališče pada- Će je res, se mora to vsekakor grajati. Mislim, če imaš denar za tobak, gostilno ali še za kavarno, ga lahko ntrpifi tudi za gledališče. Ce komu očitaš, da hodi sedet v kavarno, te bo zavrnil, da mu Jo po celodnevnem delu potrebno razvedrila. Dobro, pa pojdi v gledališče, v opero ali v dramo, tam se razveseliš prav pošteno. Pa bo zopet kdo ugovarjal: Saj nd vse zame, kar igrajo. Res, da ni vse, pa je treba malo pogledati na repertoar kajti, vse ni za vsa kega. In gre človek po dvakrat na teden t gledališče, seveda, če je zanj kaj primernega na repertoarju, bo imel od tega veliko več, kakor od pijače ali kajenja. Meni sploh ne gre v glavo, zakaj bi človek šel v zakajeno gostilno in ne v gledališče; kajti toM-ko užitka, kakor ga nudi gledališče človeku, ne najdeš nikjer. Ce hodiš v gledališče, podpiraš naš kulturni zavod in si sam deležen tolikega užitka in zabave, kakor nikjer drugje. Jaz delam tako-le: izberem si opero in jo grem poslušat; kako pomirjevalno vpliva mehka glasba na moje živce, lepo petje, krasna scenerija in dr.
Zelo žalostno pa je, da mladina cesto ne poseča gledaliških predstav, temveč gre raje kam drugam. Izgovarja se, da nima denarja. Res, tega tudi večinoma ni, a če ga mladina ima, ga nese raje v krčmo. Na velikonočni ponedeljek sem bil s starši na Šmarni gori in po poti smo srečali same pijane fante. In kakšni so bili! Zamazani, razkuštrani, pa tako milo so stokali ln vzdihovali, da bi jih človek kar naložil v nahrbtnik in odnesel domov spanSkat. Ko sem primerjal to klavrno sliko z ono v gle dališču, sem se kar razžalostiL AH je res tak užitek v pijaci? Menim, da ne.
Zatorej Še enkrat, če hočete res uživati, iščite užitka tam, kjer je, pa ne tam, kjer ga sploh ni! —g—
Površnike, obleke in vsa draga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova e. 12.
Stran 4
.SLOVENSKI NAROD«, dne 30. aprila 1981
Dnevne vesti
— Komemoracija   s«   generalom Hadil-
i*m v Pragi. Krožek srbskih legionarjev v Pragi priredi v ponedeljek popoldne v sejni dvorani staromeatnega magistrata pod pokroviteljstvom ministra narodne obrambe dr. Viskovskega komemoracijo za pokojnim generalom Hadžjičem, bivšim poveljnikom I. srbske dobrovoljske divizije v Rusiji, v kateri so se borili tudt mnogi češkoslovaški dobrovoljci.
— Spominski večer Zriujskega in Fran-kopana v Pragi. Akademsko društvo *Jugo-ilavijac priredi drevi v Kramefevi dvorani Meščanske besede spominski večer Zrinjskega in Frankopana, ki sta bila 30. aprila 1671 v Dunajskem Novem mestu usmrčena kot inicijatorja upora proti cesarju Leopoldu. O hrvatskih narodnih junakih izpregovort delegat našega prosvetnega ministrstva dr. Dragotin Prohaska.
— Uradne ure na finančni direkciji In nji podrejenih uradih. Dravska finančna direkcija v Ljubljani razglasa: Za čas od 1. maja do konca septembra 1931 je določen za dravsko finačno direkcijo in nji podrejene urade naslednji delovni čas: Ob ponedeljkih ob 7.30 do 12.30 in od 16. do 18. ure, ob 9o-botah od 7.30 do 13.30 ure.
— Razpisana služba banovinskoga cestarja- Kraljeva banaka uprava razpisuje v območju s reškega cestnega odbora v Ptuju službeno mesto banovinskega cestarja in si: cer: na banovinski cesti Ptuj—Krapina od km 0.00 do km 4.00. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 20. maja pri sreskem cestnem odboru v Ptuju.
— Zaključek kongresa saveza kinematografov. Včeraj je MI v Zagrebu zaključen kongres saveza lastnikov kinematografov lz vse drŽave. Kongres je tri dni razpravljal o raznih aktualnih zadevah, slasti so pa udeleženci naglasall težak položaj kinematografov t državi, ki morajo plačevati ogromna bremena, davke, takse itd. Sprejeta je bila obSima resoiucida, iz katere posnemamo, da so nadi kinematografi ustanovili ' organizacijo za vso drŽavo, dalje a/pelirajo na pristojne državne oblasti, naj bi končno izdale enoten zakon o cenzuri filmov ter zakon o kinematografih in da naj bi smatrale kinematografe aa obrtniška podjetja. Resolucija nastopa oatro proti avtorski centrali in navaja končno sklep, da pristopi »veza kinematografov kot član k internaeijonalni federaciji kinematografov v Parizu. Prt volitvah je bil za predsednika izvoljen ir. Aiekeander Aranicki, za podpredsednike pa Josip Kron ste in iz Beograda, dr. Brez I-gar iz Ljubljane » Emil Sfkla H Novega Sada.
— Razpisana služba pogodbenega pc-
itarja. Razpisuje se služba pogodbenega poštarja prJ pošti Sv. Jurid v Slov. goricah m-3. Jamčevina: 800 Din. Letni prejemki: redna plača 600© Dim, doklada (50% redne plače) 3000 Din, nagrada za prenašanje pošte 3724 Din in nagrada za vzdrževanje selske dostave £814 Dm. Prošnje s prilogami naj se vlagajo na dravsko direkcijo pošte In telegrafa do 10. maja.
_ Izprememba   govorilne pristojbine v
telefonskih relacijah Cankova—Radkers-burt; in Cankova—-Mureck znaša 16.50 Din.
— Nakaznice za francoske pošte v Ale« ksandriji In Portsaidu. Uradno se raze'.aša, da je francoska poštna uprava s 1. aprilom ukinila svoje pošte v Aleksandri ji in Portsaidu. Potemtakem poste ne sprejemajo več za te pošte poštnih nakaznic in odkuip-nih   (povzetnih)  pisemskih pošiljk.
— Dopolnilo člen« 25 pravilnika za telefonsko službo v notranjem prometu. Prometni minister je odredil iizpremembc tega člena, da se zdaj glasi takole: V slučaju kake splošne nevarnosti ali elementarne nesreče (požar, povodenj, potres itd.) in pa v interesu varnosti držaje je za javljanje o tem in iskanje pomoči vsakemu državnemu uslužbencu dovoljeno državni telefon tudi v medkrajevnem prometu brezplačno uporabljati in sicer v jamih govorilnicah pri pošti, telegrafu in telefonu kakor tudi pri kateremkoli telefonskem naročniku, seveda če to opravičujejo obstoječe okolnosti. Seizmološki zavodi v naši državi imajo ob hudih potresih, ki povzročajo zbeganost med preb5val-•tvom, enako pravico do brezplačnih telefonskih pogovorov za pomirjenje ljudstva in prepffečenje eventualne škode. Vsi ta&i pogovori se napovedujejo z besedami: >v javnem interesu«. Pogovori v javnem interesu pa se smejo voditi samo z državnimi oblastvi.
— Prošnja javnim uradom, ustanovam in podjetjem. Osrednja p roti tuberkuloz na liga je za letošnje protituberkulozne dneve izdala propagandne koleke, ki se bodo te dni pričeli razproda jati. Laga bo koleke dostavila vsem večjim podjetjem in javnim ustanovam s prošnjo, da bi jih ob priliki protituberkuloznih dni napeljali na vse dopise. Ker so koleki namenjeni za zbira ranje sredstev za počitniške kolonije otrok in za proti tuberkulozno akcijo lige, da odkupijo Čira več kolekov in tako inate-rdelno podpro to dobrodelno gibanje.
