281. številka. Ljubljana, soboto 10. decembra. \IV. leto, 1881.
SLOVENSKI NAROD.
I'.Vaja VHak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prqjeimn M M h 11 o - o p e r.« k «■ dežele /.a celo leto l»i gt., U pol leta H pl., ti četrt leta 4 «1. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto 13 jjld., /:i 8«trt leta .'• gtcL :<0 kr., U en iu«««ec 1 gh\. 10 kr. Za poliljutf« Bi .t-in g« računa 10 ki. za mesec, 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kolikor poštnina iznaša. - Za gospodu učitelju na ljudskih Šolah in *4 dijaku velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 g\d. f>n kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 gold. — Za' oznanila se pladnju od Četiristopne petit-vrste o kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če so dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frauc Kolui;inovj Mil »gledališka stolna". OpravniStvo, ua katero  naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmaimvej hiši.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja. G. decembra.
Nemški liberalci so se uže dostikrat blamirali, zlasti odkar so zares besni postali, ker ne morejo priti do vlade, a take blamaže še nijso doživeli, kakor v denašnjej seji. Tem huje jih je zadela, ker si kaj taeega nijso pričakovali. Mislili so s svojim neopravičenim napadom na ministra Pražaka celo ministerstvo uničiti, a padli so sami v jamo.
Galerija je bila natlačena največ z ljudmi, katerih nosovi so pričali o Čistem judovskem plemenu. Sploh o taeih prilikah prihrume judovski fantalinje, da pomagajo, če treba, škandale delati, potem pa koustatirajo časniki, da je ljudstvo samo s ploskanjem ali sikanjem na galeriji izreklo svojo sodbo! Ta judovska klika se je nadejala zopet prav burne seje, a nij jej šlo po volji, samo jedenkrat se je skušala oglašati, a ne proti kacemu govorniku desne, ampak proti — Kronawetterju, znanemu demokratičnemu poslancu dunajskega, mesta, možu čisto nemške, ne pa orijentalno judovske krvi, obče čislanemu zaradi svoje odkritosrčnosti, poštenosti in neustrašljivost i.
Nemško pemski poslanci so hoteli iz male muhe napraviti slona; dr. Kopp, ki je govoril v njihovem imenu, je jako patetično naglašal razžalitev, katere se je baje zakrivil minister Pražak. Za njim se oglaša dr. Kronavvetter in neusmiljeno razkriva prazno besedovanje Kop-povo. Levičarji so jezno godrnjali, grof Taafte pa, ki je z vsemi ministri razen Pražaka bil pri seji, se je radostno smehljal. Dokazi Kro-navvetterja pa so res bili tako drastični, da se jim nij dalo ugovarjati in da se je pokazala vsa puhlost od liberalcev nameravane demonstracije.
Lov na tigra.
Rusko spisal A. Maksimo v. I.
Zasada na drevji. (Dalje.)
— Gospoda, izpregovohl je nadzornik, pred vsem se moramo malo okrepčati . . . Senka! Kriknil je po strežniku, H se je popolnoma brezskrbno raztezal po mehkej travi. Senka skočil je urno na noge ter pritekel k nam s torbo. Nemudoma bile so i/vlečene klobase, pečenka, sir, kruh, vodka in jeli smo jesti. Ivan Trofimovič jedel je neizrečeno malo, ter jel z nastopom mraka očividno sila vznemirjati se; trudil se je vedno držati se blizu svojega Senke, ki je važno z dvocevno puško korakal gori in doli. Uporabeč ugoden trenu-
Od večine nikdo nij govoril, samo poro čevalec grof Hohenwart je v svojej znanoj ele-gantnej obliki zagovarjal nasvet večine, da nij nobenega povoda ministru Pražaku grajo izreči.
Najhujšo blamažo pri tej priliki si je nakopal Forregger. Ker sam nij mu nobene govorniške zmožnosti, se le a tem skaže, da drugim govornikom vmes kliče psovke in surovosti. Menda se je tega nedostojnega obnašanja privadil po svojem občevanji z arogantnim judovskim plemenom v freimavrerskih ložah, v katerih, kakor znano, je zdaj največ udov ise-mitskega rodu. Tudi Kronavvetterju se je pre drznil mej govorom vmes klicati: To je laž! Vsled tega se je zahtevalo, da se Foregger za tako nedostojnost kliče k redu, kar je storil predsednik zbornice g. knez Lobkovic. Foregger s to prvo klofuto nij bil zadovoljen. Kvasi proti Kronavvetterju, daje on stavil predlog zaradi odprave objektivnega postopanja proti časnikom in da je on vedno zagovarjal svobodo tiska in besede. Kronavvetter se precej vzdigne in zdaj dobi Foregger drugo klofuto, še hujšo od prve, kajti Kronavvetter njemu in cele? liberalnoj stranki oponaša, da so se liberalci, ko je šlo za odpravo objektivnega postopanja in za tiskovno svobodo, odmaknili iz dvorane, tako da je tiskovna postava ostala nerešena, a kadar je bilo glasovati za kako bankino in železnično koncesijo, da pa nobenega nij manjkalo in postava je bila v 24 urah gotova!
