OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVI.—LETO XXXVL
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), AUGUST 6, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 155
^IMARINA falkenstein
ceraj zjutraj je umrla na do-svojega sina na 391 e. 146 • Katharina Falkenstein, sta-^ 8 let. Bila je vdova. Zapušča la Adam, sinaho Rose in več opodnikov. Rojena je bila na ^^Mro-Ogrskem, odkoder je pri-^ v Ameriko pred 60 leti. Po-
ob^d	^ petek popoldne
J veh iz pogrebnega zavoda g°®eph Žele in sinovi, 458 e. 152 •> na Lakeview pokopališče.
bo rešena riminacija?
^ ^SHlNGTON, 5. avgusta— zvezne države Kan-Dei	Carolina, Virginia,
in tako imenovani Dis-Ved Columbia—izvajajo še ločitev po plemenih. Pred da sodiščem visi pravda, vprašanje reši, diskri-fiih	ločevanje po pleme-
K ^ označi kot protiustavno.
decembra je imelo vr-sg ® Sodišče prvo razpravo, ki 2op^^®iožila na 8. junij, nato
12. oktober, katera raz-0^ je sedaj preklicala in ^lož	december IQRS.
3® Izšla na pre'dlog fe-ki jjg^ justičnega tajništva,
pravijeno^^ bilo dovolj pri->
v tein ^hovno sodišče končno %a	odločilo, bo šlo
rišljo J '^^bi živo rezala v ame-Ho jj„ ^^žabno življenje, poscb-^meriškem jugu.
PREMIRJE ŠE KI--MIR, PRAVI GENERAL CLARK
WASHINGTON, D. C., 5. avgusta—V prestolici se nahaja general Clark, ameriški in zavezniški vrhovni komandant na Koreji. Na vprašanje, kako gleda na sklenjeno premirje na Koreji, je general Clark odgovoril: Premirje je sporazum med vojaškimi poveljniki, da se ustavijo boji. Premirje pa še ne pomeni miru. Mir na Koreji naj reši politična konferenca.
General Clark je napovedal,"^
Alb;
je za
Moskvo
g važna
^^susta — Ju-banij^ . soseda na jugu, Al-i^ekaj nad en milijon
s,, "ivalstvi
Moskva jo očivi-% ozif za strateško važno Sredozemsko in Ja-sko ^ ^orje. Svoje diplomat-Višaia	v Tirani je po-
^ ambasado. (Ambasa-
'^a m je ruska satelit-
do
g	------ v--* —'V-
diplomatski za-^o»np»v,L	držav v drugih
državah.)
t)bj^/^lJONOV ^^^VCEV
via,! tajništvo federal-^'lo, y V^ashingtonu je ja-^^'^20onrf ^^^^°tno v Ameriki Hih'c. (^Glovnih ljudi zapo-W. -^tat"
sle]
^ojiec ^'-^tistika se je zbrala za 1953 in je za vse
zgodovine ^Gkordna.
v tem
•^Ll
Ci,
POJENJUJE

da se bo radi važnih posvetovanj z vojaškimi in političnimi krogi v prestolici mudil v Ameriki kak teden dni.
Današnja poročila iz Koreje javljajo:
Danes je bila vrnjena Ameri-kancem druga skupina ameriških vojnih ujetnikov, zopet 70 po številu, kakor včeraj. Vsak vrnjeni vojni ujetnik dobi osebno pismo generala Clarka in knjižico najnovejših dogodkov. Mnogi ujetniki so jetični.
Pismo generala Clarka, kakor tudi izjave vojaških poveljnikov, zagotavljajo vrnjene vojne ujetnike, ;da se bo storilo vse, da pridejo čimpreje na svoje domove v Ameriko. Vojni ujetniki pripovedujejo, da jim ni bilo ničesar znanega o sklenjenem premirju in da tudi niso vedeli, da se vračajo domov, ko so jih nakladali na razna prevozna sredstva. Šele v Panmunjomu so se jim odprle oči in so spoznali, za kaj da gre.
Kitajski nacionalist general Čiang Kajšek je ponudil tistim kitajskim vojnim ujetnikom, ki se ne marajo vrniti pod komunistični režim na Kitajsko, in teh je 14,5000 po številu, naj se naselijo na otoku Formozi.
Ameriški državni tajnik John Foster Dulles je imel z južno korejskim predsdenikom Rhee-jem dva sestanka. Oba državnika se razgovarjata o varnosti južne Koreje pred morebitnim novim komunističnim napadom in o položaju, ki bo nastal, če se v določenem roku političnim potom ne reši korejsko vprašanje, t. j.—deljene ali zedinjene Koreje. O svojih razgovorih z Rheejem se je tajnik Dulles izrazil pohvalno.
stanje vojnih ujetnikov
PANMUNJOM, 6. avgusta — Vojni ujetniki Amerikanci se vračajo v zelo slabem stanju. V skupini 70, ki se je vrnila včeraj, je bilo 42 bolnih. Eden od južnih Korejcev se je ob povratku zgrudil mrtev na tla.
Danes bo vrnjenih nadaljnih 81 ameriških vojnih ujetnikov. Med do sedaj vrnjenimi so trije Ohijci. Vsega skupaj je bilo na Koreji 16,000 ohijskih vojakov.
Zavezniki bodo sprožili vprašanje o ravnanju z vojnimi ujetniki. Komunisti morajo itak podati poročilo o mrtvih kakor to določa listina o premirju. Amerikanci hočejo pojasnila o 8,000 ameriških vojakov, o katerih nimajo vesti kaj je ž njimi.
TRAGEDIJA NA MORJU
LONDON, 6. avgusta—Ameriški bombnik, ki se je včeraj ponesrečil zapadno od Irske v Atlantiku in zgorel, je imel na krovu 23 vojakov. Reševanje je bilo organizirano s pomočjo ladij in letal in so sodelovale Amerika, Velika Britanija in Francija. Danes je bil objavljen rezultat reševalne akcije, ki je; štirje živi, tri najdena mrtva trupla, za ostalimi pa ni sledu. Med vojaki na krovu bombnika je bil tudi Clevelandčan Robert Gibbs.
MED ARGENTINO IN MOSKVO
BUENOS AIRES, Argentina, 5. avgusta—V prostorih argentinskega zunanjega ministrstva se je danes podpisala nova trgovinska pogodba med Argentino in Sovjetsko zvezo. Pogodba se tiče izmenjave argentinskih agrarnih produktov z sovjetskimi industrijskimi produkti.
ALI PRIDE DO SESTANKA ŠTIRIH?
LONDON, 5. avgusta — Iz britanskega zunanjega ministrstva je bilo javljeno, .da so se trije zunanji predstavniki Združenih držav, Velike Britanije in Francije sporazumeli, da se se-stanejo koncem tega tedna na skupno posvetovanje in preštudirajo položaj, ki je nastal s tem, da je Sovjetska zveza pristala na ponudbo Zapada na sestanek štirih zunanjih ministrov.
Med Moskvo in zapadnimi zavezniki gre kar se Evrope tiče za dvoje po vojni nerešenih vprašanj—Nemčije in Avstrije. Z drugimi besedami, mirov^iCj pogodbe z Nemčijo in z Avstrijo. Glede Nemčije; Ali naj pride do zedinjene Nemčije in kakšno obliko vladavine naj dobi. Ali
Ho
je sicer imel prvo ,
naj se v Nemčiji izvedejo splo-
J. Polija, ko je umrl ' Norris
ki
Pfva
na poliju žrtev te bolezni v letu
ot
y
^0!)%	^ primerjavi z le-
^0 se(Ja^-^ bilo v Clevelandu
nastopov polija,
j® bilo lansko leto v
Lansko leto je v
^^lih v-	sedem ljudi, obo-
poliju.
šne svobodne volitve in kdo naj nadzoruje te volitve. Ali "štiri veliki" t.j. Amerika, Velika Britanija, Sovjetska zveza in Francija, kar je sovjetski predlog, ali pa Združeni narodi po svoji posebni komisiji, kar je predlog Zapada.
Glede Avstrije; Ali se Avstrija zopet zedini in kdaj? Kaj je z vojno pdškodnino, ki naj jo pla Ča Avstrija predvsem Sovjetski
zvezi? Ali je zaplenjeno avstrijsko premoženje, ki si ga je vzela Sovjetska zveza na račun vojne odškodnine, češ, da gre za nemške, torej rajhovske investicije, bilo pravilno in ostane ruska last ali ne ?
Nemško vprašanje naj bi bilo prvo na vrsti, avstrijsko šele kot drugo.
Zunanji ministri štirih držav naj bi se sestali na posvetovanje še to jesen. V zvezi s tem se začne vprašanje, ali hoče Rusija že razpisane državnozborske volitve, ki se vršijo v Zapadni Nemčiji meseca septembra, vsaj odgoditi, če ne odpovedati? Pri teh volitvah bo namreč šlo za važen problem, ki bistveno loči Moskvo od Zapada. Zapad hoče Zapadno Nemčijo v svoj krog, jo oborožiti in pritegniti k skupni zapadno evropski obrambi Nemški socialisti v tem pogledu podpirajo Ruse, ki so razumljivo zoper ta politični načrt, češ, da pod takimi okolnostmi Sovjetska zveza ne bo nikdar dovolila zedinjene Nemčije. Kot zunanji ministri, ki bi se udeležili tega sestanka, pridejo v po-štev sedanji nosilci zunanje politike Dulles, Eden, Molotov in Francoz George Bidault,
KATERO MESTO RASTE NAJHITREJE?
Ali New York, Los Angeles, ali London?
Brat ameriškega predsednika Milton Eisenhower se je povrnil s svojega študijskega potovanja po Južni Ameriki. Primerja jo s čebeljnakom, p o s amezne države pa s panjem, kjer vse mrgoli in se razvija. Milton Eisenhower trdi, da se južno ameriške države tako razvijajo, da ta razvoj spominja na našo domačo industrijsko revolucijo v prejšnjem stoletju. Manjka pa jim zadostnega kapitala in gospodarskih industrijskih investicij domačih, pa tudi tujih interesentov. Kako pa z razvojem mest?
Amerika je že vrgla oko na ogromno državo Brazilijo. Pisatelj Bromfield ji prorokuje veliko bodočnost že radi njenega teritorija. Milton Eisenhower je iznese! tole trditev: Mesto Sao Paulo v Braziliji, ki ima sedaj 2,600,000 prebivalstva, je mesto, ki se na svetu najhitrejše razvija.
