NO. 87 Ameriška Domovina 'j%/l/l1 BE KE■ ^/1? RU— HO fWl Fl AMCRICAN IN SPIRIT fOR€IGN IN LAN&UAG« ONLY CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 6, 1977_ LETO LXXIX. — Vol. LXXDL Carterjeva zunanja politika osporavana Zunanja politika predsednika Carterja ima na Kapitelu večje število močnih nasprotnikov. WASHINGTON, D.C. — Vod nika zastopstva ZDA pri pogajanjih s Panamo o novi ureditvi prekopa sta porabila dolge ure z razlago položaja kongresnikom in senatorjem, da bi zmanjšala odpor proti popuščanju, ki je potrebno za dosego sporazuma s Panamo. Uspeh njunega napora je dvomljiv. Skupina na Kapitolu, ki je za ohranitev nadzora nad panamskim prekopom, je izredno odločna in močna. Misel na prepustitev prekopa Panami v o-kviru nove pogodbe ob zajamčen ju nevtralnosti in rabe Vsem tej skupini ni sprejemljiva. Tako se lahko zgodi, da bosta Li-nowitz in Bunker po naročilu predsednika Carterja sklenila sporazum s Panamo, ki ga pa Kongres ne bo maral odobriti. Predsednik redno obvešča seh. Jacksona, sen. Stennisa in druge vodilne člane Kongresa o pogajanjih s Sovjetsko zvezo o omejitvi strateškega orožja, da bi si zagotovil njihovo podporo ali vsaj preprečil njihovo nasprotovanje sporazumu, ki ga upa skleniti pred potekom sedanjega v letošnjem oktobru. Pomisleki so med tem ostali m kongresni vodniki si ne marajo Vezati rok. Državni tajnik Cyrus Vance je v Parizu pretekli teden obljubil, da bodo ZDA prispevale svoj delež v sklad za pomoč najrevnejšim državam Tretjega sveta, vprašanje je vendar, če bo Kongres to obljubo sprejel in potrdil.. Tudi Carterjevo stališče za reševanje spora na Srednjem Vzhodu ima na Kapitolu vedno Več nasprotnikov, v kolikor bolj Postaja jasno, da je rešitev miru možna samo z večjim popuščanjem Izraela, ki pa je po zadnjih parlamentarnih volitvah v Kraelu veliko manj verjetno, kot je bilo. Ladja zadela na ledeno goro in se potopila ST. JOHN’S, N.F. — Brod za Prevažanje ljudi je na svoji prvi Poti zadel v ledeno goro in se po Več urah potopil. Vse potnike in Posadko so srečno rešili. Wiliam Carson, 8,272 ton obsegajoča ladja, je na svoji prvi Plovbi zadela v megli na lede-ho goro in v četrtek zvečer ob *>•15 začela klicati pomoč. Osem Pr kasneje so vojaški helikop-terji Kanade in en ledolomilec, ki je priplul na kraj nesreče, rešili vse potnike in vso posadko. Ladja naj bi vzdrževala red-Po zvezo med St. Johnom v kfewfoundlandu ter med Goose &ayjem na Labradorju. Kubanske ribiške ladje ^ftiejo v pristanišča ZDA HAVANA, Kuba — V okvoru ^govora o ribolovu med ZDA iu Kubo smejo kubanske ribiške ladje v pristanišča ZDA po oskrbo, opremo in popravila. To bodo prve kubanske ladje v pristaniščih ZDA po letu 1962, ko s° ZDA prekinile s Kubo vse stike. ———____ Vremenski prerok Pretežno oblačno in hladno z bavihtami. Najvišja temperatu-ta okoli 66 F (19 C). Vietnam izročit seznam 20 pogrešanih vojakov PARIZ, Fr. — Zastopnik vietnamske vlade je pretekli teden tu ob zaključku tretjega sestanka med zastopnki ZDA in Vietnama izročil vodniku zastopstva ZDA seznam 20 imen v vietnamski vojni pogrešanih a-meriških vojakov, katerih trupla naj bi bili našli. Zastopstvi obeh držav sta se na zaključnem sestanku v ameriškem poslaništvu drugi dan dogovorili, da naj se razgovori nadaljujejo po diplomatski poti. Zastopnik ZDA je označil sestanek v Parizu za “koristen in uspešen”, četudi so ostale zapreke za vzpostavo rednih diplomatskih odnosov med Wa-shingtonom in Hanojem. -----o------ Papež imenoval štiri nove kardinale VATIKAN. — Papež Pavel VI. je imenoval pretekli četrtek štiri nove kardinale, med njimi nadškofa Giovannija Benellija, dosedanjega državnega podtajnika, ki bo prevzel vodstvo nadškofije v Firencah. Nadškof Benelli je znan kot ožji sodelavec sv. očeta ter je bil kot namestnik državnega Beli v Rodeziji se niso izgubili vsega upanja Velika Britanija sestavlja v sodelovanju z ZDA novo ustavo, ki jo bo dala Rodeziji ob “proglasitvi njene neodvisnosti”. SALISBURY, Rod. — Ko Velika Britanija in ZDA sestavljajo novo ustavo za Rodezijo, vladajoča bela manjšina v Rodeziji še ne smatra, da bi bilo za njo vse izgubljeno, še vedno upa, da bo mogla vsaj v omejeni obliki ohraniti svoj gospodarski položaj, če se bo že morala odreči politični oblasti. Pretekli teden so skušali zadeti črne gverilce trdo z njihovim zasledovanjem preko meje v Mozambik, kjer so zasedli mesto Mapai, blizu 60 milj daleč od meje, pa se od tanj kljub začetni kljubovalnosti naglo u-maknili, ko so se ogasile s protesti ZDA, ZSSR, Zah odna Nemčija in druge države. Pritisk ZDA, Velike Britanije in o-stalega sveta postaja za rodezijsko belo manjšino nevarnejši od črnih gverilcev. Nekateri opazovalci položaja v Rodeziji upajo na miren prehod k vladi črne večine po predhodnem sporazumu, ki ga bodo tajnika kardinala Jeana Villota na položaju kot nekdaj sedanji posredovale Velika Britanija, u-papež sam. Trdijo, da utegne radno še vedno gospodarica Ro- biti kardinal Benelli bodoči papež. Poleg nadškofa 1 G. Benellija so bili imenovani za kardinale še bivši nadškof Bernardin Gan-tin v državi Benin v Afriki, mo-nakovski nadškof Joseph Ratzin-ger in msgr. Luigi Ciappi, uradni vatikanski teolog. Arafat bi začel rad razgovore z ZDA BEJRUT, Lih. — Yasir Arafat, vodnik Palestinske osvobodilne organizacije, uradne predstavnice palestinskih Arabcev, je izjavil, da bi raid začel razgovor s predstavniki vlade ZDA. Ta je bila doslej na stališču, da se s palestinskimi Arabci in PO O ne be razgovarjala, dokler Palestinci ne priznajo državi Izrael pravice do obstoja. dezije, in ZDA, drugi pa v te dvomijo in sodijo, da bodo beli, ko bodo spoznali, da je njihova stvar izgubljena, enostavno pobrali, kar bodo mogli, in se umaknili preko meje v Južnoafriško republiko. Turki odkrili olje v biizmi meje hirije ISTANBUL, Tur. — Po podatkih uradne poročevalske službe so odkrili v bližini meje Sirije pri vasi Diyarbakir vrelec, ki daje dnevno tisoč sodov olja. Doslej so zadeli na olje v dveh vrtinah, za drugo niso objavili podrobnosti. Področje raziskuje državna oljna družba tri mesece. Potrebna boda še nova vrtanja, predno Gasolin na nakaznice? ST. LOUIS, Mo. — Bivši notranji tajnik Stewart Udall je dejal tu pretekli teden, da moremo v ZDA računati na omejitev prodaje gasolina na nakaznice v treh do sedmih letih. Vzrok temu utegne biti resnično pomanjkanje , olja na svetu ali pa previsoka cena za njegov uvoz. Predsednik Carter za enkrat upa zmanjšati porabo gasolina brez nakaznic, toda veliko jih je, ki resno dvomijo, da je to mogoče doseči po poti, ki jo je Carter predvidel in predložil. -------------o----- Predsedniški dom omejil energetsko tajništvo na 5 let Predstavniški dom je predlog predsednika Carterja za ustanovitev zveznega tajništva za energijo o-mejil po vsebini in po trajanju. WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je predsednikov predlog