— Licencovanje bikov v dravograjskem okraju. V dneh 13., 14., 15. in 16. aprila t. L se je vršilo v dravograjskem okraju Koencovariije bikov. Na licencovanju je bi* lo skupno prignanih 134 bikov. Od 134 prignanih bikov je licencovarna komisija ocenila 102 komada. Ostalo je torej vsega 32 neliccncovanih bikov, ki radi mladosti in nesposobnosti za plemensko uporabo ni* so prišli v poštev za licencovanje. Ličen* oovanje je poteklo v najlepšem redu. Ln cencovanje se je vršilo na več krajih. Ob priliki licencovanja v posameznih krajih je kmetijski referent g. Zdolšek imel kratko predavanje o važnosti stroge odbire fselek* cije) bikov plemenjakov. G. sreski veteri* nar Kolenc pa je pozival bikorejce, da po* svetijo več pažnje na snago in dobre zračne hleve. Ob priliki licencovanja je bilo op'» žiti, da ležijo nekaterim rejcem bikpv naj* bolj pri srcu nagrade, katere imajo prejeti
za licencirane bike. Dokler bo naš bikorc* jec Imel samo ta cilj, bo naša Živinoreja
pešala.
— Ljutomer. Gremij trgovcev v Ljuto« meni bo v bodoče obveščal svoje članstvo o važnejših odredbah oblasti na ta način, da bo prepise dotičnih odredb pošiljal svo» jim odbornikom izven Ljutomera in čla* nom v večjih krajih Ti bodo o njih vse* bini obvestili tovariše v kraju samem, dru« gi p« se naj o priliki oglašajo pri teh gospodih, ki jim bodo dali dopise gremija na vpogled. Gremij bo obveščal sledeče gospode: G. Franc Korošec str. v Gor. Radgoni, Kral Jurjovič v Radencih, An* drcj Dominko pri Kapeli, Franc Kolleritsch v Apačah, Jožof Farkaš pri Sv. J ur ju ob $č., Ignac Lovrenčič v Borccih, Alp j z Sršen v Veržeju, Franc Senčar pr> Mali Nedelji.
Jutri zvočni film ZKD
ANA KARENINA
ob y2 S, v »Elitnem kinu Matici«.
— Revija brez poziva na naročbo je gotovo redkost. Izhaja le v enem iztisu in nikogar ne terja za zamujeno naročnino. Idealna revija torej, saj jo tudi v resnici izdajajo idealisti. Namreč pravi, zdravi, ne osladno jokavi, temveč korajžno vedri mladi idealisti — skavti. Po niih se revija tud: imenuje »Rover«. Sami jo pi5ejo, sami tiskajo, sami ilustrirajo in sami jo Čitajo, čeprav je vredna, da bi jo brali tudi drugi. Vesela je in živahna, polno solnca ie v njej in življenja, svobode, kakor pač v skavtih In prav mnogo tiste pristne, globoko občutene rodoljubne boli za onim. kar so nam vzeli. Prve pesmice pesnikov, ki jih požre realnost ali pa redke tudi udarj neusmiljena usoda z lovoriem slave, prve črtice o prvih doživljajih in prvi uvodniki bodočih državnikov... Revijo »tiska« sam urednik Rudj Zore na pisalnem stroju, talente za slikarstvo pa dokazuje ilustrator Stane K u-m a r. Ne vem, ali postane slikar ali ostane le karikaturist za domaČo porabn in kratek Čas, samo to vidim, da ima okus in spretna roko. Mnogo je tud: fotografij v reviji in slika prvega skavtskega tabora b- delala čast tudi priznanemu amaterju. Listam knii-go od spredaj in zopet nazaj, ne vem že. kolikokrat. Pa se ie zamisli! stari ŽurnaMst v one čase prvih hektografiranih vrstic. Roke mu drhte ob spominu na one davne indijanske dnj in sladkotrpko mu je pri srcu. Pomlad je, blažena mladost: Bodi pripravljena!
— Vrtmo. Vremenska napoved pravi, da bo deloma še oblačno, v splošnem pa lepše vreme, že včeraj je po vseh kraj:h naše države kazalo, da se bo vreme zbolj šalo, čeprav je ponekod še deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Skop tlu 20.2, v Sarajevu 19.2, v Splitu in Beogradu 18.4, v Zagrebu 18.3, v Ljubljani 16. v Mariboru 15.2. Davi je kazal barometer v LJubljani 764.3, temperatura je znašala 3.2.
— Polhov gradeč. Dne 24. t. m. ae je vršila licitacija poštne vožnje Polhov gra dec—Ljubljana glavna posta in nazaj To se pravi, morala bi se vršiti, kar se pa ni zgodilo, ker ni prišel k licitaciji noben re Hektaru. Vzrok so vseka ko silno slabe ceste, na katerih dosti trpi poleg ljudi 'n živine tudi vsako vozilo. Upamo pa. da bo prihodnja licitacija uspešna in nam še ostane avtobusna vožnja. Veseli smo. da jo Imamo, če L prenehala, bi jo zelo po grešadi. Naše ceste se bodo pa morale v kratkem temeljito popraviti.
— Za hčerko je hotel v tmrt V torek popoldne se je v Sarajevu pripetila traglč na nesreča. 7 letna hčerka železničarja čutundžije Natalija je padla z mostu v re ko in utonila Ko so truplo potegnili Le vode, je njen obupani oče sam skoo*' v reko, pa so ga pravočasno rešili.
— Proces proti dalmatinskemu čarugt. Včeraj se je v Šibeniku nadaljevala obravnava proti dalmatinskemu ćarugi T..»d-r.ru Međicu. Sodišče je razpravljalo o napadu na posestnika Stevana Ivaniševiča. ki Je bod iavršen takoj po umoru orožnika Ve-kiča. Medic je napadel Ivaniševiča in za hteval, naj mu izroči plašč. Ker Ivaniše-vič tega ni hotel storiti, je začel Medic nanj streljati. Ustrelil je trikrat oauj, k sreči sta pa dve krogli zgrešili ci j doč.m je tretja Ivaniševiču obtičala med r-fbr; Nato je Medic Ivaniševiča poslal lomov, da se obveže, vzel pa mu je plašč. Pr; /a sliševanju je Medic dejal, da je b*l pris* ljen to storiti, ker je pritiskal hud mraz in ga je zeblo. Potem je bil Medic zaslišan glede zločina in poskušenega ropa v hiši vdove Ane Jurlc* v vasi Kruševo pri Pri-moštenu. Medic je z nekim tovarišem vdrl v njeno hišo, oba sta bila preoblečena v orožnika. Dejala sta vdovi, da morata Izvršiti hišno preiskavo, češ da je osumljena, da Je raspečavala ponarejene dolarje. Pretakala sta vso hišo, našla pa nista ničesar. Predno sta odela, sta pretepla nekega kmeta. Rasprava proti zloglasnemu razbojniku bo trajate več dni.
— Idealno sredstvo sa otroke. Slabo prebavo, neredno telesno odvajanje, pomanjkanje slasti preprečuje FigoL Figol se izdeluje iz Čistilnega sladkorja najboljše dalmatinske smokve in ima izvrsten oku», zato ga uživajo otroci jako radi. Dobiva se po vseh lekarnah.
— Obledele obleke barva v različnih barvah in plasira tovarna Jos. Reicb.
Oblečemo Vas
od nog do glave
za mal denar
Tudi na obroke!
A. PRESKER
Ljubljana, Sv. Petra c 14
Pri razdraženih živcih, glavobola, spanja, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti imamo v naravni »Frana Josefovi« grenčici domače sredstvo pri roki. da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi, takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Pran« Josefova« voda sigurno tudi pri ljudeh višje starosti. »Franz Josefova« grenele* se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in vseh špecerijskih trgovinah.
Iz Ljubljane
—Ij Prihod češkoslovaških železniških uradnikov v LJubljano. Jutri se pripelje v Ljubljano v dveh posebnih vagonih okrog 40 češkoslovaških železniških uradnikov, k? prihajajo na lodnevn; izlet v Jugoslavijo Vlak z gosti prispe ob 13.42 v Št. IIj, kjer jim priredi odbor UZC prisrčen sprejem. Ob 13.56 se pripeljejo gostje v Maribor, kjer jim prirede zakusko. Iz Maribora se odpeljejo ob 14.23 ter prispo v Ljubljano ob 17.23. Po prihodu si ogledajo mesto in pojdejo na Grad, ob 20. pa bo pozdravni večer v Kazini. V soboto zjutraj se češkoslovaški železniški uradniki odpeljejo preko Jesenic na Bled. Na Jesenice prispo ob 9.46, na postaj; Dobrava - Vintgar izstopijo ob 10.3o ter krenejo peš skozi Vintgar na Bled. Ob 19.55 se vrnejo v Ljubljano, kjer bodo večerjali v kolodvorski restavraciji, ob 22.5(1 se pa odpeljejo v Zagreb. Ce bi bilo slabo vreme, se v soboto zjutraj odpeljejo na Jesenice šele ob 8.44 ter prispo na Bled ob 10.38. Pozdravljamo drage goste na naših tleh in jim želimo čim prijetnejše bivanje v Jugoslaviji.