Mir pred viharjem v Nemčiji?
BERLIN, 5. avgusta — Do sedaj se je razdelilo med vzhodne Nemce okrog pol drugi milijon zavojev z živili. Vlada Za-padne Nemčije v Bonnu je javila, da bo okrog 15. avgusta sama razdelila 2,500,000 zavojev.
Zapadna Nemčija je začela z drugo propagando. Če je Sovjetska zveza ponudila Vzhodni Nemčiji pogodbo o trgovski zamenjavi živil, ki bodo naravno plačana, je Zapadna Nemčija pripravljena dati sovjetski zoni Vzhodne Nemčije posojilo, oziroma živila za ceno $5,950,000. Ta živila naj sovjetska zona plača v gotovini.
Dosedanje uporno gibanje je žatrto. Politični begunci, ki prihajajo iz Vzhodne Nemčije v zapadni Berlin, trdijo, da je komunistična oblast z vsemi možnimi sredstvi sicer zatrla uporno gibanje, da pa vlada v Vzhodni Nemčiji le navidezni mir pred novim viharjem.
Eisenhower zaskrbljen radi dogodkov v južni in južno vzhodni Aziji
ZNAČILNE IZJAVE DANE AMERIŠKIM GOVERNERJEM
SEATTLE, Washington, 5. avgusta—Predsednik Eisenhower je bil glede ameriške zunanje politike v svojem nagovoru na ameriške governerje izredno jasen in praktičen. Če pade v roke komunistom južno vzhodna Azija, je ogrožena Indija, za Kitajsko drugo veliko ozemlje s sto in sto milijoni ljudi. Z izgubo južno vzhodne Azije pa bi odpadle tudi surovine, ki so potrebne ameriški industriji. Druga značilna poteza nago-"*
ženo bi bilo od samih komunističnih držav. Tudi kaka ume-sna država, kakor n. pr. Burma, bi ne bila obrambe sposobna.
Malenkov je sposoben
NEW YORK, 5. avgusta — Eddy Gilmore, ki se je nahajal v Moskvi kot šef urada ameriške časopisne agencije AP, je ob svojem prihodu v Ameriko podal značilne izjave o svojih vtisih glede Malenkova. Gilmore trdi, da je Malenkov najboljši sedanji sovjetski politični govornik, ki običajno nastopa brez napisanega teksta. Malenkov je gospodar položaja. Če je mogel na tako lahek način odstraniti Beri jo, je mogel to storiti le mož kova Malenkova.
Žena Gilmore Tamara, ki je Rusinja po rodu in mati dveh otrok, je izrazila svoje zadovoljstvo, da se nahaja v svobodni Ameriki. "Resnično sem zelo srečna," je zatrdila in tudi izrazila željo, da čim bolje spozna Ameriko.
KUPČIJA Z ROJSTNIMI LISTI
JERSEY CITY, N. J.,- 5. avgusta—Policija je prišla na sled družbi, ki se je pečala s prodajo ponarejenih rojstnih listov tujcem. Za en komad se je plačalo več sto dolarjev.
vora predsednika Eisenhower-ja je bilo naglašanje o potrebi za ameriško narodno obrambo. Skrb governerjev mora biti ta, da se prebivalstvo vsake zvezde države o njej prepriča in je pripravljeno sodelovati.
Predsednik Eisenhower je zaskrbljen radi zadnjih dogodkov v Iranu. Ministrski predsednik Mossadegh je razpustil iranski parlament in hoče vladati diktatorsko. V tej svoji politični akciji je naletel na ostro opozicijo, katero vodijo zoper njega muslimanski verski voditelji. Važno pa je pri tem dvoboju dejstvo, da so Mossadegha proti domači opoziciji podpirali pri zadnjem plebiscitu, ki je izpadel ugodno za Mossadegha, domači komunisti, čeprav je komunistična stranka v Iranu prepovedana in usojena na podtalno gibanje.
Ali naj bomo ob 150 milijonov ljudi?
Predsednik Eisenhower se je podrobno pečal z ljudstvi in državami jugovzhodne Azije, med katerimi je za enkrat najbolj znana francoska Indokina. Eisenhower je zavrnil tisto propagando, ki hoče svetu prikazati, da Amerika s svojo vojaško pomočjo v Indokini pomaga francoski kolonijalni politiki, ki je kolonijalna v pravem pomenu te besede. Eisenhower se je bavil z gospodarskimi surovinami,' katerih so te pokrajine bogate in zalagajo tudi ameriško industrijo. Prebivalstva je v ogroženih državah po Eisenhowerju —150 milijonov. Ali naj Združene države dopustijo, da za kitajskimi sto milijonskimi množicami padejo tudi ti milijoni pod sovjetsko hegemonijo?
Eisenhower je mnenja, da bi s sčvjetizacijo južno vzhodne Azije bil ogrožen neposredno veliki Indijski polotok z obema velikima državama Indijo Nehruja in muslimanskim Pakie tajiom. Prebivalstvo obeh držav gre v nadaljnje sto milijone. Obkro-
V tej zvezi je, Eisenhower zagovarjal novo ameriško vojaško pomoč Francozom v Indokini, ki je bila odobrena tudi po kongresu in ki znaša $400,000,000. Ta žrtev je za Ameriko v danem položaju še najcenejša.
MATI IN OTROK
V	VODNJAKU
GREENVILLE, S. C., 5. avgusta — Thelma Eshleman je prala perilo in je radi zajemanja vode morala odkriti vodnjaki. Ko se je odstranila in so se domači in tuji otroci igrali okrog vodnjaka, je padel v vodnjak njen 19-mesečni sinček. Vodnjak je globok 45 čevljev, vode v vodnjaku pa je bilo za štiri čevlje. Da reši otroka se je mati sama pognala v vodnjak. Ko so izvlekli iz vodnjaka mater z otrokom, so na srečo ugotovili, da se jima ni nič hudega pripetilo.
KDO JE BIL
V	NEVARNOSTI NA LAKE ERIE?
William Sadlo, 53-letni telovadni in športni učitelj, je hotel preplavati Lake Erie. Plaval je 35 do 40 milj, ko je moral odnehati. S plavanjem je začel na kanadski strani. Sadla je spremljal posebni čoln. Gladina vode je bila razburkana. Varnostne oblar sti so izdale poziv, da naj se s poskusom preplavan j a Lake Erie preneha.
PLAČA VOJAKA NA KOREJI
WASHINGTON, 4. avgusta — Federalna ' vlada računa tudi s tem, da si bo v bližnji bodočnosti prihranila znesek $50,000,000 na leto. To pa radi tega, ker so prenehali boji na Koreji. Ameriški vojak na fronti je dobil namreč $45 mesečne plače.
Ohijski republikanci v pravi luči
COLUMBUS, 5. avgusta — Ohijski senator John Bricker hoče omejiti ustavno oblast ameriškega predsednika, ko ta sklepa mednarodne pogodbe. V tem vprašanju je senator Bricker v sporu s predsednikom Ei-senhowerjem in njegovo okolico. Dal je izvesti neko ljudsko glasovanje med ohijskimi republikanci, kaj oni mislijo o tem vprašanju, pa tudi o drugih tekočih zadevah ameriškega političnega življenja.
Ogromna večina povprašanih republikancev se je izrekla za to, da se omejijo pravice predsednika, ko za Ameriko sklepa mednarodne obveznosti, kakor to predlaga senator Bricker. Ohijski republikanci pa so izrekli svoje mnenje o političnih vpra-
šanjih, glede katerih tudi med republikanci ne vlada edinost.
So za to, da se daje še nadalje Evropi vojaška pomoč, so pa proti temu, da naj Amerika bistveno vzdržuje vojaške stroške za francosko vojno v Indokini.
Ohijskim republikancem ugaja Taft-Hartleyev zakon tak kot je. Ni ga treba spremeniti.
Ohijskim republikancem ugaja nastop senatorja McCarthyja in njegove politične metode; so tudi za to, da naj nastavljene! na šolah in na univerzah podajo prisego zvestobe, ko nastopijo svojo službo. Končno so ohijski republikanci tudi za to, da se ozemlja Havajskih otokov in Alaske vključijo v ameriško unijo.
Mossadegh— diktator
TEHERAN, 4. avgusta — V ponedeljek 3. avgusta se je začelo v Iranu ljudsko glasovanje (plebiscit) o predlogu Mossadegha, da se iranska spodnja zbornica razpusti. Mossadegh je z dekretom zbornico razpustil; njegova opozicija pa je ostala v zbornici in hotela nadaljevati z delom.
O dosedanjih volilnih rezultatih bo zmagal Mossadegh in bo torej vladal na diktatorski način. Pri tem je zanimivo, da se musli-mansl^im verskim poglavarjem, ki imajo v Iranu tudi v politiki važno besedo, ni posrečilo, da bi pridobili na svojo stran muslimana kot volilca. Ti verski poglavarji so namreč nasprotniki Mossadegha.
Nadaljnji korak Mossadegha bo okrnite v pravic iranskega dvora.
UMRLA OD ŽEJE
BADWATER, Calif., 5. avgusta—V dolini, ki se imenuje tudi Dolina smrti, so našli zapuščen osebni avtomobil, v njem pa dva mrtva potnika. Trupli so kasneje identificirali kot trupli nekega 20-letnega Charles Lud-lova in sedem letnega Randalla Ludlova. Bila sta brata, ki sta šla na pot iz San Diego. Avtomobil je bil zaprt. Kraj po katerem sta vozila Ludlova, je puščava. Izvedenec trdi, da sta oba potnika umrla na pomanjkanju vode,-oziroma vsled žeje.
KORUPCIJA V EGIPTU
CAIRO, 3. avgusta—Pred nastopom sedanje revolucionarne vlade polkovnika Naguiba je bila v Egiptu vsemogočna politična stranka Wafdistov. Njen vodja in predsednik vlade je bif Nahas paša. Odbor sedanje vlade, ki preiskuje korupcijo bivših vlad, je izsledil, da se je gradila cesta z javnimi sredstvi do posestva žene Nahas paše. Potrošilo se je v dolarski valuti $3,200. Vlada Naguiba je ženo Nahasa paša pozvala, da ta znesek povrne v državno blagajno, ali pa gre v zapor.
