Pofttnma plačana v gotovipj Leto LXXn„ I petek S« februara Cena Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje ln praznike. — Inaeratl do 80 petlt vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji lnseratl petlt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Gzisncu cdpstoial v Bukarešto: UREDNIŠTVO IN UPRAVNTSTVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica itev. 5 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351 Tesno sodelovanje Jugoslavije in Rumunj je Obe državi hočeta z vsemi ostalima, zlasti pas sosedi vzpostaviti in ohraniti odnosa je, ki bodo zasnovani na miroljubnem in konstmktivn em sodelovanja Beograd, 3. febr. e. Snoči ob 22.45 je odpotoval .z Beograda, kjer se je bil na uradnem obisku nahajal dva dneva, ru-munzki zunanj- minister Grigorij Gafencu s svojo soprogo. Na železniški postaji so se poslovili od njega min. predsedn.k n zunanji minister dr. Milan Stojadinović s soprogo vojn minister general Milut n Ne-d Ć finančni minister Letica. turški poslanik Ali Hajdar Aktaj, grški poslanik Raul Bibiča Ro^etti. češkoslovaški poslanik dr. Lipa. rumunski odpravnik poslov Geblescu, poljski poslanik Paul Cerw"nsk!, rumunski beograjski vojni ataše Jan Popescu, pomočnik zunanjega ministra dr. Ivo Andrič, pooblaščeni minister Vukotič, načelniki raz-n h ministrstev in drugi. Soproga dr. Sto-jadinovića je izroči'a ge. Gafencu lep šopek rdeč h rež. nakar se je rumunski zunanji minister prisrčno poslovil od dr. Stojadino-viča generala Nediča, dr. Letice in drugih. Uradni komunike o razgovorih Snoči sta min. predsednik đr. Stojadinović in zunanji minister Gaf'ncu sprejela domače in tuje novinarje, ki sta j:m pojasnila vsebino svojih razgovorov. Min predsedn k dr. Stojadlnov č je prečita! ob tej orilik' naslednje uradno poročno: »Obisk, ki ga je naredil rumunski zunanji minister Grigorij Gafencu pri predsedniku vlade in zunan em ministru dr Sto-jadinoviču v Beogradu 1. in 2. februarja. I namenom, da stopi z njim v neposreden st*k. fe nudil priliko obema državnikoma, da razpravljata o vseh vprašanjih, ki zani- majo Rumunijo in Jugoslavijo. Prt tej izmenjavi misli sta ugotovila popolno istovetnost stališč, kakor tudi obojestransko pripravljenost, da se tesne vezi med obema prijateljskima in zavezniškima državama ohranijo tudi v bodoče. Istočasno je bilo ugotovljeno, da sta obe državi. Rumu nija in Jugoslavija, navdahnjeni i željo, da z vsemi ostalimi državami, v prvi vrsti s sosednjimi, vzpostavita In ohranita odnosa je. zasnovane na miroljubnem i konstruktivnem sodelovanju.« G3Senčiva izjava Ko ie ministrski predsednik dr Stoiadi-novič Drebral komunike ie rumunski zunanji minister Gr:gorij Gafencu domačim tn tu:im novinarjem dal izjavo, v kateri je rekel •Želim vam izraziti globoko zadovoljstvo ki sem ga občutil v teh dveh dneh k> sem tih pre7:vel v Beogradu Posebno sprr< hvaležen Nj Vis knezu namestniku Pavlu is ljubezniv sprpiem « katerim me ie blpeovolil počastiti Prav tako se tople zahvalnijem preri*edn'ku vlade dr Stoja iinoviču za priiatelistvo ki mj ga ie izkazal pr'iateMstvo ki ml ie toliko boM dragoceno ker priha'a od strani državnika velik'h skupni fn vel'ke politične veliave V teh dveh dneh sva moela ugotoviti popolno sofflasie ki ob«to1i med odeovomi m' šefi iusosloven^ke *n rumunske zunanje politike sop1a«ie glede teea kako ie razumeti politiko kakršno ie treba nadaljevati Mi moramo in tudi hočemo v svoji politfčni akciji račnnatt s »tvarnostlo Voditi realistično politiko ne pomeni brezpogojno se podvreči vsem stvarnostim, kakr- šnekoli bi bile. In pri tem ne računati s svojimi interesi, svo.ifmi upravičenimi težnjami ali s svoi»m tradicionalnem prijateljstvom. To pomeri samo truditi se, da se ugotovi stvarno stani«, da bi se na to pazilo pri sklepih Velike stvarnosti, ki danes dominirajo nad mednarodnim položajem — slišali smo. kako je te dni č*Io je le, da bo v kratkem *zd.-no pojn^.n?lo •/,« javnost. Pričakovati Ce. da bo sovjetsko poslaništvo v kratkem uposlio mndftarsfco prestolnico In da bo rudi madžirsko diplomatsko pre^st^vn'štvo v Moskvi pozvaae, naj zapusti Rusijo in se vrne na Madžarsko. Čeprav je bilo službeno obvestilo o prekinitvi diplomatskih odnošajev objavljeno pozno snoči, je izzvalo veliko senzacijo v vseh diplomatskih krogih in smatrajo, da predstavlja ta sklep naravni rezultat nepovoljnih odnošajev, ki so ie dalje časa vladali med obema državama, verjetno pa je tudi. da je pristop Madžarske k protikomu-nističnemu paktu pospešil prekinitev odnošajev. V praktičnem pogledu prekinitev odnošajev ne bo imela nobenih posledic, ker so bili tako politični kakor gospodar -»ki 3t«ki med obema državama zelo majhni. Diplomatski odnosa ji so bili obnovljen' 1. 1934. 7a poslanika v Budimpešti je b*l tP.krat imenovan Bepfza'rian, ki pa je že pred letom dni odšel na dopust in se od tokrat n* vrn'1 na svoje mesto ter je njegova usoda sploh neznana. Napad m nrsdssdnika belgijske vlade Bruselj, 3. febr. AA. Predsednika belgijske vlade Spaaka je napadla včeraj, ko se je vračal domov, skupina demonstrantov ter ga. ranila. Demonstranti so priSll v kraj Saint-Juies. kjer Spaak stanuje, ter za p ros li njegovo teno. da bi smeli počakati na vrnitev njenega moža. Ko se je Spaak v spremstvu svojega Sefa kabineta pripeljal z avtomolvloro pred hiso, so ga demonstranti tako I napadli In ga oklofu-telL Prt tem je bil Spaak na čelu ranjen. Polici fa je tako I pr*te'Wa-ahtngton« Po svojem povratku v Angl:jo M bo dr. Bene« za stalno naselil v Bitneyu. i Leftrssacv obisk ▼ Londonu London, 3. febr. AA. Objavljeno je bilo uradno poročilo, da bosta predsednik francoske republke Lebrun in njegova soproga obiskala angleški kralievski par 22. marca v Londonu. Poročilo pravi mej drugim, da bo ob tej priliki v kralievski operi Cuvent Garden slavnostna predstava, kateri bosta prisostvovala visoka francoska gosta ter angleški kraljevski par. Boji v Kataloniji Burgos, 3. febr. AA. Francove Čete so zavzele včeraj mesto Sil s ter so oddaljene kakih 12 km od Gerone. Salamanca, 3. febr A A. Poročilo nacionalističnega vojnrga poveljstva pravi da so Francove čete zasedle včeraj na katalonskem bo j scu 11 krajev, med drugimi Bergo. Včeraj so Francove čete napredovale za 7 km Oerona ie pred padcem. Gerona. 3. febr. AA. Snočnje republikansko poročilo z bojišča priznava, da so Francove čete zavzele Vich. Poroči1© pravi da I je da se na katalonskem bo«5ču nada J ju jejo ogorčene borbe, v katerih se republikanske čete uspešno upirajo nacionalističnim napadom. Sp^fs^d na mandžsrski meji Bitka med ruskimi "n mandžursko-japonskimi obmefssimi stražami Pokojni skof Janez Gnidovec je bil eden .zmed najmarkantnejsih preatavnikov na£e cerkvene hierarhije. Rodil se je 29. septembra 1. 1873 v Velikem Lipovcu pri Ajdovcu na Dolenjskem. Gimnazijo je končal v Novem mestu, bogoslovne Študije pa v Ljubljani. L. 1896 je bil posvečen v maSnika in je do 1.1899 služboval kot kaplan v Idriji in Vipavi, odkoder je odšel na Dunaj Študirat klasično filologijo. L. 1903 je bil promoviran za doktorja filozofije, nato pa je do 1.1905 služboval na gimnaziji v Kranju, odkoder je odšel v zavod sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano in postal njegov prvi ravnatelj. Zavod je vzorno organiziral, razen tega je izdajal 9lovenske učbenike za sreinje šole. Med vojno je njegov odločen nastop rešil zavod, da ga ni vojaštvo popolnoma zasedlo. Jeseni 1. 