Sj Nr>e$i slovenski jineVnik S ■ A TkT A ■ ^ ■ ^ A S The largest Slovenian Daily p jj« < t Zed i njenih drŽavah (jI ■ ■ /% ^^ /1 B^F ■ B ■ ■ /1 |ll in the United States :- j|l Velja za vse leto ... $3.50 M VI M J illkJ X 1 XJlX W V/ JL/iTA | Issued er^ dy except &mdsy» fl rf Za pol leta $2 00 Hf Hf Hol idays. -:-) V % II -ir: II " M Z3cz II r list slovenskih delavcev v Ameriki. ffl n TELEFON PISARNE: 46S7 CORTLANDT. Entered as Becond-Clat« Matter. September 21, 1903, at the Po* Office at New York, N. Y., wider the Act of Congress of Marth 3, 187». TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 82. - STEV. 82. NEW YORK, SATURDAY, APRIL 7, 1917. — SOBOTA, 7. APRILA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Vojna proklamacija.j SVARI NEMCE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAJ | BODO MIRNI. — AMERIKANCI NAJ RAVNAJO Ž NJIBO, KOT NE BI BILI SOVRAŽNIKI. — SVARILO ŠPIJONOM. — OROŽJA NE SMEJO IMETI. -o- Washington, 1). C., 6. aprila. — Takoj, ko je predsednik Wilson podpisal resolucijo, katero je sprejel kongres, jp izdal sledečo vojno proklaniaeijo: "Kf-r je kongres Združenih držav s tem, da je izvrševal svojo ustavno avtoriteto, ki mu je podeljena, sklenil v skupnem zasedanju senata in poslanske zbornice z današnjim dnrm, da se proglasi med Združenimi državami in cesarsko nemško vlado vojno stanje, ki j o bilo vsiljeno Združenim državam; Kadar jo — po toeki 40iu revidirane ustave — napovedana. vojna med Združenimi državami in kakim tujim j narodom ali vlado, ali da se je izvršila invazija (vpad) ali j roparski naj>ad, vprizorjen ali namenjen ozemlju Zdru-! ženih držav od strani tujega naroda, ali vlade in predsednik javno naznani tak dogodek, tedaj se morajo vsi moški pripadniki, )>odaniki in državljani tega sovražnega naroda ali vlade v starosti od 14. leta naprej, ki so v mejah Zdr. držav in niso naturalizirani, zapreti, zadržati, postaviti naj varno in izgnati kot tuji sovražniki. Predsednik jo pooblaščen v vsakem takem slučaju, da | s proklaniaeijo ali kakim drugim javnim činom predpiše obnašanje, katero s«* mora vpoštevati od strani Združenih držav napram tujeem. ki so v tem položaju. Način in razsežnost te poostritve, ki bi jih morebiti zadela, kaka varnost se jim more zagotoviti in kdo se mora izgnati iz dežele, ker mu ni dovoljeno bivanje v mejah Združenih držav, I to odločijo nnredbe, ki bi se smatrale za potrebne za jav-j no«t. Ker M* morajo z ozirom na točke 40ri8, in 4070 odločiti za tuje sovražnike druge odredbo. Zato jaz. Wood row Wilson, predsednik Zdrnženih držav Amerike, sedaj razglasim vsem, katerih se tiče, da obstoji vojno stanje med Združenimi državami in cesarsko nemško vlado in j>osebno naročam vsem častnikom, civilnim ali vojaškim Združenih držav, da pazno in vestno izpolnjujejo svoje dolžnosti z ozirom na vojno stanje in resno apeliram na vse ameriške državljane, da se lojalno posvet ijo svoji deželi, ki je bila od svojega postanka posvečena principom svobode in pravice, da izpolnjujejo postavo države in da pokažejo svojo voljo in podpirajo vse od- i redbe, katere bi določila ustavna vlada, da se vojna dove-i de do uspešnega konca in da se doseže pravičen in pravi mir. Izvršujoč moč, ki mi je podeljena po ustavi Združenih držav in imenovanih točk revidirane ustave nadalje razglasim in ukazujem, da mora hiti obnašanje Združenih dr • /av napram državljanom in podanikom Nemčije, to je pro-1 ti moškim v starosti od 14 let naprej in ki bodo v mejah Združenih držav, pa niso naturalizirani, sledeče: • 5 Vsi sovražni tujci morajo živeti v miru napram Zdru- i /enim državam in morajo se zdržati zločina proti javni! varnosti in kršenja postav Združenih držav in njenega te- j ri torija. Zdržati se morajo dejanskih sovražnosti, ne smejo dajati informacij, pomoč ali kaka pojasnila sovražnikom i Združenih držav in da se držijo natančno navodil, katere bi predsednik od časa do časa odredil in dokler se obnašajo v soglasju s postavami, ne bodo nadlegovani v miroljubnem izvrševanju svojega vsakdanjega posla, ra-zun, ako bi bila kaka omejitev potrebna za njih lastno varnost, in za varnost Združenih držav. V ni državljani Združenih držav morajo živeti v miru s takimi sovražnimi tujci, dokler se ravnajo po postavah m morajo*proti njim kazati ono prijateljstvo, ki je v soglasju z lojalnostjo in zvestobo do Združenih držav. vm sovražni tujei pa, ki s ene bi tako obnašali, bodo kaznovani po obstoječih postavah in postavljeni pod varstvo in izgnani iz Združenih držav, kakor predpisujejo točke 40*10 in 4070 revidiranih postav in kakor je predpisano v predsednikovih odredbah. Z ozirom na oblast, ki mi je podeljena, naznanjam in j predpisujem sledeče naredbe, katere smatram za potreb-1 ne v tem položaju in za javno varnost: 1. — Sovražni tujec ne sme imeti v nobenem slučaju in na nobenem mestu v svoji posesti ognjeno orožje (puško, samokres itd.), vojno orožje ali orodje, ali kak del tega, munieijo, eksplozivne snovi ali materjal za iz-delovauje eksplozivnih stvari. 2. ftovražni tujec ne sme imeti v svoji posesti nikjer in nikdar kako zračno letalo, brezžični brzojav ali ka-Lako signalno pripravo, niti tajno pisavo ali knjigo, papir ali listino, ki bi bila pisana ali tiskana s šifrirano ali nevidno pisavo. 3- 7- Vsaka taka lastnina, ki bi se našla pri sovražnem tujcu, bo zaplenjena. 4. — Sovražni tujec se ne sme približati na pol milje h kaki zvezni ali državni utrdbi, taboru, arzenalu, zrako-plovni postaji, vladnim ladjam, ladjedelnicam, tovarnam za muneijo ali kako drugo stvar, ki se rabi v armadi ali pa iiiuriioritjii t 5 - Sovražni tujec ne sme pisati, tiskati ali objav- ljati napadov proti vladi in kongresu Združenih držav, ali kakemu njihovmu delu, ali proti odredbam in predpisom Združenih držav, proti osebam in lastnini kake osebe v vojaški, mornariški ali civilnislužbi' Združenih držav, posameznih May in teritorijev, aH distrikta Columbia, ali županskega urada. - , Ruska fronta. * ' Nemci so vdrli pri Rigi v naše pozicije. — Napad na strelne jarke. Ruski zrakoplovi. Petrograd, Rusija, 6. aprila. —, Današnje poročilo ruskejra jjene- ralnejra &taba se prla-si; Po vsestranskih artilerijskih I pripravah so zasedli Nemci nekaj . strelnih jarkoA* par mili južno od Ri ee. Mi smo vprizorili prot inapad ter pregnali sovražnika. Deset naših zrakoploveev je obstreljevalo kolodvor v Soknlu. Povzročena škoda je precejšnja. Berlin, Nemčija, 6. aprila.. — ; Vrhovno poveljstvo ruske armade poroča, da so vjeii Nemci v bojih pri Stohodu 9000 Rusov ter zaple-nili 15 topoV in 150 strojnih pušk. Med jetniki je tudi 130 častnikov. Petrograd, Rusija. 6. aprila. — Pri Bistrici se je vršila vroča artilerijska bitka, ki se je končala z naše era orožja. Paris, Francija. 6. aprila. 1'radno se poroda : Sovražna artilerija je pri JUto-Iju neprestano v akciji. Sovražnik ie bi vprrzoril napad na neko višino. toda mi smo ea odbili. Rim, Italija, 6. aprila. — 1'rad-no poročilo se clasi: Na tirolski fronti divjajo vroči boji. Na Krasu se ni razen manjših spopadov mče,*ar posebnega pripetilo. Bitka, ki je vnela pred par dnevi v dolini Suzana, še ni končana. Nemški cesar na smrt bolan. London, Anglija, 5. aprila. — "Morning Post" prinaša brzojav-1 ^o svojega časnikarskega poro ' Vrv-al c a, da je nemški cesar nevarno bolan na sladkorni bolezni. Tej bolezni ho sledila smrt v ne kaj mesecih. V zadnje.m easn se je večkrat poročalo, da je cesar zelo potrt. Vse to pa je biia pi**ledica njegove bolezni. Vse prizadevanje nje govih zdravnikov ga ni moglo o-•draviti. Bolezen se je tako razvila, da j<* ozdravljenje nemogoče. (In kadar umrje, bo prepozno; povzročil je največje gorje nad človeštvom. Op. nrednJ i Ovacija Wilsonu. Washington, D. C., aprila. — Danes je predsednik Wilton dela! ven dan; zvečer je šel s svojo soprogo v gledališče, kjer mu je ob-| čVnstvn priredilo navdušene ova-I <*ije. Godba je igraia 4* Star Spangled ; Banner" in ko so poslušalci zapazili Wilsona so vstali in navdušeno pozdravljali. Mreža v Newport. .Newport, W. Va., 5. »prila. — Parniske družbe so prejele poročilo, da bo od sedaj za naprej ponoči zaprto pristanišče Newport in Narrajtanset. Ponoči bo raztegnjena mreža pred vhodom v luko. Po dneva bo-i do lahko vozile v pristanišče, ker I bodo tedaj zapirale vzhod bojne ' ladje. PROKLAMACIJA GENERALNEGA PRAVD NIKA. Generalni pravdnik, Gregory, je poslal vsem okrajnim pravdnikom sledečo proklamacijo: "Naroea se Vam, objavite sledeči razglas: — Nobenemu naseljenemu Nemeu, ki ni bil zapleten v kak ein proti interesom Združenih držav, se ni treba bati, da bi ga nadlegoval justični department dokler se ravna po sledečem svarilu: "Obey the law; keep your month shut!" Iipolnuj postavo; drii jezik za zobmi! Nemci aretirani. — ' ! V New Yorlcu so saprti devet o-! seb, ki so na somu, da so v zvezi j s nemško vlado. -*— i Takoj zatem, ko je bilo progla-j še no vojno stanje, je bilo na povelje justičneea departmenta aretiranih v New Vorku devet Nemcev. Med njimi je tudi mornariški pastor dr. Hermann Brueekner. ki je stanoval v Hoboken-u. Privedli so ga v Essex County jetnišnico v Newark.. V New Yorku so ar' rali osem Nemcev, katere so d vedli v Tombs. Washington, D. C., 6. aprila. — Justični department je izdal da nes povelje, naj se aretira 65 NVm-eev. nahaja»ooih -e v tej dežel?. — Nekateri izmed teh so bili že prej radi raznih prestopkov aretirani in se nahajajo zdaj na prostih no era h. •Justični department je prepričan. da .so nevarni državi. V kratkem času bo aretiranih veliko pristašev Nemčije v Wash-inertonu. New Yorku in San Fraa-efceu. Car vseh Rusov. Nikolai Romanov sedaj jo —! "revez". Petrograd, Rusija, 6. aprila. — Nekdanji ear vseh Rusov, sedaj Nikolaj Romanov, ki je bid svoj Združene države. — Margnia se pomika proti severu. — Nemci v Mehiki. Washington, D. C., 6. aprila, —i Vojni urad še ni prejel nikakeg»i uradnega poročila, da bi bila vest resnična, da se pomikajo me-j hiške čete proti meji Združenih i držav. Poročalo se je namreč o sumi.ji vem gibanju mehiških čet v, državah Nuevo Leon. Coahuilla in' 'hihuhahua. V zadnjem času se je izjavilo,! da se ni treba bati, da bi mehi- • ške čete nameravale kake sovražnosti proti Združenim državam,! iajti mehiško vojaštvo je prešla-i t>o oboroženo in ni pripranrljeaio J za kako vojno v večjem obsegu. 