KEFAUVER ZOPER DELO VOJAKOV
WASHINGTON, 4. avgusta — Demokratski senator Kefauver, kije bil pri zadnjih predsedniških volitvah tudi eden predsedniških kandidatov, je ostro nastopil zoper to, da bi se ameriški vojaki v južni Koreji uporabili sedaj kot delavci pri obnovi dežele. To delo pripada civilistom in ne vojakom—pravi Kefauver.
DOLAR ZA BEGUNCE
WOLFACH, Nemčija, 4. avgusta—Ameriška ustanova Ford je danes predala svojemu namenu 51 hiš, ki jih je zgradila za nemške begunce, ki so pobegnili iz sovjetske oblasti. Hiše imajo vsaka dve sobi, kuhinjo, kopalnico in predsobo in bodo begunci zanje plačali le $1,000.
Redna seja
Nocoj ob 7:30 uri se vrši redna seja krožka št. 1 Prog. Slovenk v navadnih prostorih Slov. del. doma na Waterloo Rd. Članice so prošene, da se udeležijo v polnem številu, ker se bo ukrepalo o pikniku, ki se v kratkem vrši, in podani bodo računi zadnjega izleta. ^
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
it
ENAKOPRAVNOST

Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEndeison 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
~	SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleve^nd and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 _ 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$12.00 _ 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
SODOBNA GOSPODARSKA GIBANJA
Vedno bolj se jasno kaže, da v Ameriki v delavsko gospodarskih vprašanjih kljub nekemu zatišju na zunaj, v notranjosti vre. Pristaši čistega kapitalizma so razočarani celo nad sedanjim republikanskim kongresom. Kakor hitro se jim je v lanskem volilnem boju obljubljalo, da bo konec New Deala, če zmaga republikanska stranka, so ti oboževatelji dolarja imeli pred očmi le eno sliko, da bo konec vsega, kjer se pojavlja skupna ameriška javna oblast, kadar gre za socialno gospodarsko plat ameriškega državljana. Ce že ni bilo objavljeno v znanih ameriških časopisih vse to, kar se je izneslo pred kongresom, s tem še ni rečeno, da se ni izneslo in predlagalo. Časopisje nanl-reč predebele nevšečne stvari raje zamolči kot da po nepotrebnem razburja javnost. Vedeti moramo, da ni manjkalo predlogov, da naj se zbriše zadnja sled raznih socialnih dajatev, s splošno besedo raznih socialnih zakonov, za katere je ameriški delavni človek bojeval trd boj desetletja in desetletja.
Druga struja tudi med podjetniškim svetom, je pa pametnejša. Ne trdimo, da bi se ne držala načel privatne podjetnosti, privatne iniciative, principov bilance in dobička; kljub temu pa le išče nova pota, da bi se Amerika v bodoče izognila srditim bojem med delavstvom in delodajalci. Ti krogi javnemu nadzorstvu nad gospodarstvom, v pravilni meri, ne stojijo popolnoma ob strani. Objavljenih je bilo več pregledov, več razprav, da, izšle so celo knjige, v katerih se razmišlja razmerje med delodajalcem in delojemalcem tam, kjer gre za čisti privatni kapitalizem, vsaj po zamisli podjetnika, in tam, kjer je imela pri gospodarstvu vmes roko javna uprava. Ti trezni ljudje prihajajo do sledečih, zaključkov; Dinamiko ustvarjajoče-ga kapitala, ki sili vedno-«apre}, je treba ohraniti. Tam, kjer sodeluje tudi javna uprava, ta dinamika nikakor ni zaustavljena. Opazilo pa se je, da vlada med vodstvom podjetja in med delavstvom sodelovanje in bolj prijateljsko razgovarjanje o potih in ciljih, kot je strogo to v privatni industriji. To razmerje ne škoduje produkciji, marveč je nasprotno v veliko korist splošnih javnih interesov. Tam pa, kjer gre izključno za privatni interes, se opaža slej ko prej napeto razmerje med obema taboroma, bo-jevitost in ostra borba med delom in kapitalom kar končno ne gre v korist ne enemu, ne drugemu.
Znan je odstavek v Taft-Hartleyevem delavskem zakonu, ki govori o podjetjih in produkciji, ki naj bo važna za šplošnost; v tej zvezi tudi o izrednih razmerah in o stavkah v teh podjetjih. Takrat naj bi se delavcem, ki začnejo stavko v takih podjetjih, sodno zaukazalo, da gredo nazaj na delo. Vprašanje kako razlagati izredne razmere, splošne koristi, je vprašanje življenja, ne pa vprašanje razlage mrtvih črk zakona. Toda v teh sodnih zapovedih, da se v stanju neke nujne sile, ki bi edina opravičevala ostre sodne korake, diši nekaj po tistih merah, ki sicer niso imenovane, so pa miselno vsebovane v takih ukazih. Pri tem se misli na uporabo solzilnih bomb, na denarne kazni, morda celo na zapore tistih, ki se borijo za boljši standard življenja. Ta struja stoji na stališču, da naj formalno vzgojeni sodnik ne odloča o tem, kaj so javni interesi, kaj so izredne razmere, stanje neke nujne sile. Gre za življenje! Tudi naj ne odločata stranki, ki sta v sporu, marveč neko tretje nepristransko telo, kakor imajo to razne evropske industrijske države in ki kažejo lepe uspehe, da se je s pravilnim posredovanjem in tolmačenjem gospodarskih pojmov odvrnila stavka, s tem pa velika gospodarska izguba.
Zopet je na delu struja, ki se bavi z vsebino delavskih pogodb. Stavk ni mogoče zanikati. Tudi ne pravice do stavk. So pa gotova podjetja, ki so v resnici že na prvi pogled v splošnem interesu. Stavka zadene standard življenja kot tak, pa tudi posredne in neposredne materialne interese. Da govorimo praktično, si predočimo telefonsko, brzojavno službo in podobno. Te pogodbe v takih podjetjih naj bi sporazumno med delodajalcem in delovno silo že v naprej točno določile službo, ki v slučaju stavke ne sme biti prizadeta in bi se tega določila v vsakem slučaju držali tako delodajalci, kakor delavci.
Omenjana gibanja v socialnem študiju Amerike nam potrjujejo, da gre za resna vprašanja; na drugi strani, da morajo tudi tisti, ki so bili do sedaj pristaši čistega kapi talizma, priznati, da tako naprej ne gre. Mi bomo posvečali od svoje strani vsem tem pojavom še nadalje našo pozornost.	L.C.
UREDNIKOVA POŠTA
Vabilo na piknik |
CLiEVEiIaNU, o.—St. Clair Ivine and Hunting Club prireja svoj običajni letni piknik v nedeljo, 9. avg. na svojih prostorih v Gainesville, Ohio na Route 44.
Na zadnji seji so člani sklenili, da bodo oddali na tem pikniku nagrade vsem onim, kateri bodo sestrelili več kot 20 golobov. Fantje, sedaj pa le korajžo, vsakdo, ki bo šel streljat ter jih pogode 21 bo dobil $1.00; tisti, kateri jih bo zadel 22, dobi $2.00 in tako dalje, oni pa, kateri jih bo sestrelil vseh 25, dobi $5.00 in še $5.00 dodatno. Ta $10.00 dolarska nagrada je samo ena, vse druge pa bodo štele kolikorkrat bo kateri streljal. Streljanje se prične ob 2. uri popoldne, potem pa do ... kler se bodo lončeni golobi kaj videli.
Drugič želim sporočiti, kako se bo ta tekma izšla, in kdo se bo najbolj postavil.
Da je pri nas vse polno druge zabave ni potreba, da bi tukaj Š2 ponovno našteval, za vsakega se dobi nekaj, kar posameznega najbolj veseli, in to za mlade in starejše. Brez skrbi pripeljite vaše otroke, dovolj bo vsega za vse.
Poleg tega pa kar sem zgoraj omenil, imate najlepšo priliko, da se snidete z vašimi starimi znanci in prijatelji, in kako veselje je, srečati se z prijatelji. Za to je na tem pikniku najlepša prilika, le pridite, da pokram-Ijate v senci hladnih dreves.
Člani kluba se bodo potrudili, da vam postrežejo v vseh ozirih kar najboljše mogoče. Član Frank Kramar je prevzel nalogo, da preskrbi jed in pijačo; obljubil je, da bo vse prvovrstno, jedila najboljša in pijača hladna. Kar pa Frank obljubi, tudi izpolni, ker on se na to izvrstno razume.
Član Max Želodec je obljubil, da bo igral tako vesele in okrogle, da se bo vse vrtelo.
Te skromne vrstice naj veljajo vsem našim članom, prijateljem in znancem kot vabilo na ta naš piknik. Prepričan sem, da bodo oni, kateri se vdeleže, še dolgo govorili kako fino so se imeli pri jagrih. Torej pridite, da vam pozneje ne bo žal.
Kar ne morem končati tega vabila, da ne bi nekoliko pove-ial kako so se naši fantje imeli aa zadnjem izletu 26. julija.
Sam ne vem ali naj pišem o veselju in korajži prijateljev-obiskovalcev ali naj pišem o čla-.lih, kateri so delali, kot da so nekje v stari domovini na neki veliki senožeti. Ali še veste kaj pomeni SENOŽET? Prav gotovo se boste spomnili ter vzdihni-li! Oh, ja, senožet—fantje— dekleta—vriskanje, in petje. Da, vse to je bilo na tem našem zad-ijem izletu. Člani so se za ta piknik zavzeli, da se ne bodo samo labavali temveč, da bodo tudi lelali. Član John Novak je prinesel klubov koso, jo malo navil, malo nažgal, tako tudi Frank Kramar in sta ta dva kosca ma-0 zavriskala, malo požvižgala, .a vam je travca padala kot za siavo. Ne bodi leni se drugi ■lani skorajžijo, nekateri pri-i:ejo grablje v rokp in se začne-0 dajati kdo bo več pograbil, opet drugi so vzeli vile v roke, M so pridno odnašali lepo trav-0 spoti; pa se tam oglasi veselo Tiskanje, in zopet drugje se za-uje veselo petje, da je kar od-aevalo po hribu.
Le oni, kateri so bili gori, ve-o, da je bilo res tako, in še veliko več. Vsak, čeravno utrujen, X jc zvečer vračal zadovoljen la svoj dom.
