Izdaja:
BRITANSKA
OBVEŠČEVALNA
SLUŽBA
Cene za naročnike mesečno :
v tuzemstvu 2 šilinga v inozemstvu 5 šilingov
POSAMEZNA ŠTEVILKA 50 GROŠEV
Leto IV.
Celovec, 3. septembra 1948
Številka 36
štirje \ Berlinu zopet skupaj
Uradno še ni nič znanega, kaj se je zgo» dilo v Kremlu in kaj je bilo tem. sklenjeno. Toda prvi uspehi so že ttikaj: štirje povelj» niki se v Berlinu zopet razgovor ja jo o tem, kako bi bilo mogoče ukiniti blokado Berli» na. To pomeni, da v Moskvi vendarle niso zastonj izgubljali časa in da so tisti, ki so gledali v Moskvo z zaupanjem, imeli prav.
Po nekaterih zelo kritičnih trenutkih, ko se je bilo vsak čas bati, da ne bi prišlo do
lini Andnia Ždanova
31. avgusta zvečer je javil moskovski ra» dijo, da je tam preminul po težki bolezni generalni polkovnik Andrej Aleksandrovič Ž d a n o v. Njegovo truplo bodo položili na oder v veliki dvorani dvorca Svetov, kjer se bo poslovil od njega ves narod. Pokopali ga bodo 2. septembra.
A. A. Ždanov je bil v vodstvu Kominfor»
SdHMian prevzel sestavo francoske ulade
Uradno so sporočili, da so se v torek 31. avgusta sestali v Berlinu štirje povelj» niki berlinskih zasedbenih con in se raz» govarjali več kot eno uro o možnosti uki» nitve blokade Berlina in kako bi to tehnično izvedli.
To je bil prvi rezultat sedanjih pogovo» rov v Moskvi. Prav tako so javili, da se bo» do pogovori v Berlinu med štirimi vojaški» mi poveljniki nadaljevali.
Trije predstavniki štirih velesil so imeli med seboj konferenco, ki je dolgo trajala. Do konference je prišlo vsled ponedeljskih razgovorov v Kremlju. Lahko se reče, da so se predstavniki zahodnih velesil v teku zad» njih 24. ur neprestano raztovarjali, bodisi med seboj ali Kremlom.
Neva Mednanka vlada
V torek so izvedli spremembo v jugo» slovanski vladi. Narodna skupščina je sklenila, da postane Edvard Kardelj na» mestnik ministrskega predsednika in zuna» nji minister, Aleksander Rankovič namest» nik ministrskega predsednika in notranji minister in Stanoje Simič minister brez listnice. ' Maršal Tito ostane še nadalje predsednik vlade.
Zapadite velesile se posvetujejo glede Mbaulje
V Londonu so uradno potrdili, da se posvetujejo Velika Britanija, Združene države in Francija o ukrepih napram Al» baniji. Albanijo obtožujejo, da sprejema grške partizane, ki so prestopili med boji v Piru njene meje.
Združene države odobravajo ustanovitev evropskega parlamenta
Načelnik tiskovnega urada ameriškega zunanjega ministrstva McDermott je izja« vil ,da bodo Združene države podpirale ne» davni francoski predlog za sklicanje kon» ference petih, na kateri naj bi razpravljali o ustanovitvi evropskega parlamenta.
McDermott je prečital novinarjem slede» čo izjavo:
»Kot je bilo pojasnjeno v uvodu zakona za gospodarsko sodelovanje, bo vlada Zdru» Ženih držav krepko podpirala čim ožje so» delovanje med svobodnimi državami za» hodne Evrope.
»Mnenja smo, da mora svet zdaj izvesti ükrepe, ki bi jih pred vojno praktično ne bilo mogoče. Mi gledamo z odobravanjem Ha vsako pobudo za napredovanje ideje ev« ropske unije.«
McDermott je izrazil prepričanje, da bo Ha to konferenco povabljenih vseh šest» n a jat držav zahodne Evrope, ki so udele» žene pri Marshallovem načrtu.
Beneš je bolan
Predsednik Beneš je zbolel ter javljajo, da je njegovo zdravstveno stanje zelo sla» bo. Boleha na močnem poapnenju žil.
Robert Schuman je izjavil v ponedeljek predsedniku francoske republike g: Vin» centu Auriolu, da lahko uradno prevzame nalogo sestaviti novo francosko vlado.
G. Schuman je mnenja, da je skrajen čas za Francijo, da dobi vlado. Upa, da bo mo» gel dobiti zaupanje večine, ki je potrebna za potrditev nove vlade.
Socialistična parlamentarna skupina in predsednik francoske socialistične stranke sta objavila po skupni seji poročilo, v ka» terem zavračata trditve večjega dela fran» coskega tiska, češ, da so socialisti odgo» vomi za sedanjo krizo v Franciji.
Kdo lovori u taono Fronti js
Skoraj vsi angleški listi pišejo o fran» coski vlsidni krizi. »Daily Mail« navaja kratko zgodovino francoskih vlad po osvo» boditvi in prihaja do vprašanja, kdo prav za prav govori v imenu Francije. Vlada so» cialista Ramadiera je padla. Padla je tudi vlada ljudskega republikanca Schumana. Zadnjo vlado je sestavil radikalni socialist Marie in je tudi padel. Kdo še torej preo» stane? Edino komunisti in general De Gaulle s svojim gibanjem. Govorijo v ime» nu Francije morda komunisti ? Ne, oni kri* čijo za Sovjetsko zvezo. Skušali so se po* lastiti oblasti s silo, toda doslej se jim to ni posrečilo. Tako preostane samo De Gaulle. On je pripravljen in čaka, da bi ga njegovi sorojaki poklicali na oblast. Mi ga ne zagovarjamo, prepričani pa smo, da bi dobil v primeru volitev veliko glasov. De Gaulle osebno ni priljubljen. Ima veliko napak in njegova politika je negotova. Le eno je gotovo: on bi govoril in bi delal v imenu Francije. Močen človek na čelu moč»
najhujšega, je povzročilo poročilo o razgo« vorih v Berlinu pomirjenje svetovnega vznemirjenja.
Ne smemo pa seveda še misliti, da je že yse dobro. Ne, za sedaj lahko rečemo sa* mo, da še ni vse izgubljeno in da lahko upamo na boljše dni. Ali ni bila berlinska kriza največja kritična točka svetovne živč» ne napetosti? V to upajo vsi, ki hočejo in verujejo v mir.
ma in eden najaktivnejših članov VKPB. Za njega so mislili, da bo direktni nasled» nik Stalina. Bil je znan, kot največji ekstre* mist v vsej partiji in velik nasprotnik vsa* kega sporazuma z zapadom. Da je bila ko» munistična partija tako nespravljiva z za* hodom v zadnjih letih, pripisujejo izključ» no vplivu A. A. Ždanova.
ne vkde — naj bo to De Gaulle ali kdo drugi — je danes potreben ne le za obstoj neodvisne Francije, temveč tudi za varnost zahodne demokracije v zahodni Evropi. Prav zdaj, ko je neobhodno potrebno, da zahodne države povedo enotno in odločno besedo komunističnemu imperiju, so se v Moskvi najbolj razveselili znakov notranje slabosti v Franciji. Britanija, Amerika in Francija so si v štirih tednih pogajanja za* gotovila najmanjše od najmanjših zagoto* vil od Stalina zato, ker so bile enotne. Toda žarek upanja bi kaj lahko ugasnil zaradi slabosti kake države zahodno od Sovjetske zveze, ki si domišlja, da je velesila. V tem je že nekaj, kar imenujemo needinost Za» hoda. Dolžnost francoskega ljudstva je, da najde zdravilo za to bolezen. K temu ga pozivamo kot njegovi sosedje in prosimo Boga, da bi ta poziv ne bil zaman.
»News Chronicle« pa pravi: »Charles De Gaulle je danes kljub svoji osebni nepri» ljubljenosti veliko bliže uresničenju svojih želja kot kdaj koli poprej. Vedno več Fran» cozov prihaja po sili razmer glede četrte republike do zaključka, ki ga izraža z be» sedami »II faut en finir«. Medtem pa poli* tiki v Parizu spet obupno mešajo karte in iščejo novo svežo kombinacijo ljudi ter strank, ki bi imela zaupanje ljudstva in ve» čino glasov v zbornici. Te naloge jim nihče ne zavida. Večino možnosti so že preizkusili in nobena se jim ni obnesla. Posledice za» tona demokratskega načina vladanja pa bi bile v Franciji tako težke, da je treba vse poskusiti. Socialistom bodo spet očitali »ne» odgovornost«, toda tudi njihove težave so razumljive. Če Ramadier ni mogel sestaviti svoje vlade, bo rte ti a prepričati vsaj sred* nje in desno krilo socialistične stranke, naj vsaj podpira koalicijsko vlado, če že ne mo» re aktivno sodelovati v njej. Tako bi morda Revmud le mogel poskusiti srečo s svojim načrtom.
Bistveno vprašanje je v tem, da Sovjeti priznajo zahodnim velesilam pravico do uprave Berlina skupno s Sovjetsko zvezo na štiričlanski podlagi. Prav to priznanje pa je sporna točka razgovorov v Moskvi.
Istočasno opažamo izboljšanje krajevne» ga položa ja v Berlinu.
Če bodo v Moskvi dosegli sporazum, bi to pomenilo konec trde preizkušnje v Ber» linu. Na zahodnih področjih čakajo vlaki in ladje, natovorjene s premogom in živili za Berlin, pripravljene, da odpeljajo, čim bodo Sovjeti ukinili blokado.
Istočasno pa zahodne velesile neutrudno dovažajo v Berlin hrano z letali. Britansko javno mnenje soglasno podpira britansko vlado pri njenem sklepu, da bo nadaljevala z letalskimi dovozi, dokler ne bodo obnovili rednega prometa.
Položaj v Palestini
Po poročilih iz Jeruzalema morajo vse oborožene sile zapustiti nek' hrib v bližini Jeruzalema, ki strateško obvlada mesto Je» ruzalem. Ostati smejo samo predstavniki Rdečega križa in opazovalci Združenih na»
rodov.	_______
v	v
Cisika sokolov na Češkem
Iz Prage sporočajo, da so v Plznu raz» pustili vsa sokolska načelstva, ki so bila tukaj najmočnejša. Bati se je, da bo od vse sokolske organizacije ostalo samo ime in da bodo v njene vrste prišli samo komu* nisti. Tako so Sokoli drago plačali navdu» šenje za predsednika Beneša ob priliki so» kolskega izleta v PraigL
Gospodarsko-fffnančna konferenca v Washingtonu koncem septembra
V ameriški prestolici se vršijo priprave za konferenco predstavnikov finančnega in gospodarskega sveta 46 držav. Konferen* ca se bo pričela 27. septembra v zvezi z letnimi zborovanji Mednarodnega denar* nega sklada in Mednarodne banke za obno» vo in razvoj.
Kot ameriška delegata se bosta udeležil* konference finančni minister John Snyder in upravnik gospodarskega sodelovanj* Paul Hoffman, druge države pa oodo za» stopali njihovi finančni ministri in drugi finančni strokovnjaki.
Na konferenci bodo predvsem predložili poročila sveta guvernerjev sklada in ban» ke. Nedvomno pa bo veliko večje važnosti neuradni stik med predstavniki raznih dr» žav. Predsednik Mednarodne banke John McCloy je izjavil, da se namerava sestati posamično z vsako delegacijo.
Socialno-politična etika v šolstvu USA
Narodno društvo vzgojiteljev je objavi» lo v Washingtonu poročilo, ki opozarja na potrebo, da šole Združenih držav poveča« jo svoje napore za vzgojo državljanov, ki bodo v stanu objektivno voditi druge naro* de in ki bodo resnično in pametno miroljubni.
Poročilo poudarja, da morajo dijaki poz* nati resnico moderne vojne, ki lahko ogro» ža civilizacijo in da jih je treba učiti, da vojne niso nepreprečljive.
ZDRUŽENI NARODI
Generalni tajnik organizacije Združenih narodov je sporočil, da so do zdaj pri or= grnizaciji Združenih narodov zabeležili 715 pogodb, ki so jih sklenile države članice. Od teh je bilo sklenjenih 371 sporazumov lansko leto.
Listina Združenih narodov predpisuje, da morajo vse države članice sporočiti or» ganizaciji Združenih narodov besedilo po= godb in mednarodnih sporazumov, Id so jih sklenile.
LAPONSKA
Zavezniški glavni stan, ki je v japonski prestolnici, je objavil, da je zdaj število rojstev na Japonskem narastlo do take vi» šine, kot je še niso zabeležili po letu 1926, dcčim število smrti ni bilo še nikdar tako nizko. Prvega oktobra je štela Japonska 78,090.991 prebivalcev.
JUGOSLAVIJA
PAKISTAN
V Pakistanu so oklicali izredno stanje. V vladnem poročilu pravijo, da je ogroženo gospodarstvo vse države zaradi ogromnega preseljevanja prebivalcev iz in v Pa« kistan.
AVSTRIJA
Julija meseca je zapustilo Avstrijo 3500 preseljenih oseb. 3447 oseb je odpotovalo v 22 raznih držav petih kontinentov, osta« nek pa se je vrnil v domovino. Največ oseb je odšlo v Kanado.
ROMUNIJA
Sprememba romunske vlade, ki j e bila izvršena v soboto, pomeni ojačenje delavske stranke, ki je bila ustanovljena v začetku letošnjega leta na skupni konferenci ko» munistične in socialistične stranke.
ALBANIJA
Koncem preteklega tedna so se vršila v vsej Jugoslaviji protestna zborovanja pri knterih šo jugoslovanski delavci ostro na» stopili proti napadom Kominforma in žago» tovili petletki maršala Tita svojo popolno podporo. Med zborovanji so tudi ^trdili, da stavljajo v vzhodnoevropskih državah ju» goslovanske manjšine pod pritisk.
*
Jugoslovanska vlada je izdala dekret o plačah radarjev in transportnih delavcev ter dekret o zagotovljeni preskrbi rudarjev.
Po novem zakonu o plačah je zagotovlje« na olača po strokovni sposobnosti, vrsti de» la. življenskih pogojih in po navdušenju za delo vsakega posameznika. Strokovni de» lavni v rudnikih bodo dobili posebne do» datke, kjer so življenski pogoji posebno težki. Na podlagi teh novih odredb bodo rudarji v Jugoslaviji najbolje plačani de» lavci.
ČEŠKOSLOVAŠKA
V Pragi so izdali uradno poročilo, da je prišlo v Bratislavi 20. avgusta do protiži» dovskih demonstracij, katere je policija preprečila.
. Izgleda, da se je ves dogodek pričel s tem, da sta se dve ženski sprli v trgovini, ker je ena protestirala proti temu, da je bila postrežena pred njo neka Židinja. Prisotni so se strinjali z ženo, ki je protestirala, in pričeli vpiti proti Zidom. Nastopiti jo morala policija, da je prepre» čila nadaljnje izgrede .
Na večer istega dne so se zbrale skupine, o katerih trdijo, da so pristaši Hhnkove stranke, in pričele razbijati okna hiš, v ka= terih prebivajo Židi. Nekaterim se je po» srečiio vdreti v prostore Društva osvobo» jenih političnih ujetnikov židovskega po» rekla, kjer so razbili.vse pohištvo. Zopet je mor;la nastopiti policija, ki je aretirala več oseb.
TRST
23. avgusta se je zaključil kongres ko» munistične partije v Trstu. Soglasno so sprejeli sklep, da izključijo iz partije vse važnejše slovenske voditelje.
Novi voditelj partije, Vittorio Vidah, ki je pred nekaj meseci prispel v Trst iz Mek» sike, je ostro napadel »buržuazijski nacio» nalizem« izključenih voditeljev, ki so vkljub interesom naroda obrnili Italiji hrbet.