—lj Prihod nemških indastrijalcev. Nemški industrijalci se pripeljejo v Ljubljano danes popoldne ob 16.15. Na Jesenice se jim je odpeljal naproti v zastopstvu zavoda za zunanjo trgovino v trgovinskem ministrstvu g. Kujundžič. Na glavnem kolodvoru v Ljubljani sprejmejo nemške industrijce predstavniki  naših gospodarskih ustanov.
—lj Kanalizacijska dela v Zvezdi bodo danes v glavnem gotova, zbiralna kanal se začne pri cerkvi, do kamor bodo dane* že položili cevi ter jarek zasuli. Zdaj §> imajo položiti približno 10 m cevi. Požiralnike bodo pa napravili v nekaj dneh, kakor tudi druga monterska dela. Ob pošt« polagajo nove robnike za trotoar. Najprej bodo uredili en hodnik, potem Sele drugega, oba bost« po seveda popolnoma na novo zbetonirana m asfaltirana. Drugi del ceste od Knafljeve ulice do Zvezde bo jutri najbrž pripravljen za planiranje m va-$*nje  s  parnim valjarjem.
—lj Tramvaj is spomenik sv. Trojice. Spomenik pred urSulinsko cerkvijo je baje velike umetniške vrednosti in tudi močan arhitektonski motiv, odnosno člen pročelja uršulinske <*erkve. V ta namen so ga tudi pred leti prestavili na Kongresni trg. V drugem pogledu pa. ka<r ae fi&e kakovosti materijala — spomenik ni očividno vreden piškavega oreha, kamen je sila preperel, raz>nokan in okrušen. vsaka zima pusti na spomeniku svoje sledove. Ni več m n osjo upanja, da bi se še s tako temeljitim popravilom spomenik obvarovalo pred neiz-nfiibnim razsulom. Tn tudi ne cenimo mno-£io te umetnine, naj nam je 5e tako pri srcu. Že Lini v začetku zime so pričeli popravljati spomenik, potem so pa delo prekinili ter se ga niso več lotili. Pozneje so navozili velik kup kamenja ter ga naložili po stopnicah spomenika, približno 1.50 m visoko! Kamen spomenika se že kruši ob rahlem dotiku, kaj se. če se nanj nasu jejo celi »kladi skali Pa recite, da nismo, kar nas je slovenskega rodu — kljub svoji boga-boječnosti — vandali in barbari ter nain je še sv. trojica napoti! Popravilo spomenika bo zdaj tudi nekoliko cenejše ...
—lj lz mestne gramozne jame za Bežigradom. Stavbno gibanje se je pričelo. Tu ne slišiš ropotanja dvigala, kakor na Ale ksandrovi cesti ob tistih velikih stavbah, ampak santo skromno tesarsko orodje: za« <*a in kladivc motita tišino na stavbiščti. Maj je pred vrati. Marsikateri družini bo odpovedano stanovanje in bo moralo pod drugo streho, a kam. ko so stanovanja tako draga? Kdor ima stalen zaslužek, si leB postaviti skromno leseno hišico kje na mestnem svetu. Na magistratu imajo sto prošenj za stavbno dovoljenje v tej jami. a kaj, ko je tukaj še malo praznega prostori. Naselje v gramozni jami šteje 64 streh, družin pa veliko več. ker je pod malokatero streho samo ena družina. V dveh mestnih barakah na pr. je nad 20 rodbin. Vas ima tri vodnjake in 11 skupnih stranišč. Na ulice ie napeljana električna razsvetljava, a po stanovanjih je še nimajo Hišice stoje na gramoznem svetu, stanovanja so suha. Najemnina za svet stane vsakega gospodarja 120 Din na leto. Južno stran iame zasipajo, kolikor ie treba to zaradi Sivoborske ulice.
—lj Izvažanje spojnice Iz mesta je po cestno-policijskem redu dovoljeno šele ob 10. uri zvečer. Tega določila se pa nekateri zunanji vozniki i« ljubljanske okolice ne drže, marveč prihajajo v mesto s sodi Se prod 9. uro in povzročajo po ulicah smrad, ko je še znaten promet po mestu.
—lj Delo na rilki tramvajski proai. Jarek za drugi tir, ki poide od Rimske ceste do stare mitniee na Tržaški cesti je izkopan in ie deloma ie rudi napravljen v niem kamenit temrtt- Na glavnem tiru ao položene tirnice do Borštnikovega trtsa. Kjer so večii ovinki, rinile ne varilo, marveč jih vežeio skupaj t vijaki kakor vidimo to na železnicah. Ko so tirnice zvarjene, iim dalo pravimo lego. za kar rabijo velike vzvode in horiz. ribelo. Zdai "topijo ▼ akrifo krampi. S topim koncem zabila skupina težakov robat srramoz pod tirnico. Vsaka skupina šteje onem mož. od katerih Štirje d*la!o. dmsri štirje pa tisti ras počivalo. Menjajo se vsakih 10 minut. Delalo po deset ur na dan In imajo place po 4.50 Din od ure. Delavcev je dovolj, a podpefkega kamenja priman jknje, sicer bi bil dragi tir I
tudi ie gotov in bi bile tirnice položene že skozi Gradišča.
—lj Olepšava hiš. Na Taboru je dal prebarvati svojo hišo trgovec M. Spreitzer,
na Sv. Petra cesti Štev. 51. pa fin. rac! uradnik K. Gruber. Novega barvila je potrebna tudi šentpeterska cerkev, kaza-liSče stolpne ure pa radikalne prenovitve, saj je ta cerkev, kakor znano, dovolj bogata.
—lj Prodaj« manufakturnega blaga. V soboto 2. maja se prične v prvem nad* stropju Tavčarjeve ul. Št. 2 pri delniški družbi Commerce v oddelku B prodaja manufakturnega blaga. Prodajalo se bo ppd produkcijsko ceno. Obiščite nas in prepri* čajte se! Berite oglas na zadnji strani.
—lj Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča vse cenjene gg. člane, da je izdala Osrednja prolituberkulozna liga za letošnje dneve propagandne kolke, da bi jih vsa podjetja ob priliki protuberkuloznih dni nalepijaia na vse dopise. Nacelstvo pitMri vse cenjene gg. čiane, da gredo cenjenim narodnim damam, ki bodo te boleke ponujale v nakup dobrohotno na roko. Načel-stvo.
—lj 11 prem eni ba posesti. Posestvo, obstoječe iz enonad strop ne. lične hiše Ln dveh manj&h poslopij (Štev. 25) na Vodnikovi cesti v ftiški v bližini mestne mitnice je kupil od dr. Lajoviua zobni zdravnik dr. Ivan Oblak- Hiša ima spredaj večji vrt z železno ograjo na kameniti podlagi ter prav lepo lego.
—lj Obnove hiš. Dasi imamo de nestalno aprilsko vreme, ki je neljubo zlasti zidarjem, vendar že tu in tam popravljajo in prenavljajo zunanje Lice večjih in manjših hiš. Tako se obnavlja na Vrtači enouud-stropna hiša (štev. 3). last Koraikovih dedičev. Poslopje bo na novo ometa) in prebavil stavbni k Matko Curk. Ko se ob hiši zgradi Ln uredi cestišče s hodnikom, bo Vrtača na svoji mičnosti dosti pridobila. V Florijanski ulici je v popravilu dvonadstropna hiša (štev. 22). Gospodar Vekoslav Podlogar je sklenil dati hiši lepo zunanje Lice. Vzidavajo se novi okenski okviri in obnavljajo notranji lokali. Obnovo Podlo-garjeve hiše bo izvršil mestni stavbni k Miroslav Zupan.
—lj Sočino zaključno predavanje v soboto 2. maja 1931 odpade, ker je predavatelj g. ravnatelj Mahkota nujno zadržan. Vrši se pa potem priti, soboto t. j- 9. maja. Nastopili bodo pri tem predavanju s temo: > Izlet na Ur ko- gg. Mahkota s skiop Učnimi slikami ter tov. Bašič in Sancin.