1 Čete, o katerih se je poročalo.1 so najbrže Marguiove, ki operi-' rajo proti Villi. General Marguia je bil imeno-' van za guvernerja, v državi Chi-! hu&hua in je osebni sovražnik Vil- j le. Na sedanje mesto je bil postavljen zaradi tega. da bi se ljudstvo tembolj navdušilo za: kampanjo proti Villi. Kongresnik Miller in Minneso-! te je v debati o vojnem stanju trdil, da so Nemci v Mehiki na delu. da napadejo Združene dr-j žave. V mehiških vodah se je tu-! di vstanovila baza za nemške pod morske čolne. Rekel je. da je v objavijenju Zimmermannove poslanice bila izpuščena ena točka. Tozadevno poročilo je Miller dobH od neke zelo i uplivne osebe, na katere verodostojnost se more zanesti. Ko so pa to točko pokazali; Lansirtgu. je izjavil, da ta točka' o-i avtentična. Ta točka se glasi: — V pogodbi z Mehiko se bo vstanovila v mehiških pristani-' Sčih baza za nemške podmorske čolne. Od tu bi se vojaštvo zala-' galo ■/. orožjem in munieijo. Vsi; rezervisti se pokličejo v Mehiko.' Pripravljeni naj bodo. da napa-j de jo Združene države ob vsej; meji. 1 Že tedaj, ko je bila objavljena j Zirainermannova poslanica, se jej domnevalo, da se je objavil le eni del in da se je nekaj točk opusti- j to za poznejši čas, ako bi bilo po-, trebno. Kongresnik Miller se jc-zelo čudil, da je Lansing zanikal.1 da bi bila ta točka resnična. — Ta točka je popolnoma res-j nična, — je rekel Miller, — kajti j oseba, od katere sem jo prejel,! zadevo prav dobro pozna. To mi' je dotičnik izdal kot kako sveto dolžnost. Ta mož je eden najbolj spoštovanih, kar jih poznam. V drugem slučaju nikakor ne bi bil izdal te točke poslanice. Miller je v svojem govoru tr-dil da je bilo iakreanih s treh nemških parnikov na zapadnetn mehiškem obrežju reč mož. Trdil je tudi. da je bilo v zadnjem času pripeljanih v Mehiko mnogo izvežbanih delavcev, ki so gradili tovarne za izdelovanje municije. Nemčija je poslala mnogo denar-! ja v Mehiko in Nemci so kar drli iz Združenih držav v Mehiko. _ Rekel je tudi. da nemški častniki vežbajo Vfllove vojake. ___ i i Nemški načrti. Harrisbui*. Pa., 6. aprila. — Prejšnji podanik za Nemčijo. J. W. Gerard je imel sinoči pred 5 tisoč poslušalci govor, v katerem je izjavH, da je bil takoj spočetka namen nemških vojaških vodi fceljev, napasti Združene države, ako bi bile njih operacije v Ev ropi udpešne. — Nemci so mislili, — je rekel! Gerard, — da je ameriški narod slab. toda bogat. Zato bi nemški cesar lahko od Združenih držav dobil po vojni visoko vojno odškodnino, katere od evropskih držav ne bi mogel dobiti. — FOZOS! j V zalogi imamo še iMkaj Steven sko-Amor. Totoditjsi. JU* m nima^najNra tetoj aantt. WWWTUno WVMLMB9Q 00-, Vojna. -o- Washington, D. C., G. aprila. — Po skoro 17 umi de-j bati .je poslanska zborniea danes zjutraj sprejela resolucijo, katero je že prej sprejela senatska zbornica, da se proglasi vojno stanje Združenih držav z Nemčijo. Glasovanje je bilo 373 proti 50. Resolucijo bodo izročili podpredsedniku Marshallu. ki jo bo podpisal v formalni seji senata. Nato jo bodo poslali predsedniku WiLsonu, da jo podpiše tudi on. Predlog, da se ne bi ameriško vojaštvo porabilo v Evropi, dokler v to ne privoli kongres, ni bil sprejel. Ko se je vršilo konečno glasovanje, je bila galerija natlačeno polna. Zasedanje je bilo eno najvažnejših v zgodovini ameriškega naroda. Debata je bila zelo burna. Predsednik je moral po-zvati stražnika, da je obdržal mir. Bilo je med posameznimi govori mnogo hrupa, med govori je bilo nmo^o zelo ostrih pripomb. Ameriška vlada ne namerava internirati nemških podanikov, pač pa bodo državni in privatni detektivi zelo pazili vse tuje, zlasti Nemce, da se kdo ne pregreši proti Združenim državam. Kdorkoli so bo kaj pregrešil proti ameriškim postavam, bo interniran. Vedelo se je že prej, da bo poslanska zborniea sledila sklepu senata in bo glasovala za vojno. Samo predsednik mora se podpisati in vojna je napovedana, kar je pa v resnici že sedaj. Domnevalo se je, da bodo republikanski člani zbornice glasovali proti resoluciji; med debato pa se je takoj zarezo opažati, da omahujejo in slednjič se je večina od'-loeila za resolucijo. Bilo je samo T>0 poslancev, ki so glasovali proti resoluciji. Odsotnih je bilo osem poslancev; tudi speaker flark ni glasoval. Ko je bila resolucija sprejeta, jo je podpisal Champ Clark in zbornica se je odgodila do prihodnjega pondeljka. J Med tem časom bodo posamezne stranke in odbori debatirali o vojnem stanju. Galerija je bila natlačeno polna. Nekateri so vstra-jali ves eas zasedanja eelo od desetih zjutraj. Mnogo občinstva je bilo tudi po hodnikih, ker niso dobili prostora na galeriji. Pri prejšnjih glasovanjih je bilo običajno tako nemirno po zbornici, da se ni moglo slišati odgovora posameznih glasovalcev. Med tem pa, ko je bilo med debatami zelo glasno m nemirno, je vladala ob glasovanju največja tišina, tako da se moglo slišati vsakega poslanca, ako je odgovoril na ah 'ne. Ko je bil proglašen rezultat glasovanja, je nastalo po zbornici burno odbravanje in galerija se je pričela takoj prazniti Tudi kongresniki so počasi zapustili zbornico v zavesti, da je vojna zopet prišla nad Združene države Amerikanci v Nemčiji. Nemčija se baje drži pogodbe izza leta 1790. — Ameriški državljani v Nemčiji so prosti. Berlin, Nemčija, 6. aprila. — Vse nemško časopisje kritizira poslanico predsednika Wilsona. — Nemška vlada ni dozdaj podala še nobene tozadevne izjave. Najbrže se bo sklicevala na razne zgodovinske točke. Situacija v Washingtonu ni nič vznemirila berlinskega prebivalstva. Ljudstvo je mirno in se obnaša napram Amerikancem. živečim v Berlinu, Čisto prijateljsko. V Nemčiji je primeroma le malo ameriških državljanov. Dozdaj so jih našteli komaj pet sto. Od teh je samo 200 moških, vsi drugi so pa otroci in ženske. Veliko se jih je že podalo preko Švice oziroma Danske proti domu. Nemška vlada bo na vsak način skuhala zadostiti nemško-ame-ški pogodbi izza leta 1799. Ta pogodba doloea, da mora ostati v slučaju vojne premoženje nemških podanikov v Ameriki oziroma premoženje Amerikaneev v Nemčiji nedotaknjeno. Duhovni v vojni. Pretoria, Transvaal. Južna A frika. 5. aprila. — Petdeset du-hovniko\ v vojaških letih v škofiji Pretoria bo odšlo takoj po ve-Kkonoičnih praznikih v Francijo, tla se boro proti Nemcem. Nemški kiiwler je prodal posestvo v Testen Waco, Texas. G. aprila. — Nemški kancler Bethman Hollwee je prodal del svojih posestev, katero je leetavel več Je%v Waco. Kopti je Coivm za $7,700, Povišanje plač premogurjem. Johnstown, Pa., 6. aprila. — The Rervvind White Coal Mining Ck>. je danes naznanila, da poveča plačo za 10 odstotkov svojim uslužbencem bodisi znotraj ali zunaj rudnika. To je sedaj že dni 20 deset odstotno povišanje. Te-ira povišanja je deležnih še^t. tisoč premotrarjev. Pomanjkanje v južnih državah Unije. Atlanta, Ga., 6. aprila. — Carl ; Wroom&n. narrestni poljedelski ! tajnik, je izjavil na neki konferen (ci, da bodo južne države Unije (med vojno tnpele pomanjkanje, ako ne bodo obdelali več polja. —; Te države so vsako leto morale kupiti živeža za 600 do 700 miljo-nov dolarjev. T- Stone in La FoUette "obešena". Washington, D. C., 6. aprila. — Na neki erlavni ulici v "Washinsr-■ tonu so včeraj obesili na eeetne svetilke slike senatorjev Stone in La Follette. Visele so tam. ko so ravno šli ljudje iz idedališča. Šele danes zjutraj je policija slike odrezala, potem ko jih je videla že tisočera množica. Pošiljateljem denarja! Valed vojnega tkanja med Nem. čijo in Združenimi državami, je za I nedoločen čas ves bančni promet a Nemčijo m Avstrijo vstavljen, in od zdaj naprej do preklica ne moremo nič več pošiljati denar v Avstrijo ali Nemčijo, ali sa kak dro-gi način izvrševati izplačila v omenjenih državah. Priporočamo se za pozneje, ko bode zavladal mir, ter ............ • spoštovanjem TV2DKA FRANK 8AKSER, 81 Oortkadt SL, New York, N. T. GLAS NARODA, 7. APRILA 'IT "GLAS NARODA" (ttovanla* Dally.) ✓ OvMd am pnbUatiad by tM IEOTIIIO PU1LIIHIIO OOMHIT Ca monObm.) rmurg bammb, ri«di«t_louis benedik, ttmmm. pum at "—'-'TT of um corporation and addressee of itoM ofBoecsS 88 Cortlandt Street, Borough ot Manhattan, New Torfc pity, C* celo leto velja llflt m Ameriko I Za celo leto aa mesto New Tor* 5.00 ta OaAado—________— ftJO Zt pol leu n me«to New Xork.. B.00 ■s pol loto ...__..... 2.00 Zo Četrt loto aa mesto New Tor* L50 te Četrt leta........i Za laooemstro sa celo teto-----auo »OLAJ8 NAHODA" lahaja vealc dan IsrsemiH nedelj la pramlfror. "O L A 8 N 1 8 O D A" ("Voice of the People") « loflDOd every doj except Sanders and Holiday*. _Bnbecrlptioo yearly t3.B0._ " j Advertisement eo nrwtei Doplil brea podplee. tn oeetmaetl ee ne prlobčnjeja Dcntr noj eo b*«soroU pottljetl po — Money Order. __ Vii mi Menihi kraja maročnlkor proslino, da ee nam tudi prejiaje UvaBAie __m mml, do hitreje najdemo noelownlka. _ Dopisom In poAUJotram naredite ta naalov.; "GLAS NARODA* IB Oertleadt Bt. __New Tori OKy. _ Telefon: 4«87 Cortlandt. __fMJ _ Vojn a. Včeraj *<» .j«* začelo novo in najbrze tudi zadnje poglavje. Na veliki četrtek so je začelo v kongresu debatirati, če naj s«- napove Nemčiji vojno ali ne, in na veliki petek zjutraj j<- bilo sklenjeno, naj se vojno napove. Proti vojni je bilo samo petdeset poslancev. Vsi, ki so nasprotovali, so bili razen M. Londona, iz zapad. držav. Nemčija se je že dolgo časa pripravljala na ta dogodek, toda pripravljena se ni in menda nikoli ne bo. Mera krivic, ki jih je napravila nemška vlada ameriški republiki, ameriški trgovini in ameriškim državljanom, je poliia. Predsednik Wilson, ki je bil skoraj tri leta odločen nasprotnik vojne, ki je hotel evropski spor rešiti mirnim potom ter združiti vse boju joče se v prijateljstvu, ni mogel d mgače ra v t lat i. ("'akal je in čakal, misleč, da bo nemška vlada spoznala dober namen vlade Združenih držav. Toda bil je razočaran. Krivica je sledila krivici, grozodejstvo grozodejstvu. Najprej je bil cilj ameriške vlade: napraviti mir med narodi ter zagotoviti vsem bojujočim se boljšo bodočnost. Nemčija se ni na to ozirala. V znamenju sovraštva in nepostavnosti je nadaljevala svojo pot. Ko je predsednik Wilson izprevidcl. da tega ne more doseči, je zahteval, naj s<* rešpektira ameriško plovbo. Na podlagi mednarodnega prava je zahteval, naj nemški podmorski čolni ne potapljajo ameriških ladij. Nemška vlada je naročila svojim podmorskim čolnom. naj brez obzira potope vse ladje, ki sc približajo za-padni evropski obali. Veliko ameriških pamikov je bilo potopljenih, veliko življenj ameriških državljanov je bilo uničenih. Predsednik Wilson se je poslužil predzadnjega sredstva. misleč, da bo Nemčijo prisilil k izpolnjevanju dolžnosti. Zapovedal je oborožiti parnike, ki pljujejo iz Amerike v Evropo. S to svojo odredbo je hotel tudi preskušati, kako daleč «eže brez|>ostavnost nemške vlade. Ako bi pokazala Nemčija le malo volje, da hoče kolikor mogoče korektno in pravilno postopati, bi bilo vse dobro. Toda ne. Izza prvega marca je ]>otopila že par pamikov, ki so bili namenjeni iz Amerike v Evropo. Ker j«- predsednik Wilson prav dobro vedel, da ne more priti zbpa do zaključka, je napovedal vojno Nemčiji. Njegov cilj je streti nemško avtokracijo, njegov cilj je prijateljstvo med narodi, njegova ljubezen do nemškega naroda kot takega je skoraj tako velika," kot ljubezen do ameriških državljanov. To je sam javno izjavil, in njegovim besedam smemo vrjeti. Najrže ga je do tega privedla tudi druga misel: čimprej končati klanje. 1 Nemčija je hotela podjarmiti ves svet, oziroma vsaj diktirati vsemu svetu. Da se izbije nemški avtokraciji to blazno misel iz glave, je treba odločno nastopiti proti nji. In zdaj se lahko reče, da je ves svet proti nji ter da bo v boju z vsem svetom popolnoma poražena. Po našem mnenju so to glavne točke. Predsednik Wilson se ni obregnil niti ob Avstrijo, uiti ob Bolgarsko in Turčijo. On namreč predobro ve, na kakšen prefrigani način je dobila Nemčija prijateljstvo omenjenih držav. * Proti glavnemu krivcu: je njegovo načelo. Če se enkrat uniči glavnega krivca, so tudi vsi zavezniki glavnega krivca prosti in svobodni. Rojake ponovno opozarjamo, naj bodo pametn.i Tisti, ki vidijo z meglenim pogledom v Nemčiji svojo zaveznico, naj z jasnim pogledom spoznajo nemško vlado kot sovražnico vsega človeštva. a —k. bUkanj« j« neprestano omejevanje m odrezavaaje preobilnih idej; neprestano lastilo kritiziranja. Boecklin. troei in slike so pre važne at vari. Premišljeval sem o ubo&tvu in »poznal, da je umetnost vedno živela z njim, v njem vzrastLa, s pomočjo n jetra uspela ki umrla, ka-kir hitro jo je uboatvo zapustilo. Burne-Jones. Ostanite nami, ostanite res | ! i Dopis. S pota. Dne prvega aprila je sneg po i belil hribe in doline ju/.ne t'olo-; rade. toda solnee «a je na^lednjo-1 ga dne že odpravilo. | Prvega aprila pa je v Colorado t priletela prva bela vrana, sestali J so «e namreč delavci k soj: (Branch Xo. 11. M. \V. of A. i rl'o je velika i/premem to. Prej ! so me vedno, kadar .som sem pri-I šel, konipanijski hlapci preganja 11, zdaj jp pa bilo prvikrat da sem prosto stopal po naselbini. [Vsa naselbina Delagua je lasi Victor p rem odrske druž.he, katera je slednjič pri/nala delavsko nnijo. V nekaj dnoh bodo v I.udlovm odkrtJi spomenik ženam in otrokom, ki se zgoreli ob času /ednje premogarske stavke. 7. delom gre tu okol! precej : dobro. ' Pozdrav' M. P. Zaplenjeni parniki. Iva ^e je danilo v petek, due »J. aprila, so vzeli nemškega orla z nemških pamikov v Združenih i državah m so ga nadomestili z v.