Leto LXXm., št. 25 Ljubljana, sreda ji. januarja I940 Cena Din 1.^ SLOVENSKI Lznaja /sa*i lan popoldne izvzemaj aedeije in praznike. — inaerati do 80 petlt vi st -> l)ir 2. ic i (M vrst a um z dO :» 100 do 400 vrst a Din 3. većjt inaerati petit vrsta Din *.— Popust pc dogovoru inaerami daven posebej. — »Slovenski Narod« vena mesečne v Jugoslaviji Din 12.—. &s inozemstvo Din 25 —. Rokopisi se oe vračajo UREDNIŠTVO IN CPRAVNIATVO LJUBLJANA. Rnafljevn often itev. * Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 In 31-2« Podružnice: MARIBOR. Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1 telefon št 65; podružnica uprave: Kocenova ul 2. telefon st 190 — JESENICE Ob kolodvoru 101 SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st 10 351 Balkan hoče ostati pobornik miru Pred sestankom konterence Balkanske zveze manifestiralo vse balkanske države svojo želio in volio, da očuva Balkan svoio nevtralnost in ostane izven sedaniega voinega konflikta BEOGRAD, 31. jan. r. Čim bolj se bliža sestanek stalnega sveta Balkanske zveze, tem bolj narašča v vseh mednarodnih političnih in diplomatskih krogih zanimanje za to konferenco. Tudi izredna diplomatska živahnost, ki se razvija že vse zadnje dni, kaže, kolik pomen pripisujejo temu sestanku evropske velesile, ki polagajo največjo važnost na to, da si zagotove nevtralnost Balkana v sedanjem vojnem konfliktu. Balkanske države s svoje strani pa ne glede na to, ali so članice Balkanske zveze ali ne, pa prav tako manifestirajo čvrsto in odločno voljo, da se na Balkanu ohrani mir. Z nič manjšim poudarkom pa tudi podčrta-vajo svojo odločnost, da se bodo solidarno uprle slehernemu napadu na katerokoli izmed njih. Duh solidarnosti, ki preveva balkanske narode, bo brez dvoma prišel do izraza tudi v sklepih Balkanske zveze, ki hoče slej ko prej ostati pobornica miru na Balkanu. Turčija za solidarnost balkanskih držav Carigrad, 31. jan. e. Turška delegacija, ki se bo udeležila beograjske balkanske konference je snoči odpotovala iz Carigrada v Beograd. Med potjo se bo turški zunanji minister Saradzoglu ustavil v Sofiji, kjer se bo sestal z bolgarskim ministrskim predsednikom Kjoseivanovim. Ves turški tisk piše ob odhodu delegacije, da se pričakuje, da bo po beograjski konferenci balkanski sporazum še trdnejši. Carigrajski >Temps« poroča med drugim: Danes je pogled vsega sveta obrnjen na Balkan. V vseh političnih krogih vlada napeto pričakovanje glede rezultatov beograjske konference. V ugibanjih o uspehih konference v Beogradu so večinoma odločilne koristi tistih naravnost ali ne naravnost prizadetih piscev, ki ugibajo o uspehih. Nekateri hočHo, da bi se Balkan razde!:! T dva ločena tabora, drugi so za §e trdnejši blok balkanskih držav, tretji pa bi radi. da bi se članice Balkanske zveze razšle in nndnljovale vsaka zase svojo zunanjo politiko. Resnica pa je samo ta, da je BaTkami potrebna medsebojna solidarnost, boli kakor kdaj prej In da more samo tesno sodelovanje In brerpoiroiTia solidarnost rešiti usodo vseh balkanskih držav. Turški tisk nadalje noudarja. da Je Tur-čna sklenila prijateljsko pogodbo s Francijo in Anglijo predvsem z namenom, da s tem reši mir na Balkanu in da ojači politiko