—lj Damska perilo v najlepši izbiri, dobite pri Šterk nasl. Kamičoik, Stari trg 18. f>5-n —lj Prva ponovitev Slehernika bo nocoj v četrtek dH) .aprila. Prva vprizoritev misterija o življenju in smrti bogatina Slehernika je zapustila občinstvu, ki je v nedeljo napolnilo operno gledališče, izredno ij'o-bok vtis. čeprav izvira delo iz srednjega ve ka. je njega vsebina tako občečloveška, da sega kljub srednjemu okolju in miselnosti po svoji notranji globini preko vseh dob in konfesirj in je v svojem jedru umetnina, dostopna duševnosti modernega človeka. Predstava bo v opernem gledališču. Cene običajne dramske, Red D.
—lj Stavbinskim delavcem! Odsek stav-binskih delavcev NSZ sklicuje za nedeljo ob 9. v dvorani OUZD člansko zborovanje. Odsek vabi vse člane, da se gotovo udeležijo važnega sestanka, ker se bo na njem poročalo o prvem razgovoru, ki so Ka zastopniki organizacije imeli z zastopniki poslodavčev. Na sestanek smejo člani pripeljati tudi svoje prijatelje stavbinske delavce.
—lj Najdeno avtomobilsko kolo. Te dni
je bilo najdeno na Dolenjski cesti kompletno rezervno avtomobilsko kolo. Pojasnila daje tajništvo Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije, Sekcija Ljubljana, Kongresni trg 1-1.
—lj Razstava pismenih in risarskih izdelkov obrtno nadaljevalne šole za umetno in oblačilno obrt na Prulah bo dne B. maja od 9. do 16. ure. Vabijo se vsi. ki se '"♦p--e<4irqi0 za to, posebno pa mojstri in pomočniki  teh strok
— I j 2u pni vaditeljski tečaj sokolske župe Ljubljana za vodnike in vodnice naraščaja in dece, ki bi moral biti od 8. do 10. maja. moramo preložiti na poznejši čas, ker je vodnik tečaja obolel. Kdaj bo tečaj, bomo o pravem času naznanili. Zdravo! žup načelništvo.
—lj Vič pri Ljubljani. P. R K. drl meščanske šole na Viču uprizori dne 8, maja t. 1. v *Sokolskem domu« na Viču ob 3. uri pop tridejanski mladinski igrokaz s petjem »Povodni može Obenem nastopi pevski zbor mešč. šole s tremi pesmicami. Vstopnina: Sedeži: od 6 do 2 Din, stojišče: 2 Din. Cisti dobiček se porabi za nakup ubožnih knjig. Ravnateljstvo.
—lj Pevcem Ljubi j. Zvona! Ker jutrišnja vaja moškega zbora zaradi koncerta Glasbene Matice odpade, se vrši ta vaja drevi. Vsi! Odbor.
—lj Glavni tivolski droored je pričel včeraj gladiti parni valjar. Ko bo drevo red končno utrjen in zravnan, bodo nadaljevali druga regulačna dela v smislu načrta. Upati je, da bo drevored vsaj čel mesec dni popolnoma urejen.
_lj Ljudska univerza za obrtniške >&-jence. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 4 maja 19H1 ob 7. uri zvečer v dvorani »Okrožnega urada la zavarovanje delavcev na Miklošičevi .-e-sti št. 20, XIV. vajeniško predavamo. — Predava g. proiesor dr. Valentin Roži."', o temi ^Jadranski biseri< s skiojdičnimi slikami — Vstopnina je prosta. — Vabi ion I so ti di obrtniški mojstri in pomočniki. — Na tem večeru zaključi Kvesa svoja predavanja   v   tekoči   >ezoni   ififiO 1931.
— lj Reprizi iivrstne veseloigra tDovf« vi£ki venec< na Šentjakobskem odru. V soboto. 2. in v nedeljo. &. maja ponavlja Šentjakobski oder izvrstno veseloigro v treh dejanjih »Deviški venec*, ki je io-segla pri premijeri popolen uspeh. Posetni-30 se izvrstno zabavali, in temeljito nasmejali- Pri predstavi sodelujejo lam*» Baranova, Bučarjeva. Kranierjeva, Gor lipova, PirČeva in Ravnova, ter gg, ftkerlj, Le-der in VidetiČ. Vstopnice se dobe v trgovini gosp. Miloša Karničnika na Starem trgu.
—lj Ana Karenina kot zvočni film. Danes in jutri vsakokrat ob pol 3. popoldne) predvaja Z. K. D. zvočni film >Ana Kare.nl-na<, ki je posnet po znamenitem roiminu Leva N. Tolstega- V filmu nastopa v glavni vlogi GRETA G AR BO in njen partne-r John Gilbert. Predstave se vrše v Elitnem kinu Matici  ob znižanih  ljudskih cenah.
—lj Hfindlov oratorij Samson-, je na aporedu Sloginega koncerta v ponedeljek, dne 4. maja, ki se vrši v Unionu. Han d lova glasba ne potrebuje nobene razlage. Njen slog in izraz je tako jasen da je vsakemu razumljiv, že ko |>osluša skladbo prvič. Opozoriti bi bilo poslušalca le na večglasne /bore. Tam je polifonska struktura včasih nekoliko zamotana. S kakšno občudovanja vredno spretnostjo ume skladatelj prepletati skladbo v glavnim noti-voui, kako se tema pojavlja vsak hip v drugem glasu, kako stavlja nasproti protl-temo, kako stopnjuje napetost skladbe! Treba je le sodelovanja in zasledovanja tematičnega gibanja in skladba je v glavnem razluščena Od teh vecglasnih točk oratorija se pa živo razlikujejo nekatere arije solistov, ki so pisane enoglasno. S pevcem svira orkester isto linijo v isto-glasju Ln tudi v oktavah. Pa bi menil kio, da je to pusto, enolično, zgrešeno! Ko pa poslušaš tako arijo, se pa komaj zaveš, da je enoglasna. Taka je arija Filistejca Ua-raphe: Nesramni rob. Samson ga je rai-dražil, ker je dejal, da na čast filistejske-mu maliku Dagonu ne bo kazal svoje moči. Ves besen zapoje Harapha to arijo; kako imenitno se sklada s situacijo dejanja enoglasnost. Priprost izraz vso veliko ogorčenost Haraphe, ki odvrže vsak obtir ln hoče Samsona čimprej izdatnejše ponižati in razžaiiti. Ljubitelji glasbene umetnosti 18 stoletja naj ne zamude prilike čuti ta oratorij, ki se izvaja v Ljubljani prvič.
—lj Koledarsko in motociklistično društvo >6&vac v Ljubljani sporoča svojemu članstvu in prijateljem kolesarskega sporta, da se udeleže izleta v nedeljo dne S. maja, ki se vrši na Jezico, Gameljne, Šmartno pod Šmarno goro, Tacen, ftent Vid Odhod točno ob pol 2. uri izpred društvene pisarne, Karlovška cesta št. 4.
Iz Celja
—c Gostovanje ljubljanske opere v Celju. V nedeljo 3. maja popoldne ob pol 4. bo gostovala v celjskem Mestnem gledališču ljubljanska opera s priljubljeno opero »Prodana nevesta«. Vstopnice se dobe predprodaji v knjigarni Gorlčar & Leskov-šek na Kralja Petra cest;. Celjsko gledalsko občinstvo se naproša, da si nabavi vstopnice že v predprodaji.
—c Šoferski izpiti in pregled motornih vozil. V soboto 2. maja dopoldne ob 11. se bodo vršili pred poslopjem celjskega sre-skega načelstva šoferski izpiti, obenem pa bo istotam pregled vseh onih motornih vozil, ki letos komisijsko še niso bila pregledana. Pregledi in izpiti se vršijo za mesto Celje in ves celjski srez.
—c Novj odbor Podpornega društva za revne otroke v Gaber ju tvorijo: predsednik g. Ivo Gams, podpredsednik g. Valentin Hrastnik, tajnica gdčna. Marica Poglaie-nova, blagajnik Marko Vučko, odbornik1: Stanko KokoSinek, Franc Vidmajer, Ignac Podpečan in Janko CergrvJ, namestnika Lu. dovik Gajšek in Anton Permozer ter pre-gledovalca računov Drago Gams in Viktor Železnlk.
