5?®V. 234 ¥ Trsta, f srafffo iT. s^^ra 1919 Letnik Xi!V lđ\a]r. vsak dm, udi ob nedeljah In praznikih, zjutraj. — UrcdniStve: uTIca sv. FFtTčift* Aaškcga «e*. 20, L nadstropje. — Dopisi na| se pošiljajo ured-Bistvu. — Nelr«**traaa pisma se ne sprejemajo, rok^p? si se ne vrrf**a — Izdajatelj In odgsvorM urednik Štefan Godina. — Lastnik kcn-sarelj lista Edinosti. — Ti*k tiskarne Edtnoct — Naročnin« snaSa na tr.«ec L 3-—, pol leta L 18 — in edo leto L 36—. — Telefon nredniStva in uprave Ste v. 11-57. Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotini. — Oglasi se računajo t štrokostl ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtni Kov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot, oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L 1'—. Oglase sprejema inseralni oddelek Edin ost L Naročnina in reklamacij« se pošiljajo Izključno opravi Edinosti. Uprava in inseratni oddciek se cahajau v Trstu, ui. sv. Fraaajka As Ođs top Jugoslovanska vi ada. Ni&va sestava Se nI znana. BELGRAD, 12. Danes dopoldne in popoldne je L-tnel ministrski svet seje, ki so trajale dali časa. Na sejah se je razpravljalo o sedanjem položaju. BiiU RAD. 12. Vprašanje zunanje pc«:t:ke je potisnilo trenoiuo v ozadje notranje politične dogod-be. Osc. da d-nes ni vec važno ali bo mogla viae-a v ponedeljkovi sejr narodnega predstavništva dobiti kvorum za septembersko dvanaistino in ali p: '. o .m>rda z javno deklaracijo ugotovila, da vlada tumu kve uma, ker se veliko število r.Je-nihe pristašev nahaja v inozemstvu. Trdi se, da ima na hitro rešev aie vfa-'nih poslov dalekose-žen vpliv de:?l o. da je v Parizu 7x seda; n-.' " ; ' ' .5 -p: mirovne v..jgodbe. To se ::lo v iasi!i»c' listinah, ki dajejo vladi ra* I stvar na čisto. Go-vlada delegaciji navodila. •oa.e d< ine roke dt ri se o tem, a so i ■ ... f. v ■'. kavr'h je b'!o t teb a o. klonite v podpisa j-:r • p: rčbe v. '/irati samo za načelnimi i. J. Po teh ie bik za nji va 'tr enot k a eds pes:bn:h * te£koč mog' t1: 7: ova. a je predse irefcT z vsemi sredstvi do . ^preke, ki bL se brez of^lraniii. Zatibag pa se t-T- ne da S i 11 h ti n . 0' ji* c: "li II: v <»* i; o !C.:i b; v e, 1, i: TT*' vl \ -" - <:,.'1 vsej stvari drugo L; v"-;o:Ipfsa z razlogi, ki ..r-3ti. Sliši se celo, ejii vpošteval m da je :>:re *sp odobrili V s£up-: • ■ vl i epofe^č, spra-1 . r ■^•o^pa v skrajno ne- i v" ia mora v svoj sni do-• V ti z;'o v:žne ukrepe, ... .vv dr.-l. nih interesov nada ie bo trpek država in nje- r.crj^i. i ". I). J-'-jei Srb?. Hrvata in »ca . prinaša kcmuirike o zunanji politiki, v v-. < i vlada pred d lekesežnimi •'■i da j-j ?; o -predstojećih presenečenjih. l?. Danes c'jpcklne je predal pred- ■ r-?" a e-ta L jura Davj.ović re-vrc< . :.s:_dn'\u /Je .s^ndru ostavko ce- i ! i Ostavka je motivirana s tež- •e ... r- .Ini1! p ! jem naše države. 'X M. R t t-''-st» !onJedni-k Alek-*c p*1 oje! c-' 7:o vlade, .v ^ " D, 11. Z cz'-roan na polcžaq v Pa-- e' ;c '"r!'ovr: svet v členu 51. zahte-da nn.j se ipcipolrsoma pod-t; " vej vsem določbam, ki bi iih en-- t ala za potratno naložiti * . 'e t"'o . ake^a režima, prometa in % r. at;j§:n ibrez recipročnosti, kar ipo- d na suverenost, — je vla-da slde- ■ ne rrore prev-zeti odgovornosti za rnirc* 'ie pogodibe. Delegacija, kaicor petr pisala. Ker delegaciii ni uspelo, i ■ r ~ * » vsaq naiprimitiv- ■ f r' ;e .proti zlorabi teh določeb mi-pr-^odise, so se vršila včeraj ves dan rja ministrskega sveta. Vlada ie •o preipričamja, da ne more prevzeti za p-xbpis končnega miru, anar-lenila, -da .predloži telcom -današnjega '.ej regentu svojo demisijo. .* ~> izbira idključno iz ztavajijepoli-e ležala, naipram kc^eonu morajo no-* " "r.rinc«t vse stranke, Zunanjepoliiič-? r j tudi diSctira rnz^letev notranje;poii-1 >e -d.-r^aien ;p'ji:ek ter sili k o-dgo-' " one stranke, ki so se doslej siku-. c. .cJ-ruti. • * • " , ko so se vršili hitdi ncrtradVjepolUičm ' je v Parizu »padtla odloči- i. v , n^1 -te ih '.7praiar*jah gJe<3e razmcqa z A si ki so . žrv^enjske^a pomena. C T Radgona s taJcozvanim le 'n» fc-e^om, kar priMrrno od^o- •o Mure le:"enemu radgonskem« Vi 10.000 Slo«.'encev prišlo ). Fr tenta zafeleva glede varstva e:o vsi spori ored medr»a-"o. It n?9raanjse^a incidenta, ki r o *T.p:-sv.;e narodnostna značaj.. j«, v lešavarje v rsetranje zadeve p-cd rdl-oči-tvijo, ali naj rr.j/mno p c V o v tej ctliik« \'r->-;čo temu viprašan^ti in ne-P"e^ecVh poac^c c ločitve strcl":i-*ona vpraša nja. Odloč ti i: n ~ n - ri in p-evzeti odgovornost za r \! :c rot'-^r-'e. MInisi-stvo je, dasi se c - v . !•— c '-r :o r.o in uživa zau- v. 1 C5.1-J---;,, * - -i h!'; c izgovor, da odstopi. V resnici jo ie prisilila do odstopa njena lastna nemoć in prepričanje, -da ne more najti izhoda iz krize, tako da je skl'cevan'e m zunanjepolitični položaj le izrarz zadrege in figovo pero. Odstop vlade se je tukaj sprejel po po-rc-zih zadnjih tednov kot nekaj samoumevnega. — »Svobodna Riječ« poroča: »Vlada gospoda Davi-dovića je sklenila odstopiti. Kakor njej blizu stoječi listi poročajo, je to storila samo zaradi zunanjega položaja. Ta raziaga se sliši malo čudno,* ker prihaja popolnoma nepričakovano, razen tega pa tudi ni pravilna. Naše vlade niso nikdar na to mislile, id-a se š-ztrgajo iz rok versaillsk'h advokatov. One so v slepem.,'zaupanju tej advokaturi izročile usodo svoje zemT?e. In sedaj se delajo razočarane, kakor da zunanji položaj ni bil isti dva dni prej, dva meseca prej ali 10 mesecev prej.