1919 je vstopil v misijonsko družbo sv. Vincencija Pavlan-skega, a jeseni 1.1924 je bil imenovan za Škofa v Skoplju s sedežem v Prizrenu. Dno 30. novembra je bil v Ljubljani posvečen in 8. decembra v Prizrenu vstoličen. Dr. Gnidovec je na jugu nase države organiziral versko zajednico Slovencev in sploh vneto delal za verski in umstveni dvig našega naroda. Katoliška cerkev is-gublja z nj^m vzornega svečenika, čigar življenje je bilo posvečeno narodu. Truplo pokojnega škofa so že dopoldne prepeljali v Škofijski dvorec, kjer so ga položili na mrtvaški oder. Pogreb odličnega cerkvenega dostojanstvenika bo v ponedeljek ob 10. iz cerkve Srca Jesusovegl na pokopališče pri Sv. Križu. S a n g h a j, 3. febr. br. Na mandžursko-ruski mef so v z^*n'ih »?neh nastali novi hudi incidenti. PrlVo je do spopadov med man^žnrskiml ln fanrnskfmi četami na eni ter niskim« obrnem?mi straZ-mni na drugi strani. Zaradi teh Incidentov je nastal tudi resen diplomatski spor. Gfovnt Incident se je pripetil v bHž'ni M*»nđžulija. kler je po je.non«?kih informacijah okrog 100 ruskih obmehvh stražnikov vdrlo pivko meie In se več ar zadrževalo na man**žnrski strpni. Razvil se je spopad, ki je trajal cele štiri ure. Nazadnje so bili Rusi prisiljeni, da so so zaradi silne premoči Mandžurcev in Japoncev umaknil! nazaj na m«ko ozeml'e. Na bojišču so pustili pet ubitih tovarišev. Po ruskih informacijah so incidente Izzvali japonski obrne ini stražniki, ki so prvi vdrli na rusko ozemlje, nakar so jih prčell Rnsi zasledovati in so pri tem prekoračili mejo. Manrtžurska vlada je zz».radi tega in ostalih *nc*dentov poslala v Moskvo energičen protest, »sto*** no pa je ruska vlada pro-I testirala v Tokiju. Pokojnina za angleške poslance London, 3. febr. AA. Snoči je bila v parlamentu z 204 glasovi proti 103 sprejeta resolucija ki zahteva, da se osnuje za narodne poslance pokojninski fond ne da bi se obremenili davčni obvezniki. Pokojnino bi dobivali samo bivši člani, ki je bodo potrebni Vsak član parlamenta naj bi v pokojninski fond plačeval funt Sterling na mesec, pokojnina pa naj bi znašala 150 funtov sterlingov za bivšega poslanca in 75 fvntov za vdovo. Chamberlain je v razpravi o tej resoluciji dejal, da vlada sama ni zainteresirana pri zadevi, vendar pa smatra, da se bosta z ustanovitvijo pokojninskega fonda dvignila ugled ln dostojanstvo ■MjmsBtoi Letalsko oboroževanje Francije Pariz, 3. febr. w. Letalski minister La-chambre je izjavil v letalskem odboru poslanske zbornice, da je bila letalska pro-dukc!ja v Franciji Že znatno povečana in da se bo se povečala. Izmed 50 letal, ki so bila nakupljena na Nizozemskem, so jih 35 pos'ali dalje v kolonije. To je bilo mogoče samo zaradi tega. ker ima Francija sedal na razpolago Se hitrejša letala. V svolem nadalinjem govoru je letalski minister poudarjal kljub že povečani proizvodnji doma potrebo dobave letal iz Amerike. Pot tile nI eUetnik Zahteva po pregrupiranju »Južna Srbija*, ki izhaja v Skoplju in ;e glasilo JRZ za vardarsko banovino, je te dni objavila članek, v katerem n«g/aia po-trebo. da se preglede jo vrste JRZ in se it njih izloči vse tiste elemente, ki so se vtihotapili v nje iz spekulativnih pobud, ne da bi se dejansko strinjali s strankinim programom o narodnem m državnem edinstvu. List piše: »Volitve z dne 11. decembra #o v nekem pogledu strgale krinko ljudem, ki so kazali dva obraza in dve duši, vendar pa je ostalo v naših vrstah ie veliko število nevrednih in nesposobnih kričačev in dobičkarjev, ki mislijo* da je bila stranka osnovana samo za to. da služi njihovim samopsšnim namenom, a ne narodu, dinastiji in državi. Po zgledu šefov velikih strank v drugih državah, zlasti pa v Nemčiji, Italiji in Rusiji se je treba periodično odločiti za pregrupacijo v strankinih vrstah. Ustvarjajoče sile se dvigajo na površje, a vse one, ki so neplodne in predstavljajo samo breme za pokret se prepuščajo usodi, da pridejo na zadnje, na svoje edino pravo ležišče. Na ta način je stranka stalno in neprestanu v kretanju, se pomlaja in brez kakršnihkoli težkoč pričakuje in spremlja dogodke najusodnejšega značaja. Mi pričakujemo od svojega voditelja, da bo čim preje izvršil potrebno pregrupacijo naših vrst in izvedet obenem tudi potrebno selekcijo ali izbiro. Mi bomo te ukrepe pozdravili in naj zadenejo po zaslugi tega ali onega, ker smo prepričam, da se bo samo na ta način prerodi! naš pokret.* Bruselj 3. febr AA. Tu bodo od 30. aprila do 14. maja velike mednarodne tekme v obliki festivala narodnih plesov. Za tekme se je prijavilo ie 16 narodov. Senator Borah nevarno obolel Washingtony 3. febr. w. Senator Borah je hudo obolel zaradi hripe. Ker je že precej v letih in je že lani prestal hujšo bolezen, se boje za njegovo Življenje ter so ga prepeljali zato v bolnišnico. Sorzna poročila. Curih, 3. februarja. Beograd 10.— Pariz 11.71, London 20.72, New York 442.94, Bruselj 74.825, Milan 23.30, Amsterdam 238.50, Berlin 177.62, Praga 15.15, Varšava 83.65, Bukarešta 3,40. Btmn 2 »BLOVtNSKI NAROD*, petak. S. fefcroarja 10». fitev. 27 Me krizantema siro — bogastvo bogatega" Počastitev spomina Ivana Cankarja In proslava zo letnice slovenske drame Ljubljano, 3. februarja Kulturni prazniki, tako reanično notranje bogati po svojem pravem značaju, da vplivajo na človeka s silo prave umetniške besede in neposrednostjo oeizumetnićenega slovesnega razpoloženja — kakršnega smo doživeli včeraj v dramskem gledališču — so pri nas redki. Zunanjega pompa je bilo malo, še manj kakor smo ga vajeni pri nas. in odkritja Cankarjevega spomenika in slavnostne akademije sc niso niti udeležili vsi tisti zastopniki naše javnosti, ki bi jih na prireditvi pričakovali. Sicer so bile Častno zastopane nase številne kulturne ustanove in oblasti, vendar je slovesnosti vtisnilo poseben značaj, da so se je udeležili mnogi predvsem po svoji kulturni vesti ter zavesti, a ne kot zastopniki, številni spoštovala Cankarjevega dela in aktivni udeleženci našega kulturnega življenja, zlasti pa ne smemo pozabiti mladine. Kakor je vse tesno pri nas, jc mnogo pretesna rudi veža dramskega gledališča, da nas je včeraj ob 11. simbolično spominjala naših tesnih razmer. Ob stenski niši z zagrnjenim Cankarjevim kipom so se zbrali dostojanstven i k i, za njimi so pa vso vežo napolnili po večini redni obiskovalci gledališča, ki so se pozneje udeležili akademije. Bansko upravo je zastopal podban dr. Majcen, mestno občino prof. S. Kranjc, Akademijo znanosti in umetnosti univerzitetna profesorja Nahtigal m Krek, vojaško divi-zijsko oblast pomočnik divizionarja general Dušan Dodić, univerzo univ. prof. Fr. Kidrič. Narodno galerijo dr. Fr. \Vindischer, Društvo slovenskih književnikov prof. Fr. Koblar, Združenje jugosl. dramatskih avtorjev Momčilo Miloševič iz Beograda a zastopani so bili še gledališki igralci iz Zagreba in Maribora, medtem ko je srbske igralce zastopalo Združenje gledaliških igalcev iz Ljubljane. Opazili smo še celo vrsto zastopnikov naših kulturnih društev s predsednikom Zveze kulturnih društev profesorjem Jeranom, predsednikom Slovenske matice dr. Lončarjem, zastopnikom Vodnikove dru/be R. Pustoslemškom itd. Slovesnost odkritja spomenika je bila v glavnem izpolnjena z govorom Otona Zupančiča. Zupančič, Carukarjev sodobnik in tovariš, je s svojo kleno besedo jasno in umetniško preprosto orisal Cankarja kot dramatika, ki se mu je gledališče z odkritjem spomenika skromno oddolžilo kot utemeljitelju slovenske d:ame. Dejal jc, da je bilo od Linharta do Cankarja naše prizadevanje, kako bi shodili na deskah, ki pomenijo svet, le bolj poskušanjc. Sele Cankar je krepko zajel probleme, ki so razgibali slovensko duše vnos t, šele on je z veliko