Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni V0Luiffixxv7r EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium BUY UNITED STATES iVING« ONDS AND SUMPS LETO XXV. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MARCH 11, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 58 NEVARNA ODISEJA TREH ; AMERIŠKIH LETALCEV briški letalci so se nahajali na mor-)u 34 dni, v katerem času so se preživljali 1 mesom ptic in morskih volkov. K°NčNo So SREČNO PRISTALI NA MALEM OTOKU Eden dolži Japonce barbarskih zločinov in nasilja e,^ HARBOR, 10. H J8oPovedai?!,m0rnariški letalci ?a hijeni ,68 zgodbo SV0Je~ ^ 34?'. kl 80 doživel! K na > na širokem Paci- ^mal! 6m 80 se nahaja-Odtasam ^avu iz kavčuka. l0pri%noJebil° njih0V° le" fi Pa do koi \ spustiti se na ch, 24 ieCaSa' ko Je Gene lt°na> Mo Jet stari letalec iz ,ruzni zaklical, da vi- idni " nasad, je preteklo \VfaI(;C J'e bil Harold ft0^a)O tUla iZ 80 1,000 mUJ" % ma] So prepotovali v čolniču iz kavču- so bili zopet in zopet vrženi s splava v morje, toda vedno in vedno znova se jim je posrečilo priti zopet nazaj. Kmalu niso i-meli na sebi niti krpe obleke, vsled česar jih je žgoče solnce tako opalilo, da bo vzelo tedne, preden se bodo mehurji zacelili. Z nožeir« na morsko pošast Ko so bili sedmi dan na morju, je Aldrich z nožem zabodel 4 čevlje dolgega morskega vol- V Hongkongu so poklali Japonci z bajoneti 50 angleških vojakov, katerim so zvezali roke in noge. LONDON, 10. marca. — Anthony Eden, angleški, minister zunanjih zadev, je izjavil danes v nižji zbornici, da je japonska armada v Hongkongu zakrivila težke zločine in grozodejstva, za katere zločine so odgovorni japonski cesar, .armada in japonsko ljudstvo. V Hongkongu so Japonci z bajoneti poklali nad 50 angleških vojakov, katerim so prej zvezali roke in noge. V NanKingu so leta 1937 Japonci izpremenili en cel kitajski D. M. NELSON POZIVA NA PRODUKCIJO Produkciji moramo posvetiti vso svojo pozornost in dobro voljo, ako hočemo še nadalje živeti kot svobodni ljudje, pravi načelnik vojno-produkcijskega odbora. ka. "Zver smo odprli s kleščami in ker smo čuli, da vsebujejo je- del mesta v ogromen bordel, v T " tra morskega volka mnogo vi- katerem so morale streči njiho-taminov, smo se najprvo spra- vi pohoti vse Kitajke, ne glede vili nanje. Bila so okusna. Šti-! na njihov položaj. Posilstvo in rinajsti dan je Aldrieh ujel ne-i moritev žensk in ostalega civil-ko ribo, jaz pa kmalu potem ne- nega prebivalstva je na dnev- ko ptico, katero sem prijel z roko, ko je sela na splav. Vse ■'"lani 1 nn„— ivavtu- iunu, JC OCIO. xio. o^dv. r^ Prispe (j milj. preden' meso smo seveda použili suro- va. nekega malega j vo" je rekel Dixon, ■h Pi WVevnahaja;i0 VSl iorna l borJu> kjer so „ °krevali od posledic I h C?§a trpljenja. h\ C ,,a splavu iN»r - del0ma §luh- nenadoma sedel A1 u neki albatros (ve-^Lttflca). je ustrelil J s samokresom, ka-1 tlrzal Preblizu Di- S del a' VSled česar je S tai a °§lušil- Dixon vfiL* morJe za pa- ! lH>tetn ,m- s čigar mesom « ^hranili. S volkovi Kot rečeno, so 34. dan dospeli do nekega otočja, kjer so videli koruzne nasade, in tam so se izkrcali. Domačini so jim takoj dobrovoljno pomagali ter jim nudili prvo pomoč, nakar jih,* je vzela na svoj. krov neka ameriška stražna ladja, ki je kmalu zatem pristala ob tem otoku, . V,! al>kako j'e u- >'splaval ^rskega volka, I V '; blizu maj" da j« bilo treba i S V e vfl J KiZ P^isniti Vu80Vo Slavo v!~tem pa je udaril samo-in spro- !>tj0gJa_. grškega vol- BRAZILIJA OBETA AKCIJO RIO de JANEIRO, 10. marca. — Vlada ja danes izjavila kot odgovor na ljudsko jezo, da bo podvzela naglo akcijo v zadevi že tretjega brazilskega parnika, ki je bii torpediran in pogreznjen po podmornici osi- v v sca. nem redu povsod, kamor stopi japonska soldateska, je izjavil Eden. Vlada določila cene avtnim pnevmatikam Rabljene "tajerje" je razdelila vlada v četvero razredov' ter vsakemu določila svojo ceno. Zdaj brazilska vlada javno, BH, -ju >\ -----o- H! in sicer prvikrat, dolži nemško žpr Ka da ga je! podmornico za prva dva napa-v 5 te deževalo, so j da. Ljudska jeza proti Nemčiji sr ter u svoje spod-! in osišču sploh, zelo narašča. na ta°Zeniali deževnico, Zadnji brazilski parnik, ki so ga način v,—4.—i: potopile sovražne podmornice, je bil tovorni parnik Arabutan, ki je bil pogreznjen v soboto ob ' Pl°čevir, ln Prestregli, jim s"asto Posodo. De-" Je služila t razb za pitno ^J^kanem morju'obali North Caroline. nJ 'UskTuspehi silijoHitlerja k Sm Pomladni ofenzivi na celi fronti Se bc Utegnejo udariti Rusi skozi Baltik v ^j^^čijo. — yse vojne operacije pa bodo na ^ m°čvarah silno otežkočene, V ste vlj VrLPričel posegati Pti^j sv°jih rezerv, ' Sv% Pošiljati proti lfo, Pottilar,Hameravano gi- 3e niarca. — A- čakovanih ruskih uspehov v 1? "Mno razbiie J \ , "«"e "fmzivo, s| 4 t a 8 ten^edno WASHINGTON, 10. marca. — Vlada je danes določila maksimalne cene za rabljene "tajerje" in tube, ker je prispelo vladi nešteto pritožb od strani ljudi, ki morajo plačevati za o-brabljene pnevmatike nezaslišano visoke cene. Tozadevna odredba vlade stopi v veljavo dne 16. marca. Vlada je razdelila "tajerje" v štiri kategorije ali vrste, katerim je določila cene. Po tej določbi bodo cene pnevmatik mere 6.00—16 sledeče: Razred prvi $8.10, razred drugi $6.65, razred tretji $4.45 in razred četrti $1.50. Cena novih pnevmatik te mere je $14.75. Cena za četrti razred rabljenih tajerjev vseh mer je $1.50. Kdor bo kupil po 16. marcu rabljene pnevmatike, naj vpraša prodajalca, v kateri razred spada tajer, ki ga hoče kupiti, nakar naj ga plača po ceni, ki je zgoraj označena. WASHINGTON, 10. marca. — Donald M. Nelson, predsednik vojno-produkcijskega odbora, je nocoj v svojem govoru po radiu izjavil, da bi se lahko podvojilo produkcijo vojnega materiala, ako bi vsa produkcijska mašinerija obratovala po 24 ur na dan in po sedem dni na teden. Ako se produkcija ne dvigne do potrebnega viška, "ne bo moglo niti vodstvo industrij niti ne delavstvo preživeti ljudske jeze, ki bi v tem slučaju nastala," je svaril Nelson. "Ako hočemo, da bomo zmagoviti, v tej vojni, ki se bije za ideale svobodnih mož, moramo mi, vojaki produkcijske fronte, pozabiti vse ostalo ter samo stremeti po čim večji produkciji. Ne morem si kaj, da ne bi pomislil na 20 odstotkov tovarn za izdelovanje letal, ki o-bratujejo samo pet in pol dneva v tednu. Dalje mi uhajajo s skrbjo misli na toyarne, kjer počiva delo ob nedeljah, in prav tako mislim na drugi šift, na katerem se izdeluje samo 40 odstotkov polne kapacitete, in na tretji šift, ki doseže komaj 20 odstotkov kapacitete." Te nedostatke bo treba odpraviti in posvetiti industrijski produkciji vso našo pažnjo, pozornost in dobro voljo, ako hočemo še nadalje živeti