o ustanovitvi novega zveznega tajništva za energetiko omejil po delokrogu, ko mu je odvzel pravico določanja cen olju in plinu, pa tudi po trajanju, ko je njegov obstoj omejil na pet let, v kolikor Kongres njegovega obstoja ne bi podaljšal. Predsednik je proti obema o-mejitvama in bo zato skušal na konferenci predstavnikov obeh zbornic doseči, da ti omejitvi črtajo. V predlogu, ki je bil o-dobren v Senatu, jih namreč ni in ta bi naj skušal pripraviti tudi Dom, da bi jih opustil. Sodijo, da predsednik Carter ne bo uspel doseči pravic in delokroga za novo tajništvo, ki bi jih rad. Kongres je odločen te omejiti. -----o—— Rossellini umrl RIM, It. — V petek je nepričakovano umrl na svojem domu 71 let stari splošno znani film- GOSPODARSKI POLOŽAJ SE JE V MAJU POPRAVIL Brezposelnost m inflacija sta se zmanjšali in vzbudili oprezno upanje, da bo umirjena rast gospodarstva vodila do zmanjšanja inflacije, ki je dosegla v prvih mesecih letošnjega leta zaskrbljujočo raven. ski direktor Roberto Rossellini, bo mogoče dognati obseg naha-! po vsem sodeč zadet od srčne jališča. kapi. WASHINGTON, D.C. — Pretekli petek je Delavsko tajništvo objavilo, da se je brezposelnost v maju zmanjšala od 7% na 6.9$, in dosegla najnižjo raven v dveh letih in pol. Cene na debelo, ki so v prvih štirih mesecih leta naglo rastle, na povprečni ravni 13.1%, so v maju popustile, dvignile so se samo za 0.4%, kar pomeni, da so rastle na letni ravni 4.8%, torej veliko manj kot v prvih štirih mesecih. Število zaposlenih v maju se je povečalo za 385,000 in doseglo skupno 90.4 milijone, kar je novo rekordno število. Kljub temu je število n e z aposlenih manjše le za 0.1%, ker se je prijavilo na delovnem trgu toliko novih delavnih moči. V preteklem oktobru je bilo Skupno brez posla 8% celotne delovne sile, od tedaj je dobilo zaposlitev skoraj 2.7 milijonov oseb, pa je vendar ostalo- brez redne zaposlitve še vedno 6.75 milijonov takih, ki iščejo delo. Med mladimi brezposelnimi se položaj ni nič spremenil, u-pajo, da se bo v naslednjih mesecih, ko bodo začeli izvajati program o javnih delih posebej za to skupino ljudi. Cene na debelo so padle pri hrani, kjer so v preteklih mesecih vztrajno rastle, Deželni pridelki na debelo so bili v maju 2.3% cenejši kot v aprilu, tedaj pa so bili za 3.4% višji kot v marcu. Cene virov energije so rastle tudi v maju, med tem ko je rast industrijskih izdelkov malo popustila. Predsednikov tiskovni tajnik Jody Powell je dejal, da vlada gleda s pogumom na ugodne podatke o gospodarstvu, da pa je potrebno, da ostanemo previdni in ne vidimo v njih preveč. Treba je počakati na razvoj v pri- 'SODIŠČE JAVNEGA MNENJA" SLIŠALO OBRAMBO GINZBURGA WASHINGTON, D.C. — Tukajšnji odvetnik Edward Bennett Williams je zaprosil za vizo, da bi šel v Moskvo zagovarjat Aleksandra Ginz-burga, ki so ga prijeli in zaprli 4. februarja letos, ko je objavil, da je razdelil med družine oporečnikov sovjetskega sistema preko $360,000, ki jih je v ta namen posredoval izgnani ruski pisatelj A-leksander Solženicin. Vizo so mu odklonili, zato se je Williams predstavii pretekli petek Helsinški komisiji, ki jo sestavljajo zastopniki vlade in vladnih ustanov ZDA in zastopniki Kongresa. Njena naloga je nadzirati, v koliko in kako Sovjetska zveza izpolnjuje določila v Helsinkih poleti 1975 podpisanih listin. E. B. Williams je komisiji dejal, da hoče predložiti slu^ čaj Aleksandra G i n z b urga njej, ko tega ne more storiti pred sovjetskimi oblastmi v Moskvi. “Ni mi dana pravica pogledati v obraz njegovih tožite-Ijev,” je rekel Williams In nadaljeval: “Ni mi dana pra- vica poskrbeti, da bi bil on deležen pravične sodbe. Tako je edino sodišče, ki ga imam, sodišče javnega mnenja. Mislim, da se spodobi meni in drugim članom mojega poklica, da spregovorimo o tem, ker, kadar je odsekan živec svobode kjerkoli na svetu, u-mrje celo telo. Ni važno, da gre Edward Bennett Williams v Sovjetsko zvezo, toda važno je, da nekdo gre in vidi, ali je Anatoly ,Ščaransky deležen pravične sodbe in ali je Aleksander Ginzburg deležen pravične sodbe.” A. Ginzburg, 40 let stari zgodovinar in pisatelj bolan na jetiki, ki je že preje prebil sedem let v sovjetskih ječah, ker je objavljal svoje spise v tujini, je od letošnjega februarja zaprt v Kalugi, 150 milj južno od Moskve, pa še vedno ni bil niti obtožen. Sčaransky, 29 let stari oporečnik sovjetskemu sistemu, je zaprt od letošnjega marca, ko so ga obtožili, da dela za Osrednjo obveščevalno službo (CIA) ZDA. Pretekli teden je bilo sporočeno, da so ga ob- tožili izdaje sovjetske države. Obe, Ginzburg in Ščaran-sky, sta člana skupine sovjetskih oporečnikov, ki si je nadela nalogo ugotavljati, kako Sovjetska zveza izpolnjuje določila helsinške listine o človekovih pravicah. E. B. Wiliams je pozval a-meriško Helsinško komisijo, pred katero je nastopil pretekli petek, naj na konferenci v Beogradu, kjer bodo ta mesec uradno razpravljali o izpolnjevanju helsinških določil držav podpisnic, pride kot prva točka na dnevni red vprašanje prijetja in zapora sovjetskih oporečnikov, ki so si nadeli nalogo nadziranja izpolnjevanja določil helsinških listin v Sovjetski zvezi. Predsednikov tiskovni tajnik Jody Powell je pretekli četrtek izjavil, da bo vlada ZDA svojo zaskrbljenost zaradi kampanje proti članom sovjetske helsinške skupine predložila konferenci v Beogradu. Kong. Dante Fascell, demokrat iz Floride, načelnik Hel- sinške komisije, pred katero je odvetnik E. B. Williams nastopil, je tega vprašal, če ne bi odločno stališče o človekovih pravicah moglo vplivati na druga vprašanja in bit označeno kot mešanje v notranje zadeve drugih držav. Williams je odgovoril, da je bil od, Solženicina, ki živi sedaj v Vermontu, naprošen, da brani Ginzburga. Obrnil se je na ZSSR za vizo v Moskvo, ker je “naivno” mislil, da bi jo mogel dobiti, ker je v začetku šestdesetih let na prošnjo sovjetskega poslaništva v ZDA branil dva sovjetska državljana, ki sta bila obtožena kršenja ameriških zakonov o vohunjenju. * Poznavalci razmer v Sovjetski zvezo trdijo, da zavisi usoda sovjetskih oporečnikov od odločnega nastopa ZDA na konferenci v Beogradu v obrambo človekovih pravic in svoboščin. Če bodo ZDA v tem pogledu mlačne, kot so bile v zadnjih dveh mesecih, bo Kremelj oporečnike trdo prijel in jim zaprl usta. hodnjih mesecih. Vladni strokovnjak j računajo, da se inflacija drži na letni ravni okoli 6 do 6.5'%, med tem ko je bila v letu 1976 4.8%. Charles L. Schultze, načelnik predsednikovega gospodarskega sveta, je mnenja, da bo gospodarska rast v drugi polovici leta umirjenejša in verjetno nekaj počasnejša, kot je bila v prvi polovici. Kljub temu pričakuje, da bo brezposelnost padala dalje in do konca leta ostala na ravni 6.6%. ------o------ Zadnje vesti MOSKVA, ZSSR. — Andrej D. Saharov, znani sovjetski fizik, Nobelov nagrajenec, je dejal zahodnim poročevalcem, da so sovjetske oblasti začele nov, trd nastop proti vsem zagovornikom človekovih pravic, zlasti pa proti pripadnikom “Helsinških skupin”, ki so si nadele nalogo nadziranja izpolnjevanja določil helsinških listin o človekovih pravicah v Sovjetski zvezi. Saharov je izjavil, da je večina pripadnikov teh skupili zaprtih ali pa pod močnim pritiskom oblasti. CHICAGO, III. — V soboto in včeraj je prišlo v španskem predelu severozahodnega Chicaga do hudih izgredov, požiganja in plenjenja. Povod za to je dal hoj med dvema tolpama, ki ga je policija hotela končati. V spopadih sta bili dve osebi mrtvi, večje število — med njimi 38 policajev — ranjenih in okoli 120 prijetih in zaprtih. CHICAGO, 111.