« Kako se bo rešila kriza? BELGRAD, 13. V poslanskih krogih se je vzela osipvika vlade z veliko hladnokrvnostjo*na znanje, kfer seje itak pričakovalo, da nastopi *v najbližjem času. Nastalo je težko vprašanje:Ikaj seda^? Danes se jerr.ljeta v orir dve rešitvi. Prva --rešitev,' da osnuje predsednik zbornice Pavlovič koncentracijski kabinet iz vseh strank, ki bi imel glavno nalogo, da dovrši volilni zakon. Ko bi;.bi! ta sprejet, n^j bi se v najktajšem času vršile voiitve. Mimogre-z'e bi se Se mogla ustanoviti emisijska banka, ne- 8a bi se reš'-lo valutno vprašanje. Sanka 'pet-rtjnije najmanj tri mesece, da se popolnoma organizira in potem še-le bi se moglo misliti na ureditev valute. Tudi deJo agrarne reforme naj bi ne počivalo, ampak se na podlagi dosedanjih na-redeb v naglem t-empu nadaljevalo. Vse stranke "bi bile tudi za to, da se reši že itak pričeto uza-konjenje zakona o vojnih dobičkih. Druga rešitev pa bi bila, da se poveri sestava kabineta najmočnejši opozicionalni stranki, radikakem in sicer Stojanu Protiču. On bi 'sku-Šal sestaviti najipTej koncentracijski kabinet ki ako bi to ne šlo, pa kolikor mogoče šiTok koa'icijski kabinet. VendaT vsi ipriznav. jo, i:-a sedaj bržkone ni .prišel trenutek, da bi rcdikalci mogii uresničiti koncentracijo. Koalicijski kabinet pa bi imel iste težave kakor dosedanja koalicijska vlada. Regent bo pozval jutri predsednika zbornice in razne politike k sebi na razgovor. Predsednik zbornice je povabil dr. Korošca za jutri ob pol 10 dopoldne. Stojan Proti ć pri regentu. BELGRAD, 13. Stojan Protič, vodja radrkalne stranke, je bil predvčerajšnjim sprejet pri prince-zinii Jeleni ter je ba nato .poklican k prestolonasledniku. Protič pri Davidoviču. BELGRAD, 13. Danes je Stojan Protič pisal pismo Davfcdoviču, v katerem mu pojasnjuje svoje stališče glede ministrske krize. O Jugoslovanskem klubu veli, da so njegovi pogoji bili taki, da bi jih bil Davidović lahko sprejel, ker dr. Korošec n: nikakor sprožH vprašanja, da bi njegova skupna dob:';la dva ministra v vladi, niti, da br to moral biti minister verstev ali železnic. Srbski socijalisti o slovenskih socialističnih voditeljih. BELGRAD, 13. »Radničke Novine«, glasilo srbske socialistične stranke, pišejo: Slovenski iprole-tarijat Je nudil roko Si bskim .proletarcem in je le vprašanje časa. da se edinost z nami tudi tehnično izvrši. Pod vplivom naše socialistične kritike je obsodil slovenski proletarjat mini ste ri j ai rze m svojih voditeljev ter njih politiko z buržoazijo. Prepričani smo, da bo za tem prvim korakom sledil drugi, is to skoro! ■"-.I P^ -dale dn c v i s ^ čr > D - 'J ' aiio ori revi k dri! Stari Szesedln zasedH Sri»t VELIKI BECKEREK. 12. Stari Szegedhf sta ea-tsedli dve srbski stotniji. Francozi, ki so se nahajali do sedaj v Szegedinu, so preko Romunije odpotovali v svojo domovino. Srb: so idovoliH, da madžarske vojaške formacije obstajajo še nadalje in vrše redarstveno službo. Dobrudža. VELIKI BECKEREK, 12. List »Universrfc posnema iz Tempsa članek o vprašanju Dobrudže, kjer pravi med drugim: Kakor i&e zdi, je ameriška mirovna delegacija odločno zahtevala, da se vrne Bolgariji tudi del romunske Dobrudže. Vsled tega je ronrunsko javno mnenje "selo ogorčeno. Bolgariji bi se imelo namreč vrniti okrožje Dobrič, ki je svoj čas pripadlo Romuniji na podlagi mirovne pogodbe z leta 1913. Ameriška delegacija se na-slarra na tn'-:tev, da je tamošnje prebivalstvo po pretežni večini berigarseko in turško. Mnenje romunskih krogov da bi bilo zelo krivično, iz-premeaiti meje zavezniške države, kakršne je »mela pred vojno, in to v korirst sovražni državi. Za Pvadgom>. LJUBLJANA. 14. Pred-s^dni«tvo deželne vlade "T"1", i - ' za Slovenijo je ipre^elo iz Ra-dgone nastopno brzo- r-icip m -vlači, ki m : javko: ra:,scna ^ klvač Preknnrrja, ker sta tu edi- kmurie severno Prekmurje za dol.co česa v oni gospodarski stiski, v kateri so je zapustili boljševrki. Vsa prekmurska trgovina teži cd nekdaj v Radgono in nima nobenega svojega fatgovskega središča. — Vlaxtoi tajnik Klobčič. Železni čarfL BELGRAD, 11. Včeraj je železniški minister dr. Draškovič sorejel deset delegatov kanu. Vlada želi, da se ta zakon hitreje reši v parlamentu. »Mapu ranke revolncife« ▼ Zagreba. ZAGREB. 12. Katarina. Bereskovskaja, znana mati ruske revolucije, pride v kratkem v Zagreb. Filijalka ruske agencije ▼ Zagrebu. ZAGREB, 12. Ruska agencija v Belgradu, kateri predseduje grof Bobrinski, imenovala je predstavnikom svoje fiUjalke v Zagrebu, ki se skoraj osnuje, konzularnega svetnika Aveima Vodvarka. Ponarejevalci italijanskih bankovcev. LJUBLJANA, 15. Policiji se je posreččlo priti na sled dobro organizirani družbi, ki je izdajala ponarejene ital^anske bankovce. Aretirance so izročiK sodiščem. Jugoslovanska novinarska zveza. -ZAGREB, 13. Danes ^popoldne je imelo hrvatsko 'novinarsko društvo SKUtpščino, na kateri je bil iz- voljen novi odbor. Za predseidnrka Je bil izvoljen Toni Slesel in je bil odbor pooblaščen, da izdela načrt za osnutje jugoslovanske novinarske zveze. Nadalje