82. številka.
V Trstu, v soboto II. oktobra <890
Tečaj XV.
„E D I N O S T
uhaja dvakrat na reden. v**ko ergio m loboto oh 1. uri popnlurin."
„Edinost" stane :
«it vh« lato gl. K.— ; izven Avst. 9,— tri. za polu leta , 3.—: . « 4.50 -za četrt lat« , 1.50; . ,. 2 25 „ Posamične številke na dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v TrEtB po nov..
V Sorioi i" v Ajdovščini ur « nov. Na naročbe brez priložene naročnine se neravništvo ne ozira.
EDINOST
Oglasi in ozna&lla ne račune po S nov. vrbicu v petitu ; zA naslove z debelimi črkami ne plačuje prostor, kolikor bi
obsedlo navadnih vrstic. Poslana, javna zahvale, osmrtnice itd
ae račune po pogodbi.
V«i rlopmi «e pošiljajo uredništvu v uli«*! ''arintia Ar. '25. V iako pintno mora biti trankovano, ker nefrankovana »e ne npre-\ f •,
lemum W r\* .i u i uit nit vru/mm ^

■
jeraajo. KokopiRi se ne vračajo.*
V JL	--''I
.Naročnino, rtiklamacije in iimerate ,»»111 uprrvrništvo v ulici Cnrinria Odprte reklamacijo no pnmte poHth^ne

Glasilo slovenskega političnega dnužtva za Primorsko.
« V edlic.1t jf m ć
Shod slovenskih poslancev v Ljubljani.
Dne 2. oktobra seslo se je v Ljubljani 51 zastopnikov slovenskega in hrvaškega naroda. Dan ta je torej velepomemben v politiškem življenji naroda našega. In narod nas je tudi v polnej meri pogodil veliko važnost tega zborovanja, kajti zanimanje za ukrepe naših poslancev bilo je obče. Kamor-koli si prišel, ugibalo in kombinovalo se je ob vspehu parlamenta »»jedinjene Slovenije*, kakor se je izrazil neki naš list. Tudi mi smo se vzradostili prav do dna duše svoje, ko nam je došla vest, da eo dne 2. oktobra v Ljubljani snidejo vsi oni odlični možje in prvaki, kojim je hrvatsko-slovensko ljudstvo poverilo veleimenitno in velečastno nalogo, da zastopajo njega gmotne in duševne koristi.
Veselili smo se tega dogodka dobro vedoći. da je izvrsten pripomoček do politične izobrazbe naroda našega ; in veselili smo se ga, ker je ponudil lepo priliko, da pridejo zastopniki celokupnega naroda slovenskega drug z drugim v ožjo dotik o. In temu poslednjemu momentu treba je priznavati nemalo važnosti: kajti prepričanje naše, katero smo opetovano izjavili, je, da mnogo taktičnih pogreškov naših voditeljev je zapisati na rovaš mejusobnega ne p oznanja in n e p o z n a n j a od nošajev ob periferijah. Ako pa pridejo ti veljaki — tako smo si mislili — mej sabo v ožjo dotiko, povedo si s par iskrenimi besedami več, nego more povedati Časnikar v celej vrati uvodnih člankov. In govorjena beseda tudi ložje prepriča, nego pisana. Stoječi torej na tem stališču in klanjajoči se tem nazorom nadejamo se, da bode imel Ljubljanski sestanek blagodejnih posledic za vspešni razvoj naroda našega v političnem pogledu.
Še jedno okolnost bi tu radi naveli, katera nam priča, da je tudi vnanji svet pogodil važnost Ljubljanskoga shoda: da
PODLISTEK. Vedomec jo tlači.
Spiaal P. M.
O vodomcih ohranile so se še povsod po Slovenskem različne pripovedi. Kako prido, da vedomec koga tlači, pove nam tudi sledeča povest.
Na Skali pri Bogatci imeli so kaj lepo dekle. Kadi lepote, a tudi radi obilnega bogatstva želeli bi Bogatčevi, da bi dekle prišlo k dobrej hiši.
„V domačej vasi ga ni zanjo44 — rekajo domači Bogatčevi in tudi večina vaščanov misli enako.
Skal a je vas v hribih. Vsako premožno dekle pomaga si k deželi. Nekako sramotno je, ako mora v hribih ostati. Ali ni lepo, ali nevedno, ali kaj druzega mora neki že manjkati bogatemu dekletu, če pri vsem bogastvu vendar-le v hribih ostane.
„Brhko in premožno deklo mora v deželo" — tarnajo roditelji. Nedomoljubno navado ali napako naših hribovcev dobro pozna jo dolinci: mladenič, kateremu primanjkuje v dolini — ne lepih deklet — marveč bogatili, hodi v hribe so ženit.
so se namreč italijanske in nemške novine obširno bavile s tem shodom in da je njihova ži\a fantazija ustvarjala preoudne in raznobojne kombinacije glede nH ukrepe naših poslancev. Ako torej nasprotni nuni tabor nekako nervozno opazuje gibanje naše, znamenje je to, da nas uvažuje in da se — nas boji. Znano je, da se na vrabce ne strelja s kanoni ; ker pa streljajo na nas s kanoni največjega kalibra, moramo pa že misliti, da nesmo tako pod nič, kakor, žal, mislijo tudi premnogi ^c-simisfi-sorojaki.
Ljubljanski shod je torej prevažan dogodek v našem političnem življenju in hvaležni smo onim, ki so poprijeti inicijativo, da je prišlo do tega shoda. Slava pa tudi vsem onim, ki so se odzvali vabilu ter se udeležili prevažnih posvetovanj.
Za danes prijavimo na shodu sklenjene resolucije.
O splošnem političnem položaju poročal je poslanec dr. F e r-j a n ć i č in se je sklenila nastopna resolucija :
„Slovenski in istrsko-hrvatski državni in deželni poslanci, iieomahljivo stoječ na temelju svojih narodnih in državnih pravic izjavljajo, da bodo v državnem in deželnih zborih skupno delovali, ter uporabljali vse svoje moči v to s vrh o, da se odstranijo krivice, ki se gode slovenskemu in hrvatskemu narodu14.
O p r a v o 8 o d j i je poročal tudi dr. Ferjančič ter se je sklenila naslednja resolucija:
Iz člena XIX. temeljnih zakonov z dne 21. dec. 1867. št. 142 drž. zak. izhaja pravica zahtevati: Da uradi vsake vrste slovenskemu prebivalstvu v slovenskih pokrajinah izljuČno slovenski poslujejo in se zahteva v ta namen : a) da vlada imenuje za urade v slovenskih pokrajinah uradnike, v govoru in pismu slovenščine popolnoma zmožne, katero znanje imajo dokazati pred redno komisijo višjega nodišča, oziroma namestnistva ; b) da vlada tudi sama čuva nad tem, da se oblastva v poslovanji h
Hribovci naši imajo tudi to slabo na-rodno-gospodarsko lastnost, da otrokom svojim izrekajo prevelike deleže. Rodna hiša mora pešati, ako itua več otrok. Posebno dolinci, imajoči sicer lepa premoženja, a še več dolgov, prelazijo vse hribe iščoč bogate neveste. Tako je bilo tudi pri Bogatci na Skali. Vse je mislilo, da Minka pojde v deželo, da bo že oglasijo ženini iz doline; le Minka in S k a 1 j a-n o v J e r o n č sta bila drugačnih misli.
„Če tudi ima vse bogatstvo sveta in sla nujo v raju podobnem kra ji, nočem ga tvoja sem in ostanem do smrti ! Čakam gotovo na-te, bodi brez skrbi !u Tako zagotavlja in priseza zvestobo brhka Minka krepkemu Jeronču na predvečer odhoda njegovega, „tja na zgornje Štajarsko,44 kakor je prepeval pod oknom Minkinera. Odšel je v vojake; sicer žalosten, a v srci je imel ve.elo upanje, da po treh letih bode Minka njegova bogata nevesta. S posebnim, navdušenim veseljem prenaša .Krone v vojacih vs« težave, katere čakajo posebno nerodne hribovce.