— Poslanik ZDA pri ZN Andrew Young je v svojem članku za Playboy časopis označil predsednika ZDA Nixona in Forda za ‘rasista”, ker da ne razumeta “problema barvnih ljudi”. — Povpraševanje javnosti je pokazalo, da večina onih, ki se zanimajo za delovanje A. Younga, to odklanja. V njem vidi propagandista za rasno enakost, ne pa poslanika ZDA pri ZN. LIMA, Peru. — Rosalynn Carter, žena predsednika ZDA, je danes končala tu svoj obisk in odletela v Brazilijo, katere odnosi z ZDA so nekam napeti zaradi nasprotovanja ZDA dobavi jedrskih naprav Zahodne Nemčije Braziliji ter zaradi kritike Brazilije od strani ZDA v pogledu spoštovanja človekovih pravic. LONDON, Vel. Brit. — Vsa Ve- Iz Clevelanda in okolice Važna seja— Društvo Sv. Katarina št. 29 Zapadne slovanske zveze ima v sredo, 8. junija, ob pol osmih, zvečer važno sejo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Izbrani bodo delegati za letošnjo konvencijo v Canon City, Colorado. Tajnik bo pobiral članarino že od šeste ure dalje, članstvo je prošeno, da se zagohovo udeleži te važne seje. Stroj je popravljen— Preteklo soboto, 4. junija, sta g. Ivan Hauptman in France Hren delala ves dan na popravilu velikega tiskarskega stroja Ameriške Domovine. Najprej sta izdelala dva čisto nova dela njuni strojni delavnici, nato pa ju namestila na stroj v tiskarni. Ko sta opravila to veliko in zahtevno delo, sta izjavila, da je bilo to popravilo narejeno brezplačno, kot darilo listu od Sunset Industries, 1272 E. 286 St. Ameriška Domovina jima izreka tisočero zahvalo. Bog povrni! Odlikovanje— Poznana Mary Alič, 1148 Norwood Rd., je bila nedavno sprejeta v zvezo “Franciscan Sacred Heart Province” v znak priznanja za njeno požrtvovalno delo ill vdiujubi. iraneiš]uiiisK.eaiu Tretjemu redu, katerega članica je vse od leta 1938. S tem včla-njenjem je Mary postala deležna duhovne vrednosti maš in molitev vseh frančiškanov. Priznanje ji je bilo podeljeno tekom posebne svete maše. Mary Alič je dolgoletna zvesta naročnica našega lista. Iskreno čestitamo! Redna mesečna seja— Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima svojo ledno mesečno sejo to sredo ob sedmih zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue, soba št. 1. Na dnevnem redu so priprave za društveni piknik v nedeljo 17. julija na Izletniškem središču. Seja— Podružnica št. 14 ima svojo sejo jutri, v torek, ob sedmih zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Članice vabljene! ------o----- Kuba izpustila 10 ameriških jetnikov WASHINGTON, D.C. — Kuba je pretekli petek izpustila 10 do 30 ameriških jetnikov in začela pregledavati preostale slučaje, ko sta se vladi v Washing-tonu in Havani dogovorili o o-mejeni obnovi diplomatskih stikov. Dogovor o obnovi omejenih diplomatskih stikov med ZDA in Kubo je bil podpisan pretek-New Yorku. lika Britanija je te dni srediponedeljek v 1'v'' ... ((. Elizabete II. Proslava je pre- ! konzulate v glavnih mestih prišlo v glavno mesto, kjer so . ... u ^ i ,1 pod švicarsko zastavo, kuban- zasedli vse hotele in draga rt" v Washington pod cesko- hotele in druga • j » 1 SKR javna bivališča. I . .. NAIROBI, Ken. — Predsednik slovaško zastavo. izjavil, ‘ Ugande Idi Amin je da je njegov dolgoletni oseb- ANKARA, Tur. — Pri včerajš- ni prijatelj 37 let stari zdravstveni minister Henry Kyem-ba, ki je razkril množične moritve v Ugandi ter zaprosil za politično zatočišče v Britaniji, poneveril velike vsote denarja, ki ga je spravil v tujino. I njih parlamentarnih volitvah je republikanca stranka Bu-lenta Ecevita dobila pičlo večino. Ecevit je bil predsednik turške vlade, ko je Turčija zasedla del otoka Cipra leta 1974. Ameriška Domovina QQiCRiEBE?®*"1^ 8117 St. Clair Are. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July NABOCNLNA Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto : razpi avljali o morebitni delitvi Avstrije oziroma pri-| ključitvi njenega glavnega dela Nemčiji. Od onih dni ni bilo slišati nikogar, ki bi razvijal slične načrte. Koroški Nemci bi se torej lahko otresli svojega “prastrahu”, vzroke zanj pa najlažje odstranili, če bi koroškim Slovencem priznali vse pravice, ki jim gredo, jim dali polne narodnostne in človekove pravice. (Konec jutri) SUBSCRIPTION BATES: United States: $28.CO per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.90 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months friday Edition $10.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 87 Monday, June 6, 1977 K položaju koroških Slovencev Kdaj in kako bomo prišli do svoje prave podobe?! NEW YORK, N.Y. - Spet nekam čudno naglavje srenjsko-farnega kr oni carja njujorske slovenske srenje, ko se je odločil, da napiše poročilo srenjske-ga in farnega življenja od tretje majske nedelje, ko je bila zadnja sezonska prosvetna ura, pa tja do prve junijske, ko bo zadnja obhajilna s sestankom Društva najsv. Imena. Med temi nedeljami je bila tretja majska sobota, ki smo jo odbrali za svoj letošnji farni dan slovenskega "Sv. Cirila na Osmi. Pa prav ta dan, v trenutku, ko smo bili zbrani v dvorani sosednega Ukrajinskega doma in o- kar sam so na to nedeljo spet prišli med nas. Seveda pri osmi maši, ki je zaradi neobiska slovenskih faranov zdrknila med angleške, vsakodnevne, je 'bilo običajno: udeležba en samcat Slovenec v družbi Irca, nedeljskega obiskovalca te maše. Tudi na prvo nedeljo v mesecu pride k tej osmi maši, ko se v nepoletnih mesecih zbero člani Društva najsv. Imena in je ta maša slovenska. V tej tihoti — na moje vliko začudenje in presenečenje — mi je župnik oče Richard izročil lepo farno plaketo s podobo sv. Cirila in Metoda, kar primerna za ekumenca. Izročil mi jo je za “farne zasluge”. Dejansko ne j vem, v čem naj bi bile te moje zasluge, ker nisem prav v ničemer uspel s svojim srenjskim in farnim dramljenjem. Dokler imamo farno poletno spanje, dotlej lahko rečem, da fara nima polnega življenja! In kaj Zastopnik zunanjega ministrstva SFR Jugoslavije Mirko Kalezič je na tiskovni konferenci pretekli mesec v Beogradu govoiil tudi o položaju koroških Slovencev. V tej zvezi je dejal: ‘‘Poglavitni problem je v tem, da Avstrija ne le da ni izpolnila mednarodnih obveznosti iz državne pogodbe, ki