Foreggerju te dve blamaži še nij sta zadostovali in mož se še jedenkrat oglasi in kaj pravi V Da je predsednik prav imel, ko ga je klical k redu in da bi on sam (Foregger) grajal predsednika, ki bi po tacih izrazili tega ne storil. — Veliko osupnenje Foreggerjevih tovarišev, gromoviti smeh po vsej zbornici. Mi
tek, približal se je Ivan Trofimovič k Senki ter mu z lehko tresočim glasom šepnil na uho. —
— Ti ne hod! od mene proč, Senka . . . Sedela bodeva tudi vkupaj na jednem drevesu.
— Slušam, vaše blagorodje, dejal je ta ravnodušno.
Nadzornik ogledal je potem kraj ter razdelil pozicije po d rev ji.
— Vi, Ivan Trofimovič, zlezete s Senko na onole drevo, na desno od žrebca, vi Viktor Aleksejevič in vi Jakov Savič vasedete svoja mesta na onem dobu z leve strani, a midva, obrnil se je k meni, vsedeva se na ta-le oreh. In pokazal je na košato drevo, stoječe kakih petdeset korakov od zadavljenega konja. Soglasno dispoziciji nadzornika, jeli smo se ugnjezdavati po določenih drevesih, pri čem nam je vsem moral pomagati Senka, katerega široka pleča so služila kot podstavka — z njih dobi rali smo se do prvih vej. Bilo je uže po-
čestitamo Celjanom k njihovemu duhovitemu poslancu. Tri blamaže, jedno hujšo od druge, na jedcu dan si nakopati, se do/.daj še nobenemu poslancu nij posrečilo!
Ljubljanskega shoda naloga v socijalnom oziru.
(Konec.)
V to svrho naj ljubljanski shod, katerega se morajo udeležiti vplivnejši rodoljubi iz vseh pokrajin, osnuje v Ljubljani osrednji odbor, in da inicijativo, da se po rasnih krajih osnujejo pododbori. Pododbori tr.j si izbere po kolikor moč največ vaseh veljavne rodoljube, ki bi po svoiih vaseh začeli preiskovalno in opazovalno delovanje; duša vsemu bi bil se veda osrednji odbor.
Iskati in Bpoznav&tl bi morali pred vsem zdravo, jedro, ker le to ima rnzvijalno moč v sebi; ko hi več tega ne bilo. morali bi obupati. Ali hvala Bogu, še imamo srečnih družin in morebiti tudi sretnih vasij. Rodoljubi hi morali svojo pozornost obrniti takim srečnim družinam, ki so, recimo na pr. v zadnjih dveh generacijah imelo in ohranile primerno imenje, otroke dobro odgajale in uživajo zaupanje sosedov. Pri vsakej ali vsaj pri marsikatere; takej družini hi moral vešč preiskovalec objektivno preštudirati vse pogoje njeno eksistence; napraviti natančen inventar vsega njenega imetja, vseh dohodkov in stroškov; spoznavati vpliv cerkve, šole, državnih naredb, družinskih in soseskinih običajev, uglobiti se v ideje in nagibe, ki jo vodijo pri delovanji; v kratkem, predstaviti si družino v nje prošlosti in sedanjosti kot jedno veliko moralo no celoto, pri opisovanji katere se ne sine nu-esa zgrešiti.   Po  tem  načinu se morajo preiskati
polnoma temno, ko smo se ugnjezdili na svojih pozicijah.
Krog in krog na vso okolico legle so temne sence, in od nekodi opihljal je vlažni vetrček. Vsak trenutek bilo je pričakovati, da se pokaže tiger in zategadelj hranili smo vsi grobno molčanje ter, kakor je bilo vi«liti, potrpežljivo prenašali neprijetnosti svojih zračnih pozicij.
Jaz izbral sem si debelo, široko, košato vejo ter se posadil, kakor se mi je zdelo prvi trenutek, popolnoma prijetno. Nad vejo bolj visoko Ugn jezdil se je nadzornik: čepel je na veji ter se opiral s hrbtom ob deblo. Ivuko so se drugi ugnjezdili, se nij vidflo; na tratici postalo je tako temno, da sem komaj razločeval truplo žrebčevo. Krog in krog curovulaje neprijetna tišina, zdaj pa zdaj prestriŽena hitrim poletom netopirja, navidezno hotečega usesti se na belo kapo beloobrvega činovnika. Oziral sem   se z največjo pazljivostjo po obdajaj oiV j
tudi nekatere družine, ki so propadle ali propadajo. Baš tako tudi večinoma srečne in večinoma nesrečne vasi.
Poleg tega bi morali vlado prositi, da nam napravi natančno, po posamnih letih in krajih kOiikor moč specijalizirano statistiko vseh davkov, prodaj, dražb, kupovanj, kaznjencev, porodov, zakonov itd.