Na našo dobro in pridno g, Dougan bi pa kmalu pozabil. Ona je vedno pripravljena poma-.'ati ob vaaki priliki, tako da fantje in obiskovalci ne opešajo.
Na ta dan je napravila posebno fine sendviče pa tako obilne, da se je koscem in grabljicam kar roka povešala, tako veliki in pa dobri so bili. Hvala, Bertha, se priporočamo še za drugič.
Sedaj pa haoram končati. Vas vse skupaj še enkrat prav prijazno vabim, pridite na piknik v nedeljo, 9. avg. k lovcem St. Clair Rifle and Hunting kluba.
Član in poročevalec
Vrtni koncert
CLEVELAND, Ohio—Okrog 100 pevcev bo nastopilo na vrtu na izletniških prostorih Slov. nar. podp. jednote v nedeljo, 23. avgusta. Vse te pevce poučuje Mr. Anton Šubelj.
Preostanek tega koncerta na prostem bo razdeljen med zbori, kateri imajo vsak mesec stroške, in pevci ter pevke sami morajo skrbeti, da dobijo sredstva, s katerimi se te stroške krije in vzdržuje zbore, da lahko nastopijo pred javnostjo v pesmi. Občinstvo uživa ob lepi, pesmi in spomini hite na mlada leta v preteklosti, ko so prepevali še v domačih krajih, tu rojeni se pa seznanjajo s slovensko pesmijo. Petje je kultura, vsak lahko pristopi k pevskemu zboru, ki mu je najbližji ali najbolj priljubljen.
To vabilo je v imenu pevskega zbora Triglav, ki bo med onimi, ki bodo nastopili na prostem. Drugi zbori, ki sodelujejo na ta dan so: Adrija, Slovan in Glasbena Matica. Še več boste čitali o tej lepi priredbi, za sedaj pa želim povabiti vas vse, iz vseh strani' pridite, uživali boste koncert v prosti naravi. Vstopnina bo prosta in koncert se vrši če solnce sije ali dež pada, saj je dovolj strehe.
Anna Jesenko
Praznovanje narodnega dneva S.N.P.J. v Johnstown, Pa.
CLEVELAND, O.—Praznovanje Narodnega dneva S.N.P.J. se bo vršilo 5., 6. in 7. septembra v Johnstown-u, Pa. Da bo tudi naš Cleveland dobro zastopan na praznovanju, je za to priliko Clevelandska federacija SNPJ društev najela Greyhound bus, kateri bo odpeljal izpred Slovenskega narodnega doma na St. Clair-ju v soboto, 5. septembra ob 10. uri zjutraj in se vrne v ponedeljek, ali kakor se bodo zmenili potniki sami.
Cena obratni vožnji (Round Trip fare) je osem (8) dolarjev za osebo. Za rezervacijo pokličite tajnico Federacije Josephine Tratnik, EN 1-0991 (6505 Bonna Ave.), in sicer po peti uri popolSne.
Da si zagotovite vožnjo na to našo proslavo, Vas prosimo, da se zglasite najkasneje do srede 19. avgusta.
Josephine Tratnik, taj.
Vabilo na piknik društvo Nanos
CLEVELAND, O. — Društvo št. 264 SNPJ vljudno vabi vse članstvo kakor tudi ostalo občinstvo v Clevelandu, da se udeležijo našega prvega piknika v nedeljo dne 9. avgusta na vrtu doma zapadnih Slovencev na 5818 Denison Ave. Prosim članstvo društva, da to vpošteva in šo udeleži v velikem številu.
Člani, ki pošiljate asesment po pošti, pa boste sami vedeli, hc ste se udeležili ali ne. Društven sklep je, da vsak član daruje $1 v dništveno blagajno, če se ne bo udeležil piknika. Še enkrat poudarjam, da se udeležite piknika, kjer bomo imeli priprav-vljene jestvine in pijačo, ki spadajo na take priredbe. Tudi dobro godbo bomo imeli za plesa-željne.
Charles Zakely, taj.
Moje potovanje po Evropi
CLEVELAND, Ohio — Pred dvemi tedni sem se vrnil z obiska v Evropi, rečem v Evropi, ker sem poleg naše prelepe Slovenije obiskal tudi Pariz, Švico in Italijo.
Najprvo sem obiskal mojo sestro, ki biva v Parizu. Od tam sem šel skozi Švico, kjer sem si spotoma ogledal več zanimivih in lepih krajev, saj sem potoval s svojim avtom, kar mi je omogočilo poslužiti se prilike, da se navžijem raznih lepot narave in evropskih mest. Dospel sem v Italijo, kjer sem se malo mudil, nato pa pridem v Jugoslavijo.
Obiskal sem prijatelje, sorodnike in znance na Dolenjskem, Gorenjskem in Notranjskem, večinoma sem se pa držal v Ljubljani, kjer je jako lepo in zanimivo mesto. Moje potovanje me je tako navdušilo in tako dobro sem užival, da nikdar ne pozabim. Z avtom nisem imel nikakršnih sitnosti. Ljudje v Jugoslaviji so neverjetno dobrosrčni in postrežljivi, vse bi daU prijatelju-obiskovalcu, čeprav potem sami ne bi imeli. Človeku dobro de pri srcu, ko vidi tako iskrenost, in zato ni nič čudno, da sem se odločil, da če mi bo le mogoče, da se vrnem tja še enkrat v bodočnosti, kajti Jugoslavija še vedno ostane naša lepa domovina. Nimajo tam še vsega, delajo pa z vso vnemo, da si tudi oni tam ustvarijo svojo "Ameriko." Z živili danes že gre, le za obleko je še težko in zato bi bilo priporočljivo, da vi, ki vam razmere dopuščajo, pomagate svojcem v domovini š tem, da jim pošljete obleko in obutev. Hvaležni vam bodo.
Kakor je bilo že svoj čas po ročano, smo Št. Rupertčani začeli z akcijo za zbiranje prispevkov, s katerimi se bo nabavilo ambulanco za Št. Rupertsko oko lico, ki jo zelo potrebujejo. Taka ambulanca veliko stane in treba je napraviti marsikak korak v agitaciji, predno se zbere dovolj. Zato se priporočam rojakom— Št. Rupertčanom in drugim—da bi se odzvali, če vam je le mogoče. Vsak dar bo pomagal do končne vsote, ki jo potrebujemo, saj se bo nabavilo koristno stvar—ambulanco, ki bo služila ne eni ali dvem osebam, marveč vsemu Št. Rupertskemu okraju Lahko pošljete ali osebno prinesete ali pa me pokličite in pri-šal bom sam iskati, samo da se pomaga dobri stvari. Moj naslov je; 828 E. 140 St., Cleveland 10, O., tel. LI 1-9788.
Albin Videtič
Društvo "Svoboda"
vabi na piknik
CLEVELAND, Ohio—Društvo "Svoboda" št. 748 SNPJ priredi svoj letni piknik v nedeljo, 9. avgusta na izletniških prostorih SNPJ.
V prvi vrsti se apelira na naše pridne članice, da pridejo na ta društveni piknik v čim večjem številu. Da ne bodo vedno ene in iste delale, se prosi, da bi prišle še druge članice v čim večjem številu, ker bomo rabile pomoč, če hočemo, da bomo imele uspeh. Vse članice so upravičene do enakih pravic, zato pa bi bilo lepo od vseh, da bi tudi pomagale. Je pa tudi bolj prijetno na pikniku ali zabavi če jih pride več. Naš park je čedalje boljše urejen, stalno sc ga olepšava in razšir ja, da jc vedno več ugodnosti za posetnike.
Odbor bo pi eekrbcl okrepčila, Richie Vadnalov orkester bo Igral vesele poskočnice in raz-
vedrila ne bo manjkalo za nikogar. Tem potom se prijazno vabi tudi vse ostalo članstvo SNPJ in občinstvo v splošnem. Naše članice so pripravljene sodelovati v drugih ozirih, najsibo z delom ali prispevkom iz blagajne. Podpiramo vsa naša kulturna društva, za žrtve tornada smo prispevale $25 in sploh delujemo kjer je pomoč potrebna, pa najsibo pri farmi, društvu, domu, itd.
Na svidenje torej v nedeljo, 9. avgusta na farmi SNPJ.
A. Tmnle, predsednica
ŠKRAT
Smrt ne počiva
CLEVELAND, Ohio—Dne 27. aprila 1953 se je podal na obisk v stari kraj rojak Pavel Stucin. Priliko sem imel, da sva se videla dne 7. maja na avtobusni postaji v Ljubljani, ko je on šel v svojo rojstno vas Jesenice št. 1, občina Cerkno na Primorsko, moja soproga in jaz pa sva šla na moj rojstni dom v Dol pri Ljubljani. Pozdravili smo se in poslovili za večno. Povedano mi je bilo namreč dne 2. julija, ko smo šli s skupino ameriških Slovencev in Slovenk na izlet po Sloveniji in v Litostroj v Ljubljani, da je Pavel Stucin umrl takoj po povratku domov.
Čim smo prišli iz potovanja, sem se podal v Cerkno na Primorsko, da sem dobil vse podrobnosti o njegovi smrti. Obr nil sem se za podatke na občin skega tajnik Cerkna, g. Franca Pagan, ki mi je potrdil, da je Stucin umrl. Spremil me je v bolnišnico k zdravniku Jožetu Pfeifer, ki mi je sporočil, da je Stucin umrl za srčno kap. Dr. Jože Pfeifer mi je izročil posebno pismo, v kateremu so navedeni vsi podatki o smrti pokojnika. Bil sem vljudno sprejet v Cerknu, za kar se iskreno zahvaljujem tajniku in zdravniku.
Pokojni Stucin je bil član društva Mir št. 142 SNPJ, pri ka teremu sem predsednik in mi je dolžnost velevala, da celo zadevo preiščem v stari domovini, kajti redkokdaj se primeri, da obiskovalca zadene smrt na poto vanju, oziroma obisku svoje do-(Piovine.