je bila sprejeta resolucija, ki zahteva od kraljevske viade ukinjenje cenzure in svobodo tiska. Tipografski pokret. ZAGREB, 12. Tukajšnje tipografsko oeobje se nahaja pred novim pokretom. Jutri nameravajo predložiti svoje nove zahteve po 100% povišanja dosedanjih plač. Nočao delo pri pekih v Sloveniji odpravljeno. Na enketi dne 30. julija in dne 4. avgusta t. i. pri narodni vladi (Poverjeništvo za soc. skrb) se je sklenilo med zadrugo pekovskih mojstrov in z Osrednjim društvom za živilske delavce in sorodnih strok za Slovenijo v Ljubljani, da se nočno delo odpravi in se začne icogovorno obojestransko rr.u •—-v-išji interesi države prva " v njem zastcipane stranke \-sak -vc-c. da zapeslavijo svoj interes dr.":: " - '.a kile.esu. rrže'rsica bo kot naitnočnej- ša s* a- t* paH mer a odločilno sodelovala i 1 v.r. .-t i-:c.rr.s:jn: c:]i. Brez n:ene pr:tr- d*,:i*e se v J>~žavi re mo~e n'č zgoditi, in brez i . . , „ . . , . _ r"~ ia x*ako mtoMivUo nemogoče. IWri- l^ovanrfcA železničarjev. Razgovor se ,e r-nj's,-.,, da bo Demckirats'ka zajednica, -ka-! 1vrfd1° ždezmčarjev in o za- 1c- dcrfei, zc-et mvela vse moči, da ^a i'^^ načr,lu ?,ede uIf^tve ^elokrcla že-žV-i-c "a z,nc:>o kencertracijsko vlado, ki bo le7f ^h ravnactelptev^ DelegaU so odšli po-p civje n IzSlstila zunanjepolitični pcloža>. Ori pa, ki so jo doslej pri tem ovirali, stoje se''.* pre:^ še težjo eJ >ovorr*csfjo. Prp ej je š!-> z9. ni-rt-CTia vprsš-.^-a, četuri neodložljiva, ve v:e f'r.rr"'? pn! tičr.e važr osti, se:!aj pa gre še za več: Za prest:ž na z-cir' :n za rre:'"tev mejnih in mr.r.jširsklh vrp<-?J:.r4 zi. ve^ro. Lpc.jmo da se vzrv-ičo te"'-e zrr>:-'e clhiacije vzVk'I tudi v zakrk-a:en->h ocr/cšjcmlsrh vrstah vest za drž^ o si. Zlasti velja io za slo. en ki kzjli ' so krize. RIM, 16. (S.) Ministrski predsednik je v začetku današnje seje odgovoril na vprašanje Gaetana Moške po zadnjih vesteh tz Reke takole: Vlada ie priobčila zbornici v sobotni seji vse vesti, ki }h je ido tedaj dobila o reških dogodkih. Vise druge novosti je priobčila listom potom agencije »Štefani«. Vlada ni skrivala v sobotni seji svoje velike boli, bala se je predvsem, da bi zavezniki mogli misliti tudi samo za hip, da jim vlada ni prijateljski naklonjena (medklici in pripombe) in je sm: trala za svojo dolžnost, da odstrani v tem o zim vsak ičvom. Obstoje dolžnosti pravičnosti med vladam?, ki se mcra?o vedno upoštevati. Njegove besede in njegovo vedenje v sobotni seji se morajo smatrati za j>os!edico težke in iskrene ekrbi, da bi se moglo tudi samo za hip smatrati, da se vlada sedaj ne drži svojih izjav in svojih obvez, ker se ve, kar se je reklo mnogim vojakom, ki so odšli v Reko. dt se vlada strinja s tem činom. Bilo }e potrebno da se naredi tem govoricam na kratko konec! ker če so delale krivico vladi, so ddale krivco vsej Italiji. Ministrski predsednik se veseli, de more ugotoviti, da zavezniške vlade ne le da niso protestirale, temveč da so izjavile, da je to vprašanje italijansko notranje vprašanje, ki ?a bo morala reštti odločno in s potrebno spravljivostjo Italija sama. To, kar so nekateri smatrali *a pretirano strogost, to so zavezniki odobrili, kej so videti, da želi italijanska vlada ostati zvetta svojim obvezam. Tiste •na, ki so pretiravali in primerjali te dogodke z Garibaldijevim stočaten, tiste opozarja, da je stal Garibaldi više od vsel današnjih velikanov; on ni bil vodja redne itaJija:sske vojske, temveč vodja •prostovoljcev, ki so s« prostovoljno zbrali in niso bili pod vodstvom častnikov kraljeve vojske. (Odobravanje.) Opozarja, da Je bil Garibaldi za rešitev domovine od iedijanskih vojakov napaden in ranjen. Sedanja vlada m zasluivla očitanj, češ da je ukrepala nervozno m pretirano, kakor nekateri nevede, a drug zlobno trde; postopala je ne samo zmerno, tem\eč celo popustljivo, kar se ji bo lahko enkrat fcufc očitalo, toda naredila je samo svojo dolžnost. Novih vesti nima. Vjrašali so ga. kakšne ukrepe namerava ukreniti, in bu'na domišljija prijateljev in nasprotnikov je že ziAHla celo vrsto načrtov in činov, ki jih je vlajda naredila ali jih namarava izvršiti. Resn ca le edinole ta, da se ie doslej omejil samo na to, da se posvetuje z generali in zaslužnimi osebami. Vsi, od generala Diaza do vojvode D'Aoste, so rau izrazili svoje globoko obžalovanje teh dogockov, in vlada nri ukrenila ničesar, kar bi se ne strinjalo z mnenjem tistih, ki so imeli najkoolrivejšo odgovornost. General Badoglio, kateremu vsa Italija priznava, da je eden tistih, ki so največ doprinesli * zmagi, je dobil nalogo* da ukrene, kar bo smatral za potrebno po svoji vesti kot vojak in državljan. Vlada ®a bo podpirala. Padajo torej vse govorice. ki so jih razširili nekateri nevede, a drugi zlobno. Ne bi imel ničesar več pripomniti, je nadaljeval Nitti, in 6as za sodbo o teh dogodkih, morda ni tudi brez nevarnosti, toda obrniti ise mora s prošnjo do poslancev in vseh tistih, ki lahko vplivajo na državo. Nasloviti hoče prijateljsko, da, očetovsko prošnjo ht6i na vse tiste, ki so se med vojno borili za Ib:lijo, naj ne naredijo ničesar, kar bi moglo uničiti delo, ki so ga ljubili ki želeli. Naj poizkušajo z zmernostjo, z ljubeznijo do domovine, s samo-zatajevanjem in pokorščino, da ne ovirajo