-j meriskim. Združene države so za plenile 87 nemških pandkov s približno t>00 tiso t,- tonami :n imajo vrednomi 125 miljonov dolarjev. .'450 častnikov in 124X1 mož posadke jc bilo prepeljanih na Kllis Island. Pri zaplembi ni bilo nika-kih ii^redov; vse se je mirno izvršilo. Večina strojev pamikov, ki so bili zaplenjeni v ne\vyorškem pristanišču, je tako pokvarjena, da bo vzelo -do Šest mesecev časa. predno jih bodo popravili. da bodo zapet za rabo. Samo v New Yorku je zaplenjenih 27 pa ni i kov. Zaplembo je nadzoroval prista niŠki kolektor Malone. Xa pomolih so postavljene vojaške straže. Vsi dohodi k parni-kom so zagrajeni. Poročalo se je. da so z dveh pamikov pripeljali dve osebi vklenjeni. Koliko je resnice na tem, sc ni še moglo do-, jrnati. . Častnikom in moštvu se je dalo dovolj časa. da so mogli pospraviti vso svojo lastnino, predno so j jih prepeljali na Ellis Island. Večina teh so rezervisti nemške voj-j ne mornarice. Za sedaj so Združene države ; zaplenile nemške parnike iz pre-j vidnosti. Ako jih misli vlada vpo-rabiti v vojno namene, se do zdaj še ni dozualo. Resolucija. i _ Breezy Hill, Kans. Dne 25. marca t. 1. je bila skll-j eana skupna seja tukajšnjih pod-1 pornih društev. Omenjene seje so i so vdeležlla sledeča društva: S. I S. P. Z. št. 48. S. D. P. Z. št. .10. S. J*. D. sv. Barbare »t. 41 in A j S. B. P. D. št. 11. -Seja je bila sklicala z name •nom, apelirati na vsa druga društva, naj stopijo v nas delokroi-in zahtevajo od gl. odborov oziroma od pripravljalnih odbornikov za združitev, da se nekaj sto ri in da pridemo tem hitreje do zaželjenega cilja. Xato se jc spisala in soglasno sprejela od vseh navzočih članov sledeča RESOLUCIJA. Z ozirom na to, ker so sc vse podporne organizacije v minulem letu na svojih konvencijah javno izrekle za nadaljno delovanje k »družitvi slovenskih jednot, zvez in samostojnih društev, in na vseh konvoncijah so bili izvoljeni člani v pripravljalni odbor, zato naj takoj gre na delo ter po svojih najboljših močeh izposhtje nam težko pričakovano združitev. Minulo pa je že več časa. kar ni slišati prav nič o d elm-an ju pripravljalnega odbora. Zaradi tega pa apelirajo tukajšnja društva na vsa ostala društva po Združenih državah, da vstanejo kot en mož ter zahtevajo takoj združitev. Zadnji čas se nam naglasa, da je združenje nemogoče, predno niso vse organizacije solvent-me. Obratno pa imamo dokaze, da je združitev mogoča brez sol ventil ost L Čemu tors j Še nadalje čakati ter ae ozirati na krieače. ki trobijo v svet, da državni zakoni nasprotujejo edrožltvi? Vse tako. trobilo se nam vidi le nekaka re-j kiama za tisto, kj imajo mastno fttufbo r fUmlh uradih. Bratje, skrajni Čas je že, stopimo vsi na plan! Xe oz i rajni o so ne na levo. ali desno, ampak po-dajmo si brarsko vsi roke. stopi-; mo pod okrilje on.-* velike orj?-ini-zaeijo. katera nam l»o jamčila napredek in bodočnost, nam in našim potomcem, Ako še v nadali« fwiaiionio rartr*»seiii kot smo se daj. nam je lUipredek neniogot*.' zreti imorn-mo z nekakim strahom v bodočnost. Ohen»MTi vabimo tudi "-lanstvo •F. 54. K. -F od note, via .-e pridrn/.e naši nkelji ter skupno delujejo v prid združitve, ker to je bil sKlrp njih zadnje konveneije. r.lmo po-ravn.vti vsak primanjkljaj Članstvo prizadetih organizacij se je že itak svoječasno p<»tom splošnega glasovanja izreklo z o-gromno večino za zdmžitev. Pripravljalni odbor naj bi le uredil druge podrobnosti ter odredil čas in kraj izredne konvencije. Sklenjeno, da se ta resolucija objavi v naših društvenih glasilih "Glas Naroda". "Glas Svobode" in Proletare<*' Za S. .S. P. Z.: Mike Krulc, predsednik. Valentin Blažič, tajnik. Mat tja Vlepič, blagajnik. Za S. D. P. Z.: John Pečnik, predsednik. Karol Worina. tajnik. .Tosip Žibert, blagajnik. Za S. P. D. sv. Barbare: Frank Štrukelj, predsednik. John Homec, tajnik. Mike Krulc, blagajnik. Za A. S. B. P. T).: Anton Močnik, predsednik. Martin Jtižnik, tajnik. John Zordani, blagajnik. Protest. Člani društva sv. Barbare postaja št. 0:i v, CI i ft' Mine, Pa., smo na redni mesečni seji dne 1. aprila t, 1. sklenili, da se strinjamo s sklepom postaje štev. 3 v Moon Runu, Pa., glede nabave novih li-^tin z imenom "Uradno spričevalo", ki so v veljavi s prvim mar-cem. zaradi boljšega nadzorovanja bolnikov. Zaradi tega ne bo društvo nič na boljšem, pač pa bodo le bolniki oškodovani in postajni tajniki bodo imeli še več pisave ter poštnih stroškov bo imelo društvo več pri vsaki postaji. Apeliramo na vsa bratska društva, da naj podpirajo naš protest Za odbor: Anton B'ržič, predsednik Jurij Rihtaršie, tajnik. John Lah, blagajnik. Ameriški poslanik na Dunaju gre domov. Dunaj, 5. aprila. — Pun field, poslanik Združenih držav na Dunaju. se je odločil, da odpotuje z Dunaja v soboto 7. aprila. Nemški podmorski čolni v Porto Raco. Potom brezžičnega brzojava so se posvarile vse zavezniške ladje, da se naj varujejo nemških podmorskih čolnov, katere so videli med Porto Rico in Bermuda. SPOMIN NA OGNJENIKU. "Zakaj pa jočete. gospa Di-inova?" 4 Ah, spominjam se, ko gledam ognjenik, na umrlega moža — ta je tudi tako rad kadil!" HUDOBNO. Gostilničar: "Kakor so mi zdi: ne verjamete, da je to vino ramo." ; Gost: "Pač, ker tako kislega ni mogoče ponarediti!" BXB ZAČETKA IN KONCA. Neizrečeno srečen bi bil, ako bi imel prstan, katere era nosite na leri roki. Podoben je moji ljubezni, ki mhaa konca. . --Tudi vame je velikega pomena: nima začetka. Ženski svet. Tudi na Švedskem so »i žene priborile uspehov. Tudi v tej ie-žell so se nred vsem zanimali za rezultate občinskih volitev, ki so se prvič vršile, odkar so dobile žene pasivno volilno pravico. Rezultat je bil tudi tu zelo zadovoljiv. Izvoljenih je bilo 40 mestnih odbornic. Nedvomno je neka notranja zveza med tem ugodnim volilnim izidom in živahnim razvojem gibanja za volilno pravico. — Švedsko društvo za volilno pravico ima 262 krajevnih društev z 12,000 člani, izredno visoko število, če vpoštevamo dejstvo, da je dežela jako redko obljudena. Ti zunanji uspehi vplivajo tudi na to. kako javni uradniki vpoSftevajo žene in njihove zahteve. Tako je pred časom interpelira! v drugi zbornici državnega zbora štok-holmskl župan vlado ter jo vprašal, ali bodo njena poizvedovanja o ženski volilni pravici vendar že končana. Ministrski predsednik je izjavil neki deputaeiji društev za volilno pravico, da hoče vlada še najprej videti rezultate moške "splošne" volilne pravice, ki so jo še le pred kratkim uvedli, predno znova razširijo volilno pravico. Razen za. volilno pravico so se švedska ženska društva najbolj zanimala za pravna vprašanja — Vzrok temu je pa ta, da pripravljajo na Švedskem nov državljanski zakonik in da upajo žene preprečiti pri tej priliki skrajno zastarela določila, vsled katerih je njihovo stališče zelo omejeno. Pri tem je šlo preti vsem za stališče o-možene žene, ker izvirajo določila glede zakona deloma še iz 1. 1734 in dajo možu varuško pravico nad ženo. Zveza Friderike Bremer je imela po vsej deželi predavanja o teh zakonskih vprašanjih in je povzročila. da so bile sprejete resolucije. ki zahtevajo, naj se oprosti žena moževega varuštva, naj imata mož in žena enake pravice do otrok, naj ima žena onake pravice v vseh domačih zadevah, ka kor n. pr. pravico, da svobodno razpolaga s svojim premoženjem Tudi so ženska društva poslala kralju peticijo, v kateri zahtevajo varstva za nezakonske otroke in prisilnih sredstev napram očetu ki zanemarja svoje dolžnosti napram svojim otrokom, naj bodo ti zakonski ali nezakonski Ta peticija baje ni ostala neuspešna, ker je kralj prosil komisijo, ki pripravlja načrt državljanskega zakonika, naj izdela predlogo v zmislu peticije. Tudi glede nravstvenega vprašanja se bo skoraj gotovo ugodilo eni zahtevi žen. njegovo veselje. Oče; * '• Dorče, povej mi, kaj b; rad postal: mesar, čevljar, krojač ali pek?" Sin: "Oče, najraje bi postal — dimnikar!" Oče: "Zakaj pa to?" Sin: "Otroke bi potem lahko strasti." SVEŽE. V gostilni naroči gost dvoje jajc. Drugi gost: Tudi meni dve. pa morata biti sveži. Natakarica (pri kuhinji): Štiri jajca, dvoje svežih. SPEAKER CHAMP CLARK. Dnevne novice. Izjava bolgarskega poslanika. Amsterdam, Xizozemsko, 5. apr. Bolgarski poslanik Rizov je rekel zastopniku " Vos>ische Zeitung". da se bo težišče sedanje vojne pomaknilo 7. zapada proti vzhodu ter da ne bo borbe odločila Amerika, pač pa Rusija. — Kakorhitro bo začelo v tem silnem car-1 valoviti, bodo začele pokati zveze zaveznikov. — Procesa političnega razkroja v Rusiji ne bo mogoče preprečiti. Rusija pozdravlja Ameriko. Petrograd, Rusija. 5. aprilu. — "Russkia Volja" piše: "Velika ameriška demokracija je stegnila svojo roko preko Oceana k najmlajši in največji demokraciji starejra sveta. Zahvaliti se imamo intervenciji Združenih držav da jo ta vojna postala boj demokracije proti fevdalnemu mo-narhizmu. "Rječ" pa piše: "Vstop v vojno našega novega zaveznika pomeni veliko moralno pridobitev, ne oziraje ^e na njegovo vojaško silo." Juina Amerika hvali Wilsonov Kovor. Montevideo, Uruguay, aprila. "El I)ia" piše, da je Wilsonov govor pred kongresom najznačilnejši izraz sedanje vojne. Njegova uj;i-va o vzrokih, ki ko ga napotili da je priporočal nastop proti N*cmči-ji. rov da rja ljudsko pravice po cd o a rodnem pr mi. di Janeiro, Brazilija. ">. apr. "Journal de Commcreio" pravi: "Govor predsednika Wilsona osta. ne kot mejnik v evoluciji sveta." Ru^i in Angleži v Mezopotamiji. London, Anglija, 5. aprila. — Angleške in ruske čete so se združile v Mezopotamiji Tako poroča angleški vrhovni poveljnik generalni major F. B. Mamice. Razstrelba nemškega skladišča. v angleški armadi, 6. aprila. --Angleška artilerija je danes razstrelila veliko nemško skladišče dinamita za nemško bojno črto blizu Arras. Ogenj je švignil do 300 čevljev visoko. Ko je dinamit eksplodiral, so jc potreslo vse mesto Arras. Parnike bodo popravili. Washington, D. C., 6. aprila. -Vlada je zavkazala, da se mora takoj pričeti s popravljanjem strojev na nemških pamikih. Parnike je vlada zaplenila samo za čas vojne in bo po vojni pračala nemški vladi odškodnino za porabo. Parnik je prišel v New York. Parnik francoske črte "Chicago" z 295 potniki je prišel v Now York iz Evrope. Častniki pravijo. da se ni na potu nič pripetilo. Med potniki se nahaja tudi prejšnji francoski poslanec Buis-son. katerega je poslala francoska vlada v posebni misiji. Na krovu so bili tudi preživeli s italjamskega parnika "Medusa", katerega jc potopil nemški podmorsKi čoln. "Chicago" redno vozi ves čas, odkar je bila proglašena nemška blokada in se je do sedaj še vedno srečno ognil nemškim podmorskim Čolnom. Parnik je oborožen. - . Revolucija na Španskem vdusena. Najstrožje vladne odredbe so deloma zatrle dalekosežno ogitaci-jjo, ki je čim dalje bolj zavzemala lice splošne revolueije. Nemire, ki »o nastali zadnji teden. pripisujejo manifestu, kate-! rega so izdali delavski voditelji in v katerem oC-italL vladi vsakovrstne zločine, ki jih izvršuje nad j delavci in v kaierem grozijo > splošno stavko. Zahteve delavstva. 1 via vlatla premeni formo sedanje i ga vladanja, so tako razburile 'vladajoče kroce. da so takoj are-i tirali l(i delavskih voditeljev, po deželi pa proglasili obsedno sta nje. Kralj Alfonz je ostal vos Ča> ne imrrov Madridu in kakor se poroča se je baje i/javil pred svojimi : svetniki, tla se ruska zgodovina ne bo ponovila na njegovi zemlji, ker on se ne bo tako, hitro vdal kot njegov bratranec Xikolaj Koma noff. ki si ni niti upal stopiti pred svoje vojaštvo in »in Kx- B U peller , »laro vrej/ro »revlcvo fl " « I < : Pam«^r> Ima vedno ' Ir.'^j I »ttklenicn pri rokah. I - i .. in 5 do 0 let stari. Plača po dogovoru. Vprašajte pri K. Colarieli, 47."ir, Plammer St.. Cor. 4S & Butler Sts., Pittsburgh Pa. ■ _(-3-7-4J mmmmmmmam ? t j NAZNANILO IN ZAHVALA. Kužnim srcem naznanjam vsen« sorodnikom, prijateljem in znan-jcein. da me jo zadela žalostna I usoda. Dne 1"). marca je šol zdrav ■ i in vesel na delo moj preljubi so-'! prog frank felicijan tn <»krog JI. ure je padla na nje-jga plast kauma in j.* hi! na me-jstu mrtev. Star je bil 40 let. doma iz vasi , Rovišče, fara Studenec pri Kr-1 škem. Tukaj zapušča mene ž:du-jjočo soprogo in 2 brata v Cleve-Ilandu, v starem kraju očeta, mn-'jtcr in štiri sestre. 