etično resnobo zgrabil naše življenje in ga razgrnil pred nami v živih slikah, duhovitih prizorih in ostro začrtanih konfliktih. Kot gledališki človek se je govornik dotaknil vrednotenja Cankarjevih dram tako: Med pripravljanjem katerega koli Cankarjevega dela čutiš v gledališču kakor pred največjimi deli svetovne dramatike tisto silno vznemirjenje, ki priča, kako se vsi od prvega do zadnjega zavedajo, da stoje pred prav posebno pomembno, za nas kaj važno nalogo. Vsak režiser, vsak igralec si je v svesti, da se ne ukvarja samo s tehnično odrskimi tn zgolj umetniškimi vprašanji in skrbmi, temveč da lušči neko skrito jedro, ki oklepa dragoceno vsebino, etiko velike pisateljske osebnosti. Sleherni se čuti odgovornega za neko razodetje, ki mu ga je pesnik zaupal, in trepeče v svetem strahu, ali ga bo s svojo stvaritvijo res mogel sporočiti tistim, ki ga bodo gledali in poslušali. Ob sklepu je dejal, da je Ivan Cankar najponosneje dvignjena glava na našem jugu, glava, ki se ni nikoli uklonila in ki jo je kipar sklonil v za mišljeno« t in modrost, ki je Cankarja po letih bojev In bičanja predahnila z Ijimesnija tu odpuščanjem. — Po teh besedah je padlo zagrinjalo s kipa, ki mu je umetnik vdihnil življenje in duha. Kipar Nikolaj P i mat se je poglobil ne le v Cankarjevo telesno, temveč tudi Le prijatelji, ki umetnika ljubijo, so •posobni, da, ga razumejo,« je dejal veliki, nesmrtni skladatelj Rip VVagner vsplos-no, a predvsem o sebi in svojih delih. V ljubljanski slovenski operi nahaja VVagner dovolj prijateljev ,ki njegove umotvore ljubijo, razumejo in spoštujejo, že štirideset let. Kajti letos 19. januarja je minit:) natanko štirideset let? odkar je bil VVagnerjev »lohengrin« prvič uprizorjen na našem odru. Vračal se je tja vedno iznova in vselej je bil za njegove prijatelje velik dogodek, kadarkoli smo slišali novega Lohengrina ali Tanuhauserja ali Blodnega Holandca, Val k liro aH Parsivala, Uprizoritev VVagnerjeve opere na slovenski sceni je vsolej pomenila velik zagon našega opernega osebja navzgor in skoraj vselej tudi resničen, kvaliteten, spoštovanje In priznanje vzbujajoč vzpon. Tak zagon in spon, na katera se je pripravljala dorgo, resno in z n&pcrom vseh sil. je pokazala naša opera tudi 1. t. m., saj smo po zaslugi dirigenta dr. Danila fivare in režiserja Rob. Primožiča, pa tudi scenografa ing. Franza in kondno neimenovanega garderoberja dobili tako lepo in za naše operno osebje častno uprizoritev *IvOhen%rina ugodno ter usetrrarl simpatično podajanje ofromne partije se je torej pran-clu v celem obneslo pw častno ter je žel sanje polno zasluženo priznanje. Po-sabno pohvalo al je pridobil za svoje vzgle-dno izgovarjanje besedila. Vidalijeva je bila naftna, zunanjs poetična EJaa, v igri hi vsem nastopanju naravno očarljiva, pevski zmagovita, v podajanju partije topla, glasovno polno ustrežljiva. Kajpada se mora mlada pevka lepega, sočnega organa v svoji veliki, težki, glasovno naporni vlogi ie ustaliti Kakor Franci Je bila v spalnici na visku. V celoti Js ustvarila Elzo, ki ni le zadovoljevala .temveč Iskreno navduševala, saj js stala pred vsemi. Naravnost izvrsten Telramund je bil bariton Janko, nas zreli umetnik, igralec velike kreativnosti In pevec zmerom toplega inteligentnega izražanja. Moško igračo v rokah demonske žene čeprav hk ratu Junaka je poceebljal z vso tragiko in bistveno pripomogel predstavi do uspeha. Visoko postavljeno partijo je zmagoval odlično in čas je, da se nam končno predstavi tudi kot Rigoletto in On je gin v partijah, ki mu leže glasovno in jim ho kos Igralski. Tudi njegov izgovor je vzglede n. O truda, ženski demon, je bila M. Koge-jeva, pevka na visku sve je tvornosti, ki podaja partijo z močno dramatičnostjo in je enako učinkovita v fortih kakor v pianu, žela je popoln uspeh s svojo pagan- ako neukrotne častihlepnosti in maščevalnosti ter postavila ob svojo Amneris novo Orirudo čisto wagnerake veličine. Kralj Henrik je partija izrednih višin in globin ter ptagna za prav izreden glas mogočne prebojnosti. Branijo se je Val basisti, slasti belkantisti lirične čustvenosti JuL Betetto je storil zanjo vse, kar zmore njegova pevska umetnost in glasovna prožnost ter bil seveda igralski Odličen kakor vselej. S svojo vokaUzacijo prednjaci vsem. Klicar je bil mladi M. Dolničar, ki Je težko nalogo izvrševal točno in v celem prav zadovoljivo, saj ima glas, ki obeta najboljši razvoj. Okretnost v kretnjah si pač le pridobi. Posebno priznanje gre se kvartetu rogov, ki so bili vzorno čisti in točni ter kvartetu pazev. ki je zapel in nastopal brez spodtike. Orkestru ln zborom sem že priznal, da so storili svojo nalogo z vnemo in skoro preko svoje moči Režijsko bi si želel v 2. sliki in spalnici glede izprevodov več kompaktnosti, da Izostane vtis razdrobljenosti. V vsem je bila občutna mojstrska, režijska razgledanost in največja trudoljub-nost Rob. Primožiča ter veliki okus in stilska poglobljenost ing. Franza. Tako smo doživeli predstavo, ki jo je publika sprejela z enodusno zahvalo in vztrajala polno zadovoljna do zaključka, pet minut pred polnočjo. Bilo je mnogo cvetja in klicanja na rampo. Vzklikali smo tudi dr. Svari, a bd bili tudi Primožiču, ki pa je skromno ostal za odrom. Fr. G Danes zadnjikrat Predstave ob 16-, 19. In 21. ari KINO TJN ION Telefon 22-21 Marte Bell — Harry Baur — Fernadel — Rihard Willm — Francoise Rosay Njen prvi ples Uredba o zavarovanju obrtnikov Obrtniško društvo je priredilo o tem važnem vprašanju dobro obiskano predavanje Ljubljana, 3. februarja Obrtniško društvo v Ljubljani je v svr-ho lažjega tolmačenja uredbe o zavarovanju obrtništva, ki jo je nedolgo tega dostavilo ministrstvo trgovine in industrije vsem zbornicam in združenjem v pretres, priredilo 31. januarja ob osmih zvečer v salonu restavracije hotela Štrukelj informativno predavanje. Društvo ie smatralo to vprašanje za tako važno, da bi morala biti o tem načrtu in načinu izvedbe do potankosti poučena vsa prizadeta javnost. Članstvo Obrtniškega društva v Ljubljani se je imenovanega predavanja udeležilo v krasnem številu, saj je bil veliki salon restavracije hotela Štrukelj nabito poln. Podpredsednik Fran Iglic je uvodoma pozdravil navzoče ter podal besedo pred edniku društva g. Josipu Rebe-ku. Ta je v uvodu svojega predavanja podal historijat dela in prizadevanj obrtništva za nameravano zavarovanje. Spom nil se je ob tej priliki pokojnega mizarskega mojstra Horaka, ki je bil že pred 80 leti graditelj temeljev, iz katerih se je pozneje razvila mojstrska bolniška blagajna. Obrtništvo ni nikdar mirovalo in voditelji v teh vrstah so si vedno prizadevali, da bi s svojimi zahtevami prodrli na merodajnih mestih. Zveza obrtnih društev v Ljubljani je bila prva. ki je sprožila vprašanje obrtniškega zavarovanja za vso državo. Tudi zagrebška in beograjska Zuornica sta se soglasno priključili zahtevam in predlogom, ki jih je nato stavila Zveza, in v katerih je zavzemala odločno stališče, da se mora tako zavarovanje izvesti avtonomno. Nato je g. predsednik prešel na tolmačenje uredbe same. Po končanem predavanju se je razvila živahna debata, katere so se udeležili gg. Rožič, Lipnik, Košak, Perdan, Kun stler. G. predsednik je na razna vprašanja dajal še podrobnejša pojasnila. Iz vse debate pa je kot vodilna misel izzvenelo načelo, da se mora tako socialno zavarovanje izvesti povsem avtonomno in da mora za naše prilike biti več pokojninskih zavodov. Odločno so vsi proti ustanovi, kjer bi se ponavljali novi osrednji uradi. Med drugimi je padel tudi predlog, naj pokrene Zbornica akcijo v tem pogledu, da se bo istočasno z uzako, njen jem uredbe o zavarovanju obrtnikov izdala tudi novela o pobijanju šušmarstva in se le tako afirmirala eksistenčna sposobnost obrtnika. Uspelo predavanje ln lep večer se je zaključil ob pol 11. uri. Obrtniško društvo namerava prirediti 14. t. m. prav tako ob 8. uri zvečer v salonu hotela Štrukelj drugo predavanje o poklicnih posvetovalnicah. Predaval bo strokovnjak £. dr. Vlado Schmid, na kar že to pot vabimo vse obrtništvo in ostalo zainteresirano javnost. — Smučarske tekn?