Pravijo, da je podal to izjavo zato, Ga bi pripravil pot možnemu združenju trzaš« kih komunistov s Togliattijevo partijo^ t. j. italijanskimi komunisti. Takšno združenje bi imelo velik vpliv na bodoče razgovore o Trstu in njegovem ozemlju.
Na tem kongresu ni bilo zastopnikov ju» goslovanske cone, toda g. Pratolongo, p'’ed= stavnik italijanske komunistične partije, je bil med častnimi gosti.
SAN DOMINGO
Zastopnik republike San Domingo je sporočil generalnemu tajniku Združenih na» rodov, da so v republiki San Domingo kon» čali z gradnjo velikega azila za /evropske sirote. Zgradba, ki je stala 400 tisoč dolar» jev, lahko sprejme 2000 otrok, čim bo or« ganizacija Združenih narodov mogla po» skrbeti za njihov prevoz na gostoljubni otok Karaibskega morja.
Vlada San Dominga je pričela z gradit» vijo sličnega poslopja, ki bo tudi lahko nu= dilo zavetje 200 evropskim sirotam.
Mali gostje bodo izbrani sporazumno z mednarodnim nujnostnim fondom za otro» ke ne glede na raso in vero. Dominikanci so oblhibili, da bodo skrbeli za njih prehrano in vzgojo. Zgraditev omenjenih dveh velikih azilov dokazuje dobro voljo Domini» kancev in njihov visoki čut človekoljublja.
HOLANDSKA
Kraljica Wilhelmina je praznovala v to»
rek 50 obletnico svojega vladanja.
V preteklih mesecih so po poročilih raz« nih dopisnikov aretirali v Albaniji nad 3000 Albancev v okviru velike čistke. Are» tacije so se pričele že junija meseca isto« časno z jugoslovansko zadevo. Dnevno beži vedno več Albancev v Jugoslavijo.
DRUŽENE DRŽAVE
G. David Lilientbad, predsednik ameriške omisije za atomsko energijo, je izjavil, da , Združene države trudijo izboljšati načrt i izboljšanje atomske energije, ker se Jim i posrečilo doseči sporazuma glede nad» jrstva nad atomsko energijo.
»Sedaj »mo bili primorani stopiti na to lino pot, ki nam je ostala«, je rekel g. Li» enthal. »A ta pot vodi k izrednemu izoolj» m ju našega, atomskega položaja-«
Dodal je, da Velika Britanija, Kanada in družene države nadaljujejo z razgovori lede atomske energije. V nekaterih slu« a j ih delajo vse tri države skupaj, v dru» ih pa so si izbrale vsaka svojo pot.
Združeni odbor je proučil nabavljanje urovin, vendar pa tolmačijo njegovo izja« o v tem smislu, da Združene države niso idale svoje tajnosti glede atomske bombe.
I. U. O.
o repatriaciji Uegyncev
Mednarodna begunska organizacija je ob» vila poročilo, da je v prvem letu svojega Jovan j a repatriirala ali preselila 2o6.0(.0 iguncev in razseljencev. Od tega števila 1% treba odšteti nekaj nad 50.000 begun» v ki jih je Britanija na lastne stroske navila v svojo deželo. Trenutno ima IRO oskrbi okoli 600.000 ljudi, to je za -00.000 anj kakor lansko leto. Čeprav je torej to svilo dvakrat manjše od števila ljudi, ki zapustili taborišča, vendar to ni me cud« V2, kajti med tem časom so prišli v tabo» iča novi begunci. Število rojstev v tabo» ičih ne prekaša števila smrti. Lansko le» se je vrnilo v svoje stare _ domove
0.439 ljudi. Tri petine teh ljudi je bilo tljakov, 450 ljudi se je vrnilo v Jugosla» ir, rvitai-i nn v (im sr e države.
SCravcenkev &K©«es
Koncem junija bi se morala vršiti v Pa» rižu razprava v kateri je hotel bivši so» vjetski državljan Viktor Andrejevič Krav« eenko dokazati, ds je on sam pisatelj sve« tovno znane knjige »Izbral sem si svo» bodo«, in da odgovarjajo njegove trditve dejstvom.	*
Vzrok tožbe je bil članek, katerega je priobčil levičarski tednik »Lettres Fran» gais&s« s podpisom nekega Sim Thomasa. V tem članku je pisec trdil, da je Krav» čenko izdajalec, pijanec in nezmožen napisati talio knjigo.
Kravčenko, ki je postal medtem ameriški državljan, pa do dneva razprave ni prispel v Pariz. Prav tako ni prispela skupina prič, za Sovjetsko zvezo. Namesto vsega tega pa sta se sprla odvetnika obeh strank in prinesla novo presenečenje. Za» govornik lista »Lettres Franqaises* je namreč izjavil, da ne more imenovati svojega klijenta Sim Thomasa s pravim imenom, »da ga ne bi s tem izpostavil nečloveškemu ravnanju s strani odbora za protiame» riško delovanje.
Kravčenko v zagovornik pa je zahteval, naj glaVni urednik toženega Usta objavi pravo ime pisca preti Kravčenku naperjenega članka .pred sediščem, ali pa . sam prevzame vlogo obtoženca. Sodišče je ta predlog odobrilo in glavni urednik lista »Lettres Franqaises« si lahko sedaj sem izbere eno od obeh možnosti do 18. oktobra-Do tega dne je razprava preložena.
Ob rs©¥@rrs šolskem letu:
Iz človeka napravili svetovnega
državljana
William Carr, tajnik državnega vzgojnega društva in komisije Združenih držav za vzgojo pravi:
Predvsem se mora vsak učitelj izogibati izrazom, ki utegnejo odkriti kak narod» nostni predsodek.
To izgleda lahko, stvarno pa ni tako. Mi vsi živimo, čeprav se mogoče tega ne zave» damo, v določenih predstavah o drugih na» rodih, in te napačne misli prenašamo drug na drugega in tudi na naše otroke na raz» ne načine.
Edina stvar, ki jo lahko trdimo v tem pogledu brez nevarnosti, da se zmotimo, je, da je človek vedno človeško bitje pa naj bo katere koli rase. Analiza značajev posameznih narodov bi pokazala, da ima vsak narod egoiste in velikodušne ljudi, pametne, po» stene in nepoštene. To velja za vaše prija» telje in vaše sosede; velja pa tudi za vse narode sveta. Noben narod nima monopola na dobre ali slabe lastnosti človeške narave, ki je univerzalna.
Učite zato vašo mladino spoštovanja vsa» ke osebe zato, ker ima svojo vrednost kot posameznik in ne le kot član določene sku» pine.
En način za dosego tega smotra je pa« žiti na to, kar se 'govori v prisotnosti mia» dine.
Kot drugo sredstvo priporočam, da se naj poučujejo istočasno pogledi na naše narodno in na mednarodno življenje. Minuli so časi, v katerih se ni bilo potrebno ozirati na notranjo politiko države z ozirom na posledice, ki jih povzroča notranja politika na zunaj. Vzemimo na primer davke, zakonodajo dela, višino cen, trgovinske in carinske tarife, ravnotežje trgovinske bi» lance, sploh vse zadeve za napredek ali katere koli drago snov, ki se napačno oz» načuje za »notranjo«. Ako pomislimo malo globokejše, bomo ugotovili, da je vse to se» io važno tudi za naše odnošaje s tujino.
Moder državljan se mora naučiti, da da vsem vprašanjem, katera so preje smatrali kot čisto notranja, širok mednarodni pomen.. Če hočemo živeti v miru, nikakor ne smemo še nadalje deliti politiko v dva različna dela, v notranji in v zunanji. Moramo imeti enotno politiko, če hočemo imeti enoten svet.
Pri pouku zgodovine, zemljepisja, so» ciialnih in gospodarskih ved navajajte mla» dino, da se seznanja z vsemi problemi, tudi z onimi, ki so navidezno osebni in krajevni, in jim predočujte možnost odnosov na med» narodnem polju.
Učite nadalje vaše gojence resnico o stroških in posledicah zadnje vojne in o grožnji novega spopada. To gotovo ni ne lahko ne prijetno. Vendar bi bilo zmotno za učitelje skrivati ta dejstva, kot bi bilo zmotno za zdravnika prikriti gnoječo se ra» no in je ne zdraviti. Tak pouk je enako kot kirurgija kočljiva stvar. Ako se izvrši sla» bo, lahko navaja mladino v obup, za kate» rega ni leka. Sadje upanja ne sme biti uničeno po destruktivnem strahu. Lek Za to se lahko dobi, če se uči, da se lahko žago» tovi mir, ako se podvzame vse za prepre-een.ie vojne in ako se priznava blagodat in koristi, ki se lahko črpajo iz konstruktivne uporabe atomske energije.
Nadaljnje sredstvo je nauk, s katerim se
spoznava mladino s sedanjim sistemom za, vzdrževanje miru.
Ne trdim, da morate pridigati slepo vei'O v Združene narode; zadostuje, ako seznanjate mladino s smotri, z ustrojem m z delom ZN.
Večji del narodov sveta je danes včlanjen v ZN. Čeprav ta organizacija ne posluje po vsem gladko, je vendar edino sred» stvo za preprečenje nesreče, s katerim raz« polagamo. Počasi moramo doseči vsa potrebna zboljšanja sistema. Z opisovanjem dejavnosti Združenih narodov gradite končno temelj za njihovo ojačenje, ki vzgaja V vaših gojencih čut svetovnega bratstva.
ZN bi se dejansko morali spremeniti v svetovno vlado; v ta namen je treba postaviti temelje za večje zaupanje med narodi. Potrebno je pospeševati vse vrste mednarodnih stikov, čeprav so še tako neznatni, vedno kadar so konstruktivni in kadar stremijo za sodelovanjem. Razširjati je tudi treba razne predloge, ki so bili stavljeni za ojačenje ZN in za vzpostavitev mednarodnih zakonov. Končno je treba učiti vse ono, kar lahko dovede do ustanovitve svetovne skupnosti in svetovne vlade.
Pri tem ne želim predlagati šolske propagande za kako posebno obliko svetovne vlade. Moja pobuda gre namreč za tem, da se pospešujejo vse informacije, vsa dejanja in vse lastnosti, ki edino lahko^povzro» čijo, da se bo človek čutil za »državljana sveta«.
Predlagam pazljiv pregled besedila knjig, iz katerih naj se izloči vsako omenjanje kakega predsodka. Učitelji naj bi otroke učili, da zavisijo vsi ljudje modernega sveta drug od drugega in da zavisi nadaljnje življenje kakega dela človeštva od so-delovanja vseh.
Nadalje predlagam, da se govori o resnici, da temeljijo vse velike vere na človeški edinosti in bratstvu. Pozivam, da se naj čimbolj uporablja tisk, revije, zemljepisne karte, radio in film za povečanje našega poznavanja drugih delov sveta; da se uporabijo bolj sistemi za pouk tujih jezikov in da se poveča izmenjavo učiteljev.
Nedvomno bo ta vzgojni program naletel na odpor. Upirali se bodo v glavnem oni, ki zmotno mislijo, da je ta program v ^nasprotju z dolžno zvestobo do lastne države. Zato moramo predvsem poskušati prepričati dotične, da je njihov strah neutemeljen. Obrniti se moramo na javno mnenje. Skratka, dopovedati moramo vsem odkritim rodoljubom, da lahko varnost lastne države in visoko življenjsko raven trajno zagotovimo le s pomočjo svetovne organizacije, ki razpolaga z izvršilno močjo.
Pridobitev »svetovnega državljanstva« nikakor ne pomenja konca ljubezni do domovine ali podreditve ene narodne skupine drugi. Zvestoba do lastnega naroda in do svetovne skupnosti se dopolnjuje. Last» nosti značaja, ki se zahtevajo za obstoj dobrih odnošajev v lastni hiši, s sosedi, v družbi in v državi, so iste, kot so potrebne za odnošaje med narodom in narodom.
Vzgoja za svetovno miselnost se mora pričeti pri najmlajših in v njihovem najožjem krogu ter se mora nadaljevati tako dolgo, da bodo razumeli narode in države sveta, ki se medsebojno izpopolnjujejo.
Milili V Zliiiesti
Prezidij Akademije znanosti S. S. S. R. je poslal generalisimu Stalinu pismo v ka= terem se mu zahvaljuje za, pomoč in podporo. V pismu pravijo: »Pri sejah Poljedelske akademije, ki so bile zaključene te dni, je igralo veliko vlogo poročilo akade-mika T. D. Lisenka z naslovom — Položaj v biološki vedi — katero je odobril Centralni komite komunistične partije S. S. S. R.
Pred nami je velika naloga, da razvijemo materialistično Mičurinovo teoriju naravnih naukov o naši zemlji. Mieurina in njegovo znanost moramo smatrati kot ideal za ves naš narod. On resnično Sledi naukom Lenina in Stalina. Proti njemu se je dvignila neka reakcionarna veda — .veis-man zem in morg nizem. To je idealistična teorija, ki vlada v kapitalističnih državah. Na žalost pa je našla ta teorija pristaše tudi med sovjetskimi znnstveniki.
Prezidij Akademije znahosti S, S. S. R. in Urad za biološko vedo sta naredila veliko np.pako, ko sta podprla mendelsko» morgansko teorijo proti Mičurinu. Zaradi
tega napačnega ravnanja je utrpel škodo ves socialistični podvig v naši državi.
Sedaj je Prezidij akademije znanosti sklenil, da odločno popravi te napake in spremeni smer delovanju oddelka za biološko vedo. Biološka veda se bo od sedaj naprej razvijala v smislu materialistične Mičurinske linije .
Da uresničijo ta sklep bodo podvzeli vse potrebne ukrepe. Vse načrte, in znanstvena dela bodo pregledali in jih, če bo treba, tudi popravili.«
V pismu Stalina, je Prezidij obljubil, da bo zavzel vodilni položaj v boju proti idea» lističnim reakcionarnim teorijam, ki nasprotujejo idejam komunizma.
Sedaj je največji učenjak v Sovjetski zvezi profesor Lisenko, ki je objavil nauk, da je mogoče zamenjati rastline in živali ter njihovo vsebino z izrečnim postopkom hibridizacije. Lisenko je voditelj popolnoma materialistične teorije, ki se popolnoma sklada z linijo, katero zavzema komunistična partija v duhu leninizma in stalinizma.
Orangutan H nrj h živalskega vrta v iSristolu pri svoji jutranji „korespondenci“ — ali mogoče samo na videz? Naj bo kar koli že, tehnika mu ugaja.
*
Levo od zgoraj navzdol:
V Kuckinghamski palači se je vršila pred kratkim vrtna veselica, katere se je udeležilo veliko število najzna-menitejših zastopnikov gledališča in filma. Dobiček te veselice je bil namenjen vojnim žrtvam. Na sliki vidimo pevko Eaves pri igri „crieket“.
*
Po 139 dnevni vožnji je prispel štirijam-bomik „Viking“ iz Port Viktorije v južni Avstraliji s tovarom grozd] a v londonsko pristanišče.
Zaključna dela največjega letala, kav so jih zgradili v Britaniji, gredo h koncu. Na sliki vidimo letalo vrste „Brabazoni“. Kot merilo za gigantsko velikost tega letala nam služi bombnik vrste „Lancaster“, ki ga vidimo v ozadju.
■^ežka neurja se na vzhodni	oV? n«vzročilp nreVinitv-' železniški!’
rvez. v-t so p'mi' ® m s -»»ve wa’cor kaži naša slil n sr norall vL ki stali na 1 rogi, ker ni bilo mogoče prodreti skozi naplavljeno zemljo iu kamenje.
Desno od zgoraj navzdol:
Znana ameriška filmska igralka Kathe-rine Hepburn se vrača na krovu parnika „New Amsterdam" s svojega potovanja po Evropi v New York.