kot svo-bdni ljudje, ne pa sužnji diktatorjev," je rekel Nelson. Rusija je z.daj prva na listi "lend-lease" dobav Anglija, ki je bila doslej pi'-va na listi, je stopila na drugo mesto. WASHINGTON, 10. marca. Danes se je naznanilo, da je Rusija prva na listi glede dobav lend-lease vojnega materiala, ki ji je potreben pri zaustavljenju AVSTRALSKI LETALCI SO ZADELI PET JAPONSKIH LADIJ Sovražne podmornice so pogreznile v bližini ameriške obale dve nadaljni ladji. BRAZILIJA JE IZGUBILA V TEJ VOJNI ŽE ČETVERO PARNIKOV CAMBERRA, Avstralija, sre- komaj nekaj milj od Barnegata da, 11. marca. — Avstralski le-|N.J. pa je bil tanker Gulftrade, dolgo napovedovane nemške po- tald gQ v evojem najhujšem na-!s katerega je bilo rešenih 15 iz- mladne ofenzive. Avtorativni krogi naznanjajo, da je bilo vsem vladnim a-gencijam naročeno, naj postavijo Rusijo na čelo liste. Ta odredba se ne tiče samo izgotov-ljenih predmetov, temveč tudi polizgotovljenih produktov in surovin, ki jih Rusija nujno potrebuje. Istočasno se naznanja, da je zaznamovati velik napredek glede pošiljatev Sovjetski Rusiji. Dasi je bila Anglija prva na tej listi, pa je slednja izjavila, da rada stopi na stran in počaka, da se najprej založi Rusijo z vsem potrebnim. J jV J t a fh Vj 7 ^ 1 ce i;' eč Pred vsem LHi il^gS kaJ izpodleti k!°m- utegnejo n« m, ^ T rCt0jnih virov in v enem: da so o'J11. odpovedali 2lvni na jugu 'n i o *(!)<, " 0 J Odpo nzivni vojni **»uer v name-| ' t0 ^apad na celot-2aradi nepri- je ruska pomlad Omenjeni švedski časnikar poroča iz Berlina, da je sedanje odtajevanje zemlje pokazalo Nemcem, kaj imajo šele pričakovati, ko skopni ves sneg letošnje zime, ki je bila v 100 letih najhujša. stanim japonskim zračnim bombardiranjem demoralizirani bataljoni holandskih čet. Potop dveh nadaljnih ladij NEW YORK, 11. marca. — Snoči se je naznanilo tukaj, da je neka podmornica, osišča tor-pedirala in pogreznila brazilski tovorni in potniški parnik Cay-ru, ki je bil tekom 21 dni že četrti pogreznjen brazilski parnik. Za njegovo pogreznitev se je doznalo. komaj nekaj ur zatem, ko je sovražna podmornica napadla in pogreznila ob obali države New Jersey neki ameriški oljni tanker. Brazilija bo protestirala Brazilska vlada bo poslala Nemčiji tozadeven protest, in sicer že drugega v tej vojni zaradi potapljanja njenih parni-kov. Š pogreznjenega parnika Cay-ru je prispelo v New York 26 rešenih ljudi, nadaljnih 59 pa Š3 vedno pogrešajo. Ameriški oljni tanker, ki je bil pogreznjen včeraj popoldne POŽAR NA TREH LAŠKIH LADJAH CAIRO, 10. marca. — Angleški torpedni bombniki so zažgali neko italijansko križarko, neko trgovsko ladjo in neki ital-ski rušilec. Napad na te ladje je bil izvršen na Sredozemskem morju. / Dalje je angleška zračna sila napadla otoka Leros in Pirej, kjer je pristanišče Aten. POPLAVE V BOLGARIJI BERN, Švica, 10. marca. — Odtajevanje zemjle in ledu na rekah je pričelo povzročati poplave, ki resno ogrožajo mesta in vasi v severni Bolgariji in južni Rumuniji. V Vadinu v Bolgariji je zaradi poplav že 2,000 oseb brez doma. PRIHOD VELIKEGA KONVOJA V ANGLIJO LONDON, 10. marca—V neko angleško pristanišče je sreč-fio prispel velik konvoj, ki je pripeljal ameriške tehnike za ameriške čete v Severni Irski, dalje ojačenja za kanadsko armado v Angliji in odrede norveških, belgijskih ter poljskih čet, ki so se izvežbale v Kanadi. Konvoj so napadle na potu sovražne podmornice, ki pa so jih prepodili konvoj spremljajoči rušilci. thony je pri vojakih 16 mesecev in si je že priboril častno mesto štabnega sarženta. Nahaja se v Indian Town Gap, Penna. Ob priliki tega dopusta se je mladi vojak zaročil s poznano gdč. Cvetko Konestabo, hčerko družine Mr. in Mrs. Joseph Konestabo, 3480 W.-63 St. Zaročencema čestitamo in želimo vojaku vso srečo v službi Strica Sama! Pokojna Anna Hadley Po dolgi in mučni bolezni je preminila Anna Hadley, rojena Zeleznik, stara 53 let, stanujoča na 1380 E. 43 St. Tukaj zapušča soproga Lawrence. Doma je bila iz Polhovega gradca, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bivala 32 let ter je bila članica društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ. Pogreb se vrši v četrtek popoldne ob 1. uri iz Joseph Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., na Highland park pokopališče. Bodi ji ohranjen blag spomin! Med desetimi najboljšimi generali sta tudi MacArthur in Draža Mihajlovič Bolezen Zadnjo nedeljo se je podal v Mt. Sinai bolnišnico poznani rojak Frank Bals, 15401 Lucknow Ave. Obiski začasno niso dovoljeni. Prijatelji in znanci mu žele skorajšnje okrevanje! MacArthur in Mihajlovič sta zadivila svet: prvi z obrambo Filipinov, drugi s svojo epično vojno proti divizijam osišča. LONDON, 10. marca. — Vo- afriškega zbora, in maršal von jaški opazovalci so danes obe-' Rundstedt, poveljnik nemških lodanili listo desetih najboljših! armad v Rusiji, generalov, ki jih je producirala' Rusija: Maršal Semjon Timo-sedanja trideset mesecev traja- šenko, ki je zdaj na južni fron-joča vojna. iti, in general Grigorij Žukov, Med desetimi najboljšimi ge-iki poveljuje zdaj na moskovski nerali je tudi ameriški general, fronti. MacArthur, čigar trimesečno o-j Anglija: Genelral Archibald brambo Filipinov, ki jih še ved- Wavell. no drži v svoji oblasti kljub temu, da so padle na - Deljnem vzhodu že skoro vse ostale zavezniške bastije, se smatra za najbolj značilno SMRT SLOVENSKEGA MORNARJA Med žrtvami zahrbtnega japonskega napada na Pearl Harbor dne 7. decembra, je bil tudi! Najboljši vojskovodje sedanje Slovenec William Lavšin, starj vojne 22 let in rojen v Elyju. Bil jej Med desetimi najboljšimi ge-član KSKJ in prvi član te orga-' nerali sveta so sledeči: nizacije, ki je padel v sedanji I Amerika: MacArthur. vojni. Pokojni Lavšin je služil Nemčija: Maršala Erwin Ro-pri marinskem zboru. mmel, poveljnik nemškega Kitajska: Maršal Čiangkaj-šek. Japonska: General Yomojuki Jamašita, poveljnik japonskih čet v Malaji. Holandska: General Hein Ter Poorten, holandski poveljnik v Vzhodni Indiji. Jugoslavija: General Draža Mihaljevič, poveljnik jugoslovanske armade in četnikov, ki se še vedno bore proti osišču. kpRAN 2 ENAKOPRANVOSS 11. marca, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto....................................................................$5-50 za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece........................................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto_____________________________________$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece ............................................$2.00 Za Zediiijene države, za celo leto.................................................................................