balkanske solidarnosti. Sleherni poizkus od kakršnekoli strani, s kateri*«! bi se kdo prizadeval ločiti Turčijo od nj«-tiih zaveznikov Francozov in Angležev, bi bil popolnoma zaman. List »Jeni Sabah- piše v zvezi s potovanjem turškega zunnnjega ministra v Beograd, da sta postavila temelje za sporazum med Turčijo in Francijo ter Anglijo Ata Turk in sedanii predsednik turške republike Ineni ter da je narod z odobrenjem v skupščini njuno politiko v celoti odobril. To politiko so narekovali interesi vseh treh držav. Poudariti pa je treba, da Turčija z vsemi dosedanjimi pogodbami ni pričela sovražne politike proti nobeni drugi državi. Ankara, 31. jan. A A. (Anatolska agencija). Zunanji ministar Saractooglu je s turško de^egae'io odpotoval iz Ankare na zase^anie Balkanske zveze. V turški delegaciji so : generalni ravnatelj zunanjega m/ni^trstva Džemal Erkin. Sef kabineta Zeki Po^ar In načelnik orvega odseka Re-sad Erbgn. V dele«rac'ji predstavnikov ti-p.ka, ki spremlja Sara^zogla so Džahid .Tnlcin. Nec'žem EVji Samof Ritki. Ata-f Menemervoglu. Z^l eriia Sertel, Nadir Nadi :m Sekim En izmeri. Delegacija potuje s s'mpTcnskim ekspresom nocoj iz Carigrada. Edina želja Balkana: mir Aten«. 31. jan. AA. (A. T.). GršM tiFk se bavi s sestankom staJnega sveta Balkanske zveza v Beo^i-adu. ^Ka^timea-ini« piše: Ze samo dejstvo sestanka Balkanske zveze dokazuje, da balkanske države, ki so združene v dobi m ru, tudi v vojni dobi kažejo identičnost misli in političnih direktiv ,ki jim omogočajo sol damo preživljati dobo sedanjih nemirov. Treba je smatrati kot srečno dejstvo, ca ti nemiri vsaj za sedaj ne pretijo boJkaiLskLm mejam. Stirl balkanske države, Id zastopajo načelo »Balkon balkanskim narodom«, nikakor ni*o razpoložene in nimajo nobenega posebnega interesa vmešavati se v vojn«, dokler niso °groženi njlh°vi življenjski interesi. List nato naglasa, da goji ta ideal mirj tudi Bolgarija, katere predse dnuk vlade ni opust 3 nobene prilike proklamirati pacifistično ideologijo Beograjski sestanek se vrši v najboljšem znamenju. Države Balkanskega sporasruma, se ne želijo vmešavati v spor. Odnašaj! balkanskih držav z vojskujočimi se državami so najnormal-nejši. Balkanske države smatrajo, če tuđ", niso ravno Tužne napram vojni, ki vznemirja svet, da imajo pravico nadaljevati svoje miroljubno delo ki je bilo dosdcj že tako plodno in ki zahteva še dolge ji skrajne napore, da bi se zavaroval materialni napredek njihovih, narodov. >Messager d*il thenes« piše: Metaxa spremljajo na poti v Beograd tople želje grškega narora in njegovo prepričanje, da volja Grčje, da se ohrani m r. ne more biti v boljših rokah. Mir in ohranitev sedanjega stanje' nn Balkanu predstavlja glasni steber grške zunanje politike. Grčija je tej polit ki posvet:la vse svoje napore, pri čimer se je srečala z vsemi ostalimi sosednjimi državami. Zelja vseh balkanskih držav je skupna in razumljiva. Po dolg* h nesrečah, ki so jih preživele in potem, ko se jim je posrečilo pogasiti požare ter ustvariti dobre pogoje za mir. balkanske države ne bodo prenehale še dalje delati z vso silo in lojalnostjo na poti miru. 3>Proia^ p še: Grški narod toplo želi, da bi zasedanje sveta Balkanske zveze pripo-mogJo k ponovni afirmaciji odločnosti bal-kansfc'h narodov, da se na Balkanskem polotoku ohrani mir in ozko sodelovanje za rlcupno blagostanje. 