Svojej Minki bi rad vedno dopisoval a revež no zna. Tiskanim črkam bi že počasi vedel uganiti glas, a pisanih ni nikoli
slovenskim pr« b.valstvom v istini Bloveti-ćine poslužujejo. Kavno isto se zahteva glede uradov za hrvatski jezik v Istri.
V pospeševanje in olajšanje tega se zahteva, da se napravi otldelek štajerskega namestnistva za Spodnji Šiajer po vzgledu onega za južno Tirolsko ; da se ustanovi v Ljubljani vi*je deželno sodišče za slovenske in isterske pokrajine; da se ustanovi v Ljubljani pravniška akademija z vseini pravicami vseučiliskih fakultet in popolno pariteto slovenskega in hrvatskega učnega jezika.
O trefjej točki, o šolstvu, poročal je drž. poslanec K 1 u n. Sklenila se je nastopna resolucija :
Opiraje so na ravno isti člen temeljnih zakonov je gledo šolstva zahtevati : h) da se l,udska šola, namenjena odgoji slovenske, oziroma isterske hrvatske uilu-diue povsod vredi na pudingi verskega izpovedanja in z izključno muternim učnim jezikom, da se za njo potrebno učiteljsko oso bje pridobi s primerno vreditvijo dotičnih učiteljišč, ter da se šolsko nadzorstvo deželno, kakor tudi okrajno, izroča le nadzornikom, ki so slovenskega, oziroma hrvatskega jezika popolnoma zmožni.
Ravno isto velja glede obrtnih šol, katerih ustanovitev naj vlada nadaljuje, v prvoj vrsti pa naj popolni obrtno šolo v Ljubljani; obrtno šolo v Trstu pa tako preustroji, da se bode nekoliko predmetov podueevalo tudi v slovenskemu jeziku.
b) da t<e novo oživotvori gimnazija v Kranji in popolni v višjo gimnazijo, ter da se napravijo slovenske vzporednice razun na gimnaziji v Mariboru tudi na gimnazijah v Celju, Goriei in Trstu, za hrvatsko mladino v Istri pa da se na novo otvori gimnazija v Pazinu s hrvatskim učnim jezikom, ali pa da se vsaj napravijo hrvatske paralelke na državni gimnaziji v P ulj i.
Arodstvo in nadzorništvo za slovensko in hrvatsko mladino namenjenih srednjih šol, oziroma paralelk naj se izroča takim ravnateljem in deželnim šolskim nadzorni-
videl v domačej šoli, kajti gospod duhovnik kot „učitelj za silo" je učil le namenom, da učenci znajo brati na mašne bukve. Skoda, da tudi v istih ui kaj pisanega, da bi se naš Jeronč pisati učil!
Poišče si tovariša, ki bodo pisal pisma dragoj, lepej, bogatej njegovoj Minki.
Tovariš njegov, katerega je za denar kmalu dobil, je dolinec, njegov deželan. Vojaško suknjo nosi že dve leti ; še eno, pa je prost. Doma ga stari oče komaj pričakuje, da mu izroči gospodarstvo, —
Minki Bogutčcvej na Skali dohajajo tako pogostoma pisma, da jo v tem prekosita v vasi edino le duhovnik in novo imenovani učitelj. Stari občinski obhodni L še nikoli ni dobival toliko darov od pisem, kakor letos.
„Minka je radodarno dekle" — govori povsod, kamor nese kako pismo stari obhodnik.
„Ona ne ponese tisočakov v deželo, ker jej Jeronč tako pogostoma piše44 — govore stare ženice, ko si pripovedujejo, da je Minka zopet prejela list. Kolikor je pri takih prilikah mogoče, bili so splošno vsi zadovoljni, le Bogatčevi bi raje videli svojo hčer poročeno v ravnej dolini, ka-
kom, kateri so slovenskega, oziroma hrvatskega jezika zmožni v besedi in pisavi.
c)	Deželni šolski Bvet v Gradcu in Celovcu naj se razdeli v dva oddelka, v slovenski in nemški.
d)	Pravica absolviranih srednješolskih dijakov iz Dalmacije in Istre obiskovati vseučilišče v Zagrebu naj se raztegne tudi na mladenČe iz Tržaškega , Goriškega, Kranjskega, Stajarskega in Koroškega.
O zadnjej točki, o časopisju, poročal jo poslanec Hribar in se je sklenila nastopna resolucija:
„Zbrani slovenski in istersko-hrvatski poslanci spoznavajo za potrebno, da se preustroji objektivno postopanje v tiskovnih zadevah in obda z garancijami, da njegova uporaba ne bode, kakor je bila doslej, pogubna svobodnemu tisku v obče ter slovenskemu in hrvatskemu posebej.
(Konec prih.)
Tržaški starešine.
Srečna zvezda, ki je dosedaj vodila Tržaške modrijane na magistratu ter jim dajala tako lepo priliko uganjati neslane politične burke okoristujoč pri tem svojo stranko in svoje izvoljence, — ta zvezda jela je ugašati. I)o zadnjega hipa so pohlepni previadalci v Tržaškej mestnej hiši upali, da jim slavna vlada — katerej v zahvalo učinjajo toliko sitnosti in neprijetnosti — usliši prošnjo ter jim tudi po odpravi prosto luke prepusti užitninski davek ; namreč, ono kravo, katero gospoda tako pohlepno mol/ejo, da jim je možno nositi ogromne stroške, s katerimi vzgojujejo v Trstu državi nevarni naraščaj.
Užitninski davek do cela v rokah mestnega magistrata bilo je ono tele, ka-toro jim je storilo uganjati toliko norosti ; bil je vir, iz katerega so zajemali, da so podpirali svoje uialovredne krejature, ustvarjajoč nova mesta in urade, podeljujoč podpore, službe in nagrade za neznatne, dvoui-
kor pri Skaljanu v domačej vasi. „Pri nas se teško živi in slabo" — ugovarjajo Minki.
A vsi ugovori so zaman. Minka je trdna; danej obljubi Imčo ostati zvesta. Na vsak Jerončov list koj sama odgovori ravno tako ljubeznivo. V deželi imajo Bogatčevi sorodnike. Pri teti uvojej je bila Minka v mladosti; tam je hodila v šolo ter se naučila tuko lepo pisati.
Srečni dnovi prehitro teko. Jeronču je prešlo prehitro prvo leto vojaškega živ-Ijeju, a no morda za to, ker se je bil še precej priučil novemu redu, in ker bi se mu ne ljubilo kmalu iti domov, ampak radi odhajajočega prijatelja dolinca, pisca zaljubljenih pisem, njegovej Minki. Kdo mu bo tako vestno opravljal tu posel f Nekolikim črkam bila se je okorna desnica njegova že priučila, a pismo, in celo Iju-beznipolno pismo, pisati dragoj svojej, pa le se ni upala. Poišče si druzega tovariša; kateremu izroči prijeten posel. A odgovora na zadnji list še ni in ga dolgo noče hiti. „Preden jej hodom zopet pisal, moram čakati, morda je obolela, ali jo kaj druzega zadržuje, da mi ni odgovorila44 — modruje Jeronč, ko že mesec dni zastonj čaka. „Pismo se je nu pošti izgubilo,44 bil
ljive zasluge, da so si le ustvarili krog sebe močno stranko hvaležnih in odvisnih rok, koju vse delujejo v proslavo mestne uprave in njenih upraviteljev.
Ta zlata zvezda torej jela je utrin-jati, radi cesar vlada v Tržaškem Izraelu velika vzburjenost, togota in žaloRt. Očka Dompieri, kojega so magistratovci v imenu mesta poslali v Beč k presv, cesarju, da izprosi milosti še za bodočnost, prinesel je žalostno vest, da vlada nameruje odvzeti magistratu pobiranje vsakoršnega davku razun občinskega, namreč doklad na vino, špirit, meso i. dr. To vest so mestni očetje v zadnjej seji sprejeli z veliko žalostjo ; na obrazih vseh videl si obžalovanje, kajti mislili so si izvestr.o „die schonen Zeiten sind voriiber",,.