jih ima do slovenske in hrvaške narodnostne manjšine, temveč je z zakonom o narodnostnih skupinah iz teta 1976 m z zadnjimi uredbami začela revizijo teh obveznosti in tako bistveno ogrozila dolgoročno gledano, osnovne pravice obeh manjšin. Zato je povsem sem pogledal v naš tedanji naravno, da se manjšini postavljata po robu izvajanju ibiaz, se mi je vsilil takih ukrepov, saj v njih vidite resno nevarnost, ki gro- jp0 geki — naslov tega srenjsko-zi njunemu nemotenemu nacionalnemu in kulturnemu farnega zapisa življenja. In razvoju. marsikdo bo k temu porekel: Upoštevaje take okolščine Jugoslav ja ocenjuje sta- Smešno vprašanje po tako le-lišča uradnih avstrijskih predstavnikov, izrečena v zad-:pem in uspešnem dnevu sloven-njem času, tudi izjavo zunanjega ministra Pahra, kot.ske fare sv. Cirila v New Yor-nadaijni pritisk na manjšini, da bi sprejeli vladne ukre- ku! pe, pri čemer uporabljajo najrazličnejše metode, od na-j Kmalu po rojstvu naše fare, nai potem porečem za sren.10 povedovanj?. sodnih procesov in poskusov razbijanja v času, ko je naš narod na Slo- slovensko, ki je dejstvo tudi na manjših, tio diski editiran ja njunih izvoljenih predstav-j venskem stal pred razcvetom Njujorškem in katera ima več nikov, ki se ob popolni podpori pripadnikov manjšin |SVojega svobodnega življenja in kot poletno spanje, bojujejo za dosledno in popolno uveljavitev pravic obeh razvoja, se je pesnik Oton Zu- ” manjšin, zagotovljenih v državni pogodbi o vzpostavil-jpančič — sredi vzvalovanja, kivi neodvisne in demokratične Avstrije z dne 15. maja ipenja in stremljenja — podob-1955.” ,M Koroški dežeini glavar Leopold Wagner je v raz-' govoru s sodelavcem britanske BBC, ki ga. je na Koroško povabila deželna vlada, izjavil, da je Avstrija tiste obveznosti, ko zanjo izhajajo iz državne pogodbe, “zgledno” izpolnila in da ne more prenašati prizadevanj ijudi, ki skušajo njeno manjšinsko politiko slikati v nasprotji) z dejanskim stanjem. Besedo koroškega deželnega glavarja so neposreden odmev na publikacijo “Manjšinska vprašanja v ju-goslovansko-avstrijskih odnosih”, ki so jo objavili nekaj dni preje v Beogradu, trdi ljubljansko “Delo”. L. Wagner naj bi zavračal trditve Jugoslavije, da hoče Avstrija s sedanjo manjšinjsko zakonodajo enostransko revidirati državno pogodbo. Koroški deželni glavar je v svojem razgovoru s predstavnikom BBC zanikal možnost, da bi na Koroškem imeli opravka z nem-sko-naconalnimi tendencami, prav tako je zanikal obstoj prisilne asimilacije slovenske manjšine na Koroškem. V Beogradu in v Ljubljani vztrajajo na stališču, da Avstrija ni izpolnila državne pogodbe v pogledu zaščite slovenske in hrvaške narodne manjšine. Isto trdijo ves čas tudi predstavniki koroških Slovencev preko svojih obeh osrednjih organizacij. Vodniki teh so avstrijski zakon, kr naj bi po trditvi avstrijskih političnih strank in vlade izpolnil določila državne pogodbe, odklonih kot za nje škodljiv, ker jim stvarno jemlje to, kar jim državna pogodba jamči. Beograd in Ljubljana torej v tem pogledu podpirata stališče koroških Slovencev samih. Glavni očitek Avstriji je, da hoče ozemlje slovenske narodne manjšine zmanjšati na eno tretjino, če ne kar na eno šestino in ga postopno enostavno izbrisati. Da govoiijo predstavniki koroških Slovencev resnico, to pričajo pretekla ljudska štetja, podatki o položaju prebivalstva na Koroškem za zadnje stoletje. Nemci na Koroškem so v skrbeh, da se jim ne bi zgodilo v kakem slučaju to, kar se je zgodilo njihovim rojakom na Češkem in na Poljskem. Ko so se ^)red stoletji utrdili v Sudetih, v nekdanji poljski Slezi ji, in jih skoraj čisto ponemčili, ko so na sličen način ponemčili Po-morjansko in Mazurje, pa se morali iz teh pokrajin u-maknifi in jih vrniti Čehom in Poljakom po porazu Hitlerjeve Nemčije v drugi svetovni vojni. Na razpolago je dovolj zgodovinskih dokazov, da je bila ne le južna, ampak vsa Koroška nekdaj slovenska, slično kot je bilo Sudetsko ozemlje nekdaj češko, Pomor jansko in Šlezija pa poljsko narodno ozemlje. Pre-nekatei m nemških Korošcev se je zato lotil “prastrah”, da utegne nekega usodnega dne Jugoslavija s podporo “slovanske” Vzhodne Evrope zasesti vso Koroško tja do Malnitza. V svoji nacionalni zagnanosti mislijo, da bi za kaj takega odstranili vsako osnovo, če uničijo slovensko namerno manjšino na Koroškem. O taki rešitvi slovenske Koroške, o taki “Veliki Sloveniji” je nekda j govoril in pisal prof. Krošclj, ki je' pred to nedeljo, pa bi se v na- State parku, se tam zbirajo na-nes rečno končal S tisoči drugih političnih jetnikov na- j povedi nekam urezal, ko sem še mlade družine, katerim se cist,enih koncentracijskih taborišč na prevozni ladji postavil število 90. da me njko pridružijo stare,thame in očetje, “Altana”, potopljeni v Baltskem morju spomladi 1945. tega ureza rešili ZVONOVCI iz pa še nekateri. V preteklih letih O tem SO pisali ihed obema velikima vojnama, ko SO Fairlielda, sedem po številu, ki so si zbrali tretje nedelje v me- no vpraševal v skrbi za narodno skupnost in narodovo bodočnost. Tedaj, ko je šlo za začrtovanje narodnih meja po njih stoletnih krčenjih, je pesnik poln notranjega drgeta, iskal .prave podobe narodnega obraza in je klical k notranji trdnosti. Jaz pa — kot kronist — padam v isto razpoloženje skoraj vsakokrat, ko se zbero njujorški Slovenci, bodisi kot farani Sv. Cirila na Osmi ali pa kot “old-tajmerji” v Kočevski hali, pa tidi kot pripadniki slovenskih jednotinih podpornih društev, pa celo takrat, ko pridejo skupaj v naravi na farnih piknikih ala tistih, ki so oklicali kar vnaprej za poseben delček naše narodne skupnosti na tujem. In s takšnim uvodom naj začnem današnje Svoje srenjsko-farno poročilo, ki pada v prve korake prihajanja poletne mučne farne in srenjske neživljenj-skosti. V kri nam je že prišlo, da v treh poletnih mesecih, ko gredo “prosvetarji” na počitnice, nam, ostalim faranom, tudi ni treba skrbeti,, kakošno bo ne- V vsem tem spanju me je včasih strah. Tega strahu ne bi bilo, če bi poznali na Osmi vsaj polovične tretje-mesečne nedelje vsako nedeljo, kar bi pomenilo eno osmino faranov slovenskega Sv. Cirila na Osmi. Na tretjo nedeljo pri deseti maši in po njej je bilo na Osmi lepo. Prosvetna ura je bila posvečena našim materam, ki so nam dale slovensko življenje, katero je kar premnogim že postalo “prav1 tuje”, ko so zavrgli njeno besedo, ali pa se je niso nikdar priučili v zadostni meri. In tudi to so ovirajoče težavnosti za življenje slovenskih srenj na tujem. Izvajajoči so dali programu mladosten in sočen utrip, ko so te slovenske 'besede vešči jo podali v njeni zvočnosti in milini ter drugi v njeni pevnosti in melodiji. Iste nedelje popoldne so se zbrali predstavniki, odborniki treh Jednotinih društev na Nju-roškem. Sestali so se v Ridge-woodu na Fresh Pond Roadu, kjer je običajni zbiralni prostor članic in članov Društva sv. Ane. Tega