2>Elefteron Vima« pže. da je grška politika bila usmerjena vedno k miru uer izraža upanje, da se bo mir na Balkanu oja-čiL da bi balkanske države lahko brez škode preživele sedanjo dobo izkušenj. S tem dajejo balkanske države zgled dobre volje, gojiti skrene ocmošaje prijateljstva z vsemi državami, izogibajoč se na ta način nevarnost:, da bi bil kaljen mir na Balkanu. Grška delegacija na poti v Beograd Atene, 31. jan. e. Grški ministrski predsednik in zunanji minister Metaxas je snoči odpotoval s parnikom iz Pireja v Solun, od koder bo jutri v četrtek odpotoval v Beograd. Moral je potovati iz Pireja v Solun s parnikom. ker je bila železniška zveza med Atenami in Solunom zaradi poplav prekinjena. Od Nua do Beograda bo Metaxas potoval skupaj s turškim zunanjim ministrom Saradzoglom. Z njim se bo v vlaku pomenil o vseh vpra:anjih, ki so na dnevnem redu beograjske konference. V Solunu bo ostal Metaxas skoraj en dan in bo ob tej priliki otvori I novo zgradbo solunskega pedagoškega zavoda. Meta.vasa spremljajo ministri Leon Mela\* direktor za mednarodna vprašanja, Papatacis, direktor oddelka za Balkan, Gafos, direktor kabineta predsednika vlade Androlis. No-bclis in prof. atenske univerze Fokas. obramba proti slehernemu napadu Atene, 31. jan. e. Dopisnik »Excely Tele-grapha« piše, da se v vladnih krogih poudarja, da ni akutne vojne nevarnosti na Balkanu. Konferenca v Beogradu bo potekala v mirnem ozračju. Balkanski narodi so daleč od evropske vojne in žele, da ostanejo izven območja sedanje vojne, kar se bo tndi zgodilo, razen če bi bili naravnost ogroženi življenjski Interesi, katere Izmed balkanskih držav. Glede nevarnosti, ki preti po raznih vesteh Rumuniji, je treba upoštevati dejstvo, da je Nemčija dala Bukarešti zagotovilo da ne bo podpirala držav, ki imajo svoje zahteve glede vrnitve ru-vuinakega ozemlja, če bo Rum unija izpol- nila svoje obveznosti do Nemčije glede dobave zlasti petroleja in drugega blaga. Vse dobave rumunskega blaga naj bi se izvršile po progi Cernovice— Krakovo ali tudi po balkanskih progah, če bi prej omenjena proga vsega prevoza ne zmogla. Botearskl posvet Berlin, 31. jan. e. Sef bolgarsk-aga letalstva general Boldev je bil včeraj sprejet pri maršalu Go ringu. O čem sta se pogovarjala, ni zna: o Slo je pa brez lvo-stvarL najbrž v zvozi s kon- ferenco v Beogradu, kajti avdienca je trajala nad 2 uri. Stališče Bolgarije Sofija, 31 jan. AA DNB: Tukajšnji listi objavljajo izjavo, ki jo je dal predsednik vlade Kjoseivanov o zunanjepolitičnih ciljih Bolgarije. Ti cilji se lahko resumirajo v sledečih točkah: 1) brezpogojen mir, 2) dobri odnosa ji s sosednimi državami, 3) striktna nevtralnost, ki bi zagotovila tak mir, 4) pravično in prijateljsko popravljanje nepravičnosti, ki so bile v nedavni minulosti napravljene Bolgariji. Bolgarija, je dejal dalje Kjoseivanov, je trdno prepričana, da se lahko te štiri idealne točke uresničijo. Bolgarija nima želje spustiti se v vojne pustolovščine, temveč udeležiti se blagoslova miru. Kjoseivanov je prepričan, da ne obstoja nobeno vprašanje, ki