Tako bi se spoznal do dobra kmetski stan v vseh krnjih mile Slovenske, nabral bi se materijal, ki bi se vednostno obdelal in iz njega bi se dobili zanesljivi rezultati, ki bi se najprvo predložili vladi, da odpravi vse ovire. Rodoljubi bi morali ljudstvo poučevati na podlagi dobljenih naukov: tako in tako delajo nekateri mej vami in srečni so, delajte tudi vi tako. Pilati bi se morale kolikor moč popularne brošure, ki naj bi se po kolportaži razna-šale v vsako hišo, kakor se dela pri pratiki. V njih naj bi se t vzgledi pojasnjevalo, kaj je uzrok, da blagostanje pri tolikih propada in kaj vodi druge, da se. pronada varujejo, in Bvetovuli bi se naravi, krajem in okoliščinam primerni pripomočki in ne kaki „universal-heilmittel", kakor jih priporočajo dohtarji ma-zači, katerim se o dijagnozi še ne sanja. (Z veseljem moram tu konstatirati, da se socijalni položaj v naših časnikih večinoma stvarno pretresa.)
To bi bila naravna pot k reformaciji. Dobro čutim, koliko in kako velikih težav bi bilo treba premagati ali nikar se ne ustrašimo oziraje se na možnost pri marljivosti in vztrajnosti rodoljubov in pri res ne j volji od strani vlade in oziraje se na gotov uspeh eminentno važnega narodnega dela.
V tem smislu srčno pozdravljam ljubljanski shod.
Politični razgled.
Motrit nje Ueiele.
V Ljubljani 9. decembra.
Dan za dnem si zjedinjena levica v državnom zboru nakopava več sramote, a najhujši je bil za njo oni dan, ko je hotela v svojej frivolnosti na zatožno klop posaditi ministra dr. Pražaka, češ, da se razžaljeno čuti, ker je minister dejal: „Če gredo senatorji v svojih togah na ulico, trpeti morajo, da jih gledajo kakor navadne človeške otroke, in če poslanci, kateri imajo na svojih visokih mestih nalogo, da zmernost, osobito v teh politično razburjenih časih povsodi razširjajo, Če ti poslanci sami prestopajo zakon ..." Zaradi teh nedolžnih besedij nastal je hrup, da-si je bil minister opravičen jim kaj takega očitati, ker
so nemško-pemski poslanci res podpisali neko izjavo, ki se je konfiscirala in sodnijsko obsodila, s tem so bili tudi podpisani, ki so prevzeli odgovornost za to izjavo, krive spoznani. In vender so se čutili razžaljene, in za to so dobili tudi — pokoro. Iz njihove srede, da ne govorimo o desnici, vstal je poslanec Kronavvetter in z mojstersko zgovornostjo jih je zavrnil, potem pa jim še pred obraz postavil ogledalo, da so gledali v njem Bvoja dela! Poslanec Kronavvetter, mož od njihove krvi, je zaključil svoj govor takole: „To, gospoda moja, ne pomeni nič druzega, kakor ljudstvu pesek v oči metati." Potem je pa še Schbnerer, tudi njihov pristaš, povedal jim nekaj resnice o njihovej akciji. In to je jedina zjedinjena levica!
Tudi Slovanom sovražni nemški listi jeli so zdaj nekoliko bolj pametno pisati o nemirih v l>almaoljl. Tako pravi „Presse", da 80 vesti o vstanku v Krivošijah naperjenem proti novačenju za domobranstvo, izmišljije, kakor tudi vesti, da Črna gora podpira haj-duške čete. Vse je bilo torej lo izmišljeno, da se grdi Slovan!
Ko je bosanska vlada razglasila brambeni zakon za llosuo in ■lorcojjoviiio, zavpiK so turški listi, da se s tem žali sultan in pro rokovali so, da se ljudstvo ne bode ukloniti hotelo temu zakonu. Ali so Turki mislili, da bodo oni mej Bošnjake sejali upor proti Avstriji, ne vemo, a poročila pravijo, da bode ljudstvo upognilo svoj vrat temu zakonu — in Turčija bode morala molčati in mirno gledati plodove te najnovejše avstrijske naredbe.
V bi.sinjo držaio.
Rumunski prestolni govor o dunavskeni vprašanji še veduo kaže posledice, kajti ne le avstrijski listi, marveč tudi drugi in osobito angleški pišejo mnogo o tej zadevi. Rnmunski listi izražajo se nekako tako, kakor bi bila to le „zmota". In na katerej strani? — Pa riški listi izrekajo se o ravno tem vprašanji proti Avstriji, ker nečejo, da bi Avstrija razširila svoj vpliv na vzhod.
V Srbiji še vedno daljo traje kulturni boj in nič se še ne ve, kako se bode končal. Listi ne jako hudujejo nad vlado domačo, potem pa nad avstrijsko, češ, da je Avstrija vplivala ni to, da se je odstranil metropolit Mihajlo, hoteča s tem ponižati pravoslavno cerkev.