*
Senzacije v cirkusu bolh. „Trixi“, vra-tolomka na trapecu in „Mademoiselle Blonđin“, plesalka na vrvi, sta najbolj priljubljeni „zvezdi“ nekega angleškega boljšega cirkusa. Ker živi bolha le kake tri mesece, skrbi menager skupine vedno za nadomestek, ki naj izpopolni program. Tem aalogam pa so odrasle samo človeške oolhe, ki imajo baje edine toliko nabavnega znanja, da lahko postanejo „artisti“. Na srebrni žici, tenki kakor as, izvaja bolha-akrobat vaje.
i Temzi v Londonu se je pričel pravcati promet z motornimi čolni. Prvi „plavajoči avtobus“ prične vožnjo pri Towerskem mostu.
Vrnil sem se peš ob sinjem zalivu, ki je bil modrejši nego nebo ter je tod in tam kazal vijoličaste proge, če se je Zapenil val z dna...
V	mojem hotelu se je nahajal bar, v pod= pritličju, kjer si vedno naletel na zanimive mednarodne tipe. šel sem doli...
Močan vzduh po pelinovcu in mešanem žganju mi je udaril nasproti; mrzel tobač= ni dim je dušil v grlu. In potem je dišalo tudi po česnu...
Videti je bilo le malo gostov. Nekaj kur» jačev s francoske torpedovke, ki so pili z dvema podčastnikoma kolonialne armade. V nekem kotu je tičalo več Italijanov, ki so šušljali med seboj. Klobuke so imeli potiš» njene globoko na čelo.
Zdajci zaslišim za skupino zelenja, ki je zakrivala neki kot, tiho žensko ihtenje. Ko sem se sklonil in pogledal ostreje, sem spoznal Katko, ki je imela na sebi taisto obleko, kakor prejšnjo noč. Poleg nje je sedel debeluh z visečimi brki in nedolžnimi očmi, čigar lasje so bili na sencih že posi= veli; oblečen je bil v nekak dolg suknjič. To je bil brez dvoma Benoit!... Presen e= čen sem zijal — ali naj bo to zloglasni Be» noit? Ta rejeni kmet! Postalo mi je jasno, da je moral temu človeku tudi najbolj ne» zaupen soigralec brezpogojno zaupati, saj je bil videti kakor kak mežnar... Toda ko sem ga pozorneje pogledal, se mi je v njem odkril čisto drug človek; prvi je bil neko» liko preprost, da je vzbujal zaupanje — drugi pa je bil prekanjen, nasilen, oblasten ■— lahko si v njem uganil zločinca... Nje» gov močni, mišičasti vrat je pričal o or» jaški moči. Njegove bele, skrbno negovane roke, s kratkimi prsti in zelo dolgim pal» cem, so bile navidezno od njegovega telesa docela neodvisne, kajti bilo je prečudno, da Benoit ni gledal na svoje prste, ko je s presenetljivo brzino vlival sodavico v svoj pelinovec, segel po vžigalicah, vzel cigareto in iz svoje listnice s samim otipavanjem poiskal več vizitk...	•
Čez nekaj časa je vstal, šel tik mimo me» ne, nekoliko šepajoč, in zapustil bar s svo» jim zbeganim, prostosrčnim obrazom, toda pri hoji se je še bolj izdajala njegova or» jaška moč. To je bil v resnici mož, ki je med dvema sleparskima igrama z revolver» skimi streli govoril s svojim nasprotnikom.
V	baru se zame niti zmenili niso. Vzel sem čašo z žganjem in sedel poleg Katke.
Roke so ji padale z obraza, ki je bil mo» ker od solz.
»Zakaj jokate, Katka?«
Poteze njenega obraza, podobnega ja» ponski punčki, so se očividno mukoma pri» zadevale, da bi dobile zopet svoj navadni izraz. Toda iz mandljastih oči so še vedno lile debele solze. Slednjič je odgovorila z glasom, ki je bil od bolesti ohripel:
»Katka vam more povedati... ker res bili dobri in prijazni z njo. — Katkin mož imeti sovražnika... že dolgo ... in danes Katkin mož in sovražnik morata poravnati spor ... hočeta se streljati z revolverji, zve» čer proti enajsti uri... pred glavnim vho» dom parka Borelli... in bitka kakor v Juž» ni Ameriki... čisto od blizu ... veliki re» Volverji... eden vselej mrtev ... včasih oba ... Uboga Katka ... nima družine ... nič kakor svojega moža... če mož mrtev, Katka čisto sama na svetu ...«
In znova jo je posilil jok.
»Kako se imenuje sovražnik?«
»Mitchell... A vi ga ne poznati... on he od tukaj ... In sedaj mora Katka iti...«
Ostal sem sam, bil sem zelo ganjen.
Kako naj preprečim ta dvoboj, ki se ga Katka tako silno boji... ?
Ni bilo nobene druge poti, nego obvestiti Parengueta! On bo že vse ostalo uredil... saj bi n. pr. zadostovalo, ako bi poslal do obeh bojevitih petelinov stražnika in jima dvoboj prepovedal.
Deset minut kasneje sem bil v uradu pri Parenguetu. Skozi odprto okno je prodiral hrup s trga Belzunce in duh po pečenih ri= bah in školjkah.
Ob mojem pripovedovanju je komisarjev obraz vedno bolj žarel.
»Ej... ej ... slednjič jih imamo!« je za» vpil. »Ta večer... ko se streljanje začne, se bomo vmešali. .. seveda ne takoj... po» čakali bomo prvih strelov... da pade eden ali drugi, kakor Katka čisto pravilno sluti... Na vsak način bomo topot lopova dobili v roke ... in jutri bosta ali pod kiju» čem ali pa v bolnišnici odnosno v mrtvaš» niči! Kateri ostane živ, ga bo sodnik za
dolgo nasolil, kajti jaz imam o teh moža» kih mnogo povedati... Pojdite nocoj z na» mi, da vidite bitko...
Tega prav za prav nisem hotel... Pre» klinjal sem na skrivnem samega sebe. Kajti jaz sem bil kriv, če je čakala Katko velika bolest... Bogme, srečne roke nisem imel! ... Sedaj mi ni preostalo drugega, kakor da obvestim Benoita in njegovo ženo!
Vprašal sem po njima v hotelu. A nobe» nega ni bilo tam.
Zamam sem čakal nanju do večera. Po* tem sem ju šel iskat in pretaknil za njima vse bare in mornarske beznice... A o Be» noitu in Katki nobene sledi!
*
Proti enajsti uri smo bili na preži; bilo nas je četvero: Parenguet in jaz ter dva stražnika, ki sta se skrila za grmovjem pred glavnim vhodom v park. In vedeli smo, da leži ne daleč od nas še pet straž» nikov v visoki travi.
Okoli nas je valovila mlačna tema, v ospredje je silil vonj po eukalvptu. Jz dalje je prihajalo šumenje mesta, kakor bi se preko peščene obale lahno poganjal val... Vsenaokrog nobenega drugega glasu, le v približno tristo metrov oddaljenem baru je brenčal gramofon. Ta bar je bil na pri»
Na ta klic je Benoit dvignil roke in šel zelo mirno proti nam.
»Dober večer, mister Parenguet... nobe» nega orožja nimam pri sebi... lahko me preiščete... Toda če se hočete s svojimi spremljevalci potruditi v bar, boste tam nekaj našli, kar vas utegne zelo zanimati.«
To je rekel Benoit s čudno mešanim na» glasom, nekatere besede so zvenele nor» mansko, druge so bile angleške, vmes je bilo čuti apaške izraze in »twang« new» yorskih banditov ...
Vsi smo stekli proti baru...
Še sedaj vidim veliko dvorano, žarko raz» svetljeno, z lakiranimi bambusovimi mizi» cami ob stenah ... Dišalo je po angleškem tobaku, po vaniliji, po ginu ... Nekaj sto» lov je ležalo preobrnjenih, po tleh so bile raztresene črepinje steklenic in čaš...
Nekaj gostov je stalo okoli posestnika bara, debelega Italijana, in vsi so osuplo strmeli na nekakega bookmakerja (maža» ča), ki je v čudno smešnem položaju ležal na tleh, s krvavečo rano na desnem sen» cu... Gramofon je še vedno brenčal. Eden stražnikov je udaril po plošči in jo razbil.
»Toda to je vendar Mitchell, ki so ga ubili!?...« je zavpil Parenguet. »Kdo ga je ... povejte vendar, Benoit...«
»Nu, da, mister Parenguet... To je ta fcamalja Mitchell. Pred nekaj dnevi je osle»
DCitaLfizi pslfCL
Vstani pšenica, škrjanček žgoli! Sence izginjajo, zarja se smeje in po livadah nam bisere seje. Vstani, da sonce ti klas pozlati!
Vstani, le vstani!
K tebi se vijejo drobne stezice, mično prepevajo kosci, žanjice s koso in s srpom ob strani.
Rrž se sestrica ob tebi postavlja, nekam ošabna po svoji naravi, ti pa vsa skromna si v toliki slavi tebe obilno nebo blagoslavlja.
Vstani pšenica!
Boči nad tabo se nebna jasnina, boža, poljublja te rajska milima, polja kraljica!
Limbarski

lično slabem glasu, toda eleganten, v njem so plesali...
Stražniki se niso ganili in so bili docela nevidni; sicer je pa le redkokdaj prišel kdo mimo.
Na tihem nisem ničesar bolj želel, kakor da nasprotnika ne bi prišla in bi bilo naše pričakovanje zaman.
Z neke cerkve je bilo tri četrti... Iz bara je donel foxtrot... V roki sem skrival uro s svetlečim se kazalcem in štel minu» te... deset minut do enajstih... osem minut... pet minut... dve minuti...
'Točno ob enajstih se je zaslišal težak ko» rak, opazil sem nekoliko šepajočo' posta» vo... bil je Benoit!
Šel je mirno do parkovih vrat in se po» stavil tam v luč nekega kandelabra.
Potem je ,vidno vznemirjen, oprezoval na levo in desno; desna roka mu je tičala glo» boko v žepu.
Parenguet je siknil stražnikom:
»Ob prvih strelih skočite naprej... a ne prehitro ... in zakličite: ,Roke kvišku!’... a ne prehitro, umejte... In ob najmanjšem uporu streljajte!«
Slišal sem, kako sta stražnika pripravila vsak svoje orožje.
Tamkaj je pa stal Benoit še vedno ne» premično ... Ura je bila enajst... enajst in deset minut... Tišina je postajala glob» Ija, mučnejša. Dvigati se je začela lahna megla, v kateri je bilo mogoče razločevati posamezna drevesa v parku le nejasno.
Četrt na dvanajst... Ali se bo Mitchell sestanku izognil...? Ali pa se plazi bliže iz ozadja, da bi podrl nasprotnika iz zase* de... ? V tem trenutku se je razlegel pok dveh strelov...
Toda prihajal je iz bara, od koder se je sedaj slišal krik in vrisk, koraki bežečih ljudi, klici po policiji...
Nato je oddrvel avto ...
In v tistem trenutku sem zaslišal tik za seboj Katkin glas ... oddaljenost je zna» šala komaj dva metra. Kako je bilo mogo» če, da se nam je približala, ne da bi jo bili opazili?
In Katka je kričala: »Tu Benoit! Tu, Be» noit!«
paril Holandca Schmidta za zelo* veliko vsoto in Schmidt mi je rekel, da bo nocoj MitdheUia ubil... In jaz sem bil v veliki za» dregi... Kajti na eni strani nisem imel no» benega razloga, da bi takega bandita, kakor je bil Mitchell, opozoril na nevarnost... na drugi strani sem se pa bal, dia bi takoj osumili mene, če bi našli Mitchella s pre» luknjanim sencem... In če bi tudi imel alibi, bi mi ne verjeli in plesniti bi moral v ječi... Ali nimam prav, mister Paren» guet... ? Nu ... tu mi je prišla na pomoč Katka ... Gentlemanu časnikarju tamle je povedala neresnico ... Ker je ta gentle» man pač zelo blebetav... In tako imam kaj dober alibi! Kajti bil sem ves čas pred vašimi očmi, ko je Schmidt počil Mitchel» la... In če bo treba, ste vi dolžni pričati, da nisem bil jaz tisti, ki je Mitchella ubil... Ne, ne... ne bodite hudi, mister Paren» guet... nikakor se nisem obnašal nasproti vam nespoštljivo ... Saj nisem zahteval, da pridite na ta dvoboj... V tem slučaju ne bi bili smeli poslušati gentlemana čas» nikarja... Toda ta večer je kljub temu ze= lo dober za vas, verjemite mi... prihranil vam bo veliko truda ... kajti prvič je Mit» čhell mrtev, ne bo vam ga več treba nad» zorovati... potem je ta tepec Schmidt po» begnil z avtom in ga boste kmalu došli in vtaknili v ječo, ki je ne bo tako kmalu za» pustil... in tretjič se otresete tudi me» ne ... Kajti kupil sem pašnik v Kaliforniji in postanem farmar... to sem obljubil Kafki... ne bom več potoval. .. Katka ima mojo besedo...! Torej, ni res? Ne zadržu» jete me ? Prav... Dobro se imejte, mister Parenguet.. . Come on Katie dear!« (Poj» diva, draga Katka!)
Ko je šla mala mimo mene, mi je z'amr» mrala:
»Bili ste... really... ljubezniv s Kat» ko! Hvala s srcem...! Katka ne bo poza» bila!«
Parenguet je slišal in mi rekel, ko je str» mel za onima dvema, pol srdit, in pol ove» sel jen:
»Eh... mala naju je oba imela za nor* ca! Toda Benoit ima prav... plen je do» ber! Večera nisva izgubila!««
(föogdan
cinik
—	Oprostite, prečastiti!...
—	Kaj je?
—	K bolniku, sel vas.čaka! ...
—	K bolniku? K bolniku? ponavlja žup» nik in si mane zaspane oči. — Naj skoči k cerkovniku, da odpre cerkev in pripravi, kar treba!
Služkinja odide izpred vrst in lahko bi slišal, kako govori, kar je naročil župnik.
Župnik se obrne na postelji in potegne nase odejo, ki mu je zdrknila.
— K bolniku! Kaj češ? Moram iti! Pa tako rad bi še malo zadremal...
Počasi mu lezejo obrvi na zaspane oči, zvonovi mu kličejo v spomin misel na bol* nika, toda njihov pritajen daljni glas ga uspava in župnik zopet zaspi.
— Prosim, prečastiti! — ga iznova pre» budi trkanje na vrata»
— Kaj je?
— Cerkovnik je že odšel v cerkev in vas čaka.
— Čaka? Reci mu, da že grem!
Kmalu zatem sta stopila iz cerkve dva moža in krenila v vas. Utopila sta se v morje bele megle. Drug drugega skoraj nista vi* dela, vendar so mimoidoči poklekovali že na samo cingljanje zvončka, kakor je treba poklekniti, če gre mimo duhovnik z Bo» gom.
Po poti je ležala jesenska slana in blato, ki se je napelo ko testo v nečkah, je čisto pomrznilo in se lesketalo v umazanem si* jiaju. Pod nogami je hrustalo in se vdiralo. Župnika je zeblo, pa je hitel, a tudi cerkov* nik je naglo stopal in pozvanjal na vsake tri, štiri korake. Ko, sta že precej preho» dila, se ustavita pri vodnjaku za šolo.
— Tukaj bo! reče cerkovnik.
— Tukaj ? se začudi župnik in odpre vra* ta. Čudno se mu je zdelo, ker je bilo v hi» šici tiho ko v grobu in ni nihče nanj ča* kal; še sosedov ali sorodnikov in vaških padaric ni videl.
— Mogoče pa ni tukaj? meni župnik.
— Seveda je, baš tukaj! Stari Tonej je bolan, saj vem;
— Pa greva notri, če je že tako!
Stopita v sobo. Vse tiho. Nikjer žive duše. Postelja je sicer postlana, a prazna.
— Hej, kje pa je kdo? kliče cerkovnik in pogleda v kuhinjo, v kamro in še v dru* go sobo, pa so se mu oglasile samo kokoši v veži.