dela, ki tvori njihov in naš blagor. (Odobravanje.) Ko je vzbujevaila kobaridska preiskava v mnogo državljanih čut strahu in groze, ker so se bali, da bi lahko zadela vojsko, se je on uprl in je rekel, da je treba o tem razpravljati v parlamentu, ker bo vojska častno izšla iz ite razprave. Zbornična >seja se je v soboto zaključila z glasovanjem, ki je v čast zbornici. (Odobravanje.) Sedaj se mora obrniti še enkrat do vseh, v katere je zaupal, do bojevnikov, do vseh tistih, ki so se borili, da jih prosi, naj podpirajo vlado v njenem delovanju, da se odvzame temu dogodku vsaka neprijetna posledica, predvsem pa, da vsi razumejo, da mora vso Iti! i jo voditi v teh težavnih časih najstrožja idi-tsciplina. Italija se nahaja v težkem položaj«; ta strašna vojna je zelo vznemirila vse duhove. Vsa Italija je nemirna: že nekoliko tednov je 400 tisoč delavcev v stavki, cele pokrajine so v stanju vretja j in nasiija, cele pokrajine so polne strahu. Ministr- ( ts-ki predsednik smatra, da je dokazal v najhujših > časih, ida ne pozna obotavljanja in da zna ščititi; javni red. Ni treba torej povečavati teh težav; v »tej uri morajo vsi pokazati nekoliko srca in treznosti, da se prepreči brezkoristno vznemirjanje duhov, v tem času moramo vsi pomagati pri reševanji teh vprašanj z najiskrenejšim čutom domoljublja in tudi s trdo voljo, da žrtvujemo tdel nas semih. Mlnfetrski predsednik je končno Kagotovljal Mosco, da se bodo vse vesti, ki bodo prišle vladi, vsak dan priobčevale listom, tako da ne bo ničesar pritajenega. (Živahno odobravanje.)' Mosca je vzel Nittijevo izjavo z zadoščenjem na znanje. Izjavil je, da so reški dogodki, gotovo •proti volji voditelja, postavili vlrdo in državo v zelo težaven položaj, bodisi z oziram na inozemstvo ali notranjost. Zaupa pa, da bo ministrski predsednik znai najti pot 'tudi iz te zagjate. Zato pa morajo razumeti vsi, tudi voditelji m izvršitelji reških dogodkov, da je sedaj potrebna sloga. (Odobravanje.) Končno je Nitti odgovoril na vprašanje Raimon-■da Federzonij« in Bedionija. Izjavil je, da je tudi on kot star časnikar v principu proti vsakemu omejevanju tiskovne svobode. Cim je stopil na vlai5o, je od.pmvH cenzuro, ki je ostala v veljavi samo za priobčevanje napačnih vesti vojaškega značaja. Z czirom na širjenje številnih vesti o rešlcih dogodkih, ki so bile ali popolnoma izm'šlje-ne, ali pa zelo pretirane in so ogrožale državne nterese ie ukrenil, da zaplenijo policijski uradniki ob izidu lista vse vesrti o omenjenem dogodku, ki bi ne odgovarjale resnici. To njegovo naredbo so tolmačili nekateri uradniki v smislu preventivne cenzure, zato je govornik izi "al okrožnico, s kaitero je pojasnil misel te naredbe. Govornik je zaključil s toplim pozivom do časnikarjev, naj ne razširjajo takih vesti, ki bi lahko •kompromitirale državne interese. Raimondo je vzel to izjavo na znanje in je priznal, da ima vlada pravico ukreniti potrebne ukrepe, da listi ne razširjajo izmišljenih vesti o reških dogodkih. Sma'tra pa za potrebno, da vlada pojasni, v kakšni meri in pod kakšnimi pogoji se lahko vrši posredovanje oblasti pri po tlače van jai tiskovne zlorabe. Pripomnil je, da se nastopa proti vestem o reških dogodkih tako strogo, medtem ko se je dovolilo razširjenje vesti o pogočbi z Avtrijo, ki bi bila, če bi bHa resnična, za Italijo ponižujoča. (Pripombe.) Ministrski predsednik mu Je ponavljal, da ima neomejeno zaupanje v liste in da smatra, da mu ne bo mogel nibče očitati čina, ki bi dokazal na ■sprotno. Zaupa, da mu bodo časnikarji s svojim vedenjem olajšal vađržanje tega velikega zaupa nja v svoboden tisk in izjavlja, da so naredbe, ki so fodane oblastim, točne in da ne more priti do sploh nikakršnega nesporazumljenja. Nato se je seja zakij-učiJa. Naredba o prepovedi prlobčevanb vesti o reških dogodkih. RIM, 15. (S.) Vsled neprilik, ki so se pokazale pri izvrševanju ukazov o točni udejstvitvi do!cčeb, čl. 2. kr. naredbe od 29. junija 1918. št. 1021 je ministrski predsednik pojasni! smisel omenjenih določeb takole: predstojeće »določbe o širjenju vojaških vesti in vesti, ki so s temi v tesni zved, ostanejo v veljavi, izključuje se pa vsaka predi-dooa kontrola s strani uradnikov v prostorih listov, všttevši t»di kontrolo, ki se je bila določila za olajševanje dela pri listih. Ugotovitev morebitnih prestopkov In nato sledeča zaplenitev in naznanitev se mora izvršiti v času. ko se list objiavdja. Francoski listi o reških dogodkih. PARIZ, 15 Francosko časopisje obsoja skoraj enoglasno D'Annunzijev čin, ki ga nazivajo »romantično podjetje«. Stališče, ki ga je zavzela italijanska vlada je naredilo dober vtisk. Smatra se, da je ta čin povzročila razigretost pesnika; negov pretiran nacijonalizem ga je sklonil, da izzove na kakšen kričeč način novo potrditev italijanstva mesta Reke. »Petit Parisien« naefkava, da so desni in levi naci ion ali stični agitatorji podpirali D'AnTninzij-i z namenom, da izzovejo padec vlade, ker se proti-vijo njenemu spravljivemu stališču glede jadranskega vprašanja. Cin se splošno obžaluje; medtem ko se proglaša in hvali namen zavezni.