$4.50 ra 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece...........................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: za 6 mesecev ........................................$4.00 Za celo leto ........................................$8.00; entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. UREDNIKOVA POŠTA Zahvala j Koncert sicer ni bil tak, kot • i bi ga radi podali. Vzrok so raz- Euclid, °hio)mere> ker pevci gQ zap0Sieni vso našemu pevcu in boritelju za ob-|dni> poleg tega pa smo že izgu. stanek naše pesmi, pokojnemu bm nadaijno pevsko moč, Andi-LEO KKIŽMANU ja Turkmana, ki je ravno pred Prepeval, ljubil pesmice si naše, j koncertom moral v armado. U-Za nje gorelo v Tebi je srce. verjeni pa bodite, da smo ga po-Da njeni glas iz ust mladine j dali z najboljšimi nameni in po naše, Škrjančki Tvoji večno žvrgole. NUJNE ZAHTEVE PO OFENZIVI "Napad, napad, vselej napad!" V to geslo je veroval maršal Ferdinand Foch, veliki apostol ofenzive v vojni. Na to njegovo geslo pa se je po prvi svetovni vojni popolnoma pozabilo. Na mesto tega gesla je stopila v demokratskih državah koncepcija o defenzivi ali obrambi. Anglež Liddell Hart je celo desetletje pridigal samo o potrebi defenzivne vojne. In tako se je zgodilo, da si je zgradila Francija svojo Maginotovo črto z velikimi dvigali in prezračevalno mašinerijo. Velika Britanija je imela svojo mornarico, orožje blokade, bastijo od Gibraltarja do Singapora. Amerika je imela svoja dva oceana. Kdo si bo upal plačati stroške takega ogromnega napada? Francoski general Gamelin je zapisal pred majem 1940 svoje misli na papir v preciznih stavkih: Uspešni napad, je izjavil, zahteva trikrat toliko pehote, šestkrat toliko artilerije in dvanajstkrat toliko municije kakor obramba. Blisk totalnih ofenziv ^Nemčije in Japonske, izveden z vsem, kar spada zraven: z brezobzirnim presenečenjem, z masami tankov in letal, s pomočjo petokoloncev in bobneče propagande, pa je končno zbudil demokracije iz njihove letargije ter povzročil, da so pričele zopet vpošte-vati Fochev nauk. Pretekli teden je postalo tozadevno naziranje zaveznikov mnogo jačje. To rfaziranje je bilo ojačeno z nezadovoljstvom nad dejstvom, da je trideset mesecev po nemškem napadu na poljsko in tri mesece po napadu na Pearl Harbor, inciativa z izjemo v Rusiji še vedno v rokah agresivnežev. Na Daljnem vzhodu lomi Japonska vse pred seboj ter ni naletela še nikjer na resnejšo zapreko. Na Atlantiku so zanesle nemške podmornice vojno k obalam Amerike. Videč, da obramba propada, se je pričel javljati vedno glasnejši klic po ofenzivi. I možje na ulicah i možje v vojnih poveljstvih si prizadevajo zdaj otresti se "kompleksa Maginotove linije," "singaporskega" in "dvo-oceanskega kompleksa." Klici po napadu postajajo tako glasni, da je bila dana obljuba po invaziji sovražnega-ozemlja. Znamenja novega duha so številna. Archibald Sinclair, minister angleške zračne sile, je v Londonu izjavil, da je angleška zračna sila pripravljena na masne napade nemških baz na kontinentu tekom pomladi. Dalje vlada naziranje, da bo Velika Britanija kmalu odprla v Evropi nadaijno fronto, ki jo zahteva Rusija. To naziranje je bilo ojačeno z bombardiranjem pariških predmestij in z izkrcanjem nadaljnih ameriških čet v Severni Irski. V Washingtonu je izjavil vojni tajnik Stimson: "Edi ni način za izvojevanje zmage je, če se prične odločno in močno ofenzivo:" General Marshall, načelnik ameriškega generalnega štaba, je izjavil pred kongresom: "Zdaj je napočil čas, ko moramo zanesti vojno k sovražniku." Poveljnik ameriške mornarice in glavni admiral King, je izjavil, da je naša mornarica z vsemi svojimi močmi na delu, da pripravi pomorske in zračne komunikacije kot uvod silne ofenzive. WPB direktor Nelson zahteva poln d vojno produkcijo zdaj, ne v letih 1943 in 1944. Povsod je opažati mrzlično naglico,, iz katere je razvidno, da dozoreva čas zavezniške ofenzive. v Posebno se zavzema za zavezniško ofenzivo ameriški polkovnik Kernan. Takšno ofenzivo bi lahko pričele, po njegovem mnenju, ameriško-angleške čete iz do zob oboroženega angleškega otočja ali pa z angleških baz v Egiptu in Libiji. V zvezi z nikoli prenehano in vztrajno rusko ofenzivo bi se znašel Hitler v kleščah dveh front, ki bi ga štrli. Ako bi se to ofenzivo začelo pravočasno, bi se ž njo preprečilo možno nacijsko pomladno kampanjo proti Srednjemu vzhodu. Najprej je treba-streti Hitlerja, in šele pot/m obračunati z Japonci na Daljnem vzhodu. Razdeliti zavezniško moč med zapadom in vzhodom ter imobilizirati del te moči bodisi na ameriškem kontinentu ali na angleškem otočju, bi se reklo, igrati Hitlerju v roke. Bojne taktike v Orientu pa bi morale biti taktike najhujšega odpora od strani moštva in materiala. Sovražnika je treba zaustaviti in ga utruditi. Ako se ga ne more ustaviti na Javi ali Burmi, se lahko nastopi proti njemu v Indiji, Avstraliji ali Kini, dokler ne napoči čas, ko bodo imeli zavezniki dovolj moči, da ga potisnejo nazaj ali pa udarijo po njem na njegovem lastnem ozemlju. najboljših močeh. Tudi vaso "Zarjo" bo vojna kriza zadela, j-pa stojte nam ob strani in de-Budil in ljubil Ti si nje povsod, lujmo skupno, da bomo preve-Vesel odločen Ti si šel na delo, ! da se bomo Prav ianKC Šel si od nas v dolgo večnost, no nemškega kopičenja sestav- j sporazumeli. ljenk. Zato so se odločili za na-1 V M. Kosovih zgodovinskih aiv: staroslovanski. Cehi veči-jdelih so naslednje tri zmote: 1. noma pišejo: staroslovenski, red- Slovanska apostola sta se leta keje staroslovanski. Saj stari 867 hotela vrniti v Carigrad, Sloven pomeni isto, kar češki ker med Slovani nista dosegla in naš Slovan. Zato Srbi rabijo | posebnih uspehov. 2. Kocelj se dosledno staroslovenski. Rusi in : je šele leta 869 odvrnil od Nem- Mi te bomo pogrešali poseb- no sedaj, ker si bil toliko vnet! j dodevati še pridevnik "stari." korist pa je to vendarle rodilo. M. Kos je akademsko odgovoril ter vprašanje tako stvarno po- iz katere se ne povrneš več. Tebe se ne da nadomestiti, naša vrsta je postala krajša, za teboj žaluje ves Euclid, posebno pa tvoji prijatelji. > Tebi, Mrs. Križman, soproga, in hčerka Leona, pa izrekamo naše sožalje nad izgubo dobrega meža in očeta, vsem drugim ga pa priporočam v blagi spomin. Da se j?a nadaljuje od njega za početo delo, vas pa prosim, da pridete na sejo v sredo zvečer za Rdeči križ. Vas pozdravlja Jas. Rotter, predsednik. Zarja se zahvaljuje Cleveland, Ohio. — in zopet ste pokazali, prijatelji "Zarje", da je vam prijetno v naši družbi, s tem, da ste se v tako lepem številu udeležili koncerta, za kar smo vam mi, Zarjani iskreno hvaležni. Ukrajinci rabijo izraz: staroslovanski. Panonski knez Kocelj. Po knezu Koclju je naša zgodovina živo zvezana z zgodovi- cev in se odločil za Methoda. 