—c Občni zbor Starešinskega društva JAD »Triglava« se bo vršil v Celju v nedeljo 3. maia ob 10. dopoldne v Celjskem domu (hotel Union). Dnevni red običajen.
. . tn lepoto, ostanite
kMo mehko in_ obenem
Puder Simou in MUoStoon.
vtev. uv
»SLOVENSKI V A ROD«, dne 30  aprila 19oi
Strni- .«>
Ku - Klux - Klan prej in zdaj
Iz borbene tajne organizacije proti črncem, katoličanom in Židom se je razvil nekakšen ameriški fašizem
Mladi sinovi plantažnikov iz Pula-ske v Tennessee so ustanovili po vojni severa proti jugu tajno organizacijo Ku-Klux-Klan. ki je imela nalogo tudi v mirnem ča^u
boriti se proti črncem.
Organizacija se je podpisovala na grozilnih pismih in na raznih objavah kratko KKK. Pri nas bi se taki organizaciji smejali, v Ameriki so pa razmere čisto drugačne. Člani Ku-Klux-Klana so linčali tisoče in tisoče zamorcev, več tisoč so jih pa prepodili iz države in uničili njihovo imetje.
Začetkoma je skušal biti KKK tajna organizacija. Že samo ime je vplivalo na ljudi magično. Komični so naslovi društvenih funkcijonarjev. Na čelu organizacije je veliki mag, kateremu so podrejeni veleciklopi, veleti-tani, velezmaji itd. Člani organizacije so se zbirali na tajnih nočnih sejah v črnih srajcah z visokimi kapucami, v katerih so bile samo odprtine za oči in usta. Zborovanja so se vršila navadno v skalnatih votlinah ob ognju in novi člani so polagali grozne prisege, do-čim se je ječanje in stokanje starih strahotno razlegalo v temno noč. Pra-znoverni zamorci so mislili, da zborujejo mrtvi konfederativni vojaki. Člani KKK so strašili črnce s tem, da so jezdili 'okrog preoblečeni v okostnjake z mrtvaškimi lobanjami namesto glav. Če so srečali črnca, so sneli lobanjo in zahtevali, naj jo drži v rokah. Linča-nje zamorcev so smatrali za svojo pravico in dolžnost. Linčali so zamorce navadno tako, da so odvlekli žrtev v gozd, kjer so jo
do smrti mučili, truplo so pa pribili na vrata pokojnikovega doma   ter napisali    pod njim KKK v svarilo živim zamorcem.
Sčasoma so se izpremenili člani KKK v sodrgo zadnje vrste in pojma klanman in zločinec sta postala istovetna. V nečuveno početje te tajne organizacije je morala končno poseči vlada in z vojaško silo je leta 1871 razpustila klane, ki so imeli takrat nad 500.000 članov in čijih veliki mag je bil general Nathan Forrest. Celih 50 let po razpustu je KKK miroval, med svetovno vojno se je pa znova pojavil veliki mag in začel ponovno organizirati klane, to pot pa docela po pravilih ameriške reklame. V bombastičnih proglasih, s katerimi je bila preplavljena v obliki lepakov in letakov vsa Amerika, je bila navedena kot glavna naloga, da preti belim že strašna nevarnost, kajti
»zamorci bodo hoteli   po povratku iz
Francije samo belo meso«. Staro ime organizacije je bilo dopolnjeno z dodatkom Societv for Southern gentlemen. Organizacija se je torej nazivala KKK, društvo za južne gentle-mene.
Obnovljeni KKK se je vodil po predpisih moderne trgovine. Pristopnina je znašala 5 dolarjev in od tega je dobil znaten del agent, ki je novega člana pridobil. Namesto črnih pla-ščev so bili uvedeni beli z andrejev-skim križem na prsih. Klane je obudil v novo življenje metodistični pridigar in sijajni govornik Joseph Simons. Sam bog mu je baje vdihnil to idejo v sanjan. Boljšega začetka si mož ni mogel misliti, kajti v Ameriki so preroki s svojimi vizijami sploh v modi. Simons je baje videl v sanjah na nebu bel odblak, ki je drvel s tako silo, da je zakril skoraj vse nebo. Potem se je pa razpršil in pokazali so se beli jezdeci z rdečim križem na prsih in golimi sabljami. Hiteli so v boj. seveda proti tujcem, zamorcem, katoličanom in zidom, sovražnikom Zedinjenih držav.
šimons je smatral svoje sanje za božji opomin, naj obnovi klane. S pomočjo Edwarda Clarka je postavil novo podjetje strogo na trgovsko podlago. Agenti, ki so uspešno poslovali, so dobivali na leto do
50.000 dolarjev provizije.
Novi pokret pa ni mogel živeti od samega hujskanja proti zamorcem. Zato
je seglo vodstvo še po boju proti katoličanom in zidom in člani organizacije so začeli širiti vesti, da hoče papež s svojo koščeno roko seči po samem srcu ameriškega naroda in spraviti na ameriško zastavo podobo križa. Še bolj pa naj bi bili nevarni židje, ki s knjigami, časniki in kinematografi zastrupljajo javno življenje in širijo nemoralo povsod, kamor posežejo. O črncih so pa člani KKK trdili, da hočejo z naglim razmnoževanjem doseči večino v Ameriki in se tako polastiti oblasti.
V okrožnicah, na zborovanjih in na lepakih so klani vpraševali javnost: Ali že veste, da je papež političen av-tokrat? Ali že veste, da so njegove tajne pogodbe zakrivile svetovno vojno? Ali že veste, da ima papež v rokah ves ameriški dnevni tisk, urade in vojno industrijo? Ali že veste, da je naša vlada prokl?to nemoralna?
Zelo spretno so znali člani izrabiti tudi tako zvani veliki strah, namreč
strah pred boljševizmom.
Amerika mora biti rešena, so oznanjali neprestano člani nevidnega kraljestva KKK. Sveto pismo jim je bilo veliki koran za razumevanje vseh živ-ljenskih vprašanj in znani opičji proces v Davtonu jim je bil zelo dobrodošel. Veliko priznanje vere Ku-Klux-Klana se je glasilo: Verujem v boga, v večno ločitev cerkve od države, v zakon in red, v nadrejenost bele rase, v neobhodnost omejitve priseljevanja, v dobre odnošaje med delom in kapitalom ter v čednostno in pošteno ženstvo.
Veliki mag Simons je moral izročiti vodstvo nevidne države novemu >ce-sarskemu čarovniku*?, velikemu ciklo-pu Ewansu iz Atlante, ki je bil prvotno zobozdravnik nekje na kmetih in je imel tako neznatno prakso, da sploh ni mogel živeti. Društvo je plačalo Si-monsu
300.000 dolarjev odpravnine
in mu zgradilo za nameček še vilo. Ewans je najprej reformiral obrede tako, da so prišli na svoj račun tudi najbolj pustolovski tipi. Uvedel je zopet tajno govorico in obnovil funkcije velikih zmajev, ciklopov, fnrij, titanov, sov itd. Zborovanja članov se vrše zopet z veliko tajnostjo opolnoči v prosti naravi, navadno na gozdnih livadah. Več tisoč avtomobilov se zbere in napravi kordon. Daleč v ospredju na vseh straneh stoje straže. Sredi trate postavijo oltar, okrog njega pa stoje nepremično člani organizacije v belih plaščih in visokih belih kapucah, v katerih so samo odprtine za oči in usta. V začetku vlada grobna tišina. Potem zapojo koral KKK in novinci polože prisego, a že poprej morajo biti poučeni o tem. kaj je stoprocentni amerika-nizem. Amerike ni odkril Kolumb, temveč severjan Leif Erickson, ki je prišel s svojimi Vikingi v Ameriko že leta 1000.
Glavno polje delovanja obnovljenih klanov je bilo
linčanje.
Kronike držav Floride, Alabame, Te-xasa, Colorada in Tennessee navajajo sto in sto primerov nasilja KKK. Pred-no klani koga iinčajo, mu pošljejo navadno pismo, glaseče se: Vi ste nedobrodošel državljan. Kršite prohibicijo in moralo, ogrožate družbo. Iz našega mesta vozi vsak dan več vlakov. Izberite si enega, toda svetujemo vam, da se požurite.