Svetovalec Dompieri je na dolgo in široko pripovedal o vspehu svojega poslanstva pri presv. cesarju in pri ministrih na Dunaju. Presv. cesar je poslanikom obeeal. da bode s posebnim zanimanjem sledil gospodarskemu razvoju Trsta ter da bode ekonomičnemu zboljšanju Tržaškega mesia vlada gledala ugoditi in je po možnosti podpirati.
Na to so šli odposlaniki k finačnemu ministru Dunajew»kemu, koji je deputaciju prav uljudno sprejel ter jej storil mnogo formalnih obetov, v istini je pa bilo videti iz njegovega odgovora, da se mestu po odpravi proste luke pusti zgolj mestni davek na užitnine (educilio) in doklade, ki pa ne bodo smele presegati skupne svute sedanjega davka. Isto so odposlaniki opravili tudi pri trgovinskem ministru.
Slednjič so se podali k ministerskemu predsedniku grofu Taaffeju. Ministerski predsednik se je kazal prav uljudnega in zgovornega, tako, da so odposlaniki bili ž njim kmalu v živem razgovoru. Sklepajoč svoj odgovor, rekoč, da bode država uva-ževala istinite potrebo in koristi Trsta, poudarjal je ministerski predsednik, da bi Tržaški mestni z as top moral oh nekaterih prilika h ž i v e j š e pokazati svoje a v s t r i j-skočutstvo in svoj patrijoti-z e m, sicer ni upati, da bi visoka zbornica sprejela in dovolila svote in žrtve države za Trst. — To naravno utemeljeno očitanje prvega ministra požuril se je g. Dompieri koj odbiti spominajoč, da je celo presv. cesar hvaležno sprejel ustanovo v spomin 40 letnice Njegove vlade, kojo je Tržaški mestni zastop soglasno dovolil! Na to je izbranik opozicijonalcev v Trstu pozornost ministrovo k'ij obrnil na drugi ugodnejši predmet, kateri uema z avstrijskim patrijotizmom ničesar opraviti.
Vedenje deputacije, odgovori raznih ministrov, posebno pa jako izraziti odgovor ministra-predsednika grofa Taaffeja, prav plehek zagovor dr. Dompierija proti npra-vičenej sumnji, — slikajo nam dovolj jasno položaj in čutstvo Tržaških lnhon-
je trden, konečni sklep. „Treba je pisati drugo pismo" — reče novemu svojemu piscu. Odgovora ni tudi na to ! Čudno ! „S čim sem se jej zameril. Tovariš moj dolinec zna! je lepo pisati, in draga moja Minka je tako rada in ljubeznjivo odgovarjala; oh, zdaj pa nikdar več!u Milo zdihuje Joronč in nestrpno Čaka Minkinega lista, — a zastonj. Minulo je vse drugo in tretje leto — a o Minkinem listu ni, ne duha ne sluha. Dolgo časa ni mogel domisliti se uzroka, vsled katerega bi ga bila pozabila ona Minka, ki mu je s prisega potrdila ljubezen svojo ; se le pozneje polasti se ga slutnja: ko bi mu bila nezvesta podala roko kojemu dolincu — na željo roditeljev njenih ?
V tej misli pride veseli Čas. ko se zopet po treh letih vrača na svoj dom.
Doma dobi vse pri starem, le oče se je močno postarsl, tako da ide že v dve gubi. Komaj pričakuje sinu, da mu izroči precejšno domovanje. Jeronč to dobro ve, zato tudi kmalu povpraša, če tudi po .strani, kako je pri sosedovih, pri Bogatci.
(Dulje prih.)
skih prevladovalcev nasproti osrednjoj vladi in pričajo, da so tudi v raerodajnih krogih na Dunaju slednjič uvideli politično pohabljenost Tržaških Lahonov in nevarnost, ki od te strani preti državi.
Pač žalostno znamenje je, daje ministerski predsednik sam prisiljen opozarjati najodličnejše Tržaške občane, — odnosno mestni zastop — na njega dolžnosti proti osrednjej vladi! Ta okolnost nam priča, kako nepravilno je postopala Dunajska vlada podpirajoč in goječ italijanski živelj na Primorskem. Žalostni dogodki v našem mestu so posledica one zgrešene politiške poti, na katero je prvi krenil bivši namestnik Depretis. Pod nekakim zakonitim pokroviteljstvom vzgojila jo ona svojat, ki zadnji Čas prouzroča vladi toliko neprilik in sitnosti, nevarna — irredenta. Uprav svoje j politiškej po-žrešnosti in krivičnemu postopanju proti nam Slovanom — njih sodeželanom — in protiavstrijskim demonstracijam, koje so Lahoni uganjali v javnih sejali, slavnostih in zbirališčih — uprav tem se mora la-honska prenapeta gospoda zahvaliti, da njih prošnje pri vladi neso imele zaželje-nega vspeha.
Z odpravo svobodnega pristanišča preide užitninski davek v državno oskrb. Slavna vlada bode sicer za nase mesto očetovski skrbela ter z nami ravnala liki z drugimi podaniki. Bolje je pa, da so prestrastnej lahonskej stranki prestrižene poroti, odvzet vir njihovej šopirnosti in ošabnosti, nego da se z državnim denarjem tukaj širi italijanizem in goji irredenta ! Ali o tem nam bode se prilika govoriti, poglejmo rajši na drugo točko, ki se je obravnavala v istej mestnozborskej seji. —	(Konec prih.)
Politični pregled.
NotranJ« dežel«.
V	velikem posestvu Nižjo-av-atrijskem zmagali so pri deželnozbor-skih volitvah liberalni kandidatje. Večina deželnega zbora ostane torej za sedaj še v liberalnih rokah. Toda opozicija je tako po svojem številu, kakor po svojej ener-žiji tako močna, da imajo gospoda liberalci povsem vezane roke; vspeli protilibe-raleev, dasi so ostali za sedaj v manjšini, je vender-le velikansk.
V	mestnej skupini M i k u 1 o v na Moravskem bila je dne 0. t. m. do-polnitna volitev za državni zbor. Voljen je bil kandidat liberalcev L e b w o h 1 s 1905 glasi; prest Landsteiner dobil je 1529 glasov. Ta mestna skupina je p:t že na glasu po silnem terorizmu iu običajnem kupovanju glasov, katerih sredstev se na prav nesramen način poslužujejo tamošnji židovski bogataši.
Nemški cesar je o priliki svo-jega pohoda na Dunaju odlikoval več oseb, mej temi Dunajskega župana dra. Prixa. Ker pa ni odlikoval tudi ministra-predsed-nika grofa T a a f f e j a , hoteli so nemško-liberalni listi tudi to okolnost uporabiti za svoje strankarske namene, češ sam nemški cesar demonstruje proti /istemu, vladajočem sedaj v Avstriji, ker se mer notranje naše polike ne strinja z ono vnanje politike. Na te insinuacije odgovorja odlični nemški list „Nordd. Allg. Zeitung" : Grof.i Taaffeja delovanje zadeva samo obsežje notranje avstrijske politike. Ni pa treba posebno povdarjati, da se Nemčija v to ne bode nikdar vmešavala. „Frankfurter Zeitung" pa pišejo z Dunaja: Vsi listi opažajo, da nemški cesar ni odlikoval grofa TaaflVja. Dobro poučeni krogi menijo, da je to posledica osobnega nasprotstva mej poslanikom princem Reus-acin in grofom Taaffojem, kar pa še bolj utrjuje naklonjenost cesarjevo do grofa Taaf-feja. Vladnim krogom je bilo tudi neljubo, da je posla.lik Iteuss direktno doposlal županu Prixu podeljeni red, ne pa potem ministerstev" — No, mi se pa temu ne
čudimo; nemški poslanik je postopal po-J polnem v smislu naših nemških nacijo-nalcev, ki menijo, da so naše nemške dežele le provincije veliko nemške države* Čemu bi se torej ozirali na kaka avtrijska ministerstva !