Ravno tako sem zadnje dni pred svojim odhodom v domovino obiskal in se poslovil od več mojih znancev in prijateljev, ki so bili na bolniški postelji in sem slutil, da jih morda ne dobim več med živimi ko se vrnem. To so bili: Benedikt Zdešar, član društva Mir št. 142 SNPJ, Jo seph Plevnik, Joseph Žele st., Michael Anžlin, Anton Gorjup, Frances Jerich, Mary Anžlovar in Frank Race. Bodi vsem tem, ki so med tem časom odšli v več nost, lahka ameriška zemlja, pokojnemu Stucinu pa lahka rojstna gruda. Počivajte v miru, družinam pa izrekava s soprogo vsem najino globoko sožalje, v tolažbo pa naj vam bo, da zakon •larave zahteva, da vse, kar se 1'odi, mora tudi umreti.
Mimogrede naj omenim, da potovanje v staro domovino je bilo zadovoljivo, samo premalo časa je bilo. Obljubljeno nama je bi-o, da bova tam lahko dalj časa, iobila pa nisva podaljšanja. Torej, še enkrat pozdrav vsem potnikom in potnicam ter uradni-itvu Izseljeniške Matice, kjer so lam nudili vso najboljšo pomoč in bili na uslugo v Ljubljani. To nam bo ostalo za vedno v prijetnem spominu. Hvala lepa tudi za tako veliko udeležbo pri slovesu na kolodvoru v Ljubljani, ko smo odhajali nazaj v Ameriko.
Anton Bokal
ROKA POSTAVE
PolicUH ima)« nalogo, da »Irogf nadzirajo promet in pomagajc tmanjlali Itevilo promatnih n*mr*6 To pomeni« da bo v«č avtomobili ^tov kakor pešcev aretiranih rad rasnih pr«krtlt«v. Prekoračit# ce cto samo na kriiiičih in kjer jf prometna luč—ravnajte te po nje]
Otroška logika
Dva učenca pretepata, gredoc iz šole, tretjega učenca. Miffl® pride starejši mož in ju vpraša. "Zakaj ga tepe ta?"
"Ker je naredil napačno ' logo."
"Zakaj ga pa potem vidva tepe ta?"
"Ker sva jo prepisala."
t
Dve novi
Gospod Miha je šel skoz Tivoli.
Obstane in opazuje zalo dek e-
"Ali jo poznate, gospod Miha?" ga vpraša znanec
Gospod Miha odgovori: ko poznam, ta je last moje klobuk poznam, ta je moje ke; šal poznam, ta je moj;
'Oble-žene;
bčer-inla-
dega gospoda, ki jo poljubi}
ta
tudi poznam, to je moj sin gospodična ne more biti druga kakor naša nova
kuha-
rica I
I"
Ugleden upokojenec, ki je ® žil še za starih avstrijskih # sov, nam rad pove:	_
Nekoč sem pri deželnem varstvu vložil lastnoročno nap sano prošnjo. Čez štiri tedne me poklicali. Uradnik mi je vr prošnjo.	. ,1
"Nisem je mogel dati napr®J' je rekel, "kajti—lejte—tukaJ „ na drugi strani manjka
"Za božjo voljo, tp pa vendar lahko sami priS viU!"
Uradnik je zmajal z "To ne gre," je rekel, "pi^a j mora biti ena in ista."	^
V kasarnah v državi	^
imajo na posebnih deskah nap sana opozorila:	, -
"Rekrutom je prepov^ hoteti dajati generalom »o
nasvete."	.. go
Neko angleško pisateljic« vprašali, zakaj se ni poročila • Stvar je pojasnila takole:
Moje tri domače živali nn polnoma nadomestujejo	_
Moj pes me zjutraj	pa
pagaj govori ves dan, mac prihaja skoro vedno pozno noči kradoma domov.
Obešenjaška
Zločinca, ki je bil obsojen^^ smrt na vešalih, so obešah i . no v ponedeljek. Ko je ® pod vešala, reče krvniku-teden sem pa prokleto	pj.
čel." Krvnik skomigne z ra® Nato mu vrže vrv okoli vra ga potegne na vešala. Ko J® ^ gojenec zabingljal, se je odtrgala. Ves presenečen ^ krvnik: "Hudiča, kaj takega mi pa še ni pripetilo."	ge
di se ne," reče obsojenec,
je pobiral pod vešali.
+
škotska	-jI.
Neki šofer se jc Pripeljali so ga v boims Potrebna je bila transfuzij vi. Kri je dal neki Škot.
mu je iz hvaležnosti ])odari set funtov.	,	je
Nekaj mesecev zatem zopet ponesrečil in spet je transfuzijo s škotsko krvj«- j pot je dal šofer Škotu e
funtov.	§0-
Ni dolgo minilo, ko se for znašel že tretjič v boin'^^ja Škot mu je dal zopet kn-šofer ni hotel plačati niti 1
_bil je po krvi žc Škot.
■f
NeusjH'h
—Si bil na premieri? —Sem.	,
—Pa je bil srečen kone^^^j —Seveda! Vsi so bili s ko se jc končalo.
(Pavlih^'
ENAKOPRAVNOST
STRAN S
ameriški rojaki na obisku v stari domovini
v Sloveniji je zdaj mnogo ^crižkih Slovencev. Najdeš jih Povsod, zlasti pa v tistih prede-^'ovenije, iz katerih so se na-Judje največ selili v tujino— ° ^ na Dolenjskem, v Beli na Notranjskem, Pri-®®fskem in Poljanski dolini. Na-jih povsod lepo, bratsko rejemajo. O odnosu do ame-J !. J^°i^kov pa je treba naše nekaj drugega.
dnevi je priredilo tel'^v	rojakov prija-
f vJ^-' v kmečki sobi resta-
) Z: ""'"'k- To je bil po-
^ačal
večer rojaku, ki se je
v Ameriko. Med njimi je tudi nekaj povabljenih ^Jančanov. Ko je rojak v
hvalil, kar je vi-njjj ^ ^'°veniji, ga je nek urad-^ Ljubljane neprestano-pre-
jaz ^ "^Gdklici: "Čakaj, da ti odgovorim kako je pri
>» /-VV. . -
• • Ucividno je kazal ne-nad izjavami ro-'^ko, da so ga celo rojaki so bili jezni nanj. Tak ovoljnež, baje je nek višji
^ril	t)i vendarle prav
iiosti-'. T	svoje "zaved-
'ijo	službo odpovedal
kakemu drugemu res človeku.
PBia ^ : Nekoč se je sku-tenj ^"^^riških rojakov v naje-iiijg ^^°®^obilu vračala iz Rib-^očev'	Nek šofer iz
Daejo je prosil, če ga vza-v Ljubljano. Dobro-
1. TnioU: ..
li
Ko
"ovor
rojaki
Se
so ga, seveda, vze-
3e med vožnjo razvil in	ribniškim šoferjem
tožbj^ ribniškega šoferja '^don izzvenela: "P . . .
mi morete kaj po-
cifu: Uubi ^»trad;
to,
rojaki! Moji otro-I, ^ ^jo, žro samo polen-jo,	pa sploh ne more-
^ '^Riajo kaj obleči. Na
%
•er
Zasluži
■lin 3000 din.
^■^oinobiia. je tega svojega
poznal
Hi hrhu
M ' ^0
^jev,
da
lil takoj nato so
® plače
%a mož na mesec
90nn	za tri otroke
din otroških doklad, Se še bavi na debelo s ah	ki so že v
fev(
eza,..
da bi
vsak po nekaj do-
obdarovali tega
{)fi	mogli verjeti, da
Tretii^® ^udje! %1(Q^	Vozil sem se z
^ ^ečja d	je pripotova-
W, Ig ^užba ameriških roja-Kni g	v Ljubljano. V
Wali Gto iz Amerike priča-
"SiS''
%
zelo elegantno
4*
Med vožnjo sem tetq. ^ ^^zgovor med svojci
»^bo
■cak
^ IZ Amerike pravi, iz Ljubljane v avionom. Eleganten
tiravajo izjave o davčni obveznosti in ko mi je nek rojak potožil, da je brat hudo prizadet, ker so mu naložili za leto 1953 kar 75,000 din davka, se mi je zdela vsa stvar z ozirom na njegovo posestvo neverjetna. Ker sva bila oddaljena le nekaj korakov, sva stopila pogledat, kaj je na stvari. Zvedela sva, da je brat obdavčen za leto 1953 samo za 15,000. Brat—Amerika-iiec me je debelo pogledal. Užalila ga je bratova laž in še isti dan se je preselil z njegovega doma v hotel.
So pa še druge stvari, o katerih je treba pisati. Mnogi naši ljudje poskušajo naše rojake za vsako ceno izkoriščati. Sam sem bil priča, ko je zahteval postre-šček samo za to, da je dyignil rojaku dva kovčka z okna vagona in ju postavil na tla, en dolar. Sploh je najnižja tarifa za rojake pri postajnih postreščkih en dolar. V dinarjih sploh nočejo sprejemati plačila. V Ameriki stane postrešček, če ti nese nekaj kovčkov z vlaka skozi vso postajo do avtomobila 30 centov! V jedilnem vozu brzovlaka je zaračunal natakar rojakinji ?amo za krožnik juhe 2 dolarja. Ko ga je vprašala, koliko stane vsa večerja—se je mož odrezal: o dolarjev! Vožnja z avtomobilom je pri nas najdražja na svetu že po normalnih cenah, saj stale 1 km vožnje 50 din. Če pa rojake še odereš pri vsem tem, je to res vožnja samo za mili-
jonarje. Zlasti nekateri taksiji na podeželju zaračunavajo ame-
zavarovanja iz davkov na plače in te davke plačajo delodajalci,
riškim rojakom mastne cene in stekajo pa se v zvezni rezervni
to najraje, seveda, spet v dolarjih.
Vrsta špekulantov pritiska na rojake za zamenjavo dolarjev. Za dolar ponujajo 500 do 600 dinarjev. Na "Amerikanca" prežijo na vlaku, v gostilnah in kavarnah. Nekemu rojaku se je pripetilo, da je pristopil k njemu v kavami mlad človek in mu na vse pretege dokazoval, da je njegov nečak in da ga lepo vabi na svoj dom. Rojak, kajpa, mu je verjel in ga je povabil na kosilo v "Slon." Ob dobri kapljici mu je še natvezil nekaj centov svoje revščine in ginjeni rojak mu je podaril 10 dolarjev. Brž ko je "nečak" imel ^olarje v žepu, je izginil ko kafra in vse sorodstvo se je razblinilo.