V Irskoj je zadnji teden pretekel bolj mirno. Deželne komisije delujejo dalje in znižujejo najemŠčino. Morda bode to pomoglo, da se najemniki in lastniki sporazumejo izven soduij. Želeti bi bilo.
Domače .stvari.
— (Obdarovana mladina.) V četrtek ob jednajstih zjutraj razdelila se je v či-talniškej dvorani mej znanimi formalitetami obleka mej ubogo Šolsko mladino. Pri tej priliki navzočen je bil tudi deželni predsednik Win
je bilo tudi mnogo občinstva, posebno obilo gospij in gospic. Slovesna ta razdelitev naprav-Ijala je kakor vsako leto tudi letos vsesplošno dobre utise.
— (Slovensko gledališče.) Po dolgem Času zopet predstava, katero lehko pray iz srca pohvalimo!   Grajati moramo samo gospode in sicer brez vsake izjeme! Vsi gospodje zagazili so namreč v slabo navado, da se preveč zanašajo na suflerja in da se premalo nauče. To je brezozirnost do občinstva (ki je vender tako hvaležno!), ter škoduje igralcem samim, ker mučnejšik trenutkov v istini nij, kot so isti, v katerih se gospodje po odru s svojo rolo davijo in borijo!   Če se gospice nauče, naučili bi se gospodje tudi lehko, kar je razumno samo ob sebi! Sicer pa je bil ta dramatičen večer poln kratkočasnih trenutkov in časih smo se spominali nehotd tistih nekdanjih slovenskih predstav, pri katerih je občinstvo od samega navdušenja koprnelo.   Igra „Ko-relčkova prva ljubezen" spisana je za galerijo, a obseza nekoliko drastičnih prizorov, pri katerih se mora človek nehote smijati.   Na vr-šini obdržala se je ta malenkost samo vsled nekrasnega igranja gospici G. Nigrinove, ki je iz Korlčka napravila, kar se je napraviti dalo. Potem se je igrala Ogrinčeva vesela igra: V Ljubljano jo dajmo!" Zdravi humor, ki veje iz tega izvirnega proizvoda, očaral je tudi denes občinstvo. Hlapec Pavle (gospod Sršen) imenovati se mora na prvem mestu. Dasi se je gospod   Sršen  nekoliko preveč zvijal, bil je vender izvrsten hlapec, občinstvo ga je radi tega pri odprtem odru dvakrat na prizorišče pozvalo! Naš Pavel govori! je dialektično, kar se je prav prijetno poslušalo!   Tudi gospod Kaj zel s svojim vinskim trgovcem Gašparjem Srebrinom  nij zaostajal,  nam je z zmernim svojim igranjem mnogo bolj dopadal, kakor v kakej ekscentrično-humorističnej roli. Gospića G. Nigrinova govorila je za kmetico  v peči preafektirano; ljubeznjiva, kakor vselej, bila je gospica M. Nigrinova. Gospa Gutnikova igrala je v obeh igrah prav dobro;  isto  tako tudi gospod Dauilo.   V prvej igri imel je gospod Hudorovič pametno masko, in ko bi bil nekoliko bolje naučil se kratke svoje naloge, bil bi po vsem zadostoval. Končno izrekamo željo, da bi kmalu zopet kako domačo igro (morda Županovo Miciko?) videli na odru.   Uže noša slovenska ogreje gledalcu srce,  tako,  da ne opazi pomanjkljivosti, ki jih nasproti gosposkej obleki le prehitro zasači! —r.
— (Deutscher Schulverein.) Naj-
kler in deželni glavar grof Thurn.   Zbralo se I resnejšo voljo  imajo nam  tudi  v prihodnje
nas gošči ter si prizadeval uloviti še tako neznaten sumnjiv šum. Trenutek mineval je za trenutkom nekako pusto-dolgooasno, monotonno; z vsakim novim trenutkom delal se je moj položaj na veji nepripravuejši. Nij še prošlo, kakor se mi je zdelo, pol ure in uže jel sem čutiti po celem telesu nepri.eten, neiznoseu krč. Nogi zatekli sta tako, da nijsem bil v stanu z njima pomajati. Na zadnje nijsem mogel nikakor več prenašati, ter sem s trudom vstal na veji in se jel raztezati.
— Nu, ali vam je težko? začul se je od zgoraj šepet nadzornika.
— I ne govorite, če bi le domov mogel! dejal sem z obupnim šepetom.
— Jaz tudi nog već ne čutim — popolnoma Bta mi zatekli, pošepetnl je nadzornik, a Bog ve, koliko časa bomo še morali presedeti v takem ptičjem položaji ... Ta vrag se je res zakasnil! dodal je togotno.
— Peter Petrovič, a Peter Petrovič! začul se je -najedenkrat tih glas z doba, na katerem sta sedela debeli pismovodja in belo-obrvi Činovnik.
— Kaj je? pošeptal je srdito nadzornik.