— Kaj naj storiva? Čakajva! in sede na klop. Tedaj je vzšlo solnce in megla se je vzdignila nad strehe. Župnik in cerkovnik sedita in čakata. Nenadoma zaslišita, kako na dvorišču nekdo vpije;
— Huš! Huš!
Stopita na prag. Za prasci teka bos star* ček z ra zmršenimi lasmi in se na vse na* čine trudi, kako bi jih prepričal in pripra* vil do tega, da bi šli v svinjak. Prasci pa kot da so se norčevali iz slabotnega in okornega starca, so bežali po dvorišču in menda jih je strašno mikalo, da malo po* gledajo na vrt, ki je bil zagrajen s slabim plotom in na katerem so bila vratca iz prot ja.
— Huš! Huš! je klical starec in komaj hodil na suhih nogah. — Huš v svinjak! Huš! Huš!
Župnik je to nekaj časa gledal, nato pa se je ujezil.
— Kaj vam pride v glavo? Sporočate pome in me preženete s postelje, pa za nič! Kdo je pri vas bolan?
Starec pogleda župnika in migajoč z gla* vo odgovori:
— Da, prečastiti, oprostite, jaz sem bo» lan. Duša mi je že na jeziku!
To je bilo župniku vendar preveč:
— Kaj, ali me imate za norca ali kaj? Duša mu je na jeziku, pa skače za prasci po vsem dvorišču!
— Kaj pa naj storim, prečastiti? Če so ušli iz svinjaka, jih moram zopet nazaj po* gnati. Huš! Sicer uidejo na vrt ali pa od* skačejo na vas! Huš!
Kdo ve, kako dolgo bi prašiči še skakali, če ne bi bilo cerkovnika. Zvonček in rdečo svetiljko je odložil na prag in šel pomagat starcu. In ko so prasci uvideli, da sedaj ne bodo mogli več zbežati, so takoj odskakali v svinjak. Starec še enkrat zavpije nanje, zapre vratca in jih zapahne z lesenim kol» cem. Šele potem stopi k župniku in mu po* ljubi roko.
Oprostite, prečastiti, in ne jezite se na* me! Ušli so kot po navadi in sem jih’moral pognati v svinjak.
Župnik se niti ni znal prav jeziti, ker je bil predobrega srca in z ljudmi prijazen. In čemu bi se tudi jezil?
— Saj se ne jezim — odgovori prijazno, to pa vendar ni prav, da me brez potrebe budite. Vidim, da ste popolnoma zdravi in v nedeljo kar sami pridite v cerkev k spo* vedi.
— Oh, ljubi Bog! V nedeljo? Nikakor! Sam Bog ve, če bom še pol dneva dočakal* (Nadaljevanje na 8. strani)
čllZa naše gospodarje |
Ko kopljemo krompir
(Nekaj navodil kmetovalcem za september)
Zakon o varstvu rastlin
Na polju
Komaj smo končali z žetvijo, že moramo skrbeti za prihodnje leto: začenjamo s se= tvijo ozimih žit. — Najpreje trosimo za te posevke umetna gnojila.
Sprevljamo stročnice kot fižol in druge.
Koncem meseca začnemo kopati in spra= vljati krompir ali repico.
Deloma že spravljamo koruzo.
O svetem Mihelu naj bodo dela z zim= sko setvijo končana.
Kosimo še otavo.
V sadovnjaku
Pobiramo odpadlo sadje in ga koristno uporabimo ali za kis ali za sadni mošt, de» loma pa ga posušimo.
Za obiranje sadja pripravimo vse po» trebno: lestve, košare, shrambe. Sadje pri obiranju, vsekakor pa pred vskladiščenjem sortiramo.
Septembra začnemo saditi mlada sadna drevesca.
Septembra meseca sadnega drevja ne škropimo, sadnega drevja ne obrezujemo, ne zalivamo in sadnemu drevju ne gnojimo. Ta mesec sadno drevje pustimo počivati.
Jesenske sorte jabolk in hrušk zorijo, obiramo te sorte.
Kakor pustimo v septembru sadno dre« vje na miru, imamo pai več dela pri grmiča» stem sadju, to je pri kosmulji in pri rde« čem grozdičju, ribezlju ali ribizu. Zlasti ri= biz pri nas še mnogo premalo poznajo in premalo cenijo; iz ribizovega grozdičja je mogoče pripraviti izredno dobro pijačo in zelo okusen kompot.
Na vrtu
V	tople grede sejemo zgodnje sorte ze« Ija in salate, da prezimijo in imamo zelo zgodnje sadike.
Ta mesec sejemo špinačo, črni koren, motovilec in zgodnje korenje.
Endivijo povežemo.
Sadimo tudi čebulo in zimsko salato.
V	kolikor paradižniki še niso dozoreli, paradižnikove rastline obrežemo, da plodi preje dozorijo.
V hlevu
Živina gre na strniščno paišo. Imejmo pripravljene vse priprave, ako bi začelo ži= vino napenjati.
Noči so že hladne, živina naj bo preko noči v hlevu.
Začnemo z jesenskim krmljenjem zelene koruze in mešanice grašice.
Že deloma začnemo koncem meseca s pi» tanjem svinj.
Kokoši se skubijo edi misijo; v tem času so bolj občutljive proti prehlajenju in mo» ramo zato bolj paziti nanje.
V čebelnjaku
Vse pripravimo za vzimljenje čebel.
Krmimo z raztopino sladkorja, da matica bolj zalega in da je število čebel preko zime tako čim večje.
Okrog doma
Razkužimo seme za jesenske setve.
Pripravljamo sadni mošt ali sadno vino. Sušimo sadje.
Skrbimo z dokupom krmil, v kolikor jih je danes mogoče dobiti, da pozimi ne zmanjka potrebne krme.
Koncem julija letošnjega leta so stopila v veljavo določila zakona o varstvu rastlin z dne 2. junija t. 1. Vendar pa so stopila v veljavo le ona določila zakona, ki govorijo o trgovanju s sredstvi za varstvo rastlin in pa ona določila zakona, ki urejajo promet z inozemstvom zia, povečanje varstva rast» lin proti raznim boleznim in škodljivim učinkom.
Po določilih zakona izdaja le ministrstvo za kmetijstvo dovoljenje za proizvodnjo in za prodajo kakršnihkoli sredstev za var« stvo rastlin. Sem spadajo tudi sredstva za zatiranje plevela, sredstva za oskrbovanje in nego drevja in razna sredstva za varstvo zalog pridelkov pred raznimi škodljivimi vplivi.
Tudi za trgovanje s sredstvi za varstvo rastlin, ki so že v prometu, izdaja nakna» dno dovoljenje zia trgovanje ministrstvo za kmetijstvo.
Namen zakona je pravilno urediti proiz» vodnjo in promet s sredstvi za varstvo rastlin, ker so danes večkrat v prodaji ra» zna neučinkovita in malovredna sredstva. Vsak posamezni kmet pa nima možnosti, da bi preizkušal zanesljivost in učinkovitost sredstev, ki jih dobiva v raznih trgovinah.
Zato je do sedaj vedno obstojala nevar« nost, da spravijo brezvestni trgovci v pro» met razna nezanesljiva, nič ali le malo vre» dna sredstva.
V bodoče morajo podjetja, ki proizvajal» jo taka sredstva, poslati zavodu za varstvo rastlin vzorec tega. sredstva. Vzorcu mora biti priložen natančni opis sredstva, njego» va kemična sestava in navodilo za njegovo uporabo.
Zavod za varstvo rastlin preizkusi nato
vsako sredstvo in izda nato spričevalo ozi« roma priporočilo ali pa sredstvo odkloni. Na podlagi tega izvida izda nato ministr» stvo za kmetijstvo dovoljenje za izdelavo tega sredstva.
Posebna določila tega zakona predvide» vajo tudi, da more pristojno ministrstvo prepovedati, omejiti ali pa dopustiti le pod gotovimi pogoji uvoz ali prevoz rastlin in predmetov, ki bi mogli povzročiti oziroma zanesti v državo kake rastlinske bolezni in rastlinske škodljivce.
Glavni del zakona predpisuje določila o varstvu vseh kulturnih rastlin pred rast» linskimi boleznimi in pred vsemi škodljivci rastlinskega in živalskega izvora.
Posebno poglavje odreja zatiranje rast* linskih bolezni po uradnem nalogu in na stroške lastnika obolelih rastlin. To po» glavje zakona tudi določa, da morajo dežel* ne vkide izdati v šestih mesecih izvršne od« redbe. Te morajo vsebovati določila o obve» zni prijavi gotovih rastlinskih bolezni in gotovih rastlinskih škodljivcev. Nadalje mora biti urejeno nadzorstvo obratov, ki proizvajajo razna semena. Določeno mora tudi biti, kdaj more oblast odrediti skupno obvezno zatiranje rastlinskih škodljivcev.
Za izvajanje določil tega zakona bodo ustanovile dežele poseben urad oziroma bo* do pooblastile s tem že obstoječe kmetijsko urade pri deželnih vladah.
Vsa ta določila drugega dela stopijo v veljavo, ko izdajo posamezne deželne vlade izvršne odredbe k zakonu.
Ker je ta zakon izrednega pomena za iz* boljšaiije naše rastlinske proizvodnje, opo* zarjamo kmetovalce na določila tega za* k ona.
Sejmo krmo za vigred
Letošnja oddaja pridelkov
Ko sliši kmet o oddaji pridelkov, nava* dno ni dobre volje. Pod oddajo pridelkov razumeva namreč kmet neko prisilno. de« janje, nek prisilni ukrep, ki posega z žele* zno roko v njegovo gospodarstvo in mu navadno predpisuje oddajo pridelkov po ceni, ki je večkrat bila in je še pod pro» izvodnimi stroški za te pridelke.
Kljub vsem tem neprijetnostim, ki so v zvezi s prisilno oddajo pridelkov, pa se mo* ra kmetovalec zaveda,ti, da so vsi ti ukrepi o oddaji pridelkov izdani zaradi splošnosti, zaradi skupnosti, katere en del je tudi on. Moramo pa pri tem poudariti, da bi bili v resnici nekateri teh prisilnih ukrepov lahko boljši in bi spremenjeni bolj služili kori« stim skupnosti.
Da se izogne raznim neprijetnostim, je važno, da kmetovalec pozna vsaj glavna določila o oddaji pridelkov v letu 1948. Ta določila je izdalo ministrstvo za kmetij» stvo v sporazumu z ministrstvom za pre» hrano. Pri tem so najvažnejša določila o oddaji pridelkov žita.
Po teh določilih mora oddati kmet ves pridelek žita. Od oddaje je izvzeta najpre* je ona količina žita, ki jo potrebuje kmet za preskrbo družine v svojem obratu. Na* tančno je pri tem določeno, koliko se ra» čuna na vsakega člana družine.
Od oddaje je nadalje izvzeta ona količina žita, ki jo potrebuje kmet za rejo živine. Tudi tu je spet natančno določeno, koliko se računa za vsako žival.
Posebej je določeno seveda, da je od od» deje izvzeta tudi ona količina žita, ki jo po« trebuje kmetovalec za seme.
Končno so izvzete od oddaje tudi one ko« ličine žita, ki jih mora oddati kmet na pod» lagi raznih veljavnih pogodb (deputati, ra» zna volila, oporoke, predajne pogodbe itd.)
Vse pridelke žita, ki jih mora kmet od» da rti, sme kupiti le pooblaščeni nakupova* lec in to brez ozira na to, ali je oddaja v okvirju predpisa kontingenta ali pa izven kontingenta.
Kmetovalci, ki so oddali pravočasno predpisano količino ovsa in koruze, smejo z ostankom teh vrst žita svobodno razpo» lagati.
Vsem onim, katerim je po kakih poseb» Mih, n. pr. predajnih pogodbah kmet dol» žan dati žito, sme dati le toliko žita, koli» kor je nujno potrebno za prehrano in za Seme. To velja toliko časa, dokler kmet ne odda pridelka žita, kolikor je dobil pred* Pisano.
Ako je v kakih delavskih najemnih ali kolektivnih pogodbah določeno, da kmeto» valec da delavcem več žita kot pa bi ga Sniel dati po veljavnih določilih, mora pre» yišek izplačati v denarju po srednji ceni, kakor bi jo on dobil za žito pri oddaji; ®lta sme oddati po teh pogodbah kmet le
toliko, kolikor je v določilih o oddaji pri* delkov dovoljeno.
Za krmo sme porabiti kmet krušno žito, torej pšenico in rž ali pa mešanico pšenice in rži le takrat, ako to žito Za ljudsko pre« hremo ni več primerno. Za to pa je potrebno posebno dovoljenje, ki ga izdaja do količine 1000 kg okrajno glavarstvo, preko količine 1000 kg pa zveza za promet z žitom.
Ako hoče kdo krmiti zdrobljen ječmen, oves ali koruzo, dobi za to dovoljenje od okrajnega glavarstva in sicer do 50 kg za vssiko veliko žival, ako je dokazano, da je kmet oddal že 50%, to je polovico, od pred« pisane oddaje žita.
Dovoljenje za krmljenje zdrobljenega ovsa, ječmena in koruze preko 50 kg za vsako veliko žival dobi kmet šele takrat, ko more dokazati, da je oddal že vso predpi» seno količino ječmena in ovsa.
Oni kmetovalci, ki dokažejo, da so od» dali pravočasno vse predpisane količine rži in pšenice, morejo dobiti — ako zato zapro* sijo — od okrajnega glavarstva še nakna» dne mlevske izkaiznice.
Ker dobijo kmetovalci za prvo polovico predpisane oddaje rži in pšenice le staro nizko ceno, šele za drugo polovico pa zvi» šano novo ceno, je razumljivo, da moremo priporočati, naj vsi čimpreje zadostijo svo» ji obveznosti. To je v njihovo lastno korist.
Za enkrat je določeno, da monaijo biti vse predpisane količine žita oddane do 31. de* cembra t. 1. Kdor do tega termina ne bo žita oddal v celoti, kakor je predpisano, bo kaznovan z denarno kaznijo, ki znatno pre« sega ceno pšenice in rži.
Le iz posebno utemeljenih razlogov bo mogoče gornji datum podaljšati.
Odkritja o skrivnostnem življenju rastlin bodo omogočila novo vrsto takozvanega »morskega poljedelstva«. Znanstveniki v kemičnih laboratorijih kalifornijske uni* verze so mnenja, da »morski« poljedelec,ne bo namakal zemljo s potom svojega obraza kot dosedanji poljedelci, ampak bo lahko po izkušnjah kemije gojil številne vrste morskih rastlin, ki mu bodo dajale ogrom» ne količine hrane prav poceni. Na podlagi novih odkritij o fotosintezi se je človek se» daj znašel pred eno izmed največjih prido* bitev v zgodovini: pridobivanje hrane v takih količinah, da bodo zadostovale za pri» memo prehrano vsega človeštva.
Znanstveniki kalifornijske univerze so s pomočjo atomske sile prodrli v skrivnosti rastlinskega življenja in odkrili eno za dru»
Lahko je krmiti jeseni, ko so skednji še polni krme; nimamo tudi ne posebne skrbi, kako bo s krmo, tja do svečnice. Ko pa do« biva sonce svojo moč, postaja v shrambah za krmo, po skednjih, svislih in parmah vse bolj svetlo. Takrat začne živinorejca navdajati skrb, kako bo prekrmil živino do paše, ali pa do košnje zelene krme.
Najhujši zsa. krmljenje je mesec pred pa» šo oziroma pred košnjo zelene krme.
Zato moramo že jeseni skrbeti, kako bo* mo najboljše mogli prekrmiti živino v rani vigredi, ko nam začne suhe krme že zelo primanjkovati.
Da bomo imeli zadosti krme, je potrebno:
1.	skrbeti za travnike in deteljišča,
2.	prilagoditi število živine površini tra» vnikov in deteljišč ter pridelkom sena s teh površin,
, 3. sejati jeseni krmo za rano vigred.
Jesenska setev krme je pri nas še vse premalo znana in premalo cenjena, četudi je izredno velikega pomena.