« sokolske župe Kranj odpovedane. Snežna razm*" re v Bohinju niso take. da bi sa mogle tekme is-vršiti. Preložitev tekem v Planico pa bi naletela na tehnične težkoče in bi se tekme v vs*?m obsegu ne mo^le prirediti, z tO župno naćelniStvo razpisale tekme za 4. in 5. februarja odpoveduje. Opozarjamo vse edinice. naj s pripravami za tekme nadaljujejo, ker se bodo te vršile v razpisanem obsegu v prav kratkem roku, čim bi to omogućile ugodne snežne prilike, Nase P K \ M A ZafieteU ob W ar! Petek, 3. februarja: ob 15. uri: Veriga. Dijaška predstava Znižane cene Sofcota 4 februarja: Veronika Desen fi\-a. Izven. Znižane c^nt* Nedelja, o. februarja: ob 15 ur": Dobru-lža 1916 Isven ZaUtaae cene od 20 din navzdol Ob 20. ur: Potopljeni svet. Izven. Cene od 20 din navado! Ponedeljek, 6. februarje: ob 15. uri: Sne-aulčica. Bre^gaačna mladinska predstava rorak. 7. februarja: Kraij na Beta mo vi Gostovanje ansambli mariborskvg a Nu-i cdiK- ga g I eda i isča. Izv en Sreda. S. februarja: Pot v Eenetke. Pie-nuc-ia. Premici tki abonma * Premiera komedije .Potovanje v Benetke« bo v sredo, dne 8. t m. za premierski abonma. CosUvai\je cframskansambl.i mariborskega Narodnega eJeVpsjTIlca bo v ijTib- Ijanski drami v torek, dtoe * m. sveCer. V rezili g. Kov'<\a bodo vpr'zor-'H C^.r.kar-jovo dramo -Kralj nn Betajnovf«. Na poštovan ie Mariborčanov, ki pridejo prvič s eelotn-^i ansamblom v L-vibljano že danes opozarjamo. Predstava bo izven. O F K K A Začetek ob 20 uri Petek 3. februarja: Jo lan ta. G larmi Schic- chi Red Četrtek Sobota. 4. februarja: Frasouiba. Red A Nedelja, 5. februarja: ob 15. uri: Pod to goro seleno. Izven. Cene od 30 din navzdol. Ob 20. uri: Evgenij Onjegin. Izven. Cene od 30 din navzdol Ponedeljek. 6. februarja: zaprto Torek, 7. februarja: aaprto Havajska baJetnm skupina »Devi Uja«, ki je znana po vsem svetu, bo gostovala v petek, dne 10. t m. v opernem gledališču. Ansambel šteje 36 oseb ter izvaja svoje originalne plese. Znamenita operna pevka Jarmila Novot-aa bo gostovala v drugi polovici tega meseca en večer v nasl operi. Na gostovanje pevke svetovnega slovesa že danes opozarjamo. Podrobnosti slede. ŠAH — Turnir v Moskvi. V dveh prostih dnevih niso mogrli odigrati vseh številnih prekinjenih partij in so zaradi tega določili Se tietji dan. ki pa tudi ni zadostoval. Zato so neglede na prekinjene partije igrali včeraj zadnje kolo. Alatorcev je premagal Keresa, KonatantinopoLski Ra» binoviča, Bondarevski Smis'ova. Levenfiš je prekinil v dob'jeni poziciji nasproti Ra-gozinu. Flohr je remisirai z Makagajio-vom, T .ilienthal z Bjelavjencem, Reshew- sky s Kanom in Toluš z Goglidzem. Končno stanje pred edigranjem prekinjenih partij je naslednje: Fiohr 11 (l). Ragozdn 10 (1>, Lilienthal 10, Reshewsky 9 in pol <2>, Bjela Vjenee in Rabinovlč 9 in pol, Makaganov 9 (1), Levenfis 8 in pol (2), A'atoi-cev 8 in pol (1), Kan S (1), Keres in Smislov S, Konstantinopolski 7 in pol (1>, Goglidze 6 in pol (1), ToluS 6 (1), Rorr.ano-vvski 5 (11, Bondarewski 4 (1). Panov 3 in pol. Iz po2!ci$sfce kronike Ljubi jara. 3. februarja Ko se je pred dnevi vračala zanebnica Frančiška Godce okrog 19.30 po Tvrševi cesti domov v Stezice, sta izza drevesa na Pr!nju skočila pred njo dva mlada hrusta in jo zgrabila V hipu sta ji iztrgala iz rok ročno t^bico, nato nekaj zavpila in že tudi izginila nekam čez polje. Napadenka je vsa prestrašena odhitela na/aj proti mes.ru in pu:ska!a stražnika, ki mu je povedala, kaj sc ji jo pripetilo. V torbici je imela Godčeva 300 din, nekaj drobiža in razno drobnarijo. Godćevo so pozneje zaslišali na policiji, kjer ic opisala razbojnika, nakar so ju pričeli kriminalni organi zasledovati. Opazovali ic^rit. iwffne oir^^^evaliK) srpstvo za kožo. zvečer. Val. ki se santmajo aa aktualno predavanje vabljeni Vstop prost. —|j Kaneš*! Lajoveavth sktaan v proslavo njegove SOletnlce bo v ponedeljek 6. t m. ob 20. uri v veliki Fllbarmoničnl dvorani. Lajovic je prvi najodličnejši re-prezentant slovenske glasbe, ki Jo je obogatil s najrazličnejšimi deli trajne uroet, nitke vrednoti. Slovenski glasbi je dal Anton Lajovic v resnici zelo mnogo. Njegova simfonična dela ae v zadnjem času vedno bolj uveljavljajo tudi v tujini, kjer jih izvajajo prvovrstni orkestri. Ae ta mesec, bo na Dunaju koncert jugoslavenske glasbe kot reprezentativni koncert in otvori ga Lajovčevo delo Capriee sa veliki orkester. Zato opozarjamo na skromno počastitev najodllčnejsegs slovenskega skladatelja v Ljubljani prihodnji ponedeljek. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. —lj Tragedija »Grohar« v Ljubljani. V petek 10. februarja nastopi v frančiškanski dvorani Mrakova igralska skupina. Uprizorila bo tragedijo: »Grohar«, katere uprizarjanje je cenzurna oblast pred kratkim zopet dovolila. Delo Je zrežiral avtor Ivan Mrak sam, ki igra tudi dve glavni vlogi, in sicer slikarja Groharja in njegovega antipoda cesarskega svetnika Vrbo. Za predstavo že zdaj vlada živahno zanimanje. —lj Sentjakobčanl ponove v soboto 4. t. m. ob 20.15 in v nedeljo 5. t m. ob 15.15 kot popoldansko predstavo Haškovega »Dobrega vojaka Svejka«. Igra Je dosegla pri vseh dosedanjih uprizoritvah izreden uspehe in so bile vse predstave razprodane. V nedeljo 5. t. m. ob 20.15 pa se ponovi izvrstna komedija >Peč«. Kupite vstopnice že v predprodaji. —lj Društvo za pravno filozofijo In sociologijo ln Filozofsko društvo v Ljubljani priredita v soboto 4. februarja t. I. ob 18. uri v predavalnici mineraloPkesra instituta predavanje o temi: Veliki ljudje o zgodo, vini. Predaval bo g. univ. prof. dr. Nikola Vulić iz Beograda K temu predavanju so vabi jem vsi, ki se zanimajo. Vstop prost. u— Strossmarje'jeva proslava v Šiški. Sokolsko društvo Ljubljana—Šiška priredi d revi ob 20. v svojem domu Strossma-jerjevo proslavo Na sporedu so deklamacije, pevske in koncertne točke, ki jih izvajajo: gospa s Kristina Varlova, Član ljubljanske opere br. Mirko Dol ni Čar, br. Božo Grošelj br. Albin Lajovic in drugi. Ta imena jamčijo za dobro Izvedbo proslave, b kateri so vabljeni vsi pripadniki in prijatelji sokolstva. —lj Parna kopel Okrožnega orada sa zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti št. 20 je odprta ca moške vsak torek ln soboto, za ženske pa vsako sredo od 14. do 18. ure. Enkratna kopel s perilom stane din 12. 46-n —lj Gospod, ki je v sredo na Taboru pomotoma zamenjal suknjo naj jo. vrne v trgovino Mikua, Mestni trg 15 ali v redakcijo »Jutra«. V njegovi je več ključev. 