3. Hadrianovo pismo o slovanskem bogoslužju je bistveno interpo-lirano, kakor je prepričevalno dokazano. To so velike zmote Let Your Answer to Bombs Be—BONDS! no staroslovenskega jezika. Koc- zlasti zato, ker navajajo kot trd-ljeva zveza s slovanskima apo-!no dokazane resnice in ker so stoloma je v staroslovanskih vi-j vse tri med seboj zvezane; med-rih častno zabeležena. Kocelj sebojna zveza jih osvetljuje in brez dvoma spada med največje, ojačuje. Pa tudi znanstveni me-Slovane. Miklošičevo mnenje o todi nasprotujejo, ker se dom-panonski domovini starosloven- J neve brez dokazov predstavljajo sitega jezika ga je povzdigovalo kot trdno dokazane in ne upo-visoko nad Rastislava. Po padcu števajo zgodovinskih virov, tega mnenja pa je padel tudi} Prva zmota se poglavitno na-Kocelj, kakor je nekdaj padel slanja na staroslovenski Meto-kot žrtev svoje zveze s Meto-1 dov življenjepis,»kjer beremo, da dom. Po' preiskovanju staroslo- sta se sveta brata po treh letih venskih virov sem uvidel, da je vrnila iz Moravske. Toda to je --------- jezikoslovno vprašanje. Slovanski jezikoslovci pa trdijo, da to 1 nekoliko pomanjkljivo izražanje . samo po sebi pomeni samo to-. j liko, da sta odšla iz Moravske, i kamor sta pred tremi leti prišla. J Nikakor ne pomeni, da sta 32 | hotela vrniti v Carigrad. Dej-stvo je tydi, da sta šla v Rim. ; V Mehhodovem staroslevenskem We are fighting enemies who will stop at nothing. With our homes, our very lives at stake, shall we stop short of giving our dimes and dollars for Defense? Buy Defense Bonds and Stamps every day, every week. Buy as If your very life depended upon It. It does1 1 Zmotno je izključevanje nameravane poti v Rim. Prostovoljna pot svetih bratov v Rim je v slovanskih in latinskih virih jasno izražena in trdno dokazana. Isto je trdno dokazano po zgodovinski zvezi. Še večja je zmota, da sta se sveta brata zato hotela vrniti v Carigrad, ker med Slovani in torej tudi pri Koclju nista dosegla posebnega uspeha. Prav to je za zmoto značilno in prav v tem je zmota osamljena; noben slavist je niti od daleč ni zapisal, niti Wein-gart niti Dvornik in drugi. A očitna zmota o neuspehu je v' notranji zvezi z zmoto o vrnitvi. Solunska brata sta mogla panonske in moravske cerkvene zadeve urediti le v sporazumu z. Ra-stislavom* in Kocljem. Vsako drugačno ravnanje bi bilo nespametno in nemogoče. Torej sta se morala najkasneje že v Panoniji odločiti za pot v Rim. Pa, tudi sama sta jasno videla, da panonskega cerkvenega vprašanja ne moreta rešiti brez Rima. Če pa sta hotela zaradi .neuspeha zapustiti nehvaležno Moravsko (in Panonijo) potem bi bila stvar seveda bistveno drugačna. A to je v nasprotju z viri. Vse' to pa ne izključuje nameravane poti ali vrnitve v Carigrad. Jako verjetno je, da sta sveta brata želela najboljše svoje učence postaviti za škofe, potem pa se vrniti v domovino, bodisi v samostan, bodisi k misijonskemu delu med bizantinskimi Slovani. Saj sta tudi v domovini imela somišljenike in sodelavce. Zato je bila za potrtega in osamljenega Methoda toliko večja žrtev, da se je po smrti svojega brata vrnifrv Panonijo ter se žrtvoval za Slovence in Slovake. To pa je mogoče in razumljivo zopet le na podlagi odločilnih uspehov leta 867. Veličina slovanskih apostolov je v njunem vesoljnem obzorju, ki v duhu sv. Pavla objema Vzhod in Zahod, Carigrad in Rim. V tem duhu ju predstavljajo staroslovanski viri kot velika predstavnika krščanske ve-soljnosti iz dobe pred razkolom. Izključevanje nameravane poti v Rim torej nasprotuje ne le podatkom, ampak tudi duhu starih virov. To poudarjajo zlasti veliki ruski slavisti, ker slovanske vire mnogo bolje poznajo kot zahodni zgodovinarji. S prvo zmoto je tesno zvezana druga, namreč v Kocljevi odločitvi za slovanska apostola šele leta 869, ne pa že leta 967. Če sta se sveta brata hotela vrniti domov zaradi neuspeha, tedaj ni prostora za uspeh pri Koclju, ki se torej ni mogel že vanje virov in zgodovin*' ze pa je tako jasno, rezko kritični berlins Bruckner in nemški zg° ; ji vse drugače pišejo o nem Kocljevem srečanj" lom leta 867. Kriva pot prve in ** pake pelje še naprej tretje zmote. Zna"0 \ Kocelj vzljubil "slov^ e{ in slovansko bogosM* slovanskega bogos«' juje poslanica pape^ II. leta 869. Ker za ^ zgoraj omenjeni zveZ^ prostora, se maje P' važne papeževe Posw ta, da je Hadrianoya z odločil"0 H trdiio dokazano to, tuje ne le stoletni -tradiciji, ampak tu» * dogodkov iz starost rov. M. Kos svoje vzdržuje več v ptfFj gu. A proti moji® ^ . značilnem začetku "Slava Bogu na t« da so te besede le ^ daljšega uvodnega pa začetek. Toda tu majhno nespora®^ večino strokovnja zujem, da začetne sprotujejo pristni ^ A z isto večino P° pismo ni doslovno o da s.o izpuščeni z M manj važni preh°d" je bil torej pred te®. besedami še kak uv' potem te besede se nejo začetna znani stavek pa potem, ko bo od besedilo tega pis1"^ drugih Hadrianovip zuje samo to, da Je besede rad navaja ■ ujema z dokazi za P^ kor sem pokazal v lu, tam sem P0^] zvezo začetka z 11 I bino poslanice. Nazaj k zgodo^ Neka zgodovina sv. Cirilom a Met&' tisti njuni odlo5d°. „„-;o<3njtf zap'1 i sk' se * najmanj razjasnj® zbirajo najtežja šanja. Tu je potrel ■aznib s1' delovanje ra v zadnjih dvajse tit jan°; tr sodelovanje oma. like znanstvene ske in ruske slaviš 1 pršene in pretrga«* straže, ki je z i*o prečevala širjenj zmot in površni*1 se v teh razmera^' (DaVje rut spl Zakrajsek * Home, ^ 6016 ST. CI>IK JI' N Tel: M*'0! življenjepisu je splošno več mest, j leta 867 odločiti; ojun^čil se je ki so umevna le v zvezi s Ciri-' šele leta 869. V zvezi S prvo in i lovim življenjepisom, ki je bili tretjo zmoto ta trditev meče prej spisan. Metodov življenje- senco na našo zgodovino in ob-j pis večkrat izpušča stvari, ki so | čutno kazi pravo zgodovinsko , tam povedane, vpies celo odločil- sliko v nasprotju z viri. Priče- War Needs MoJ*f - s A This war calls ^ of energy, every we can muster planes—and BUI,S'( i Hit the enes« ^ Bond. Hurt I11" „" < Bond. Help t0 gl.$l high with a $1°° ° Don't dela?' counts. Buy Defense Bonds TODAY. & marca, 1942. ENAKOPRANVOST STRAN 3 = = i V PROCES PROTI RUSKIM ZAROTNIKOM '■■iiiniiiiiiiiminiiiiiiHHiiHiii.........nonunion.........................................iiiimniiiimiimnMiimiiiiuiiiHiŠ Bu^astleje sem nanovo vprašal; Višinski: Odkod veste o na-sformij11' ^ Se ^ seda-' blok I mer* zarotniškega bloka 1. 1918 t """■"''•iiiiiiaitiimiimaiiiiiiiiiiiiH].................................................................................................................................................naročil Buharinu, naj se še na- dalje pogaja z levimi eserji. Višinski: Povejte, ali je bila ta okolščina zabeležena v protokol? Mancev: Bila je zabeležena v protokol! Višinski: Kam je potem prišel ta protokol? Manvec: Na moskovski pokrajinski konferenci 1. 