dne so se strnili — menda po burni debati — strni- secu. Letos so se odločili za četrte nedelje. Torej v Mohamsic State Parku bo vsak njujorški Slovenec, če bo lepo vreme, na četrto nedeljo v juniju, juliju in avgustu na parkališču št. 2 naše dobro narodno druščino, v kateri se bo lahko po naše razživel. Za četrto julijsko nedeljo — to je 26. julija — so se ZVONOVCI odočili, da bodo imeli svoj letni piknik na istem kraju. Tako se je naš župnik oče Richard odločil, da bo to nedeljo zbral za farni pinnik. Tudi avtobus bomo imeli za one, ki osebnih avtomobilov nimajo ali se žele odpočiti od vsakodnevne vožnje z njimi. Avtobus bo na razpolago samo v tem slučaju, če se bo prijavilo zanj zadostno število faranov ali srenjčanov do druge julijske nedelje — to je do 12. julija. O tem bo nas župnik oče Richard še posebej obvestil. Naša dolžnost bo, da se pravočasno prijavimo za lepo srečanje v naravi. Čeprav so člani Društva sv. Ane že imeli svoj letni “outing ’ ravno na naš letošnji farni dan, bi bilo lepo in prav, da se nam letos pridružijo ns tem julijskem pikniku v Mohamsic State Parku. Verjetno se bo tudi člas-stvo društev Sv. Jožef in Marija Pomagaj poslužilo te lepe prilike julijskega farnega srečanja, v katerega se bodo vključili sosednji ZVONOVCI, ki nam bodo verjetno tudi zapeli — kot le oni znajo! Pa morda se nam bodo priključili tudi slovenski farani Sv. Križa iz Fairfielda, Conn. Čim več se nas bo zbralo, tem lepše bo na to nedeljo v Mo-hamsic State Parku. Spoznali bomo, da s svojimi srečavanji poživljamo slovenske delce, o-snovne celice in vso celoto, slovensko: pa naj bo farna, družinska ali srenjska ali pa posamezne jednotine dele kot tudi njeno celoto, kateri so v nedeljo, 15. maja, popoldne dali že kon-tretnejšo obliko. Tone Osovnik 0 postopku z domobranci V reviji ‘Republika Hrvatska’ (št. 104) je znani hrvatski publicist dr. Ivo Omrčanin objavil članek z naslovom “Anglo-ame-riška diplomacija in NDH oko SO. travnja 1945”. V članku so objavljeni nekateri novi dokumenti iz angleških in ameriških državnih arhivov, ki so bili sedaj dani v javnost. V teh dokumentih so omenjeni tudi Slovenci, “slovenska bela garda”, Slovensko Primorje in Koroška. Zato bomo na kratko povzeli iz omenjenega članka to, kar zadeva nas Slovence. Omrčanin piše, da je po konferenci na Jalti postalo Angležem jasno, da bo Tito zmagovalec in da je treba rešiti vprašanje, kaj storiti s protipartizan-skimi jugoslovanskimi silami, k’ bodo prišle v stik z zaveniško aimado. Zato je angleški poslanik v Beogradu Ralph C. Skri-ne Stevenson brzojavil britan- Icljsko življenje pri sloven-1 li v organizacijsko enoto dru- skem Sv. Cirilu na Osmi! Narava pozna in je podvržena zakonom zimskega spanja, slovenska fara pri Sv. Cirilu v New Yorku pa poletnega. Smo cač nekaj posebnega brez pravega para med slovenskimi farani na Ameriškem, v kolikor jih še je. Ponašamo se lahko le s tem, da smo slovenska fara, oa čeprav jo poletna soparica umrtviči do skorajšnjega izginotja! To je drugi del uvpdne misli mojega današnjega farno-srenj-skega poročila z Njujorškega! Tretje-majska nedelja je v naši srenji dala dva pomembna dogodka. Na Osmi je bila pri deseti slovenski maši cerkvica kar čedno posedena, saj je bilo po njej v dvorani pri prosvetni uri zbranih 91 mladih in starih slovenskih src in duš. To število sem napovedal že v članku; šivi Sv. Jožef in Sv. Ana. Na vse naše presenečenje Društvo Marije Pomagaj tokrat ni dalo željene besede za totalno organizacijsko strnitev vseh treh Jednotinih društev. Predstavnice Marije Pomagaj pa se niso odvezale od skupnega velikonočnega obhajila in zajtrkovalnega sestanka, ki ga je to društvo imelo skupno z Društvom sv. Jožefa že pretekli dve leti. Vendar naše veliko upanje je, da bp tudi Društvo Marija Pomagaj pristalo na strnitev, kar bi bilo njim in vsej jednotini skupnosti v korist, kakor tudi farni, srenjski in narodni, če je v nas še kaj čuta za takšno, tesnejšo povezavo, ki bi nam dala •več življenjskosti v prihodnih dneh, kot pa jo lahko zaznamo v sedanjih. Že nekaj let, odkar smo začeli s farnimi piknik v Mohamsic Kako je mogoče? SEATTLE, Wash.—Pred dnevi objavljeni dopis iz Kalifornije, v katerem pisec poveličuje bivšega predsednika Nixona, izziva komentar. Imigranti so poznani po svoji politični naivnosti. Tega jim pač nihče ne more zameriti, ker ni pričakovati, da bi v trenutku zajeli in dojeli celotno politično dejavnost nove domovine in jo pravilno tolmačili. Vsakdo ima pravico, da si politična dogajanja in delo političnih delavcev po svoje razlaga in ocenjuje. V tem je pestrost svobodne družbe, ki ji ni treba čakati na pojasnila ‘od zgoraj’. Pisec članka o Nixonu je lej svobodni razlagi šel predaleč. Težko je danes najti ljudi ki bi soglašali s piščevimi trditvami, da je bil Richard Nixon velik predsednik in da je vse, za kar se je moral opravičevati, le malenkost. Predsednik Nixon si je po makiavelrstično lastil pravico po svope krojiti in tolmačiti zakone. Prekršil je celo vrato zakonskih predpisov in bi se zaradi teh prekrškov moral zagovarjati pred: sodiščem, če bi mu predsednik Ford ne dal po-miloščenja. Zločin je zločin, pa> najsi ga zagreši kdorkoli. Malikovanje zločina je naj večji zlo čin. Predsednik ni nad zakonom j tudi zanj veljajo moralni in zagonski prineipi. Nezaslišana je Nixonova trditev, da so dejanja,; izvršena po predsednikovem u-kazu, vedno zakonita. Upam, da gospod S. Meršol ne bo vstrajal pri svojih napotkih in postavljal Nixona za vzor krščanske dejavnosti. Bog nas, varuj! Do Nixona moramo imeti človeško razumevanje in krščansko usmiljenje. ‘ Zgodovina že kaže in bo v bodoče še jasneje osvetlila, kako ^ /arljivi so uspehi, ki slone pa 'moralni nenačelnosti. Nixonova in Kissingerjeva politika se ni tipartizanskih elementov z zavezniki ni mogoče razpravljati-Tisti, ki se hočejo predati, bodo poslani v vojaška taborišča-kjer se bo izvršila preiskava o njihovem položaju. Tisti, ki h se hoteli kot posamezniki vrniti v Jugoslavijo, to lahko store. 