se ne bi dalo rešiti z obojestransko dobro voljo na prijateljski način. Ekspoze grofa Csaky]a Budimpešta, 31. jan. e. Madžarski zunanji minister Csaky je včeraj popoldne podal ekspoze o svojih zadnjih polit čriih akcijah. Za Csakvjevo poročilo je vladalo veliko zanimanje v madžarsk h in inozemskih političnih krogih, ker se je Csaky odločil za poročanje v dneh pred sestankom Balkanske zveze v Beogradu. Na seji parlamentarnega odbora za zunanje zadeve, katere so se udeležili vsi član. vlade, razen finančnega ministra in tudi predsednik madžarskega parlamenta, je Csaky govorii o svojih razgovorih z italijanskim zunanjim nrnistrom grofom Cia-nom in o sedanjem političnem položi ju Madžarske. Na :zvajanja zunaniega ministra Csa'iyja je ugovarjal samo predsednik madžarskih pi ščič°st:h križev poslanec Kalman Racz. Csaky je na njegove ugovore takoj obširno odgovoril Iz notranje politike JKZ IN NARODNE MANJŠIN K Ministrski predsednik Cvetkovič je včeraj sprejel zastopnike madžarske In nemške manjšine. Kakor poročajo, so mu ti predložili zahteve, da bi smeli obe manjšini ustanoviti svoje stranke, ki bi pri volitvah samostojno nastopile. "Ministrski predsednik je obljubil, da bo njihove želje proučil. Izgleda pa, da stoji vlada na stališču, da dovoli pod gotovimi pogoji zastopnikom manjšin mesta v JKZ. SKLICANJE DANSKEGA SVETA Banski svet za dravsko banovine se sestane dne 12. februarja 1040 ob 10. dopoldne v Ljubljani. Predmet zasedanja bo: obravnavanje banovinskega proračuna za leto 1010 41 s pripadajočimi pravilniki t smislu člena 11 »Pravilnika o organizaciji in delu banskih svetov.« POGOJI ZA ZDRUŽITEV RADIKALOV LN JRZ STARO- Csma oMetitka Hitlerjevega režima Skremra pt-oslava v Berlinu — Hitler poziva narađ9 naj vzdrži do kraja V Rima Rim, 31. jan. AA. (DNB) Italijanski političnr: progi popolnoma odobravajo Hitlerjev snočnji govor in še prav posebno naglasa jo paralelo, ki da obstoja med Nemčijo in Italijo, ki sta bili v toku zgodovine ogoljufani za njun dei m'etovnega bogastva, ki sta pa danes mladi in močni naciji, ki zahtevata svojo pravico. Italijanski polit'"čni krogi naglasa jo v prvi vrst' Hitlerjeve besede da Nemčija in Italija že mnoge let vodita skupno politiko, n da se ta poliMV-a Tii v ničemer spremenila. Itali-jrtJisKi politični krog: pripisujejo največjo važnost Hitlerjevim besedam, naslovljenim Angliji in Franciji. V Italif vlada splošno prepričanje, da bo ves svet razumel te besede in to tembolj, ker je Hitler naglasi] nerazrušliivo zaupanje, ki obstoji med Hitlerjevim in nemškim narodom, kakor tudi to, da je Nemč:ja v zadnjih mesecih napravila na rx>liu oborožitve toliko, da to presega vse nemške uspehe in napore zadnjih let. V Ameriki \Va*»h*ngtont 31. januarja. AA. (Havas) Tukajšnji krogi naglašajo. da Hitler ni navedel nobenega konstruktivnega elementa v svojem včerajšnjem govoru, ki bi ga bilo vredno naglasiti. Listi so istega mnenja kot politični krogi ter se omejujejo na objavo posameznih izvlečkov Hitlerjevega govora. Ti izvlečki so objavljeni pod Bt-rlin, 31. jan. r. Za včerajšnjo osmo oble Lnico prevzema oblasti po narodno socialističnem režimu je bilo v Berlinu sklicano manifestacijsko zborovanje, na katerem