48-EL —lj pododbor društva »Kneginja Zorka« sporoča vsem svojim cenjenim članicam, da se vrše članski sestanki vsak 1. petek v mesecu ob 17. v damski sobi kavarne »Emone«, kjer dobe gge. članice vse in« formacije o društvenem dani dajejo svoje nasvete in stopajo a upravo*v ožje stike Opozarjamo, da je prav danes L februarski petek in da imamo prav danes zanimivo sporočilo. Iskreno vabimo! Odbor. —lj Vsakdo bo gotovo zadovoljen, če pose ti predpustno zabavo v nedeljo 5. t. m. v Ste panji vasi v Sokolskem domu. —lj Dva vloma. Predvčerajšnjim ponoči je bilo vlomljeno v drvarnico na Tyrševi cesti 17, iz katere je tat odnesel več ste- klenic Tina In žganja, nekaj krompirja in več praznih steklenic v skupni vrednosti 600 din. Iste noči je bilo vlomljeno tudi v gostilno Antona Duše v slajmerjevi ulici, kjer je ukradel tat vse rosam, precej sladkorja, pleteno košaro »n aktovko, v skupni vrednosti 400 din. —lj Najdeno kolo. V nekem parku v mestu Je bilo oni dan najdeno dobro ohranjeno, rdeče pleakano kolo, ki ga dobi lastnik nazaj na stražnici I. Samomor slovečega beograjskega zdravnika Tudi v Sloveniji znani dr. Vasa Savić Je šel v smrt skupaj s svojo asistentko dr« Marijo Knčero Beograd. 3. februarja Beograjsko javnost je silno vznemirila nenadna smrt slovitega specialista za tuber-ku!o zo dr. Vase Savića. V noči od srede na četrtek je skočil z okna štirinadstropnega poslopja v Birčaninovi ulici v Beogradu. Razlogi samomora niso znani, zato je nenadna smrt odličnega strokovnjaka, kakršnih potrebujejo zlasti pri nas mnogo, vzbudila se posebno senzacijo. Pokojni je bil zadnje dni silno potrt. Od tistega dne, ko so se pokazali znaki duševne depresije, je bila njegova asistentka vedno pri njem. Vse kaže. da je ona najbolje poznala svojega učitelja in da je slutila, kaj bi se utegnilo zgoditi. Ljudje ki so poznali njo» so pa opažali tudi na nji znake globoke duševne potrtosti. Hrepenenje po znanju in globoka ljubezen do Hudi sta jo vezala na dr. Savica. Zdelo se je, da sluti tragedijo in ni se hotela truditi, da bi jo preprečila. Nasprotno bila je odločena končati si življenje na isti način kakor njen učitelj. Na Bogo javi jen ;e 19. januaria je bil pri dr. Saviću neki beograjsdd trgovec in dr. Savić mu je potožil, da ne more več živeti. Trgovec mu je svetoval, naj odloži svoje mesto in se posveti privatni prafcsi. Dr. Savić mu je odgovoril, da tega ne more storiti, ker nikoli ni delal za denar in ker rudi nima sredstev, da bi pričel privatno prakso. Bilo je točno pol dveh ponoči, ko je bilo po uricah že zelo malo ijudi. Naenkrat je zaslišal orožnik nekaj metrov pred seboj močan udarec ob pločnik. Skočil je tja in našel na tleh mrtvega človeka. Ležal je na hrbtu v mlaki krvi. Kraj njega je ležala copata. Orožnik je dvigni! glavo, da bi pogledal, odkod je neznanec padel, toda v naslednjem trenutku se je pognala skozi okno š-e ena postava in začula sta *»e dva presunljiva krika in žc je ležalo kraj prvega še drugo truplo. Orožnik je b:ž pozvonil v hiši. pred katero sta ležala mrliča in pri-hitel je upravitelj, ki je takoj spoznal dr. Savica in njegovo asistentko. Dr. Savić je bil dobro znan rudi v «4o> ven&ki javnosti, saj je delj čaes vodil sanatorij v Topolsici ter je njegova zasluga, da se je to državno zdravilišče ta tuberkulozne razvilo v enega najboljših državnih zdravstvenih zavodov ter si pridobilo velik sloves rudi v inozemstvu. Dr. Savić je študiral medicino v Švici, Angliji in Ameriki, kjer se je specializiral /a pljučno kirurgijo. Rodil se je leta 1893 v Pcrlezu. Gimnaz'jo je absolviral v Pe-trovgradu, medicinske Studije je pa začel v Budimpešti Dr. Savić je užival velik ugled med zdravnik i-strokovnjak i za tuberkulozo ne le pri aas, temveč rudi v inozemstvu. Nastopal is na strokovnih kongresih z razpravami O najtežjih problemih iz vede o tuberkuloz«. Razen večjega števila strokovnih del, objavljenih v naših in mo/emskih časopisih, je dr. Savić napisal rud' nekaj strokovnih knjig v uašem jeziku. V -svojem zadnjem delu. ki je izšlo šele pred meseci v izdaji Centralnega higienskega zavoda v Beogradu pod naslovom »Problem tuberkuloze in smernice njegovega reševanja v Jugoslaviji«, je podal sintezo celotnega dela za zatiran ie tuberkuloze pn nas v povojnih lotih. Razen velike teoretične vrednosti ima to delo rudi veliko praktično vrednost, ker se nanaša na Savičevo delovanje v sanatoriju v Topolsici ter nudi podlago za borbo proti tuberkulozi pri nas. Nenadno smrt dr. Savica obžalujejo tudi njegovi številni pacienti, ki &e ga opomin iajo z velikim spoštovanjem in ljubeznijo, saj je neštetim rešil življenje. Hkrati i njim je izvriila Mmomar rudi njegova asistentka dr Marija Kučera. Tudi njen korak v smrt je prav tako Mvona. ten, kakor Savićev Dr. Kučera je bila zvesta Saviceva sodelavka m ko sc je preselil iz Topolšiee v Beograd, ga je spremljala na novo službeno mesto. Rodila se je 1809. v Zagrebu kot hčerka znanega fizika ln astronoma. Študirala je na Dunaju in v Parizu. MALI OGLASI Beseda SO par, davek posebej H Klici, izjave ocaeUa Din 1.—. davek posebej. Za pismene odgovore glede malin oglasov Je treba priložiti tnamka — Popustov za anale oglase oe priznamo. RAZfiO Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din MEDARNA Prva specijalna trgovina za med. Ljubljana. Židovska ul. 6. nudi prvovrsten sortirani cvetlični med lastnega pridelka in od najizkusenejsih čebelarjev po najnižji ceni- Na IZl *ouqojp eu ui oioqap OGLAŠUJTE male oglase T „Slovenski Narod**! Beseda samo 50 par. VELIKE PISARNE za večji urad, sedem velikih sob, celo drugo nadstropje na Novem trgu 3, odda za maj — Kmetijska družba v Ljubljani. 408 ENO SVPETPA I PRODAM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din AVTO 4-sedežns limuzina, v dobrem stanju, poraba 10 litrov bencina — zelo ugodno naprodaj. Pojasnila daje H. Klubučar, Beltinci. Prekmurje. 291 PRODAM ugodno novo Voigtlander Beaso s da! jinomerom 6X9 (4.5 X I cm), 1 : 3.5. Heliar s filtri Naslov: Albert Medvesček — Celje, Kralja Petra 4. 292 JAJCA zajamčeno sveza, 720 kom Din 500.— franko voznina razpošilja Q. Drechaler, Tuala. LES SUH vsakovrsten za mizarje, parkete, furnir, dobite pri Lavrenčlč & Co., Ljubljana. Telefon 23-74. 425 DOPISI Beseda 50 par, davek posebej NajmanjSi znesek 8 Din POT DO SREČE knjigo in ostale informacije dobite zastonj, ako se obrnete na poznanega psihografologa Karmaha. Žalec. 13.T POUK Beseda 50 par. davek posebej. Naima nisi znesek 8 Din Strojepisni pouk (Desetprstni sistem.) Večerni tečaji, oddelki od V»7. do 8 in od V*8. do 9. zvečer za začetnike ln lzvežbauce. — Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno od 6 do 8. ure zv. Pouk se v rži od 1 do 4 mesece Novi tečaji se prično 3. februarja, šolnina zelo nizka Chrl-stofov učni zavod. Domobranska cesta 15. Tel. st. direktorja 48-43. 367 SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej Nalrnsnlsi znesek 8 Din HOTELSKI SLUGA verziran, zmožen jezikov, dobi trajno namestitev takoj. — Ponudbe s spričevali na Hotel Evropa, Kranj. 276 KUPIM Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din PULT ZA KARTOTEKO dobro ohranjen, ognjavaren ali ravno tako omaro — kupimo. Mestna hranilnica v Ormožu 290 BOROVIH DRV cca 100 kub metrov aH več. suhih, kupimo. — Ponudbe na Josip Kolias ln sinova, Kranj. 290 FRANCOSKA KOSMETICNA SPECIJALISTKA Vam daje dragocene nasvete- Za barve pudra — *avno tako kakor za klobuka in oblek« — je marodajan Pariz. Zalo je tudi prekrasna nove nian-te pudra Tokalon ustvarila neka znamenita francoska kosmelična specijalistka. * PECHE — najnovejši efekt kakor barfu* nasta mehkoba breskve. Id divno harmonir« s zimskimi toaletami, dražestno učinkuje pri. mnogih piavolaskah in srednjih brinetkah. * OCRE S — daje ljubek »mat« efekt precej temni koii — zdaj v Parizu selo moderna barva. * RACHBL DORfiJ — dlje •hrepenečema« tipu žena diskreten odličen odsev — posebna pnstoja večernji toaleti. Preizkusite vse serija srelestaik nijana. Nažalost uporablja pravac tena napačne nijanso pudra To jim daje trd. preveč »olepšan« videz Edin) način, i katerim po« godite svojo pravo nijanso. Je ta. da preizkusite eno barvo oa eni, a drugo os drugI strani lica Rada Vam bom brezplačno poslala te nove barve pudra Tokalon. da lahko napravite ta poizkus. Poslali Vam bom Itlri vrečice pudra ratnih barv to dve tubici krema Tokalon za dan ln za noč. Pošljite ml same svoje ima ln naslov ter 3 dinarjev a poštnin znamkah za poštnino, tavo j In druee stroške. Nas'ov: Hinko Mayer 1 drug, odi jll-A Zagreb, Praška uitca broj S Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, petek, S. februarja 1939. 