0-stali bodo poslani v begunska taborišča. Z onimi, za katere obstojajo dokazi, da so vojni zločinci, se bo pozneje postopalo kot s takimi. Ka je storil Churchill? Iz objavljenih dokumentov ni razvidno, kako je na Stevenso-novo brzojavko reagiral zastopnik angleške vlade v Caserti Harold Macmillan. Hitro pa je na brzojavko reagiral Churchill in sicer v soboto, 28. aprila 1945' Takoj je dal nalog, da se sestavi izjava angleške vlade. To iz’ javo je sestavil državni podtaj' ne oievenson nrzojavu ontan- n^k v britanskem zunanjem nai skemu zastopniku v Caserti Ha- nbstnstvu Sir Orme Sargent in •* -' — ... - jo je predložil Churchillu dn« 21. aprila 1945 v Chequers-U' roldu Macmillanu in britanskemu zunanjemu ministrstvu, da naj se nujno odloči, kakšno stališče je treba zavzeti, ko bodo poveljniki teh protipartizanskih vojnih sil ponudili svoje sodelovanje zavezniškim poveljnikom v severno-vzhodni Italiji. Stevenson je v svoji brzojavki predlagal tri možne rešitve: a) ali bi se jih (namreč proti-partizanske čete) bilo prevzelo kot pomožne čete (auxiliary troops); b) ali bi se jih izročilo jugoslovanski (Titovi) vojski; č) ali bi se jih razorožilo in poslalo v begunska taborišča. Stevenson je v svoji brzojavki glede teh treh možnosti izrazil mnenje, da prva rešitev (a) ‘ ne prihaja v poštev zaradi naših odnosov z jugoslovansko (Titovo) vlado in zaradi dokazane kolaboracije teh čet”. Druga rešitev (b) “ni v skladu z običajno pravico političnih beguncev do azila ob koncu državljanske vojne”. Tretja rešitev (c) “se zdi meni najpopolnejša rešitev tega težkega vprašanja”. Dalje predlaga Stevenson v svoji brzojavki, da naj dasta britanska in ameriška vlada zavezniškim poveljnikom navodilo, da o kakem sodelovanju pro- • h-1 1" iisi« i prizadevala, da bi uvajala moralne vrednote v notranji ali zunanji politiki Amerike. Navidezni cilji varnosti so vodili zunanje posege brez ozira na to, da so morali pogosto potisniti moralna načela v kot. Ameri-kanci bi se morali sramovati, kako sta Nixon in Kissinger pogosto kupčevala z ljudmi, da bi kjer je bil tedaj Churchill oa oddihu. V to važno izjavo so bili ^ posebni ukaz Churchilla izreci vneseni Slovenci in Hrvati, čeprav v predlogu Sira Or# Sargenta niso bili omenjen*' Glavne točke tega vladnega dokumenta se glase 2) Mi smo upali, da bodo mogle protipartizanske sile v severno-zahodni Jugoslaviji (tj Sloveniji) brez vsake naše P°' moči preprečiti Titov prihod Julijsko Benečijo in v Trst pre( prihodom naše vojske. Toda # mesto, da bi to napravili, pa sC sedaj zdi, da bodo ti protipaH1' zani ponudili svoje sodelovanj6 zavezniškim poveljnikom, ^ je (za nas) mnogo bolj nerodn0, 3) Ne vidim, kako bi mogli °' piavičiti sodelovanje s temi vojskami, ki so do sedaj javno sodelovale z Nemci. Mislim tu ^ hrvatsko policijo, imenovano 1 staši, ki so bili v službi hrva ske lutkovne vlade, in na ^°' vensko belo gardo. Dvomim b; se med temi najahale Mihaj lovičeve sile, o katerih se je n5' zadnje slišalo, da so obkolj6*16 v južni Bosni. 4) Bojim se, da moramo P*1 stati na rešitev, ki je predli na v točki 5(c) Stevenson°l1 brzojavke. 5) Ne smemo pričakovati 11(1 bene zahvale s strani Tita, to storimo. Toda, ako ga ob^ stimo o svoji odločitvi, ali ne mogli tega povezati z v pr a njem Julijske Benečije in ^ žiti upanje, da v zameno za tf ne bo vkorakal v Julijsko zagotovila navidezni zunanji (neaijo pred na-imi četaml mir mir brez napovedanih vojn, ^ že pred vrati Reke) ki , ob tem pa sta zapirala oči pred vhod v j^ij^ Benečijo. (^ ooorozeriimi spopadi, ki zajema- L maja 1945 so partizani vKa' jo milijone ljudi in nosijo opu- rakali v Trst _ na§a ip(# stosenja in smrt kljub navidez- : ^ j n^mu “miru”. Nixonova Amerika je zavrgla glavno prvino, s katero si je A-merika ustvarila ugled v svetu: pošteno obrambo človeških pra- ril*' C) Za karkoli bi se odloc* moramo to razčistiti z Am kanci. Gornji vladni britanski do^( |inent je gotovo zelo važen-v njem sta posebno značilni vic. Navidezno ravnovesje svetu je postalo važnejše kot j*točki: “7) Angleži so^ačun*-svoboda, življenje m blagosta- 'tem, da bodo Slovenci in H#*" sje milijonov in milijard ljudi. ! Nixon je bil majhen človek v vsem svojem delovanju, nezna- zadržali partizansko vojsko toliko časa, da bi prišli zave^ ki v Julijsko Benečijo ("B5 vs*-1 i D ten, zamerljiv, brutalen in ne- pred partizani. Da so An# otesan, človek, ki ni bil sposo-, resno mislili na to> 1e razVid>*' ben razločevati med zakonom |zlasti še iz pisma( ki ga ;je m z outiom,, i je vse prej kot siai britanskemu zunanjemu .dea* za krščanskega človeka”. nistrstvu sir 0rme Sargent Bil je ideal politika, ki si jih je v hrvaškem prevodu obj*1^ Ijen v “Časopisu za suveb* povijest I (Zagreb 1975, str - \V, Amerika in svet ne morejo privoščiti. Žal ima v svetu precej posnemalcev, upajmo le, da jih v Ameriki ne bo imel dolgo. Vsi bi morali biti veseli, dokler Nixon ostaja v Kaliforniji in se ukvarja z golfom. Amerika je dovarpe proti severu, brez lahko srečna brez njega. Razgovori s Frostom so ponovno dokazali, da smo vsi lahko srečni, ker je zapustil vodstvo države: mesto, za katerega ni imel moralnih in vodstvenih sposobnosti. Pomilovanje je bolj na mestu kot poveličevanje. Jože Velikonja 186) in je citirano v “Repub* , Hrvatski”, “da je škodljivo prati Tita pri njegovi sedauj* fenzivi v Bosni. Titovo nap1, na to, v koliko bi bilo to sp^ jemljivo z vojaškega stal*'1,. vodi Tita v bližino razburka krajev v Julijski Benečiji i*1 Koroškem. V mnogih ozirih bilo bolje, če bi se dogodki 1 vijali tako, da bi bilo zač**5 njegovo, prodiranje ustavlja (Dalje na 3. strani) 1 Franc Kozina: Iz dnevnika mojih spominov Tisto nedeljo smo zvečer požgali vse naše “postelje” in druge smeti ter polegli okrog ognja. Spali pa tisto noč nismo veliko, ker je pričelo rositi. Zjutraj (24. sept.) smo vstali zgodaj, ker je bil ob 5. že Zbor. “Štabovci” smo najprej naložili vso pisarniško robo, da smo potem pomagali organizirati nalaganje ostalih ljudi. Ob 8. smo krenili na dolgo pot. Peljali smo se do Riminija, kjer smo se na železniški postaji premestili v transportne vagone po 28 ljudi v enega. Ob 10. se je vlak začel pomikati. Predno smo odrinili, smo prejeli še suho hrano za 3 dni. Na poti je bilo živahno razpoloženje; spremlba od dolgočasnega živlenja v taborišču, ko nismo nikamor smeli. Za vse je bilo veliko iznenadenje, ko smo naenkrat zagledali morje lepo Jadransko morje, ob katerem smo se vozili vse do Ancone. Tam smo krenili v osrčje Italije v smeri Rima. Vso pot je pomalom deževalo. V jutranjih urah 25. sept. smo se pripeljali do predmestja Ri,-tna, kjer smo pol ure stali. Nebo se je zjasnilo in bilo čudovito lepo jutro. Sonce je dbsijalo rosna polja, oljčne nasade, vinograde in rimske parke. V jutranji zarji se od daleč blešči kupola sv. Petra, vidi se Neronov vodovod in staro rimsko obzidje. Videli šmo Rim. Vlak je potegnil in Večno mesto izginja v daljavi. Čim nižje proti jugu se vozimo, tem pustejša je pokrajina in ljudje revnejši. Ob progi postajajo napol goli in umazani otroci. Pripeljemo se mimo Monte Cassina. Vlak vozi počasi. Mesto je porušeno do tal. Pravijo, da je tu padlo preko 20,000 Poljakov, nad 30,000 Angležev in Bog ve koliko Nemcev. Na visokem hribu nad mestom je stal mgočni, tisočletni benediktinski samostan, od katerega sten ni ostal kamen na kamnu. Pred porušenjem so rešili vse dragocene rokopise in knjižnico v celoti. ' (Kasneje enkrat smo bili iz taborišča tam na izletu.) Dopoldne 26. septembra smo končno dospeli na kraj našega novega bivališča, v taborišče E-boli, ki leži na lepem, z oljkami zasajenim griču, nasproti mesta Eboli. Medi to drevje so postavljeni šotori in nekaj poslopij (barak). Šotori so različne velikosti za različno število ljudi. “Prosvetni šotor” smo zasedli 4 ljudje: Zvone Žitnik, ki dela pri taboriščnem listu, Ciril Pfejfer, za dramatiko, Cveto Potokar, pomočnik in taboriščni kartotekar In jaz za telovadbo in šport. Kaže, da se bodo taboriščne razmere počasi izboljšale. Nada prel(jstava misterija “Mrtvaški Ijevalo se bo z začetim kulturno £]es„ prosvetnim delom in še z mar- 2 ' ember _ ponovitev smem. Ker so v taborišču Poleg M a„ tam Ta so orov še druga poslopja (ba-(daA bi imeli iti y lpompeje> pa ra e), bodo v nji so a, ruz )n. bdo j p>anes mj je bene prireditve in masa. Maso^^ (vem kdo) ^ smo prvič imeli radi lepega ne- ^ prihranek 2aElužka pri ciga. dobro”, je odgooril kratko. Uvidel sem, da mu ni za razgovor, sem šel naprej. Očividno je pozabil na besede, ki jih rekel na najini poti v Celovec: “Nikada vas neču zaboraviti” . . . 