1918 so bili levi komunisti poraženi. Ve- jn r svoji polni sestavi ie vn * Pranja končana. To Ll Ze koncem aprila ali za- soTs " 36 bl0k stvorjen- da sitim- oznamenovane politične l2me ^Javile, da so priprav- tei ??°Piti v blok ^ so se na podlagi združile. V nadalj- načrt p&j*' kakor znano' ta ker so bili in se ni uresničil, a innci v maJu na konferen-k. moskovske pokrajinske stranki orSanizacije levi komuni- - j* * da se umore sodrugi Lenin, Stalin in Sverdlov? Osinski: V prvi vrsti od Jakovljeve, potem od Buharina. Višinski: Ali vam je Buharin osebno potrdil to namero? Osinski: Da. ZASLIŠANJE PRIČE V. N. MANCEVA Višinski: Priča Mancev, ali ste bili 1. 1918 član skupine levih komunistov? Mancev: Da, bil sem. Višinski: Ali ste bili v tej skupini navaden član, ali ste pa sva isti večer ali ponoči protokol uničila. Višinski: Obtoženec Buharin, ali potrjujete, da ste nameravali aretirati sodruge Lenina, Stalina in Sverdlova? Buharin: Da, potrjujem, da je bil tak trenutek. Višinski: In kdo. je bil inici-ator te namere, vi?, Buharin: Iniciator te namere je bil Trocki. Višinski: Ali vam je Trocki čina konference se je izjavila za j to naročil ? linijo strankinega C. O. Izvo-j Buharin: Ne, midva nisva bi-ljen je bil biro iz 7 članov, mpd - ja v takem razmerju, da bi se katerimi je bilo 5 pristašev C. bil on odločil meni kaj naroči-0. Lenina, dva pa sva Cula le- [ ti. va komunista —■ jaz in Lomov, j ... Visinski: Zakaj ste pa vi mi- Na seji frakcije levih komu- ciativo Trockega sprejeli in jo nistov, ki se je vršila ob koncu začeli uresničevati? konference, je bilo sklenjeno, da! Buharin: Ker je ta načrt uži-se frakcija razpusti in frakcijsko j Val v vodilni skupini levih ko-delovanje preneha. Moram reči, munistov gotove simpatije. THE CALL TO THE COLORS IS A CALL FOR DOLLARS! - ,/ Dig deep. Strike hard. Our boys need the planes, ships, and guns which your money will help to buy. Go to your bank, post office, or savings and loan association. Tell them you want to buy Defense Bonds regularly, starting now. ravalo fizično uničiti Stalina in Sverdlova. Mancev: Da. Lenina, ruyoiI10ma ti SKupuu ua.va.ueu uia med levimi k • je terali vodilno vl°g° zmedo pT komunisti dokajšnjo izvršil w ih 6Serjev se katere? uresničenje načrta, k°mumsVr, naredili mi levi Prav t punt J'e bil strt rezultat PUUt Je bil eden izmed Pov t uresnieevania skle-, > Katere ha ______• >■ "»unisti ;rev so bfli sprejeli levi Mancev: Vodilno. Višinski: Tako, da ste vi pritrdili iniciativi Trockega, podpirali njegovo iniciativo glede aretacije Lenina, Stalina in Sver Višinski: Kdo se je še najbolj j imeli večino pristaši C. O. Po aktivno udejstvoval v skupini ? j seji frakcije je bil še kratek Mancev: Središče praktične-1leteč sestanek biv|ih članov po-ga sodelovanja levih komuni-I krajinskega biroja levih komu-stov je bil moskovski pokrajin- nistov, katerega so se udeležili ski biro, čigar vodilno jedro je obsojalo docela iz levih komunistov. Buharin je bil Voditelj frakcije levih komunistov. 1918 ""x Ze k°ncem februarja Višinski: Vi • i 80 Punt levih 1 °re'1 trdite'. da| Višinski: Kakšno razmerje je j rem sem govoril, zato da bi se l918 izvršili ,eSerjev v. juliJu i-1 bilo ob onem času med skupino i stranki skrilo resnično stališče % ski levi eserJi na po-levi W P0V' katere so izdelali to hiH? Jmsti- Čegavi sklepi so S"epi bloka.^ da je bilo to neodkritosrčno, ker smo na isti seji sklenili, da jaz in Lomov odrečeva svoje sodelovanje v strankinem pokrajinskem odboru, v katerem so | dlova. Ali zato, ker ste sami i- meli podoben načrt? Buharin: Da. Višinski: Priča Jakovi jeva, ah ste vi govorili z Buharinom o nastopu Stukova? Jakovljeva: Stukov mi je sporočil, da je nastopil "po naročilu Buharina z utemeljevanjem te zadeve. Vsebina tega nastopa Stukova je bila sledeča: perspektiva razvoja političnega boja,. aretacija vlade v o- vsi, ki sem jih imenoval. Na tem sestanku je Buharin predložil, naj jaz in Jakovljeva uni- čiva zapis v protokol, o kate- levih komunistov napram stran! Osi kh Kakšn ega? levih komunistov in skupino levih eserjev ? ? Mancev: Na neki seji moskovskega pokrajinskega biroja, .u«, ouu*, ^.^....juu .katere so se udeležili skoraj vsi ljenje te vlade). Predlog je bil ,J člani 1918? im Tako & smski- -Ri ciani frakcije levih komuni- 12 Iftvih ka> ki obstojal stov — Jakovljeva, jaz. Lomov, 8W, 2inQSepev' levih komuni- Maksimovski, Stukov, Kiesel-^ Sv°jem VJeycev in trockistov. ] stein in cela vrsta onih, ki so Nv.Sera nacrtu Je imel ta blok j sodelovali v vodstvu f rakcijske % pa Zay^etje oblasti. V to j delavnosti, je poročal Buharin S tiastfj]e bl1 Potreben oboro-; in je v poročilu izjavil, da je , | potem, ko sta strankin Kongres llitiast Prav ta oborože- in Kongres Sovjetov odobrila Vjmiju°f So levi eserji izvršili Brest-Litovski mir, ostala sa-^ -1918? mo ena pot, pot vstaje zoper Sovjetsko vlado, strmoglavlje-nje Sovjetske vlade. V istem poročilu je dejal, da smatra kot neobhoden pogoj za uspeh prevrata — aretacijo in če treba fizično uničenje — enostavno rečeno, umor — voditeljev stranke in vlade, Lenina, Stalina in Sverdlova. Višinski: Ali ste to osebno slišal ? Mancev: Da, osebno sem slišal, kakor vsi, ki so bili na sestanku navzoči. Potem je povedal, da se vrše, ali da so pravzaprav že uspešno završena pogajanja z levimi eserji o zvezi z njimi. Meni, prav kakor vsem, ki so bili v vodstvu frakcije, je j bilo že tedaj znano, da so levi kmemu C. O. m napram vladi Lenina> Stalina in Sverdlo (to stališče je obstajalo v tem, j ^ ^ y slučaju poostritve da smo pripravljali strmoglav-,bojaj možnogt fizičnega uniče. nja teh treh voditeljev stranke, sprejet in jaz sem ga izvršil. Q tem gem sporočila Buharinu Višinski: Vi ste z Jakovljevo in on mi je stvar potrdil, protokol uničili? j Višinski (Mancevu): Ali vi Jakovljeva tudi potrjujete, da se je name- Mancev: Jaz in k l8mski-Site ' kot živa priča, 1} ali je Buha-avIjal punt levih eser. ^ Sa^fc^rezine , Ah ste vi, kot član >vJ!? komunistov in H te skupinC) ve. r? priPravl3'a3° levi Ski- n t 'sinslfi ' Vedel sem. v načr- pa tudi načrt >ti vla,aciJa voditeljev stran- ^ iii'i, ali "" '"'M je tak tit 'n glavJal kot v°dilna osno- j eserji pripravljali vstajo zoper vpra na .persPektiva odlo-1 sovjetsko vlado, prav tako ka-j storj Satl3a o tem, kaj naj j kor levi komunisti. Buharin je aretiranimi člani via-i potrdil obstojanje zveze levih ^'ki- t- ' komunistov z levimi eserji v svrhc strmoglavljenja Sovjetske vlade. Povedal je, da se je sam; osebno pogajal. Ta sestanek je » Točna postrežba Trgovcem,^ obrtnikom in posameznikom bodo zastopniki "Enakopravnosti" točno in zadovoljivo