škega vrhovnega sveta, da se prav nrč ne vtika v te dogodke in dia jih smaftra za čisto notranje italijansko vprašanje, se z dr>ige strani zatrjuje, da se je D'Annunziju posrečilo spraviti vlado v resno zagato. »Journal« piše. da je D'Anminrio izvršil čin. ki mu je stal na srcu; sedaj bi moral uvk'eti, da bi imelo nadaljnje vztrajanje nae.proten učinek. Nič bi ne bilo žalostnejše, nego omadežev ti z nrsi-ljem čin, ki je doslej ohranil plemenitost patriotizem.« »Petit Journal« priznava, da je D'Annunrtlo izkazal zaveznikom velike uskiKe, toJa po prenrrju je napravil vsled svoje ra-zgretosti narake. ,kater:h največja je reško podjetje. Padla W seveda nanj grozovita odgovornost, če bi vztrajal pri svoji napaki in žrtvoval človeške žrtve. Položaf na RekL PODLISTEK in cel t del rzarci" , poved nove poln oma zadovoljni od ministra. Zakon o najennim. BELGRAD, 11. Minister za notranje stvari , je zahteval p:e':o ministra za prave jod je, naj izreče kasae sko sce šče svoje mnenje o zakonu gleJe nrjemsrme, ker so se pojavila različna tolmačenja posameznih odredeb. Paroplovna zveza. BELGRAD, 11. S 15. saptemb ram se prične reJra plo.ba na Donavi med Bel^radom in Brai-u /oni. Na ta oa^jn bo dc Lila zvezo s Čehcslovaško. mim (proKa. Avgust Šenoa. — Prevedel M. gieie i, j; o v;-. oč JonJene, je (»Sle v. Na-cd«) •VliistsJia kriza. ______ fc. ciio o v., .n-—i z- oati. i D. :vo, , . so . bE^GRAD 11. Včeraj so* par.-men tame pcgGLjje z republiko A* ; '.]v .Ie f sekcije izvel.'.e dva tirna v cv^cr. ki naj: Celo \iadi pripraven in predloži parlamentu pcrččilo o volilnem za-' — Vem, kna inta, 11- septembra 1919. mesceau in Llofd Geoc^e, -kicr ne bo via.or »Neite Freie Preske« in dragi, so že strele1: ime Avstrije, toda »Arbeirer ZeiteRg« tr-di. ta đe mo?a n vo ime porabljati samo v mednarodnih odnošaj.h. AvstrS^ki dslsvcl v Fr&nslii. CURIH. 14. Nemžkoavstrrjska komisija, ki je b-.'a o Sa v Francko z-aradi prevrta nekega šte-v>Ia de-Kvcev, 4ti se pcšiieio v Francije na delo v OI>u_ t'>':ene kraje, je poročala o svojUi vtiskih in pr lovcih prizadete/e v. xcn:riia ie pCTTČaia, da se v Franciji živi dobro in da se vsi Francozi, vštevfi delavce, z!2ve-dr.o. so zmr so vale:. Francoz; da mrzrfo Nemce naravnost strašno, toda mrčir>a proti Avstrijcem da ni tako veBfca. V opustošenih krajHi ie 5oruven?ii več kot 20f>.CfiG bi!. Za vzpostavitev prai^njih razmer v teh krajHi bo t-eba 15 do 20 let trdeča deia. Koarfsija je nanašala, da je Av-s.ri'a obvezana po mirovni pogodbi na delo v c-r^ošemb kresih v Italiji, Srbiji in Galiciji, a v Poljski in Franciji gre samo za neobvezno čelo. R-it^pts pr-^otfibe z N«*nči|o T senatu. \VASH5NGTCN, 16. (S.) Senat je začel raz-prs o o mirovni po^ocfcbi z Nemčijo; demokratski senator Jo-nes, ki je otvoril rapravo, je vroče priporočal odebntev. A^ierlžki seast odobri p>^odbo in načrt zve^e sarodov. PARIZ, 16. (?) »Mstn« poroča, da oni, ki poznajo pcVccvnika Hcusea, nikakor ne dvcoi:.'o o končni otde-nffatvi pogodbe Zveze uarc ov s strani assie»ri&kega senata. S—Gar^mv proti FriedHchovi vladi. CU7-TTf 15. V B '?~vo nedelo za nenri- r; EV fjz L z:" iSt r^ )'■ v c •3 SO-T' ko je Lila neka rr&Užcrr- t. rt" mce da do:Vi m*?č v S', oje rcl:e. ^e r--c-v:'a .r^r-.-i kcrrk s tem, da je Tiz.-C\-::: ---o JoG oa, tc -.'a sedsj mora in c;'- -'.Hi tut'1 Friediicha. Po Ga-c ^ Vi morrJi enter-trii soci- vz.pcž" ujati sve^e vlade na pesredo- rc. da je Fr?edr'ch porjolr.oma gotov a in da se si ; vr.-: Kee š*:o i, rat s t-.rit. »Ri celo vla^njcče stra.rke - -r« 3;še nio-e -:Lni mo:ir.rh£- : it n. V pripravljalnih sejah za o se gcvcni o Jcsipu Iiafcsb-ur-ia-s-eTn k.aKu kot {Jctovein cej-'ci' Hirek« pi$e, da ne bo seiež nacedne a!:« cščsane v Budimpešti, ten>več v ka' Tnorn maslu na deželi. D -'f-Aski »Achtubrad endblatst« ptce, da pve^-stoji i^npraiZii-itev Badi-n^pešte s strani Ro-roiSROv. General Maredarscu da bo pustil tam sarco ea oddelek, k: bo skupno z ententnimi ci^e&i tvoril nekaiko m »^narodno orožni-štvo za radrievan^e reda. Poročilo romunske tiakovne a^enci^e v Bernu pa pravi, da en-testa žoii iaprazaHev, toda tej želji da se u-pira^o Romuna. fs: Generalni civiiai komisar (je azidal nasledn>o okrožnico civi-fem komisarje«n pol. okrajev ki rfi - rnim š n-isU/sn naciz orn ikom: A'oi najj-važne^šCmi nalogami je vprašanje šol, ki nai bi se s svoijo stanovitsio-s!i]o ocs »■■etil Vla«gostan$u l^udst"a. Učitelji naj bi se popr«'t;el»i z vso vnemo deda na šelakem pol/u, da te čimpre^e zacelijo rase, ki jih je vsCi .-la |frozo*.Tta vojna l^&ieai v tem ozem-bu. Miic^o ie potreb, ki zahicevaJo r.u^ne od-pcc<ć:. PoD-ra-vrfci bo šolska pošlega, izboljšali učjoo cc-r're, pc praviti zakone in odpraviti zastarele naredile, izpopolniti prazna u&te£<£&a mesta, sknbeli za razdelitev šol-si^ih ksiV? ^ večnih pwpomočkov itd. ne to meječe prevideti vseb po-t-o'.: kar naeiikrat, ampak le polagoma. Zr.cpctn v svG»;e vestne sotri»dmke, pričakujoč, da rc bo nobena avtoriteta zanemarjala n>rov-t anspak potrdila resnico s ta j, ca iJ-i -r^t.r pc^ eSke in pomanklji vosti. V t & j, ko zz 7 rele Fava^o aaj /ažne^a vp. a-l V a, se r. 'i, da se pri;-o.'.n|e šoiako leio s cou^uin na nfe^ci^i način. Z onrom na težave v tem času, je potrebno, da določim naslednje: 1. Ljudske in mestne šole se bodo odprle s 1. oktobrom in to rudi učitetjstva, ki ta Čas poseča poletne kurze. Seje radi zrelostnih izpitov se bodo vršile nekaj dni preje. 