81 ev 27 Mladina, ki je zabredla na kriva pota Presenetljive številke o mladoletnikih, ki so gojenci Zavoda za vzgajani« In poboljie- vanje v Ljubljani Ljubljana, 3. februarja Mladina, pravimo, je most v bodočnost Kulturna narodi ji posvečajo vso pozornost V nekater.h izmed narodov si je vodilna plast pr.svoiila docela monopol na telesno n duhovno oblikovanje naraščaja Tudi mi se zanimamo za svojo mladino. Številne institucije, šole, zasebna društva in državni zavodi na ta ali oni način »uprav ljajo* mladi rod, toda žal pač vsak po svoje. Človek ma vtisek, da tudi v tem problemu mašimo luknje in krpamo, enotnega, smotrnega za daljšo dobo preračunanega dela pa v tem pogledu pri nas ni Za vse. ki jim je mladina pri srcu, ker vedo, da od nje zavisi naša usoda v bodočnosti, so bde kr.minaTne statistike za preteklo leto gotovo veliko presenečenje. Po statistiki slovenskh sodni j je dokazano, da narašča število prestopkov in zločinov, ki so jih zakrivili mlajši obtoženci, med njimi je razmeroma vel ko število mlajših in starejših mladoletnikov (starih od 14. do 21. let). NAJVEČ IZ VINORODNIH KRAJEV V poslopju ljubljanske jetnižnice je Zavod za vzgajanje in po bol jže van je mladoletnikov. V zrcalu številk o ž. vi jen ju v zavodu, ki je njegov pedagoški vodja g. Vojko Jagodč, se nam pokažejo zanimiva dejstva iz področja mlad nske kriminalitete. Dne 1. januarja letos je bilo v zavodu 49 gojencev. Tega dne je imel zavod v evidenci 28 gojencev, ki so bili v teku lanskega leta odpuščeni pogojno, ker so se v zavodu dobro vedli. V zavodu za vzgajanje je bilo 23 gojencev, v zavodu za poboljšavanje pa 26 gojencev. Po starosti je bilo 26 starih od 14 do 17 let, 23 pa od 17 do 21 let. Po veri je b?lo rimokatolikov 48. pravoslavne vere je bil samo en gojenec. Zakonskih je bilo 30 gojencev, 19 pa nezakonskih, število nezakonskh gojencev je torej razmeroma visoko. Tudi te številke dokazujejo potrebo po reformi naše zakonodaje, ki določa pravni odnos nezakonskih otrok. Potreben nam je celo poseben zakon ki b; ščitil nezakonske otroke in s tem v zvezi je potrebna tudi reforma kazenskega zakonika, v katerem so nezakonski otroci manj zaščiteni kot zakonski otroci. Glede na razmerje med rojstvi v zakonu in izven zakona je število nezakonskih mlaoo'etn'kov ki za:dex> na pot zločina, brez dvoma dovolj močan argument za vse prej naštete potrebne reforme. Po sodiščih, kamor so gojenci pristojni, jih je bilo iz Beograda 1, iz Sarajeva 1. iz Gospića 1. iz Slavonske Požege 1, iz Celja 13. z Mar.bora 10, iz Ljuoljane 8. iz Novega mesta 4. iz Murske Sobote 2. iz Radgone 1, iz Vranskega 2, iz Radovljice 2, iz Kamnika 2 :n iz Radeč 1. Največ gojencev je bilo torej iz vinorodnih krajev. Alkohol je eden izmed glavnih čniteljev, ki tirajo mladino v kriminal. V vinorodnih krajih irdadina sama uživa alkohol, ali pa ima pijači udane očete in matere. k; rode dedno obremenjene otroke, Ki so manj odporni proti vsemu kar mlade ljudi spravi na kriva pota. Gotovo je pa tudi res, da beda in siromaštvo v vinorodnih krajih pogubno vpJ va na razvoj tamošnje mladine. NAJVEČ TATOV EV RAZBOJNIKOV Glede na kazniv« dejanja, Id so jih gojenci zagrešili in bili zaradi tega od sodišča poslan' v vzgajanje ali poboIjSeva-njs, so številke tudi presenetlj've. Dva Izmed gojencev sta prišla v zavod saradi udeleže« pri umoru, 24 jih je kradlo in vlamljalo. 3 so se potepali, 3 so prizadejali drugim telesne poškodbe v pretepu 12 jih je izvršilo al: sodelovalo pri razbojniških napadih. 3 so izvršili posilstvo. Največ je med njimi torej tatov, vlomilcev in razbonrkov kar je značilno. Mladi ljudje so to, ki j'h starši iz kakršnegakoli vzroka niso napotili v pošteno življenje s pripravo v pokTcu, mladi ljudje, ki so zašli v slabo družbo in snoznali. da nik*»Voi» ni potrebno služit' kruh oh potu svojega obraza. Brž ko jim je uspela prva ta I vina, so uvideli, da je nepošteno življenj na račun drugih mnego težje kot garanje pri moistru. Mladi ljudje so to. ki jirr tudi družba ni pomagala da h* nrišli na pravo jot potem ko so prv'č zašli. 12 razbomikov ie bilo mei eroienci! S s'lo 50 se polastili tuie lastnine. V teh Drim^rih je brez dvoma izoričan po^ruben vpVv sla-beea čtlva kriminalne literature in kriminalnih filmov na živo m podjetno fantazijo mladne. Kaj so starši gojencev, ki so prišli v zavod 7 Dva sta bila snova državnih uradnikov, 17 jih je bilo iz delavskih družin. 22 pa iz druž n malih kmetov, bajtarjev. Osem gojencev ni moglo navesti, kakšen poklic imajo starši. To so otroci tistih iz dna. ki nimajo nobenega poklica večni potepuhi ki hodijo iz kraja v kraj ki so kakor ptice pod nebom, ki ne se je jo in ne žanjejo, pa vendar žive. • NAJRAJE SE UCE MIZARSKE OBRTI V zavodu se morajo gojenci izučiti v kaki obrti. Pri izb.ri obrt vodstvo upošteva posebna gojenčeva nagnjenja m veselje, pa tudi praktičen pomen učenja. V m.zarskih delavnicah je bilo zaposlenih 21 gojencev, v knj goveznici 4, v čevljarni 9, v krojač-nici 8 za ključavničarsko obrt so se odločili št.rje, za pekarsko obrt pa trije. Najraje se gojenci po prime jo mizarskega dela. Kar se nauče v dobi bivanja v zavodu v tej obrti, jim pr de vedno prav, posebno če iščejo pozneje delo na kmetih. Lažje ga dobe, ako se izkaže, da se spoznajo tudi na mizarstvo. Glede na pokrajine je bilo največ gojencev seveda iz dravske banovine, in sicer 44, 3 so bil" iz savske banovine, 1 iz vrba-ske in 1 iz Beograda. Dne 1. januarja 1938 je bilo v zavodu 40 gojencev, v teku lanskega leta ji je prišlo v zavod 36 odpuščenih pa je bilo tekom lanskega leta 27. Za sprejem v zavod jih čaka zdaj os*=m. Iz vasi je bilo 39 gojencev, iz mest pa 10 POTREBEN JE SAMOSTOJEN ZAVOD ZA MLADOLETNIKE Letos je poteklo 10 leto, odkar obstoja Zavod za vzgajanje m poboljše van je mladoletnikov v Ljubljani, ki Je edini zavod te | vrste v Sloveniji. V vseh zadnjih desetih letih je bi.o v zavod sprejetih 172 gojencev, od teh je bilo samo 8 povratnikov, to je tak h, ki so prišli v zavod že drugič in tretjič. Po tem je sklepati, da zavod le d o se za svoj namen, kljub izredno težkim okornostim, v katerih deluje. Uprava zavoda se zelo trudi da bi nudila gojencem kar največ v telesnem in duševnem pogledu, toda zavod je pod sto streho z jet-niSnico, kar zelo ovira razvoj *n napredek zavoda. Slovenija potrebuje samostojen zavod za vzgajanje in poboljše van je mladoletnikov in odgovorni činitelji bodo morali tudi to vprašanje prej al slej povoljno res.ti. Pred vojno je bil zavod dodeljen pris Ini delavnici na Poljanah, kjer je danes umobolnica. Morda bi bilo vprašanje zavoda najprej in najbolje rešeno, ako bi se bivša pris.lna deiavn ca preuredila v zavod za mladoletnike in bi se umobolnica preselila v celoti na Studenec. Pokojni mladinski sodnik Fr. Milčinak' je že 1.1907 napisal, da je poboljševalni oddelek v prisilni delavnici »tako grd madež za kranjsko deželo, da ga ne po kri je ta niti Blejsko jezero n ti Postojnska jama s svojimi čari«. Enako nevzdržno je, da je danes zavod za