postregli, najsibo pri oglaševanju ali poroče-vanju' novic, ako jih pozovete, da se pri vas zglasijo. Za st. clairsko okrožje je zastopnik: Mr. John Renko, 955 E. 76 St Za collinwoodsko in euclidsko okolico: Mr. John Steblaj, 1145 E. 169 St., , IVanhoe 4680 Za newbursko in zapadno okolico': Mr. Jbhn Peterka, 1121 E.68*St., ENdicott 0653 Višinski: Priča Osinski, ali potrjujete kategorično, da ste od Buharina vedeli, da se namerava aretirati sodruge Lenina, Stalina in Sverdlova in jih u-moriti ? Osinski: Potrjujem. Povedal sem, da sem o tem izvedel od Jakovljeve v oni formulaciji, katero ji je sporočil Buharin, in da mi je Buharin to potrdil. Višinski: Priča Mancev, nadaljujte ! Mancev: Dovolite mi, da se še zadržim na tem, kdo je dal direktivo o fizičnem . uničenju strankinih voditeljev. Vedel sem, da so levi komunisti zvezani z levimi eserji in da so razun tega enakomisleči s Trockim- Višinski :Ali ste kedaj bili pri Trockemu in ste z njim govorili o tej zadevi? Mancev: Da, bil sem pri Trockemu in govoril sem z njim o tem. v Višinski: Ali vam je Trocki govoril o tem, da je treba umoriti Lenina, Stalina in Sverdlova? Mancev: Da, Trocki mi je Oj tem govoril. Višinski: Torej se lahko reče, da je Trocki z Buharinom vred nameraval umoriti Lenina, j Stalina in Sverdlova? Mancev, Da, tako je. Višinski: Odkod ste vedeli za ta načrt? Mancev: Osebno sem vedel zanj od Jakovljeve, od Trockega in od drugih. Višinski. Ali vam je Buharin govoril, da je sam ščuval na umor Lenina in Stalina? Mancev: To je bil sklep. Višinski: Čegav? Mancev: Sklep vodilnega organa levih komunistov. Višinski: Po čegavi iniciativi? Mancev: Po iniciativi Buharina. Višinski: Zdaj povejte o 1919 letu. Mancev: Jeseni 1. 1919 sem se sestal s takimi ljudmi, kakor s Kieselsteinom, Maksimovskim, Buharinom. Tedaj smo se vsled neuspehov na fronti, vsled razdejanja in lakote, ki sta bila v deželi, v pogovorih nagibali k razlaganju vsega tega iz nepravilne politike strankinega Centralnega Odboia, vlade in vojaškega poveljništva. Pri tem smo | govorili, da ima glede vojaških j operacij odločilno vlogo Stalin, zato je v teh pogovorih letelo na Stalina več očitkov. V tem času so mi telefonirali iz tajništva Trockega in me po njegovi odredbi prosili, naj pridem k njemu na stanovanje v Kre-melj. Takoj sem šel tja. Trocki mi je rekel, da mu je Buharin povedal, da sem nasprotnik politike, ki jo vodita strankin Centralni Odbor in vlada. Rekel je, da mu je znano, da bi se sedaj cela vrsta bivših levih komunistov ne protivili obnovitvi načrtov, ki so jih bili sklenili leta 1918. Trocki je označil tedanji politični položaj rekoč, da je položaj Sovjetske oblasti vsled ne- f\ iS'ki • t- ' tl%ski.'? °nkretno s kom? VerdU, Leninom, Stalinom v "JVirjj ? V ROKAH VSAKEGA SLOVENCA V AMERIKI BI MORALA BITI m m m knjiga našega slavnega rojaka Louis Adamiča: M Two-Way Passage Cena $2-50 (Po pošti lOc več) KOLIKO STORITE ZA CANKARJEV GLASNIK! Če ste res napredni, pokažite to tudi z deja- % njem. Cankarjev glasnik'je napredna delavska kulturna revija za leposlovje in pouk. Priporočite svojemu prijatelju ali znancu, da si jo naroči. Za obstoj in napredek izobraževalnega časopisa je potrebno sodelovanje vseh, ki so za napredek!^ Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov, posebno še izven Clevelanda. Priglasite se! Pišite upravništvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasnila. Naslov: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Naročilna nakaznica na Cankarjev Glasnik IME: NASLOV: Zastopnik: — Plačal $_____ c____ Dne __________19_— uspehov na fronti, razdejanja in lakote katastrofalen, da je položaj na fronti tak, da je, kakor je on rekel, zavzetje Moskve neizogibno, da je vsega tega kriv Stalin, ki ma odločilen vpliv na Lenina, in da je zato potrebno strmoglaviti to vlado in sestaviti vlado iz oseb, ki so soglasne, da bodo docela in pipolnoma stale na stališču Trockega in Buharina. V početku je rekel, da sta se o tem z Buharinom domenila. (Nadaljevanje ) SV. CIRIL IN METOD MED SLOVENCI (Dalje s 2. strani) univerze in Akademije širile zmotne trditve o važnih domovinskih vprašanjih, bi se jih o-prijeli nesamostojni ljudje, ki zmotne domnevo dr1"' pretiravajo v škodo znanosti in domovine. Sicer pa bi bila znanost dolgočasna in dremotna, če bi se vsi z vsem uj.emali. Ob kresanju raznih mnenj se vžigajo iskre in kažejo pot kvišku. Če pa še med kresanje vrinejo nestrokovnjaki celo v strnjeni vrsti, tedaj nujno zaskele opekline. V mračnih dneh šo nam potrebni žarki najbolj sončnih dni naše narodne zgodovine. V 9. stoletju je knez Kocelj padel kot žrtev velikodušne vneme za velike kulturne in verske vrednote, ki sta prinesla slovanska apostola. V 19. stoletju je njegov spomin obledel zaradi zveze z neutemeljenim mnenjem o domovini staroslovenskega književnega jezika. Poskus, da njegov spomin obnovimo v pravi zgodovinski luči kot svetilnik 'v mračnih dneh, je zadei na nezaupanje. Iz povedanega je razvidno, kje je bil važen~vzrok nesporazumi jenja. Kocelj je v 9. stoletju padel kot žrtev za naš narod. A njegova žrtev ni bila zastonj. Saj je Slovanom in vsemu človeštvu rešila neprecenljive duhovne vrednote, zapečatila zgodovinsko zvezo našega naroda s sv. Cirilom in Metodom ter našo zgodovinsko pomembnost dvignila nad nižave ožjih zemljepisnih mej. Boj za Kocljevo zgodovinsko podobo naj bi bil opomin k večjemu spoštovanju naše domače zgodovine in znanstvene resnice ter k pravičnejšemu ocenjevanju tistih duhovnih vrednot, ki naj v odločilni zgodovinski dobi poživljajo naravnost moč in krepe domovinsko zavest našega ljudstva. Dr. F. Grivec. For Victory Buy U. S. DEFENSE BONDS STAMPS LOS TRADE Lost—a cough due to a cold—thanks to the soothing action of Smith Brothers Cough Drops. Keep a box handy these days! Two kinds, both good, both effective, both delicious:—Black or Menthol. And still only 5f. SMITH BROS. COUGH DROPS BLACK OR MENTHOL-5^ MARK Dobi se v uradu "Enakopravnosti," 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. "To je knjiga, ki bi jo moral citati vsak Amerikanec," ... pravi Eleanor Roosevelt, žena predsednika Zedinjenih držav. MosfM ID DLE-MirWsraen Asthma Mucus Loosened Firs! Day For Thousands of Sufferers Choking, gasping, wheezing spasms oH Bfonchiel Asthma ruin sleep and energy. Ingredients in the prescription Mcndaeo quickly circulate through the blood and ccmqion-ly help loosen the thick strangling mucus the first day, thus aiding nature in palliating the terrible recurring choking spasms, and in promoting freer breathing and restful sleep. Mendaeo is not a smoke, dope, or injection. Just pleasant, tasteless palliating tablets that have helped thousands of sufferers. Printed guarantee with each packa^c —money back unless completely satisfactory, iskyour druggist for Slendacatoday. Only 60c. 38-52 Years .Suffer Distress At This Time! If this period in a woman's life makes you cranky, restless, nervous, irritable, tired, blue at times, suffer weakness, dizziness, hot flashes, distress of "irregularities'?