Vnanje države.
Navzlic razpustom irredentarskih druš tev in drugim odlokom Orispijevega ministerstva, irredentarji po Italiji nočejo mirovati, ampak zmirom bolj ruvajo proti sedanjej vladi ter hujskajo ljudstvo na vstajo in republiko. Nad vse črtć av-strijsko-laško zvezo ter zahtevajo od vlade, da se ista več ne ponovi, temveč, da Italija sklene naravne zvezo z Francosko, s čije pomočjo bode potem lahko napadla Avstrijo ter osvobodila „ječeče brate" na spodnjem Tirolskem, Primorskem in v Dalmaciji izpod avstrijskega jarma ter priklopila te dežele k materi Italiji. Tudi nedavno so očitno pokazali to njihovo smer. Prišel je namreč v Rim francoski poslance Rivet in rimski radikalci so mu napravili v čast slovesen obed, kojega se je udeležilo 40 najbolj rudečih Rimskih radikalnih politikušev. Govorov in napitnic ni bilo ne konca ne kraja. Znamenit je osobito govor rimskega poslanca Ferrari-ja, koji je povdarjal, da se mora Italija rešiti avstrijskega upljiva ter pretrgati po* litiško zvezo z Avstrijo. Naravna zaveznica Italije je Francoska, kajti žtijo jih vežejo narodne vezi ; smoter italijanske politike pa mora biti osvoboditev italijanskega naroda na spodnjem Tirolskem, v Gorici, Trstu, Istri in Dalmaciji izpod avstrijske vlade in pridružitev teh dežel k Italiji. Isti dan so s« zbrali na neko pojedino tudi Rimski demokrati ter uganjali iste burke; povdarjali so posebno rešitev italijanskih bratov. V sobani, kjer se je vršil politiški dine, bili ste razstavljeni na vzvišenejšem mostu zastavi Trsta in T r i d e n t a, zaviti v črn pajčo-1 a n v znamenje tuge in žalosti !! Kar se pa pametnim ljudem vsekakor čudno zdi, to je istina, da sti si demokratična in radikalna stranka na Laškem v laseh, čeprav obe gojiti iste namene in politiške smotre. V Milanu je neki napetost obeh strank že velika. Italijanski resni časopisi obsojajo početje, bodisi, radikalcev bodisi demokratov. „Opimone" in „Perseveranza", trdita, da bode ločitev Italije od Avstrije zgolj Italiji škodila ter da bi bila njena smrt. Tudi mi smo te misli; o laških prenapetih a lačnih časnikarjih in demagogih, kateri provzročajo vso te sitnostni pa menimo, da so le — norci; torej: Bog daj norcem pamet! Prosimo tudi Boga, da bi jo nekoliko podelil tudi onim gospodom, ki vladajo našo deželo pobirajoč kopita za svojimi norimi brati onkraj črno-žolte meje.
Kako silna so postala iredentovska rovanja po Italiji vidimo iz tega, da sam t! r i s p i roma po deželi, da bi nekoliko usta mašil preglasnim njega rojakom. Dne H. t. m. bil jo v Fioreuci, kjer se je udeležil velikega banketa. O tej priliki zaropotal je malo proti iredentovcem rekoč: „Iredentizem je najnevarnejša zmota Italije, ker je savražnik zjodinjenja Italije iu miru, Izzivanja ta, obrnjena do vse Evrope, so pravi bojni klic, kateri more v nevarnost spraviti celo obstanek naroda. Neposredna poflodica agitacije iredentovcev bila bi ta, da se zruši tripeiulijanca. S tem pa nehote podpirajo ouc, ki se nadejajo zo-petnega oživljenja papeževe svetne oblasti, ako se zruši trojna zveza. (Aha, torej to tišči g. Crispija! Op. vred.) Obstoj Avstrije in Francije ob mejah italijanskih je potreben za evropsko ravno težje. Ako ne bi že obstala taka država, kakoršna je Avstrija — ki obsega različne narodnosti , katerih razvoja ne zavira — morali bi jo ustvariti. Ne zadostuje, da se vlada drži pogodeb, ampak spoštovati jih mora tudi ljudstvo. Interesi Italije so identični z interesi monarhije." — Tako Crispi ! Bodo-li gospoda Crispija rojaki uvaževali ta svarila, jako dvomimo. Govor Crispijev je se štirih strani
jako zanimiv : Prvič, ker nam priča, da se gospod minister iredentovcev silno boji; drugič, ker indirektno priznava, da ljudstvo italijansko ne spoštuje p o g a d e b , katere je sklenila vlada, da torej pogodbe te nemajo nikako prave podlage; tretjič, ker v njem izraža bojazen za obstoj italijanske monarhije in četrtič, ker nam pravi, da gospoda so še vedno neso iznebili strahu, da ne bi papež danes ali jutri zopet doŠel do svoje posvetne oblasti.
Domače vesti.
Politično društvo „Edinost". Pred-sedništvo političnega društva „Edinost" sklicuje gg. odbornike in namestnike za jutri dnć 12 t. m. ob 10. uri v jutro k rednej seji v prostore „Del. podpornega društva" (Via Molin piccolo št. 1)
Za družbo ev. Cirila in Metoda v Trstu nabrala je g.čna Ana Sarf pri učiteljskem shodu v Nabrežini 7 gld. 20 kr. Hvala lepa I
Družbe sv. Cirila in Metoda velika skupščina. (Konec) V. Zvezek je zagledal beli dan povodom odkritja spomenske plošče na rojstvenem domu vladike M. Ravnikarja, da se tudi naša mladina seznani s teui slovenskim pedagogom. Kritika se je v obče izrekla pohvalno. Ako vzamemo v poštev, da so je razpečalo in razširilo po Slovenskem od „Knjižnice družbe bv. Cirila in Metoda" I. zvezka krog 8000, od II. do 5000, III. 2000, IV. 3000 in V. zvezka do 2000 izvodov — torej skupno 20.000 izvodov, gospoda moja, smemo reči, da je družba — ukljub precej velikim denarnim žrtvam — dosegla lep vspeli, osobito če pomislimo, da se bodo — ker litera seripta manet — čitali njeni spisi, ko družbe več ne bo. Pri tej priliki si usoja vodstvo „Knjižnico družbe sv. Cirila in Metoda" prav priporočiti vseiu načelništvom, rodoljubom, duhovnikom, učiteljem, pisateljem itd. Ali zagleda več spisov beli dan, odvisno je od tega, kako se bodo rasprodavali ; s cela hvalne in zanimive tvarine takim zvezkom imamo dosti v rokah.
Govoreč o svojih knjigah ne smemo zamolčati neljube zadeve, ki jo je nevednost ali pa zlobnost podtaknila našej družbi. V uradnih odlokih visokih c. kr. deželnih šolskih svetov se namreč nahaja kot od vis. c. kr. ministerstva za uk prepovedana knjižica, ki se naj izloči iz kolskih knjižnic, tudi „Tisočletnica Metodova" kot izdana po našej družbi. Sam Bog si ga vedi, kako je to nastalo, kur brošura ima na svojem čelu naznanjeno, kdo jo jo spisal iu kdo jo izdal — izšla pa je so predao je bila ustanovljena naša družba, (čujte, čujte !) Istotako pa je tudi vis. c. kr. deželni šulski svet koroški prepovedal sploh vse spise, ki jih izdaja našu družba, torej tudi „Životopisa Nj. Veličanstva presvetlega cesarja in njegovega praočeta Rudolfa Husburškega'*. (Začudenje.) V očigled temu je moralu vudst.vo v spoštljivi spomenici vao zadevo pojasniti Nj. prevzvišenosti g. ministru za uk in bogočastje, katero je osebno blagovolil izročiti državni poslanec kanonik K. K 1 u n. Slavna skupščina ! Lahko si mislite, odkod vse to izvira in s kakimi težkočami se ima boriti vodstvo, da družba ne pride v zadrege. — Kdor tako spise, kakoršno je vodstvo izdalo, smatra za nevarne slovenskoj mladini — on, čo sicer razume slovensko — čitajoč noče razumevati slovenskih teženj, in če jo rojen Slovenec — smelo trdimo — da ni već pravi Slovenec. Istina! (Tudi Tržaško italijanski časopisje je sumničilo in obroku valo našo družbo radi teh knjižic. To mu bodi v odgovor.)