1. Da jc bil jako priljubljen me i i rojaki, jf pokazal mnogoštevilei. j sprevod. Iskrena hvala \seni, j;j so ga obiskali na mrtvaškem odru ter jspninili k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujem za pomor. ' gospej Ani Dežman. .Janezu li t-žin in mojemu bratu Johnu S.<-;lak. ki jc prišel i/ Primero, Colo. Lepa hvala vs.-m skupaj! Ana Felicijan, žalnjo«5a soprog. La Salte. 111. i -____ t • NAZNANILO IN ZAHVALA. Tu/ji i m srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt pobrala, j po kratki in mučni bolezni mojo soprogo MARIJO MOHAR roj. Henigman iv starosti 26 let. Ttanjka jc bila doma iz Itaveu pri Ribnici in zapušča mene žalu jočega soproga in štiri otročiče v starosti od treh do deset let, očeta in brate. Zapustila jia nisi samo nas, ki plakatno za teboj, tem-j več zapustila si nam blag spounin i ki ga nc bomo pozabili, dokler se | ne združimo s teboj onkraj groba. Pogreb se je vršil na tukajšnjem pokopališču v nedeljo dne 1. aprila in je bil v našo zadovolj-nost obiskan tudi od tujerodcev. i Spavaj sladko, neporabljena žena in mati štirih sirot, katere si izvrstno vzgajala. Tvoja smrt nas je ločila prezgodaj nepripravljene. John Mohar, žalujoči soprog. Hartford, Ark., 2. aprila 1917. (6-7—4) ti-LA.* XAIK»T>AV7 APTHT.A M 7 Iz jugoslovanske jzgodovine. HRVATSKI PREPOROD * Hrvatski preporod" se> je za-»VI s smrtjo cesarja Jožefa II., leta 1790., kn se je javljal v začetku v obliki odpora hrvatskega plemstva proti poneinvujot-i in eentralizuj smrti eesai*jevi, dne 10 marca, j* moral l>Mžatj iz Za-irrt^ba nji-icov lujn^tnik. /anikar-iii ban, protestant Balada Hrvat-«ko plemstvo se je vzdramilo iii se pričelo boriti za svoje pravice in privilegije. Na praviee naroda in domovine ni mislilo. Halo i>e je eelo, da se iif bi ljudstvo vzbudilo in /ahti-valo tudi svojih pt-avie. I>a bi se lažje upiralo na eni strani poncuiiVvahii vladi na Dunaju, na drugi strani pa vedno bolj >e probujajoeemu ljudstvi?, je sklenilo združiti se z .Madžari ter je pruVlo ntadžaronrti. Zsrodovi "nar Adam Orin'-Slavetie »»ripove-duje da se jo takrat hrvatirko plen vjvo pričelo oblačiti v madžarsko narodno oomi, pr>snf-niati madžarska navade in govoriti mudiamki j«v.ik. Hrvataki zavezniki Madžari so zahtevali od avstrijske vlade, da v deželi svetatra Štefana uv> de madžarski j«*zik namesto n«*m-škepn v vse urade in Sole Tu «o je pr*V! boj med Madžari in Hrvati. Dokler se je i»lo zoper Dunaj m 7<>p«*r nemarno, so skupaj, ko ■.»> je r»lo pa za vprašanje, kaj naj s« vpelje namesto nemške Rti jf'ikit, so se ločili. Madžari so namreč hoteli tudi na Hrvatskem vpedjati :,v»»j j«-/ik v šole in urade; Hrvatje vi sr- pa temu upirali. Tod« niso se branili oprskega jezik« iz ljubezni do hrvaščine, ampak i/, risto samopawiih razlogov. Zahtevali so namreč, da mora na Hrvatskem, kot do-slej, b«iti urad ni jezik latinski, «Va, da »o vse njihove postaw «i praviee pisane v latinskem jeziku in bi bila nevarnost. da bi se napačno tolmačile ali odpravile tudi njihove predpraviee, h ko bi se »nlpravil iz uradov latinski jezik. Tako je bilo hrvatsko plemstvo navezano na svoje posebn« pravice. Seveda iti so l.ili hrvatski zastopniki v stanu s tako tesnosrčnega stališča uspešno braniti prav if ■ hrvatskega naroda in inrratakega jezika ter so popu.šk"*ali vedno boljmbolj. <\is od leta 17'*). do 1830. je doba neprespanega popuščanja Hrvatov v narodnih zadevah. L. 1827. so se izrekli, da jim jo radi <»loge in mini drago, da se pri njih na Hrvatskem poučuje madžarščina in da mora znati vsak uradnik •hrvatski in madžarski jezik. Odposlancem, ki so šli na skupni sabor leta 1S:U)„ so dali taka navodila, kako naj odgovore Madžarom; 1. Kjer je na Hrvatskem nvitHj zmožen madžarskega jezika, naj takoj poučuje otroke v tem jeiziku. 'J. Odslej se nih^e ne nastavi ra učitelja, kdor ni vešč madžarskega jizika. .i. Nihiče se ne sprejme na gimnazijo, ako ne ma čitati madžarski vavnotako kakor br atski. 4. Na vseh gimnazijah je učenje madžarskega jezika obliftatao. ,">. Nobeci pro-tenor s»j več ne nastavi na srednjih šolah, ki ni vešč tega jezika. 6. Madžarščine s»- morajo pričeti učiti tudi učenci višjih razredov. To je bil vrhunec madžaron stva in pr*ti j«» moiala reakcija, ki pa ni i7jšla hrvatskega plemstva. katero je doslej predstavljalo hrvatski narod, ampak iz ljudstva sanw-ga. Hrvatsko plem-nlvo *«>• je branilo hrvatskega jezika ravnal a ko, kakor se je po-prej upiralo neonskemu ir pot am inadžarskeanu. Ooo je videlo samo svoje v latinskem jeziku na oslovsko kožo pisanr 4'praviee * in se je balo, da bi iim kakršnakoli iz-preovemba v jeziku lanko odpela te /a*tare!e "praviee". Edina svetla zvezda te žalostne dobe je bil /agrebttki nadškof Maksimilijan Vrhovac, ki je z neti uiofnirvj. svoim delom položil tern olj poanfj Normi '' pre-porodu' * hrvatskega naroda. V hrvatskem semenišču so se pričele ob pos.binh prilikah igrali igre v hrvatskem jeziku. Zbral se je krog bogosloveev, ki so s* vadili v hrvatskem sestavku in prevajali iz tujih jezikov na hrvatsko. Nadškof Vrhovac jo z vse mi silami podpirat taka prizadevanja in se trudil, . do lš'iO. so Hrvatje vedno bolj odjenjavali od svo-: jih pravic in popust'ali Ogrom. j Od leta 18;i0. so pa pričeli ener ; gičneje braniti svojo stvar. Ko ao Madžari zahtevali, da morajo na ! Hrvatskem imeti protestanti istoi j praviee s katoličani, da bi tako: ! posredno udomačili ogrske kal-! vinee na. Hrvatskem, so se prvič' .postavili Hrvatje na načelno sta-j ilišče in odvrnili, da imajo, kot j , zavozno kraljestvo'' — social retina — samo oni v hrvatskem! saboru pravico odločevati o takih j stvareh. Toda starokopitno hi vat-' sko plemstvo ni imelo zaupanja v samega sebe. "Za enkrat hiuo še msiJi hrvatsko pravo, a ne ve-; ni o. če se nam bo to še drugič po-! srečilo". so izjavili v svojem sa-! j boru leta 18-*!7. Hilo je potreba; nove. sveže krvi in čilih duhov, j ; Kmalu so .se ro<: pričeli pojavljat.;: ioni "novi možje", vzgojeni pod| , vplivom hrvatske zgodovine in! dubrovniškega sJovstva, delova-; nja nadškofa Vrhovca in če«kih .slavistov. Dobrovskega, Safariku! ( rodoni Slovaka, protestantskega i I duhovna) in drugih, ter započt lii jono književno, kulturno in poli-1 tično gibanje, ki se imenuje iliri-i zern. V središču tega gibanja jej stal mladi Ljudevit Gaj. Soda j spada "ilirizem" v 35go | dovino in presojati ga mormno | zgodovinsko, ako hočemo, da sel od njega kaj naneimo in obdrži-1 mo njegove sadove. Pri OajevihJ slavnostili s«.- j<' ,)>a mnogo giv«ilol ; zoper zgodovino. Gajev a postavaj ,ie stoprla tako v ospredje in iz^ nje se jo napravila taka apoteoza, i da je skoraj izg-ubila zgodovin-isko \rednost. Objektivna naša sodba o Ljudevitu Gaju mora biti: Ljudevit Gaj je bil izredno sil-; na agitatorivna narava, ki je s svojim navdušenim govorom ta- i j korekoč hipnotiziral sodobnike, j :P»il je ena onih oseb, ki nastopajo, j v burnih dnevih in potegnejo za! jse»boj množico ter morejo storiti i ■ mnogo dobrega, ker vržejo poprej j tleče ideje tnod množico in jo ?ra |njo navdušijo, ^oda 4 ilirizem'Jj ni ves in tudi n v več-jem delui ' njegovo delo, ker se že poprej j pripravljal dolgp či*sa 5n je imel] tudi drugih gorečih pristašev, ki' co pod mnogimi oziri celo proka-' sali Gaja, elasti kar se tiče dušev-i ne izrifcražon<«ti in čistosti znača-; ja. Dasiravno je bil Gaj časuni) doktor lipskega vseučilišča. v«n-; dar ni imel globokejše učenosti j Na vseučiliščih so ni prijel nobene stvari trdno in ni posegal posebno globoko. Pisal je malo in nobene stvari, ki bi imela trajno vrednost. Njegova sila in vrlina jo bila predvsem le njegova a*ri-tatoriena narava in njegova hip-notizujoea zgovornost. Imel je pa tudi napake v svojom značaju vsled katerih je prišlo do mnogih nasprotij med njim in med njegovimi aotrudniki, ki ro v 'znatni meri ovirale zmago ilirizma. Slednjič je pa postal po letu 1848. nezvest svoji preteklosti in je stopil ▼ službo k zatiralcem hrvatskega naroda ter je s svojimi zmožnostmi podpiral njihov sistem. Naše navdušenje za Ljudevita Gaja torej ne more bhi brezpo gojno, ampak mi ga slavimo samo kot aioža, ki jc v svoji mladosti! navdušeno agitlral za jugoslovan-l sko narodno stvar, uasiravno tudi j tukaj ne moremo odobravati ee lotnega njegovega postopanju in| vseh njegovih idej. Odklanjamo ga pa kot započetn ika poznejše inadžaromkc stranke in služabnika hrvatskemu narodu sovražne vlade. Primorska Švica. Da. primorska Švica! Tako so rekli že pred več leti goram in planinskim dolinam, ki se začenjajo na vzhodni strani bolške kotline in se končavajo z deželno mejo na severo-vzhodu. Ako pravimo "Primorska Švica", pač ne trdimo, da je tukaj vse tako. kakor je v Švici, da imamo jednako visoke in veličastne grore in iste zanimvosti: pač pa trdimo, da imamo marsikaj podobnega. Začnimo potovanje iz Bol ca. ki jra najde bravec na vsakem zemljevidu slovenske zemlje! Udarimo jo proti vzhodu v gore! Kot hribo-lazci gremo peš tudi po ravnem. Na bolškem polju, na Bregu pri kolu 4 * Soške podružnice " se je odcepila od državne ceste bližnjica, po kateri pridemo čez divjo Kori-I tone o (nekateri so iz tega imena naredili Koritnico, pa brez potrebe) gori v vas istega imena ob 1 jednem na ozko in .nevarno cesto, ki skozi Kal drži v Sočo in v najnovejšem času še dalje skoro do sredi poti v Trento. Hitro za Kalom stopimo v tesno in pust o soško dolino, po kateri si rije strugo in pot Soča, ona 4*bi-vtra hči planin', o kateri tako lepo poje gorski rojak S. Gregor-jcic. Cimdalj bolj divji svet se ti ; ka£e na desni in levi roki. ker ee-| lo solnee ga ne more veliko obse-; vati. Mimo me lin, pečin, grap in skalovja razne, nenavadne velikosti vedri in kratkočasi te jedino , šumijanje Soče, ki se jezno zaganja ob velikanske naval jene ska-i le. Gritntovčevo pogorje na levi j-e ; namreč jako divje in razvito; povsod se vidijo ob njem stene, ki >egajo do ceste. Na lesni pa štrlijo liavpik v nebo še precej obrast-le stene bolškega Golobarja. Iz te flivje romantične soleske zagleda« i>otem še lepo ustvarjeni Črni vrh, ob katerem se zvijata dve gorski ; dolini, na desni Lepena (Lipina od "Lipe", ki je v začetku te doline) s potokom, dotokom Soče istega imena, ki priteka izpod Kr-i na in Lemeža, na levi pa soška-trentska (ali trentarska) dolina ob Soči navzgor, po kateri nas tu-jdi pelje (nova) cesta mimo kake i koče in hleva po crrdih klancih. Na ! vsakih par korakov stoji znamenje | ali križ z naslovom in priporočilom [ kakega ravno tam blizu ponesrečenega potnika. Marsikateri spo-menik je postavljen tudi za več ; rajnih, ki so tam ali v bližnjih ro-beh umrli nagle smrti. Od kirnuv-ea leta 1896 do mal. travna min. I., ! t- j. v poldrugem letu jih je bilo v ! Soči pogrebenih sedem takih oid-[ rast lih ponesrečencev. Pa pust imo jih z drugim vred v miru. in če so nam zdi prenadležno vsakih par trenutkov odkriti se, vsaj spomnimo se jih v srčni molitvi in zamislimo se na štiri poslednje reči! . Nekateri slutijo po teh bregovih rudninske žile; pa dosedanja raz-: iskovanja so pokazala, da so dobi : k večjemu neka vrsta marmorja iki bi se dal umetno brusiti in za !olepšavo prodajati; «»veda bi se pridelovanje nikomur ne izplačalo, ker ni tukaj nikake. prometne zveze z drugim svetom. Tik pod Črnim vrhom (1500 m : nad morjem) se je zarila Soča v i živo skalo prav globoko; tukaj bi ! si upal pogumen korenjak kar ! skočiti čez. ker ni širokosti čez 1 t*va metra. Ta kraj se imenuje Korita; pao je bilo treba to strugo dolgo, dol-I aro dolbst: — dalje kakor navad-• no korito. Znotraj globoko vre j"krasna hči panin'". Za par stre-Ijajev ima široko pot in nizke bri gove, ki se pa zopet precej vzdi-jmejo. Hitro od mlinov naprej pod golim Grintovcem zagledamo — Sočo. to je: cerkev sv. Jožefa z župniščem, pokopališčem in s trtv ml krčmami kar po vrsti. Okoli je nekoliko travnikov in njiv za 4 čom pe' (krompir), katere je treha vedno varovati plazov, hudournikov. živine, in trebili, za kar se z bočjo pomočjo zmerom nekoliko več