Jesenska setev krme nam daje zaneslji* ve pridelke, ker je za njeno uspevanje v jeseni tudi v rahli in lahki zemlji dosti vla» ge. Jesenska setev krme izkoristi dobro ne» katere hranilne snovi, kot sta dušik in ka» lij, ki bi jih drugače zaradi lahke topljivo* sti jesensko deževje izpralo v globino, kjer jih korenine rastlin ne bi mogle več do» seči.
Korenine, ki ostanejo po košnji krme v vigredi v zemlji, dajejo zemlji novih hranil» nih snovi in zemljo rahljajo.
Krmo, ki jo sejemo jeseni, kosimo že od srede aprila pa do srede maja in moremo tako začeti 2 do 3 tedne prejfe z zelenim krmljenjem, ko še ni paše in moramo že skrbno paziti na zaloge sena. Tudi nismo prisiljeni gnati živino predčasno na pašo, ko je trava še majhna in za pašo premalo razvita.
go vse tajne, ki so v zvezi z osnovnimi pro« cesi pri nastajanju hranilnih snovi. Prišli so tako daleč, da lahko goje algo, ki vspe» va v sladki in slani vodi, na tak način, da ta proizvaja velike količine hranilnih snovi.
Znanstveniki so tudi ugotovili, da je ko« ličina morskih rastlin na našem planetu po zaslugi fotosinteze desetkrat večja od mno» žine onih rastlin, ki rastejo na suhi zemlji. Žal so skoraj vse morske rastline neužitne. Z novimi odkritji o uspevanju rastlin, me* nijo znanstveniki, bo mogoče doseči, da bo» do tako morske kot zemeljske rastline, ki so še neužitne, proizvajale hranilne snovi, maščobe, škrob in sladkor, vitamine in ki* sline, in to vse v zadostnih količinah za prehrano vsega človeštva.
Zgodnja zelena krma v vigredi tudi pre» preči oziroma pomaga, da živali in to zlasti molzna živina v vigredi ne izgubi na teži in mleku in nam tako zelena krme. v vigre» di zvišuje dohodke iz živinoreje.
Kaj sejemo ?
Zaradi zelo hitre rasti v vigredi dajeta zelo zgodnjo zeleno krmo oljnata re* pica in odršica (naps). To krmo ko* simo že od sredi aprila do začetka maja. Obe ti dve rastlini zahtevata predvsem zelo izdatno gnojenje z dušikom. Zato gnojimo na enem hektarju njivske površine s 150 do 200 centi hlevskega gnoja in pa 250 kg Tomasove moke. Tudi male količine kalije* vih umetnih gnojil zelo ugodno učinkujejo.
Proti koncu zime gnojimo še s 100 kg apneno amonijevega solitra, ki vpliva na hitro rast.
To krmo sejemo koncem avgusta do prve polovice septembra.
Na en hektar rabimo 12 do 15 kg seme» na, ako sejemo s strojem, in v vrstah, ki so 20 do 25 cm oddaljene ena od druge.
Računamo okrog 200 centov pridelka ze» lene krme na en hektar.
Druga zelo priporočljiva vigredna zelena krma je mešanica grašice in rži. Tudi to mešanico sejemo do srede septembra in sicer na en hektar 100 kg ozime grašice in 80 kg rži, vrste pa naj bodo pri setvi s strojem 10—15 cm ena od druge. Ako je mogoče, je priporočljivo sejati posebej gra» šieo in posebej rž. Pred setvijo gnojimo z 250 kg fosfornih gnojil in s 150 do 200 kg kalijevih umetnih gnojil. V vigredi pa zgo* daj potrosimo še 100 kg apneno amonije* vega solitra.
To mešanico moramo kositi predno rž klasi. Računamo 250 centov pridelka na en hektar.
Nadaljnja mešanica za vigredno zeleno krmo je mešanica ozime grašice, in* karnatne detelje in italijanske 1 j u 1 j k e. Ta krma je zelo izdatna, ker vsebuje mnogo beljakovin, moremo jo pa kositi pozneje kot pa oljnato repico ali pa mešanico ozime grašice in rži.
Pred setvijo te mešanice moramo gno» jiti z 250—300 kg Thomasove moke in z 200 kg kalijeve soli. Sejemo zgodaj sep* tembra in sicer na en hektar 35 kg ozime grašice, 20 kg inkarnatne detelje in 15 kg italijanske ljuljke.
Ako nimamo semena ozime grašice, vza» memo več semena inkarnatne detelje. Kon* eem zime trosimo še 100 kg apneno anioni* jevega solitra. Računamo do 300 centov pridelka na en hektar.
Da bomo imeli torej zgodaj v vigredi do» sti in izdatno zeleno krmo, da bomo mogli shajati tud; nri dobrem krmljenju s senom in da bomo čim boljše izkoristili vse njiv» ske površine, sejmo še letos eno od spredaj opisanih krmnih mešanic za vi* gredno zeleno krmo.
Preobrat w poSJedeSst^u
IMi riiflie Ki tir inlnii
Jljudje o aeenem Ledu
tu SJiegu:
fsH
imi
Težko si moremo predstavljati, kako bi bilo mogoče živeti v večnem snegu in ledu, saj se že vsake nekoliko daljše in hujše zime bojimo. Večni sneg, večni mraz, to je za trše pojme nekaj težko umljivega. Ven» d r so ljudje, ki žive še danes v večnem snegu in ledu, kot so pred tisočletji — v ledeni dobi — živeli tudi naši predniki. Vre» menske razmere in zemljepisne okoliščine Eskimov so danes take, v kakršnih so bili naši predniki pred deset ali petnajst tisoč leti.
Oglejmo si nekoliko njihovo življenje, da dobimo vsaj medlo sliko o teh ljudeh. — Eskimi nimajo za gradnjo svojih bivališč na rjzpolago ne lesa ne kamenja. Edini material, ki je vedno pri rokah, je sneg in led. Zato gradijo svoja stanovanja iz. snega. Pri gradbi so zelo spretni in urni. Priden domačin zgradi sneženo »hišo« v kratkem času po končanem dnevnem potovanju. Ve» čerjajo že v njej. Na zunaj je hiša podob» na polkrogli — kupoli. Grki so zelo viso* ko razvili svojo stavbarsko umetnost, ostanke in razvaline njihovih templjev ob» čudujemo še danes, a kupole vkljub vsem svojim zmožnostim niso zgradili. Šele Rim» Ijani so to stavbno obliko znali sezidati. Eskimi pa v svoji primitivnosti zgradijo ne» šteto kupol. Gradijo jih zelo preprosto: velike, debele kvadre snega položijo pribli» žno pol metra visoko v krogu na tla. Nato prično s teh blokov sneg rezati poševno od enega konca proti drugemu, tako da se vrh vedno bolj niža in pride na eni strani čisto na tla. Tako nastane nekakšna spirala, ki visi navznoter. Na ta temelj polagajo nove bloke, ki se v višjih plasteh čedalje bolj zbližujejo in zadnji blok na vrhu kupolo popolnoma zapre. Vrata in okna izsekajo v že dograjeno kupolo. Neverjetno je slišati, da je taka snežena hiša razmeroma precej topla, posebno še če v njej kurijo. Eskimo odloži kožuh in je v sami srajci, kadar je doma. Morda se bo komu čudno zdelo, ka» ko je mogoče, da se sneg ne topi, ko posta» ne v bivališču toplo. Eskimi si znajo poma» gati. Pod sneženo streho razprejo kože in debela plast zraka med ledeno streho in to» plimi kožami deluje kot izolacija, enako kot zrak med dvoinimi okni v modernih hišah. Namesto stekla v oknih imajo le» dene plošče, ki so prosojne.
Za prevoz po suhem, to je po snegu, upo» rablji?. Eskimo sani. Če ni mogoče dobiti potrebnega lesa, jih napravi iz kosti. Če pa tudi pripravnih kosti nima, si zna poma» gati z lososovimi in mroževimi kožami. Ko» že zveže in zavije v primerno obliko ter jih pusti, da zmrznejo. Take kožnate sani po» lije z vodo, da se spodaj napravi ravna, gladka, ledena ploskev, ki rada drsi in ob» enem varuje usnje, da se ne obrabi. Seni vlečejo udomačeni volkovi. Na ta način more potovati Eskimo hitreje kot pri nas voznik s konjem na slabi cesti.
Z\ prevažanje po vodi uporabljajo Eski» mi čolne, ki so tudi iz kož napravljeni. Na zunaj so še lepši kot čolni iz brezove skor» je. So razmeroma dolgi in lahki; na vrhu so popolnoma pokriti z nepremočljivo kožo, ki ima samo tolikšno odprtino, da lahko Eskimo v čolnu sedi. Preko odprtine ima okrog sebe pripet nekakšen površnik, ki ne» produšno zapira vso luknjo. Če val sli mrož čolne prevrne, Eskimo ne pade iz čol» na in ga celo zlahka spet zravna, ne da bi vodo zajel.
Oba načina potovanja pripomoreta Eski* mu, da more prepotovati velike razdalje. Dober kos poti mora namreč napraviti, da dobi potrebno hrano. Všeč pa so mu tudi obiski, čeprav zahtevajo dolga potovanja.
Kot si znajo Eskimi v sneženi hiši po» magati z izolimo plastjo, tako si pomagajo tudi v čevljih. Le da tu namesto zraka na» pravijo izolacijsko plast iz mahu. Vedo na» mreč, da se koža, ki je zmrznjena, ne sme tiščati noge, ker bi ozebli; zato je notranja stran čevlja obložena z mahom. Če mah po» stane moker, ga premenjajo, da ne zmrzne.
Posebno iznajdljiv je Eskimo pri lovu na volkove. Ti so namreč največji njegovi so» vražniki. Kos ribje kosti, ki je na obeh koncih oster, obložijo z mastjo ali lojem in g3; nastavijo volku. Mast zmrzne in kosti sploh ni videti. Volk pogoltne vse skupaj; v želodcu se maščoba raztopi, kost pa se vanj zapiči in mu ga prebode, zato mora volk poginiti. Druga past, na katero lovi Eskimo volkove, je taka: na konico ostre» ga noži?, nastavi sveže krvi, ki privabi volka k pasti. Volk prične kri lizati, pri tem pa se ureže v jezik in si ga rani, da mu pri» čne teči kri. Svežo, toplo kri liže še z več» jim pohlepom in čedalje bolj krvavi. Naza» dnje mu odteče toliko krvi, da zaradi osla» blienja pade in obleži ter končno pogine.
Nekaj posebneg?. je priprava, ki je prive» zana na. harpuno, t. j. veliko zobato pušči»
co, s katero lovi Eskimo mrože. Harpuna se zapiči živali globoko v telo; na njo je privezanih' več napihnjenih mehurjev, ki plavajo po vodi in služijo Eskimu kot zna» menje, kje se ranjena žival nahaja. Kožna» temu bobnu podobna naprava, ki je prive» zana med harpuno in mehurji, zaustavlja gibanje po vodi kot padalo padajočemu predmetu v zraku. Ranjena žival postaja zaradi upora, ki ga mora premagovati, če» dalje bolj utrujena, dokler nazadnje ne ob» nemore.
Čeprav živijo Eskimi v zelo neugodnih vremenskih razmerah, kažejo veliko umskih zmožnosti pri preskrbi stvari, ki jih potre» bujejo, da se ohranijo pri življenju. Umno znajo uporabiti vse male možnosti, ki so jim na razpolago. Vendar če bi izginili m bi čez deset ali. dvajset tisoč let kak razi» skovalec — antropolog — odkril ostanke, ki bi jih zapustili, bi si težko predstavljal iz ostankov nekiaij kosti in kamenja, kako pametni iznajditelji, graditelji, potniki in lovci so ti ljudje bili.
Eskimi imajo tudi svojo religijo (vero). Glavno božanstvo Eskimov je boginja, ime» novana »Sedna«, ki živi na dnu morja s svojim očetom. Sedna nadzoruje morske se» salce, kite, mrože, tjulne, ki so najvažnejši za preskrbo s hrano. V oblasti ima tudi vreme in kadar je jezna iz tega ali onega vzroka, pokaže svojo jezo s tem, da poši» Ija viharje in si zaradi njih ne morejo pre» skrbiti Eskimi živeža.
Verski voditelji ali duhovniki so znani pri njih pod imenom »angakut«. So zelo mogočni, ker skupno s Sedno odločajo o tako važnih stvareh, kot je vreme :n pre» skrba s hrano. Od nadnaravnih bitij, ime» novanih »inua«, so prejeli angakuti še dru» ge izredne moči. Angakut more delati ču= deže, ozdraviti bolne in ponesrečene, ali od» vrniti lakoto. Zaradi svojega velikega vpli» va jim Eskimidovci izkazujejo veliko spo» štovanje. Za bogoslužne namene imajo po» sebne stavbe. Velike snežene hiše so posve» čene nadnaravnim bitjem, za katere misli» jo, da prav posebno pomagajo ljudem. V teh hišah pojejo in plešejo: petje in ples
V šumenju slapov se vedno natančno sliši trizvok v c=duru (c, e, g) in razen tega v basu f. Pri velikih, močno grmečih vodopadih ta £ prevladuje ostale zvoke; pri manj šumnih vodopadih se včasih c, včasih g sliši krepkeje. Te štiri zvoke moremo po nekoliki vaji razločevati v vseh šumečih vodah, v mogočnih vodopadih celo v različ» nih oktavah. Pri majhnih slapih zvene zvo» ki eno ali pa dve oktavi više. Najbolj se zvoki uveljavljajo tedaj, kadar prost vodni curek pada v veliko kotanjo. Iz tega se mo» re upravičeno sklepati, da je vrsta nribine (kamna), na katero kaplje padajo, za zvo» ke brezpomembna. Povzroe« jih ne toliko udarjanje padajočih vodnih množin kakor razpokavanje z zrakom napolnjenih vodnih mehurčkov. To nalikuje brezkončni mno» žini majhnih razletov, ki se v brzi vrstitvi deloma vežejo v glasbene zvoke.
Taki zvoki se morejo v ugodnih razme» rah proizvajati že samo z enostavnim bri» žganjem ali mrmranjem valov. Visokogor» ska jezera pošumevajo, kadar se bližajo nevihte. Kadar se med skandinavskimi oto» Čiči iz dna vode slišijo hreščeči glasovi, pra» vijo ljudje, da morje »melje«, ker to hre» ščanje primerjajo hreščanju mlinskih kam» nov. V Fingalovi jami na otoku otaffi pro» izvajajo rahlo vanjo se prelivajoči valovi, ki V ozadju udarjajo na bazaltne stene, prav zelo ubrane glasove, od katerih je ja» ma dobila keltsko ime An=na=vine, t. j. ja» ma soglasja. Stene so iz kr? snih bazaltnih stebrov, 17 metrov visokih, vsak ima po tri, štiri, pet, šest ali osem prizem. Te prizme, pravijo, ob močnem vetru vse zvene kakor kovinasti jeziki ogromne harmonike. Na arabskem obrežju Rdečega morja se vča» sili v šumenju udarjajočega morja razločno čuje neko petje, ki mu tamkajšnji prebi» valci pravijo »plakanje morja«.
Zveneče skale niso redke. Ob zgornjem Orinoku in v Corichini Vieja se nahajajo granitne skale, ki od časa do časa ob son« čnem vzhodu proizvajajo podzemeljske gla» sove, podobne orgelskim; zato so jim Špan» ci rekli »Jujas de mušica« (glasbene skale). Vendar kamenje ne zazveni Samo od sebe, ampak le tedaj, kadar kdo nanje tolče na določenih krajih s kladivom ali s kakim drugim kamnom. Tedaj dajejo zelo visoke glasove, in če kdo tolče na več kamnov, ki leže drug poleg drugega kakor klavirske tipke, se čuje večkrat čisto jasen sozvok v duru. Predvsem je svetovnoznan eden iz»
sta namreč glavni obliki češčenja teh bo» žanskih bitij. Ples v dolgi, zimski noči se vrši po obredu, ki se stopnjuje do plesne blaznosti.