2. Ostanejo nam še naredbe, izdane z odlokom 18/1. 1919. št. 7921 v odikaz glasov; odlok z dne 19/11. 1919. 79160 nanašajoč se na šol. dnevne zapisnike kn uradsie tiskovine; odlok l/III. 1919. št. 7583, določujoč pouk v cerkvenem petju; odlok z dne 9/2. 1919. št. 72001 ozirajoč se na dopuste obolelega učiteljskega osobja. 3. Omenim naij še odSofk od l/III. 1919. št. 72248, tičoč se verskega pouka, igodovine italijanščine v upora»bo prebujenih itd. ter še odlok od 6. V. 1919. št. 7514, iki odreja navodila o delovanju šol. — Moj pozdrav! Glavni civilni komisar: CIUFFELLI L t. Pripomba prevajalca: Vse prav in lepo; le nekaj nam bodi dovoljeno k temu pripomniti. Vsak apel — in teh ni brlo ravno malo pod prejšnjo vlado — ko qe šlo «za kulturna dela, je pozdravilo učrteljstvo z veseljem zavedajoč se svojih narodnih in državljanskih dolžnosti in pričakujoč, da se kompetentni krogi prej ali slej spomnijo, da je vredno pošteno delo poštenega plačila, toda čakali smo zamen. Meutem, ko so se dohodki drugim stanovom uredili več ali manj sedanjim dragk*j-skim razmeram primemo, so plače učiteljstva take, da se Bog usmili, in ni čuda, če učitelj-stvo zapušča šolske domove in si išče kruha drugod. Ako je šola res temelj ljudske na-cbraabe brez katerega se rušijo tudi državni zidovi, tedaj je dolžnost on$h, ki režejo uči-teljstvu vsakdanji kruh, da peskrbe brez odloga za regulacije njih plač. Zadeva je resna. £S8le vesli. Sprejemanje provizoričaih učiteljev za Uadske šole v Ju-ifeki Der:eč4fi. Generalni civthrl komiss-rija-t Z3. JaHisk-o Benečijo je izdal odlok, ua po:Hagi ka-terega se bodo sprejemali učitelji in učiteljice Sudskih šel z italijanskim, slovenskim hi hrvatskim učnim jezikom v Julijski Benečiji. Učitelistvo, ki ima spoii-Gbnostno eti zrelostno iz.priieva!o, izdano od kakšnega učHe^jskesa zavoda, more pre-Hožiti do 27. t. m. Dtešnjo, da dobi provizori-čno učiteljsko mesto r.a eelo šoisko leto 1919—20 na kakšni šeli v Julijski Benečiji, ne pa v mestih Trstu in Gorici. Provri se mora .prHožifc: g) krstni Ifs-t; b) sjHrvir-bnostno ali sreJoetno izpričevalo za CKfUčevanje v italijanskem, slovenskem aH hrvatskem je^rku; c) zdravniško itz.t>r?čevalo o zdravi ie^-esrri kc-nMUuciji prosilca; d) izpričevalo o ico-b-rem vedenju, izdano od sedanjih okrajnih političnih oblasti; e) izpričevalo o .piistojnc&ti v zasedeno oz.eml.ie ali o rtaHranskem državljanstva; f) vsa druga izpričevala, ki se ziše kandidatu potrebna za .prilogo k pro.^nji, — Plača se določa po sedanjih praviHh za provizorične nčne sile. Prosilec mora izjaviti, da sprejme mesto, katero ise mu določi. Prošnje se morejo kolkovati t eno-lirnim kolkom in predložiti v določenem roku generalnemu civilnemu komisarijatu (urad za početni potuk.) Splošna zdravstvena zveza bo ustanovila šolo ■sa strežnike in strežnice, v kateri ise bedo leti izpopolnjevali v zdravstveni slnibi. Sda bi imeJa vsako le*o tečaj, ki bi traisl od oktofera do ma!-nika. Prc.^rsm bi ee razdelil na več strok, ki bi (*;'«ovar-ia-!e posameznim glavnim .predmetom zdravstvene službe. Kc-ncem tečaja bi merati obi-skovakvi 25. t. m. v ulici Sorgente štev. 2. Ceitik za fižol in led. Civilni komisnrljat je določil, da £e po-vrže fižol do novega odloka ceniku; cena za ied se zviša cd 10T80 lir na 11'50 lir za kvintal. Vpisovanje v otročke vrtce. 22. t. m. se otvorijo občinski otroški vrtci. Sprejem2'Ii se bodo otroci obolela speta, ki so dopolnili tretje leto in ki niso nad 6 let stari. Vpisovanje se bo vrštk) od 22. do 30. t. m. 5—12 pri ravnateljstvih poe-ameznili zavodov ~;cti predložitvi rojs.nesa lista, izpriče-vr.io o cepIK^ini koz in zdravniško izpričevalo, ki potr.'u;e, da ima otrok zdrave oči. One, ki iz raznih vzrokov „niso bi-li vpisani v določenem reku. se lahko Vpišejo v prvih 3 dneh vsakega meseca cd 9 do 12 pri ravnateljstvih posameznih zavodov. Slovensko giedsHsče. Jutri, v četrtek, 18. septembra. cb 20 se uprizori velezabavna burka vNe'ly ivozlcr« (* Njegov a hišna«) z gdč. Mezge-čevo v naslovni u-Iogi in g. Silo v glavni moški ulogi. Pt?leg teh nastopijo v Večjih ulogah: gič. Gradišarjeva :n VeuUova. ter gg. Kralj, Požar in Terčič. — G!eJc!:ško vodstvo se je c-dloč^o za uprizoritev — tupa tam — tudi kakšne burke, da s tem ustreže širSfm sfo»cm in nudi poleg dobrih literarnih proizvodov, tudi nek-.:j razvedrila in zabave na se m t', občinstva. In s 'Vem komandom, do-s.eže tr!ec«ško vodstvo gotovo svoi namen, kajti ta burka je v resnici ena najzabavnergih, tako da se gledalec ne more vzdržati smeha od prvega do zadnjega prizora. Prosimo si občinstvo, da se pravočasno preskrbi z vstopnicami, da ne bo navala pri blagajni. Vpisovanje v Glasbeno Matico se vrši danes od 17- 20. Pričetek šolskega leta 1919-2« na Javnih nanovo ustascvljenih meščanskih delali v Ljiljani. Na javnih nanovo ustanovljenih ljubljanskih meščanskih šdah se .prične šolsko leto 1M9-20 v sredo, i;ne 24. septembra 1919 s .priporočanjem sv. Duhu ;n v C-Lirtek, dne 25. septembra z rednim šolskim pr.ukom. Vpisovalo se bo v ponedeljek, dne 22. septembra in v torek, dne 23. septembra 1919, vselej od 8. do 12. dopoldne, in sicer: Za I. mestno deško meščansko šolo v šois?:em poslopju na Pru-lah št. 13; za I. me stao ićakfcsko mehansko šolo v šolskem .posJopj« na Sv. Jakoba trgu št. I; za šišensko -de^ko meščansko šolo v šolskem poslopju šišenske deške in -za šišensko dekliško meščansko šolo v šolskem poslopju šišenske dekliške šole na Gasilski cesti §t. 242. Vstop v prvi razred mešć.