dobi nazaj iz zemlje ven, kakor se je zadelo vanjo. Te goli-Save nimajo aaaie n«: ludco bi modo preži viti ljudi in. živino I Gozdna oblast se sicer trudi, da bi se pogozdil ta kraški svet, pa za dela je že večkrat na trdo skalo: ljudstvo se upira. Na ve se sicer, ali bo kaj pomagalo pogozdovanje. oziroma ■ za hranjena paša. a toliko se da soditi iz kakovosti sveta. ki je večinoma brez grmičja in trave, da, celo brez drni ali prsti, da bi se stroški težko kdaj iz plačali. { Čudno, da so l> ta 171^ ravno tukaj med Grintovcem in Črnim vrhom sezidali cerkev, tukaj, kjer ni nobenega studenca ali vodnjaka — saj ga mora nadomestovati bližnja Soča — in kamor ne seže skozi vso zimo, to je od Vseh svetih do Sveč-nice noben solnčni žarek. Ker spadajo poti cerkev sv. Ježefa prebivalci po strminah in melinali daleč na okoli, poiskali so si seveda središče, kamor imajo najdaljnji od dve do tri ure daleč ali še da-lej takrat, kadar so pri pristajali (pomladi) ali oolo po planinah (poleti in jeseni). Že za Jožefa II. je bila cerkev sv. Jožefa v Soči kot "capellania loealis" in pozneje kot kuratija, središče ali "mati-fara" za celo našo "Švico". Cerkev je bila izprva več lesena kakor sezidan a. Leta 1823. so jo povečali ter ji postavili majhen lesen zvonik za dva zvOnčiea vrli streho. V tem letu jo je posvetil o priliki sv. birme dne 10. kimavca goriški in • moja stota služkinja." Služkinja: "To je čudno — tuli jaz sem danes nastopila v sto-tie novo službo!" Kje je sestra? Odgovor na včerajšnjo sliko: Obrnite sliko na te*no. — Obraz Marte je v airedi alike, pod roko Marije. _____ Novi cenilci! Pišite po naš novi cenik za najnovejšega izdelka zelenozlate krasne možke Elgin ure. Je nekaj tako krasnega, da niste fie nikdar kaj enacega videli. Cene so jako nizke, ure garantirane. Velika zaloga Columbia gramofonov, dalje prave Kranjske plošče ko igrajo na obe strani. Vojaške, Avstrijske in Nemške godbe, marie polke, valčke itd. General Hin-denburg marš, Huzarski marš itd. Vse te plošče so Columbia in igrajo na obe strani. IVANPAJK, urar, ^ 456 Chestnut St., Conemaugh, Pa naši zastopniki, Sa« Franrisco, (al.: .f.-iket» U>v>lu. kateri so jK»obLiiAOi-ni fmbirati iiHtm' uiuu zii tJu«'Viuk "<;Uis NunHlu". Naro«"-uiua 7.a "tllas Narmia" j<*: za velo leto ^"•.50. iu't jk>1 leta iu za Ovtrt teta . fKl .^loo. V mi k zastopnik izfla imiriii;^ za svoto. katero je prejel if» jih reja-k«nu pri(*oroC-aiuu. Denver, Colo.: Louis ADd.(liek iu Frank Skrattee. Lcadvilie, Colo.: Jerry Jamulk. i'ueblo. Colo.: lVter Culi-, John Germ. Frank lanesh iu A. Koehevar. Sal i da. Colo, in oltolica: l.ouU Costello. Somerset, Colo.: Math. Karnolj. Clinton, Ind.: I.amt>erl Itolslutr. Indianapolis, Ind.: Alois Rui!tna:i. Aurora, III.: Martin Jurkas in Jernej U. Verbič. " Cbii-a^o, I1L: J«»s. BrwlU'-, Jos. BUsli in Frank Jurjovec. Itepue, III. in okolica: A. Mežnari-'i. Joliet, I1L: Frank Bauihi.-ti. Antou Cambii-h. Frank Laurlcfa, A. Oberstar in John »letel. La Salte, m.: Matija Komp livingston, iil: Mih. Cirar. Nokomis, 111. in okolica: Mati), j Galshck. North Chicago, IU. in <»kolica: Antoa ! Kob.il in Math. Offrin. So. Chicago. 111.: Frank čorne. Springfield, III.: Matija BartwrU'. Waukegan, IU. in okolica: Math. Opriu iu Frank Petkovsek. Cherokee, Kans.: Frank Ite2isn!k. Kolumbtis, Kans.: Joe Knaeflc. Franklin, Kans.: Frauk Leekovee. Frontenac, Kans. in okolica: Jtok Firm in Frank Kerne. Kansas City, Ivans.: Ceo. Bajnk in Peter Sehneller. * Mineral, Kans.: Frank August in. Ringo, Kans.: Mike PeneJi. Kit/miller, Mil. n okolica: Franki Vodopivec. Baltic, Mich.: M. D. Likovicli. Calumet, Mich, in okolica: F. • Koby, Martin Bade in Pavel Shalt-/, j Detroit, Mich.: Jos. Glaslc-h. Manistique, Mich, in okolica: Jonu , Kotzian. Chishohn, Minn.: Frank (iovže. Jak. Petrieh in K. Zgone. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouze, . Jos. j. Peshei. Anton Poljanec in Louis . M. PernSek. Eveleth, Minn.: Louis Govže in Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. VeseL Ilibbing, Minn.: Ivan Pon5e. Kitzvillc. Minn, in okolica: Joe Adamich. t McKinley, Minn, in okolica: Fr. Boje. New Duluth, Minn.: John Jerina. Sartell, Minn, in okolica: F. Triiler. Virginia. Minn.: Frauk Hrovatleh. St. Louis, Mo.: Mike Grahriau. Kast Helena, Mont, in okolica: Frnnk I'etrieh. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. t'ri<-h. Roundup, Mont.: Tornaš Paulin. GEN. WOOD, POVELJNIK JUGOVZHOD. DEPARTMENTA. Dawson. V Mrt.: Mike Krive,-, (■ouaiida. N. V.: Karl SterniSn Little Falls, N. V.: Frank Greirorka in .t«'rnej Per. Itarberton, O. in okolica: Mata Kramar. Bridgeport. O.': Frank Hočevar. Collinuood, O.: Math. Klapruk >< John MuiovrU. Cleveland, O.: FVank Sakser, Jakor Debeve, fkas. IiLirlinger, J. MarthCIA Frank M« ti, Jonu Pro>tor lu Jak«;li Ib'snik. 1/orain, 0. in okolica: Frank Anxelc I.ouis Bahuit in J. KuinSe. Nites, O. : Frank Kocorfidu Yoimgstoivn, 0.: Anton Kikelj. Oregon City.Oreg.: M. Justin iu J MIsley. Allegheny'. Pa.: M KlarUh. .^jitbridgr, Frank Jak^e Bt-seuier, Pa.: I/mis Hribar. Brought<»n. Pa in okolica: Anto» Ipavee. Burdine, Pa. in okolica: Johr Deinfcir. Canonsburg, Pa.: John Koklioh. Cecil. Pa. in okolica: Mike Ko&rar Conenutugh, Pa.': Ivau Pajk, Vh iRovanšek in Jos. Turk. Claridge, Pa.: Anton Jerina In Antoi ! Kozoglov. I Dunlo, Pa. in okolica: Joseph Suhnr K v port. Pa.: l^oois sn\vinoie in Fr T re bets. Forest City. Pa.: MaL Kamin, Fran] r.cl>en in XJ. Z-tlar. Farell. Pa.: Anton ValentlnCiC. Grcensburg, Pa. in okolica: Frani Novak. Hostettcr. Pa. in okolica: Fran) Jordan. Johnstown, Pa.: Frank Gabreojn I' I JoJin Polantt. Luzerne, Pa. in okolica: Ant Osolnik. Manor, Pa. iu okolica: Fr rVmAar Moon Run, Pa.: Frank Mairek in F-, PoduiU.sek. : Pittsburgh, Pa. in okolica: U. B Jakobleh, Z. Jak>ho, Klarich Mat., I Magister, I. I'odvasnik in Jos. Poga&ir Reading, Pa. in okolica: Fr. špehai South Bethlebcm, Penna.: Jern^ KoprivSek. Steelton, Pa,: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. in okolica: Fran) Schlfrer. T j re, Pa. in okolica: Alois Tolar. West Newton, Pa.: Joslp Jovau. Willock, Pa.: J. Peternel. Murray, Utah ib okolica: J. Kantelte Toorle, I'tah: Anton Palčič. Black Diamond. Wash.: G. Poreuta. Davis, W. Va. iu okolica: J obi Broslch in John Tarielj. Thomas W. Va. in okolica: A Koreuclian. Milwaukee, Wis.: Aug. Collander u Josip Tratnik. Sheboygan, Wis.: Anton Be. Martii Kos. John Stampfel in Heronin Svettin West A Ills, Wis.: Anton Dt J5ar 1: Frank Skok. ftlrhtnhnl ^ e slabi? Til U IUUlrV Ako futile ako rubit« na t til, ako BiTMt« dohrreu tr>a in alto > Vif prelxiVni sišteoi iz mia. tedaj nastane navadno vsled rabite nereda v obistih in za- Severa'a Balaam of Life (Sovero* ti\ ijeu>kl BaizjimJ. hteva takosnjo zdravniž- On Oilp^vi Wi.p«je la utMi «nMtom. ko pozornost. v Cevera's ^^ Kidney and Liver Remedy (SEVEROVO ZDRAVILO ZA OBIST1 IN JETRA). Viivajte to zdravilo, da odpravite nerednosti. Priporoča tudi pri vnetju obisti in mehurja, pri tiščanju ali odtoku motne scaiine, pri bolestnem puščanju vode, proti oteklim nogam, vodenici in kislem želodcu- Cena 50c in $1.00. -;- SEVEROVA Hrbtoboi j« izginil. ZDRAVILA Mr. '.i. MUauslca«. 11 Hi£h]inU .\,c . ^^ ^ -i tw.vH>J » le^aroah. Trpel bfii na brbtobolju iu \-lctl bo- . Win na ^rani. iu k zunaj na morju, obvaruje vitkega zla. in spominjajo v molitvi tudi tistih. ki počivajo v mokrem in hladnem grobu. — Ivan. ali ne vidiš, kje ima* ovce? — zakliče sinku Jela. ki je brala suho vejevje. — Aaa! — odgovori Ivan in, pogoltne naglo *kozi grin košiVki kruha. Zagledal se j*' bil v ono bulji-1 co, ovce pa so mu med tem zašle' v so«edovo h ost o. Mali zoiwt setie, je beli kruh. napne črne obrvi in! gleda ono ladji.o s svojimi veli-1 kimi črnimi očmi. Dober se mu je zdel ta beli kruh. Prejšnji dan so se gv>still pri Kad' ti.'ev^h. kit k or na kak praz-nrk. I km« l je bil Marko Radetič iz Amerike, stric Ivanovega očeta. in mati Jela se je vrtela jako! pri« hi o okoli ognjišča. Tudi mesa so imeli, ker .strie je jako bogat, kakor tista gospoda v mestu C'rekli, ki včasih pride tudi v Ivanovo hišo kupovat volne. Stric Mar ko je prišel domu črez mnogo let,« ortal doma deset dnij in dan«« je odjahal na vm> zgo»kaj v ('-res. odkoder pojde s parobrodom v Trst in od tod, kdo bi ne vedel kanu! kakor v njegovo Ameriko, kjerl jje menda toLko zlata, kolikor na Cmm kamenja. Mali Ivan je vstal' danes zgo-! daj. a ni bilo v«.* strica Marka v hiši. Ko je izjnial ovce iz hleva,' •videl je strica m očeta tam na! bregu. Stric je jahal očesovejra konja, a oče je hodfl za njim. Ko jc Ivan snevlel svoj kruh. odpre' si svojo pisano srajeo na prsih, l*obere vse mrviee na roko in jih j dene v usta, tako, da mu pade t slamnati klobuk na tla. Bil je lepi deček, nekoliko zagorele polti _! y lrarv in čil. Bilo mu je komaj j devet let. a znal je že plavati in loviti ribe. Ivau se čudi in veseli, ker plu-1 je ladjica naravnost proti male-j mu zalivu, kjer je bil on. Tihi ta; zaliv je lepo zavetje. Na levi in desni strani sta dva mala rta. iz-1 prana od južnih valov, na sredi! pa pe*ek. bel kakor snet* Nad iwwkorn raste nekoliko xmrek in: nekaj kadulje. a m*k> više zeleni! majhen hrastov gozdič. Ladjica pripluje naglo v zaliv, in obs-tane. Dva veslača, s črnrmil bradami in s pipo v ustih, vzdi-' ffaeta vesla. V ladjici je bil še i jeden mož, ki je imel na kolenih nekako culo. Ta mož je zapove-i dal veslačema, ne več veslati, ko j * nedaleč, od morja zapazil Ivanovo mater, ki je irledala začudena ladjico. • Ola, žena. pojdite sem k( morju! — zakliče oni mož. ki je i sedel v ladjici. Hrvatske besede je izgovarjal1 z laškim naglasom. Jela pride k obali in za njo malt Iran, da br'videl lad$co, ki je bila pri bregu. Oni mož s culo iz-sfcofri oprezno ča ladjice na suho s f pomočjo morn am Culo položi ns pesek. Jela se čudi. Oni moi visok, pc htarau, gladko obrit, vzame iz >t j cule svileno modro ruto. Jela s» _ | trikrat prekriža, mali Ivan pa ^ napne svoje velite črne oeL Tu j I pred njima leži malo dote z rde »| čimi lici in vrišči in kriči, menda g tod gladu. Rudeči ličica, polna in kakor z najfinejšim mahom na-^ dihnena. se zde bolna in so na-\' rruba^eena od jokan ja. a ustnice t drhtijo od vriska, in malti jezik 11 se naglo trese. Čelo je namrdano. o«! boli se zdi postarano, oči pa so j j polne solz. Dete je zavito v belo ; blazino, a kako vrišči. kako se trese, kako drhti mali jezik v od-prtih ustih! -Tela se ue more prečuditi. — Kje je vaša hiša? — vpraša . | -Telo oni obriri mož. ki je prinesel «Kgla morda kaka žena v vašem j sosedstvu. Vzenvte dete. A kako I se zovete ? — Jela--- ali kaj bom jaz s tem---? — Tiho. tiho! A kako se zovel vaš mož? — Anton ——--ali jaz imam drugih skrb i j dovolj--- — Kako ie? - Radvtič —--revno de-1 " - - - — In številka vaš«1 hiše? — Devet----kako vrišči, j a kaj poroče moj mož---? I — Tiho. tiho! Vzemite r«-ga in vesla proti isterskemu obrežju. •Tela poklekne ^ detetu, sklene j roki in začne kimati in govoriti' -ama seboj, naj bi I5og oprostil materi in očetu, ki sta mu dala življenje in ga i>otem tako od-nahnila od sebe, da na svetu ne more biti ničesar dobrega, dokler i -o ljudje tako hudobni, da se mo- J ra Bog razsrditi nad njimi, in —I kaka .je ta mati. via je ni sram pred ' rtogoin in pred ljudmi, in kaj ho-; •"•o ona s tujim detetom, katerega pa ne more pustiti na pesku ali vreči v morje. Mali Ivan gleda osuplo ono malo. mdeče lice, i>o4no gub od jokanja. Jela se spomni, da mora biti dete lačno, in ga hiti odvijati, ali prej še stopi k morju, da si orni jo roki in se še le potem do-i rakne one svile. Počasi ga odvije, sede na pe-k in ga nadoji. Med tem. ko »a ie dojila, pregleda one tolarje, '-arije jih v robec in hrani v ne-dra in se nasmehne z nekako čudno zadovoljno«! jo. AH ko poefoda tja preko morja na ifftersko obrežje, .se začne zopet sama s seboj inzcrovarjasti, kako so tam ljudje slabši od neme živali, da jih ni nič sram. ker nimajo božjega strahu, kaj naj — počne ona s tujini detetom. — Jela