13. oktobra — smo šli prvič iz taborišča na izlet. Poleg profesorjev in dijakov so odbrali še iz vsake čete po nekaj vojakov. Ob 11. smo dobili juho, kruha pa tisti dan ni bilo. Šli smo torej brez njega. Podali smo se na Monte Eboli, okrog 800 metrov visoko. Z vrha je lep pogled na morje in okolico. Proti večeru smo se lačni vrnili. Čakala nas je večerja, ki nas pa ni razveselila, ker bila je le čorba. 14. oktobra — je bil lep in sončen dan. Tisto popoldne so Srbi igrali nogomet z Eboljčani. Nekateri smo šli gledat tekme, ki so končale z izidom 2:1 za Srbe. Po tekmah sem se zadržal v mestu, ki šteje nekaj nad 8.000 prebivalcev. Mesto je od vojne razdejano. Hiše so skoraj vse brez vrat in oken. Po ulicah leže razvaline. Revščina povsod. Trgovin ni videti. Robo, če jo je kaj, prodajajo zunaj na stojnicah. Po ulicah letajo napol goli otroci in se vesele življenja. Zaželel sem si za želodec kaj gostega. Stopil sem v bližnjo “Tratorio” (gostilno) in naročil špagete. Špageti so znana ita-Ijanska špecijaliteta. Kmalu mi jih prineso poln krožnik. Nisem se pa upal ozirato po “lokalu”, ker bi mi špageti radi umazanije ne teknili in bi bilo nevarno, da bi mi začeli siliti nazaj. Vino je bilo dobro. Plačal sem za porcijo 45 lir. 15. oktobra — je in selijo dijake v drugo poslopje. Vse se počasi ureja. Nadaljujemo spet z angleško uro, ki jo vodi ga. dr. Vlasta Lenart. Bil sem tudi pri dr. St. Vrčonu radi noge. Po treh dneh smo prejeli kruh 19. oktobra — angleški pregled taborišča. Nad redom in čistočo so se izrazili zadovoljivo in pohvalno. (Taborišče je v resnici kakor en sam park.) Radi inšpekcije smo- verjetno i-meli ta dan dobro kosilo: juho, dunajski zrezek s krompirjem in solato. Zvečer smo s Srbi priredili koncert za Hrvate, ki so nas lepo sprejeli in pogostili. 30. oktobra — Danes je mračen dan. Držimo se v šotoru in se pogovarjamo o razburljivi noči, ko so se Šumadijci in Drinci med seboj stepli in pri tem Drinci zaklali enega Šumadijca, enega pa ranili. Zdaj selijo Drince drugam. 1. november — praznik Vseh svetnikov. Maša ob 9. in branje pastirskega pisma jugoslovan skih škofov. Zvečer oderska delj-skega dne kar na prostem Pod oljkami. Bilo je lepo! retah, iz pisarne so me danes imenovali za telovadnega učite-10. okt. - Obletnica smrtina taboriščni gimnaziji, kralja Aleksandra I. Žalna služ-| 5. november — Vaja za De-ba božja in spored v kino dvora- setega brata, lahkoatletske vaje. ni. Pela sta slovenski in srbski Zvečer predstava Nušičevega Pevski zbor. Govoril je gen. j‘Navadnega človeka’, s katerim Ranjič, narednik-dlijak Marjan so Šumadijci vsem pripravili Gorjup pa je recitiral svoje pes-Piško delo, posvečeno spominu kralja. veliko smeha in zabave. \ 10. november — je taborišče Žalni svečanosti so obiskal mihister g. dr. Miha Krek Poleg vojakov in oficirjev priso- Zvečer družabna prireditev, kjer stvovali še generali: Damjano-1 sta govorila gen. Damjanovič in c-ič, Djujič, Dukič, Andrej in dr. Krek. Rarac. } 11. november — Martinova 12. okt. — črna maša za po-( nedelja. Radi dežja maša v babi te domobrance iz Jelendola in raki. Po maši govor dr. Kreka, Grčaric. Zvečer žalna akademija, ki je med drugim dejal: Srečala sva se s slovenskim čet- j Složni moramo po poti proti ftiškim oficirjem, s katerim sva cilju, ki smo si ga začrtali. Še nc-Se skupaj vozila iz Ljubljane, kaj mesecev, ko se bomo vrni-Gejal je, da se od tistih četnikov, li • • •’ Zvečer odlično izbran ki so ostali pri dravskem mostu spored koncerta godbe Šumadij-Pi veliko rešilo. Taborišče je o- ske divizije, kapelnika Milano-biskal tudi polkovnik Ljubo Jo- vica. vanovič v angleški uniformi. Ko 17. novembra se je ures-Sva se srečala, sem ga pozdravil ničila želja za izlet v Pompeje. denti naložili na dva kamijona in se odpeljali v bližnje Pompe-;e. Iz zgodovine je znano, da je mesto leta 79 A.D. zasula lava ognjenika Vezuva. Že 700 let pred Kristusom se je mesto razvilo iz male vasi v mesto s tla- predsednik francoske skupščine Edgar Faure, v glasbenem delu programa pa so nastopili trije umetniki, dva Iranca in Madžar. Odprli so tudi razstavo, na ka- (t.j. proti par ti zah-.mi, sa katere bo dokazano, da so UNESCO. i (90) JJQ Tj Dr. Ivan Pregelj: MLADA BREDA POVEST I. del. 3. Vesela svatba pa žalostna nevesta Ljudje, ki so se bili ustanovili tu gori, so dobro označili to rodovitno polico nad dolino z Daleč po dolini je bilo čuti besedo “Peč”, kajti povsem nekega večera že pozno poleti, kmečki peči je bil kraj podoben, kako hrešči harmonika s ponos- in marsikdo, ki je hodil po cesti, nega kmečkega dvorca na Peči. je z nekako zavistjo pogledal na Večerilo se je zgodaj, mrzle, Peč, češ blagor jim, ki so gori sive megle so se pasle po dolini, na toplem in varnem, se oprijemale gozdnatih gričev,! Čim vztrajneje je legal zgod-legle sedaj prav nad vas in se nji megleni mrak, tem bolj raz-za nekaj trenutkov zopet dvig-'posajeno je kipela v mrazeče in nile. Iz megla je venomer pršilo, pusto vreme poskočnica harmo-od drevja je kapljalo in kaplje nike raz Peč. Nekaj nesoglas-sp dolble v premočena tla. Od nega, surovo veselega je bilo v vseh strani so šumele vode in se j teh glasovih; zdelo se je, da umazane izlivale v potok, ki je stresajo kaplje z vež, preden bobnel globoko pod dolinsko zamrejo v sunkih visoko pod cesto. Cesta pa se je samotna oblaki kipečih vetrov in šume-Vlekla ob gorah, izvila se izza nju sivkastorjavih voda. Nehote Slamnatih in lesenih vaških streh je obstal do kolen blaten in do naokrog po dolini in stopila z srca utrujen berač ob razpotju, drznim ovinkom v sotesko, ki si, otresel s klobuka vodo in se za-jo je bil v tisočletjih preril po-!gledal na Peč, kjer je ravnokar tok. Tam pa, kjer je cesta za-'sinilo dvoje svetlih oken v som-vila iz vaških polj v sotesko, se rak. V zadnjem hipu je že lezel je odcepljal od ceste kolovoz, selberač — Lazar vseh svatovanj, drzno zavihtel preko kamnitega'sejmov in shodov — po opolz-mostiča na drugo stran potoka | kem klancu na Peč. Mrzla sapa in se vzpel do pet sto korakov