-nske šoJe je dovoljen le onim učencem in učenkam, ki so dovršili (e) V. razred ljudske šole s splošno povoljnim uspehom. — Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani, se načelno pri sprejemu odklanjajo. Vse poi-rcbnosti pojasnjujejo šolska ravnateljstva pri vpisovanja. Sfoven*ko čebelarsko draitvo sa Goriško sklicuje svoj redni občni zbor, ki se bo vršil 28. t. m. ob 10 predpofcdne v prostorih gostilne pri »belem zajcu« v Gorici. Čebelarji, udeležite se občnega zbora v polnem števHu, da vzpostavimo to važno kmetijsko panogo. — Odbor. Težavea pok>ža| karoikHi Slovencev onstran de-rra.kacijske črte. Kakšna nevarnost preti našemu 2iv!'u oziroma tudi nam naklonjenim Nemcem v kra h Koroške, ki so v nemški oblasti, Izhaja iz -Pjj.M_-.i-ii klicev ia poročil, ki prihajajo z onatran demarknasieke črte. Po teb poročilih se ie sedaj, ko glede končnoveljavne pripadnosti raznih občin sedanjega nemškega ipodroča še ni izpregovorjena izadnja beseda, ponavljajo tukajšnjih Volks-wehrovcev, ki so zdaj v civilu, dne 2. avgusta t. 1. s kamenjem napaden in na tla pobit. Omenjena deklica je bHa tudi že poprej napadena od dveh fantalmov in tepena. Med svojim surovim ravnanjem pa sta vpHa: »Živio Slovenci!« Vse Slovence onstTan demarkacijske črte Nemci trajno zasledujejo, jim delajo vse mogoče neprilike, pošiljajo grozilna in 'zasramovaJna pisma ter jim prete, da jim bodo požgali hiše itd. Iz vsega tega se da posneti, kaj čaka naše koroške brate, ako bi se Nemcem res posrečilo, ugrabiti kak košček slovenske zemlje več nego jim je v itak preobUi meri že do-sedaj prisoj eno. Grozno maščevanje. Dominik Forcesm, star 38 let, vdovec, oče treh otrok, je že več časa II«— banko val z neko Ivanko Vukovič, stanujočo v ul. Gioachino Murat št. 2. Vedno ji je obljubljal, da jo poroči. Ivanka se je teh obljub naveličala In končno sklenila izvedeti resnico. Ko je včeraj JForcesin okoli 2l'3*> večerjal s svojo družino, je prišla v stanovanje neka deklica, ki mu je povedala, da ga čaka. na cesti neka ženska, šel je takoj na cesto in zagledal Vukovičevo. Ta ga je zopet viprašaJa, Itaj misli z ženitvijo. On ji je odgovoril, da ni pripravljen napraviti tega koraka. Začela sta se nekaj prerekati. Medtem je Vukovičeva izvlekla i-z žepa steklenico karbcbic kiseline in mu io vrgla v obraz. Steklenica se ie razbila in tekočina ie Forcesinija ožgala po rokah, prsih in po obrazu, Tirfi oko mu je ožgalo. Ivanka je po dovršenem činu zbežala. Iz kavarne =>AHa Stadione« so telefonirali rešilni postaji. Zdravnik je takoj prihitel na lice mesta obvezal ranjenca in ga dal odpeljat' v mestno bolnišnico. Sinoči ob pozni uri je prišla Ivanka Vukovič na karabinjersko postajo, kjer ji povedala, kaj je storila. Pridržali so jo v zaporu. Dafjragled so ukradli nemani zlikovci nekemu Virginijn Maigoniju, ki staniie v nI. S. Nicolo št 19. Skoda znaša 100 4ir. — Howst Kapecher je vieraj na parniku »Ma-yos« ea trenutek pustil sv<čo kabino odprto. Ko je prišel nazaj jc za-pa-zit. dj ga je v njegovi cd-isotnos-ti obiskal prijatelj in nu v spomin oinesel zlato «ro, vredno 1060 Hr, in listnico z 250 lirami. — V ijttdskem kopališču v Barkovljah je včeraj zmankala nek-amu Vincencu Deklevi srebrna ura In zlata verižica v vrednoii 250 lir. Povrhu pa še listnica s 45 hrami. Nesreča v mestnem sežijplišču. Strojni asistent Kerel Kalob, star 52 let, stinu^oč v ul. Boschetto št. 32. je čistil včeraj neki >troj in pri tem prišel z desno roko med zobato lolesje. Na vpitje nesrečneža je pritekio več deaveev, kateri so stroj takoj ustavili. Dr. Ferra z rešene postaje je Ka-lobu pofal prvo pomoč m g^ dsl odpeljati v mestno bolnišn-tco. Nesrečnežu bodo tgotovo odrezali roko. Sprejeli sq ga v JV. oklefek. Borzna poroiila. Trst, dne 16. septembra 1919. Tečaji: Jadranska banka 250— 255 Cosulich (Austroamericana) 490— 495 Dalmatia (Parob. dr.) 300— 310 Gerolimich 1450— nom. L'.oyd 900— 920 Lussino 1450— nom. Martinolich 390— 400 Navigazione Libera Triesttna 1400— 1425 Oceania 420— 440 Premuda 600—nom. Tripcovich 510— 530 Assicurazioni Oener^H 16500—16750 Riunione Adriatica 3075— 3150 Ampelea 430— 440 Cement Dalmatia 2S0— 290 Cement Spalato 330— 345 Čistilnica petroleja (Raff. OHi Mbi.) 1750— 1800 Čistilnica riža O^latura riso) 285— 3C0 Krka 390— 400 Tržaški TTamway 210— 220 Tržaška tvornica olja 950— 1000 40 - Alla clttd dl Trieste-49 Izsoio?IJsne rnosKe obleke. DHca G. Carducci (prej Torrafe) Jtev. 40. Nadaljni dohodi zadnjih novosti, oblek, ncpremočljivlli plaščev in pomočn kov. Absolutno konkurenčne ce.ie. Marica Gerbec Ezio Coletti geom. danes poročena. Gorica, 17. septembra 1919. M&Ll OGLASI IŠČE SE brivski delavec za takojšnji nastop proti dobremu plačilu. M. Bukovćau. Postojna. 4072 PRODAM ali zamenjam za dobrega konja, mlado kravo s teletom. Dcbravlje na Krasu št. 4. 4073 RADI selitve in prevzetja posestva staršev, prodam brivnico v lepem kraju na Kranjskem, čisti dohocek iir 5C0—600 mesečno, brez parfumerije. Vprašati pri Mihaelu Kalin, Trst, ul. Udine št. 49, L nadstr. 