— I kaj — dobro bi bilo malo prigrizniti in se z vodko okrepčati, kajti vrag ga vedi, kedaj še „on" pride, čul se je zopet šepet z doba.
— Vodko in jed ima Senka; pojdite in vzemite, če vam je uže prišla taka slast, pro-godrnjal je zlobno nadzornik, ter tudi zlezel po konci, da bi si malo raztegnil svoji zatekli nogi.
— Senka, ej Senka, začul se je v nočnej tišini glas pisinovodje.
— Kaj želite, vaše blagorodje? pogrmel je čez tratico vojaški glas.
— Daj mi semkaj vodke in pečenke!
— Slušam, vaše bkgorodje!
— A ne šumite vender! razsrdil se ie nadzornik.
— Vi, vaše blagorodje, podržite puško, začul se je Senka, a jaz ponesem prigrizek, blagorodju, gospodu pismovodji.
— Kaj pa misliš Senka? ... Ali se ne bojiš Boga? . . . Bodeš videl, da te tiger raztrga! čul se je tresoči glas Ivana Trofimoviča.
— Ne izvolite, vaše blagorodje, vznemirjati se, „on" mi ne bode ničesar storil.
— A tako jaz ostanem sam na drevesu, dejal je žalostno Ivan Trofimovič, in ravno ta čas . . .
— Nikar ne skrbite, vaše blagorodje, „on" na drevo ne spleza, slišal se je pomirjajoči glas Senke in za tem priletel mi je na uho lehki šum z drevesa zdrsnivšega se sluge; na to švignila je po tratici temna masa in se .približala k dobu.
(Dalje prih.)
kvariti slovensko šolo ! Ko usti t u j i rali so se in za načelnika si postavili g. viteza Antona Ga-riboldija, nekdanjega narodnega poslanca mesta Idrije. Mi boden 10 gospodu vitezu na prste gledali, in prepričan je lehko, da ga ne bode kmalu staknil učitelja, ki bi fie mu vse-del na limanice! No pa sej vemo, da bode vitezu Gariboldiju tako kmMu odklenkalo v deželnem zboru, kakor tudi v mestnej zbornici in potem bode brez vsake javne službe! Da bi se mu kaj tacega ne pripetilo, vsedel se je na ljubljanski stol nemškega „schulver-einaa in na njem naj sedi do sodnega dne, če hoče! Gospod vitez je jedeu najmenj nevarnih naših Nemcev, ker nij tako fanatičen, kakor Scbrev et Consorten. Saj po Idriji kolpotirajo se še zdaj lastnoročna pisma g. ▼iteza, v katerih ponuja materi Slavi vsako kapljico svojega srca! Kar ima nemšaega fa natizma v sebi, izposodil si ga je pri rodovini Schafferjevej, in brez dvojbe ga samo gosp. dr. Adolf SchafTer potiska naprej, da se mora tako hudo eksponirati, kakor se je eksponi-ral ravno zdaj, ko je prevzel načelni« tvo mrtvorojenega otroka, alias nemškega schulvereina V Ljubljani!
— (Sokolov „jour fixe") je denes zvečer v čitalničnej restavraciji. Jako zanimljiv program obseza: Nagovor, petje, komičen kuplet, berilo, zabavno-koristno-saljivo licitacijo, godbo. Odbor uljudno vabi vse prijatelje in prijateljice Sokolove k tej zabavi.
— (Železnica Celje-Spo d nji Draj-berg.) V seji državnega zbora 6. decembra je g. dr. Vos u jak vprašal predsednika železniškega odseka, zakaj dozdaj še nij obravnaval o zidanji železnice Celje-Spodnji Drajberg, za katero je mnogo prošenj bilo lani vloženih. G. baron G bdel odgovarja, da je vse prošnje bil precej tačas izročil g. poslancu Falketu (izvoljenemu v štajerskih mestih), a da ta gospod dozd'ij v odseku še nij poročal. Gosp. Falke spada k istej stranki, kakor Foregger. Iz njegovega odlašanja se vidi, koliko mar je tem možem za gmotne zadeve domačih krajev. Mi se nadejamo, da se bode stvar zdaj pospešila, kajti če kedaj, je sedanji čas, ko pritekajo veliki kapitali v Avstrijo, pripraven, da se začne misliti na zidanje te Železnice, katere načrt je uže jedenkrat od vlade bil predložen državnemu zboru.