— Start at once—try Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound. It's one medicine you can buy today made especially for women—it helps relieve distress due to this functional disturbance. Lydia Pinkham's Compound has helped hundreds of thousands of women to go smiling thru trying "middle age." Taken regularly—Lydia Pinkham's Compound helps build up resistance to such annoying symptoms that may betray your age faster than anything. Also very effective for younger women to relieve monthly crarrips. Follow label directions. WORTH TRYING! QUINTUPLETS relieve misery of CHEST COLDS this good old reliable way At the first sign of the Dionne Quintuplets catching cold—their chests and-throats are rubbed' with Musterele—a product made especially to promptly relieve distress of colds and resulting bronchial and croupy coughs. The Quints have always had expert care, so mother—be assured of using just about the BEST product mado when you use Musterole. It's mora than an ordinary "salve'1—Mustqrole helps break up local congestion.! IN S STRENGTHS: Children's Mild Musterole. Also Regu^ir and Extra Strength for grown-up« who prefer a stronger product. All drugstores. STANLEY WEYMAN Rdeča kokarda Roman iz Velike revolucije STRAN 4 ENAKOPRANVOST 11. marca, Ob teh besedah sem se zamislil. Dejal sem si, da bi ista revolucija, ki se je vršila na severu izlahka in brez pretres-ljajev, res utegnila zapaliti in okrvaviti naš jug. žarki dih strasti m!i je udarjal v lice; videl sem, kako je pod jedva ohlajeno skorjo iznova vrela lava starih mrženj in neslog. Kakor pred nekaj dnevi Fromenta, sem 2daj poslušal njegove nasprotnike; zanimalo me je le še izvedeti, s kakšnimi silami razpolaga nepravi kapucin. A ta in podobna ugibanja me niso mogla utolažiti zastran mojega jetništva. Gineval sem od nestrpnosti; krčmarica je bila vsa vesela, da me je imela v hiši, zakaj plačeval sem dobro in 'gostje so bili redki v tistih dneh. Odsek se je ponašal z menoj; bil sem živ dokaz njegove moči in važnosti vasice. Toda ko se je jela pridruževati temu smešnemu in mučnemu položaju bratov; vse rodbinske tradicije, vsi predsodki spodobnosti ift vsa načela njene vzgoje so se združevala zoper tisto, po čemer sem hrepenel. Ali se ne bodo okoristili s sedanjimi zmešnjavami in oddali njene roke, preden se zopet vidiva? A' tudi če ne bi storil tega, kakšna usoda je bila namenjena mladi deklici sredi pripravljajoče se državljanske vojne, o kateri so mi seljaki namigovali tako strašne stvari? Te misli so me izpodbadale k jega glasu. "Kdo ste? Kdo je jaz sem porok za vas." tu?" | Zdrznil sem se. "Jaz sem: vikont de Saux,"| "Za Boga!" sem vzkliknil tre- sem odvrnil z iskreno radostjo. "Kaj ? Vi, prijatelj ?" je vzkliknil z glasom brezmejnega začudenja. "Mislil sem, da ste že del j ko deset dni v Nimesu! Vašega konja imava s seboj." "Mojega konja! S seboj ga imata!" "Menda. Tale vaš dobri prija- petaje. "Kdo govori?" "Jaz, Buton. Vašega konja vodim, gospod vikont." In res: drugi jezdec je bil kovač Buton — kapetan Buton, član odseka. To srečanje je končalo moje stiske. Ko smo čez deset minut prihajali v vas, je odsek, prepriT telj ga vodi iz Millaua. A kaj čan po izkazilih; ki jih je imei ste delah med tem? In kaj dela-; Bllton s seboj> takoj odobril te tu?' je dodal nezaupno. j njegova pojasnila in ni več ugo-"Izgubil sem potno listino, varjal mojemu odhodu. Čez čedalje večja skrb za Denizo, se nisem mogel več premagati j več vzdignil, da, bi ju bolje vi-in sem sklenil, da pobegnem, naj i del. Vsekako nisem pomislil na me stane kar hoče. ! konja, izmed katerih je eden ne- Namenil sem se, da se ob za-1 nadoma odskočil, ko je pridirjal tonu solnca ukradem iz vasi in'mimo mene. Le malo je manj-j jo peš uberem v Millau. Računal kalo, da ni pri tem vrgel jez-sem, da me bodo vaščani, ki jim deca s sebe; a ta je mahoma je bilo znano, da hočem v Nimes, I ukrotil svojo žival in jo pognal gotovo iskali v tej smeri; upal proti meni, preden sem se uteg-sem, da dospem zgodaj zjutraj!nil umakniti. Niti ganiti se ni-v Millau; tam vzamem svojega;sem upal, da se bi ne izdal, toda Froment mi jo je ukral." Zavžvižgal je. "In v Villeraugesu so me zadržali," sem nadaljeval. "Ves ta čas sem bil tam." "A, a!" je rekel suho. "Zdaj vidite, gospod vikont, kaj se pravi potovati v slabi družbi. Kakor sodim, ste nocoj ..." x' "Odločil sem se, da jo popi-čedalje večji naglici; ko pa sem, ham," sem povedal naravnost, bil prehodil prvo miljo, mi je j "Toda vi... — mislil sem, da udarilo na uho trdo peketanje' ste že zdavnaj minili ta kraj." konjskih kopit po kameniti ce-J "Ne," je dejal. "Zadržan sem sti. Ker mi je prihajal ta glas bil. A ker sva se našla, vam sve-naproti, sem se vrgel za cesto in' tujem, da zajašete konja in se se potuhnil, da bi spustil potni-1 vrnete z menoj." ka mimo sebe. Zdelonfee mi je,' "Ničesar si bolj ne želim," da razločim dir treh konj; ko J sem rekel živahno. "Vi jim bo-pa sem zagledal nejasne očrte. ste vsaj lahko povedali, kdo jezdecev, sem videl, da sta sa- sem." "Jaz?" je odvrnil. "Nikakor ne. Saj ne vem, kdo ste prav za prav. Vem samo to, da sami trdite, da ste gospod de Saux." Kakor da je treščilo vame, sem stal nekaj trenutkov na mestu in strmel vanj v temi. A te-dajci sem začul drugi glas: "Ne bojte se, gospod vikont, dvanajst ur je trojica, ki se je bila našla po toli čudnem naključju, srečno prispela v Su-mene. Spali smo v Sauveu; nato smo pustili mrzlo gorovje za seboj in krenili nizdol v solnčno dolino Rhone. Ves dan smo jahali po dehtečem ozračju obdelanih njiv, cvetočih vrtov in ma/dinovih gajev: beli cestni prah, bele hiše in bele skale okoli nas so pričale, da smo na Franklin, Kans. — Dne 24. fe-jugu. Nekaj pred zatonom soln- bruarja je v bolnišnici v Pitts-ca smo zagledali v daljavi Ni- burghu umrl Mike Testen, star mes in smo z radostnim srcem „ , , . . „, .... , .,. t , . . , 65 let in rojen v Stopicih pri pozdravih konec poti, ki je bila J ' ^ zame tako polna razburjenj in N°vem mestu. Bil je star nase- doživljajev. jljenec, ki je dolga leta bival v DEVETNAJSTO POGLAVJE.' Mineralu, Kans., kjer je, kakor V Nimesu. | jVi * čitatelj mi bo rad verjel, da 1SCG SG sem zrl na mesto z nemajhnim j žensko za splošna hišna opra- nemirom. Tega, kar sem bil sli- vjia> za dva dni v tednu; samo šal v Villeraugeusu, in tega, kar 2 odrasli osebi v družini. Zgla- je spotoma dodal gospod de siti se je v sredo, četrtek ali