In tako nam je nek rojak pripovedoval: "V Ameriki so nam pravili, da v Jugoslaviji ni svobode, ampak kruta diktatura. Oblezel sem skoraj že vso Slovenijo in vam povem—da je pri vas še preveč svobode! Če bi jaz komandiral pri vas, bi vsem za-bavljačem naglo peroti pristrigel. Res je, da je pri vas življenje razmeroma še težko, da je zlasti premalo denarja pri delovnih ljudeh, toda vse kaže, da se boste kmalu izvleki iz najtežjega. Jugoslavija ima lepo bodočnost —in ponosem sem, da je bila vsa moja žlahta v partizanih. Tisti pa, ki zabavljajo, niso bili; so bili in so še vedno nasprotniki vaše ljudske oblasti!
Mirko Jelene
(Po "Ljudski pravici")
Sistem brezpo^elnos+nega zavarovanja
Večina ljudi ne ve, da delodajalci plačujejo sami doneske v sklad brezpošelnostnega zavarovanja. Izjema v tem sta državi Alabama in New Jersey, kjer plačujejo v ta sklad nekaj tudi delavci sami. Za socialno zavarovanje plačujeta oba delavec in delodajalec. Brezposelnostno podporo izplačuje upravičenim brezposelnim delavcem državna služba za upoštevanje v vseh posameznih državah, namesto federalne vlade, kakor je to v slučaju starostne in zapuščinske pokojnine socialnega zavarovanja.
Delovanje državne uposleval-ne službe je približno enako po
vseh 48 državah in vsaka država, kakor tudi Alaska, Hawaji in District of Columbia, vzpostavi svoje tozadevne zakone in program, po katerem nakazuje brezposelnim izplačila brezposelnost-nega zavarovanja. Zato pa se tudi razlikuje izplačevanje v posameznih državah. Vendar morajo vse držav# upoštevati izrecne določbe vzpostavljene po zvezni vladi, katera plača upravne stroške programov brezpo-selnostnega zavarovanja in tudi pomaga financirati javno upo-slevalno službo.
V splošnem določa državni zakon posameznih držav, da se zbira sklad brezposelnostnega
fond, iz katerega potem prejema vsaka država kolikor ji gre, da lahko plačuje tedenska nakazila svojim brezposelnim, ki so do takih izplačil upravičeni. To so navadno začasno brezposelni delavci, ki iščejo ponovno upo-slitev. (Ker je zaposlenost v deželi na višku, se je nabralo do 31. dec. 1952 8 milijard in 400 milijonov dolarjev rezerve v skladu za brezposelnostno zavarovanje.)
Zvezno in državno brezposelnostno zavarovanje krije delavce v trgovstvu in industriji, če so uposleni v obratu, ki ima na svoji plačilni listi določeno število delavcev. Mnoge države izključujejo majhne obrate za najmanj 20 tednov v letu, ako imajo samo enega, dva ali celo sedem delavcev. O tem se mora delavec ali uslužbenec informirati, ker so določbe v vsaki državi malo drugačne.
Sedanja brezposelnostna postava ne krije kmetijskih, hišnih in državnih (government) delavcev in uslužbencev in v večini držav niso kriti posamezniki, ki delajo za verske in dobrodelne organizacije. Posebna zvezna postava pa določa brezposelnostno podporo za železničarske delavce. V večini držav določajo tedenska izplačila delavcem po lestvici, ki se ravna po ugotovitvah delavčevega prejšnjega zaslužka, dolgosti uposlitve v obratu kritem po zavarovanju za brezposelnost, načinu ali vzroku odpusta ozir. izgube dela itd. Navadno delavec ne dobi podpore za prvi teden, če pusti delo prostovoljno in brez tehtnega razloga, pa mu je podpora lahko odteg-njena za več tednov. Vse države tudi odrekajo brezposelnostno podporo delavcem na stavki, le dve državi dajeti podporo stav-karjem, ako ta dolgo traja.
Maksimalna tedenska nakazila znašajo od $20 do $30. Enajst držav plača poleg tega dodatno vsoto brezposelnim delavcem z odvisnimi osebami. V teku leta more delavec prejeti podporo iz sklada za brezposelne za dobo od 16 do 26 tednov. Polovico držav plačuje 22 tednov ali več. Ko se delavec prijavi za brezposelnostno podporo, mora biti obenem pripravljen vzeti drugo de-
, ________ _______
"Ce se hočeš ^ 'se pelji z jugoslo-pniko!" Teta se čudi, ji fo	verjame. Nečak
se boš pre-"^8. ^ko je vse zanič pri bi Amerikanci
^ v •	teh izjavah' pa
t? Se v^- krasno oblečeni v drugem razredu
j® pravil: Vc-"šestici." K meni J	oblečen mlad
^ ig . *koj je pogodil, da
N,

1 ®rike. Potem mi je
JG brezposeln
i ^Pn' if ^	P° nedolž-
>h-^ju ijj	jG zameril di-
'^'"5	zato nikjer ne
^ Zaposlitve. Prosil me Podarim 5 dolarjev,
C'
' b
enkrat pošteno
S	je bil t!? Z:na»
^2. k, je bil zaradi tat-
Sp podjetju ,1% "
tii?'' ^akiv,	delo pretežko.
Vz,:,'."! Mmor, _ .....
^ivL brat	sc je,
bjQ v . ^enkancK" poskril
ii) 'ahkn '	da je
° Km I^^kazal praaen hlev ogulila ljudska Zlasti radi- pre-
zaprt in katcre-
»li
ov je na sto-
takih,,:
imerov
MERCHANTS ZNAMKE SO DODATNI PRIHRANKI
BAILEY'S BASEMENT
ffiANSFERRČD FROM UPSTAIRS
5.95 Trail Maker SPORT čevlji


k

ZA ŽENSKE IN
DEKLETA
Kupite jih za šolsko, praznično in vsakdanjo nošo. Na izbero je več stilov. Rdeče, rjave, črne ali beige barve. Mere 4 do 9. široke AA do C. Ne v vseh merah in širokosti v vsakem stilu, ampak vsak par je izreden nakup za 1.99.
Zal, ne sprejmemo telefonskih naročil
BAILEY'S Basement: Downtown


lo, ki je zanj primerno. Ne more pa se ga siliti, da vzame delo v obratu ali tovarni, kjer je stavka ali kjer so delavske razmere in plača pod standardom njegovega prejšnjega dela. Ravno tako ga ne more nihče siliti, da vzame delo s pogojem, da vstopi v kompanijsko unijo, ali da odstopi od svoje unije, ali se obveže da ne bo pristopil k uniji.—Nakazila brezposelnostnega zavarovanja dobe delavci, ker so do njih upravičeni in ne radi dopri-nešenih dokazov potrebe.
(Common Council)
ZAHVALA ZA PRESENEČENJE
Spodaj podpisa^ se prav lepo zahvaljujeva vsem tistim, kateri ste pripomogli do obilnega uspeha ob priliki proslave jiajine petindvajsetletnlce poroke. Posebno se zahvaljujeva najini hčerki Almi, njenemu možu Harry Volpe, Mr. in Mrs. Justin Martinčič ter Mr. in Mrs. Anton Krašovec, kateri so tako pridno delali.
Torej, prav lepa hvala vsem!
Fred in Frances Martin
KITAJCI SO JETIČNI
LONDON, 4. avgusta — Boyd Orr, šef britanske delegacije, ki se je nahajala na Kitajskem, je ob povratku v London navedel, da boluje na j etiki najmanj 30 milijonov Kitajcev.
ST. CLAIR BEVERAGE 7702 St. Clair Ave., EX 1-0498
Odpito 9. do 9. zv.
Pivo, šampanjec, domača in importirana vina, mehka pijača, cigarete. Cena pivu je bila
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti In avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
KE 1-1934 15813 WATERLOO RD.
Moški in ženske, ki morajo nosili
OPORE (TRUSSES)
bodo dobro postreženi pri nas. kjer' imamo moškega in žensko, da umerita opore.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C.
15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
Dr. L. A. STARCE
OPTOMETRIST sporoča, da bo njegov urad zaprt do nadaljnega sporočila. 6411 ST. CLAIR AVE.
AN OPPORTUNITY FOR A YOUNG WOMAN
TELLER POSITION OPEN
Experienced or will train for full time work. Pleasant working conditions.
V ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO. 6235 ST. CLAIR AVENUE HE 1-5670
DELO DOBIJO ŽENSKE
POTREBUJEM ŽENSKO,
staro okrog 50 let, za gospodinjska dela. Nahajam se v centralnem delu Ohio. Katera je zmožna in zna prilično dobro govoriti angleščino ter išče službo, naj sporoči svoje ime in naslov na upravo tega lista, pod rubriko "Gospodinja,"
c/o Enakopravnosti 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3. O.
EUCLID POULTRY
549 EAST 185th ST.. KE 1-8187	Jerry Fetkoviek, lastnik
Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA; Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
S E D M A K
Vršimo selitve in prevažamo lahko ekspresno robo Kupujemo in prodajamo rabljeno pohištvo 321-325 EAST 158th STREEJ. blizu LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-6580	IVanhoe 1-6370
BUKOVNIK STUDIO
Mojstrsko fotografiranje SVATBENE - DRUŽINSKE - PORTRETI IN' OTROŠKE SLIKE 762 EAST 185th STREET — IV 1-1797 Odprto vsaki dan od 9. do 8. ure — v nedeljo od 10. do 3. ure
Izdelujemo slike tudi za potne liste in v identifikacijske svrhe
Coke je tako dober z
t A x .	i?;



Nekaj posebnega imate s'hrano,
ki je kuhana na prostem—in ko postreže te 6 Coca-Cola jo napravi še bolj posebno.
BOTTLED UNDER AUTHORITY OF THE COCA-COLA COMPANY BY
CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY
*Xoke" is a rogittcrod trad«-mark.
0 1953. THE COCA-COLA COMPANY
FOR A VACATION GO TO
"HOLIDAY INN"
Twenty-two room hotel on the shore of beautiful TORCH
LAKE in MICHIGAN. Reasonable rates, centralized showers, beach privileges, five
lakes to fish in.
Under Slovenian Management TORCH LAKE is located between Routes 31 and 131 in KALKASKA COUNTY, 30 miles out of TRAVERSE CITY, MICHIGAN.