se srx>mni na ovce in reče Iranu, naj jrre na nje porfedat Sama ostane pri morju in se zamisli : — Kaj mi poreče Anton, kedar ** vrne s Čresa, kaj poreko ljudje. in Bog ve. ali je dete že — krščeno... Jela, v takt wiili - vtopljana, vpre svoje velike svetle oči na GEN. BELL, POVELJNIK VZffODNEGA DEPARTMEMTA. i istersko obrežje, ki je bilo pozla-j oeno od solnca. Zrak je bil bister.! morje tiho, sijajno, kakor krasna j škrlatna preproga. Na iztočni, isterski obali, tam preko morja.j vidijo se mesteca in sela kraj! morja, na hribih In visokih pečinah. ;tu pa tam velike gospodske ! palače, tam opet zeleni hrastov gozd. na drugem kraju tihi traji oljk. gore daleč od morja oddaljene. golia ve, kraj mora visoko skalovje in s?!ve pečine, vse to skupaj v solnčnih žarkih. Tam v daljini blišče se križi na cerkvah, v veliki tišini čuje se glas zvonov, ki zveni tiho nad morjem, kakor mili glas iz uad-zem.ski 1» krajev. -Tela doji dete in mi>li mi svoja otroka, ki ju je pustila doma, ko je šla nabirat vejevje v štuuo. Jela je žena lepega obraza in života in čiste, -malo zag-orele pohi. ImeJa je okoli trideset let. Lepo se ji podajajo dolgi, gladki, emi lasje, a še bolj velike, sve tie oči. Cisto se je zatopila v misel. anje o sreT-i svojega otroka, ki iej ILčice njegovo ogreva prsi in dete slastno pije njeno življenje v svoje. Mali Ivan se je naslonil na steno vrh obide in gledal bil napolnjen z vonjavo kadulje, rosna trava in skalnate stene svetile so se na solneu, kakor bi bile pokrite z morsko soljo, ki se topi. Ono prodorno in tiho morje se je počasi vzdigovalo in padalo, kakor Jeli-ne prsi. Dolgo je gledala v oči dekletca v one brezčutne oči. ki od prte ničesar ne vidijo, ali v katerih samo motere č it a jo prvi svit du-šc^mega življenja. Ko se je dete nadojilo, jame ga Jela bolje ogledovati, držeča ga na krilu. Sedaj & bilo malo lice blago in pokojno, kakor ono tiho morje pred njo. H. PoTrasi koraka črez strmi klanec in se približa vsa potna hiši. Na plečih je nosila breme vejevja, a v naročju dete, ki je sladko snavalo. Ko pride na trato pred hišo. sedel je na pragu mati Tonček in se igral z mačko. Na sebi ie imel samo srajčtco, ki mu je segala do kolen. Vstal je sam in šel pred hišo. da tu pričaka svo-io mamico. Ko jo zapazi, se ve« zgane od radosti, črne oči mu veselo zablišče, vrže od sebe mačka in teče k materi. — Mama. daj mi kave! — zakliče mali z zvonkim glasom. — Č'akaj, Tone. čakaj! Ali Je-iiea še spi? — Spi. je —---naglo neha. ko čuje jok iz materinega naročja. Dete se je prebudilo. Bil mu je BMDm oni sitni glas« zato reče materi: r — Jcfcaa je v izbi, to pi Jelk ca. Mama, daj mi kave! Mati odloži breme, gre v izbo; in položi dete na svojo postelj. Tonček hitro stopi na stol in gle-j da sedaj v mater, sedaj v ono j malo dete. j Na to se zbudi tudi Jeliea v zi-j belki. Jela nahrani otroke. Bila ie nekoliko v skrbeh; opazila je. da Jeliea nerada je in da ima sla-, vie o vročo. Tonček je imel štiri ■ leta. Jeliea pa dve; bila je čisto j podobna materi. Badetič ni bil bogat, ali imel j ie vsakega nekoliko: nekoliko po-i lja, gozda, vinogradov, pašnika.! jedno kravo, ovce in konja. Stric j Marko mu včasih pošlje iz Amerike nekaj denarja, a saj je taan j v tujem svetu ves zakopan v zla-i . . < tu. a pri tem ruma niti zene niti i otrok. Radetičeva hiša je na jedno nadstropje zidana, spodaj je1 .klet, tu sta drva soda vina in še je: nrostora za droge reči. kar pač Bog da. '' Zgoraj ie kuhinja in troje sob v jedni visoka postaja, po stenah j slike, med katerim jo najlepša' ona sv. Miklavža. Imajo tudi čas! in lepih izdelkov iz Angleške. —i vsakega nekoliko, četudi tki siro-maško. V hiši in okoli nje je vso čisto, ker -Tela drži hiši tri ogle i oo koncu. Dela pridno, kakor bu-l čela. in bolelo bi jo srce, ako bij se kaj zapravilo. Ima že trojo otrok, pa še je —■ mlada in zdrava ženska, in nik-| do ne ve koliko---. Bog ne daj. njena mati jih je imela dva-i najst! — Ah, je«lno tu, drugo tam. potrebuje jih cesar in svet je širok! —■ vzdilmila je Jela. kedar jej mislila na svoje brate in sesrre v selu Vnrtku. — Naj se zgodi božja volja! —! odgovoril bi ji mož. ko bi mu to j govorila. Blizu Jeline hiše je bila slaba j pot. ki je vodila proti jutru v seloj Tiči. kjer so staW pod obrabim I gričem rri hiše skupaj. To so bili! jedini Radetičevi sosedje, četrt j ure daleč. V tem selu se je že vedelo, da je! prinesla Jela domu tuje dete. ker| ie Jelo "srečala med potom nekaj žena. Okoli poldne ste prišle k" Jeli dve sosedi iz sela Tiči, da vi- j dite na svoje oči ono dete v svi-| li in zlatn in ki je mendia pripla--valo v zlati zibelki k Jelini hiši. t Tako se je že v kratkem času razširila in olepšala ta vest. Jela privede v sobo svoji sosedi, — dve starki, in jima pokaže dete. katero oni neprenehoma gledate, kimate žilavo in ne vrste, na kaj to kaže. ali bi molile ali klicale Boga na pomoč, ker se ne ve, ali to čudo pomeni dobro ali slabo letino. Morda s<> zgodi kaka nesreča na otoku, morebiti se pripeti kaj hudeg-a v Tičih ali na Kadeti-čevem domu. Stari si ogledavate čipke, čudite se nakitu na detetu in ne verujete Jeli. ki jima pove vse resnično, kakor je bilo. Čudno., čudno, kaj takeera ni ne v Tičih, niti v mestu Vrutku. kjer imajo gospoda župnika. Starki odSezete iz toče proti svojemu selu, da razjasnftc reč, kako je in kaj je. Drugi dan okoli poldne prijaše iz mesta Cresa Anton, Jelki mož. — Ali kje si se vendar zamudil tako dolgo? -^fcakiiče mu Jela i* okna, ko »e ni dospel do hiie. — O svitu sem krenil iz Čresa. Stric Marko te pozdravlja. Kako je z otroci? — Celo noc nisem zatisnila oče-i sa. Jelici ni dobro. Vroča je in boli jo grlo. Anton raz.se<11 a konja, pusti ga na trati, sam pa gre v sobo. Hi-i tro opazi ono tuje dete in nema-i lo osupne. Žena mu vse pove. — Ladjica je tedaj prišla od one strani. — vpraša jo in maline z roko proti zapadu. — Da. od one strani! Anton vzame iz zibeljke v J naročje svojo Jelico. ki spusti; glavo na njegovo ramo. Oče jo i poljubi in jo vpraša: — Dušica, kje te bo&? — Tu, tu. — odgovori mala s hripavim glasom in pokaže na vrat. Jeli stopijo solze v oči. Anton j meni. da ne bo hudega. Držeč! malo bolnico v naročju, začne j praviti, kako je videl po svetu vi velikih mestih, dokler je bil mornar rn ko mu je še živel oče. tudi tako zavite gosposke otroke, in tedaj je mislil, da ne sme njegova izvoljenka vedeti za svilo. Ono dete je gosposko, tam na Uters-ki obali je dosti gospode. — Pregrešila se je bila kalca deklica, in da se zakrije sramota, so storili to z detetom. — Sram naj bi jih bilo! — reče Jela, vzemsi dete s postelje. Zibala ga je na rokah, da se u-miri. Mala bolnica je težko dihala, i naslonjena na očetovo ramo. —i Mož in žena sta se razgovarjala o j stricu Marku. Tonček se jc naslonil na očetovo 'koleno in se zagledal v neko sliko na zidu. V sobi je bila silna vročina. . ; — A kje je Ivan? — vpraša o-j če. otiraje si znoj, ki mu je tekel i po čelu. j — Pri morju; lovi ribe. — Te pa lahko spečem na tr-| buhu! Odkod sedaj ribe? Tudi' ribam je vroče, pa so šle od k.ra-1 ia v globočino. —- Na te ča.ka. pa je odšel, misleč. da prideš, ko se malo shladi. Anton je bil neikoliko vznemir feu. Hoče nekaj povedati, a ne ve. kako bi začel. Bilo mu je pet in trideset let. a videti je bil stare j i. Srednje rasti, žilav, trden kakor dren. kakor da bi Ml iz -kale. Orna, nekolio rudečkasta brada mu je rasti a po lieu, od solnca rujavem. Oblečen je bil po mornarsko. Z desnico pogladi nekoliko go-; ste brke in se nekako pasiII: — Jela, čuj me. stric Marko ho-. če, da damo v šolo--- — Ivana? Cula sem vaju, ko j sta se o tem razgovarjala. Ali _i kam v šolo? Dragi Anton, jaz ne; dam svojega deteta. Kaj bomo — brez njega? Saj itak ga vzame i cesar--- i — Ali. Jela. čuj me-- — Ah. čujem te, čujean! — Stric hoče. da ga damo v šolo v VrntaJc Dve uri hoda ima do »ob?- V Vrutku imamo dovolj rodbine. Ivan more bki pri kom od tvojih in jedenkrat na teden more priti domu. — Ne, ne dragi Anton! Jeia zaihti. Mož ji pravi, da je hotel danes govoriti z župnikom, ko je šel skozi Vrutak, ali ljudje so mu rekli, da je šel župnik na eko. odkoder se povrne še le dni-i gi dan. V Vrutku je poučeval otroke i župnik sam. ker ni bflo učitelja, i Za Ivana hoče plačevati stric! Marko. Razgovarjaje se o stricu, o I-! vanu. ki poslano duhovnik in o! onem tujem detetu, ki morda še kr j ščeno ni in mu ne vedo za ime, j kom-ata s skjfpom. da pojde dru-j gi dan Anton v Vrutak, da vpra-j ša župnika, kaj naj stori z onimi detetom. Drugi dan jo udari Anton na vse zgodaj v Vrutak. Jela je o-j stala čuječa pri zibeiki. solze so! jej tekle po licu in oči je imela uprte v malo bolnico, ki jc težko dihala. Vrat ji je bil rudeč in ojekel Ivan je bil šel v selo Tiči m jej prosil neko starko, ki je poznala moč raznih trav, da bi prfsla k j mali Jetiei. Starka je prišla in rekla, o« se je dete prehladilo, ako mu morda ni škodil hod pogled. In ko je tako govorila, je bojazljivo gledala s svojimi aivi-mi solznimi očmi tja na pcateij©,j kjer je ležalo ono tuje dete. Bog' vse more, a Čulo se je že marsikilj na sveta. Starka omota Jelici dolgo no-i ffavico, -polno vročega pepela i na vrat. Ko se vrat ogreje, bo —j morda bolje. (Dalja prihodnjič). » - ll nuni ■■ m i i » maimii ilovxhki vaion UKOTII 1 •» •• * « . r*. « I Pojasnilo GLEDE FARM V ST. HELENA, N. C. IN OKOLICI. j Na razna vprašanja glede farm. |ki jih mi prodajamo, odgovarja-'mo sledeče: Zemljišče leži ob železnici Atlantic Coat Line RR. v bližini velikega mesta Wilmington, N. G. V St. Helena je postaja in tu i imamo veliko število farm že iz-ei še enih in tudi Vaz oranih. Zem-'ja je izbrana najboljša in razde-i ljena v farme po deset in tudi po več akrov. Tu rodi vse in sicer osem mesecev v letu. Podnebje je jako zdravo in prijetno. ker ni nikdar prehudega mraza ali vročine. Dobra pitna j voda. Opojnih pijač se tu ne prodaja. pač pa si lahko vsak sam pridela zdravo naravno vinsko kapljico. Glede cen pa navedemo opis par naših farm in iz tega boste lahko posneli podrobnosti FABMA štev. 6. — Ta farma ima 10 akrov zelo fine zemlje, vsa izčiščena in skoro vsa že obdelana. Na farmi jc na novo bar vana dvonastropna hiša z 5 sa-bami ter studenec z dobro pitno vodo. Ta farma leži okrog L'000 .čevljev od postaje St. Helena in skoro ravno tako daleč od katoliške cerkve in šole. Ima dober hlev, ki je grajen deloma na farmi številka 9, katero lahko rabita oba lastnika teh dveh farm. — Razdeljeno jc- poslopje tako, da se ga lahko rabi za živino, shrambo krme, pridelkov in orodja. Cena je $1,200, plača se $300,00, in potem pa po $180.00 na leto skozi pet let. FABMA štev. 9 obsega tudi 10 akrov izvrstne zemlje, ki je sposobna za vsakovrstne pridelke. 9 akrov je že obdelanih in ostalo je tudi že pripravljeno za orati. Ta farma ima jako pripravno hišo s tremi sobami in je pobarvana. Hlev in drugo poslopje je v zvezi kakor napisano v štev. 0. Zelo dobra farma za nizko ceno $1,000; plača se takoj $300.000. in ostalo po $150.00 v pet letnih obrokih. FABMA stev. 10 obsega zopet 10 akrov prve vrste zemlje, ima dvonadstropno hišo z 4. sobami in lopo in je lepo barvana, potem je še priličen hlev in šupa, kokoš-lijak in dober studenec. Na farmi je pol akra lepega vinograda. Vsa z- mlja je izčiščena od drev ja in pripravljena za sejati. Vse jc ograjeno z žico leži tik glavne ceste, ki votli do postaje, eer-kve in šole ter le par minut oddaljena. Ta je ena najboljših farm v tej naselbini, ki še ni prodana. Cena je nizka -$1.!00 in zahteva se $*J75.00 takoj, ostalo pa po * 165.00 v petih letnih obrokih. Enakih farm imamo na izbero in tudi takih je mnogo brez hiš ali drugih poslopij. Drugi torek to je dne 17. aprila je določen čas, da pridejo Slovenci in Hrvatje iz raznih krajev in se sami prepričajo, kakšue so naše farme. Iz New Vorka bo šel rojak Victor J. Kubelka. bivši za stopnik glavnega urada Austro-American Line in iz Washingto-na, D. C. se boste skupno odpeljali na farme. Za natančneja navodila pišite na: NOBTH AMERICAN FARMS ASSN. INC. 17 Battery PI. New York, N. Y. SPREJMEM MLADENIČA, ki ima veselje naučiti se pleskati avtomobile. Plača $1.50 na dan. Prednost ima oni, ki se že nekoliko razume v tem poslu. Vprašajte pri: John Otrin. 