Odbor „Del. podp. društva" se je naslednje konstituiral: Predsednikova namestnika : gg. M. V. Živic in Miha Hervatin ; tajnika: Fran Polič in Makso Cotič; blagajnik : Kari Šmidt ; knjigovodja : Jakob
Gorup; knjižničar Fran Žitko. Poleg tega imenovali so se nadzorniki, izpraševalca komisija, gospodarji in načelnik veseličnega odseka.
0 priliki veselice „Tržaškega podpor, in bralnega društva" darovalo se je in preplačalo 0 gld. 34 kr. Vodstvo društva izreka vsem darovalcem presrčno zahvalo. Bog plati !
Županom v Pazinu izvoljen je bil d nt 9. t. m. gospod deželnega glavarja namestnik, dr. Ante Dukić, odvetnik v Pazinu. Ćastitamo tako izvoljencu, kakor vsej občini na tej presrečnej izvolitvi. Prepričani srno, da postane ta občina poleg občine Kastavake glede uprave uzor vsem drugim občinam.
„fichulmeisterpolizeiblatt". Pismo, v katerem cvete dišeča ta nemška cvetka, je sicer privatno — doposlano uredniku našega lista tam iz zavedne Notranjske — in le neradi «e je dotaknemo tu v javnem
listu. Toda bojimo se.....sedaj pa res
ne vemo, kako bi stvar prav povedali, no, bojimo se, da no bi tudi drugi učitelji o nas tako čudno mislili, kakor misli dopošiljatolj rečenoga lista. G. dopošitelja je „ogrelo* zadnje „Sobotno pismo", prijavljeno v „Edinosti" —- no, nas je pa ogrelo njega pismo. Ogrelo nas je, ker se nam niti sanjalo ni, da bi Bploh bilo mogoče podtikati nam namenov, glede katerih vsa dejanja sedanjega uredništva lista „Edinosti" pričajo, da smo jim odločno,
fanatično nasprotni. Spoštovanje, ki je gojimo do učiteljskega stanu, je iskreno ; mi želimo učiteljskemu stauu ono častno mesto v socijalnem življenju in ono n e-odvisnost, katera mu po vsej pravici gresta z ozirom na vzvišeni njega poklic. Boj, katerega smo bojevali za to naše prepričanje, je bil uprav jeden glavnih vzrokov, da smo zašli v kolizijo z Goriško gospodo. Dopisnik uas sicer še ne imenuje „Schulmeisterpolizeiblattu, ali izraža bojazen, da bi mogli postati, kakor je že nekdaj bilo. Kako je nekdaj bilo, ne vemo, ali to vemo, da za opravljanje posla kakega „polizeiblatta* nemamo ni voljo ni sposobnosti. In kaj smo — ali prav za prav: kaj je zagrešil naš gospod podlistkar P Mirna naša vest nam pravi : prav nič se ni zagrešil ! Bil mu je namen dijametralno nasproten onemu, katerega se mu na veliko naše začudenje podtikajo : i r o n i z o v a 1 je gospoda doktorja; zato je izraz „duševne reve" naveden med, ušesci „—Ti ljubi Bog, vsaj vender ni tako težko pogoditi meje med resnostjo in — ironijo! G. doposilja-telj zahteva, da prekličemo. Ali kaj nam je preklicati P! Hočete li, da prekličemo besede, ki so smešile ono, kar vi sami obsojate?! V koliko pa so opravičena Vaša Humničenja — ali če hočete : Vaše bojazni, služi naj Vam to v dokaz, da jo dotični podlistek spisal narodno radika'en učitelj in odločen nasprot-nik veleč. g. dra. Muhniea,
Iz SV. Križa se nam piše : Neštevilno krati smo že govorili in ožigosali dejanja in uehanja pievladajoče stranke. Danes povraćamo se zopet k temu predmetu, dobro vedoČi, da slovenski živelj v Križu ne bodo imel zagotovljene prihodnjosti, dokler se ne odstrani hinavsko delovanje naših nasprotnih voditeljev. Ljudstvo je jako nejevoljno videti take zmotarije. — Odkar nam županuje nasprotnik našega rodu ni ga več pravega miru. Strar se bodo vsakemu čudna zdela, ali nam se pa ne, ker vemo, kakšno ljubezen goji slavni magistrat in njega zvesti sluga, slavnoznani kapovila, do vseh onih, kateri so se prodali z dušo in telesom ter postali sužnji br ezverskih Lahov. Z vso odločnostjo obrnemo s o do slavne vlade z vprašanjem, je-li tej slavnej vladi znano paševsko obnašanje našega modrega kapovih- P Hoče li še dopuščati to zatiranje P Naj li še naprej trajajo izzivanja, ki nas bi mogle zvoditi do proti-postavnih dejanj, katere vodijo v zapor, tia peklensko veselje naših zatiralcev P Da smo mi same, do skrajnosti
pohlevne, mirne ovčice je znano, ali n i smo prisiljeni tako govoriti, kajti take stvari so ne gode niti na Turškem. Uprav zato, ker smo privrženci ideje združenja in ker Križ do sedaj ni povsem umel idealne svoje naloge, hočemo se naprej potegovati za pravice svoje in upamo, da sčasoma se bode vse posrečilo, da zadobimo blagi mir v našej občini. Dokler v sv. Križu obstoji le peščica slovenskega življa, branila bode, da se nasprotne stranke želje ne izpolnijo. Mi Slovani krepko se hočemo boriti za svojo ljubo domovino ; vsi naši avstrijsko-alovanski bratje podpirali nas bodo v težkej tej borbi. Menimo, da ustavni zakoni jamčijo tudi nam Slovanom enako podporo in hrambo.
Iz Ajdovščine se nam piše 0. oktobra: Včerajšnje veselice ne pozabimo tako k malu. Zgodovina "našega selsko-zabavrnga življenja trdi, da take veselice nesmo Se imeli. In kdor včerajšnjo veselico iz vseh obzirov premotruje, uveri se takoj o tej trditvi. Glejte ! Zanimanje za veselico bilo je splošno. Vzpored raznovrsten in zanimiv ; vse točke proizvajali so točno. Vsako točko morali bo ponavljati. Sodelovali so pri veselici — izvzemši voditelja pevcev, gospoda Perne-ta, nadučitelja v Šturjnh in na novo došlo Sturske učiteljice, go-spice Jurmanove, ki je dotične komade na glasovirji spremljevaja — sami rokodelci, tvorniški delalci in delalkinje. Poznati bratje „Budihne" so nam neka vez, duša društvu. Se celo „nagovor" govoril je rokodelec Dragotin K r a v o s, mojster-krojač, ki je nas z vsebino govora, kretanjem in navdušenostjo, s katero je govoril uprav očaral. Vsa „gospoda" Ajdovska in Sturska ; častita duhovščina iz okolice, rokodelci in drugi stanovi; gostje iz Lo-kavca, sv. Križa, posebno pa iz Sel in llifenberga, so se v obilnem številu veselice vdeležili. K tej veselici se je tudi vsestransko pomagalo. Gospod Filip Poljšak odstopil naro je bezplačno dvorano. Slavno društvo „Edinost" dalo nam je na razpolago oder, glasovir, sedeže in vse česar je bilo v prireditev dvorane treba! Neki gospod je opravljal posel denarni-earja in drugi dobrotniki, katere bi žalil, ako bi jih imenoma našteval, nam bo pa z denarjem pripomogli. Vse tu navedeno odlikuje napomenuto veselico <>d mnogih drugih, ki so so kedaj pri nas vršile. — Čistega došlo je na korist, „družbi s?. Cirila in Metoda" okolo 40 for. Lepa svota, za katero Vam bode marsikutero slovenwko srce hvaležno. Na vsem teru hvala Vam ! Voditeljstvu „pevskega društva", njega članom in gledališČnim igralcem, ki ho svojim sodelovanjem pripomogli do lepega vspeha, dal Bog vztrajnosti v blagem njih počutju ! Naprej !