Člani tajne organizacije radi trdijo o sebi, da služijo pod Kristovim praporom. Dva in pol milijona aktivnih Kristusovih vojščakov! In v čem je njihovo delovanje? Zažigajo katoliške kapelice in prepovedujejo gasiti. Ljudi, ki jim niso po volji, preženo prej ali slej iz Amerike. Na jugu se pa celo večkrat pripeti, da polijejo izgnance s smolo in jih povaljajo v kurjem perju,
da bolje gore. S temi nasilji so pa prišli seveda navzkriž z oblastmi in morali so izpre-meniti svojo taktiko.. Tako je nastala tretja, sedanja doba klanov. Izpremem-ba v taktiki je pa zahtevala tudi izpre-merabo firme. Sedaj se imenuje orga-
nizacija vrhovno kraljestvo KKK in njena glavna borba je osredotočena proti socializmu in boljševizmu.
Gre torej v bistvu za ameriški fašizem. Katoličani in židje so izpadli iz programa in lahko postanejo celo člani, toda samo proti visoki pristopnini. Zdaj širi organizacija svoj program po svetu tudi z radiem, toda njen U3peh je vedno manjši.
Konflikt v nemški vladi zaradi agrarnih
carin.
Minister prehrane S c h i e 1 e, predstavnik >zelene fronte« v vladi, ki zahteva znatno povišanje agrarnih carin, kar pa ni po volji drugim ministrom.
Zane Grey:
11
Skrivnostni jezdec
ROflMM.
Cotumbina ga je začudeno pogledala; spominjala se je, kako je se kot fantič Često strastno za hrepenel po stvareh, ki jih je hotel i«n moral imeti. In oče mu ni odrekel nobene prošnje. Bilo je res mogoče, da se je Jack nenadoma zaljubil v njo.
— AH me boš hotel vzeti brez moje... moje ljubezni? — je vprašaja zelo počasi. — Ne ljubom te. Morda te vzljubim poznege, če boš dober, če osrečiš očeta, če se ti posreči...
— Tebe vzeti! Sad bi te vzel, pe-tudi bi me sovražila, — je odgovoril ves iz sebe.
_ Očetu povem odkrito, kako je z-
mojimi čustvi, — je de j ada tiho, —. in poročim se s teboj, če on želi.
ObjeJ in poijubSi bi jo bil, če bi ga ne btta pahnila od sebe.
— Ne! Videli naju bodo.
_ Ah, saj sva zaročena, Colu rubina, — je odgovoril samozavestno. — Cilj, ne smeš biti tako bleda in prestrašena. Saj te ne bom požrl. ____„ .
Potem se je pa njegova strast naenkrat polegla, napol predrzno, napol objestno masko je odložil in pokazal se ji je od nežne stran«!. Ta nagla *z-prememba je bifla zanj sploh značilna.
— Coilie, nikoli nisem bil nič prida, — je dejal. — Toda poboljšal se bom. Dokažem ti, da nisem najslabši človek. Vse izkušnjave hočem premagati. Če se poročiva, ne sme biti med nama nobene tajne. Pozneje bi morda izvedela resnico in bi me začela sovražiti. Ali slutiš, kje sem bil ta tri leta?
— Ne, — je odgovorila Coiirmbina.
— Takoj ti povem. Moraš mi pa oblrjubjti, da ne boš nikoli njkorrrur niti z besedico omenila tega in da mi ne boš nikoli očitala.
Govoril je hripavo m bil • je mrtvaško bled. Kar je Corumbma pomislila na Wikona Moora. On je vedel, kje je preživel' Jaok ' zadnja tri leta. Premagal je silno izkusujavo in ni ji izdal te tajne.
— Jaok, to je zek) lepo, — je dejala vidno ginjena. — Cenim tvoj namen, toda pTaviti mi ni treba, kje si bil ta tri leta. Ljubše mi je, če tega ne storiš. .VoJK) vzamem za dejanje.
Jack se je zdrznil; presenečenje, občudovanje, hvaležnost in prijeten občutek preprečene nevarnosti, vse to ga
Sinovi dveh očetov
Nedavno so inozemski listi poročali, da so izvedenci pred norveškim sodiščem na podlagi teorije o krvnih skupinah izjavili, da moreta biti dvojčka pod gotovimi pogoji sinova dveh očetov. Dunajski profesor dr. Ludvik Ra-dermacher meni, da gre najbrž za novinarsko raco, kot filolog pa pravi, da so se taki problemi pojavljali že v antiki. Grške bajke o junakih pripisujejo mnogim junakom dva očeta, enega božanskega, drugega človeškega. Theseus je Poseidonov ali Aigov sin. Rimsko pravo pozna načelo, da lahko mater točno ugotovimo, oče je pa vedno ne-siguren. To nam sicer zadevo pojasnjuje, toda problem je mnogo globlji.
Pred leti je zbral H. Usener vse primere dvojnega očetovstva iz grškega bajeslovja in po njegovem mnenju so ti očetje istovetne božanske osebnosti, ki so bile samo drugače nazvane. Usener je opiral svoje mnenje mestoma na zelo nezanesljivo etimologijo in prezrl dejstvo, da se pojavljajo pri dveh očetih tudi dvojčki kot sinovi Poleg znanih dvojčkov Kastorja in Poluxa pozna staro izročilo tudi Heraklovega dvojčka Ifikla. Škotski učenjak Mac Culloch se peča v svoji knjigi »The Childhood of Fictionc z vero, ki je še sedaj razširjena v Melaneziji, da je oče enega dvojčka vedno bog ali duh. Učenjak opozarja tudi na sorodno grško bajko o Heraklu in Ifiklu, mogel bi pa navesti tudi Kastorja in Poluxa, Amfio-na in Zetha, Eurita in Kteata. Ota in Efialta, same dvojčke, katerim se pripisuje en božanstveni in en človeški oče. Šele bodočnost bo pokazala, da problem dvojčkov ni tako enostaven, kakor se nam zdi.
Zloglasni ameriški bandit Jack Diamond, kralj ameriških zločincev, je postal te dni žrtev atentata. Atentator ga je petkrat zadel in bandit se je okrvavljen zgrudil.
je tako prevzelo, da prvi hip sploh ni mogel govoriti.
— Coilie. če bi te še ne ljubil bi te moral vzljubiti zdaj. Povedati ti, kje sem bil ta tri leta, bi mi brk> najtežje na svetu. Zdaj mi pa ne bo treba imeti občutka, da se me sramuješ, da sem slepar ali lažnjivec ... Toda nekad ti povem: Če me res ljubiš, napraviš iz mene moža.
m.
Farmarju se je zdelo najbolje počakati, da priženo čikoši vso živino s planin, m šele potem izročiti sinu nadzornike posie. To je bil pameten sklep, toda Jack se z očetom ni strinjal. Dokazal je, da se je bil njegov stari, puntarski duh zadnja tri leta še bolj utrdil. Stari' mu je potrpežljivo prigovarjal m pojasnjeval mu je zadeve, ki bi morale biti v Koloradu rojenemu in vzgojenemu fantu itak jasne. Jesenski prigon živine s planin je bil najvažnejši dogodek leta in med tem napornim delom je moral držati nadzornik vajeti krepko v rokah. Jack se je končno proti svoji volji udal.
Bilo je nesrečno naključje, da je krenil od očeta naravnost k ograjam krog farme. Nekateri Čikoši, ki so gonili prejšnji dan živino in stali vso noč na straži, so bik' baš prišli domov. Bili so vsi
so popolnoma nepotrebne
skrbi...
Kadar se zgodaj spomladi trenutno solnce smehlja z jasnega neba, a potem se zopet nepričakovano ulije ledena ploha, tedaj se bojite za Vašo nežno kožo. Ali to so prav nepotrebne skrbi! Elida Creme de chaque heure varuje in neguje Vašo kožo in pokrije obraz in roke s povsem fino skoraj nevidljivo kopreno. Potem naj bo zunaj še tako nestanovitno vreme — Vaša koža ostane nedotaknjena, vedno enako plemenita in nežna — kajti Elida Creme de chaque heure jo varuje in neguje.
