rahaja vsak dan raaen nedtij in pramikov. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Issued d sil? excepi Sundaps and Holida^i LETO-Y£AR XI. feP^Jfi«« CHICAGO, ILL., SOBOTA 13. JULIJA (JULY) 1918 *oo STEV. NUMBER 163. P»blukW ^4Utrik.u4 u.4.r pan»U (No. 14a)T.»«harM b,lUAcl Oa'fhai 10» f. aa tU. »* th. Past Offka .f CUca,a. »lliaato.Uf .f >U A. S. Buri—., P-t—.Ur Gaa.rel, IUU Bi J« $3.00. •» Acc*pt*«c« for at a»aalal raU al Po«i... far in .a«Uaa 1103, Act of Ost. I, Iti t. aatharfaiid^a Jaaa 14. lil*. Vlak odpeljal sov- Odbor za razdeli-razne inozemce tev sladkorja v internat. imenovan. IZ CHIOAOA JE OD&LO SE DEM ČASTILCEV NEMŠKE AVTOKRACIJE. Med njimi je znani katoliški or g-ar.ist stolne oerkve Hans Men. NA RAZPOLAGO BO IMEL $5,000,000 KAPITALA. Isjednfcftl bo sladkorne eene in rasdeljeval sladkor. Chicago, 111. — Vlak, s katerim se je odpeljalo sedem čaatileev kajzerja in nemških militaristor, je odpeljal s posluje Illinois Central lelesnice proti Fort Oglc-thorpu, (ls. Vlak se vstavi na raznih postajah, da sprejme se o-Kcuiindvnjset ijboževalcev nemške in avstro-ogrske avtokracije in odvede na oddih, du bodo internirani za dobo vojne. Med prominentne internirnnee je prištevati Hans Merxa. S sabo seveda ui imel trideset ohlek in ]>olnib koveegov perila, za kuto-re je prosil, da mu jih dovolijo v internatu. Stal je z drugimi vred in s sabo je imel le vrečo kot drugih šest interniranceV. Kljub temu se je lians ločil od drugih svojih tovarišev. Glodalci so spoznali v njem zname nitega cerkvenega orgnnista, lu je prišel pred dvema letoma v Chicago, da prevzame vodstvo cerkvene godbe in cerkvenega petja v stolici nadškofa Oeorgc Mundeleina.' Pravili so, kako je prišel 4a Nemčija v Brooklyn, N. J. in ds je organist, ki ušiva mednaroden glas. Povedali so, kako je dobival pisma pod pol tuca-ta iuien v raznih hotelih v srednjem mestu, kako so mu l>ili pov. Nod za petami zvezni detektivi, dokler ni bilo njegovo deJo odlni ..laJss^^-flfflrre.. — Vojaški straži je za po/ed oval lajtnant Cheney L. Berthold. Drugi interniranci, ki jih odvede iz redni vlak v Fort Ogle-thorpe, so: Dctroit: William lluckhoU, Jim Kcrinae, Andy Ostanak. Sinu* Falls S. Dak.: Albert Rid-dering. Ottumwa, Iowa: Carl Korthnagel. Omaha: Ernest Sehincehl. Topcka: (leorge (lar«l-ner, John Sattler, Mike Kavare-vic, John Nngele, Fred Plunn m Tli o nuis Ksvlorovič. Knnsus Clt/, Mo.: Clemens A. Weber. Ht. Lou-is: (leorge NeaiČ. SpringfieUl, 111.: Charles Tesmer, Fran/. Strohl. Dan vilic, Ul. Joseph Miller. Indianapolis: Lawrenee Reth-miller. Cleveland: Ignats Pihan, Peter Paich in Krnest K Roacer. Cineinnati: Rolf Sod"-ring in Curt P. Lindeman. Louh-ville: VValter Sehade. Washington, D. 0. — Ns priporočilo živilskega upravitelja Hoo-vefja je predsednik ustanovil odbor, ki ima nalogo, da je sladkor boljše razdeljen med konzumen-te in da izjedna«*i ceno za sladkor. Odbor bo inkdrporiran s 6,-000,000 kapitala. Predsednik bo dovolil denar iz izrednega vojnega sklada. Imel bo pravico, da kupi tudi z izgubo za vlado tam, kjer sladkorne tovarne nimajo dobička vsled visoke cene sa sladkorno peso. Na ta načfn dobe stalno eeno za aladkor, ker bodo sladkor prodajali v velikih partijah in po enakli ceni. Uredili prostori odbora bodo v VVashingtonu, V odboru so: Mr. Hoover, (leorge Rolph, F. W. TauMHig, Clarence Woolley, (leorge Zabriskie, Theodore Whit-marsh in William T. (Jlasgow. Živilska uprava izjavlja, da bo nova organizacija olajševala aku-pue kupčije z zavezniki v tuje-zemskein sladkorji! in izravnavo diference v cenah za prevažanje čez morje. Mogoče naipravijo majhen profit pri nakupu tujezem-skega aladkorja, ker niao produkcijski troški visoki. To ho izjed-načilo eeno in omogočilo, da bo konzument dobival aladkor po nižji ceni. Opozicija ovira br- Boj za prohibicii zojavno državno I še ni končan kontrolo. 8ENAT0R UNDERWOOD ZA OOVARJA DRŽAVNO KON TROLO. Nekateri senatorji so predloilli spremenbne predloge. »ARNIKOVA MLAVU*. PODRTIMA JE Peoria, IU. — Parnik "Colum-bia," ki se je uiinolo soboto po-greznil v reki Illinois z velikim številom pasažirjev, se je nena doma dvignil in splaval skoraj do Pckina. Ko se je podrtina usta vila, so našli na njem še dva u topljenea. Mrliški oglednik Clary in še rif VVilsou s petnajstimi delavci stu bila nn ladijski podrtini, ko sc je nenadoma dvignila in pri čeln plavati po reki nizdol. Okoli podrt ine je bilo več čolnov, ki jih je podrtina dvignila kvišku, ko je pričela plavati. Ljudje ao hiteli v male čolne, da pridejo na varno in proč od podrtine. Kaj je povzročilo, da se je podrtina dvignila, ni znano. Da do-ženejo prave vzroke, ao uvedli takojšnjo preiskavo. V NEVARNI BANČNI URADNIKI PRIJETI KOT SOVRAŽNIKI. * V New York, N. Y. — Oblasti so aretirale Julius Plrnitserja, bivšega predsednika Trans-Allantie Truat konipsnije, in še tri druge uradnike kot nevarne sovražne i-uozeraee. Po aretaciji se je izvedelo, da je banko prevzel in reorganiziral A. Mitchell Pa 1 mer, varuh inozemske lastnine. Aretacija je bila širši preiskavi ZVEZNE OBLASTI PREISKU JEJO KATASTROFO NA REKI ILLINOIS. Peoria, 111. — Zvezne oblaati so pričele preiskovati vzroke za kk tastrofo, ki je doletela parnik "Columbia." Preiskava bo traja la nekaj časa. Priče »o bile zaslišane za zaprtimi durmi v Peki-nu. Washington, D. 0. —- Je pač aamoposebies, da pride opozicija proti predlogi za državno k o ni trolo nad brzojavnimi In telefon akbni napravami od strani senatorjev, ki niso naklonjeni državni kontroli. To je bilo torej Npri* čnkovati in se je tudi zgodilo, ko je predloga prišla na dnevi ni red v senatu. Senatorji so stavili v razpravi rszne spremenbne predloge. Senator Watson iz Indiene jc predlagal, da naj bodo brzojavne in telefonske naprave, ki služijo časnikom, izvzete od dr ževne kontrole. Senstor Rced iz Misaourija je jzdelel predlog, kl prepoveduje vmešavanje v časnikarske brzojavke. Senatov* William Alden Smith iz Michi-gana je rekel v svojem govoru preti rezoluciji, da se časnikarske zveze in častniki ne bodo mogli poslužiti brzojavs, Če jim na dovoli glavni poltar Senstor Lewis iz lllinoias je dejal/ da je vprašal glavnega po-šterja Burlesona, naj poda kongresu jasno sliko glede cenzuri-ranja brzojavk; Mr. Burleson jr, odgovoril, da nima namena, d| cenzurira čaanikarake brzojavke, toda pričakuje, da bodo brzojav ne neprave za časnike pod nad sorstvom ravnatelje, ki gu odi* bre časniki. Tako je senator Let opoziciji, k1> tr dila, da Ima državna kontrola n:i men cenzurirati Časnikarske brzojavke. Senator Underwood je zngo-varjal resolucijo za drŽavnn kontrolo brzojavnih in telefonskih naprav. Razprava še ni tako daleč dozorela, da je že pričakovati končno glasovanje v aenntu, ampak je razvldeti iz nje, da bo trajala nekaj dni. Senator IJndenvood je priporočil, da senat glasuje za rezo-lueijo, ker jo je predsednik pii-poročil. Predsednik Wilson je v dveh pismih razložil senatorjem, da je državna kontrola nod br-zojavnim i iu telefonskimi napravami potrebna. Predsednik ni šel v detajle, zakaj priporoča državno kotrolo, ampak označil jo je kot vojno napravo, je rek« I aenator Underarood. Senator liardlng iz države O-hio je vprašal senatorja IJndee. wooda, če se mu ne zdi potrebno po izjavi Carltona, predaednlka brzojavne družbe, ds »e uvede nadaljna preiskava, preden senat glasuje zh državno kontrolo. "Ne, mislim, da je potreba takoj sprejeti to reznlurijo, ker tako želi predsednik," je odgovoril senator iz Alabame, v senatu. PARLAMENTARNA SRED STVA IORAJO V BOJU . VELIKO VLOGO. Na čigavo stran se obrne snaga, še ni nič gotovega. Avstrijska garnizija v Srbiji v puntu. «0 J ——.1 Punt so potlačili s topovi in strojnimi puikami. Avstrijske tete v Albaniji požlgajo vasi na befv. Waahington, D. 0. — Zanimiv je parlamentarni hoj v senatu med prohihicionisti iu protlpro-hiiiieionisti. Prohibieioniati hočejo takoj rešiti vprašanje prohibicije, protiprohibieionisti ga pa odrivajo na dolgo klop. Senat je ua* pr. z dovoljenjem prohihieionističnih senatorjev začasno odložil prohibicioniškl predlog v poljedelski predlogi, da pride predloga za državno kontrolo brzojavnih in telefonskih naprav ua dnevni red. Valed tegn kažejo vsa znamenju, da vprašanje prohlbleije ne pride na dnevni red za nekaj dni. Takoj po protiprohihicioniatični senatorji pričeli govoriti, da so počitnice potrebne po sprejetju rezolucije za državne kontrole. Neliateri senatorji bi radi govorili s predsednikom o tej zadevi. (V kongres dobi počitniec iu ko se zakonodaje) vrnejo a počitnic, bosta pripravljeni davčna predloga in od uprave obljubljei na vojaška predloga, da prlčno razpravljati o njima. Ti važni predlogi