Imajo tudi različna verska določila. Za tjulne mislijo, da izhajajo iz prstov Sedne, zato mora biti za vsako ubito žival oprav» Ijena sprava. Vse delo mora počivati med» tem, ko tjulna devajo narazen, in po vsa» kem ubitem mrožu traja počitek tri dni. Skozi gotove dobe imajo ženske posebna določila. Jesti ne smejo surovega mesa, ku= bati morajo v posebnih loncih in se ne sme» jo udeleževati slavnosti. Če kdo verska pra» vila prekrši, mislijo, da se sam od sebe po« javi na krivcu črn znak, ki ga živali, kate» re lovi, vidijo in zato bežijo od njega; tak človek nima uspeha pri lovu. Preskrba z ži= vežem in hrano je zato v nevarnosti. Da se odvrne lakota, je potrebna javna izpoved, po kateri je krivda odpuščena.
Med Eskimi vladajo nravna pravila, ki pa so včasih popolnoma različna, od naših. Njihova gostoljubnost nudi samotnemu po» potniku vedno hrano in prenočišče. — Mož je glava v hiši in sploh v vsem družinskem življenju. — Starejši Eskimo, ki je nesno» soben za lov ali za drugo delo, gre vstran od ostalih, da na s?,mem umre ali prosto» voljno prosi, da ga pustijo zadaj, ko se družina pomakne naprej; posebno če je prehranjevanje ene osebe v škodo in nevar* nost skupini. Če pa s.am nima dovolj pogu» ma za ta korak, odloči cela skupina o tem in ousti starca zadaj, da osamljen in za» puščen umre.
Bojujejo se Eskimi redkokdaj, so zelo miroljubni. Krvno sovraštvo med družina» mi in krajevnimi skupinami pa najdemo tudi pri njih. Če je bila komu storjena kri» vica, mora oškodovančeva družina krivcu povrniti milo za drago. Toda pri njih ne po» zna jo krvavega maščevanja, temveč le »be« sedni boj«. Oba nasprotnika se v prisotno* sti sosedov pričneta prepirati ter zasmeho* vati drug drugega in sicer pojoč. Besedilo in melodijo sestavljata sproti. Kdor je bolj šaljiv in zna bolje govoriti oziroma peti,
med dveh Memnonovih stebrov v Tebah (Zgornji Egipt), ki so ga zaradi njegovega »petja« dolgo časa smatrali in občudovali kot svetovni čudež. Tisoči in tisoči: cesarji in kralji, vojskovodje, znanstveniki in pi» satelji, vsi so prihajali, da bi poslušali »zve» nečega Memnona«. Eden (severni) izmed obeh orjaških kipov Amenofisa III. je imel čuino svojstvo, da je zvenel vedno ob son» čnem vzhodu, in sicer zato, ker je oh po» tresu leta 27. pr. Kr. dobil razpoko. Pra» vijo, da Memnon tožeče pozdravlja svojo mater Eos, jutranjo zarjo. Mnogobrojni podpisi slavnih mož starega veka, ki so na podstavku in na nogah kip?, pričajo, da so podpisani .čuli »božji glas«.
Ko so špranjo zazidali (na povelje cesar» ja Septima Severa), je glasno zvenenje do neke mere prenehalo, toda tiho zvenenje se vendarle sliši kakor prej. Razlaga se s hi» trim in močnim segrevanjem kipa, ki se je ponoči shladil; s tem segretjem se izpre» minjajo sestava in razice, kar povzroča zvenenje.
Najbolj čudnim prirodnim pojavom pa nedvomno pripadajo »pojoče doline«. V taki dolini se od časa do časa v gozdni sa= moti čujejo glasovi zvonov, čeprav niti v bližini niti v daljavi ni človeških bivališč. Glasovi nastanejo kakor vetrič, se polago» ma ozačujejo, dokler ne dosežejo nepopi» sne lepote in polnoglasnosti; potem polago« ma utihnejo. Zvok je čisti mali c. Zgornja oktava sozveni, kvinta pa molči.
Tudi pesek zveni. Na Kanai, enem izmed največjih Sedviških otokov, blizu Opalu, se nahaja sipina iz koral in apnenčevih tva» rin. To je »lajajoči pesek«. Kadar se sipi» na iz kakega vzroka giblje, nastane hrušč, ki ga otočani primerjajo pasjemu laježu. Znanih je več podobnih pojavov. Čudne reči poročajo o gori poleg pristanišča Tor na Sinajskem polotoku. Gora je 122 metrov visoka in je iz belega peščenca, ob katerem na nekaterih mestih leže velikanske množi» ne rumene sipe. Kadar je gora »blagogla» sna«, mislijo, da čujejo basovski orgelski sdas. Po že davno izvršenem raziskovanju nastane bučanje na ta način, da močno se« 'rreti pesek drsi po pobočju.
V Eifelsk'” '-provn • (Nemško Porenje) ? nahajajo c	jezera, ki jim pra«
vijo »Maare« Pozvmi. ko jim površina zle» deni, se pod ledom čujejo čudni, zelo gla» sni zvoki. Tedaj pravijo tamkajšnji prebi» vald, da jezera »buče«.
ta zmaga. Poslušalci »dvoboja« ga okličejo kot zmagovalca in nasprotnika kot prema» ganca.
Eskimsko ljudstvo je na splošno zelo zdravo. Bolezni so bile pred prihodom bel» cev redke, če ne skoraj nepoznane, čeprav Eskimi niso posebno čisti in snažni v svo» jih oblekah iz kož. Po naravi so veseli in kljub težkim življenjskim razmeram, v ka» terih morajo živeti, pravijo o njih vsi opa» zovE.lci, da so zelo srečno ljudstvo; tudi živce imajo trdne in jih ne razdraži in ne spravi iz tira vsaka malenkost. (Kako dru« gače je pri nas!)
Socialna organizacija Eskimov temelji na družinski in vaški skupnosti. Moški v družini skrbijo a? živež in gradijo hiše, žene pa pripravljajo hrano in delajo oble« ke. Živež si družine v »vasi« običaino raz» delijo. Vaška skupnost je zelo trdno pove» zana med seboj. Lovske skupine sestavlja« jo moški iz različnih družin. Poznalo celo nekakšno »vlado«. Obkst predstavlja la« hko duhovnik — angakut — ali pa naj« boljši lovec. Vodstvo se ne poded"ie. am» pak ga navadno prevzame najzmožnejši.
Umetnost Eskimov ni posebno znana, če» prav je razmeroma na visoki stopnji, kar se zlasti vidi na njihovih oblekah in ;zre= zljenih kosteh. Vzorci in kroti moških oblek so v splošnem zelo umetniško izdelani. Tudi krzna, ki jih nosijo Eskimo=žene, so zelo lepa. Žene so posebno spretne v rezljanju figur in mičnih ovratnic iz enega samega kosa kosti.
Ta kratek in nepopoln oris življenja Es» kimov naj pokaže, kako so živeli ljudie v najbolj neugodnih življenjskih razmerah deset in deset tisoč let pred nami, ko je bila skoraj vsa Evropa pokrita z ledom in snegom in kako živijo nekateri še danes. Trda borba za obstanek jih ni uničila,, če* prav se morajo vsak dan znova boriti za življenje.	V. F.
Osebnost Myrona Taylorja
Trumanovega osebnega zastopnika pri Vaiikanu
Myron Taylor, odlični državnik in indu» sirijski strokovnjak, se je umaknil že dva* krat iz javnega življenja, prvikrat s 50 leti, da bi se lahko posvetil svojim priljubljenim delavnostim, kakor je to takrat izjavil; drugič pa 10 let kasneje po dobi, v kateri je obnovil svojo sijajno pravno, diplomat* sko in finančno kariero.
Toda njegov organizatorični genij, nje* gove osebne sposobnosti, njegov človečan* ski duh mu niso dovolili, da bi ostal pre* dolgo ob strani. S starostjo 64 let se vrača ponovno na mednarodno prizorišče, da bi na osebno zahtevo predsednika Roosevelta izpolnil dve pomembni in težiti diplomat* ski nalogi. Bili smo leta 1938 in Taylor je šel kot načelnik delegacije v Evian v Fran* cijo, kjer je bil prvi sestanek mednarodne* ga odbora za politične begunce.
Druga naloga, ki mu jo je Zaupal pokoj» ni predsednik Roosevelt, je bila naloga nje» govega osebnega zastopnika v svojstvu ve* leposlanika pri Njegovi Svetosti Piu XII. Taylor je dospel v Rim pričetkom leta 1940 in je bil prvi odposlanec Združenih držav po letu 1868, ki se je podal na uradni obisk v Vatikan. Od leta 1940 vrši Taylor funk» cije osebnega zastopnika tako predsednika Roosevelta kakor Trumana pri Vatikanu. Njegova sedanja naloga je razpravljanje s papežem o načinih, ki bodo lahko »vzposta» vili mir v svetovnem moralnem redu in Iti bodo lahko olajšali človeška trpljenja.« Taylor prebije večino svojega časa v Rimu ter se od časa do časa poda v Združene dr» žave na poročanje predsedniku Trumanu o poteku svoje misije. Njegov zadnji obisk v Washington sega v letošnji marec. Od konca vojne je Taylor tudi obiskal mnoge evropske države.
Čeprav so Taylorja mnogokrat označevali za »titana finance«, »čarovnika jekla«, »gi* ganta industrije« in nazadnje za »velečo« slaniku miru«, ni njegova kariera z r^z\'u ko od karier drugih znanih osebnosti zelo poznana in to v glavnem, ker je on ČTv-še* val svoje naloge vedno z izredno častitlji* vo skromnostjo.
Njegovo imenovanje za zastopnika pri Va* tikanu je naletelo na naklonjenost večine tiska in odličnih osebnosti verskega sveta, dočim so mu nasprotovale le nekatere ome* jene protestantske skupine. Znani list. »New York Herald Tribune« je napisal ob tisti priliki: »Mir in dobra volja se morata, ure» sničiti praktično ter zaslužita usluge odpo» slanca, kakor se to dogaja za. druga načela, ki urejajo človeške zadeve.«
Taylor sam pa je pred svojim odhodom leta 1940 v Rim izjavil:	»Izgled za raz»
pravljanje s Sv. očetom glede pospeševanja miru in dobre volje med ljudmi je velik motiv za vzpodbudo in upanje. Zelo sem vesel, da bo do te prilike prišlo potom vere, tega velikega temeljnega kamna, na kate» rem slone najbolj goreča upanja ljudi m na katerem bodo morala ta upanja sloneti tudi v bodočnosti, da bi sile dobrega lahko triumfirale nad silami zla.«
Zwmimm imđm prirode
POJOČE SKALE — PLAKAJOČE MORJE — ZVENEČ PESEK — BUČEČA OGNJENIKA JEZERA
PLIBERK
Z Jernejevo nedeljo smo končali žegna* nja in pranganja v naši fari. Cele tri me= sece smo rabili, da so se razvrstile vse po= družnice. Čeprav je bilo celo leto bolj de= ževno, se je vendar moglo vršiti pranganje povsod razen v Dobu na šentjakobovo ne= deljo. Tam je moralo biti v cerkvi, ker je tedaj vse dopoldne padal dež kot bi lilo iz škafa. Krivi so najbrž tega naliva dobski fantje, ker so premočno streljali in se je utrgal oblak.
Prav lepa so ta naša pranganja, zares ljudska, saj se jih udeleži vse, kar le more. Posebno je bilo letos razveseljivo, da je bi= lo po navadi v procesijah več moških kot žensk. Te so morale k jutranji maši, da so mogle potem pripravljati kosilo. Tako se možje in fantje spet lepo vživljajo v cer» kveno farno življenje, ki so ga med vojsko zelo pogrešali. Fantje so spet poiskali stare možnarje, ki so že precej zarjaveli, ker jih več let niso mogli rabiti. Letos pa je ob vsakem žegnanju grmelo od 4 zjutraj pa do poldne. Cerkve in bolj boječe ženske so se tresle, majhni otroci so jokali.
Na praznik Marijinega Vnebovzetja je bilo žegnanje v Nonči vasi. Moralo bi biti moško romanje iz cele dekanije. To je sicer iz tehtnih razlogov izpadlo, a je bUo vse» eno dosti romarjev od drugod. Možje in fantje iz domače fare so prišli polnoštevil» no. Da ženskega sveta ni manjkalo, o tem ni treba posebej poročati, saj so v ■■>Nede= Iji« brale, da bo 15. VIII. romanje mož in fantov iz cele dekanije v Nončovas. Go» spod so s prižnice prosili, naj se ženske po» maknejo v cerkvi naprej, da bodo mogli tudi možje in fantje v cerkev. Ubogale se» veda niso, ker niso navajene ubogati. Še potem, ko so gospod obljubili, da bodo pla» čeli za žganje, če bo kateri slabo prišlo, so trmasto vztrajale na svojih mestih. Nastal bi lahko prepir, če bi gospod ne odnehali. Spomnili so se pregovora da »pametni od» neha« in jih pustili pri miru.
V nedeljo (22. VIII.), na praznik Mariji* nega brezmadežnega Srca je bilo v Nonči* vasi znova pranganje in služba božja. Po sv. maši pa je bila posebna slovesnost: zlata poroka Blekovih staršev iz Vidre» vasi. 8. avgusta je preteklo 50 let od poro* ke. Pred vstopom v cerkev je zlatoporočen» ca pozdravila Lajmeževa Marica. Izročila jim je šop zlatih (rumenih) rož, jim želela božjega varstva, še dolgo življenje in po smrti večno življenje v raju. Pevci so v cerkvi zapeli zlatoporočencema primerno pesem. Po nagovoru so g. dekan podelili slavljencema poseben blagoslov, pevci pa so zapeli zahvalno pesem.
Nekaj velikega in vzvišenega je zakon* ska ljubezen; dvoje ljudi drži tako dolgo dobo življenja skupaj in ju napravlja sre» čna. V družini je bilo mnogo veselja. Tudi trpljenja ni manjkalo, a od trpljenja je ostalo le zasluženje. Za oboje sta dolžna
Bogu hvaležnost. To so povdarili gospod dekan v nagovoru na zlatoporočenca. Zaliva» lili so se tudi za vse nesebično delo, ki so ga opravljali Blekov oče kot dolgoletni me» žnar in ključar božjepotne cerkve na Homcu.
Po svečanostih v cerkvi so se svatje od» peljali v Vidro ves v »vilo pri Nežki«, kjer so preživeli prijetno popoldne v družbe zlatoporočencev. Pevci so jim pa delali kratek čas.
Tudi mi želimo zlatoporočencema: mnogo let naj Bog še da.
KOTMARA VAS
V nedeljo 22. avgusta smo obhajali naše Vsakoletno žegnanje. Ob tej prilila je bila blagoslovljena tudi prenovljena župna cer» kev. Obrede blagoslovitve je izvršil preč. gospod prelat Hopfgartner iz Celovca ob asistenci preč. gospodov: dekana Koširja, župnika iz Vetrinja in domačega gospoda župnika. Gospoda prelata smo sprejeli pred župniščem. Domači cerkveni zbor mu je za» pel v pozdrav pesem: »Milostljivi bod’ pozdravljen«. Slovensko pridigo je imel gospod dekan Košir. V lepih besedah nam je razložil, kaj pomeni za vsakega župljana cerkev. Poudaril je, kako hvalevredno delo je storjeno s prenovitvijo naše cerkve, ki je že tisoč let stara in je materinska cer» kev vseh koroških cerkva. Med slovesno sveto mašo, ki jo je daroval preč. gospod prelat, je pel domači cerkveni pevski zbor Hladnikovo latinsko sv. mašo. Slovesnosti se je udeležilo mnogo ljudi od blizu in da» leč, tostran in onstran Drave. Dekleta so preskrbela prelepe nagel jeke, katere so prodajale, da je s tem doprinesel vsak svoj delež k obnovi naše župne cerkve. Mežnarji so pokali, kot že deset let ne.