ELIDA
CREME DE CHA0UE HEURE
Dotira volja
Eden največjih junakov rešilnih eks-pedicij, poslanih na pomoč Nobilu in njegovim spremljevalcem, je bil sovjetski letalec Čuhnovski. O njegovih poletih nad polarnimi kraji je govoril ves svet in pozneje so vzbujala njegova predavanja po svetu veliko zanimanje. Znani profesor Samojlovič, vodja sovjetske rešilne ekspedicije, pripoveduje o Čuhnovskem, kako se je po napornem iskanju Nobilove ekspedicije ves izmučen spustil na ledeno goro. Po radiu je sporočil posadki ledolomilca *Krasina« prošnjo, naj ledolomilec nadaljuje iskanje Nobilove ekspedicije, njega naj pa puste na ledu.
Med drugim je Čuhnovski sporočil, da je njegova skupina preskrbljena z vsem potrebnim, samo soli da nimajo. Italijani, ki so tudi prestregli po radiu to vest, so takoj poslali celo ekspedicijo <na saneh, da bi Čuhnovskemu ne bilo treba sedeti na ledeni gori brez soli. Pot je bila dolga in zelo naporna, ko so pa končno Čuhnovskega našli, so ugotovili, da so bili v naglici pozabiti vzeti s seboj sol.
Milijonarjeva vzgoja
Najstarejši sin bivšega angleškega poslanika v Wiashingtoiiu in trgovinskega ministra sira Aucklanda Geddesa dela v kalifornijski petrolejski rafineriji kot navaden delavec. Ko so novinarji izvedeli, da je sin angleškega ministra so se brž napotili k njemu. Sprejel jih je v delavski obleki, ves prepoten in zamazan. Pravil jim je, da je diplomiral na univerzi v Cambridgeu za strojnega hiženjerja in da dela sedaj v tovarni, da spozna svojo stroko tudi od praktične strani. Da je ministrov sin, ni hotel povedati zato, da bi ne nastala zmešnjava med njegovimi sodelavci.
Auckland Geddes je eden najbogatejših Angležev. Sam vodi mnoga industrijska podjetja, svoje sinove pa vzgaja zelo strogo. Tudi drugi njegov sin je zaposlen v nekem rudniku kot rudar, čeprav je po poklicu rudniški inženjer. Ima še dva sinova, ki bosta morala po dovršenih študijah obleči delavske suknjiče. Stari je namreč začel svojo karijero kot delavec in pravi, da morajo tudi sinovi spoznati, kaj se pravi trdo delati.
Poroka v rodbini Hohenlohe - Langenburg. Princ Gottfried Hohenlohe-Langenburg in princesa Margareta grška sta se poročila.
Spominjajte se slepih!
prašni, utrujeni in zaspani.
— No, fantje, jaz menda ne bom več dolgo tlačil trave, — je godrnjal eden.
— Se nikoli nisem odpovedal, čeprav je bilo treba opraviti dvojno delo, toda če mora biti človek noč in dan na nogah, ga mora vzeti vrag .
— Ležite, fantje in spite, da se vrnemo s senom, — je dejal Wirson Moore.
— To delo opravimo še danes.
— Kaj nisi truden, Wils? — je vprašal Bludsoe, čokat, krivonog cowboy, ki se je zdel pohabljen ak hrom.
— Jaz? Kaj še! — je zagodrajal Moore. — Kakšne neumnosti me pa vprašuješ! Ah, ti pasja glava, saj sem spal zadnje štiri noči cele tri ure!
Ta čas je pa prišel Jack Bellounds. Cowboyi se še zmenili niso zanj. Jim je obvezoval svojemu konju nogo; Bludsoe je pospravljal sedlo in konjsko opremo; Lem je odslovil svojega trudnega mustanga s tem, da ga je potrep-ljal po vratu. Moore je pa očividno čakal, da dobi spočitega konja. Mehiški fantič se je vračal s konji s pase in med drugimi je prignal tudi belottsastega mustanga, ki ga je Moore najraje jahal.
Jack Bellounds se je baŠ približal, ko je Moore zažvižgal, mustang pa zali r zal od veselja. Najbrž pastirja ni mogel trpeti, Moora je imel pa rad.
— Spottie, danes bova morala preganjati teleta, — je dejal cowboy, ko je ujel mustanga.
Spottie je dvignil glavo in zaplesal, dokler mu cowboy ni nataknil uzde. Ko je imel sedlo že pripeto na hrbtu, so se šele pokazale njegove vrline. Bil je krasen konj, toda ne tako živahen, vročekrven ali lepo razvit da bi bil cowboy pri tem pozabil na njegove praktične vrline.
Jaok Bellounds je hodil okrog njega tn ga ogledoval tako, da je mustangu že presedalo.
— Dober srednji konj, Moore, — je dejal cowboyu z glasom poznavalca konj. — Kako mu je pa ime?
— Spottie! — je odgovoril Moore kratko in se pripravil zajahati mustanga.
— Stoj, stoj! — je zaklica) Jack osorno. — Ta kramp mi je všeč. — Rad bi si ga ogledal.
Ko je iztrgal cowboyu uzdo iz rok. se je Spottie vzpel na zadnji nogi kakor bi ga zadela krogla. Jack je krepko potegnil za uzdo In stopili prav blizu ije-ga. Mustang je zahrzal in zacepetal z nogami, da bi se ga otresel. Potem mu je pa pokazal Jack. kako zna besneti. Rdeče hse so se mu pojavile na bledih licih.
Vrsta 2142-03
Elastični, lahki in dovršeni platneni čeveljčki za Ttroke; z osnjatim podplatom in podpetnikom.
Vrsta 1945-11
Damski čevlji iz boksa z nizkim podpetnikom, pripravni za vsak dan in za praznike, zlasti za popoldanske izprehode.
Vrsta 265145
Prodajamo jih iz boksa in laka za isto ceno. Omogočite svojim otrokom, da se jim bodo nožice normalno razvijale.
Vrsta 2645-28
Apartni čevlji za izprehode s polvisokim podpetnikom, jako ugodni. Izdelani so iz črnega matboksa z lakom ali iz drap usnja z rjavim.
ZA MESEC MAJ
UDOBNI IN LAHKI ČEVLJI
Ym» 124543
Čeveljček na spono s polvisokim podpetnikom iz rjavega semiša z usnjatim okrasom ali v raznih modnih barvah.
Vrsta 9875-62
Ugodni čeveljčki k lahkim kostumom. Apartni okras m pasicami na lak z imitacijo kačje kože in na svetlih raznobarvnih briljantnih usn jih.
Vnta 9805-61
Odprti čeveljčki za izprehode, dovršen spomladanski model. Okrašeni s pasicami in sponami. Izdelani iz laka ali v modnih svetlih barvah.
Vrsta 1137-03
Poletni polčevlji iz belega ali sivega platna. So jako lahki in ugodni. Sivi za dnevno potrebo, beli za izprehode.
Vnta 1937-22
Vam, ki ste izpostavljeni štrapacu, je treba za spomlad lažjih čevljev. Evo jih s stanovitnim podplatom za neverjetno nizko ceno.
235 Ur.
Vrsta 9637-21
Na zahtevo mnogih naših odjemalcev prinašamo te spomladi novo koničasto obliko. Garderoba elegantnega gospoda je nemogoča brez teh čevljev iz laka, črnega ali rjavega boksa.
Vrsta 6627-08
Eleganten, udoben čevelj za odlič. gospoda. Športniki na terenu in oni na tribunah ne morejo biti brez čevljev te oblike.
ELEGANTNO STANOVANJE 4 sobe, verando, kopalnico na plin, v sredi mesta, na najlepši cesti, se odda. Pismene ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Resnoc-1470. .
DAMSKA FRIZERKA
prvovrstna, popolnoma vešča trajnega kodranja, vodne on-dulacije in manikure, dobi staklo mesto. Stanovanje, hrana, pranje perila, bolniška blagajna in davek prosto. Nastop takoj ali po dogovoru. iPonudbe s pogoji m sliko na naslov: Josip Kiraly, frizer za dame In gospode. Murska Sobota. 1453
in privatnikom
nudim krogle (lignum san t um) kakor tudi kegle za kegljišče in balinanje po najnižjih cenah
Lovrenčič Viktor
strugar
Ljubljana, Zalokar jeva nI 13
FORD
limuzina nove tipe, 5sedežni, skoro nov, vsled odpotovanja usodno naprodaj. Po izve se: Čamernik, Dunajska cesta št. 36, LJubljana. 1445
PRAKTIČEN KNJIGOVODJA (bilancist)
sa lesno trgovino se spre] m s za nekal ur na teden v Ljubljani — Ponudbe upravi »Slovenskega Naroda«. 146$
NORMALNOTIRNE TRAČNICE
pritrdilni materijal za 300 m industrijskega ura, vse ranljivo, prodam. Vprašanja upravi »Slov. Naroda«. 1468
BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG
pri tt.