strmoglavita prohihlcijo v zakonodajni. jarek^ kjer ostane za nedoločen čas. Prohibieioniati so na straši in pazijo, kaj delajo, protiprohHi -e ion Isti. Oni prsvijo, da ue glasujejo za počitnice, dokler ne Im proiiibieiouiški predlog rešen. Krf, 12. jul. — Srbeki čauil* tarski biro danes poroča, da v« je spuntala avstrijska gnrnizijn v Kragujeveu, kjer je bil pi^j ski srseual. V ljuti bitki, ki | <, sledila med puntsrji in drugimi vojaki, je bilo pobitih mnogo n\-atrijskih oficirjev. PoročPn .».a-ključu je, da je bil punt nduften še le s strojnimi puškami in lo-70 vi. Hevolto je povzročili! slaba brana. proti počitnieaui, toda njegovi tovariši pravijo, da se ne atrlnja jo z njim glede počitnie ln da n> bodo glasovali za počitniee, do kler ni rešeno vprašanje prohlbi cije. Tak je sedaj položaj v senatu irlnde prohlbleije in nemogoče j»* zdaj prerokovati, ns kateri str« ni bo zmaga. oiidon, 12. jul, — Is Rimu poro-čajo uradno, da so italijan.sk«« čete okupirale Berat v južni Albaniji. Ilernt je trideset milj *» verno-vzhodno od Valoue lil je vrel služil avstrijskim četam sa glavno oporišče. Italijani so razbili avstrijsko fronto ob morju iu prodrli skozi široko vrsel trldnaet kilometrov proti severu, Večje številu Av strijrev je bilo v let ih nankrnp Dersts. Psris, 12. Jut. — Prsneoake lu italijanske čete smsgovlto prodirajo IS belečlnil Avstrijci v Alha-Jjioatojanke od reke Senilne v da ni ji. Vsa balkanska apiauienela v veliki hit ki. Prodiranje zaveznikov ua zapadnem krilu resno ugroša uenišku-bol Kar s ko fronto ns vzhodnem kri; lil, ki je ostalo daleč v ozadju ■pvHmpi ftenator Šhepimrd iz Teaasa nt gorskih grr*»em»v, jih preke od Drača skoal dolino ob reki Skumbl (dvajset milj od morja) do točke med KlhaNanout in Oh-rldskiiu jezerom severno ml HI-tolja, kjer fte obstoji stara hojil.t fronta. Tam se bodo avstrijske čete mirile s hrbti o bald« kajti o-lino odprto pot imajo v Drač dn morja ali )ia Črnem Drinu nu vzhodno stran proti jeseru Ohri-la 17 mil j južiioKapaduu ud Pri-srena v Srbiji. Kako so iUlijani rastrgali avstrijsko fronto v Albaniji. Rim, 12. jul. Italijanske čete v zapadni Albaniji so pričele ofenzivne nperselje zadnjo ned*. lju. Prvi udarec je dsls kavalerija, kl je nb morju pod kritjem topov na angleških monitorjih naredila vrsel v sovražnem boku ' in dosegla Fefi. Tam an Italij«* ul okupirali nvatrijako svijstiško oporišče lu vplenlli večjo aslogo letalnega tu drugega msterljsla.. /a kavaterljo Je naglo udarila pehot s skozi omenjeno vrssl iu nsto so čete s eelo vratu uapešnlb napadov in zasedle vae hribovite ; 111 na Mrliški oglednik K. L. Clsrjr zs okraj Ts zeval I dela priprsve tu zaslišanje. Državni uradniki vodijo preisksvo zase. W B. Klllott izvršena po 1 mrliški oglednik za okraj IWln I tiralnleo se pripravlja, ds zasliši priče, ker ^ISHHPI^ I so v peorijskih vodah potegnili predsednika. utopljene. Ilarry Brow- V podučenih krogih govore, da ^ ^nfr pri Ha- sretaeije niao v zvezi s prevzel • J1*^ jem bsnke p<» vladi. Po izjavi rnr., Palme rja laatujejo trije finančni inštituti v Budimpešti 73 odatot-kov bančnega kapitala Finančni inštituti ao: Kraljeva ogrska pošt na hranilniea ogmka plašna km ditna banka in ogrska diskontiiH banka. Ostalih 27 odstotkov.glsiv- Itastnifl. NEZ00DA NA UUONI ŽELEZ vm niee laatujejo ameriški drža v I jr ni. . Banka jr bapHaltfran« . $700,00(1, bančne vloge znašajo [poškodbe. »7.000,000, nerazdeljen pra» znaša pribliino $7W,000 Oamp OranV Rockford. 111 — Vos ulične železniee je akočll ran Ur inlsr prekucnil. 17-letni Wil lism Pratt je našel smrt pri tej ne/godi, vrč » čih je bilo le 7«M) delaveev in ne ksj uradnikov, ko je ladja sdrk t uila v vado. VREME Dane« nestanovitno vreme; mo-goč« deštval oalivlt vHrori vzha-dni »n aeverovzho*lni. Holnčni vsMd 5-.2&S m.{ aoloAni aa hud ob • p- m. račl 1 zavezniki v Alehanlji. Ns Črti aevernu od Bltolja in d-ilj" proti Stramicl Nemci ln Bol.m-rl obupno bombardirajo fraiieo- ako-angleško-arlmko-grške n>«a«tnf jauke z namenom, da zadrge zaveznike v Albaniji. Bojna črta Je zdaj dolga 175 milj. Francoski vojni stan danes po roČs: "Naše čete so t uspešnim pro dlranjem JuŽun od Dsvolljs dosegla ln zasedle hrib Koaitleo lu o-k upi rs le vsi« vasi v dolini Tonm-i«i do Dobreuja. Hovrsžns •• lerlja je pričela z veliko deli v-nost jo zapadno tni reke Vsrdsr ln severno od Bitolja. Angleški uvl jatiki ao včeraj s uspehom bom-liardirali aovnržue postaje v do lini ob Struni le j. Italijanske čete so viule višine Kafs ln Oliimak ln vjele 2W» 1110Š. Avatrljel ae umikajo z velikimi izgubami na val črti ln gredoč pu« stošijo in požigsjo vsi«, ksr ne morejo vzeti a seboj." London, 12. jul - Avstrijak., armada, kl ui v alanu ustaviti zmagovitih franeosko-ltalljsnakih čet v Albaniji, l»e*l v in redu 11« obeh straneh reke Skumbl, /a njo p« ostaja aled požganlh oporišč in vssl Po zadnjih vesteh Je pri-tlak Italijanov tako velik, da pr« dlrajo za umikajočimi Avstrij neovirani. Avatrljake četa a., izpraznile llerat, največje mrato v južni Albaniji, brez boja | Zavezniki dobili v roke velik plru orožja lil vojnegs materija bt katerega 11! mogel sovražnik vreli a aeboj. Na val, 75 milj dol 41 rti ao Avatrljel popolnoma rlemorsllziraoi O porazu a val rijake srmsAe apričuje tudi uradno |Kiročllo r Dunaja, kl pravi, da «1 ae čete umaknile vsled velike premrl sovražnika ln orgsnlslrale m» novo fronta Je|JJsvl tRdsSef klToinsIroV ni W "1 kilometrov dolgi črti ml uior|s do Tomsra. Medtem ao Italijan-ske čete na zapadnein krilu med Ijtitliu bojevanjem osvajala hribe, ki ščltlj« Berat 1 navajale ao skalo saisknfcH<»kbT kun«> no prišle vrh hriba, kl je 20(M) met ril v visok. H to pridobitvijo so ' Italijani Imeli kontrolo nsd hribov jem fflalacaatra na levi ln To-inarleo na desni strani, kl atu)! 2fitM) metrov nad morjem ln do-minira Berat lu vao dolino oh re> k I De voli. Nadaljevanje lokalnih bojev na ssoadni fronti. Pariz, It. jul. — Vojni atan poroča dauea, da ao fraiieoake čete sinoči vzele vaa Longpont lit kmetijo .lamage med rekama AU-lin in (hireb. Dalje vodijo fraiieoake Čete lokalno prot(ofenzivo •,r\enoi o«l l huvignlja in ni pi stane praske se vrše tudi v ftant-pn n I Ji Sovražna artilerlja Jr sk-vini v okoliiu ob reki Moiniue. London, 12. jul. — Vojni atun .avlja, da ao snglešks čete pri si« nočnem vpadu v okolišu Merrl. 1 na flaudraki fronti vjrle 120 .Vemcev. V nemški armadi divja spidsmija. London, 12 Jul — Frauroskl vjetnlkl, katerim ae Je |»oareči!o pobegniti iz Belgije iu doaečl bel gijako fronto, pripovedujejo, dn nemške Mr zelo trpe na "španski gripi," epideuilčnl bolezni, ki hudo razaaja med Nemci ua sa-ped nI fronti Nemci govore, ds prihodnja njihova ofenzlvs bu naperjena proti Vpreau in Cslsl* mi in morda prične še Is ineaee Ameriški svijatik vrgol Nemaa na tla Z ameriško armado v Franciji, 12, Jul. - Včeraj ao imeli ameriški lelalel na toulaki fronti prt zračnih apopadov, Is katerih «1 MU kot zmago?strt. Lajtnatt Rugetie Jonea Iz Chieagt je vrgel ua tis velik nemški htplsn f ad This ueoiirtom. Kovrsžnl eroplsn obrauibiio čHo" Pon>čllo pa nr je rletel na linijo v plamenu. kje j* ts nova o»»rsii»bns| fttirje drugi nemški letslei ao 1 »»branili a pasaHAša Mfhe. Z ameriških okolišev v Frsu- povr črta. Italijanom In PraBrosom po magajo ludl alUnake čete ,hsI eljl ui posebnih vrati vodatvon, Rsad p«šr Zavezniki ao do zdaj naredili vsak dan p*i milj napredka na 7f» milj dolgi črti. Dalje pomagajo Italijan*, angleške bojnr ledje, kl ar p» Angleški lelalel bombardirali Carigrad I*ridon, 12 jul. — Angleški avljailkl ns Ulkanakl fronti w 35r^"S5l bUisbardirltolT jnlljs pordm.lli soveas Mir-.vatrliakr poatojenkr r. Jadran- ŠVefn »»»Bena a bomUml. kstr-M. mori. ''Ih ao vrgli pol Ione na Csrlgrail. ^valrambna Ma uodkajo V^ »rtalri - - vrnili brra aa-če ae svatrij.ke armade »m »»aj |zgwlr M atar. rissaks erats, ki dri. ns 3. atr, t kol ) trnjUjš^ PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ishafa farmo rmtm padal) ln prasnlkov. Lastnina slovenske narodne podporne jednote '- " '1 ........... r 1 . * "1 Cens oflam p« dofororu. Rokopial se d« rrtlajo. Naročnin*; Zedtnjeoe drlave (laven Cbicago) ia Canada M » »I M aa pi! lata ia Tie ea tri m—cm; Chicago io iaosaatatve 14.50 aa Mo, 12.26 sa pol UU. 91.18 aa tri maseee. ' 53C NmUt m »m, kar |iu •tik e USmi "PROSVETA" "THE ENL1GHTENMENT" •f tkm »litiri. N IsstMd dallj azeept Sonda? and Holtday«. Owmd Iha Umak Mati—1 ■•»•Ht S«cfety. Advertialng ratea oa gabacrl ptlon: UniUd StaUs (emeeyt Chicago) aad Canada M p*» rear; tac« and forsign ■ < on/1 n«®, |4.SO par year. i, |ju.uuR A3VET q CUMM, nihiii Datum v oklepaju n. pr. (Junija 10—10) pol«« flitn pumo«!