For information write to
JOHN KOSUTA
R. F. D. 3 GENEVA. OHIO
V NAJEM
Lepo oprMnljeno sobo
SE ODDA V NAJEM POŠTENE. MU, PRILETNEMU MOŠKEMU V ZAMENO ZA MANJŠE OPRAVKE.
Podrobnosti po dogovoru. Za naslov se poizve v uradu tega lista.
TRGOVSKI PROSTOR
SE ODDA V NAJEM V SLOVENSKI NASELBINI NA 924 E. 222 ST., VOGAL MILLER AVE. Za podrobnosti pokličite RE 1-6262
HIŠE NAPRODAJ
NAPRODAJ
je lep bungalow z 4Vž sobami v okolici E. 200 St. Tile kopalnica. Klet in rekreacijska soba. Podstrešje se lahko predela za sobe. Garaža in cementiran dovoz. Lepa lota. Prodaja lastnik sam.
IV 1-5020
V fari Marije Vnebovzete
blizu Holmes Ave. Oohodek-donašajoča hiša za eno družino. 4 sobe na prvem nadstropju, 3 sobe na drugem nadstropju. Hiša je v zelo dobrem stanju. Cena $10,500.
KOVAČ REALTY 960 East 185tli St.
KE 1-5030
DELO DOBIJO MOŠKI
KOVAŠKI POMOČNIKI
Moški, kvalificirani delati pri pečeh, žagah ali težkih kladivih. Visoka plača od ure poleg plače od komada.
STEEL IMPROVEMENT & FORGE CO.
978 E. 64 St.
TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN
AND
MACHINE REBUILDERS TOOL ROOM HARDENER
Visoka plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške in mnogo podpor za delavce. Ta dela so na razpolago v naši tovarni na E. 93 in Woodland ter v naši tovarni na E. 152 St. Prosilci naj se zglasijo na uposljevalnem uradu na E. 152 St.
MURRAY OHIO MFG. CO.
Ills EAST 152nd ST.
THE OLIVER CORP.
potrebuje
MILLirfG MACHINE OPERATORS
LO-SWING LATHE OPERATORS
RADIAL DRILL PRESSES
(Small) %
SMALL TURRET LATHE
SINGLE SPINDLE DRILL PRESS
(Multi-Head)
ASSEMBLERS PRESS PLANT HELPERS
Morajo biti pripravljeni delati katerikoli šift. Produkcijsko incentivna plača od začetka.
Dodatek za življenjske stroške. Plačane počitnice in prazniki. Prispevajoča zavarovalnina in penzija.
THE OLIVER CORP.
19300 EUCLID AVE.
KE 1-0300
/
STRANI
ENAKOPRAVNOST
JANEZ JALEN
Trop brez zvoncev
POVEST
(Nadaljevanje)
Sodja je obrnil in pognal. Peter je odšel postil jat na seno, profesor in Vencelj sta pa obsedela in počasi srebala čaj. Špel-ca je obmolknila. Premišljevati je začela, kaj naj skuha za večerjo. Ni ji preostalo drugega, kakor da je morala vprašati Hrubečko: "Gospod Vencelj! Kaj boste pa večerjali ?"
"Kar boš skuhala," se je muzal Vencelj. Pa ji ni bil kos. Brž ga je znala zavrniti:
"Vem, da surove kaše ne boste jedli. Bi vas napenjala."
"Jo pa skuhaj." Venceljnu se je dobre planinske jedi res zlju-bilo. Ni zlomek, da bi tudi profesorju ne bila všeč.
"Prav," je bila Špelca zadovoljna. "Nocoj kašo, za drugič boste pa že povedali."
"Dobro," je pritrdil Vencelj. "Za naprej naj te nikar nič ne skrbi. Če bo kaj posebnega, ti bom že jaz pomagal kuhati."
"Viii?" se je narejeno začudila Špelca.
"Kaj misliš, da ne znaiji," je oporekal Hrubečka.
"Znate že, ko ste gozdar." Špelca se je prijela z obema rokama za okroglo brado in navihano pogledala izpod čela; "Samo če si boste upali blizu ognja."
"Zakaj pa ne," je oporekal Vencelj.
"Brada se vam utegne vneti in zgoreti. Škoda bi je bilo. Saj bi bili potlej kakor oskuben petelin." Zadnje besede je Špelca komaj še mogla povedati; proti koncu ji je bil ušel glasen smeh.
"Ti prekvati deklic, pa me je spet speljal." Vencelj se je od zadovoljnosti s plosko roko udaril po stegnu, da je zapela irho-vina. Grmovi je pa zagrozil, da ji ob priliki že vrne.
"Dobro, Špelca," se je smejal tudi Novak, čeprav ni vsega razumel.
"No vidite, gospod profesor. Kmalu boste znali po naše, da se bova lahko pogovarjala."
"Ano, špelca."
Vstopil je Peter in prosil Ven-celjna, naj gre pogledat na seno, če je prav postlal. Hrubečka je lovcu samo molče prikimal in vstal. Preden je pa odšel, je podražil Špelco: "Sedaj pa gospodu profesorju po naše nagajaj, če te bo razumel."
"Ano," je prikimala Špelca. Pa sta se profesor in Grmova res hitro razumela, da svetnice Špelce ni v nobeni pratiki, da pa praznujejo vse Špelce god na dan svete Rozalije in da je tudi ona godovala pred dobrimi štirinajstimi dnevi.
Vencelj je Petra pohvalil, da je obe ležišči prav dobro pripravil. V isti sapi ga je pa vprašal, kje misli sam spati. "Na Znojevem seniku," je odgovoril Peter. Vencelj mu je hilro in gladko odbil, da ne. "Pa zakaj ne?" je naglo in skoraj uporno vprašal lovec. "Zato ker —" Hrubečka je premolk-nil: "Ker bi utegnil gospod profesor ponoči kdaj želeti, da mu kaj postrežeš. Kar še sebi postelji blizu naju."
Peter in Vencelj sta se za hip molče spogledala. Peter bi gozdarju najrajši v obraz vrgel, da se moti, če misli, da Tkalca Jer-ci na ljubo ne mara zalotiti. Naj zavoljo tega nič ne ovohava njegovih potov. Že še pride čas. Zakričal bi, pa se je moral pota j iti in mirno odgovoriti; "Vsak po svoje prav misliva. Jaz vama nisem maral biti v nadlego, vi pa, da bi me utegnil gospod profesor kdaj potrebovati. Prav rad ustrežem. Kar tu si posteljem."
Peter je začel razravnati pri drugem kraju seno.
"Bo bolj prav tako, Peter," se je kar nekako opravičil Vencelj in odšel. Na pragu Grmovega stanu je pa začuden obstal. Profesor Novak je Špelci pravkar dajal zavitek čokolade in ji dopovedoval, naj jo sprejme za god. špelca se je zahvalila in se tudi brž pohvalila: "No vidite, gospod Vencelj, da sva se dobro razumela."
"Vidim, vidim, vidim," je hitel pritrjevati Hrubečka: bil je vesel, da se Novak pri Špelci dobro počuti. Opozoril je pa profesorja na lepoto večera in ga povabil na kratek sprehod. Odve-del ga je na rob planine, da sta videla tudi ,na jezero. Večerna zarja seje kopala v njem. Profesor je bil od prelivajočih se ognjenorožnatih barv na nebu in v vodi ves prevzet. Molče je strmel v odsev bežečih oblakov v jezeru. Kakor skrita godba so prizvanjali, zvonci s planine. V drevju je zašelestel veter. Na poseki proti Hebatu je pričela bokati srna in kar ni hotela prenehati. Mimo samotne košate smreke je priprhutala sova. Riza je pogledala za njo in dvignila prvo nogo.
Nebo je čimdalje bolj temne-lo. Vencelj in Novak sta se obrnila in se počasi vračala proti planini. Skozi somrak je Vencelj zdaleč videl, daje Peter stopil v Tkalčev stan. Ko j je zavil v drugo smer, kakor pa sta doslej hodila s profesorjem.
Na Venceljnov ukaz je bil Peter pripravil ležišče še sebi. Nejevoljen je obstal in preudarjal, ali naj se zvečer kar v seno zarije, ali naj gre po odejo, ki jo je že od petelinov dalje spravljal v Tkalčev stan. Sprevidel je, da se Tkalčeve Mince ne bo mogel vep čas ogibati. Čimprej se oglasi pri njej, manj čudno se bo zdelo. Obrnil se je, kakor bi se odtrgal. Čeprav je bila na senik prislo-njena lestva, ni stopil na kline. Kar poskočil je na tla. Zemlja se je stresla in zabobnela pod njim. Živina v hlevu se je prestopila in glasneje zazvonila.
"Kaj bi se znašal nad dekleti, ko jih same boli," sije grede dopovedoval Peter in prijazno ogovoril sestro svoje neveste: "Odejo mi boš dala, Minca."
"Kamor si jo dejal, tam jo pa vzemi." Minca je bila nasajena kakor doslej še nikoli ne.
"Kaj si pa tako osasta?" je skušal miriti Peter.
"Še vprašuješ," je vzdignilo Tkalčevo. "Sram me je, da si v noben stan ne upam več v vas."
"Pa zakaj?" se je začudil Peter.
"Zato ker vsi mislijo, da vam nisem znala poleti prav kuhati, ko ste se sedaj pri Grmovi nastanili. Je že prav. Ne bom ti pozabila." Minca je bila razburjena, da ji je kar sapa pohajala.
"Sem mar jaz kriv?" je trdo spregovoril Peter.
"Lahko bi rekel kakšno besedo meni v prid."
"Nisem je mogel."
"Le kdo ti je usta zamašil?" je usekala Minca.
Petru je bilo dovolj. Zrasel je in bruhnil: "Vaš stari. Dedec norčavi, ki mu nobeno svarilo ne pomaga."
Minca ni mogla oporekati, odnehati pa tudi ni marala: "Meni nič mar. Sami se dogovorite. Jaz tako odidem jutri domov. Plani-nit naj pride pa Jerca. Bo vsaj lahko sama videla, kako se vse s tabo vred suče le okrog Grmove Špelce."