— (Turgenjev.) Ker je „Narod" poročal, da bode po novem letu prinašal Tur-genjevega roman „Novu, bi utegnilo koga zanimati, kar piše londonski „Athenaeum". Dne 21. okt. je bil Turgenjev v Londonu navzočen pri obedu z nekaterimi angleškimi literati. Ta obed je bil po mnenji angleškega lista le preludij k banketu, ki se ima napraviti v čast ruskemu pisatelju. Zraven tega poroča omenjeni list o novoosuovanem romanu, v katerem misli Turgenjev opisati ravno iste brezpokojne življe ruske inteligence, kakor v svojej „Novi". Samo razvitje osnovane misli se bode nekoliko razločevalo od ideje prejšnjih njegovih proizvodov. Pisatelj namerava pokazati veliko razliko mej ruskim in zapadnoevropskim socijalizmom. V novem romanu bodemo videli nekoliko osob, ki hočejo človeštvo rešiti s prevratnimi sredstvi. Konečno nam misli pokazati, kako zelo so v resnici neuspešni vsi poskusi ruskih socijalistov pridobiti si v tovariše fran coske in zapadnoevropske revolucionarje. Pri tej priliki si usojam poprositi prevoditelja, naj nam poda kratek uvod, ker marsikateri Blovenski čitatelj, kuteremu ruske socjalne razmere uijso  dobro znane  in ki ne pozna
smeri Turgenjevega, bi „Novi" ne mogel razumeti. Sploh pa mislim, da bi moral pri prevajanji formalno gotovo izvrstnih romanov Turgenjevega na slovenski jezik vladati nekoliko strožeji izbor, ker nam oni dostikrat prav po nepotrebnem odkrivajo vso nravstveno gnjilobo ruskega in sploh evropskega občin stva. —n.
— (Obrtna zadruga.; V četrtek po-poludne zbralo se je nad 70 odličnih ljubljanskih obrtnikov v pisarni obrtno-pomočnega društva, da bi se razgovarjali o volitvi odbora za obrtno zadrugo. Za prvosednika voljen je bil g. Horak. V prvej vrsti se je od g. Ho-raka in g. Kunca jako pametno naglasevalo, da naj bi se obrtna zadruga nikakor ne mešala v volitve in sploh ne v politične stvari. Gosp. Železnikar in g. Iloflmann sta bila mnenja, da nij treba zdaj pravil prenarejati, ampak da naj se zadruga ustanovi na podlagi zda-njih po vladi potrjenih pravil. Ko se je raz-govarjalo, kdo naj bi bil prvosednik društva, bili so vsi glasi jedini, da nikdo drug ne sme in ne more biti predsednik tega društva, kot podpredsednik kupčijske in obrtne zbornice g. Horak. Za to so govorili gg. Klein, Oroslav Dolenec, V. Čamrnik, Viljem Iludholzer in Železnikar. O volitvi drugih 9 odbornikov se bodo društveniki v nedeljo pri občnem zboru pomenili.
— (Kranjske obrtne zadruge) občni zbor bode prihodnjo nedeljo popoludne ob dveh v magistratnej dvorani. Vstop je dovoljen le proti vstopnicam, katere se dobivajo pri g. Železnikarji. Naj bi se narodni obrtniki mnogobrojno udeležili tega ustnnovnega shoda in jednoglasno volili v odbor kandidate, katere priporoča skupina narodnih obrtnikov, da bode rovanju „rudečih" socialdemokratov v tem blagru obrtnikov namenjenem društvu uže pri prvem zboru konec!
— (Konec sv. leta.) V četrtek zvečer končalo se je sv. leto. Po ljubljanskih cerkvah so od Va 5. ure zvečer skoro jedno uro neprenehoma zvonili.
— (Iz Motnika) se nam piše: Pretečem teden so menili neko noč lopovi po žgati vas Voliko-Kuvan pri Trojanah. Psa dobrega vaškega stražnika so ostrupili. Potem pa so hoteli zanetiti ogenj, neki vaščan jih je zagledal in začel vpiti, ter tako na varnost odvrnil.
— (Književnost dolnj e-lužiš k i h Srbov.) „Časopis maćiev Srbskeje", ki izhaja v Bud i Šinu na Saksonskem, prinaša v svojem f>2. zvezku biblijografijo lužiških Srbov od 1. 1548. do 1880. Najprej navaja knjige, potem pisatelje po abecednem redu. Knjige so razdePene po strokah na slovnice (7), slovarje (4), biblije (11), katekizme (17), cerkvene pesmarice (20), molitvene knjige (10), pridige (19), versko poučne knjige (11), druge poučne in zabavne knjige (12), posvetne pesni (17), časopise in koledarje (5) in druge drobnejše spise (15). Knjižnikov je skupno 64. Dolnje-lužiških Srbov stanuje v Pruskej 50.000, a gornje lužiških Srbov je do 100.000 duš, tedaj skupaj do 150.000 duš. In ta kaplja slovanska se še nij v nemškem morji potopila ter ima svojo književnost! Nemci delajo uže od zdavna o ponemčevsnji tega zadnjega ostanka polabskih Slovanov ter imajo uže celo literaturo o predlogih, kako bi jih bilo ponem-Čiti. „Wie solite man die \Veuden ihre Mut-tersprache vergessen lassen" razpravljalo se je uže 1811. leta. „Ob man die vvendische Sprache in der Nieder-Luusitz uufieben oder ousster
ben lassen solle?" na to je  odgovoril uže
1. 1877. W. G. Kom. V istem zvezku razpravlja M. Hornik vprašanje o zbliženji goroje-lu-žiŠkega in dolnje-lužiškega narečja. — Ivan Smolar in Mihalj Hornik, voditelja narodnega probujenja mej Lužičani, slavila sta nedavno jubilej in sicer Smolar svojega 40letnega, Hor-nin svojega 251etnega literarnega delovanja. G. Smolarju, ki se je ta čas mudil ravno v Varšavi, čestitali so na svečan način ondotni kujižniki poljski, a Ilorniku so po brzojavu poslali čestitko v Budišin.