* d« vaaa j« a to« d«oro«i pololtU atrolalu. P< itn*, d« aa fws m vatovi liat......... bi oaalova aaavita ja pravo- KONZUMNE ZADRUGE IN VOJNA. Ob izbruhu svetovne vojne so mnogi sodili, da pojdejo vse delavske organizacije na kose, med njimi seveda tudi njih gospodarske organizacije, med katerimi zavzemajo konzumne zadruge odlično mesto. Preroki ob izbruhu svetovne vojne so se zmotili v marsičem in zmota je bila tudi njih prerokovanje, da se zrušijo delavske gospodarske organizacije. * Minila se skoraj štiri vojna leta. Ob koncu teh štirih vojnih let se lahko prepričamo, da delavske konzumne zadruge niso le obdržale, kar so imele pred štirimi leti, ampak se je povsod pomnožilo njih Članstvo. Menda sta vprav vojna in draginja,, ki je v zvezi z njo, privedli delavce in delavske gospodinje do spoznanja, da se morajo delavci organizirati gospodarsko, če nočejo*še bolj občutiti ^učinke vojne na njih gospodarski položaj. Ce je vodstvo konzumne zadruge v pravih rokah, tedaj se člani lafiko zanesejo, da dobe dobro in sveže blago po prilični ceni. In to nekaj šteje v času, ko delavska gospodinja desetkrat obrne denar, preden ga izda za najnujnejše življen-ske potrebščine. Se v mirnem času je evropejski delavec težko izhajal s svojim zaslužkom, ko so bile cene normalne, ln toHftdr težje mu je sedaj preživljati sebe in družino, čeprav so mu povišali mezdo. V brzojavkah čitamo, kako so splezale cene za življenske potrebščine navzgor, kljub temu da se vlade trudijo, da jih obdrže nizke. V teh dejstvih najdemo ključ do razvozljanja vprašanja, zakaj niso delavske konzumne zadruge v Evropi propadle, ampak so še povišale svoje članstvo. "Mednarodno kooperativno združenje" šteje sedaj 10,000 zadrug V vseh državah v Evropi, ki so zapletene v vojno. Njih glasilo še vedno izhaja. Močna mora biti zadružna misel med evropejskimi delavci, da je obstala po štiriletni vojni njih mednarodna organizacija in da se je članstvo zadrug vobče pomnožilo. In to daje upanje, da se zadružna misel po vojni še krep-kejše razvije in prinese nove uspehe na polju delavskih gospodarskih organizacij. ♦ Dosedanji uspehi na' delavskem zadružnem polju so lepo spričevalo za delavce, ki potrdi, da so se vsi tisti motili, ki so delavstvu očitali, da je nezmožno voditi svoje gospodarske organizacije z uspehom, da lahko konkurirajo privatnim, podjetjem. Kdor zna voditi v vojnem času tako spretno svoje podjetje, da raste in ne gre rakovo pot, zasluži priznanje in sc ne mu ne more odrekati sposobnosti. S* DUHOBORCI SE VRNEJO V RUSIJO. in izvoljeni so drugi na njih mesta. Stareiine izvolijo za nedoločen čas. V duhoborskih občinah ni policajev, kajti med njimi ni hudodelcev, pijancev, lažnjiveev in krivoprisažnikov. Oblačijo se v kmečko obleko, moda, gizdavost in razsipnost so jim tuje reči. V medsebojnem občevanju ne rabijo denarja, ampak služi jim le kot izmenjevali^) sredstvo pri kupčijah z barbari, to je ljudmi, ki niso člani njih občin. Duhoborske občine so silne bogate in med duhoborci ni siromakov in lačnih ljudi. V Kanado so prišli skoraj brez sredstev in z. delom svojih rok in uma so vstvarili vse, kar posedujejo. Ce je vest resnična, da se duhoborci vrnejo v Rusijo, odkoder so prffeH, bo Kanada izgubila dobre in trezne delavce, ki jih bo težko-nedoiriestila in hudo pogrešala. Z. 0 PRAVICAH ZEN8TVA. Piše Kristina Omahne. Kedaj amo v časih svetovnih preobratov. Kdor živi z duhom čaaa in pazijo sledi dnevnim dogodkom, je kmalo prepričan, da ni yeč daleč čas, ko postanejo ljudstva gospodarji svetovne situacije.* Bi asa človeštva je trpela v tej vojni in se iz nje tudi mar-nika j naučila, kar ji je bilo pred vojno Ae tuje, oziroma se ni veliko brigala za take svetovne državniške probleme. Danes je ta masa spoznala, da je poatala žrtev svoje lastne brezbrižnosti, ker se n* brigala, kaj ae dela v glavnih mestih njihovih držav. Kljub alabinr in oviranim brzojavnim in poštnim zvezam prihajajo v svet poročila o probujanju ljudatva, o zahtevi po ljudskih vladah, po osvobojenju vseh narodov. Avto-krodjti z vsemi svojimi priveski že čuti to moč ljudstva, pa je pri čela obljubovati reforme iit druge lake lope reči, ko jih je bilo ljudatvo raznih držav sito že pred vojno. Danes s takimi obljubami ne bodo dosegli tistih namenov kot nekoč, ko je bile večina ljud stvu še malobrižna za javno živ Ijenje. Dolžnost vsakega posamezniku je, da trezno zasleduje vse te godko in borbo ter se z nje kaj nquči /a lastne potrebe. Sedanji čas zahteva, da smo pozorni na vae strani, kajti sovražniki svobo de. človečaustva ae nahajajo > vseh krajih. Opustimo nepotrpb na prerekanja, ki imajo za posla dico uiržnjc in "kisle obraze". Sedaj velja aloga, ki pdhpešuje moč združenih sil proti združenim sovražnikom. Verige sužen nt va ao še zelo močne iu njihove gospodarje se bo premagalo le naporom vseh združenih sil sva tovne demokracije. Le na ta način bomo vrgli kronake trinoge z nje hovih prestolov. Delavstvo je v tej vojni silno trpelo. Mase ljudstva v nekaterih evropakih državah su skoro popol notiiu izčrpane vsled vojnih naporov. V intereau vseh teh fnaa je, du se razbije sistem, ki je pa huil narode v nesrečo. Vsi mora mo v boj bres obzira na apol. Dovolite mi, da spregovorim nekoliko besed v prilog stališča, ki naj ga zavzema ženstvo v bo doči družbi: Hempatja se čujejo giaaovi, k ho nasprotni enakopravnosti žen >kega apol a c moškim. Navajajo različne razloge in eden glavnih je, da je imel mož vedno vodilno mesto v družbi in da je ienaka še v svoji naturf namenjena domu Pripovedujejo tudi, da ao ženske ae neizobražene In Še zelo nezavedne. Kdor hoče iskati argumen tov, mu jih ne bo težko najti, pa naj jih išče za eno ali drugo atvar. Najsmešnejša je trditev, da je lenaks po svoji naturi namenjena domn Ako je to njena natura, ji je enakopravnoat ne bo odvzela, peč pr bo še s večjim užitkom akrheln sa dom in za prospeh svoje družine. Ako je natura moških prevladovati šenake, jim je šen* Časniki poročajo, da se ruski duhoborci vrnejo iz Kanade nazaj v Rusijo, iz katere so se pričeli izseljevati pred kakšnimi dvajsetimi leti, ker jih je carska vlada preganjala. Zdaj je v Rusiji priznana svoboda vesti ln to je menda nartje učinkovalo, da se vrnejo v deželo, Iz katere so se izselili radi verski nestrpnosti. Kdo so duhoborci? noma naseljeni okoli BrlllianU, H. C. Kanadske oblasti reloatl ženskega *poia za politi*. 00 ravnale z njimi selo liberalno. Kadar se jih je poprijela no življenje, ker "ženska ne «pn-verska blaznost, da so šli iskat izveličarja, so jih javni * f0'**«0 Hje, kajti njeno uradniki polovlll, jih pridržali za en dan, v časi le za par n.Tbodo^T ur v zaporu, potem so jih pa izpustili, da so se vrnili do- ^e sužnje aa večno, meški p« mov. Ob taki priliki so duhoborci zmetali vso obleko raz njttrarf štmdutni gospodarji, sebe in niso gledali na to, če je bilo 110 stopinj pcfd ničlo ^ ^j. » Zenaka spada v ali pa 80 stopinj toplote nad ničlo, in Šli so na ulieo. kuhinjo". Koliko jih pa le. kl ne Duhoborci žive v občinah po slovanski šegi, v kateri po- ,.nana reč. Starešine so le toliko časA na čelu občine, dokler jih ne duatrljahdh središčih je Min ie 6d|mkličejo, kajti vsaka občina ima iniciativo, referendum pred eojua upoaijenih na tteot* in odpoklic. Ce starešine izvršujejo delo v korist občine, J* raznovrstnih i„. „ ' , »... jii, i t-iiA-i^" t/ i ut4_ dus'ri}ab. Mdell ate jih v tovgr- se jim ni treba bati. da jih odpokličejo. Kakor hitro |»a uah pr| ,UvMn.KlhJ ^^ začno zanemarjati svoj« dolinosti, jih občina odpokličt' riki »i bilo drugače, kajti tudi tu je bilo že pred vojno atotiaoče žensk zapovijenih za dnevno plačo. Razlika je bila le vtem, da so vaa težja dela opravljali moški. Danes se je tudi to apremenilo. Moški so bili pozvani v armado in ženske so zavzela njihova mesta. Dela, za katera so včasih rekli, da niap za Ženske, jih sedaj opravljalo. Po tovarnah in drugih podjetjih so jih oblekli v "hla če", ker so pri delu okoli strojev praktičnejše kot pa navadna žen ska oblačila. Pravilo starih možakarjev je, da genske ne smejo nositi "hlač", to je, da ne smejo i grafi vloge ukazovalca. Dobro je to, ampak dati se jim mora vsaj enakopravnost, ne ps samo zahtevati od njih žrTev.