je govoril kancelar Hitler. Njegov govor, ki je trajal nad eno uro, je bil namenjen izkliučno za notranjo porabo. Kancelar Hitler je govoril zgolj o delu režima in njegovih dosedanjih uspehih ter zavračal malodušnost poudarjajoč, da je narodno socialistična Nemčija nezlomljiva. Samo mimogrede se je dotaknil govorov zavezniških državnikov, pri čemer je ostro napadal Anglijo in Francijo, češ da hočeta uničiti nemški narod. Političnih problemov se sploh ni dotaknil. Niti z besedico ni omenil Poljske in češkoslovaške, niti ni naznačil stališča Nemčije do nevtralnih držav, kar se je splošno pričakovalo. Glede Italije je samo omenil, da je ostalo prijateljstvo neskaljeno. Sovjetsko Rusijo pa je označil za najprirodnejšega zaveznika Nem ćije. Berlin, 31. jan. s. (Associated Press) Tudi v nemških uradnih krogih izjavljajo, da snočnji govor kancelarja Hitlerja ni označil nobenih novih momentov v nemški politiki. Odmev po svetu: V Londonu London, 31. jan. AA. 'ReuterV Dasi ni v londonskih merodajnih krogih reakcije na Hitlerjev govor, vendar ti krogi naglašajo, da je bil večji del govora posvečen že tolikokrat objavljenim argumentom o vojni, ki da je Nemčiji vsiljena in drugim netočnim trditvam o nemški volji, da se ohrani mir tako. da ni treba posebej odgovarjati. Hitler je bil ves čas govora v defenzivi. Glede političnih izjav je bila opažena trditev, da so interesi Italije identični z interesi Nemčije. Ka ser tiče drugih ugotovitev, je značilna tudi trditev, da je Nemčija največja sila na svetu. S tem je Hitler pokazal tudi način, da ne goji nobenega dvoma glede mesta, ki pripada Nemčiji. Hitler je očital nasprotnikom, da so popolnoma kopirali, če tudi samo v miniaturi, kolosalne načrte Nemčije, ki jih ie začel on izvajati. Smatra se. da se ta Hitlerjeva trditev verjetno nanaša na ra-cioniranje. Če tudi so bili glavni napadi naperjeni proti Angliji, je napadel tudi Francijo, iz česar sledi nauk, da je Hitler nazadnje vendarle uvidel neusnešnost svo-jil prejšnjih naporov ločiti Fr*»*»<-Ho od njene zaveznice. V Pariza Pariz, 31. jan. AA. . Hitlerjev govor so sprejeli v Parizu popolnoma mirno. V njem ne najdejo nobenega novega argumenta. Tema o versajffcem diktatu, o najmočnejšem narodu na svetu, o de-magoškem nasprotni med narodi, ki imajo in narodi, ki nimnio. je dobro znana. Obtožba proti angleški »zahrbtnoaU r ai nič manj znana. Opažih* so. da je Hitler potem, ko je dolgo ironiziraj angleški religiozni duh. pozval Vsemogcčnega, *iaj intervenira v korist Nemčije. Kar se tiče razlage mednarodnega dela nacionalnih socialistov v letu 1938, pa je res, da je bila njihova aktivnost v tem letu zelo značilna, kajti v tem letu so zasedli Avstrijo nato audetske kraje, nato je bil sestanek v Monakovu Itd. Toda ravno to leto ie orm- "il H tler za leto protinemSkih pro-vefcacij. Sarajevska »Jugoslovenska pošta« poro* ča iz Beograda, da je A ca Stanojevič v načelu odobril naslednje določbe za združitev vseli radikulskih skupin: Osnuje se Jugoslovenska radikalna stranka, v katero vstopijo vse radikalne frakcije, nadalje SLS, na kar je dr. Korošec te pristal, in bržkone Jugoslov. muslimanska organizacija. Piedsednik nove stranke naj bi bil Aca Stanojevič, prvi