Iz Pulja so nam piše : Zadnji dopis nik iz Pulja se je dotaknil raznih, ne ravno častnih dogodkov, vršivših se v našem mestu. Dosti jih je čul, gostobesedni vaš dopisnik, pa vendar dosti tudi pozabil ; kajti drugače ne hi molčal o druzih bolj častnih stvareh, ki so se dogodile ravno v istem čbbu, ko pravi, da ga je žokal. Molčal je o najvažnejšem dogidku, to je o slavnosti izpuščenja vojne ladje „Elizabete" v morje, ki se je vršila dno 25. septembra t. I. Najbrže mu neso dopustili vstopa do bližnjtga mesta na oljčnem otoku, kjer se je slavnost vršila. Tej pomanjkljivosti je pa vendar treba, da nekoliko opomorem, da ne bi svet mislil, da „Edinost" prezira znamenitosti puljsko-historiških dogod ja jev. Dopisnik je pri povedal, da je bil tukaj g. namestnik že 23. septembra, da bi sprejel visoko gospodo. Kes jo to bilo. Eden dan pozneje se je pripeljala s posebnim vlakom, malo pred 12. uro opoltidno Njena visokost go.«pa nadvojvodinju Marija Valerija se svojim soprogom, nadvojvodom Franc Salvatorjem in spremstvom. Sprejeli bo visoke goste tukajšnji uradni prvi dostojanstveniki na kolodvoru, od koder so odpluli na malih parnikih na jahto Miramur. Popoludne so imeli svoj obed in drugi dan krst vojne
ladij« „Ccsarice Elizabete". Prizor izpus- j njov na Bazovici, kjer se bodo shajali četija ladije je bil velikansk. Nad deset- vsi Tržaški mosarji in Furlanski kravarji. tisoč l judi je bilo navzočih. Vojaški oficirski j Dalmatinskega italijanskega kolovodja,
zloglasnega dra. U a j a m o n t i j a , doletela je že davno zaslužena usoda. Državno
kor jo bil zastopan polnnvrstuo in tudi druzih uradnikov in dostojanstvenikov ni manjkalo. Galerije so bile prenapolnjene nježnega spola, ki »o je odlikoval se svojimi toaletami, Botrica nežna kot vijolica, ljubeznivega obraza in prijaznega pogleda — je bila oblečena b pepelno-zelenkasto obleko se zelenimi našopirki na ramenih. Vslonjena je bila na desno pazduho svojega Vigocega soproga, lepo-vzraščenega mladeniča. Odzdravljala je na desno in levo smehljajočim obrazom. Ob deseti zjutraj dospela je na oder, njej namenjen. Približal se jej je potem monsignor mornarice, velečastni g. Račić s tremi svojimi č. gg, kapelani in obernjen proti Ir.diji ?»• molil od Vsemogočega blagoslova in pomoči. Poveljnik mornarice, ekscelenca baron Sterneck, naprosil je*na-to Visoko botro, da izvrši čin krsta. Njena ccsarska Visokost pritisne na tipalnik in steklenica šampanjca, obešena nad novo ladijo, razveže se raz neko žico, trešči ob ledja ladije in razpoči močnim pokom prav tako, kakor se je ladji reklo: „Odtrgaj se od suhe, stalne vezi 1 Beži in »uj v sinje morje. Naj so ob tvojih ledjih v slavo domovine razdrobi skalovje v tisoč koscev !" Ladija se počme mikati se svojega ležišča, pomika se, drči, da se vse v plamenu kadi in zarije se naposled v globoko morje. S tem se je končal krst vojne ladije .Cesarice Elizabete".
Iz Divače se nam piše: Čakal sem že dolgo časa z namenom, da se kak dopisnik iz tukajšnje okolice oglasi zaradi velikega pomanjkanja pitne vode , ali ker ga ni od nobene strani, da bi se za važno to stvar potegnil, zato sem se jaz namenil nekoliko o tem poročati, da ustrežem našemu ljudstvu. Znana je letos dobro po obširnem svetu Kraška dolgotrajna suša, katera že več mesecev duši zemljo našo in ki je kmetom deloma uničila jesenske pridelke. Vrhu vsega tega nam pa še glavna stvar, čista voda, primanjkuje, katero morajo vsaki dan ubogi kmetje iz tekoče reke pri Skocjanu za »lomačo rabo voziti. Mnogo se je že govorilo med tukajšnjimi posestniki o potrebi, da bi si naša občina napravila vodnjak v sredini vasi, kjer je zato najbolj primeren prostor k«-r tu stoje poslopja, katerim bi trebalo napeljati vode. Ali vse prizadevanje je zastonj, ker naši občinski odborniki so premalo ali nič za to stvar ne brigajo. Kmetje se navadno med seboj pritožujejo in pravijo : Čemu miš občinski denar v blagajnici leži, mi pa moramo potrebne vode trpeti. Take in enake besede se, žalibog, mnogokrat slišijo in ponavljajo med domačim ljudstvom. Zatoraj skrajni čas je že, da bi se naši občinski gospodarnimi prebudili iz trdega spanja in vatregli zahtevani domaČega ljudstva, kar hi služilo v korist in blagostanje občine. Pomisliti je treba, da v Divačo se je v malo letih mnogo ptujega ljudstva naselilo ; poleg tega pa imamo še mesečne somnje, tako da sedaj še več vode potrebujemo. Jako umestno bi bilo, ako bi naš občinski zastop priredil nekak zapisnik, v katerega naj hi se podpisovali oni občinski posestniki, ki so zadovoljni, da se zgradi potrebni vodnjak na občinske utroške. — Se nekaj ne morem zamolčati ; zahvaliti se mi je v imenu našega priprostega ljudstva vrlemu kolodvorskemu načelniku g. Auerju, kateri dobrohotni gospod je prostovoljno privolil, da zamorejo domači vaščani za svojo potrebo na tukajšnjo postajo po vodo hoditi.
V Bazovici bode dno 20. t. m. p r v i semenj za živino in raznovrstno kramarsko blago. Vas Bazoviška je kaj primerna za živinjske semnje, ker je blizu mesta in mestne klavnice, tako da ni treba živine po celo ure po javnih cestah goniti, ampak se jo po stranskih potih in kaj hitro dovede na Bvoje mesto. Kranjci, Goričani, Brkini, Istrani, BrŽani in Kraš< vci so vab-joni, da bo v obilnom številu udeleže sem-
pravdništvn zapričelo je namreč proti temu možu kazensko preiskavo rudi goljufije in poneverjenja, katera zločinstva je zakrivil kot predsednik delniškega društva „Asso-ciazione Dalniatica". Na ukaz e. kr. okrajnega glavarstva v Splitu ne sme >e več udeležiti delovanja v občinskem zastopu, dokler ni dognana kazenska preiskava. Vest o tem dogodku napravila velikansko senzacijo.