-Ženskam se mora dati vsa prilika sodelovati v gibanju strokovno organizi ranega delavstva, kajti to je v interesu vsega ameriškega delav stvu obojega spola. Staro je že pravile, da so delavke cenejše ko moški delavci, zato so jih družbo že pred vojno uposljevale povsod, kjer «o bile prilike zato količkaj ugodne. V svojem času je morala vlada izdati razne naredbe, da obvaruje stotisoče žensk v industrij* pred brezvestnim izkorišča njem. ... (JJede Ženskega delavstva je .ve grešila tudi Ameriška delavska federacija, oziroma njeni sturokopitni voditelji, ki so ovira li Žetistvu vst on v industrijo ir. kjer so bile pa uposljenl, so se malo, sli nič brigali da jih orga nizirajo, Podjetja iuiajo v takih okoliščinah dobre zaveznike v vaeh nazadnjaških elementih. Ako jiii strokovne organizacijo, ignorirajo, imajo podjetja toliko lepše polje za izkoriščanje žen-stva. Podjetniki vedo, da so žen ske dobre delavke, ki so v mnogih industrijah ravno tako pora bne kot moški delavci, ampak gospodje tudi vedo, da je ameriško industrijulno ženstvo o važnosti organizacijskega gibanja v večini še nepoučeno po krivdi Ameriške delavske federacije. Še celo na zadnji konvenciji t« organizacij* so zavrgli predlog, da mora biti v eksekutivi tudi ena ženska Družlie vedo, da so nekateri vodilni gospodje v ameriškem de-lavakem gibanju zelo atarokopitni ljudje, od katerih imajo tudi družbe svoje koristi. Delavke v nekatetih obrtNi, na primer v krojaški Industriji, ao večinoma organizirane In krojaško delavstvo velja za eno najradlkalnej-štti med ameriškim delavstvom. Kadar dobi žetistvo meato, ki mu nripads v strokovno organizacijskem gibanju, bo v njem Igralo odlično vlogo na korist vaega dels vst va. Faktorji, ki isklučujejo ženstvo od politike, so ie vedno zelo močni. V senatu Zedinjenih drŽav preprečujejo konservativni elementi a uspehom dodatek k ustavi, da bi iiuelo Ženit vo Iste volilne prevlce kof nfolki. Nekatere države ao seme potom avojih legi-aletur oziroma referenduma vpeljale volilno pravfc'o za Ženske pravico po vseh državah t$nije niso imele. '1 Sedaj, v štijrih letih svetovne vojiu; se je ludi v tem oziru mnogo spremenilo. Države, ki sojjrf uvtokratiČj)o vlado še nekateri drugi narodi, na primer narodi katerim je N. mčjjg odpira a zemlje kjot igrajmo, Finsko, __________Poljsko, nrbija itd. Mi amo foi*!l bra-ile volilne pravice 'z* ieusk&j!' iu je čas, dri| so jo v vojneui času h^ju? vpu- ~~~ ~ ljale. Poglejte Anglijo! Senat vo je imelo velike boje, pa še ui doseglo volilne pravice. Ko pa je bila angleška država enkrat dodobra v vojnem vrtincu, so njeni poslanci iu državniki spoznali, da zšvisi izrabimo .sedanjo gigautičuo bo za pndobiiev svdbode tudi našemu narodu V tem boju pa |tt. h ko nudimo auieriški Slovenci velikansko ipoinoČ, če organiziramo vae naše aile, če opustimo vse dvome iu predsodke in ae utldbuu uspeh vojne tudi od ženstvo, di v w " ^ta^ae zmage svetovne .k. ae mora tpdi ono žrtvovati v bor bi za. obstanek Anglije.. Pa *o sprejeli zakon, s katerim dajejo ženstvu Velike Britanije volilno pravico. Tudi druge evropske države so sledile njenemu zgledu, Demokracija je tudi tu napravila radikalne izpremembe. Med proietarskimi slofi je žena izpostavljena t^atiiu nfprilikam in t il>l jen ju kot njeu mož. Skupno z njim vodi boj za olaitanek in /a preskrbo družine. Mnogokrat delata oba v tovarni in izmučena pripravljata večerjo sel>i in otrokom, ki sta jih imela čez dan pri kaki postarani ženski. Moževo trpljenje je tudi njeno trpljenje, kajti ona čuti z njim. Zakaj naj bi potemtakem možje ovirali svojjm ženam dobavo človeških pravic, ki jih imajo pravico zahtevati po vseh naturnih zakonih 1 Zakaj naj bi bilo v interesu mož, da ostane ženstvo ignorant no v politiki in delavskih vpraftanjiih? Mar je taka taktiku, tako-nazml njaiko delovanje v korist moškemu «poluf Nikakor ne, pač pa v škodo V interesu moža je, da je nje^ gova žena o vsem poučena, kar se dognia V njegovem interesu je, da je stanovsko zavedna in da je izobražena. Kaj si mislite o ženskah. ki so vse življenje tako rekoč izprte iz vsega jovnega živ Ijenja in prav nič ne vedo, kakšen jc svet In kaj se na njem do gaja? Prave duševne revico so, zaprto vse svoje življenje v stano-nju in ves svat jim ja tuj, kakor |J da re bi živele na njem. V čega vem interesu je tako neznanje žene! Mnogo mož, ki se smatrajo iijtelegentnim, ne jemljejo svojih žen nikamor v družbo, ker se jim zde premalo družabne, ker so, kakor se nami izražajo, na.vad'^ "tepke". Po čegerrt krivdi eo take* . ^ Polagoma toda sigurno ai pridobiva ženstvo svoje mesto v družbi. Vidite jih pri delu v vsako-jakih industrijah, uradnih in drugih poklicih. Vidite jih v političnem in razrednem delavakem gibanju. Zastopane so v parlamentih različnih držav in tudi v kongresu Zedinjesih držav. Zato pa niso naii možje prav nič od-ikodovp.ni, pač pa je ženska e-nianoipacipaoijo mnogo koristila po napredku stremečemu človeštvu. Aliquippa, Pa. — Iz, uašcgn mesteca, ki leži ob progi P. & U K. R .It. železniške družbe 21 milj *everozapadno od Pittaburga, ao poročila bolj redka ker le bolj od-daleč opazujemo gibanje drugih. Na društvenem polju ne moremo zaznamovali niti napredka ne lin-zadoVanja, Pri nas vlada nekako mirno stanje, ki pa ni pršV na mestu v takih slučajih kak*>r so sedaj, Treba bo tudi nam poteči boj za program svetovne de^ mok racije in še posebno za program SRZ. Mi ne amerao pričakovati, da bodo že drugi rojaki vo i jeva!? tudi naše bitke, kajti *ker nas je malo, se moramo aktivne- mokraeije. Tukajšnji rojfUd .so se odzvali klicu za kupovanje l>ondov vojnega posojila in v kolikor je meni znano, jih jc vsak vzel dva ali tri. Od/ovijiio še tudi klicu S. H. 'A. xa dejovanjc proti av.strljslu avto-k raciji Jn monarhistiČnim intrigam. Širimo propagando za jugoslovansko federativno republiko in ppmagajmo armadam 'deiiio-krticlje do hitrejše zm^ge. S kupovanjem liberty bondov in vojnovarčevalcih znamk finančno podpiramo vlado Zedinjr-nih držav v bojn proti nemškem imperializmu. Vsa-k boml, vsaka vojnovarčevalna znamka je udarec za attokracijo. Nekoč, ko bo zopet mir in prijateljstvo med svobodnimi narodi, se bomo spo-mnili, kako koristno je bilo, da smo po svojih močeh pomagali v vojni za svobodo in .demokracijo. Videli bomo, kako bo naš narod v domovini uspeval pod republikansko vlado združenih hal-kanskrh držav. Takrat nam no bo žal žrtev, ki jih doprinaSamo v tej vojni. Zato šc bolj napninio naše uu»-či, organizirajmo naše sile do skrajne popoinosti. Res je, da se moramo mučiti tudi tukaj dan za dneiu za svoj ol>-stanek. Iies je, da so si nagroma-dili ameriški kapitalisti velikanske dobičke na račun delavcev, res je pa ^idi, da se izkoriščanje delavcev boljinbolj omejuje. Sprejeli so roane nove zakone v varstvo delavcev."7 Železnice neko lo volilno prevlco. Nekateri se Ir Vsakdo, ledor je odkritosrčen, mors priznati, da nživa tukaj, dn-siravno tujec, več pravic in boljše žjvjjensk? pogojp kot pa v domovini, kjer ul bfl tujec, ampak Član naroda, ki /.<• stoletja poseduje -miljo, nr\ ksteri smo se rodili. lMklraffirjrr človeški na-rnvi. Zabavljanje je najložje d" lo na svetu. Delp pu je težavno, posebno^ "fytvarjajoče delo. Raz-dirr.tl td težko. Rojaki, pridruži mo ac tistim, ki grade. Pridružimo rc delovanju SRZ. Ustanovimo lokalno organizacijo, kajti tu je več naselbin,, ki še nimajo tl- Se izvzame par priatašev *ta-1 IHwr č«an in a rod »te v za te pleme- govarjajo, da Šenatvo še nI »relo|reRa ^r*nc Jožefovega režima, za politiko. Tisti, ki prinašajo ta-1 Treba pa. je, da se organizirajo, ke argumente, so sami Morili vse, i Menda ni nihče tako slep, ds pri da rogr stranke no ae aieer pri vo nite Mej* Ko bo borba končana, nam ne bo mogel nihče očitati, da nismo storili svoje dolžnosti. Pristaš SRZ -f PREMOOOVE PLASTf\ POHA JAJO Oreenaburg, Pa. — V tukajšnjem okraju ae premogove piaati krčijo na pitt4>urškem in oonnel-svil!»kem polju., Izkaz okrajni i' k omika rje v poka zu je. 0a Šn v sad njih dveh letih pofffati premo« na 2,«2Jl a k rib. I^etoa ga bodb po- Druge atranke «o ae «ieer pri t* čnemu avstrijskemu In nemškemu • Itrali na :t(000 akrih Premogov, lilvah laakale takoivanlm aufn- orožju, kl bi pomenilo še teč j«- j ind natrija nosi okraju najve. ietkam. toda kakih resnih name- zaatrtnjrnje nafr^ga narmi.. fib- davka, kajti davek znaša od *<««> premogovnikih Itd. Tudi t Ame- nov deti šemitvu splošno volilna!