mladoletnike pod isto streho s kaznilnico in jetnisnico. Douglas Fairbanks je ustanovil filmsko družbo Novo podjetje namerava izdelati več pustolovskih filmov, ki jih bo režiral Fairbanks sam Junak nemega filma Douglas Fairbanks je imel pred 25 leti še 50 do 100 tisoč dolarjev letnih dohodkov. Zdaj že dolgo nismo ničesar slišali o njem, ker je potovaJ po svetu, a ljubitelji filma pcenajo zdaj bolje njegovega sina Douglasa Pairbanksa Fairbanks je star 55 let. pa je še poln mladostnega ognja In naenkrat se je znova ogrel za film. Ne bo pa več 'gral sam. ne zato, ker se čuti prestarega. temveč zato. ker nima glasu za zvočni film. Fairbanks je ustanovil nedavno veliko filmsko družbo »Fairbanks Internationa) L tek., s kapitalom nad 2 milijona dolarjev. Nova družba bo izdelala več pustolovskih filmov ki jih bo režiral Fairbanks sam. In tako bo Douglas FairbauKs znova snemal filmske librete, tu so ponesli slavo njegovega Imena po vsem svetu: Zlcčinec 12 Bagdada, Zorro maščevalec. Trije mušketirji in druge Kdo bo pa igral vlogo d'Artagnana v Treh mušketirjih se ni točno znano Morda bo poverjena ta vloga Fairbanksovemu sinu. Fairbanks se vrača v Hollywood, kjer ga prija te] ji in sotnidniki že tako težko pričakujejo. Med njimi so njegova bivša žena Mary Pick-fordova, Charlie Chaplin. režiser Griffith in drugi. Douglas je bil vzoren mež Mary Pickfordove in njegov zakon je veljal za ideaJ. Kdcr je prišel v Hollywood, je smatral za čast biti sprejet v razkošni vili Pickfair. kjer je srečno živel Fairbanks s svojo ženo. Tej idili je pa že davno konec. Njun zakon je bil kXen in Amerika je žalovala za izgUDljenim idealom. Douglas se je Douglas Fairbanks in Mzry Pickforđova drugič rxToči] z Angležinjo lady Ashley in njene zveze so mu ccprle vrata med visoko angleško aiistskrac jo. Mary Pick-fordova se je pe nedavno omožUa z mladim igralcem Euddyem Rngerscm. Kljub temu sta pa še vedno prijatelja in oba sta delničarja družbe United Artist. Tudi Msrv bo baje igra^ v F?v b"-iks:v."h filmih. Brez česa lahko človeški organizsin živi Plastična kirurgija in medicina vobče dela čudeže Ameriška revija .•►Median ics and Haa-dieraft« obravnava vprašanje brez česa more človeški organizem živeti. Ljudje lahko žive brez oči, brez nosov, brez ust, brez grla brez gol tanca, brez želodca, brez velikega kOi=a črev, brez žolčr* ga mehurja, brez ledvic brez vranic, bro2 slepiča, ^rez rok. brez nog, brez mn'gih žlez in tudi biez velikega dela možganov. Ce bi urednik ameriške revije še pripomnil, da lahko, in sicer zelo lahke žive mnogi ljudje brez možganov, l>i bil zadel žebelj na glavo. Zdravniki neprestano proučujejo, kako bi se dali razni organi nadomestiti umetno in na tem pc-lju so dosegi: že lepe uspehe Krora njihovega prizadevanja bo. ko sesiavijo dobro delujcče umetno srce. Amriska revija piše tudi, kdaj priskoči » moderna kirurgija presrečen-m ljudem na .pomoč. Naglušni ljudje lahko zopet slišijo s pomočjo modernih električnih miki ofocov in zvočnikov. Ljudem, Iti ne slišijo zato, ker nimajo ušesnih tobenčkov. pomagajo z p.parati. ki vodijo zvočne valove skozi lobanjske kos i. Očesne hibe se odstranijo z naočniki, očesno mreno kirurg iahko tudi odstrani, r (ženica se presadi v oči drugih ljudi ali pa sesavcev vobče Povsem s^pi ljurje Vhko z:&j či- ! ta jo tudi navadne iskane knjige s pomočjo tako zvanega cptofora, ki spreminja črke v tone. Plastična kirurgija dela čudeže Ona napravi nos čkveku.. ki ga sploh nima, ne more mu m dati vonja. Nadomesti ne samo zobe. temveč tudi cele čeljusti. Tudi če pride človek ob jezik ali ob goltanec, mu pomaga zdrav- niška ved« z umetnimi Ključi, spojenimi z zvočno cevko. Cevka se drži z ustih kot pipa in iz aparata pod pazduho se potiska v njo skozi meh zrak. O umetnih rokah in nogah ni treba pose hej govoriti. Zdaj delajo zdravniki na umetnem nadomestilu občudovanja vrednega filtra ledvic. D:«l2j so lahko brez škode izrezali samo eno ledvico. Po sedanjih poskusih, ki jih delajo na živaLh, pa vse kaže. da bo lahko človek živel brez obeh ledvic, seveda z umetnima ledvicama. Pri nižjih živaLh zrasto penjvno mnogi izgub.jeni udje in rgani, pri i.oveku pa ne. Človek je pa zato duševno tako nadarjen, cla lahko izdeluje nadom'1, tl-la, ki s cer aiso popolno nadomes ilo Izgubljenega uda ali o.gana, vendar mu pa omog-Cajo znosno nadaijnje življenje Ali bo obnovljen svetopisemski raj? Velike vodne naprave na reki Tigris za namakanje nerodovitne Mezopotamije Ob kancu lanskega leta je bil dograjen in slavnostno izrečen prometu velik jez na reki Tigris pod mestom Kut el Ama-ra. Prva velika stavba le v:ste, izv:š.?na po vladi države, ki je nastala po svetovni vojni na ozemlju, kjer se je odigravala najstarejša znana zgodovina človeštva. Irak, do septembra 1932 ozemlje pod angleško mandatno upravo, c-bsoga bivšo Mezopotamijo od obale Pe:z'jskega zaliva ob Evfrau in Tigrisu. Na tem ozemlju se je odigraval velik del svetopisemskih dogodkov, opisanih v prvih knj-gah Starega zakona, a Mosul je zaslovel v najnovejših čaVh po bogatih vrelcih nafte in po borbi za njo Na iraškem ozemlju je bil po domnevah učenjakov tudi svetopisemski raj in sicei nekje med Evfratom in Tigrisom. Ttda zdaj je ta kraj večinoma puščavski in najbrže bi bila kmalu nastala pustinja na ozemlju, siovečem nekcč po naravnem bogastvu. Mepozotamija je bila del velike turške države. Turki se niso pobrigali za to, da bi bili obnovljeni kanali, po katerih se je nekoč namakala vsa dežela. Domače prebivalstvo, najpestrejša mešanica plemen in narodnosti, kakršno moremo naji-i na starem križšču kultur in civilizacij je bilo pa preveč zatirano in zaostalo v bedi. da bi take stvari razumelo. Sete Angleži so jeli oonavljati ali graditi vodne naprave. Po njihovih smernicah nadaljuje to delo iraška vlada in tako Je prišlo v decembru 1934 do velikega načrta namakati srednjo Mezopotamijo, nekdanji svetopisemski raj, zdaj pa* tako pusto, da ima v vsej deželi najmanjšo gostoto prebivalstva, dva prebivalca na kvadratni kilometer. Pod vodstvom evropskih inietijerjev se je jelo dvigati iz tal delo, ki je bilo v petih letih dovršeno in izročeno promeu. Med mestoma Kut el Amaro na Tigrisu in al Muka j-jarem na Evfratu. svetopisemskim mestom Ur Kasd m, iz katerega je bil doma Abraham, teče rečica dat el Gharaf. Prav za prav je to samo struga, vsaj malone vse leto, kajti voda Te-če po nji samo kadar se razi.je Tigris Zaradi pomanjkanja vlage ao kraji ob Sat el Gharafu pusti. Samo kadar prestopi Tigris bregove, se pokaže, kaj bi mogli ti kraji dati In tako je nas al načrt obnovitve sve«op:semskega raja. Reko Ti-grla hOCejO uamjec prisilili, da bi nepre- stano dajala vedo Sat el Gharafu V ta namen so zgradili pod Kut el Amaiom velik jez m od njega ka^al io st.uge Sat el Gharaia. Jez je dolg nad 500 m kanal pa kake 4 km dolg in 80 m širok z .a-tvornicami, s kater.mi se urejuje do'ok vode iz Tigrisa v novo reko. spajaj 00 obe svetopisemski reki daleč nad njun'm izlivom s počeznim 'okom. Jez ima 5o za-tvornic in propustov za ladje, ki vozijo me;i np^'a^om in Basro. Iraški kralj Ghazl Jez je gradilo noc in dan 2500 Arabcev in Kurdov. Odkopa ti in prepeljali so morali 1.500 000 kubičnih metrov zem je in porabili so skoraj četrt milijona kubičnih metrov betona. V novembru li)3h so silni nalivi, po katerih je nastala največja povoden j na Tigrisu. kar jih pomnijo, uničili velik del vodnih naprav, toda ljudje se niso dali us rahovati zgradili so jih znova, delali so pozimi v mrazu in poleti V vročini pri 50 stopinjah C v senci Končno so v borbi