„Ljubljanski Zvon4.
— (AkademiČno društvo „Triglav" v Gradci) zboruje v soboto 10. decembra 1881 v gostilni „zum Bierjockl" (Sack-strasse) s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Predavanje g. Košana: zgodovinska črtica o reformacijskej dobi na Slovenskem. 3. Kritika. 4. Poročanje g. predsednika. 5. Slučajnosti. Začetek ob 8. uri zvečer. Gosti dobro došli! Ker je to letošnje zadnje zborovanje, želeti bi bilo, udeležiti se ga v mnogo-brojnein številu.
— (Slovensko literarno društvo naDunaji) ima v soboto 10. dec. v gostilni Kaiserjevej „zur hl. Dreifaltigkeit" (III. Un-gargasse 27.) svoj 2. redni zbor s tem le dnevnim redom: 1. se prečita zapisnik poslednjega zbora;
2. bere g. K. Š. svoj prevod iz Roman Hrand-tove knjige „Načertanie slavjanskoj akcentolo-gii" str. 85-112: O »slovenskem naglase vanj i",
3. Kritika razprave „0 konsonantizmu v narečji goriških Kraševcev" bere g. A. Mikuž. 4. se interpeluje in predlaga. — Zbor se začne o Va 8. uri zvečer. V to zborovanje vebijo se uljudno vsi udje in prijatelji društva.
— (L j u b 1 j a lis ki 1 it e r a m o-z a b a vn i klub) ima denes v soboto oh 8. uri zvečer v salonu Tavčarjevega hotela svoj „jour fixeu. Na dnevnem redu je berilo g. P. G ras so 1-lija in razgovor o De Gube mat is oveni biografiškem in B ročk h ausov em konver-zacijskem slovarji.
Telegram „Slovenskemu Narodu".
Dunaj 9. decembra. Včeraj zvečer ravno pred priČetkom gledališčne predstave pričelo je v takozvancni gledališči na ringu (IJingtheatcr) goreti. Nastala je strašna panika, mnogo ljudij se je v gnječi pomečkalo in zadušilo. Gledališče je do jedne ure čez poli moč do tal pogorelo. Dozdaj prinesli so v bdlnico 104 mrtvih, in 3 ranjene. Koliko mrlicev da ju pod razbeljenimi šibrami pokopanih, se ne ve. Od slovenskih poslancev nij bil nikdo v gledališči.
D^T" P. n. občinstvo opozorujemoj na denašnji iuserat: Ljubljanske srečke.
i. Mtuien urcdnKi \n. (iospod Jan Morski v 1'ulji. Naznanite SI. M. svojo adreso.
Zahvala.
P. n. občinstva, katero mu je povodom dr. Hloi-vrelaove smrti in o dragih prilikah <l<> zdaj blagovolilo tako obilo z naročili počastiti izrekam najtoplejšo zahvalo in proBim, da šu na dalje obilo naroča v inojcj zalogi, obetajofift, da l>odein postrezala z najboljšim in cenim blagom.
Spoštovanjem. (699) %ita  Šin It o v«<-.
BzvrMtiia larvnt.nSiia
bela in mrieča vina
ra/.uili IH (»i78—2)
priporoča veliki trgovec z vinom
Leopold Htinigsberg v Zagrebu.
Tufcl :
7. decembra: Pri  Mlonn : Pistelir iz Banjaluke.   — l'rister
i/. Zagreba.
Pri Malici: VVeber z  Dunaja.  — Katzmann
Dunajska borza i), decembra.
i Izvirno telegrafom* poročilo. Enotni dri. dolg v bankovcih   .   .   77 gld. #0
j Enotni drž. dolg v srebru ... 78 „20 . Zlata renta.........V4    . —
kr.
i/. Oradea. i ega mesta.
Keber iz (iorice.  —   Deholak i/. No- ■ 18150 drž. posojilo
i Akciji- narocinc liank«-
188 888
Kreditne akcije....... S8Q
London.......... it«-
Srebro .......... —
Napol......                          .... »
C. Vr. cekini........
Mr/.avn-i raa ke .            .   . S8
to
70
42
80
Prihodnje srečkanje dur t jaiiuvarja 1882.
Samo
2
kot naplačilo in dobi se
prejem ni list
za
LJUBLJANSKO
srečko.
Otpilili s11 «-.-.«'U m<3 i» lit *>o
Glavni dobitek
golfl oU.UllU a v
Najmanjši dobitek 30 gld.