"Naj kar pride." Peter je sprevidel, da bi bil nadaljnji razgo-
vor z Minco odveč. Vzel je odejo in burno odšel. Pred stanom se je pa skoraj zaletel v Vencelj na in profesorja. Hitro je napravil vsakdanji obraz. Bil je pa trdno preverjen, da je Hrubečka slišal, kako je bil vzrojil nad Tkalcem. "Če je, pa je," si je mislil. "Bo tako kmalu vse prav zvedel. Tkalčevi naj pa sami sebi pripišejo, ko jih noče srečati pamet."
Peter se je jezil na vse vprek. Najbolj nejevoljen je bil na Vencelj na, ki je bil kriv, da sta si on in Jerca dala besedo, ko čas še ni bil goden za tak dogovor. Ni pa pomislil, kako je prav za prav sam prisilil gozdarja, daje napravil njegovim sumničenjem konec. Zamikalo ga je, da bi se lovski službi odpovedal. Pa ga je Vencelj podfc-ažil, naj bo bolj prijazen z dekleti, posebno z Minco, kije vendar sestra njegove neveste. In da s furijo še nikoli noben lovec ni zalezel divjadi. Peter je sedaj dobro vedel, da je Vencelj slišal njegov pogovor s Tkalčevo Minco. Trmasto je sklenil, da prej ne vrne lovskih pravic, dokler ne užene jBoštjana Tkalca, očeta svoje neveste: "Kar bo, pa bo."
Trdo je stopal Peter proti stanu Grmove Špelce. Vencelj je videl, da vse vre po njem, in se je smehljal njegovi togoti. Na nebu je ugašala večerna zarja.
Višji gozdar Vencelj Hrubečka je bil odšel navsezgodaj po opravkih v dolino. Kmalu za njim sta tudi profesor Novak in Peter tiho stopila v rosno jutro. Spremljala ju je Riza. V pordelih vrhovih bukev seje prelivalo sonce. Temno igličevje je otre-salo roso raz sebe. Gozd je molčal.
V redkem drevju nad Ražnov-cem sta se lovca ustavila. Sedla sta v nizko grmovje in se prikrila za vejami. Rizi je profesor ukazal leči poleg sebe. Ni se več ganila. Tolike ubogljivosti Peter doslej še pri nobenem psu ni videl. Lovca sta se umirila, obmolknila in čakala, da spet zaživi okrog njiju v gozdu drobno življenje ptičev, katero sta bila prej s svojim prihodom zmotila.
Peter se doslej za jerebe ni kdo ve kaj brigal. Res je tu pa tam priklical kakega petelinčka, pa ne na piščalko. Je niti imel ni. Vselej sproti si je poiskal bukov list s podolgovato rdečkasto bradavico na spodnji strani, jo odluščil in izbezal s tanko slamico črvička iz nje, če je bil še v njej, jo prislonil na spodnjo ustnico in zapiskal, kakor gaje bil navadil stric Tomaž. Ustrelil je pa v svojem življenju enega samega jereba, čeprav je bil že tretje leto lovec. V vnemi za večjo divjad se za življenje drobne gozdne ku-retine skoraj brigal ni. Zadnje dni, odkar je spremljal gospoda profesorja, je pa sprevidel, daje dokaj zamudil. Kar skoraj vsak petelinček je drugače pel. Tudi
profesor je klical na več piščalk. Na sušijo se je pa kar pogovarjal s petelinčki in kokoškami. Cvr-čal je in ržikal, vrvrikal in cvrli-kal, godel, priprlikal in cejcejal. Peter se mu nI mogel načuditi. Špelco je Vencelj skoraj prepričal, da nosi profesor v čevljih nasuto praprotno seme in da razume, kaj se jerebi med sabo pogovarjajo.
Profesor Novak svojega znanja ni skrival in lakomno hranil zase. Bolj vnetega učenca, kakor je bil Hribarjev Peter, bi bil pa tudi težko dobil. Vesel je bil njegovega napredka. Prav danes mu je zaupal, naj on kliče, sam pa da bo nekaj jerebov ustrelil: Špelci na ljubo za večerjo.
Peter je nastavil iz kun je kosti izpiljeno piščalko na ustnice in s pridvignjenimi očmi opozoril profesorja, naj pazi. "Ci ci ciii ciciric cicicuiu," je zapiskal Peter, dahnil spet in spet poklical in prestal. Komaj je dobro odstavil piščalko, je zahrumelo v mladem smrečju. Jereb seje odzval s svojo pesmico. Nastala je napeta tišina. Peter je slišal biti svoje lastno srce. Ni se ganil. Le z. očmi je iskal, od kod bi utegnil priteči petelinček. Pa se ni nič premaknilo. Peter je spet poklical. V gošči je prhnilo. Jereb je vzletel, privršal v najbližjo bukev in naježen sedel na suho ve-
CmCAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
FEMALE HELP WANTED
MAID — Beautiful home in Highland Park. Own room, etc. Stay. References. Call days TAylor 9-7393 or collect evenings Highland Park 2-3891. .
REAL ESTATE FOR SALE
WHEATON — 3VŽ year old brick ranch home, 2 bedrooms, gas heat, beautifully landscaped, patio and barbecue, awning, carpeting. Best offer. See to appreciate.
WHeaton 8-2097
DOMESTIC FEMALE
Nice Home needs COMPETENT WOMAN for General Housework, personal laundry. New home. Own room. Top salary. Paid vacation.
Rogers Park 4-9180
HOUSEWORK — Light, light cooking. Personal laundry. Assist with children. Stay. Share room with child. Age under 40. Outside help. Salary $45.
AMbassador 2-5038
V vsak? slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo
t
priljubljene povesti
jo. Preden se je umiril, ga je že zbil strel iz profesorjeve puške na tla med listje.
"Aport!" je ukazal gospodar Rizi. Čez dobro minuto ježe vzel iz njenega gobca mrtvega petelinčka, ki še ni zatisnil svojih ugaslih obrobljenih očesc.
"Hoj!" Peter in profesor sta se sunkoma oba hkrati obrnila in zagledala prav blizu pod sabo Venceljna. Peter je koj zaslutil, da nekaj ni prav. Hitro je zvedel, kaj je narobe. Hrubečka je povedal, da si je premislil in da ne poj de v dolino, ko je tako lep dan. Spremljal bo svojega prijatelja. Peter naj gre pa proti Ov-čariji pogledat. In če kje sreča svojega bodočega tasta Boštjana Tkalca, ki ga je on videl odhajati v gore, naj ga pripelje na Vogar. Bi se kaj pomenili. Peter je zardel, rekel pa n inič. Pozdravil je in urn6 odšel.
Na planini je nasajen planil v Grmov stan. Špelci, ki je bila radovedna, kam se mu tako mudi, je dokaj neprijazno odgovoril^ da ji bodo že drugi povedali. Tkalčevo Minco je pa celo neprijazno pogledal, ko je hitel mimo, njenega stanu.
Nad Ražnovcem je počil drugi strel. Hribarjev Peter ga je komaj še slišal.
Tako naglo kakor tokrat Peter" še svoj živ dan ni prišel z Vogar-
ja na Ovčarijo. Tudi kasneje nikoli več ne. Namenil seje bil Tkalca prehiteti in ga zalotiti v njegovem lastnem stanu, v katerega se prav gotovo pride ošemit. Prime ga, še preden si namaže obraz s sajami in si obleče suknjič narobe. Odvzame mu puško in mu ukaže iti z njim na Vogar. Seveda se bo ustavljal. Naj se. Ga ne bo nič preveč moral. Zavoljo Jerce ne.
Peter je vedel, daje Boštjan prevejan kakor redkokdo. Preden se je spustil na Ovčarijo, se je z daljnogledom razgled al na vse strani. Nikjer ni bilo čutiti žive duše. Samotnemu stanu se je približal po ovinkih. Prisluhnil je. Še miši ni bilo čuti. Previdno je stopil čez prag in skrbno pazil, da ni odtisnil s čevlji sledi pred vrati. Zakuril ni. Še tobak sije komaj upal prižgati. In je čakal.
fDalje prihodnjič)
YOU
can be the woman off th« year
PNVAM KM NURMNO—
I h • HMwmI
©
Taft MrMlor W HmM •I yMT bcal hpipM, or aytilf I# « •oBafhrt* «r fcw»* WMlW ***»
SPET PRAŠNI VIHARJI
V Texasu- so se spet pojaj" prašni viharji, ki odnašajo pl no zemljo s površin, kjer je do gotrajna suša uničila travo® posevke. Ta prah duši tudi r linstvo in živalstvo v sosedih krajih. Zdi se, da so farmerji® najemniki farm preorali zemljišč, ki bi morala biti v , vi ali alf alfi, ali pa so imeli ^ velike črede živine na pašni® kjer so uničile zelenje do tal. ^ zabili so na gozdne pasove, ^ naj bi ovirali vetrove in za^ vali vlago. Zdaj se to kaznuje^
Spominjamo se še ve _ prašnih viharjev, ki so na način razsajali v letih od 193 1939 preko srede srednjega pada od North Dakote in v^ ne Montane do Texasa in home. V sledečih letih so s njem gozdnih pasov v gi3,vD^ odvrnili prašne katastrofe, ^ jemo v Texasu in OklahoHU- ^ se, da se nekaterim ljudem da dopovedati, da. se pr® brezobzirno izkoriščanje ze prej ali slej kaznuje. Pri j obžalovanja vredno, da ne j? jo samo izkoriščevalci,
tudi njihovi bližnji in oddalji sosedje.
—NEW ERA. gla^
Oglašajte v EnaHopraVB"
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO.'S BASEMENT



&

ČISTKA 1200
Pralnih
Bombažnih
Oblek
.99
Aktualna vrednost
2.99
Nenavadno
•	Sun-Back stili
•	Z zipperjem in gumbi—spredaj
•	Razne mere 12-20 in 14%. 18^
dobri nakupi znanih izdelkov
ki i'
Priložnost! Izberite si tiste posebne bombažne oblek®* rabite do konca poletja! Sun-backs , . , hladne in jg||(i kavov . . . z zipperjem ali gumbi spredaj . . . znani . . . spoznali jih boste takoj! Pomerite jih! Zgleda''
bolj hladni, počutili se boste bolj hladne za ostali de'
v teh svežih, lahkih bombažnih oblekah. Cena in so posebnost!
Žal! Ne sprejmemo poštnih ali telefonskih naročil The May Co.'s Basement oddelek z hišnimi oblekami