117 Sterling PI., Brooklyn. N. Y. Kje je JOSIP VOLK AR, podoma-xe Petrove? Doma je iz Velike lAŠnje pri Domžalah. Gorenj sko. Pred 4. leti je bil v Penn sylvan i ji, kje se sedaj nahaja, mi ni znano. Zato pros'wn eenj rojake, ako ve kdo za nj?»i>v naslov, naj ga mi naznani, ali na naj se sam zglasi. ker mu imam nekaj prav važnega spo roeiti. — Jaeoh Urošclj. 8S5 K. 137. St.. Cleveland. Ohio q.10—4, SLOVENKA dobi dobro službo za kuhinjska in hišna dela. Plača dobra Vpra sajte pri: F. P., 1315 E. 53. St.. Cleveland. Ohio. _(7-10-4 > _ bo jaki nabocajte se va "0 las vab o da" kaj- ▼t&B surroraa dhvnib ▼ JCMVtKUH DBftAVAS. T BOLEČINE V HRBTU, i BOLEČINE NA 8TBANEH, i J BEVMATIZEM, V I OHROMELOST K08Tk, A ZBADANJB V EBllU, | EBADANJE V HRBTU, X ena vapeino idrtrilo, ki u J Imenuje i REMO 9 ŽLIČNO ZDRAVILO i PROTIPROTTNSKO f z Ena steklenica »tane en i # dolar, tri »teklenice $2.80, § T iest atenlenic, vspešno in po- t f palno edravljenje celo pri 7 ■ zanemarjenih alučajih, celo f t adravljenje »tane $5.00 a po- f | itnino vred- 4 i "Vi lahko pišete meni »f ♦ ozirom na katerokoli bolezen i A In prejeli boste najboljše po- ♦ a jaanilo in ostalo bo popolno f I mi tajno." Z f naroČilo. j 'Z Tem potom naročam___ 4 I »teklenic BEMO PBOTI. J I i PBOTINSKO ŽLIČNO Z V ZDRAVILO in priložim i i A in..„ centov, 1 t Naslov------j NAZNANILO V.M».m oddaljenim članom posm-je št. 71 društva sv. Barbare kakor tudi članom društva Potno* nik M. 2 S. I). 1'. X. v Johnstown. Pa., naznanjam, da zanaprej v društvenem o/.irti obmejo na n> dre;, tajnika: Pri postaji š? 7! sv. Barbare je <.-je polnoštevilno vdeiežf. i Kdor f-i izov. al. bo plačal J "h1 • društveno blagajno; Lzvz, ?' 1« (bolniki. S vdira i sk i m pozdravom I (6-7—4 John Leskoi-vri:. Iščom svoja dva brata ANTONA i in IVANA DOD1Č, ki >e naha jata v Združenih državah, ]>a ne vem. kje. Jaz se nahajam / -nad dve leti v ruskem vjc-tiu-štvu. (M doma ne dobim noK,; ltih vc-Mi, zato prosim, da bi se mi \saj onadva zglasila. Ako s.rna ne bereta ta ogla«, prosim cenjene rojake, kateri znajo za • njo. da bi ju opozorili. Moj na >!ov je: Vojennopljennvj a\-strijskoj armii I>. Dodič, Stan-( cija Ži4aitnoje, Truvnvj zavod Jekateri nosi a vska ja gu l>erni j a, [ Russia. (7-10- -4 Kje je NIKOLAJ SEMENKO Doma je iz Bukovinc, Zastavna. Kučurnik. Prej jo bil vedno v N«-w Vorku. .laz se nahajam že • lalj easa v italijanskem vjt tnt-štvu. Prosim cenjene brate Slo-[ vence in Hrvate, če kateri ve za njega, dr ga opozori na ta oglas, ker bi jako rad. da bi se mi oglasil, ker od svojcev itak ne morem dobiti nikakih poročil. Moj naslov je: Katsnn Pentelbnon, prigioitiero li i gucrra. Ostuni
  • ricua-nju greha odpuščanje," "Ko se pa aiče«ar več ne ^>oui-niui." Pater je trenutek omahoval in potem je rekel: "Kaj pa tvoj zločin, sinko?" "Pa kaj ste vi verjeli?** j< vzkliknil JincU in zardel od sra mu ter sklenil roke žalosten in (presenečen. * Verjel sam, sinko moj, verjel; pa zdaj ie nič v.l<> ječo ter o*l njih je izveore! iri če moj <;trič-j nik..." "Tvoj striči lik ? Kako le u-pr.š t. g& lopova lopovskega v ni!-! sli vzeti? Kaj ne vidiš, kako jej tebo na i-edi^i j.iu^til. sam jo je pa j odkui il ?" , "Prav imate, -pater France.! prav imate ; on me je spravil v to j nesrečo!" {. "In te bo spravil .se .na vešala!j Verjemi, Salamanka, obesili te; l>odo, gotovo te bodo!..." "Jezus, Marija!" Tak nikar mi j s tem ne žugajte, pater! Saj se' vešala odpravili, odkar je..." ; "Te bodo pa ustrelili, no... T;j bodo j>a zadavili, spaka! Saj jc' vendar vseeno, ali te na oni svet spravijo tako ali tako___" j Salamanka >e je v«a potrta rai-j jokala. Trdno prepričanje, s ka i icrim jo pater govoril, in pa vera ki jo je imela v njegove besede, to ji je vzelo pogum. Kapuein je bil močno zadovoljen, ko jc videl, da je njegov na črt rodil zaželjeaii uspeh; zato je pristavil bolj prijazno: "Jo : lx>m s sodnikom govorM in morda se bo dalo kaj naredili. Ampak, glej, Salamanka, od te.b° je odvisno: roka, roko umiva, obe pa obraz... In če misliš resnico: trdovratno tajiti in &c y ana pre i ■ Lop^zinka izgovarjati, naj bo v j tej stvari ali »pa v kakšni drugi.] ki ima opra\iti s pravico," — ir;, duhovnik je izrekel te besede z! grmečim glasom, z a žugal s kazalcem In premeril starko z očmi «k1 ; nog do gLavc, — "potem... po^ tem te že vidim, kako se premetavaš na vrvi... Verjemi, Saja-l manka, da to bodo obesili, pravi gotovo te bodo! ' Salamanka jc zmedena sklonila glavo. Čeprav ni mogla slutiti, da pater ve za njeno obtožbo, ki je i opravila Janeza v ječo >n pri ka-| teri je bila ravno tako Lopezinku! pomagala kakor pri ječmenu, so j jo vendar grozeče besede pat rove takoj spomnile na ta zločin. Pa ter je spoznal, da je pravo zadel svojega veselja pa le ni maral po- j kazati, ampak se je suho in krat kp poslovil: "Saj se se vidimo!" XVI. liil je že veliki .pe-tek, a pater France le ni prišel k Salamanki; žive duše ni bilo k nji razun je-čarja. Ta samota je njon strah še večala, in ko so jo minuli že vsi tipi, ki jih je imela na Lopezinka, jo je začelo zapuščati tudi upa-mjo na patra Franceta. Ta se pa bavil s SaJamanko veliko bolj, kakor bi si bila ona sama želela: večkrat se je posvetoval * sodnikom, s katerim sta si bila res velika prijatelja, in je nalašč pusti! Salamanko sa mo iu v negotove-s-ti. da bi njeno srce bolj pripravil za udarec, ki ga je namerjal. Veliki petek ima v večjem deln Apanije šc vedno tisti resni ter| sloveani značaj, ki nekako pokrije celi svet z veličastno senco Kalvarije. Zvonovi molče, drdra nje vozov je utihnilo, ljudje so črno ob-lečeni ter nekaj mračnega in slovesnega diha v celem ozračju. Vse to pa Vdahne tudi brezbrižnim in nevernim nekaj, kar razodeva «?plošno žalost nad Kristusovo smrtjo; nekaj, kar se da primerjati onemu prisrčnemu veselju. ko se na »božični večer ra-duje človeštvo nad rojstvom Istega Kristusa. Vidi se, kakor da je Bo» hotel pečat obeh velikih človeških čustev, žalosti in veselja, vtisnili praznikoma smrti in rojstva svojega edinorojenega Sina-Salamanka se je naslonila ob železje na okim in je žalostna gledala na trg. Pred velikimi vrati je stala na vsaki strani širokega stopnišča miza, z rdečim prtom pregrnjena; na mizi je bit velik krožnik, kamor ao polagali mimo-g red oči obilne miloščine za jetnike. Nekateri tsmod teh so se izza železnega okrilja n« glas zahva- Ije.vali i pa prosili usuiiijenosti. one. ki so šli kar umno: malo jr bilo takih, zakaj sveti dan sam jej pomagal mehčati trdo .skorjo slco-j posti, ki no pusti usmiljenju do srca. Ko se je zmračilo, je napolnje- ,, vala širni trg vedika množica, ki £ je bib vsak hip gostejša. Mirno : je čakala, kakor da mora nekaj -priti ii te ali one nliee. Xaenkratj zacleda Salamanka moža v dol- ) geni črnem plašču, z vrvjo pre pa- 7 sanega ; na gla\i jc imej veliko j špičasio kapuco; v rokah je dr/.rJ j muto. ki jo je od easa. do časa, po- , j vzdignil in z močnim glasom za-',' j klical: V imenu Gospodove PinHi'' [Ob tem klicu jo padala v mrtoj : bogata miloščina, nabiralce pa jo j j šel svojo pot naprej m jo ponav -J iljal svoj klic. Ko ga je Salamanka zagledala.^ |je zavpila oošl lj»ve ga, ] ;so zadržale druge bratovščine, i ! To jo tista bojtča previdnost, V.i ! osrčuje sovražnikovo predrznost. [Žalostna resnica je in vsakdanje | življenje potrjuje ob vsaki uri. da1 j ne bi bilo toliko nespametnih, ki ;napadajo, ko bi nc bilo toliko pa,-metnih, ki so umikajo. Bratovščina Kristusova pa je hotela ravno fzaraditega s svojimi podobami na |ulice in jih nosti po starem običa-iju mimo ječe, kjer je prebival ne-Iredko ta ali oni njihov lastni to-I variš; njeni člani so bili namreč večinama iz revnejših predmestij, posebno še iz onega, odkoder je bila Salamanka. N'iso se odločili toliko Lz poboŽnosti, kakor ravno zato. da pokažejo svojo neodvisnost. [ Že je bila temna noč, ko se je jrazlegnil iz daljave žalosten glas trobente, ki je naznanil, da se bra-tovščhiarji bližajo; četz malo časa je prišla na trg dolga vrsta mož po dva in dva, oblečenih iza Xa-zarence; v rokah so nosili goreče baklj«., ki so sc premikale v temi kakor dva niza nemirnih zvezd. Potem se je prikazala na trg veličastna podoba Kristusova; bila je na pods-tavku. ki jo žarel od stoterih luči. Podoba je bila naravne velikosti ter pribita na križ iz srebra. Dvanajst mo<ž jo je nc slo. okoli nje pa so šli otroci oblečeni za 'angele in n«>sili znamenj.i Kristusovega trpljenja; za njimi so črno oblečeui moški bol mali na bobne*... Tisoči na širokem trgu so stali v slovesnem ir.olku...! Zdaj se pa oglasi tam iz ječe čist in trepetajoč tgias ter zapoje eno izmed tistih pesmi, ki jim pravijo Spanei tako po pravici puščice.' Puščice! Resnične puščice, ki m- [ ni jo srce in vzbude v njem lepa' čustva, posebno tisto veliko, vzvi-1 šeaio in sveto čustvo, ki povzdigu-' jc k Bogu, ki je na križu umrl' Kdo je bil tisti veleirm, kdo tisti neznani umetnik, ki je znal v par notah združiti ono, kar spominja na zadnji grenki vzdihljaj Kri ," stuaov iu nebeško vdano&t Marijino, na pekoče solze Magdaleninc, in na otožno žalost Janezovo, in ki je znal vse to končati pol ago-1 ma v en aam oh!, ki je tako žalo-' sten in brezmočetn. tako neutolaž-J ; ljiv in potrt, kakor bi morala biti. 1 žalost človeštva, ki je Boga umo-j rilo?... Glas, morda razbojnikov,' 1 morda ubijalcev, je pel s tistim1 izrazom mračne otožnosti, ki ga . znajo vliti tem puščicam samo v , nekaterih krajih Španskega. Bila' J To troje bičano telo Krvi je potno, polno ran: Kot nagel bel. ki z biseri Krvavimi je posejan. To je bilo kakor znamenje, in i sto različnih p iščie se je razleg-nilo v tem hipu od vseh strani tr- i era, a vso >o se čudovito vjomale i in zadonelo so v tiho noč enako < žalostne in enako blagoglasne. < Medtem se jo procesija pomi-ll kala naprej in ž»» so j.. j>rikaza-Ia'; na trg podoba sv. Janeza, ljnb ' ] Ijenega učenca Kristusovega-, v^ 1 jo utihnilo in spej j,, začol i««; glas kakor poprej: Tam prihaja svct.i Janez V rdeče-zeleni obleki. Joče se za Kristusom. Joče nad tvojimi greni. Zadnja je prišla nosiluiea Ma-' terc božjo; bliščala =»<; je kakor v! nebeški svetlobi: v sredi med bli-! .'čem luči in zlata jo kraljevala! podoba Žalostne Matere, okras.'