Vsako Mu :\ srctkanJM.
Kupce Igra ni« po vplačitvi prvega OOroka ;"t 2 gld. pri vseh dobitkih.
Glavni  dobitek ljubljanskih srečk, katerega
prejemu i lisi
je naša menjalnica prodala, izžreban je  bil  dlie  3. aprila  1880 s 35.000 gld. in dur 2. jaiiuvarja 1881 s 30.000 gld. «97—1)
Srečke proti kasi a 24 gld.
Wechsler&eschaft der Adrainistration des
WI E N.
Wollzeile 10 u. 13. PP
MHROUR" »-SSiOTh.
Bolj h i od vs.-li podobll h i/Uclkov, in-inij.i tm pni-tilji- uii- n/.-tjilIJ i Vff/it i» Mfhi ; ■H4ijnw*tu'J,- ,,ihij,, z.ipn- totemi v orj.nili ' spn.l ni.-.-.i rtaU teleta, fobef, bolera] v polti, na očeh, v moijiuiili in ti*tih, upn otročjo in **ji»kt; lMiluy.ru; ii*tijo lohko kri in oilprurljujo liliito. Nij k* zdravila, ki hi bila boglfl iti pri tom popolnum neškodljivo /opor
gotovi vir vseh hulor.nij. Kor so poHluilkorjoiio, uživaju jih radi tudi otroci. Te pile no odlikovan« a jako ćustnim piiinum >li„i n,,,,, /intiiiJiit i'ilh,i.
*f* 'lirtmi  *l;atl)h-n tt t/i jiihtini viljit in /.;•• OffeMJ ŠfKUtyie .shii/mj,   VIO jiil, vi/fu
s,t m,t 1 fflil  n. r. ~Vf^ ((J40—Ti)
Qua     anl fx f   V'h n kri Rk-tljic i, k i urina firmo : A/tn-OVctrjClIJLl tlu-kr zinit  h.ili,,,,,   LtajHtM, Jr j>i>imi;J'ii , ter hv:u nun, nuj ho no kupuje, , . r 1'ir.iti ur inot-ii i/nfirit, il<i Uiltt ur itohl nlitluf/n,
ff\§\.(P\\ m-vplii-iitijii ,,•!<>  skinlljiMAMI i:,l,\Un. Vtiaktlo
fj n|lj jyrpj.no jrU(itcva \t'imtfit,,>rifi   /'.'/»'znln-thiih ,,il.
C/ to iinajo na zavitku ter iiavoililur.fi ruho jnilcf/ titiijrri
JHIlljllH.
tilnvnu »nfni/ii nit iMnniiJl: Apothokc ,.-i,m hritii/rn l.,'i,}>nf*l" <lt>n J'h. TfBtUtOtlt. Sttiiff,   I'.'ckr ih'f l'linihrti- itm( Sj,icfffli/,i,i.n;  tnr   v vhuIi dnlirih lokiirnuli   nit lluniiji
W2Š
r~*r~"l Uže dne 12. decembra!
I žrebanj v letu. j
Drugo izžrebanje 3°jb kneževskili
n 15 S
od leta 1881 a 100 frankov v zlatu. Vsako leto pet is;
14. jaiiuvarja, 14. marca, 14. junija, 14. avgusta in 14. novembra.
Vsakratni glavni dobitek
frankov   | IO©«©© O
Najmanjši dobitek 100 frankov v zlatu.
Dobitki in obresti se i/.pbičujejo na Omiaji. v l*€»»ti, v mnogih provincijalnih mestih, kakor tudi v skoro vseh evropskih
glavnih mestih for«** vsakaterega odhiika.
Za točno Szplacjtev jamči knežerska srbska vlada.
Krccfc« rt iw g *>        obresti v ^ i altu.
---a--^-v»cS>8e-^.-:-----
Srbske srečke proti kasi h gld. 46 poleg 50 kr. kupoiiskih ohreslij.
amr Prejemni listi tb*c
Tr^lSLČ:-u.jejo se v        mesečniii o"torols:ilx le po 3 grld.-
in /. 09talim obrokom 4 gl«;. Kupec Bi pridobi uže a vplacHviJo »aiuo jašrt. iS takoj NnmoNVojo in ncraauloljciio pravico do igranja
Pri 1. žrebanji 12. novembra 3% kne^evskih «*rl»«kili »ročk bili bo tjrlaviil dobitlil frankov lOO.OOO. K».4KIO in 404150 v slatu dobljeni mej srečkami, ki jih je prodala naša hiša, in zelo* kulant.no tskoniptiinni.
r* Prihodnje izžrebanje uže 12. decembra, 14. januvarja in 14. marca. Torej trikratno izžrebanje v teku prihodnjih štirih meseoev.
Wechslergesehaft der Administration des lGr,8~4)
t^&i     Woll/eile lO und 13. yjpS^E
Izdatelj in odgovorni urednik Makso Ar mir.
Lastnina in tisk „Narotlue tiskarne".
1754