|eg tegs bi p« prišli pod njihovo!,*! $T*M> na aker. « i ..... -jLju VESTI Z BOJIŠČA. (W*4*li*ww*e e Kf« 2,000,000 angleških vojakov v Franciji. Paria, 12 J111 HbMmv po ročevalec javlja, da šteje aiigle-Ha armada na aapadni fronti dva uiiljoua mof. 4 Dnevni seznam izgub. VVashiugtou, 12. jul. — Dane« je objavljenih $2 imen. Izgube: Devet mož ubitih v boju, Medeni jih je umrlo za ranami in sedem vsled bolezni, sest jih smrtno ponesrečilo (dv>a na eroplanu), trden je lahko in 15 težko ranjenih, sedem mož pa pogrešajo. Skupne Ugube v armadi »899, v mornarski pehoti 1609, skupaj 11,508 mož. Berlin javlja, da je pat ameriških letalcev vjetih. Berlin (čez London), 12. jul. — Nemški vojni stan poroča, da je šest ameriških eroplanov hotelo bombardirati Coblenz ob Reni, toda pet je bilo zajetih, da so se morali spustiH na tla in eden je pobegnil. Raznt lz inozemstva. BOLŠEVIKI V OFENZIVI PROTI ČEHOSLOVAKOM. Poveljnik bolševiike armada po roča o zmagah na 4' češkoslovaški fronti". London, 12. julija. —- Brezžična brzojavka iz Moakve se glasi, da so bolševiki pričeli ofenzivo proti nrmadi Češkoslovaških prostovoljcev, ki po prejšnjih poročilih kontrolirajo vso zapadno Sibirijo irt več krajev v Veliki Rusiji. Brzojavka, ki je datirana 9. julija in katera prihaja iz depart -mont a za vojaške operacije ljudskega komiaarijata v Moskvi se glaai; - .........— * "Našrf Čete so po pripravkh sa ofenzivo na češkoslovaški fronti dosegle velike uspehe. Skoraj brez vsakih izgub mo okupirale Sizrau (70 milj julno od Simbirska) in Bulgulmo (130 milj severnoza-padno od Ufe). Bela garda in če-škosJovaŠke čete so se umaknile v neredu proti Samari. Naša armn da se zdaj pomiče v smeri proti Stavropolu v Ciskavkoziji, Juro slavu (160 milj severnovzhodno od Moskve in proti Ribinsku (82 milj severnozapadno od Jarosja-va). Na vzhodni fronti so se Če hoslovakl, ki So okupirali Česher drin.sk, umaknili pred četami so vjeia. Naš vrhovni poveljnik ua nralsko-aibirski fronti, Rirzin, po toča, da so češkoslovaške čete pod vodstvom ruskih častnikov izvršile več zlodejstev uad,oHubjem zo padne sibirske železnice." resolucija. Kmetje iu delavel iuia jo več manjših armad po 15,000 do ^0,000 ki po h- Krožjih: vse te amtjM)icc mj dobro opremljene strojnimi puškami in topovi, NeUrojo* vasi so rvsvarova-ne z zgkopi. Nemei so prisiljeni klicati vee yojaštva v Ukrajino,.in kakor se poroča, so pomnožili avojo anuudo na 35 divizij (420,000 mož.) Brutalnost Nemcev in finska bur ioazija na Finska* Amsterdam, 12. jul. — Poslance socialistične manjšine v nemškem državnem zboru Hugo llaase ja pred nekaj dnevi, ostro napadel nemško vla Tega dejstva ue tudi zavedajo velotneaarji iii pričeli sa vktanav-Ijati podružnice v Južni Ameriki. Velemesarji seveda navajaijo druge vzroke, kajti pri njih je še v navadi, da nikdar na obešajo avojih razlogov za njih biznis na veliki zven. Zdaj pravijo, da je Rusija pmi vojtrt) igrala veliko vlogo v mesni industriji,-ki jo na izgubi po vojni* Rusija je kila pred vojno zelo znana vsled njene žit ue produkcije, ne pa glede mesne industrije, fte v Carigrad, kl je bil po uvoji legi naraven trg za Tinko govedo in drobnico, je prihajalo prgv malo klavne živine, kajti mesto je zalagala Mala Azi ja. V Sniirni so nalagali pred /oj no parnlke z drobnico In govejo živino, ki je imela tako nizko ceno, kakor da je bila zastonj, In jo vozili v Carigrad. Pred vojno je stala oka (dva In tri četrtinke funta) koštrunovega mesa osem centov. lz tega je razvidno, da Rusija ni mogla konkurirati niti v naj-hližnjih deželah. Nemčijo in Av stro-Ogrsko je pa varovala visoki eolnina, da ni prihajala ruska živina na trg. Tu fakta dokazujejo, da Kusija ni igrala nu mesnem trgu vloge pred izbruhom svetovne vojne. Ameriške velemesarje vo dijo torej p6po1noina drugI razlo-' gl, če povečujejo svoje klavnice v Južni Ameriki. Velemesarji so že pred vstopom Združenih drŽav v vojno pričel* graditi svoje klavnice v Južni A-merlki. Tvrdka Swlft & Co. sc je cele hi kviško, ljudje ao pa vedno manj naročali atavbinskih del, do-kU-r se ni delo zpišalo ra fcatijfscl od*tot kov Stavbinskt delavel danes delajo večinoma v drugih utrokah. PRAVICA EfcLAVQEV OANIZACIJE PRI Z Druga vaati o položaju v Ruaiji London, 12. julija. — U Tokija poročajo, da se japonska vlada šr> ni izrekla proti intervenciji v Si -Iliriji, toda večina japonskega ljudatva je mnenja, da sedanji čas ni prikladen ža intervencijo. Pariz, 12. jul. — "Matin" ima poročilo iz Stockholma, da aocial-ni revolucionarji pod vodstvom fterrtova korakajo «proti Moskvi. (Pred par dnevi je bilo poročano, da ,je fornov zaprt.) Amsterdam, 12. julija. — Berlinska Vosšiache Zeitung" po -roča, da je nemška vlada sklenila zahtevati sedem mlljard rublje v vojne odškodnine od Rusije, kl mora bifi takoj plačana. London, 12. jul. — Brzojavka lz Kodsrtjn, ki se opira na "Prank • furter Zeitung*', 'se glasi, da so bolševiki prijeli enego morilcu nemškega poslanika Mirbacha, ki je bil ubit v Moakvi gadnjo soboto. Oljnem javlja brzojavka. da je protiliolševiški ui>or v Moskvi po Nemci ne marajo potopfti ameri -žkih transportov — o ne za ves sveti Amsterdam, 12. jul. — Polu rad-ni Wo)fov biro v Berlinu je pri -občil pojasnilo, zakaj je miljon ameriških vojakov preplulo morje in nemške submarinke se jim niso približale Uiti toliko, da bi rekel: "Dobro jutro." W.ollf pravi, da je kampanja autgnarfnk v glavnem naperjena proti neutraluin) in zavezniškim trgovskim ladjam, ne pa proti vo-jaškiiu transportom, kl so dobro zavarovani z bojnimi ladjami. To jo tistol Ako bi neliilo bojnih la-11 j, kje bi že bili transporti! Tako Argent litiji V letu 1915 jc sledilo tvrdka Ar-inour & Co. s $10,000,000 kapitala. Socicdad Anonilma dc la Blane sc imenuje družba, ki jo kontrolira Morris lu Armour v Argenliniji. DEKLE IZDALA MLAČNEŽA [silHMi DO 0R ZNANA Waahingtop, D. 0. — Narodu! vpjni deluvksi odbor je naroČil tlenerol fcleetrie kompauiji, da črta vse individualne pogodbe, ki jih igia s sNojimi uslužbenci \ Pittsfivldu, Mass. Obenem je «>4 bor izročil \cs »|>.»i Williaiu II. Taitu, bivšemu predsedulfcu Združenih držav, iu Pi;onk I1. \Valshu, dn koi predsednika iu del odbora izdelata pravp\fu 1907 V drl Ullsois. oLavki btaji i * s«t-aa m. lawn»aui ave, cuioaoo, ilmnoih Bl gAVNl OpBOltt ^reAeeAatk: John Vogrie, bos 100, la Belle, 111. I Podpredsedniki J. MjetkovJ«, fl T. D. 4, boa M, Olrvd, Ksun. U. Po4f«*d.«dntk: Jol«f Kukelj, »m K«lng Ave., Bo. Ckleego, tli. Tejalkt Joku V.rd.rbar, »708 Uvrudute Ave., Ckleago, iii BlMaJatk: Aftna t. Terbovee, P. O. Bo« 1, Ole.ro, IU. SapTealkari jUa Itolelt, 4008 W. aiet Bt., Okleago IU. RADIO&NI ormrz. Jote Asibrošlš, boa III, Osaoasbarg, Ps, Peul Berger, f4l-l«t Bt., U BeUe, iu. f. B. Taaeker, Akeej Ava^ Boekipriage, Wfo. porotni odbbk f Aatoa Rraet, Boa 140, Cssouebsrg, Pa. , .lole Bedllek, boz 438, Bmlthton, Ps Rudolf Pteterftek, bos 4S0, PHrtgpvItl. Pa. 's J skok MlklsvCil, L Bos I, tVlltofk, Pa. II. Petrovtek, 14Š1S Hale Ave., Oolttavrood, O. U BEDNI K PBOBVBTBi Jole Savertalk. * VBBOVN1zdbavniki F. J. Kara, k. d., 0801 Bt. Clelr Ava., Olevelaad, Okla VBB DENARNE ZADEVE in BTVABI, kl se tlšajo gL spreveega odbora (u b. n. P. J. aej ae poliljejo as umiovi JOBN VKBDERBAB, 8007-^80 Bo. Uwadale Afe., Okleago, 111. PBITOŽBB OLEDB OENEUAI.NEOA POSLOVANJA ee pošiljajo aa aaslov JOŽE AltBBOftlč, kos 881, Oaueesburg, Pa. Prlto8be prepirljive veeMae, kt ita Jik rešili prva U draga Uftaeea, ee polil jejo aa aseleri ANTON BRAHT, boa U0, Oaaeasbarg, Pa. VBI DOPIBI, raapvava, Useki, aaaaealla itd. ea "Prosveto" ss polkljsj« na aaalovi UBKDNllTVO "PBOBVBTB", 8887—88 Bo. Lawndale Ava., Ckleago, IU. VBB UPBAVNIlKB BTVABI, naro«ntaa, ogla.l, ee pošiljajo aa aaelavi UPBAVMllTVO "PBOBVJOTB", 8887-87 Bo. Uaadale A tre., Okleago, HI, V keresposdeuel e tajalKvoei B. N. P. JH aredalštvsai la spraval^eeai "Proevete" ae rabite teiea aradalkov, aisrveš eapllite aaelov, kl je ta aavedeu, ako ffellte, da bo vaaka etvar kltro roleaa. ___» VLJUDNA 80PR00A. Frot Wayne, Ind. — Florenoe Prunk.ki jo nje soprog toži zu zakonsko ločitev, je priznala nu stališču, du ni hotela opravljati doU.nostl gospod i nje, zmerjala Je .............