-\ na tako ■sijajno in bogato, kakor ->e ekrasijo lc >ve-tc toči. Biseri in; drago kamenje, kar ea jc imela na prsih, je bilo vredno pol mili-' .iona; dolgi plašč je bil ves pošit s čL«tim zlatom in je. visel še če*-j nosilnico; nesli so ga štirje otro-' ci, oblečeni za angele, obenem »o! pa zvonili z velikimi srebrnimi | zvončki. Ko so jetniki podobo /a-J gledali, so zapeli: Tam prihaja pa .Marija, Marija, Mati Žalostna; Ne zapusti me, o Mati. Mojega srca gospa! Svetle zvezdice nebeške Se po licih svetijo. Shia prosijo solzice. Srca nam tolažijo. Procesija je obstala sredi trga; podobe so obrnili proti ječi. Kristusa v vedi, Mater božjo na desno in sv. Jane/a na levo. Vsi jetniki so se zbrali pri oknih; mno-fr« jih je prišlo gledat iz temnic J ki so bili 7. verigami obloženi Sa ! lamanka je uprla v Kristusa bo-' ječ in plašen pogled; toda na temi obličju ni videla tiste grozne stro-j gosti, kakršno si je slikala prej \ svoji domišljiji, ampak oč:, ki so1 gledale tako milo. ter bleda usta.j ki so izdihnila zadnji dih brc/, nobeno tožbe pač pa za milost in! tja odpuščanje. Pri sosednem oknu! je zapel neki jetnik : i i Povzdigni oči in ozri *c Vanj, ki sveta je Gospod, <*> je tvoja skelim Ti rešn-i odprta je pod. Ne da se popisati, kar se jo zge»-dilo ob teh besedah v sro-n nesreč- ' ne starke: nihče ne popiše krikaj skesane dušo... Opotekla se je i in padla na tla t <>r p rev jo je ] resničen • kestakrat je obljubila ) da se spove svojih grehov prxi i duho^iikom iu da bo na prvi Ve- < liki petek, ko ne bo vei zaprt*« ] opremljala Kristusovo podobo s « procesijo bosa in z vrvjo okrog « vratu ter skrita pod nosilnioo. Pr'oce^ija jo počasi začela «xl j liajati skozi nasprotno ulLso;.prvi ] je izginil za voglom Kristus, po-' .tcm sv. Jane/, iu ko so je premaknila tudi nosilniea Matere, I '»ožjo, jo za d onel *iz zadnjega ok-j j na ječe zelo ganjen in zelo trene . Itajoč glas: IMati nrlosina, oh. kaj si Nad menoj jokala ti! K 4:nrtl .so me obsodili, S svojim plaščem me za kri j' i | Jetnik o vi puščici je odgovorilo neizmerno ihtenje po trgu in udu-' šilo onemogli glas Salamankin. ki je spoznala Janrt'a Xevoljo in i kričala z okna: ! *' Nedolžen ! Nedolžen!'' i In kakor da odgovarja skriti, j ne iz govorjen i misli, jo sklenila .koščene roke in zaklicala: ! "Prisegam Ti, sveta Mati! Pri i Tvojih bolečinah Ti prisegam!" I In ko jc ostala na trgu samo šc j-»osta množica, ki se je razhajala j in mrgolela v temini kakor neiz-j merila truma črnih mravelj, in ko s« jo \idel le še odsev bakelj ter sl:šalo samo še oddaljeno zvone nje srebrnih zvončkov, jo Sala manka še vedno stezala roke skozi okno in klicala: "Prisesam Ti. Mati. prisegam!. Potean se je stisnila v zadnji kot celice in sklonila glavo na sn-I ha kolena; tako je čepela dlje I kakor dve uri. Takrat, je vstopil j pater France z lučjo v roki. Osnp ■ nil je, ko jo je zagledal. J "Kaj delaš, Salamanka?" i "Rožni venec v rokah in hudi--,ča v srcu!" jo rekel menih z glasom. ki ni bil navaden pri njeni. Salamanka ni odgovorila nrče-i )sar. I_ (Dalje prihodnjič.) j ROJAKI, NAROČAJTE SE NA i "GLAS NARODA". NAJVEČJI ; SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. ' DRŽAVAH._ REVMATIZEM JE PREŠEL. Gospodje :— Najprvo vas prosim, pošljite mi takoj še eno škatljo glasovitega bolgarskega Krvnega Vaja. kateri v resnici pomaga vsem težavam in nadlogam spodnjega dela človeSkc-ra telesa. Jaz rabim zdaj vaš čaj, ker sem prepričan, da mi bo od-■štmnil nadležen revmatizem. Jaz ga vsakemu priporočam in svetujem. da ga naj raje jemlje kakor pa zavživa množino vsakovrstnih pilili. To jo moje tretje naročilo. Vas pozdravljam Michael Pavlek, iMl'0 S. ISth St.. Springfield. 11!. ~u~t Red St.. Milwaukee, Wis-. To pismo in šc več drugih enake vsebine jc bilo prostovoljno poslano Mr. II. H. Sehlicku, izdelovat.•-ju slovitega Bolgarskega Krvnega Čaja. Na tisoče ljudi mu je pisalo, da so so ozdravili kašlja, bolezni na ledicah, zaprtju, rcvmatizinu, nečiste krvi in izgube teka po zavži-vanju tega slovitega čaja. JEMATI OA MORATE RAVNO ZDAJ, ko preneha zima. da .si i/-čistite kri in si uredite dobro zdravje. Velika škatlja stane $1.00 in za $5.00 vam pošljemo 6 škatclj. Dodajte še 10c. ako želite, da se vam pošlje priporočeno. OPOMBA: Čudoviti uspeh Bolgarskega Krvnega Čaja je povzročil ponaredbe, ki jih prodajajo, kot razne rastlinske čaje. in pravijo, da imajo isti uspeh kot naš čaj. VSAKEGA SVARIMO PRED TAKIMI PONAREDBAMI, čeprav vam jih nudijo zastonj. Pravi in garantirani Bolgarski Krvni Čaj se pripravi in razpošilja le pri: Marvel Products Company, 9 Marvel Building. PITTSBURGH. PA. Pri spahnenju in zdrobljenjn Tdrgnll« takoj s Dr. Rlcbter>jev*ai PAIN-EXPELLER V r:ib! xe id Ut pri »loT«n»k1h tlmilnkh in priljubi;* o kot >l'Jic»f«i »r«l F. AD. OfCHTR« & CO. 34-SO W«»hlacton Street. New Vork. N. V. Za časa neznosne draginje se mora vsakdo čuvati nevarnih bolezni, ki pomenijo propast družinskih prihrankov. Tukaj je vresnieen pregovor ^Takojšnja pomoč, je najboljša pomoč". — 7a\-jjPjrT^Bjt prt je, glavobol, izguba teka, splošna slabost, vsi tak: I'I 11 % znaki so opomini, da si poiščete uspešno zdravilo, pravo-I'l Hli o-l f ii razpokljine, otekel in ohromel vrat, itd. zelo krep-1 ^ jflpsKi za utrujene mišice po trudapolnem delu ali za utru-1 f ^gmtim^ ^ UORe d0'^ hoji. Cena 25 in 50c. v lekarnah, po1 S/ h. > pošti 35 in 60c. 1 'vSaj^f rnuNERj^v horke viko olašatelj kašlja. je najbolj uspešno zdravilo za prehlade in kašelj, hripa-vost, bronehiti s naduho 4td. Cena ista kot za obliž. Trinerjeva zdravila so dobila največje mogoče na-grade pri več mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade :i Zlata kolajna — 8an Francisco 1915. Grand Prix — Pa-^^^^^^^^^^^ nama 1916. JOSEPH TRINER, Manufacturing Ghamist, 1333-1339 SO. mM AVE., 6HICAC6, ILL. OI.AS KABOPX 7. APBIHA IT IliOTIVIXO El —B __ _ poip. iruHvB mgvaf svit« Barbar« ---- g al la MA EMDaJEKM DRtAVE SEVERHR IMltfM ltdei: FOREST CITY, PA. WajMlin Cm «L jmwji ini v Mirt n Mjliffi GLAVNI URADNIKI: Predsednik: F. B. TAUCHSB, «74 Abssy At&, Kock Springs, Wy«, Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, Broogbton. Pr. Tkjnlk: F HANK PA VLOVČlC, box «47. Forest City, Pa. Pomoinl tajnik: AVGUST GOSTlflA, box 310, forest City, Pa. BlsgaJnlk: JOSIP MARINČIČ, 5800 SC. Clair Are, Cleveland. OkU Zaupnik: ANT. HOCHKVAlt, RFD. No. 2, box IUA, Brldgey.ort, Obla NADZOBNI ODBOB: Predsednik nads. odbor«: JOSIP PETERNEL, box 95. Wlilook. Pa. \ ssdsornlk: JERNEJ HAFNER, box 95, Federal. Pa. I ssdsornlk: IVAN OROfiELJ, 885 B. 1371 h St.. Clerelsad. Okle. POROTNI ODBOB: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBREŽAN. box 72, B. Mineral, Kaaa. L porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. F. D. No. S, oox I4d, Fort Hmitk. >rk. t porotnik : JOSIP GOLOB. 1918 So. 14Ui St., Springfield. IU. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GBAHEK. 845 B Oblo St., Pt t teb orgk. Pa. Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt SL, Ne« Tort, B. Z« - Cenjena društva, osiroma njtb uradniki eo usproflenl poiiljatl m dopise direktno na glsvnega tajnika ln nikakor drugega. Denar naj se pa pa-Bljs edino potom poitnlb, ekspresnlb all hančnib denarnih na k« mir, niks-kor ps ne potom privatnih Čekov, na naslov: Frank Pavlovčlč, Farmers B Miners National Bank. Forest City, Pa. V slučaju, ds opexljo druitvenl tajniki pr! porodil* glavnega fcaks poiosnjkljlvostl, naj to nenudoms nasnanljo uradu glav. tajnika, da ss eamore napako popraviti. DG8TO JE VSKI: iMladenič Za GLAS NAHODA J. T i. ._____ eaMMMNMMB^MaaMMMHHMMMMHMMeMMMMMMeWe^BeMMS^W^^^^^^Hr j IfO • \adal jeva njo >. Kroa oMiif uro zvo»*er sem stopil na t'ost o. — Napravil som velik ovinek, k or hi rati Mwal Wr-.ilova na izprehodu. In ros som ga we«1 al. Še mi j«1 zdelo. — jo rekel. — da boš pruiel som l*ri tem ne j*-" t'utlno in pomenljivo nasmehnil. Odpravila sva >e v postr.lno, kjer sva seiale prejšnji večer. — Na njegovem obrazu jc venomer lebdel oni eudni nasmeh. N< da bi no vprašal, sem mu zaeel pripovedovati, koliko sem bil pri i pral prejšnji veeer, i»ov*dal sem mu. kako sva se s knezom prepirala in nis. m pohabil tudi omeniti, da s«^ namerava Iiiza poro-1 £iti i.njim. Najbrze ae bo prišio do te^ja je r**kel. Ali mi boste nekaj povedali? V prašaj. Povejte mi. ali niste nieesar slntfli? Prijatelj moj. kaj imam jaz pri tem / — To je vse stvar eu-j vtva in tuje vesti.... eetudi vesli te mlade deklice. — Veš. jaz sem ' prejšnja leta v»-likn havjl z vt^stjo — ZaroT-ila »e je? — sem se zakadil. — lis, zsročils se je in v kratkem bo poročena. — R kom se ho poročila? Fgmni. ^ - Kako naj ugibam, če niti ne slutim. PoročilA se bo s starim knezom Nikolajem Ivanovičem. .Faz sera odprl usta in oči in nepremično strmel vanj. <»n jc že dalj časa nekaj takega nameraval. — Takoj zatem, ko je odšel mladi knez od nje, ne je odpravila k staremu in ga vprašala, če jo hoče za z«*no, — Kako. ona se mu je ponudila? — Seveda ' * ** — Ali se ji ni on ponudil? — Ne, ne. ona se je njerou. — Kpi sem slišal, bo zdaj samo sedel in se čud H. kako da se njemu ni fwrrodila misefl v (davi. — Pravijo, da jc celo malo zbolel od same blaženosti. — Zakaj govorite tako zaničljivof.... Ne, jaz ne morem akon] ■ 1 1 1 * V ...................^ . _ • .iih-' rafeMSi ■' :.< ' :•..» vsakdo ima priložnost i postati neodvisen in prodajati pridelke, mesto jih kupovati v neznosni draginji. IZVAXREDNA PRILIKA. 80 akrov kmetija, dobra zem Ija, 45 akrov izčiščene, ostalo je ftozd, vse ograjeno, dobra hiša, hlev, nekaj sadja, fina lega, 2 do 3 milje do mest, železni«, poŠta doma. Kupi se prav poceni radi družinskih nesreč in takoj dobi posestno last. DALJE 80 akrov najfinejše zemlje v dr-ievi Missouri, 5 akrov skoro čistih, 40 akrov les ve« mrtev, dni go gozd, vae se čisti za oranje, poj $7-00 do $8.00 na aker; izvrstna1 lega. Z malim denarjem se napravi najboljša kmetija. Kaj se lahko napravi tukaj, poglej tukajšnje polje s pšenico. Oba kosa prodam takole: Vprašajte za ceno sosednje zemlje pri vseh lastnikih, ko ste vse pregledali, potem od bi jem po- < lovico od najceneje cene m boste plačali za ta dva kosa. Za enako zemljo se je plačalo v letu 1916 za najemnino več od akra kot lahko kupite to zemljo, da bo vaša last. Izplača se priti 1 j pogledat to ponudbo. FRANK GRAM, (26*3—7-4) Navlor. Ms , POZOR ROJAKI ll 1 I] sgggjgižgBŽSg' BOJAP, _ i^'muBui^ VABILO _• na veliko plesno in zabavno veselico, ki jo prii-edi MIKE BULI C v svojih prostoriii na 2. cesti v Thomasu, W. Va.. na velikonočni pondeljek. 9. apr. Prič«Ktek ob 4. uri popoldne. Vstopnina prosta. Igrala bode slovenska godba, in sicer na harmoniko in lok. Tem potom vljudno vabim vse' Slovence in Slovenke ter brate Hrvate iz Thomas, Coketon, Davis, BeaOuch. Pierce, Kempton in Henry, W. Va.. da se vdeleže te proste zabave. Mike Bulic. VABILO na PRVO LETOŠNJO veselico z banketom, katero priredi slov. fK>dp. društvo sv. Barbare post. 96 v New Duluth, Minn., v dvorani Kuliczowiez v soboto dne 14. aprila 1917. Začetek ob 8. uri zvečer. Tempotom vablaio vse Slovence in Slovenke ter brate Hrvate, posebno pa vsa slovenska in hrvatska drnštva v Duluth, Minn., da I se te naše veselice polnoštevilno < vdeleže. Za vsestransko zabave 1 bo skrbel Postajni odbor. ] _ (6-10—i)__, I&ČEM GOSPODINJO \ bodisi dekle ali vdova od 30 do 40 \ let stara. Za podrobnosti pišite J ali se pa osebno oglasite pri: John Kastelic, 1 Ruby St., .Toliet, IU. " _ <67—4)_ IŠČE SE j ielavee za delo znotraj in zunaj. Dobra plača, dobre ure in prilika sa napredovati. Delo stalno in neprenehoma tudi v slabem vremenu. I Vprašajte Employment Department, Westinghon8e Electric & \ Mfg. Co., East Pittsburgh, Pa. _(5—18-4) j POZOB 0ITATELJI! HIPN0TIZEM I Cena kniigfjeTa poit&ino sfe. I ILOVmXA KVJIOAXIA (AjLBanm.w^ftiihin. 1 i IZUME I r *w d t se isce. j 0 lzumiteijeui iu onim. ki po- 0 0 se«lujejo izume, je neubhuduo d P tkom-huii uioja knjiga: 0 j KAJ 1ZU.VIETI? j 0 Knjiga Uaje pojasnila kako 0 ^ ilohiti pateut. 0 1 KNJIGO V rCMASMI.O j A peljem brezplačno vaalnnn. 9 Zk ki!or rpra.^a ci ujo. Prasnila S 9 in uavotllia dajem prostovotj- S & no. Preiskavo, ako j*> va^a iz- | S oajdha. dobra zat patentirat! | ^ ali Tie. dajeiii pj 1 BREZPLAČNO J j in hitro, ker ntoja pisarna je v ? 2 XVasblngtonn. kjer je urad rt 5 S Iiatentiranjv. ? 5 1*151 te še danes v svojem J B materLn.skeiu jeziku. ? i A. M. WILSON \ i 309 Victor Bldg. J j washington, d. c \ naznanilo. Cenjenim rojakom v lllinoL naznanjamo, da jih bo v kratken obiska! nai zastopnik . 1 ^ m m /m Wl m A Mr. Janko Plaško, ki je pooblaščen sprejemati naroč nino za "Glas Naroda'1 in izdajat tozadevna potrdila. — Upati je da mn bodo sli rojaki v vseh ozi-rih na roko Uredništvo. Dr. KOLER 638 Pean Ave., Pittsbvgh, Pa SLOVENSKUZORAVNIK tadrmvnlk, ftp««U* Uat r PlttabarsK U lna 2Slstao prmk •o v sdrarljenarja som imel dovolj in dovolj tovarišev. — K meni jc zahajal j neki Štefanov, ki ni bil posebno dober in pošten človek, pa sem pa , vseeno rad imel. — Odšel sem torej v I.ugo in videl tam Liza bete Maka rov no. - Strašno sem bil žalosten. — Večkrat sem se mislil ustreliti. - Nekoč je prišla Liza k crospej Stolbejevi. — Seznanila sva se slučajno in začela govoriti. Do tedaj sva se samo pozdrav 1 V-,' ~ In na,'nkrat J* vsr priznal. - - TMai mi ie tudi ponudila sv030 roko. — Kako je odgovorila na vaše vprašaje? > Rekla mi je. da je prav. ker sem zapustil vojaško službo — A, tako je bilo! — Da. tako. - Lizo sem vzljubil. — Ljubim jo čez vse na svetu. — Ljubim j", pr« vsem tem sem pa še marsikdaj mislil na vdovo Ašmakovo — _\i ino