v je nagibala njegovo nemarno in breg, od koder je kakor straža uborno postavo v stran, ko je gledalo nekaj belih poslopij čez'lezel po ovinkih nad potok in obronek dol na cesto. zapuščeni malin in se z zadnji- TONY KRI ST A V NI K PAINTING AND DECORATING Telephone: 944-8436 Spomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš Preglejte vaše domove in pokličite nas aa brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Sanitas in papiranje ? CLEVELAND’S NEWEST ETHNIC RESTAURANT o' Featuring superb Old World and American Food, — REASONABLY PRICED — RESTAURANT Enjoy dining in the relaxing atmosphere of Old Vienna BREAKFAST — LUNCH — DINNER BANQUET FACILITIES FOR 150 1385 E. 36 SI. Phone 881-1118 TRENUTNA LOTERUA TV BONUS BOGATI ŽIVLJENJE 40 SREČNIM IGRALCEM! Preko $100,000 oddano v zadetkih TV Bonusa Trenutne loterije... morda vam? Lahko zadenete $50,000 — glavni dobitek! Ali $10,000 ali $5,000 ali $1,000. Skupno je 40 dobitkov. To je tedensko. Je razburljivo. Je vredno. Kaj bi storili, če ; bi se to zgodilo vam? Udeležite se naslednjega žrebanja s tem, da pošljete 4 srečke Trenutne loterije, ki niso zadele, na: TV Bonus, P.O. Box 6510, Cleveland, Oh 44101. 50£ Pot O’ Gold številk je tudi izbranih! Glavni zadetek najmanj $40,000. >•; Zdaj je več vzrokov za vključitev v zabavo kot kdajkoli! V četrtek ob 7.30 glejte Ohio Lottery TV Show! AD #193-R Po zakonu gre \ es čisti dohodek Ohio Lottery v splošni sklad države Ohio in je razdeljen v korist vseh Ohijeanov na področjih, kot so: prosveta, javno socialno skrbstvo, duševno zdravstvo in druge potrebe. Ameriška in evropska označba mer Pri čevljih je razlika v označ" bi mere za približnih 32% do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali ženskih čevljih. Nš primer: če vam sorodnik piše, da potrebuje čevlje št. 39 je to ameriške mere 6%; št 40 je 7, št. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10, 44 je 11; ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mere. Tako bi na primer št. 38 bila ameriške mere 8, 3J bi bila 5 in 36 pa 4. Pri ženskih oblekah pa je razlika v označbi mere vedno za B točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40, je to ameriške mere 32, št. 42 je ameriške mere 34, 44 je 36, 46 je 38. 48 je 40, 50 je 42 in 52 je 44. Isto je pri meri za deklice Evropska št. 38 je ameriška 12, 40 je 14, 42 je 16, 44 je 18 in 46 je 20. Pri moških oblekah pa. zače-jajo mere v Evropi s št. 42, kar je enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 46 je 36, 48 je 38, 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 in 56 je 44. I Pri moških srajcah pa je razlika v označbi sledeča: št. 35 pomeni ameriško mero 13%, 36 je 14, 37 je 14%, 38 je 15, 39 je 15%, 40 je 15%, 41 je 16, 42 je 16%, 13 je 17. Dolžinske mere: palec ali inča = 2.54 cm, 1 milja — 1609.33 m- Votle mere: 1 pint = 0.571; 2 pinta — 1 kvart; 4 kvarti — 1 galon; 1 bušel (mernik) = 36.351; 1 barel (sod) = 181.74 L Uteži: 1 funt = 453.59 g; 1 unča = 28.35 g. Toplotne mere: 9 Fahrenhei-tovih stopinj je enako 5 Celzijevim. 0 C = 32 F; 0 F je —17.7» stopinj C; 100 C =, 212 F; 50 C je 122 F; 10 C je 60 F. Ploskovne mere: 1 aker =* 10.46 arov: 1 kv. milja = 2.56 kv. km. mi močmi dovlekel do hleva, izza katerega se je belila mogočna dvonadstropna, z rdečo opeko krita hiša. Na levi in desni je bilo opaziti nekaj skromnejših hiš in shramb. Pred hišo pa je bilo obširno dvorišče, preplavljeno od mlakuž in gnojnice, izlivajoče se od hleva. Pod leseno streho je bilo nekaj tovornih voz, jarmov in poljskega orodja. Sicer pa je bilo dvorišče popolnoma zapuščeno in nihče ni beraču zastopil poti, ko je krenil roti dvonadstropni hiši in se vzpel po kamnitih stopnicah k odprtim durim. Prostorna veža ga je sprejela, klanjaje obstal pred poveljujočo ženo in rekel: “Bog daj. srečo vsem skupaj, nevesti in ženinu pa vsega, česar si želita. Ubog revež sem, lačen pa moker.” Šele sedaj so se ozrli svati na berača in žena ga je premerila od nog do glave. Trd in osoren ji je bil glas: “Od kod pa si, potep?” “Od daleč. Od Sv. Jakoba, žlahtna mati,” je odgovoril berač. ’ - , “Kaj?” se je hudobno začudila žena in se pri tem ozrla po svatih, “ste slišali? Od Sv. Jakoba; pa hodi k nam beračit? Ali ni- zi leve in desne se je usipalo ne- mamo domačih bemjavsov dokaj soparne svetlobe vanjo, os- vojj?;> vetij evalo dolgo, s praznimi steklenicami in umazano posodo “Imamo, imamo!” je pripomnil mož, ki je sedel ženi naspro- pokrito mizo, nekaj sodov pod ti in pri tem pomežiknil nevesti, njo m široke stopnice v ozadju. Skozi vrata na desni je bilo čuti šum in glas hreščeče polke. Berač se je stisnil skozi vrata prav tedaj, ko je harmonika utihnila. Nekdo, ki je hotel skozi vrata, se je zadel vanj; berač je priletel z glavo, ob rob pri vratih, da se mu je od bolečine zameglilo pred očmi. Videl je kakor v megli dolgo, belo pogrnjeno mizo, obloženo s pecivom, mesom in vinom. Nekaj zardelih in razgretih ljudi se je vračalo za mizo skozi vrata iz sosedne sobe, kjer so bili doplesali. Šum in ropotanje s stoli je za hip pre-glušilo vse druge glasove; tedaj je nekdo zaklical na ves glas: “Godec je žejen, noče gosti!” Izza mize se je dvignila krepka in rejena ženska, močno zardela in nekako hripava. “Dajte godcu polič vina! Pa da se mršnja ne upijani!” “Saj je že dva popil,” je nekdo ugovarjal. “Godcu polič vina. Če pa zaspi, ga vržem na dež!” je pripomnila znova ista ženska. Tedaj je berač pristopil k mizi, se ozrl po gostih, se ponižno ki je sedela z ženinom ob boku krepke, poveljujoče žene. “Potepuhov in beračev.” Hrupno se je zasmejal. Za hip je švignil krepki ženi vesel izraz čez lice in je prikimala možu. “Ti Tomaž, molči, pijan si.” Pa se je zasmejala, vzela kozarec in ga izpila. Svatje so se umirili, ko da čakajo njenih besed. In res se je dvignila in udarila po moško ob mizo. Pri tem so ji nemirne oči begale po gostih'in obstale presunljivo na nevesti, tako da je ta povesila pogled. Žena pa se je obrnila k beraču in velela: “Od daleč si prišel, daleč poj deš. Nočem, da bi pravil nemarnim kmeticam okolu, da te je gospodinja na Peči zapodila! Neža, daj mu kos gnjati in potice. Pa vina mu nalij. Tja za peč mu postavi!” (Dalje prihodnjič) CONFIDENCE IN A GROWING AMERICA OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI / • PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO / « SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI / OSEBNE NOVICE • DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO / • SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA • PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM AMERIŠKO DOMOVINO KOT DARILO ZA Očetovski dan dne 19. junija 1977 Naročite telefonično: 431-0628 Naročite pismeno: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov: $28.00 na leto $14.00 za po leta Za to darilo pošiljam znesek $. Moje ime in naslov: ...........