~ " svojega soprog i z besedami, ki se prva vstanov la p„,| ............. Cla j;1l ran,iffi*^ito ppHraj hrgro. Swtft de la Plota v Argentiiiiji. vi.u ,,,,, :„ Au OA Ul rMMW. Kokomo, Ind. — Oacar llolt, star 24 let, sedi za omreženim ok notn in premišljuje, dn ni pomet no, če Muuiee trdi, du je oženjen. Priznal je, da je gdč. Iluzel Cook podpisala tm njegovi vprašalui po li Izjavo, da jc njegova soproga, ki je odvisna od njegovega zaslu žks. llolt je prišel v Kokomo iz (lu thrieju, Ky., pred enim letom. S sabo jo pripeljal dekleta, kl je bila stara komaj šestnajst let.lzja-vila slu (da slu mož in žena. Holt ni prav prijazno ravnal s punico lu nekega dne je Ilazel prišla k šerifu Omar Brounu in mu reklo s solaami v očeh, da ne »nore prenašali brutalnega ravnanja lu obdržati tajnosti zase. Zdaj se Holt zagovarja, da je žilo mu je, da ga ohreše ki raxr< že 8 britvijo. DRUŽINSKA TRAGEDIJA. Henderson, lt. 0. — O. V. Black moli Je ustrelil svojo Ženo in hčer. Po Izvršenem zločinu jc izvršil samomor. Vzroki tragedije niso znani. # LETALCA ZOORELA Ardmore, Okla. Lajtnant V. B. Sullivau in nicdianlk Doyle st.i zgorela, ko sta padla iz visočinc sto čevljev z letalom na tla. ZADNJEVEST1. KOLERA V PETROORADU jih po Ncmci ne marajo videti ni- Jf ti i/daleč -kakor nl moral lisjakporočiti Baaal. toda bal se za grozdje, ker jc bilo previsoko. Hrošči §o velika dallkataaa v — Avstriji AinsterdoTn, 12. jul. — Dunajsko "Arbeiter Zeitung" pile, kakšno delikoteso in dobroto so nsšll avstrijski ekonomi v nsvadnem hrošču, pasebno če jc letos lirošče-vrt leto. K uho jo jih in z njimi krmijo preŠlČe in kdko« — smpsk s tem še nI konec velike porsbmsiti hrošča. Clankar v omkrijenem listu našteva, da ima hrošč v alW poreljo maščobe, katere ravtio wlaj silno primonjkuje v centralnih drŽavah, Ako sc hrošči posula, le. daj dajo odstotkov luRkovf tvorine. :» lieljokovlne 10 od • stoikov maščolie, ki je baje zelo NAZNANILO IN ZAHVALA iiazuuiijiiino je, odkar je podpisale vprašalno polo, da ga primejo zvezne oblasti IBST UMOROV V ENEM TE DNU V MALEM ONEZDU. Vanoouver. B O. — V moj • h nem mestu Orand Prairle Je v lainolani tednu nmorjetiMi šest oaeb. 1'aiorjeni so Kmniet Hny • der ln njegov strle Joseph Hny der C Karle* Zsmetiar, John Wood dan London, 12. julija. Vslad po manjkanja Živil v Patrogradu ca širi kolaBB po mestu, ld vaakl dan zahtava šrtva. TaRo poroča maka braališna brsojavka, RUMUNSKA TRPI Paria, lt. jnl.—Romunsko kmečko ljudstvo trpi pomanjkanja šivala in oblika. Depeša "Združena Pragso" ig avtnraitlvuega vira pravi, da poljaki pridalak Balo ala bo kale. Koruza mogode pade pod ana pat In dvajsatinko letnegs pri d sika. Plenice tn drngaga Mi bo kom ij gn pruirgniUv Bi „ o|Jt ^ilfcai, IsMidon, 12. jul .Moskve čez lterlln je Mševišks, vlsds pol rdils va«t, da je polkov-nik Mu rs vije v, ki je imel v« d Iti ofenzivo proti fehoelovskom, ir Chicago, 111. — Stsvbfifc.kl ko uiUarCharles Bistro m dokazuje vl»«fta svojeia^ročllu, do je vojns PptocUo agMjuguj«. te Nemci priUKnjajO ktel ia tab dišal, po um Mo morali čakati Ba prihod nje leto, k*U letos doM Namčlja la kolika, MRkOr gre enkrlt v Aaerlškc - --------- - - . , . ___I Poročilo dokazilje, ds ae je št'* . fenzivo proti Cehoslovakom, iz- ■ gf^A v vilo dovoljenj za izvrlKfv stavftn- WaaWngt^ O jnUJn.- vrši) samomor. Muravljev je hotel ^gi^ia^L g - Turčija ja »kveetfla Zdmlena dr- pregovoriti rd#fe čete, ds bi ae CHIOAOU ................- aa pridrufile ^ehoalovakom; aH čete j Hoo.tale«te4*eav>rtB. ChkagO, Hl - 'Mhor za pro slavo M Julija poj«»nu>' da že NOBENIH POHAJAOEV SE NE DOVOLI PRI RUDNIKIH IN KOKSOV1H PE0|)H Tako smo • 90 tyt0*m H* iBkk« fmtfdlMn hitrejše bo uals fmaga jmmi so rr^HttifoiM, MiivrnskilM hrvateki rmlg/ji^u BLBBTBlftBA PBBOLBDBA B X IABRL Btari is takulest sdravatk, «88 letae prakeo. Klrsvt aapolao ta kttro via ka-letal, ptašs, lelodoe, ebl.tt; trgeeje, serfoaaoal, krvae boleaai, kakor tsdt drage bolossl molkik. Oadrevt vsako boteaea katero prevešaš v tvojo oekr-l»o. Uporablja najbolje erropeks, e»ari-Ika la oatallk delov eveto adraviia. Mlake aaae. Ne«vat breaplalue. Telea pre-gi.d popolaoeia Jsaalea. Prt aual ea »d revi f etike |tevlie Bleveaaav. Urade, ure od I. ajutraj 8« I e.eler, ob sede-Ijek eeao oš 10. le I. popoUaa. ■ London. 12. jul. - V Petrogra^ du razeaja kolira >i se zelo širi \ >»led slabih aanitanilh in živežnih razmer. { Kmečka revolucija v Ukrajini' 1 »k'Ttvmn""ijudlki a»a,l v - ■ Lt L. občinakeo, pomolu l'n>k Atnekheha vol«.). t Ukr»itai' lik j.v... : MM. r«.! >—r » ewin - *> .T .i_■_- iflitari. Tr SnruTrTknTa 7ploln. franeo^a ..stav. ;etotkriv v prvU. šestih me-eelh, čej lava po -vadbam ******* „ etuvldi^ks dela pnrnrrjsje t Iz tunag»»»• - r..„. T ška dgHtt graat # fcartlM 4lBl| »je tega zakona, aaral '•amo to ir ittko lagneti, ae so vr4Wi 4> K grdi sli drugi tor Ml bow<* delali tsafc dan ppi-i no pare sa did»roblt t s js*«!* delav*-i pri k&irin* Vo ite IkhIo f/«»ufl pri semeni df ] ^ A i JH Mi' tm potre'»ujeoio, I»e b line I M« «|H»raijal V trmo/V^.SMj pO Ii da duhovni v »ejeljn zjutraj ^z^rz^z rtm - v eerkvah. Popoldne Se V^ijr ]t- d#u ^ ^^ IJ JS. tmmm U «Hi|S>.l Un*im mSI Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 118 Peas Ate.. flHibsrffc, fs. 2Š mM JMt Btrt* ■ Be keet* om- kSKr w.:tr, sicufm*. ŠvlMMI M ..!■»* 4» % Po e«** o. . Radar vam poteče narolnlna na frosveto", jo obnovita prteoča igo, da aa vaai na asuvl liat. jjššujmii PB0BV1T* fLUTERANCIJ Historičen roman. Spisal Anton Kodtr. IIMMIMMUlOMMIMMMMMHOtM« (Dalja) l^epu darila obetana po goapoaki zapeljala au maraikatcrega, da je ovadil svojega mjhciU, sorodnika ali prijatelja. Sodbe ili prelNkovanja ni bilo ne kom-a ne kraja. Najbolj uplivna za ua&o povest o tem času ats pa dva važna dogodka. Kamniški sodnik Kramar, ki »t'j«* za katoliško eerkev v svojem okraju največje zasluge pridobil, je neko noč nenadoma umrl. Trdili mo mnogi, da ao mu zastrupili luteranei vino, s katerimi je nevede v krčmi pil. Drug jako imeniten dogodek je, da je |>o*ta» la mlada nuna l*avre opatica Mekiujskega samostana zaradi svoje u— velike pobožnoati in strogega izpolnovauja aamoatanakih dolžnosti! Kaj pa je bil v tedanjem veku opat ali opa-tiea mogočnega in bogatega aamoataua, ve le oni, ki postna na tanko svetovno zgodovino onih časov, v katerih ao igrali poaarne/.ni verski zastopniki večje uloge, kakor prvi državniki. Verjetno je, da se je ob tej priliki zopet gmotno zholjšal položaj krivoverivv Kamniškega okraja, in tudi ao se jeli tedaj iepolnovati marsikateri akrivni upi. SEDEMINDVAJSETO POGLAVJE. ♦ Kakor ae jamejo zopet /hirati mravlje, ko se >e oddaljila hudobna človeška noga, ki jim je poteptala mirno domovje, in znešajo na vse svetovne strani razmetane dele svojega pohištva, tako so se jeli gibati in zbirati krivoverei v Kamniškem okraju po ugodnih zadnjih dogodhah. Podgorje, njihovo staro mravljišče, oživelo ae je kar čez noč, iu samotna Bobkova hiša je do-bila prejšnjo čast. Nadaljevali so se ondi nekdanji imenitni zbori, katerim je predsedovala vdova Stobe, CJogala ln pbiur Naglič. lu v enem takem »boru prikazal se je tudi nenadoma kakor skozi zaprta vrata — Knafelj. Nepopisljivo veselje je zagromelo teduj ondi. Dvignilo ao gu ua rame, nosili ga kakor svojega odrešitelj^ okrog ter ptAdravHi v njem oz-uanovaiea nove moči avojih idej. Mož dejanja in železne energije Knafelj pa je skrbel s čudovitim talentom, da niso ostali ti zbori tajni; temveč pogumtiejši ml nekdaj, potoval je od sela do sela, pridigujoč po eerkvah in na prostem, kjer je le našel ugodna ' la za svoje mMttjoftie. i In ta Knafljova potovanja so bila podobni neprestanim slavnostim. Njegova useba je tako rekoč elektrovala rojake in mu pridobivala na stotine prijateljev iu somišljenikov. Poslednje je bilo lažje, ker je bil tedanji poveljnik slovenskih dežel, nadvojvoda Krneat, preeej toleranten v verskih zadevah in novoizvoljeni Kamniški aod-nik ose beti Kuafljev prijatelj. Naravno je tedaj, da je v takih okoliščinah zopet oživela komaj ugaanena'iakra luteranstva na Slovenskem In vzplamtela v zelo mogočen ogenj. Kdo zna, kako daleč bi bila pozneje prigore-In baklja luteranstva, ko bi je ne bil.i sem ter tja upihovala zavist posameznikov in sovraštvo v lastnem taboru. Nesloga je uničevahka moči in protlvka vsakemu napredku. Kamor se usell ona, zaTseje sovraštvo in z njim pogin, povzročen po lastni sili, kl bije v slepoti na desno iu levo rane, katere se največ potov ne zacelijo nikdar več. Tako je bilo i ud i r. nenadoma zopet oživljenim krivoverstvom na Slovenskem. Posvetna o-hlast si morda pripisuje zaslugo, da ga je om iztrebila v hudem boju. A poslednje ni resnica. Temveč luteramstvo je o|ie*alo kakor mogočno drevo, ne po sekiri in viharju, ampak izntolzeno po stru|>enlh, požrešnih rastlbiah, ki hočejo žele-iieti in eveteti ua njegovem deblu, dokler naposled otrtije ne zvene lu ne strohni. /liano je, da sc je ie pred Knafljevlin liegom jela Katarina Stobe kujati iz ljubosumnosti in maščevanja ter hotela po Instuih načrtih delovati zš luteranstvo. v Tudi tiogala iu ranjki (loriček sta se čutih žaljena zaradi precejšnje tedanje 4\nafljevc miačnoatl ter sta ga bils pozvala eelo iz Strmola na opravičevanje v Podgorje. Viharni dogodki v Cerkljah so poravnali tu disharmonijo. S toliko večjo silo pa se je zaradi tega vnelo zdajci nasprotje po Knafljcvi vrnitvi v domovino; kajti on Je odslej javno preziral njihovo pomoč in enako veljavo v verskem poslovanju. ("'aM in slavo ps je užival neprestano sam, a pozabil je, komu sc ima zahvaliti, da ui popolnoma zamrl luteranski čut med tem, ko je bival on v tujini. Slava rodi ponos in brezoalrnoat, poslednja pa antipatijo pri *«4»ojevaleth, ki ao darovali toliko bridkih ur za drugo ime. ki sdaj žaujc, kar so sami srjnli. Razžaljlvi čut pra vire pa je moč, ki ne Utginc lil ue miruje prej, dokler nr najde priložnoati, da zataji, če je potreba, t mil svoje lasi no pre pričanje, da je Ir nasičeno maščevanje »lo prejšnjih prijateljev, ha, mi trdimo, da je sovral na strast proti onim, /a katere smo bili priprav . ljeni darovati zadnjo ksptjo svoje krvi, a bili a« Ijufanl od njih, večja od one do sovražnikov po prlnelpu iu naravnem nasprotji. Nesničnost poslednjega mnenja |n»trjuje tudi zadnji dogodek pričujoče poventi ter jo ragri. nja jo s nekakim tragičnim ragrinjalom Največ peiložnosil »a iMfRtir Intrige med ► .