„KURIVO"
LJUBLJANA, Dunajska cesta Stev, 33 (na Balkanu)
Telefon 84—34
€)t**€>šice rc siro;e i** Gole
fC
šivat**
sudi po najugodnejših cenah — tudi na obroke — tvrdka JOSIP KVEDER, LJUBLJANA, Krekov trg Stev. 10.
10% POPUSTA
na žagan In tesan STAVBNI LES. Dostava tudi na stavbo.
FRAN MOTA*
parna žaga« LJUBLJANA, Dolenjska c 12
SUHE DESKE
(garantirano) za pode, stavbe Ltd., nudim: FRAN ŠUŠTAR, Ljubljana, tel. št. 2424. 1466
STALNA RAZSTAVA
umetniških slik m velfta Izbira okvirjev. Prevzame vsa rezbarska in pozlatarska dela
A. KOS
LJubljana,  Mestni trg  št 25
(nasproti magistrata). 1447
KAVARNO ali KAVARNO in RESTAVRACIJO obe  v  centrumu  mesta Zagreba, prodam ali dam v najem.   Vprašati:   Josip Griin-wald, Rogatec 1446
GRAMOFON
prvovrstne znamke, malo rabljen, prodam po nlzld ceni
skupno z 18 lepimi ploščami in pripadajočim albumom. — Eventuelno tudi zamenjam za manufakturno blago ali za kaj sličnega. — Selo* Predovičeva ulica 9-1. 1469
TRAME
stropnike
raznih dimenzij, popolnoma suhe, ima v zalogi
„Ilirija", d. z o* z*,
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 46
Telefon št. 28—20, 25—95.
Žrebanje drž. razr. loterije
(Žrebanje V. razreda bo vsak dan do 20. majaj Dne 27. t. m. so bili izžrebani sledeči mali dobitki:
Din 500.—
16.087, 17.929, 34.176, 35.387, 39.597, 42.998, 49.469, 53.882, 67.557, 67.596, 73.999, 75.059, 77.216, 77.233, 86.976, 87J282,
št. 1.892, 8.039, 8.068, 17.971, 19.122, 19.130, 19 36.647, 36.680, 36.681, 36 46.607, 46.673, 47.402, 47 57.380, 58.818, 58.876, 59 68.779, 69.137, 69.403, 69 75.081, 75.126, 75.151, 75 77.263, 78.027, 78.099, 82 87.290, 96.605, 96.686, 96
8.082, 8.091, 9.710, 9.750, .185, 27.727, 27.774. 29.202, 682, 37.723, 37.785, 37.794, .407, 47,480, 48.330, 48.349, 506, 59.507, 59.516, 59.566, .411, 69.427, 69.445, 69.480, 184, 76.607, 76.629, 76.667, 463, 82.475, 82.500, 84.161, 818, 96.825, 96.866, 96.895,
9.770, 16.035, 16.039, 29.204, 29.282, 33.782, 37.798, 38.113. 38.154. 48.373, 49.406, 49.442, 66.427, 67.506, 67.526, 72.076, 72.079, 73.953 76.668, 76.690, 76.698* 84.197, 86.915, 86.955, 98.139, 98.924.
Zaradi telefoničnega sprejemanja ne moremo jamčiti za točnost.
Manjše izžrebane dobitke objavljamo naknadno. Neobnovljenih, neizzrebanih srečk je Se na razpolago, zato bomo onim, ki jim bodo srečke izžrebane za manjše dobitke, na željo poslali neizžrebano srečko, da bodo mogli nadaljevati igranje na večje dobitke. Izžrebane srečke naj se nam takoj pošljejo.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z«, Ljubljana, Sv. Petra c 19
ZAHVALA
Ob priliki nenadomestljive izgube, Id nas je zadela s smrtjo nase predobre, nepozabne mamice, stare tete in tašče, gospe
Fani Golli roj. Hafner
vdove davčnega upravitelja
se zahvaljujemo vsem, ki so nam s Izrazi Iskrenega sočutja in sožalja nudili utehe v težkih urah, nadalje vsem mnogobrojnim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili blagopokojnico na njeni poslednji poti ter £ darovali Številne vence m krasno cvetje, SmU    K Izubijani, dne 30, aprila 1931«
Žalujoči ostali.
Pri odraslih
in otrocih
'je FIGOL mnogo zahtevano zdravilo za čiščenje želodca in čtev ter za zdravljenje bolezni ledic, jeter in hemeroidov, kadar so v zvezi z slabo prebavo, — FIGOL mc dobiva v vsaki lekarni, razpošilja pa izde* lovalec —
Apoteka Dr. SemeHč, Dubrovnik 2/60, — 3 steklenice s poštnino 105,   8 steklenic 245, 1 steklenica 40 Din
Znatno znižane cene gojserjem
in sploh vsem čevljem, kakor   tudi   popravilo. *
ZALOKAR, MESTNI TRG 19
C
Najnovejši »Sachs« motorji, dvokolesa, otroški vozički, Stvarni stroji, posamezni deli, pneu-tnatika. Ceniki franko. Najnižje SjBSJSl
»TRIBUNA« F.     tovarna dvokoles m otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovska e. 4.
I. SLANOVIC
SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO, Gajeva ulica Stev. a
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Specijalna dela: delikatesna in slaščičarska namizna in izložbena stojala iz medenine ali železno ponikljana.
Najboljši Šivalni stroji in kolesa
„ADLER" - „GRITZNER"
44
Švicarski pletilni stroji „Dubic
za dom, obrt in industrijo, edino le pri
Jos. Peteline
Ljubljana
Telefon 2913.
Elegantna oprema, neprekosljiv materijal!
NOVOST! "~  "    NOVOST !
Damski stroj kot damska pisalna
miza
Nizke cene!
Tudi na obroke!
Specialna elektrotehnična delavnica
IVO GRILC
Ljubljana, Mestni trg 17, Cankarjevo nabrežje 25. — Popravilo in previjanje vseh vrst motorjev, generatorjev in transformatorjev. — Specialni oddelek za previjanje in popravila avtodinam. Precizna popravila vseh vrst zdravniških, zobozdravniških itd. aparatov.
Surovo maslo
(Tafelbutter)
najfinejše, dobavlja v vsaki množini od 4 kg naprej franko, in sicer po eeni 30.— Din proti povzetju.
Franc KoUeritsch
APAČE PRI GORNJI RADGONI
RIBIŠKE PALICE
kolesa, svilene In navadne vrvice, proste in montirane trni-ke, raznovrstne blestilce, umetne ribice in druge ribiške potrebščine ima vedno v zalogi
F. K. k aisri^ puškar, LJUBLJANA, Kongresni trg št. 9
t j j »h i za j ■iL.juuut^
Poceni in vendar najboljša je
SEVERJEVA OTOMANA
z 32 peresi v sedežu In 4 v zglavju; velikost 185 X 78
Cena Din 550.— do 850.—, po Izbiri preobleke. — Zahtevajte
vzorce! Najboljši materijal!
RUDOLF SEVER, LJUBLJANA«
Marijin trg št 2.
(D mehoto, Asa £• mas/o m prične
p reda # a manufa/eture
9 ps^mmam *s«cf*£s»cf»f s* Voeeor;eee *#/. it* 3*
pri delniški družbi Commerce v oddelku B. Navedemo cene blaga, ki se izloči iz zaloge: Francoski Crepe de chine, prava svila ......... 48 Din
Švicarski etamini v vseh barvah 120 cm... . . . . 15 „
Cisto volneni dileni ................  15 w
Volneni rips in krep v različnih gladkih barvah, moderni
vzorci, po..........v. . « .... 48 ;
čisto volneno blago, moderni karo, 140 cm ...... 48 %,
Če^ri štofi za moške obleke od . 50—90 „
Beli sifon.................... 6 „
BeH Sifon, najfinejši, po izvanredno nizki ceni ...... 10 „
Pridite in prepričajte se!
Ucejuje. Joarn, Zupančič, mm Za »Narodno
—• Za ssjsasjs sn
dal Usta: Oton CnrJstof. — Vsi * izubijani.
78