pod predsednik Miša Trifunovič, drugi podpredsednik Dra-giša Cvetkovič, tretji podpredsednik dr. Anton Korošec in četrti podpredsednik dr. Džafer Kulenovič. Vse to naj bi se Izvršilo takoj po končani konferenci Balkanske zveze, nakar bi sledila rekonstrukcija vlade. V novo vlado bi zopet vstopili tudi dr. Korošec, iz sedanje staroradikalske skupine pa Miša Trifunovič, dr. Momčilo N Inči e in še en član vodstva. Stranka bi razširila svoje udejstvovanje na vse ozemlje države. Njen program naj bi bil program stare radik. stranke. Stranka bi se že takoj v začetku izrekla za definitivno preureditev države pred kakimi volitvami, kar bi pomenilo, da v tem pogledu sprejema stališče JRZ. skromnimi naslovi kot dogodek brez posebnega pomena. CIi3mb€?lain London, 31. jan. s. (Reuter). Pričakujejo, da bo ministrski predsednik Cham-herlain v svojem današnjem govoru odgovoril na sinočnja izvajanja kancelarja Hitlerja in da bo zopet poudaril dokaze za krivdo Nemčije v sedanji vojni ter pobil zadevne Hitlerjeve trditve Začasna trgov:n£!ta poffodba med Nemčijo in Turčijo Carigrad, 31. jan. e. V Ankari je bila sklenjena začasna trgovska pogodba med Turčijo in Nemčijo. Pogodba se tiče izmenjave blaga med obema dižavama T vrednosti 7 in pol mi'Jjona funtov. Določil se je tudi seznam proizvodov, ki jih bo Turčija izvažala v Nemčijo. Gre .predvsem za tobak, lešnike, volno, suho sadje in grozdje. To blago bo Turčija izvažala r Nemčijo, Nemčija pa bo Turčiji dala v zameno industrijske produkte. Za Nemčijo je začnsno trgovsko pogodbo podpisal nemšld veleposlanik v Ankari von Papen. Francija straži tudi na vzhoiu 1 Vloga in naloga generala Weyganda na bližnjem vzhodu Pariz, 31. jan. e. Vojaški dopisnik lista idntransigeant« se obširno bavi z vojaško mečjo, ki jo ima Francija v Levanti. Res je, pravi dopisnik, da ima Francija precejšno vojaško silo zbrano v Levanti, kar pa ni posledica njene skrbi za francosko ozemlje v tem delu svojega imperija. Zanimivo pa je, da sc Nemci a in Rusija zelo zanimata za moč francoske vojske v Levanti. Po nekaterih nemških poročilih ima Francija v Levanti okrog 150.000 vojakov, po drugih poročilih pa okrog 400.050 vojakov. Zadnja številka je pretirana Res Amerika se obarožufe seji po-minister 1.3 mili- P7a*hingron, 31. jan. A A Na morskega odbora je mornariški Edison zahteval kredit v znesku jarde dolarjev za vojno mornarico. Po Edisonovih besedah bi ta kredit ojačal do gotove mere varnost Zedinjenih držav ter bi opozoril eventualne napadalce, da so Jedinjene države pripravljene na obrambo. Mornariško ministrstvo ni samo soglasno z gradnjo dveh ladij po 45.000 ton, za kateri je že odobren kredit, temveč bi bilo tudi soglasno z gradnjo vojne ladje, ki bi imela pa je, da ima Francija v Levanti tako močno vojskO, da je lahko kos za vsak primer tujim silam, ki bi skuša!e v tem delu impeiija doseči kakšne vojaške uspehe. Na Čelu francoske vojne sile v Levanti je general \vWgand. ki je znan po svojih vojaških, diplomatskih in organiza-torskih sposobnostih. Tudi nI res, da je francoska vojaška sila v Levanti samo strašilo, kakor trdijo Nemci. Ta sila je pripravi :ena na vsako eventualnost, da s*o-pi v borbo na strani malih držav, ki jim neprestano grozi nevarnost. 