« stapniki luteranstva podajale so razmere Mekinj-skega aamoataua Ondi j r \ladala mlada in neizkušen opatlea I.hm« > precej svottodoljubuem idsln. Pavrb ao trdili \ okoličauje. da stara ljut»ezen ne zaijsvi, in da utiia Knafelj lepe ure v avetem aantoal enakem zidov ju, ker Je bil pri tsaki priložnoati javno tja \ahljen k |M»jedlna*»' Da ni Knafelj zamujal teh pogoni i h vabil, potrjuje to. da so «e čule 1oW>r katoliških dnho«. itkov proti takovi svnhodomtiljennatl Mekinjnke opaiiee In domača duhovaka gosposka je vae po- skusila, da bi • t n kovala opstično grešno predi- znoat. Poslednja je imela namreč po svojem plemenitem rojstvu in redovni čoeti toliko prijatelje, in aomišljeuikov, da je bHa neobčutljiva za tako <>pomin jeva nje, zatrjujoč, da ji ne more nibč" /a branit i občevanja z njenimi prijatelji. V takfj zadregi zaradi mogočne opatie«; ui ai moglo duhovstvo drugače pomagati, kakor da je prosilo papeža samega, naj on napravi red v slo «enakih deželah zbeganih po krivoverstvu. Papež Klemeni je uališal to prošujo in pisal lastnoročna pirmo nadvojvodi Krpestu, katere-ga zadnji tlei ►e glasi v originalu taka-ie: "i't cooperetur in amotione Abbatiatae Miinkeiidorfensis seeulariaantea et Luteraniaimi suspectae, cum ad eonvivia voearet Luteranos." lu at oprav ta papeževa prošnja za pomoč po-avetne oblasti proti neupogljivemu krivoverstvu ji« pouzročila, da se je jelo javno iu ostro preiskovanje v Mekinjskeni samostanu po Ljubljanskem škofu Hrenu. Zanimiva je ta verska sodba posebno zaradi Uiru, ker imajo ženske zavisti in intrige največjo ulogo v njej. Povabljena je bila namreč za pričo tudi naša /nauka Stobejka. Očitali ao ji vsi, da se je ponudila Vama iz sovraštva do Knaflja in iz zavisti do *\oje javne nasprotnice opatice. A za tožena ni bila le samostanska opatica Lav ra, temveč tudi redovnica mati Ana, njena prijateljica. Slovesna je bila baje ta škofova sodba v črno pogrneni samostanski dvorani vpričo vseh redovnic in obilo katoliških duhovnikov od blizu in daleč. Na vzvišenem prostoru ata klečali založniki svojim sodnikom nasproti, ln ko je bila ppklicana najprvo Stobejku, ki je brez dvoma zakrivila to preiskavo, ter je s povzdignenini glasom pripovedovala zgodovino avoje niinolo- I" "reče, dokler je ni uničila zatoženka s svojimi skrivnimi /vezami, ghiedela je opatica, in solza ji je za blišča I a v očesu.. Njeno gorje pa je pri kipelo, do vrhunca, ko je izpovedala potem njena najboljša prijateljica Ana v slaJiem smislu Icr odločno tajila svojo najmanjšo krivdo. V dolgem govoru je pojasnjevala naposled opatfca svojo nemilo osodo. Olepšavah ni Svojih progreakov, le trdilk je, ona ni sama kriva, Ja živi med tem zidovjem, pa du ne smatra simpatije do človeka in mladostnega prijatelja za greh; pohujševanja pa ji nihče dokazati ue more. Tukovo mišljenje razburilo je sodnike iu napravilo splošno senzacijo. Po Jcratkem ^osveto-VH n ju sklene sodni zbor, du je odstuvljenu opa-Ifca zaradi grešnih zvez z luteranei, in mati Ana *e Imenuje za rad r, Krivic, ki so ji bile storjene po nudnbni /ntožili, za prednico Mekinjakegu suino-Haitu, Ta historičen slifcsj osvetljuje dovolj soei-jalne razmere šestnajstega veka in tedanje življenje po samostanih. OSEMINDVAJSETO POGLAVJE. ♦'Nemo propheta iu patria", bil bi lahko vzkliknil Knafelj j m zadnjih dogodkih; kajti prepričal se jc, du isgubljn prijatelja zu prijateljem. On, ki je po svqjem prepričanju toliko storil v tujini-za svojo domovino ter bil vrnivši se domu slovesno sprejet iu mnogo let težko pričakovan, moral je zreti, kako mu jemljejo nekdanji tovariši čast ln Ime, kako delajo na lastno roko versko politiko, nJemu, svojemu mojstru in učenlku pa mečejo kamenje pod noge. Po zavisti in hudobnem jeziku izgubil je tudi svoj zadnji Ideal, kl n je vnemal toliko let v hudem boju ter mu dajal up v lepšo bodočnost, ko prodero njegove Ideje v najmanjšo kočo slovensko. In ta Ideal je bih njegova skrivna prijateljica opatica Lavra. A njo ao bili po obaodbi premestili v neki oddaljen anmoetun, ali v kateri, ni vedel nlkdo. Naravno je, da je jel po tako bridkih izkuš-nja h Knafelj pešati v svojem oaodepolnem boju za mladostne ideale, Kdini tovariš in prijatelj, kl mu je ostal zvest, bil je črevijarček Kriškar. Z ginljivo udunostjo je bil poslednji združen s s ojini mojstrom. Deli! je z njim vesele ln žalostne ure. Vere nI mogel isgubiti, da premugu nu poaied njegov učitelj vse zapreke, ki mu prnti-V*jo sedaj. Taka je moč fanatizma. Na podlagi sebičnosti se vabuju, širi, divja in trpi ter upa in upu do zudnjegu izdihljaju, da ne more zaaluženo plučik tu uli ondi izostati. V takih osebnih razmerah sta potovala Knafelj in Kriškar po Slovenekem ter. navduševala pridlgujoča, kjer je bila priložnost. Ker pa je dajal Knafelj pogostoma dušek zvojenni sovraštvu do prejšnjih prijateljev s tem da jih je bičal v javnih govorih, avaril pred nji-m1 kot pred volkovi v ovčji obleki, a aamemu seli; pripisoval vrhovno obloot in privilegij v rusšir • jevunju luteranstva: napovedal jim je oacben Itnj. Ker ao Imeli (legala, Naglič ln drugi tudi svoje stranke med ljudstvom, pripetilo se^je ne-;oaled Knafelj nelnalei-nega boju. tlloboko užaljen aklene aa vaelej zapit-s.iti svojo domovino iu ae vrniti na Nemško, kjer je bilo tako rodovitno polje za njegova klej««, Pred odhodom je bil notnatijen njegov zadnji go\t»r v Amarniei, njegovi roJ«tni vaai. Svarili ao f eer Knaflja njegovi pri jat el ji, naj opusti javno pridigo, kajti akrivna zarota ae baje snuje proti i jentu Preponoaen in prepogtimen je bil Knu> lelj, da bl ae bil dat preplašiti p» takovi govorieL On, ki Je tri stokrat smrti v liee, nuj bl upustil zadnje alo%o nI domovine zaradi hoječnnatif! (Dalje sledi). i Milko Vogrin, Novela. — Spisal dr. Stojan. (MaSaliavaaJa) Muz, juz nisem nu njegove besede nič odgovorileodvrne mirno hči. "K sreči je bila prišla njegova mati k meni poslavljat se ter me reiila iz one neljube zadrege. A pozneje aein se pa vedno izogibala, da bi prišla z njim sania skupaj, in prav vesela aem bila, ko ave se od Dunaju poslovile in prišle sem. Tukuj je iiutn reč tako prijetno; tu sem lahko sama s teboj, in nikdo me tu n«» nadleguje! Strašno me je torej v srce zbodlo, ko si mi naznanila, da pride Robert že v nekaterih dneh sem in da si hoče tu sain moje srce in nugnvnost izprositi. Jaz se bojim tegu človeka, in aree mi strahu trepeČe, ako sem z njim sama. Zategadel pa neha tudi m<>-je mirno idilično življenje v tem hipu, ko pride on v najino družim." Vsled teh besed razloži muti svoji hčeri, da se'vara, uko misli du hode Robert vedno' pri njiju On ae bode tudi z drugimi gosti Kuterih je po letu mnogo v Pore čah, zabaval in le kdaj pa kdaj k njima zahajal. Sicer pa ne bodete one dolge same. Začetkom juui ja začnejo gostje sem na Koro ško prihajati, in vsak, kdor nju nih znancev ta okraj pride, obi šče gotovo tudi nju. I grof K'j nurski in grofiuja bodeta nju o hiskovala, in morda pride včasih z nji mu tudi dr. Vogrin, katereg je itak že povabila, naj ju obišče ko pridejo Kotinrskl v Belo pri lezni Kapli. Ta izjava materina bila jc seveda' veliko tolažilo Olginemu srcu, zlasti pa besede, da pride s Konarskimi tudi Milko Vogrin, po katerem Že njeno srce tako hrepeni. , Ko je videla mati, du se jc h'M že )H>mirila, vpraša jo radovedna : "Zakaj -se pa bojiš Robertu? Ali ti je kaj storil Y "Ne, storil mi ni ničesar. Ali človek vsekokrat ne ve, zakaj goji proti temu veliko simpatijo, poti onemu pa antipatijo, tako je tudi z menoj. Mojega srca pač ne vleče nič do njega,, temveč ono beži pred njim, a vzroka ne vem zakaj." "Ali glej, Olga, taka pruzna zopernost se človeku sprva le do-zdevlje, a pozneje se radu izpre-ment v veliko nugnenost in soču* je. Gotovo si že kuj tukegu pr sebi kskor pri drugih opnzovala, in tako bode tudi s tvojim srcem ko Roberta bolj na tanko spoz naš." "Poznam ga že dovolj, da preveč, in zatorej ne čutim menda r^gnenosti do njega. Pri meni se je to, kar si prej omenila, ravno nasprotno pokazalo. Sprva sem še imela nekaj sočutja do Rober-ta in tudi mislila, da bode ono ali ostalo ali pa Se večje vr.rastlo, a temu je zdaj drugače. Več ko sem r. njim občevala ter ga spoznavala, tem bolj se ml je odkri vala njegova neblaga notranjos ; v enaki meri pa je umirala v mojem srcu vsa njegova simpati ja do njega, in zdaj ne tli niti i skrica nagnenosti več v moji du ši. a čutim tudi, da je ne more nikdo oživeti." Ko je mati radovedna vsled zadnjih liesed poprsšala hčerko, odkedaj že pojema njeno sočutje do Roberta, pove ji ona, kako je Robert oni večer proti nji ozmerjal Milka Vogrina, sumničil gs iu grdil, da eelo njo samo je ošteval, ker je z njim občevala. "Najbolj pa me je užalilo," nadaljuje odločno deklica, "in mi vse sočutje do njega vzelo, ko je le naglašal plemenito svoje ime, a plemenitega srca uikdar! lu ravno plemenita duša in srce so isti Živ I ji, ki iz človeka delajo človeku. Tukuj je nusprotje, ki loči mene ml Roberta — za vselej. Roki najini bi se*Se morda prisililo zvezutl se, uli najini srci — ostaneta na veke nezdružljivi." "Ti misliš torej očetu," vpraša nngloma mati vsa razdraiena, oporekati ln RolieHu na ravnoat »oko odreči?" 