Geol, je bilo dovolj, da sem ra-;petek, med 11. uro dopoldne in, zumel, da se bo tu, med masli- 2. uro popoldne na 1020 E. 77 j $4,800. — Pokličite po je bilo poročano, pred nekaj prišel v konflikt z oblast® radi razpečavanja neke tične rastline. Do tistega je bil član SNPJ. La«*0 se je preselil v Frai pušča omoženo hčer in v ganu brata. T^odase lepo hišo za eno dri* sob in garaža. — Nah!,JV; Ave., blizu Ea^ St. — Za hitro P™^'0^ novimi gaji in belimi cestami gt solnčnega juga, odločila usoda vsega naroda. (Dalje 'prihodnjič) MAKE EVERY PAY DAY BOND DAY Nazaj na zasluženo mesto mo dva Najbrže sem se nekoliko pre- konja, če mi je župan še vedno tako naklonjen, ter prosto pre-hodnico, s katero pridem po tej ali oni poti v Nimes. Od kraja mi je bila sreča mila. Tisti, ki bi bil moral paziti name, si je oparij nogo in je stokaje odkrevljal domov, ne da bi pomislil name in na svoj posel. Minuto kasneje je neki sosed poklical krčmarico venkaj in točno ob tisti uri, ki bi si jo bil sam izbral, sem bil sam. Toda izgubiti nisem smel niti minute. Neutegoma sem si ogrnil plašč, vzel svoja samokresa z j mize, na kateri so ju bili pustili, naložil si v žepe nekaj živil in se skozi dvorišče ukral iz krčme. Pes čuvaj me je že poznal in je samo z repom pomigal, ko sem šel mimo njega. Oprezno sem se plazil za hišami in v dveh minutah dospel na cesto v Millau, kjer sem bil sam in svoboden. Čeprav se je bilo že znočilo, vendar še ni bilo povsem tema. Boječ se, da me ne bi kdo videl, sem hitel dalje, vznemirjeno oprezaje v mrak, ki se je širil pred menoj, za menoj in okoli mene. Nekaj minut je bil ta strah vse, česar sem se zavedal; naposled pa mi je poslednja vaška luč vendar že izginila izpred oči, noč in neskončna tihota gora sta se strnili nad menoj in moreče čuvstvo samote mi je leglo na dušo. Deniza je bila v Nimesu, jaz pa sem odhajal v nasprotno smer; kaj vse se je utegnilo zgoditi in zabraniti, da se za časa vrnem k njej! Do mojega prihoda je bila na milost in nemilost v oblasti matere in moja opreznost je bila zaman, zakaj jezdečeve oči so bile že ujele mojo postavo. "Hejo!" je kriknil. "Kdo ste, da se potuhujete ob cesti in plašite konje poštenim ljudem? Govorite, če ne ..." A v tem sem ga že pograbil za uzdo. "Gospod de Geol!" sem vzkliknil in srce mi je jelo razbijati kakor iz uma. "Nazaj!" je kriknil, vrta je z olmi v temo, ker ni spoznal n(io- buy UNITED STATES Na viharnem morju Nekaj časa se je mislilo, da so konji v vojni odigrali svojo vlogo. Ameriška armada pa se ni nikoli vdala tej zmoti, in razvoji bojev na ruski fronti so dokazali, da je imela prav. Ruska konjenica igra veliko in važno vlogo povsod, kjer so tanki zaradi vremenskih neprUik obtičali. Na gornji sliki vidimo prizor v šoli ameriške konjenice, ko vojaški živinozdravnik seznanja vojake z ustrojem konjskega telesa. 1 Konvoj na razburkanem morju Poživite vaš radio zdaj z Philco tubi! Prinesite vaše tube k nam in mi vam jih preizkusimo zastonj. Izrabljene in oslabljene tube nadomestite zdaj z novimi. Glas vašega radija bo s tem mnogo izboljšan. Vprašajte vedno za Philco radio tube. V zalogi imamo tudi slovenske in hrvaške gramofonske plošče. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 ST. CLAIR AVE. 819 E. 185 ST. i POZOR! KLUBI, DRUŠTVA! TWILIGHT BALLROOM V NAJEM za plesne veselice, zabave, itd. Dovolj odprtih datumov na izbero. Vprašajte sedaj v Tino Modic's Cafe 6025 St. Clair Ave. Telefon ENdicott 9691 aiiiiciMimiiiiiinniiiiiiniiDiiiiuuRiiaiiMiiiiniiuiiiiiiiiiiiiQiiuiu« I ENdicott 2681. pridite in ^ si našo zalogo novihspwjj skih zastorov in PARKWOOD HOME nishings 7110 St. Clair a«- , Odprto ob večer* Vaše tube in radio pr^' zastonj—ako jih P^ našo trgovino 15509 Waterloo Rd. fheaW Poleg Abbey Garantiramo P°PraV' IVanhoe 2342 Oblak Se priporoča, da ga ^; te vsak čas, PodneV\, j noči. Delo garantiraj tra postrežba. Obrni ^ vsem zaupanjem »a | starega znanca John 1126 E. 61st* . 6122 St. Clair * I HE 2730 DELAVCI IN DELAVK^ Ako se vaS sin, brat ali fant nahaja pri vojakih, spomnite priliki s kakim trajnim darilom, kot uro, prstanom, cigaretno ^ V naši trgovini vam radevolje nudimo priliko kupiti na lali'ca ako ste zaposleni. 934 E. 152 St. — DAVID'S — GUnvilkl ['Penny Sense—Good Defense" Stockings and socks pulled on and off by the toes wear longer than when tugged by their tops. Teach the "littlest one" to treat socks gently— Harmonike 3 vrste, Mervarjeva izdelka, se proda. — Poizve se na 1020 E. 62 St. Na gornji sliki vidimo prizor na nekem kanadskem rusil-i cu na razburkanem morju. Za rušilcem je cela gora vode, iz katere moli angleška zastava, pritrjena na zadnjem koncu ru-šilca. Vaja za obrambo Careful handling of stockings will ease the strain on silk supplies and save you money to invest in DEFENSE SAVINGS STAMPS! War Needs Money I Nova podmornica dobi v čistilnici oblek moški, izurjen v likanju in popravljanju oblek. — Naslov se dobi v u-radu "Enakopravnosti." Delavci Gornja slika, ki jo je dovolil objaviti mornariški department, prikazuje ameriški konvoj na potu proti Islandiji. Ko je bila slika posneta, je bilo zelo razburkano morje, preko katerega so si parniki le s težavo utirali pot. Tiskanje prve racijske karte dobijo delo za "Horizontal Boring Mill". — Plača na uro in nadurno delo. THE MOTCH & Nedavno so v ladjedelnici v MERRYWEATHER MACHI- Grotonu, Conn., spustili na mor-NERY CO., 888 E. 70 St., en je novo podmornico, ki jo vidi-blok severno od St. Clair Ave. mo na gornji sliki. Člani Ameriške legije v Chi-cagu, ki so se vpisali v vrste John J. Deviny, tiskar, in Leon Henderson, administrator domače obrambe, se vadijq z cen, pregledujeta tiskovino prvih racijskih kart, ki so prišle iz brizgalnami sa slučaj ognja. | tiskarskega stroja. m MI SMO V VOJ^1 SEDAJ! Sedaj je primanjkljaj tajerjev in trukov, Pr'rr'0 delavstva, primanjkljaj sladkorja! Mi si f^^el1 drugemu pomagati, da bomo zmagali v tej vojni-nje obeh strank je zahtevano po naši vladi! Mi storimo našo dolžnost in proximo naše da oni storijo svojo! Vi lahko storite svoj delež na sledeči način: Imejte praznč zaboje pripravljen^ Ko pride naš voznik v vaše prostore, imejte ^ 1 pravljene prazne zaboje. To mu ob omogočilo in drugim boljšo in točnejšo postrežbo. Imejte vaša naročila pripravljena« Ko pride naš voznik v vaše prostore, povejo ^ ilf potrebujete. To, tudi mu bo omogočilo nuditi gim boljšo in točnejšo postrežbo. Pomnite, da je ^ kijaj delavcev! Mi točno dovažamo! Mi dovažamo dvakrat n^ teden vsem odjenl8 mejah mesta, izven mestnih mej pa enkrat na tedel1' Vsa naročila morajo biti v našemu uradu vs^J predno jih želite imeti dostavljena. vr Pomnite, da mi moramo zmagati v tej vojni' moremo le zmagati s sodelovanjem in pomočj S spoštovanjem