Največja zahvala gre novemu gospodu župniku, ki je v kratkem času dovršil ob» novo cerkve, čeprav je šele leto dni med nami.
Naj mu Vsemogočni tisočero povrne in naj mu pomaga ogreti. in spreobrniti »mlačne« in »mrzle« kotmirške farane.
ŽVABEK
Zadnjič smo brali o naši cesti, o kateri je bilo že mnogo govorjenega in pisanega, najmanj toliko, da bi dolžina papirja zna» šala toliko, kolikor je cesta dolga. K iz» premembam bi pripomnili še to, da naj bi se cesta pri Dobu izpeljala tam, kjer gre sedaj pešpot. To je od Bošankovega zna» menja naravnost na Dob, kjer bi moral biti tudi večji most. Ta predlog je bil predla» gan že leta 1930., pa zaradi sebičnosti ne» katerih ni prodrl.
Če bi bila takrat koroška deželna vlada upoštevala prošnje občine Žvabek in bi preložili cesto po zgoraj omenjenem načrtu, bi bilo za dolgo vse v redu ter bi cesta slu» žila prebivalstvu in splošnemu prometu že zdavnaj. Pa tudi stroški bi bili samo en»
kratni. Poleg tega bi bila cesta za polovico krajša in klanci bi odpadli. Tako so pa ce* sto izkazili in če se srečata dva voznika, se komaj izogneta drug drugemu. Če se pa srečata dva avtomobila, se pa sploh ne mo« reta izogniti drug drugemu, ampak mora eden ritensko nazaj riniti in najti prime» ren prostor, da se lahko izogne. S pretvezo, da je slab svet, je propadel predlagan na» črt.
Toliko o naši cesti. Poglavje zase pa so sploh ceste na Spodnjem Koroškem, ^ki so v takem stanju, da če bo to trajalo še ne» kaj časa, sploh ne bomo mogli več voziti.
iiiimiiiiiiiHiiiiiiiimiiiNiiiiiiiHiiiimiiiimimiimiiminiiiiiimiiiiiiiii
V nedeljo 5. avgusta si lahko ogledate lepo igro:
»ŽUPNIK IZ CVETOČEGA VINOGRADA« Prireditev bo v dvonani DP taborišča »B« Waidmamnsdorf ob 20 uri. iiMiiiiiiiiiiimmiiiiiinHimrimiTiimiiiiiimiimiiiiiiiNiiiiiiiiiiimiiiin
40 LET RUDNIKA V RADENTHEINU
V Radenthein»u pri Spittalu ob Dravi je veliko rudarsko podjetje »Avstrijsko»ame* riška magnezitska delniška družba« praz* novala pretekli teden štiridesetletnico svo* jega obstoja. To proslavo je obiskalo nekaj tisoč ljudi iz bližnje, pa tudi iz daljne oko* lice; tudi inozemskih gostov je bilo precej. Med odličnimi gosti smo opazili zveznega kiaoiclerja dr. ing. Figla, podpolkovnika Kealy=ja in generala Parmenta, zastopnika sovjetske trgovske delegacije dr. Sokolova, predstavnike raznih trgovskih in gospodar» skih ustanov itd.
Na lepo okrašenem prostoru pred vod» stveno pisarno je potekala dopoldanska svečanost v lepem redu. Vsi govorniki so poudarjali velik gospodarski pomen tega podjetja, ki je glede pridobivanja deviz eno najbolj dobičkonosnih v Avstriji, kajti veliko množino njegovih izdelkov (večino* ma magnezitnih kamnov, ki jih uporabljajo za različne peči z zelo veliko stopnjo vro» čine, n. pr. z£ topljenje železa) razpošilja» jo po vsem svetu — od skrajnega vzhoda do skrajnega zahoda. Vsi domači govorniki so med drugim poudarjali tudi prisrčno pri» jateljsko razmerje, ki je med delodajalcem in delavci oz. nameščenci, dalje tudi naklo» njenoSt britanskih in ameriških zasedbenih oblasti. Delavci oz. nameščenci so dobili cb priliki te redke slovesnosti od podjetja le* pa darila v živilih in deloma v denarju. Po» poldne oz. zvečer so bile razne športne pri» reditve, ognjemet itd.
Kakor je vse drugo lepo uspelo, je pa obiskovalce, ki so bili prisiljeni jesti v go» stilni, neprijetno dimilo, ko so jim po go» stilnah izjavljali, da izdajajo jedi, ki se si* cer smejo izdajati samo na odrežite nakaz» nie, ta dan le brez odrezkov; seveda vse skoraj še enkrat dražje. Na vprašanje za* kaj tako in po čegavi odredbi, so odgovar» jali, »da se ne morejo danes ukvarjati z odrezki in da je to po odredbi pripravljal* nega odbora (?!)«. Naj bo že kakor koli, gotovo to ni pravilno in socialno, izkoriš» čati take prilike, da gostinska podjetja bo» gate na tak nedovoljen način in to celo na račun revnejših slojev —• večinoma delav* stva.
cßeiovlßa
OD	DO PETKA
Po Celovcu je zadnje tedne precej dolgo* časno kot med pravimi »pasjimi dnevi«. Vkljub bolj slabemu vremenu Celovčani pridno izkoriščajo svoje dopuste, iščoč pri tem duševnega in telesnega ,a ne nazadnje tudi »kaloričnega« okrepčila po različnih krajih Koroške in ostale Avstrije; inozem* skih turističnih krajev se pa le malokateri »srečnik« lahko privošči.
Posebnih dogodkov ni bilo. Zadnjo ne« deljo so bile na Vrbskem jezeru plavalne tekme med Korošci in Štajerci, v katerih so zmagali zadnji s pičlim rezultatom 74:72 točk. Piiadi slabega in hladnega vremena je bilo gledalcev malo. Na žalost se ljudje dandanes za ta res lepi šport sploh vse pre» malo zanimajo. Če pa so kake boksarske tekme ali rokoborba, je vedno dobra ude« ležba, četudi bi same »preklje padale z ne» ba«. Pač tudi znak časa!
Po kinodvoranah vrte večkrat filme, ki so zelo malovredni, plehki in zastareli. A vkljub vsemu jim ne manjka gledalcev, ki po vsem tem sodeč vedno bolj izgubljajo smisel za lepo umetnost. Kajti razne lepe gledališke predstave in koncerti imajo na* vadno le pičlo število obiskovalcev.
Še nečesa imamo v izobilju: to so razne plesne prireditve pod vsemi mogočimi na* slovi in ob vseh mogočih prilikah. Vedno slišimo, da manjka denarja in obutve, za ples in popivanje pa je dovolj denarja in čevljev tudi ni škoda. Še večja pa je mo» ralna škoda, kajti to plesno norenje se vrši predvsem ponoči, včasih celo po gozdovih. Prav pridno se ga udeležuje tudi nedorasla mladina večkrat, brez nadzorstva staršev. Čas je, da se vsi oni, ki jim je dobrobit mla* dine resnično pred očmi, pa naj bodo kakrš» nega koli političnega prepričanja, zganejo ob raznih poraznih statistikah in to narod» no zlo kolikor mogoče omeje oziroma sta» vijo oblastem tozadevne predloge. — Več* krat moramo biti celo naravi hvaležni, saj je zlasti letošnje poletje poslala ravno ob so« botah in nedeljah, ko je največ takih no« renj, obilen »blagoslov«, ki je navdušene vročekrvneže hitro ohladil in končal rajanje.
Na živilskem trgu je precej živahno, saj je dovolj raznega blaga, V zadnjih dneh so prišle večje pošiljke sladkih melon (takozv. lubenic) in raznega lepega grozdja (doma* čega gradiščanskega, bolgarskega in itali* janskega). Tudi jabolk po zmernih cenah ne manjka'.
MAUSER K A BELI
KAPLAN
KLEMEN
ROMAN
(Nadaljevanje)
25.
NOVA MAŠA
Evangelizare pauperibus misit me, sanare contritos corde. (Introitus Die 16 Junii — Luc 4, 18)*
Klemen strmi v maziljene roke. Po stol» niči diši kadilo. Ljudje so se raztekli.
Novomašniki so ostali sami. Sklonjeni nad brevirje skušajo ohraniti v sebi slad« kost ure, ki je ravnokar minila.
Klemen Gornik je srečen. Ko je dvignil roke za prvi novomašni blagoslov, je opazil Jelko in Adolfa. Z očmi je preletel cerkev in dosegel dom. Trepetajoče roke so obsta» le nad materjo in očetom, nad bratoma in sestrama.
V	tišini se zahvaljuje za _ veliko srečo. Srce je prepolno, sreča kaplja v dušo kakor zielt ci6Z
V	obednici je zajtrk. Na mizi so vaze z nageljni. Razpoloženje je prisrčno sveto.
Klemen z očmi poišče stol pri srednji mizi. Tam je sedel, ko je stopil v prvi letnik.
Vse je minilo. Drugi sedi na njegovem stolu. Zanj so se odprla vrata, odprlo se je življenje.
Kako brž so prešla leta!
Poslal me je oznanjat blagovest ubo» gim in ozdravljat potrta srca.
Kosilo je imel Klemen pri Megliču. Ni mogel odreči. V talarju je šel, zakaj med gubami je še dišalo po kadilu, po najsvetej» ši uri v njegovem življenju.
Veselje pri Megliču je bilo neizrečeno. Pri čaši vina sta si Klemen in Meglič, segla v roke.
.»Najlepše res, da se tikata,« je vesela Jelka. »Saj smo si kakor v sorodu.«
Nato so se zmenili zavoljo maše. Obema je bilo prav, da bo zgodnja. _
Najlepše bo, da bodo sami.
Krnica in Gorje sta v mlajih in rožah. Vsepovsod venci, ljudje praznično razpo* loženi.
Pri Gorniku je pravi direndaj. Peka, ku» ha, pripravljanje, beganje sem, beganje tja, vse je narobe.
Klemen je komaj še malo živ.
V	čumnati diše potice in flancati, v kleti je vino. Gostje ne smejo biti ne lačni ne žejni.
Nova maša ni vsako leto. Tokrat se Gor» niku ne smili denar, še Janez ne reče be= sede.
Sobota večer. Že popoldne se je prijemal Klemena nemir. V župnišču ga že vse čaka. Soba je pripravljena. Poslednjo noč ne sme spati doma.
Pod noč odide. Gornikovca ima solzne oči. Še Gornik smrka. Sestri sta obvekani.
Klemen odhaja skozi vas. Vsa okna so polna radovednih obrazov.
Gornikov novomašnik!
V	farnih zvonovih že čaka novomašna pe= sem. Ljudem se zdi, da bi najraje sredi noči zavriskali, zapeli, planili iz lin in ponesli novico tja do samotnih gorskih bajt.
Novomašni križ čaka, okrašen z mirtinim venčkom. Jutri ga bo Klemen na rokah po» nesel v cerkev.
Župnik Vencel so dobre volje. Od same
sreče ne vedo kaj početi. Kar vrte se in go» vorijo.
»Oh, šembrej te, Klemen, kaj takega! Kar verjeti ne morem.«
Klemen se mora smejati.
Oba mislita na začetek poti, na težke ure, na boje, na pogovore, ki sta jih imela pred leti.
»Čas vse prinese in vse odnese. Saj sem ti povedal.«
še pred deseto se Vencel poslovijo.
»Jutri moraš biti spočit. Nova maša je trpljenje. Skušaj kmalu zaspati.«
Klemen stoji ob oknu. Vidi svoj dom. Vsa okna so še svetla.
»še vedno pripravljajo,« se utrne misel v Klemenu. Zdaj fantje nemara postavljajo mlaje pred vrata in po vasi.
Kar ne more se odtrgati od okna. Z očmi boža vas, gozde nad vasjo in Stol, ki sedi v daljavi, v zvezdnati noči. Mimogrede pla» šno pritava spomin na srečanje z Jelko, na tisto zimsko jutro, presijano od sonca.
Kakor nadležno muho odpodi misel.
Zvezdnata noč visi nad Krnico. Nekje se odtrga fantovski vrisk, s konca vasi mu od* govori ukanje. Fantje ne morejo spati. Le kako neki?
Jutri bo nova maša. Pritrkovalci so iz» brani, pevci so imeli poslednjo vajo.
Klemenu se zdi, da že sliši novomašno pesem. Mora potegniti z roko prek oči. Ne» znana sladkost mu jemlje poslednjo moč.
Zdaj bi mogel na glas zavekati.
Iz mraka pod oknom se vzdigne Gabro* vee in proseče gleda vanj.
Ne pozabite nas, gospod Klemen!
Za njim je voščeni obrazek Modriševega Tončka.
Na pol odprte ustnice bi rade izrekle za* dnje besede:
Gospod Klemen, ostanite pri nas!
Z vsem srcem Klemen misli na »Sibirijo«. Ena sama grenka misel ne vstane proti Re*
sniku. V Klemenu je to noč Samo odpušča* nje, sama ljubezen.
Najraje bi vso noč bedel, vso noč tako stal ob oknu in obudil vs« spomine, ki so že utonili. Rad bi se pomenil s potjo, ki gre pod smrekami do Sv. Petra, rad bi z roko zabrodil po sočni travi za čokoladnorjavimi murkami, rad bi spet prisluhnil orglanju nočnega vetra, ki žaga ob skalah.
Vse bi rad to noč nagrabil v srce. Ve* liko je in prostorno, dovolj prostorno za poslednjo, najmanjšo misel, še spomin na prve orglice pride z otroškimi koraki. Ve* sel ga je Klemen.
Nato leže. Boji se dneva, ki prihaja. Vro* če bo v cerkvi. Toda še v temi noče priti spanec. Preveč je še življenja na cesti. Skoz okno gledajo spomini, znani obrazi in ne» ugnano pričakovanje.
*
Pritrkavanje.
Vsi zvonovi pojo in ljudje vro po cestah in kolovozih. Z Gorij, iz Grabna, iz Pod» borna, iz Zasipa, z Bleda, z Zatrnika, še iz Žirovnice prihajajo.
Vse ceste so polne.
Klemen se opravlja. Mislej je ves zmeden. Še Vencel nimajo pravega obstanka.
Klemenov plašč se blešči, kakor da je stkan iz samega zlata in srebra. Tudi asi* stenca je pripravljena.
Klemen si želi samo eno: da bi bilo sko* raj že vse končano.
Najtežji in obenem najslajši trenutki pri* bajajo.
Pritrkavanje za hip prestane, nato butne znova, kakor da se mislijo zvonovi sneti z jarmov.
Ljudje zunaj valovijo kakor morje. Sva« tje z belimi šopki stoje tik vrat.
Klemenu se rahlo tresejo roke. Vzdržati
mora brez solz.
Vrata se odpro.
(Dalje prihodnjič.)
SOBOTA, 4. septembra:
7.15	Iz svetovnega tiska.
17.10	Pregled sporeda za prihodnji teden.
NEDELJA, 5. septembra:
7,30	Jutranja glasba s plošč.
17,10	Komentar
19.30	Slovenske in hrvaške narodne. Dva ja komorni kvartet.
PONEDELJEK, 6. septembra:
7,15	Jutranja glasba.
16,00 Potovanja po svetu,
'	17,10 Poročila.