Vojaški nabor. Mestni magistrat opozarja v smislu vojnega zakona od 11. aprila 1880. vse podvrženco naboru, rojene leta 1870, 1800 iu 1868, občane in tujce, ki bi radi bili oproščeni vojaščine, da zberejo ob pravem času potrebne papirje. Popolnoma nesposobniki, namreč: gluhonemi, nori, epiletnični itd., naj preskrbe spričevala ter naj je puste podpisati občinskemu predstojniku. Nafanjčnejsa pojasnila se dajejo na mestnem magistratu, v oddelku za vojaške stvari. Ker bode vojaški nabor dne 1. marca pr. I., opozarjajo se dalje vsi naboru podvrženi, da se do konca novembra zglase pri magistratu. Prošnje za oprostitev se bodo predlagale v teku prosenca prihodnjega leta.
Razpisane štipendije. Razpisan je na-tečaj za jedno državno ustanovo I. 210 gld. za slušatelje politehnike na Dunaju, v Gradcu, Brnu, Pragi, rojeno v Istri ali na Goriškem. Prosilci so morajo obvezati, da bodo po dovršenoj šoli služili v zadnjih deželah. Prošnje 30. t. in. na c. kr. na-mestništvo. — Jeden štipendij iz ustanove Ad. Clemse letnih 100 gld., za dijake ljudskih in srednjih šol. Prednost imajo sorodniki in učenci na Goriškej gimnaziji; prošnjo do 30. t. m. pri ees. kr. numest« ništvu.
„Ljubljanski Zvon" prinaša v desetem zvezku nastopno vsebino: 1. A. Funtek : Najlepša čestitka. 2. Banko : Madrigal. 3. Josip Stani: Zadruga. Povest. (Dalje.) 4. Dr. K. Glaser : Konico in Julija. 5. A. Funtek : Jožef Cimperman. (Dalje.) ti. Iv. Vrbovec: Narodo-pisne posebnosti. II. Merjenje otrok. 7. Andrej Fekonja: Reforma-macija v Slovencih. (Dalje.) 8. L. A.: Ob citruh. 9. Vatrosluv IIolz : Jurij Subić f. 10 Fr. Gestrin : Iz arhiva. Povest. (Dalje.) 11. Književna poročila: IX. V. Oblak: V Jagič, Glagolitica. (Konec.) X. Balade iu romance. Napisul A. Aškerc. 12. Listek: Ilustrovani narodni kolendar za navaduo leto 1801. — Hrvaška književnost. — O Voduškovi astrououiični knjigi.— „Firduzi in derviš".
„Učiteljski Tovariš" prinaša v št. 10. naslednjo vsebiuo : Prof. Fran Orožen — Ljubljana : O zemljepisnem pouku. (Dalje)
—	—z— : O risanji brez stigem. — Fr. Gartncr — Dobrova: Kako naj učitelj skrbi za zdravje šolskih otrok z ozirom na zakonite določbe. — J. Marn: Knjiga Slovenska. — Ukazi in odredbe šolskih obla-»tev. — Književnost. — Naši dopisi : Iz Sežane. — Iz postojinskega okraja. — Iz novomeškega okraja. — Iz Nurnboiga. —■ Iz „Zavezo slovenskih učiteljskih društev".
—	Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica uredništva.
Tržno poročilo.
Cone m« razumi«, kukor no prodajo na dobolo blago za gotov denar).
e od for. do for
Sava Mooca.......	100 K.	i	134.—
ltio bisor jako ttna .	„	—.—	— .—
Java „ „ „ .	„		—.—
Bantos tina.....	„	114-	11C.-
„ Hrudnja . . .	„	108.-	110. -
Guatomala.....	_	1 10.—	118.—
Portoricco.....		133. ~	i3r).—
San .lugu do Cuba .		136. -	187. -
Cejlon plant. tina . .	„	183.-	lo.-
Java Malang. zelena .	„	118.	119.—
	„		—. —
ltio oprana . . . .	„	--	—
		111.-	112.—
„ srodnja . . . .	„	iUO,—	
Jaaaia-lignt" » zabojih . .	„	2(4.50	
Maciaov cvet.....	_	890.	400.—
	„	n —	24.-
	n	HI.—	tiii —
	■	51.—	52.—
liatavia . . . . . .	«	52.-	53.-
Piment Jamaika..........„	39.—	—.—
Petrolej ruski v sodih . .	101 K.	7,:>0	— .-
„ t zabojih .	„	8.7 j	—.
Ulje bombažno amerik. . .	„	H'2. -	;»4,—
Lecce jedilno j. f. gar.	n	41.—	4"2 —
dalmat. s certifikat. .	*	44. -	45,—
namizno M.S.A.j.f. gar.	„	53. —	;">V -
Aix Vierge ....	„	t>3 —	l>5.
* tino..........„	OH -	Ml.—
Božiči puljeski............8.N0	— —
dalmat. s cert. . .	„	9.2,j	—.—
Smokve puljeeke * sodih .	„	14.—	—.—
v vencih .	„	17.50	— —
Limoni Mesina......zaboj	10.—	—
Pomeranoe Puljeske . ...	„	—._	-
Maadlji Bari l.a.....KM) K.	106,—	-.-
dalm l.a, h cert.	_	106 —	—.—
Plmolll..................„
Eiž italij. najtineji ...	„	19. .'5	19.75
„ srednji ...	„	18.—	18.50
Rangoon extra| ...	„	16.25	— .—
* l.a! carinom	n	14.75	15.—
Il.ftJ ...	„	12.25	12.50
Saltacine dobre vrsti . .	„	6«.—	72.—
Suho grozdje (opaia) ...	„	-JO.—	21.
Ollasb«..................i,	34.-	35.-
Slaniki Yarmouth ....	»od	14,-	— .—
Polanivke medu« velikosti	100 K.	39.—	40.-
velike..........,	H5.~	36.-
Sladkor centrifug, v vrečah	„
certifiak. ...	_	3.'.—	— .—
FatolCoka..............„	li.-
Mundoloni..........B	7.75	— .—
svetlorudeči ....	„	9.50	—
tetnnorudeči ....	„	—.—	-
bohinjski ...........„	* 9.50	—.—
kanarček............„	10.—	—.—
beli, veliki ....	„	10.50
zeleni, dolgi ....	,,	— ,—	—.—
„ okrogli ...	„	—.—	—.—
mešani, štajerski . .	„	- .—	—.—
X»lo . •..................hH.—	85.-
8«no konjsko..............„	2.—	2.90
„ volovako............„	2.")0	3 20
Slama....................2.00	h 00
Javna zalivala
Po enoglasnem sklepu odbor«, zbranega v seji od dne 10. oktobra t. 1., podpisano predsedništvo ima čast, zahvaliti ae tudi tem potem onim trem neimenovanim rodoljubom kateri so društvu blagohotno podarili svoto 188 for. Bog dragi naj rečenim rodoljubom obilo plati ! Še enkrat presrćna Vam hvala ! Trat, 10. oktobra 1890. Tajnik :	Predsednik :
F r a n P o I i č.	Mate MandiC.
Javna zahvala.
Podpisano vodstvo, vršeč svojo dolžnost, zahvaljuje se tem potem vsem onim, kateri so blagohotno sodelovali o priliki proslave lOletnice „Trž. podp. in bralnega društva" poimenice pa: si. tamburaškomu zboru in njih gospodu zborovodji, slavnemu dramatičnemu odseku „Trž. Sokola", posebno pa goapodiČinam : Kobalovi iti Fur-lanijevej, gospodoma dru. Janež iču in Voulcn. nadalje g*, pevcem „del. podp.1 društva" in tj. Srećku Bartelju. kateri jej blagohotno prevzel vodstvo petja, gospodu! učitelju I) .b'ncu za solosceno „Liberalec", kako- tudi vsem udoležuikom, kateri so se tako mnogoštevilno udeležili veselice in s t»ni pripomogli b-pemu materi jalnomu uspehu iste. — Zahvaljuje se tudi si. uredništvoma „Edinosti" in „Slov. Naroda" za njiju blagohotno uvrstitev društvenih naznanil, tičočih se t;- veselice.
V Trstu dno S. oktobra 1800. Vodstvo Trž. podp. in bralnega društva. Andrej Kalan. Fran Kravos.
predsednik,	tajnik.