z naravo zmagali Od novega leta teče iz Tigrisa neprestano širok tok vode k Abrahaniovemu rojsmemu ne-Stu Ob Evfrata ter napaja kanale, da &e doslej nerodovitna zemlja namaka Graditelji velikega jeza napeto čakajo, da-li se bo posrečilo vrniti izsušeni zemlji življenjske soke da se obnovi svetopis'*:ii ki raj, čeprav ne tako lep, kako: ga nam slika sveto pismo. Ruska kneginja toži Sdvjetsko vlada Ruska kneginja ftcerbatova, rojena grofica Strogano'M in Živeča v emigraciji je tožila v Berlinu sovjetsko vlado za 2 milijona 500 000 nemških mark za del zbirke umetnin iz galerije svojega brata Ser-geja Strogancva. Te umetnine so bile med revolucijo v Rusiji zaplenjene. Grof Stro-ganov je imel eno najznamenitejših umetniških zbirk v Rusiji in del te zbirke, zaradi katere toži zdaj njegova sestra kot dedinja bratovega premoženja sovjetsko Vlac:o, je Obsegal 250 najdragocenejših umetnin. Ta del zbirke je prišel v maju eta 1931 v Beilinu na javnD dražbo. V berlinski težbi zastopa sovjetsko vlado trgovsko zas opstvo v Berlinu. Zri to zastopstvo je bila v maju 1931 odrejena dražba. Kneginja £čerbctova je že takrat protestirala proti d:ažbi, čt3 da je oilo premrženje njenega brata zaplenjeno protizakonito. Njenega pro esta pa niso upoštevali Oblasti so jo zavrnile, češ da so tudi sodišča drugih d:žav oz'kloiu'.a podobne zahteve ruskih emigrantov. Na dražbi sta bih prodani na Hola.ndsko dve Van Dyckc na en kvadratni c^nt me.er Na naši zemlji so poe* dine plasti pod velikim pritiskom, ki jS tem večji, čim globlje gremo Računajo, da je v globini 150 km pritisk okrog sO tisoč atm'sfer To odgovarja obtežirvi 1 m* s težo 50 000 kg ah ob ežitev take ploskve kakor je recimo naš list. s težo nad 60 milijenov kilogramov Ce bi bil hotel kdo še pred leti govoriti o tem da je mogoče doseči tako ogromen pritisk umetno na površini zemlje, bi se mu blU smejali tudi učenjaki. Toda zdaj se da s posebnimi hidravličnimi 9 iskalrrcami io-seči prituk 50C00 a mosfer. Toda stiskalnice nisD narejene lz navadnega jekla, temveč iz posebne kovinske zlitine, zvane cj*rboloy. ki je dvakrat odpornejša ln trčnejiša od najboljšega jekla. Razne snovi pod tolikim prifskom bistveno izpre-mene svoje lastnosti. Tako reemo led. ki se p^d običajnim pritiskom topi pri ničii, se raztopi šele pri toploti 190 stop nj. torej mi^ogo višji toploti. kak:r je pod normalnim priti kom ko voda zavre, če ga izpos avimo tlaku 40 000 atmosfer Rumeno žveplo, ki se zelo rado vname, postane pod velikim pritiskom črno in se ne vname več. Tako kažejo učinki sitnih pritiskov «?no-vi v novih lastnostih in potrjujejo besede nemškega kemika Oitvvalda. da je naše seilanje znanje o snoveh le majhen prerez vsega tega kar je mogoče vedeti o lastm-st-h in izpremembah sno«vj pri vseh mogočih pritiskih in toplotah. Darujte za »Zvončkov* shlad Dlcholas Sllueri u Hisa groze J roman L ] Guy Lucas je ukazal mornarju, naj vstane. Mornar je ubogal in advokat mu je jel obračati žepe Glavnik, kos krede in klopčič umazanega motvoza je imel v hlačnih žepih V suknjiču nož in nekaj drobiža Cable je začel preiskovati telovnik in iz prvega žepa, ki ga je obrnil, ie padlo na tla kakih šest kamenčkov, ki so se ob svitu ognja v kaminu rdeče zalesketali. Mornar je zaklel Hitro se je sklonil, toda takoj se le zopet vzravnal, ker je začutil na hrbtu trdo cev Lucasovega samokresa Jahn Cable ie pokleknil na tla, pobral kamenčke ni si jih položil na dlan. IX. Bilo je, kakor da so Štirje človeški obrazi za trenutek iz sobe povsem izginili Ostali so bili samo rdeči dragulji Osem se iih je lesketalo na Cablovi dlani in zdelo se je, da Švigajo iz njih rdeči plamenčki. — Colfaxovi rubini! — ie ponavljal Guy Luca-in za hip je odvrnil pogled od njih V naslednjem trenutku je padla težka mornar " Urejuje jeva pest na Guvevo čeljust. Silen udarec ga je spravil iz ravnoteži a, oDotekel se je in priletel v zid V tistem trenutku se je mornar obrnil k Johnu Cablu. da bi še njega poj^il na tla — Če bi ga bil zadel, bi se mu bilo posrečilo odstraniti Cabla prav tako kakor Lucasa Tod?* udarec ni padel Cable se je bil spretno pripogml Dolga mornarjeva roka je zamahnila nad njegovo ramo, toda v silnem zamahu se je mornar sam opotekel in padajoč je podrl advokata Oba sta se zavalila na tla in mornar se ie priDravlial k novemu napadu, v katerem bi bil slabotno advok^-tovo telo gotovo zmečkal, da ni začutil na želodcu Tekaj trdega. Tik pod njegovim obrazom je bil hladen, bled ibraz Johna Cabla. — V samokresu imam še pet nabojev, — je de-ial mirno. — Vsi se sprožijo čim ori tesnem n** oetelinca — Pazite, Hopkins! Neusmiljen bom č° takoj ne vstanete in ne dvignete rok Ste razumeli? Mornar je malo pomislil Zamolkel stok prestrašenega, v naslanjaču «kliučenega dekleta ti «ina v kotu. kjer ie ležal Guv Lucas mrtvaška bledica advokatovega obraza vse to ie bilo ni~mu v prid Toda na drugi strani ie čutil cev samokresa na želodcu in videl srep pogled mlađeg dvokata Mornar se ie udal Pog^a pa ni odvrnil od 'ablovih oči ko ie le-ta izčrpan omahnil v naslanjač in ko so mu odpovedale vse mišice. Ob tem pogledu je stopil mornar korak naprej-Dekličin krik je zdramil Cabla iz onemoglosti. Strašni samokres se je znova dvignil in blede ustnice so se stisnile. — Niti koraka več, prijatelj. — je dejal mornarju. — Gospodična Macdonaldova! Skočila je k njemu. Čutil je. kako se ji trese roka, ko mu jo je položila na ramo, toda jasno e slišal njen šepet. — Zopet ste nas rešili, zopet ste nas rešili, gospod Cable. Izčrpan — Ves sem izčrpan, — je dejal Cable tiho. — Slaboten sem kakor muha Pomagajte Lucasu na noge! Hitro preden se onesvestim — Omedlevate? — je zašepetalo dekle. In zares, soba mu je zaplesala pred očmi Smrt ki je iztegovala 00 njem koščene roke v krepkem mornarjevem objemu, je bila omamila njegove Čtite — Da. —je zašepetal dekletu. — vzemite samokres ne dovolite, da bi se ganil. Ali znate ravnat^ 7 njim? — Ne, neT Pomagajte! John Cable ie videl v megli znova oria^Vn H^n "nsovo oostavo ki se mu je v skoku približala :n pred očmi se mu ie zmračilo Znova ie poskusi? oremagati omedlev^co Pomoril ie s samokresom In izpregovoril je v temo, ki jo je imel pred seboj: — Hopkins, če se le ganete, bo to vai zadnji trenutek! Takoj ustrelim! Ali je pa zrl na mornarja? Ali ie meril s samokresom nanj ali pa mu ie bila roka z orožiem omahnila? Globok dekličin vzdih mu je povedal, da se je Hopkins udal. V naslednjem trenutku so se mu jeli možgani iasniti Srečno ie Drem?gil reakcijo Videl ie zopet jasno in videl je Honkinsa, kako se reži pri steni in kako očiv;dno še razmišlja, ali naj plane na advokata ali ne. Samokres tiu je nagnal strah Ta čas si je bil pa opomogel tudi Lucas Počasi je vstal in na obrazu se mu je poznalo da bi rad vedel, kaj se je prav za Drav zgodilo Kmalu mu e postalo vse iasno Molčeče postave so mu vse povedale Ozrl se ie naiorei na dekličin obraz in opaz'1 da so niene oči uprte na mladega pravnika — njemu je zaupala In John Cable ie opazil da ie pokril obraz niegovega prijatelia oblaček mržnje Lucas je pobral samokres ki mu je bil padel ib padcu iz rok. potem ie pa stonil k mornarju in spregovoril osorneje. kakor poprej — Najraie bi vas na mestu ustrelil, kakor psa, odlež, — je zakričal nanj. — Guv! — je vzkMknilo dekle. Obrnil se je k nii toda njeeov nbra? ie bi1 Se edno sramen od ieze Toda orem-gil se ie. — Mar ni to več tako enostavno, kakor je bilo malo prej? — je vprašal. Joalp ćupancic — Za »Narodno Uaaarno« fTian Jeran - Za uprave in inseraLoj det Usta Oton Chrlsloi — Va) v LJubljani