'J zadela, skušala je ona hčerki dokazati, da prava ljubezen med zagonskima še le pozneje nautaja. Navajala je več primerov iz d e-junskega življenja za svojo trditev, a te vse je Olga biatroumno zavrnola rekoč, da mi urečo človeško le po zunanjem stanju in obnašanju ljudij sodimo, a ne vemo pa ne, ali čuti res njihovo srce to, kar kaže zunanjost. "Sploh pa je le izjema," trdi naposled deklica, "da bi se srci po lastnostih diametralno ločeni — družili kdaj v srečnem zakonskem življenju." Ce je prav mati zdaj uvidela, da so nazori hčerini onim enaki, katere je morala tolikrafin tudi zadnjič aama proti svojemu možu zagovarjati, opomnila je vendar, da Še Olga kot mlada deklica življenja ne pozna, najmanj pa zakonskega, zatorej naj tako strogo ne sodi. "Res, je aieer," odgovori zdaj v zadregi deklica, "da ne poznam zakonskegu življenju, ali kakor povsod vludu tudi vnjem pregovor: "tinako se enakemu druži". Jaz si pač mislim, da morajo le blage, lepe lastnosti, vzvišeni in idealni nazori človeka osrečevati, in da more čllovek le a takim človekom srečno živeti, ki hrani v sebi srce plemenito. Imela sem prližnost to tudi opazovati. Videla sem Roberta, videla sem pa tudi dr. Vogrina. Kakov razloček, mama! Kakor noč in dan, kakor soince,' in mesec! Le Isstnosti, kakor so Vogrinove, morejo človeka osrečiti, le s takim človekom bi ae moje srce združilo, le z njim bi srečno živelo!" Te besede so, materi vsi« razkrile.* Hipoma si je znala tolmačiti, zakaj je kliealu Olga takrat v sanjah njegovo ime. Kar ji je bilo prej tenina tajnost, postalo ji je zdaj jasno kot dan. "Zatorej se je nu zadnji zabavi radovala bolj z Vogrinoni nego Robertom", misli si dalje, in /.delo sc ji je, da je imel oče prav, ko je trdil, da je postala Olga bolj otožna, potem »Q Uftči, k« ni mogla najti poi (Hej, mama, vedno ae J da ne bodem dolgo »rečna • « rej mi pusti sedanjo srečo. lo se-mi jc, da ao ga vrgli valj pojiitega na obrežje, in ko seru mislila prijeti, izginul mi Jt, rok. lu tako mi bode tudi iz^jJ la moja sreča, iu nesrečna h dem klicala po — Milku Votlin." Tako je končala uboga deklkj Obljubila jc se enkrat v*e s kar sc zuhteva od nje. Ona j,, biti z Robertom prijazna, |J(J mu obljubiti roko, naj tu
  • ji gi iu hoče na vse pozabiti, kar J je ona razkrila. Vogrin jim ()slJ ne prijatelj kakor do sedaj, in bode mu kazala, da preti on w čiti srečo v gostoljubni mu hii Na zadnje pa še skuša hčerki kazali, da je njena ljubezen Voginu nesmiselna in ničevt, ko ji ubogljiva deklica navkleu pritrjuje, čuti se mati zopet t laŽeno, In o dtega večera je'Kr jala hčer in mater nova -taji vez. — • IV. , Kedar človek kaj veselega pi čakuje, se vrti njegova misel m prest an o okoli zaželenega jmi(j meta, in ves drugi svet ga n,. n nima. Krilate min I i nadvbulujj tedaj njegov duh, da ne mmv česa početi; podvržen jc doingp Ijiji. O takem pTevladanju čiovi ske fantazije so tudi živci raz.rlr ženi, iu telo ne more siirevrti m< ti uživaii blagodejnega spanji Tako sc je godilo gospici Oljn d njo noč. V svoji radosti, da ho de jutri videla Milka, govorila njim ter poskusila izvesti svoj' bratov načrt, da pride Vogrin nekaj časa v njuno družbo; v t rad on t i ni mogla Olga spati. Zjfl ♦raj zgodaj je hitela že na vri U pričakovala -brata. Večkrat si. ponavljala, kar si je bila izumil "Tega ne, mati 1 Roke ne vem. uli jo odrečem, a sree pač. Tudi Robert želi le. kakor ai ti, mama rekla, moje roke, t. j. moje dote, a srca ne. Ali to je peč mi-slim aa srečno zakonsko življenje prva potreba " Po tej opombi, ki je tndi mater ko je bil Vogrin odšel Strašna sumnja se poloti zdaj materine duše. Strahu strepeče, ko pomisli, da bi znalo Olgino srce čutiti ljubezen do Vogrina. Ona gn sicer sama spoštuje in čisla, ali misel, da bi mogla Olga, njena hči, odreči iz ljubezni do njega — Robertu, baronu, graj-ščaku, nasprotovati očetu in nji, ta misel ji je nezapopadljiva. D i ko bi bil Vogrin velik, znamenit mož, tedaj bi seveda s to mislijo še spopHjaznila, ali zdaj ni Vogrin. . .nič, nič, in zna le postati nesreča — njeni hčerki za celo življenje. . . Vsa prestrašena in razburjena popraša torej svojo hčer; "Ali pa ljubiš Olga menda Vogrina? Bog ne zadeni, da ni se bilo tvoje srce toliko spozabilo. Kaj bi rekli oče, kaj Robert, kaj hi rekli naši znanci in prijatelji na Duna ju, kaj plemenite rodbine, baroni in grofi, ki dohajajo v našo hišo? Olga pomisli to! Ali ljubiš res Vogrina? Reci, da ne! Govori, ali ljubiš res njega, ki ni nič in morda vedno tak ostane, (lovori Ol-gu!" Nedolžnu deklica je začela ih-teti, oklenila ae je materinega vratu in jo držala kakor jeklene verige. Ko pa materi tudi na večkratno vprašanje ne odgovori, proal jo za Roga iu se ji roti, da mora reči, ali je res, kar sluti njeno srce. Konečno se vendar deklica o-hrabri ter reče tiho in sramežljivo: "Da, niama, ne bodi mi huda, ne zavrzi me, jaz. . . ljubim . . .Vogrina. Moje srce hrepeni le po njegovem plemenitem srcu. Njegove lastnosti, njegovi nazori, njegovi ideali so me tako očarali, da je moje srce vedno le pri njem. A ne huduj se mama! Daj mi to srečo še dulje uživati, saj sem že srečna dovolj, če le smem misliti nanj." "Ali si mu pa to tvojo ljubezen že razkrila?" Tega uiaem in mu ne storim nikdar," odvrne hitro Olgs. "Z* mojo ljuhesen vem le jaz sama in zdaj tudi ti. A pri vaeh bogovih te kleče nu kolenih proaim, ne žitu ji me, ne povej očetu, ne reci nikomur, da ljubim . . .njega, i Vse hočem storiti, kar želiš, vse izpolniti, kar hočejo oče in ti, le j ne povej jim tega. Hočem dati ro- ka. (Nadaljavanj«) PRITLIKAVEC — MLAČNEŽ.i Humbalt, Tenn. Najmanjši mlačnež v Združenih državah jf VVillie Kdgar ilont, ki meri tri Čevijev in tehta manj kot 1()0 funtov. Postaval je okoli železniške postuje, ko ga je neki vladni a-gent vprašal, če se je registrirat Pritlikavec je odgovoril, du se ni, ker je sodil, da registracija ni :a take majhne j Judi. Agent ga j* podučil, da naj se hitro registrira, ako noče imeti sitnosti. POZQR ROJAKI! Slovenci in Hrvatje, ako želilt postati samostojni gospodarji, tedaj si kupite dobro kmetijo ali farmo v gorkem kraju v državi Louislani. Tu je dobra rodovitni zemlja brez kamenja, zdravo podnebje, ni nikoli zime pa tudi Im-de vročine ni tukaj. Dovolj dežja in dosti dobre pitne vede. Tu raste in dobro obrni i koruza in vsakovrstna zelenjad, nadalje je tukaj zelo dober kraj za sadjere-i jo; tu raste fige, črešnje, breskve, slive in tudi vinska trta pra* dobro rodi; nadalje rastejo tukaj raznovrstne jagode in vse drtijf* •stvari, katere se prav lahko dolv ro proda, (.'ena zemlje je raznovrstna po kakovosti; dobi se j« po $15.00 pa tudi samo po $2.00 a ker. Jaz lahko jamčim, da je ru to resnično, ker jwnn sam kupil tukuj 40 akrov zemlje in i-.*ak * lahko obrne do mene za pojasnili:, fttefan (lolian, «14 Cbestnul Hlr Johnstoivii, Pa. Naslov družbe, ki prodaja iu poseduje zemljo, p« je: Southern Oolonization Co, P. O. Boz 741, Alezandria, Loui-sians. • ti "Prorreta" piše za blegostsaj« ljudstva. Ako ae strinjsl f njenimi idejami, podpiraj trgovce, kl oglašajo v ProsretL — V zslofi imam vse sa vsakdanje potrebščine po zmerni ceni. ANTON ZORNIK, ČE VL J ARI POZOR! Iznčen čevljar dobi stelno del# ko Robertu, hočem iti dol ns O- ^ < grško, hočem biti tam nesrečna * dohro ^°• Oglsalte se osen- ienu. le ne |tovej očetu in niko-, no ali pišite na: »ar, du ljubim . .Vogrina, da ne K?g9 r IHtfsLrtlAff ha s njim,;« njegovo Ijnhesnijo C'U* moja sreča ? 1227 FaiiHi Strtct. PIRtl. j