Živic in družb, v Trstu
imajo v svojej zalogi, ulica Zonta Št 5,
vsakovrstne stroje za kmetijstvo in vsak«, drugo rabo, kakor tudi vse za stroje potrebno. Posebno priporočajo s e s a I k e (pum;.»e) za kalanje vode, pretakanje vina, gašenje požarev, škropljenje trt in drevja; cevi za vodovode in vsako drugo rabo izlitegu in kovanega železa, svinea, kaučuka, lana; mlati I niče in čistilnice za žito, mrvil-nice za koruzo, slamoreznice, stiskalnice in mastilnice za grozdje itd.
Prodajajo le iskušeno izvrstno vnanje in domače, garantirano blago po niskih cenah, ter je razpošiljajo prosto carine po deželah.	14
Ker se bliža čas trganje grozdja, priporočamo naše trdne tiskalnice in mastilnice (preše in mline za grozdje.)
Stroje pri nas kupljene popravljamo kadar je potreba in priskrbimo za porabljen je njih delo, druge.
Schivitz & Comp.
^A.B0NNEn]l
f krojač, i-12 Corso štev. 4. II. nadstropje
izvršuj« točno in po najnovejšem kroju obleke za gospodo. Ima v svojej zalogi novega in izvrstnega sukna in druge stofo, po jako ugodnih conah.
Lastnik pol. družtvo „Edinost".

Daje se na znanje vsem onim, koje bi utegnilo zanimati, da so na c. kr. za-sadiaču v Pazinu na prodaj sadna drevesa, in sicer
2284 cepljenih jabolk;
833 „ hrušek;
2243 . črešenj;
962 „ breskev;
500 pitanih lešnikov ;
157 visenj ;
613 murv;
385 ci m boro v ;
220 marelc.
Vsa ta drevesa so cepljena, stara 4 do 5 let iri stanejo za kuiote po 10 kr.. za premožnejše posestnike pa po 20 kr. vsako steblo.
Pazin dne 4. oktobra 1890. C. kr. gozdarsko poverjeniStvo 2-2	Fr. Dolenc I. r.
Lepega
orehovega lesu
je več vaganov razne dolgosti in debelosti na prodaj, tedaj najprikladnejša za izdelovalce fornirjev. Les je jako lop, izvrsten in se ga postavi na postajo Čakovac (Csakaturm). — Kdor želi kupiti, oglasi naj se najhitreje pismeno pri podpisanem, kateri podaja vsa potrebna pojasnila.
JOSIP GABOR, krčmar,
pošta Mura St. Martin v Med morju.

■■HMB
čast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta I okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah I mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providjenu.
JEDINU SLAVENSKU
TISKARU
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku liarilčbu bilo koje vrsti knjigotiskarskoga posla te preporuča se osobito za ove vrsti tiskan ic kao n. pr.:
za župne urede, okružnice, račune, list. artiju i zavitke s napisom, preporuene karte, posjetnice, zaručne I vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročlštnike, punomoći, cienike, jestvenike, svako-vrstne skrižaljke, izpovjedne cedulje, knjige Itd.
Uvjerava ae p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom. toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom.
Drži u zalihi (skladiSću) svo potrebno tiskanico i knjige za crkven • urede.
Onda ima na prodaj sliedećo knjige : Kmetijsko berilo za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjev v pouk c ena prije SO nvč.
sadu 40 tvrdo vezana......n.
Hodnijski obrazci safttnvil B. Trnovec . . n. Vilim Tel, prevod Cegnora ... . . n. 4©
Ljudmila prevod .1 Lebana.....n. ®0
Filip prevod Križmana.......n. 36©
Antigona provod Krizmanu......n. *©
Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. Istra pjesma	„ A. K „ . . n,
Ovo su knjige jako prikladno za darovo o praznicili zato ih si. občinstvu preporučamo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti t o č n o naručim i dotični naslov (adresu) naručitelja.
Za obilnu naručbu preporuča se
Tiskara Dolenc
Via Carintia br. 28 u Trstu.
pripravljena od lekarjn g. PICCOLI-ja v Ljubljani, je uplivno zdravilo, ki krepčA želodec, mehf-d. flisti, odpravlja zlato žilo in odganja gliste.
Sestavljena jo iz zdravilnih, v rastlinstvo spaitnjoćih »novij ter ni niknko drssti-I čno učinkujoče, marveč lahko. I delovanje organov urejajoče zdravilo, katero organizma kar nič ne škoduje, će s<> prav delj časa rabi.	4—15
Esence za želodec pošilja izdelovatelj proti poštnemu povzetju v škntljah po lii stokleničič za gld. l.HH; po 24 za gld. 2.fl(> po 36 za gl. 8.84; po 44 na gl. 4.2«; po 55 za gl. 5.2«; po 1 III za gld. 10 30; po 550 za 50 kr. — V steklenicah po to kr. prodaja se skoro v vseh tu- in inozemskih lknrnaii.
JAKOB KLEMENC
trgovec
V i a S. A n t o n i o.
G- 10
Ima v zalogi velik izbor raznovrstnega lepega volnenega in <Iruzrga blaga za žensko obleko te se vedno nahaja v velikoj množini izborne kotonine, baršuna, platna in flanele v raznih barrah. Dobo se bela zagrinjala enake vrste in velikosti. Postreči moro z najlepšimi namiznimi prti, volnenimi robci, plodi iu ženskimi ogrinjali Na izbor ima tnozkih za-vratnic iu ovratnikov, in vsake vrsti svilenih dežnikov. V obilnoj meri se dobi za gospe vsaktere preprogo in lišpa za plese iu že uitve iu to vodno nove, moderno in neziilo-žano blago Vsaka naročba na deželo [po obrazcih ali inuStrih] »e izvrši hitro in točno ter lahko nekatere vrsti blaga brez daca na deželo pošlje' Svilnato blago je vedno najnovejšega izdelka; svilnato trnkovo vsake velikosti za plese, ali za nagrobne vence, kakor tudi zlato iu srebrne franžo ho dobe na izbor. Ima za slovenska društva trobojne svilnate trakove, v raznej širokosti. Ravnokar prispelo nove jopico iz trikota za ženske, /a obilno naročbo se priporoča vsem p n, domačinom, da ga pogostoma z naročili počastijo.
Zdravnik za zobe
u
■j
wm
via Dogana št. 2 6 — 13 01'dhiuje o ti 9. <lo 5. ure.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena
direktno v
New Jork & Philadelfijo
koncesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-oeaijonovani zastop ;]4—42
L u d w i g Wielicli
na Dunaju, IV Weyringeigasso 17, ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditionsbureau fiir die k. k. Staatsbahnen in Innsbruck.
Sil
1 Riccardo Dinellii
p tel
Via S. Lazzaro št. 15, Trst. M
nVI r	te
LiTTI ^al°ga nlabastra vsako kvalitete 3-1	in oblike.
... _________
i Tovarna za gips i
ffi	0 r m
MU različnih vrst na drobno in debelo. Ili
Uj Izdeluj e kipe iz gipsa po nizkih ji=[| jillj	cenah. 87—44 j rij
mejnardni agent in špediter
Trst. Via Arsenale št. 2.
Oddaje listke za žele/.niee in parobrode mornarjem in delaleem po ni/.kih cenah in na vse kraje.	t—17
Dunajske ^	.1 Malo jih je še
razstavne^ 0I"<® a I bl*„ " »,?lkJ,S «•„.
6 srečk 5 gld. 50 kr.
Glavni dobitek
•OO
. a. vr.
Žrebanje že 30. oktobra tega leta
Sreeke po 1 gld.
i
Srećke a 1 #1<1. dobivajo se v Trstu pri: Giuseppe Bolailio, Alessandro Levi, Enrico Seliitf- I 4-9 i	murni, Ign. Neumnim, Mareo in Nigris.


Izd:ijatfilj in odgovorni urednik Mr.ks Cot'lČ.
'riskarna Onlono v Trstu