TOREK, 7. septembra:
ZA NEDELJSKO POPOLDNE
Križanka - „Slovenski pisatelji“ Janko Kersnik
I	«HI1 2					3	4	5	6	7	|8	|9 jgjlO 11	12	13	14 |	15	16																	mmm		
	IHf”				H18									1*	H	20				»p			Hi m		
KM«22					23	H	24		m25							H	IVI	m	L	H	m		nun		
36 ]27 j28 |				m	21)				H»			m	30 |		HI31			32		HI33				34	35
36		1 I37			H	38		Hit391 I40							m	H	m	“ i r					m	43	
G	m	M	m	44	45	H!46		47		IB			m		48	H	49	»l6ü				m	51		
52	=53		m	54		56			m	56	57		58	mil (59 J 60				IBP 1 ' P						m	
63 j			64		1 1 1 IH					65			i mr						67 iw«r					69	
"Mili IM«" «mu i«r p 1 i" i										IH		72		»P 1 1					i r m i i						
										H!78 1				79 mmr						mr		mm			m i
fp! j	1** | |									|«5 j					j 86 |	|				1		87			11		
WH!«88				mr i				1 1				H	90				m	91		|			HIP«		
7.15	Poročila in jutranja glasba.
17.10	Poročila.
SREDA, 8. septembra:
7.15	Poročila in jutranja glasba,
17.10	Poročila.
ČETRTEK, 9. septembra:
7.15	Literarna ura.
17.10	Poročila,
19,30	Zvočni tednik.
PETEK, 10. septembra:
7.15	Jutranja glasba in poročila.
17.10	Poročila.
ffadic jfoudm - BBC
(Poročila v slovenščini in srbohrvaščini)
(Oddaja vsak dan na srednjih valovih 267 m in na kratkih valovih: 30,96 m, 25 m in 19,61 m).
7,45—8,00 poročila in koment. v srbohrv.
15.45—	16,00 por. in komentar, v srbohrv.
21.45—	22,15 por. in komentar, v srbo-hrv. 22,15—22,30 poročila in komentarji v slov.
Radia Usi - postaj® II.
(Slovenske oddaje)
Dnevne oddaje: 7,30 do 8,00; lljSO do 14.30; 17,30 do 24,00.
Nedeljske oddaje: 7,30 do 8,30; 9,30 do 14,30; 16,30 do 24,00.
Poročila dnevno ob: 7,45; 12,45; 19,45; 23,15.
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1 jezikoslovec, organi» zator slovenskega slovstva; 10 Kersnikov roman iz političnega življenja; 17 vzklik; 18 prebivalec zapadnoevropske dežele; 20 bližnji sorodnik; 21 nikalnica; 22 darilo; 24 mrtvoud; 25 mohamedanski pozdrav; 26 grad pri Lukovici, Kersnikov rojstni kraj; 29 žival plazilka; 30 začetniki imena in priimka slovenskega pisatelja (»Pisma iz Pariza«); 31 smešnica, dovtip; 33 Mia» dinski list, ustanovljen leta 1871; 36 del pohištva; 38 bazalni zaimek; 39 tla, javen prostor; 41 polotok v Jadranskem morju; 43 predlog, tudi pevska nota; 44 romanski določni člen: 48 moško krstno ime; 49 tre» tja in druga črka v abecedi; 50 prva in dru» ga črka; 51 strelno orožje; 52 stnmena žuželka; 54 izpod jeden, razpadajoč; 56 le» poslovno gtesilo, ki je izhajalo v Celovcu od leta 1881. do leta 1886: 59 kozi po» dobne živali v Južni Ameriki; 61 obleka ko» lonijalnega vojska; 63 Kersnikova povest iz kmečkega življenja; 65 vrsta maščobe; 66 država v Južni Ameriki; 68 poldrag ka» men; 70 glavno mesto Turčije; 71 predlog; 72 italijanski določni člen; 73 naslov Kers» nikove povesti iz meščanskega življenja; 75 dan, mesec in leto: 78 višina, kakovost (tujka); 80 mesto v Lombardiji; 81 Špan» božanstvo; 58 ilustrirano politično»kultur» ski določni člen; 82 prvi človek; 84 sre» diščna slovenska leposlovna ustanova in za » ložba; 88 dva enaka soglasnika; 89 deležnik glagola smejati; 90 del noge; 91 človek brez domovine.
Navpično: 1 moško krstno ime; 2 sovražnik železa; 3 dva enaka soglasnika; 4 Kersnikov roman iz malomeščanskega življenja; 5 oseba iz svetega pisma; 6 le» sena stavba; 7 glasilo dunajskih svobodo»
miselnih akademikov (1892—1894); 8 žen» sko krstno ime; 9 mesto v Sloveniji; 11 kratica za »Veliko Britanijo« (angleški); 12 žensko krstno ime; 13 kazalni zaimek; 14 pogorje v severni Afriki; 15 osebni zaimek; 16 varujejo in ščitijo pljuča; 19 pot, smer; 23 vrsta žita; 26 glavno mesto Kolumbije; 27 kratica za evropsko denar» no enoto; 28 glavno mesto Sirije; 32 oz» načka za človeka politične smeri, kateri je Kersnik pripadal; 33 drevo; 34 okraj» šano moško krstno ime; 35 domača obutev; 37 kraj v cerkvi; 39 športna borba, tudi Funtekova drama; 40 gozdna rastlina (dru» gi sklon množine); 42 odgovor na vpaša» nje »kak?«; 45 velika vojaška enota; 47 ženski glas; 48 kratica za »blažen«; 49 kis» lega obraza, jokav; 51 poziv k molčanju; 53 privid, sanje; 55 vzklik; 57 egipčansko no glasilo, izhajalo v Ljubljani 1884—1887; 60 avstrijska, poročevalska agencija; 62 duhovska oseba: 64 gorska dolina pri Ra» teosh; 67 povej, če žneš, zadeni...; 69 prva in peta črka; 71 pravljična pošast, je v Celovcu na Novem trgu; 74 sestra v srbohrvaščini; 76 začetnica imen in priim» ka slovenskega škofa=pisatelja; 77 ve, ra» zume; 78 manj kot malo; 79 strupena žu» želka; 83 kratica akademskega naslova; 85 kazalni zaimek; 86 kratica za »lastnoroč» no«; 87 začetnici imena in priimka »go» riškega slavčka«.
lllllllllilllllllllllKlllimiMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllltllllllllll
Slovenec-o-krbnik
z družino, absolvent, kmetijske šole, z več» letno prakso išče primerne zaposlitve. Vzame tudi srednje posestvo v najem. Naslov in ponudbe na upravo »Koroške Kronike« pod 585.
iimiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Slovenec
z družino išče posestvo v najem ali v ©skrbništvo.
Ponudbe poslati na upravo »Koroške Kronike« pod št. 584
Postaja oddaja na valu 203,6 metra.
(faoCnili
Poiasnilo
V zvezi z odredbo, ki je bila objavljena v »Koroški Kroniki« št. 34. z dne 28. av» gusta 1948. sporočamo še sledeče:
•1. Italijanske lire, ki so bile deponirane pri podružnici Narodne banke v Celovcu ali Gradcu, bodo izplačaue efektivno (dejan» sko) samo onim, ki dokažejo s potrdilom (komandanta taborišča ali na drug način), da so na potu v inozemstvo. Če želi taka oseba zamenjati lire v šilinge, se mu iz» plača za 100 lir samo 1.75 šilingov. Ker se v inozemstvu lire ugodnejše prodajo, je bolje ,da se dvignejo efektivno.
2.	Beguncem, ki se ne izselijo, banka ne vrne efektivnih lir. Takim banka izplača samo v šilingih po gornjem tečaju.
3.	Glede jugoslovanskih lir (bivše Ljub» Ijiamske pokrajine) je zadeva enostavna. Vsak jih dobi nazaj. Priporočamo, da jih dvignete, ker bodo pozneje predstavljale vrednost vsled svojega kritja pri ital. Na» rodni banki v Rimu.
4.	Glede rajhsmark, kun, predvojnih in okupacijskih dinarjev ni še nič določeno ter ostane ta denar še nadalje v depozitu.
5.	Karitativna pisarna v Celovcu, Völker» markter Strasse št. 5/L, daje sva podrobna pojasnila. Na željo bo za interesente izven Celovca oskrbela dvig omenjena pisarna, ter na ta način prihranila be>guncem pota. V to svrho je poslati: 1. pooblastilo za dvig, 2. depozitno potrdilo in znamke za odgo» vor.
KARITATIVNA PISARNA
Oblačilne nakaznice
Istočasno z izdajo živilskih nakaznic za 45. dodelitveno dobo bodo izdali tudi obla* čilne nakaznice. Te nakaznice imajo namen prihraniti prebivalstvu pot do raznih ura* dov in mu omogočiti nakup blaga, ki ostane še nadalje vezano na nakaznice.
Oblačilno nakaznico bodo izdali v dveh izdajah: eno za otroke od izpolnjenega prvega leta starosti do izpolnjenega dva« najstega leta, drugo pa za osebe nad iz» polnjenim dvanajstim letom starosti. Sta» rost bodo določali s 1. oktobrom 1948. Prebivalstvo je naprošeno, naj skrbno ču= va oblačilne nakaznice, ker za izgubljene nakaznice ne bo nadomestka. Kdaj bo mo« g oče s to nakaznico nakupovati, bo nak* nadno sporočeno. Otroške nakaznice imajo 60 točk, nakaznice za ostale pa 100 točk. Na vsaki nakaznici pa je še 8 posebnih od* rezkov. Trgovci smejo pričeti prodajati tekstilno blago na te nakaznice šele potem, ko bo izšla objava zveznega ministrstva za trgovino in obnovo. Tudi prebivalstvo opo» zarjamo na to, da bo mogoče nakupovati blago šele po objavi zveznega ministrstva.
PRODAM novo enonadstropno hišo z bal» konom, s 4 ha posestva, lepo lego in do* bro razvito sadjerejo. Kraj je zelo pri» meren za letovanje. 10 minut do železni* ške postaje. Naslov v upravi »Koroške kronike«.
(Nadaljevanje s 4. strani)
Dodatna dodelitev živil za 44. dodelitveno dobo
Vse sile sem napel, ko sem čakal na vas. Bog mi je priča, da je tako.
— Dobro, dobro — meni župnik stopa» joč v izbo.
Starček odide v drugo sobo, da .se pre» obleče. Kmalu se vrne preoblečen in poče» san. Župniku se ni mudilo, ker se mu ni zdelo potrebno. Hotel se je še malo poraz* govoriti s starčkom, ki — na smrt bolan — še skače za prasci po dvorišču.
— Ali ste že dolgo bolni? vpraša žup» nik in sede za mizo.
— Ah, dolgo, že dolgo! Nič me ne boli, aaono moči mi je zmanjkalo, da je več niti ne čutim v kosteh. In v prsih čutim nekak» šen strahovit mraz. Kot da je smrt že segla z roko po meni.
■— Zakaj pa ni nikogar pri vas? Tu se» dite sami kot puščavnik. Samota ubije še zdravega, pa ne bi bolnika.
— Saj nisem sam, prečastiti, imam do» bre, zelo dobre otroke. Grešil bi, če bi se nad njimi pritoževal.
— Kako so dobri, če se ne brigajo za vas, ki ste že stari ?
—: O, brigajo se, prečastiti, brigajo, še preveč se brigajo. Danes ni hotel nobeden iz hiše. Obkolili so me in jokali. Pa sem jim rekel: — Zakaj jokate ? Pojdite vsak na svoje delo! Ni me treba čuvati, saj me ne bo nihče ukral, a če bom moral umreti, bom umrl tudi brez vas. Ti, Jernej, sem rekel najstarejšemu sinu, pojdi kar na nji» vo. Že zdavnaj smo jo zorali, zato jo je treba posejati, če bo treba mene pokopati, se boste zopet zamudili, a slana že pada. Ti pa, »em rekel hčeri, pojdi v mssto in kupi, kar bo treba. Saj sami veste, če se kaj zgodi, kako tukajšnji Židje za vsako stvar zahtevajo še enkrat toliko. Nevesto sem
poslal v drugo vas, da naznani sorodnikom, zet pa je šel po vas, prečastiti, in od vas še k mizarju radi trüge. In tako vam fukaj sam ležim, kar zaslišim, da so prasci ušli iz svinjaka. Vstal sem in jih — hvala Bo* gu — nekako pognal nazaj. Vi pa, pre« častiti, se name nikar ne jezite, ker sem res bolan, zelo bolan.
In ponovno poljubi župniku roko, prepri» čujoč ga o svoji bolezni.
—	Ali vam samota ni neprijetna? vpra* ša župnik.
—	In se nič ne bojite? doda. cerkovnik.
—	Česa naj se bojim? Ubil niseni uiko» gar, nikomur nisem prikrajšal življenja, okral tudi nisem nikogar. Svojo dobo sem preživel in sedaj moram oditi. Kot dela» vec: izvrši svoje delo in gre. Ali ni morda • tudi že čas? Da vam po pravici povem, že dva meseca zapravljam božje dneve. Nekje mi je zmanjkalo moči, da ne morem ničesar delati, samo zastonj jem kruh, kar ni prav.
Saj ga še goltati ne morem. Zdaj se pa. hvala Bogu, bliža, konec! Česa bi se bal ?
Otroke sem vzgojil, preskrbel sem jim dediščino in jih naučil modrosti; kaj bi to» rej še potreboval? Ne vem, česa naj bi se bal...
—	Lahko kar začneva! reče župnik, ki so ga ganile starčkove besede.
—	Pa začniva v božjem imenu! meni sta» rec in se prekriža.
Komaj se je župnik vrnil domov in se» del k zajtrku, ko se s stolpa oglasi zvon: bim»bom, bim»bom!
Stari Tonej je za vedno zaprl oči.
Pšenica je posejana, prasci so v svinja*	Na odrezke 10 E, 10 Jgd, 110 E, 110 Jgd, 210 E, 210 Jgd, 310 E, 310 Jgd, na katere je
ku, hči se bo kmalu povrnila — torej je	oklicano 1000 gr kruha, dobite lahko namesto tega 500 gr testenin. Oklicana bo tudi
lahko mirno umrl.	mast, «.ko bo do sedaj izostala	pravočasno dospela.
Upravičeni so prejeti:	Krub	Pšeu. /droh	Sladkor					Meso	Stroč- nice
Odrezki nakaznic:	1000 tr	500 fr	600 I 700 e I	e		800 /r	900 K	1000 e	200 e	500 e
1 i\avadui potrošniki und 18 Jel	10			12				11 23	13
2 Mladina od 12-18 let	10			12				11 23	13
> Otroci od b- 12 let		25				12			
4 (>troci od 3-6 let		25				12			
5 Otroci do 3 let						12			
6 Delni samooskrbuvalci z maslom nad 18 let	110			112				111 123	113
7 Mladina od 12-18 let	110			112				m 123	113
« Otioci od o -12 let		125				112			
y ()troci od 3-6 let		125				11.'			
io Oiroci do i let						112			
11 Delni samooskrbovaict z mesom in mastjo nad 18 let	210			212					213
12 Mladina o.i 12 - 18 let	210			212				—	
Id Otroci cm b 12 let		225				212			
14 Otroci oo 3 - b let		225				212			
15 Otroci do 3 let						212			
16 Delni samoosKroovalci z mesom. maslom in mastjo	310			312					313
17 Mladina od 12	18 let	310			312					
18 O toči oo 6	1*2 let		325				312			
19 Otion od - h im		325				1/			
m. c Mroci do > lei					401	412			
fl Krušna nakaznica za popolne samooskrbovaice									
22 Mladi na od 12 • 18 let					401				
2.■( Otioci od b - 12 let							401		
24 * itioc od 3 b let							401		
25 Otioc do > let							401		
b Dodatna nakaznica za d« invee									611
27 Oodatna nakaznica z« težke delavce	723								711
2» Modalna nukazuica/a na| težje delavce	823								811
29 [Nakaznica za noseče m doječe matere			912						
,,'Koro4Ks kronika1 tzhata »-ak petek — Lat izdata Bri>an-ka obve*i'evalna «!'»*ba - Uredništvo lista ie v Cemeiu uoiki niia iuti K n» ib s ie-elon lobi 02 — Uprava in oglasni od-lviek v Celovcu Volkcniiatkn-i Ring 25 1. — lelcfon 3b51	- • M es» öno natoči».ao l« treba plačati v naprej. — Kokopioi se ne vračajo. — Laka; Tiskarna „Carimhia' v Celovcu.