4074 X »Ž5S h i I j Pp1 L; Ođ dasas KS |! n j; s ^ i l h j i i i! Porotno sedll^e. Včeraj zf&traj se |e nidaJ»jevala razprava proti onim desetim osebam, ki so, kaleor smo včeraj objavili, obložene zločina tatvine, so-udeleževaa^a io sodtrivde pri tajbvifri. Vsi obtoženci zanika;a vsako krivdo; Rcjnan in Mercede Ussaj zahtevajo odškodnino za škodo, ki po iifibovih izjavah znaša nad 18.000 lir. Priča Ig mi j Soravito pravi, da je po izgx>-vedbab FraciSke SiHani Viđali s po- sredovanjem Gdbersicha nekaj tla.^a, ki je bilo ukradeno Ussaiu. Si^ismikTid Aita ne more izpovedati nič točnega; ve samo to, da je neka petrica Marija Godina, ki pa je že u-mrla, trdila, da ji je poraidil ukradeno blago »Rico de piaza«, najbrž Gabersich. Nato so bile zaslišane še nekatere druge priče, ki sc slabo spesninjajo in ne morejo izpovedati nič jasnega. Priča Agonija Rizzi pravi, da je bila prisotna, ko so tri, njej neznane osebe ponujale Viđahu blago, kameri pa ni hetel kup;tl, ker je sumil, da je to ukradeno blago. Prcs'H so ga, ntj jim s-pravi zavoj v sve^i iprodajalnT, kar je Vidoli storil; 2 uri potem so pr.'5K cnl neznanci k Vidali^u in »vzeli fcla^o. Pri Vid sliju so našli pe&cijfiki agenti neko maijo, ki so jo tatovi zabili. Bracfie^a odvetnik Zennaro in odvetnic Tamaro sta v detgena govoru dokazovala, da so ujibova bras^enci oedeižrri, kar priča v prvi vrsti dejstvo, da ni nikakšnih točnih podatkov, in zahtevata njihovo popolno oprostitev. Danes ob 9 se razprava nadaljuje. IŠČE SE stanovanje z dvema tsobama, kabinetom in drugimi pritiklinaini kje v bližini mesta, ali tudi celo manjšo hišico z nekaj vrtom. Cenjene ponudbe na naslov Mina Novak, uk della Scorzeria št. 7. 4075 IZSELITEV čelioslevaških rodbin. Družine, pristojne na Čehoslovaško, katere nameravajo se izseliti na Čehoslovaško, naj se takoj prijavijo pri zastopstvu čehoslovaike republike v Trstu, uL Miraniare 29 v urah od 9—12 prodp. 4076 •v £} cr^- r7- -n f^ ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ilica G r vi ^ št. I n^d tr (prfj tiiic.1 Ca:np.':rie) Tt lmiSki v^dja A. Jolinschrr, "bi^oV^Eu asistent Dr. J C rmaki - ui'r ij' /. . Drez uoiečln. Plombiranj i. Umetci »>]; DAMSKA verižica. doJga, izlato 14, 40 gramov, angleška tka »a srajca, se proda — usodna prilika — lir 220. lil. S. Catarina 7, dvorišče. 40/7 DOŠLI so krasni baržunasti klobuki po najnižjih cenah. Sprejemajo se naio6i3a m popravila. Novi modni salon, Coreo GarrbakJi 28. 4067 SLCVE?fXA, srednje starosti, sposobna vsakega deia v hotelu, gos^itei, trgovini ali privatni lrrši, zmožna &loveuske«a, nemškega in itaJfjansđiega je®ika, išče rfi^o kamorbodi, najrajši na deželo. Ceni. ponudbe pod j-Slovenka« na ins. odd. »Edinoiiti«. 4061 KROJAČ PAVEL PESTOTNIK, ul. Gatteri 44, se priporoča slavnemu občinstvu iz mesta in okoH-ce. 3983 HIŠA s 4 prostori, vrtom in vodnjakom pod vrv'el- skim kolodvorom se proda. Naslov, .pove ins. od d. »Edinosti«. P 136 POSESTVO z goivtilno, zemljišča, travniki, vinogradi itd. je na prodaj na Krasu. Nadaljne poizvedbe v Kopriv} št. 32. 4055 UČITELJ poučuje otroke ljudske šole. Pride tudi na dom. Cene zmerne. Naslov pove ins. odd. Edinosti. 4040 p ^ p ^ - j. ^ H £ - \ 3Z3KI tnirr se,ic1 & Neumann i ■ -: •»SlngcT1 Čast & Gasser Tvrdwa ustanoven 1. 'Rogata zalaga vseh uotrebsčn. t--/fr- l.v.chanićn clel .vn^a ra vsako Jii tCi'-ili-. popravljanja. Trat, ul. Cvnp ui le t'* i 'rr-AivVr -- -M i | . s« 1 jI A \'i < • '' i v* S? ^-i . . ,. • - ■ vifi iiitSiJpilait za liii lljll in ii , .> .3 id : - . 1— - m . ht; ' : 1 i vojnih iksd, v I Zavod sprejema prošnie. p skrbllje njih sestavo, skfb izvršitev, nadzoruje odškodc^.i c • do likvidacije Škode. Zavod ima lasten tehnični zavr.l za ugotovitev £kod hi am in zemljiščem. Trst, BL XXI MM ŠL I i (prej ul. Caicrma.) % SGIeten mladcsie, trgovee, posec-tišk s 50 (isoi 11-ran>i v gotovini, žeii zadnja v s vrbo ženitv^ z izo-braiocK) n značajno gospodiino od 18—26 let stero, iz dobre druž-:ae. Le resiie blagohotne ponudbe, če mogoče s sit k o, katera se vrne, pod »Jesan 1919« na las. odd. »Edinosti«. Tajnost zajamčena. n^n^r^fi r-r?' e ? :« ga v v a i t H ?"», i i • - \ ■ i | i # kS Jttt^ii tik A t— -—- Deln. gliv. K 3>, )) i), a* Centi* al i i f Ha [m ii al J 5 - IA i PoJružni:e: Dubrovnik. Oi!:ij. ' »t > ljana, MeUović, ♦-.•»itij s S. <\ ' i. . Ekspozirofi: Kranj. Obav.ja vs= v b.iio stri > ^u- : na hrfnl'".« UnjiŽicc p: )ti i ( t: siiin v b in-r i pr • letu ,>r >t. bresti:n .' .a o.t.i »vc i 2 z'.js jetna po n Jji! fjjncjš h ;> ■ u pn^oJiti od siJ^aj-i .i • bi uij l Ca;c v mji nmn irin?j [\i:a •:.•) Blagajna posluje oJ J Jj ' i -J '» Žiti. a 1 >• i.il ii j ii. ""'iiiV'"i'i'iii'r ^iiiaMiiiUMi rii ' '.r^ - " ' ■ ireoliska. S. Miniato, 90-22-16-1011-10. PARČINA, Torre bianca 27 — Trst. Lahko pošljemo takoj vagone vina CHIANTI; zvišanje cene za 24 vinarjev državne takse pri vsaki steklenici. ALTINI. h ,r< Z ozirom na to brzojavko, opozarjam svojo cenj. klijentelo, da toliko imenovano vino CHIANTI Aiiii?! in Serafini Meile d1 < katero se dobi še v moji zalogi, lahko dam še po stari ceni L 5.—. V prihodnjih dohodih se zviša cena pri vsaki steklenici za 24 vinarjev | državne takse, bodisi v mestu ali prosti luki. !