50.000 ton. Edison je dalje dejal, da bi ne bilo pametno omejevati sc na pradnjo tei-kih križark po 10.000 ton, ker bi se mogle zgraditi mnogo boljše križarke po 14.000 ton.' Na kraju je Edison dejal, da stanje, v katerem sc nahajamo v začetku 1940, sili Ameriko, da začne takoj z gradnjo vojnih Ladij. Hud mraz na Madžarskem Budimpešta, 31. jan. e. Madžarsko je zajel hud val mraza. Povprečna temperatura znaša —23 stopinj Celzija, V Budimpešti zn^So pevprečno temperatura —lg stopinj Celzija, Stran 1 >StOVENSKI NAROD • sreda, 31. januarja 1940. Štev. c2 Nova taktika sovjetov na finskih bojiščih Nevtralni opazovalci domnevajo, da so sovjeti dobili nemške Helsinki, 31. jan. s. (Havas). Včeraj je sovjetska vojska podvzela več napadov na severu Ladoškego jezera. Večji sovjetski oddelki pri Pitkaranti so še vedno obkoljeni. Sovjetsko letalstvo je sedaj pričelo tudi z nočnimi napadi Vojaški strokovnjaki se sprašujejo, zakaj se to ni zgodilo že preje in izražajo domnevo, da igrajo tu morda vlogo nemški inštruktorji. Sploh izgleda, da je sovjetska vojska tako v strategiji, kakor tudi taktiki zadnje čase nenavadno napredovala. Pehotni napadi niso izvedeni več posamezno, kakor ob začetku vojne, temveč istočasno na več točkah z manjšimi edinicami. Tako štedi vojska s svojimi silami. Tudi topništvo na Karolski zemeljski ožini je v najnovejšem času bolje dirigirano. Enako deluje let lstvo bolj sistematično. Severno od Ladoškega jezera na pr. je zadnje dni irtočasno napadlo po 50 sovjetskih bombnikov finske postojanke tik za fronto. Istočasno je okrog sto letal napadalo Viborg. Iz vseh teh znakov sklepajo nevtralni vojaški strokovnjaki na prisotnost nemških inštruktorjev v sovjetski vojski. Sicer si ni mogoče razlagati, zakaj je na začetku vojne delala sovjetska vojska elementarne strateške napke. ki jih je se-iaj naenkrat opustila. Finsko vojno poročilo Helsinki, 31. ian. s. (Fintelag). Finsko vojno poročilo, objavljeno včeraj opoldne o dogodkih 30. januarja s»* glasi: Na kopnem: Na Karolski zemeljski ožini ponekod običajno precej močno topniško zaporno streljanje. Severovzhodno od La-ioškega jezera smo odbili nekaj sovrainih napadov Sovražnik je imel velike izgube, zaplenili smo med drugim dva tanka. Na drugih delih bojišča običajna patrolne aktivnost. Na morja: Sovražnik je poskušal s pod pero letalstva in topništva ves dan napade na našo utrdbo Mansi ob obali Ladoškega jezera. Napadi so bili odi Iti. Na Karelski zemeljski ožini so naše obalne baterije privide več sovražnih baterij k molku. Drugod nič posebnega. V zraku: Nad 200 sovjetskih bombnikov je napadlo naše postojanke na bojišču in nad 300 mesta v zaledju. Napadena so bila predvsem mesta ob južni in juži.ozapadni obali zlasti Abo, Hango, Tampere in okolica Tornoe ter dve mesti ob obali Botni-skega zaliva Na severu so bili po večkrat napadeni predeli okoiu Kutna in Nurmesa. Po dosedanjih podatkih je bilo skupno ubitih okoli 30 civilistov in ranjenih okoli 50. Naše letalstvo je izvedlo več uspešnih iz-\idniških In obrambnih poletov, bombardiralo pa je tudi neko sovjetsko luko in več železniških postaj in transportov za fronto. Po uradnih pudatkih smo sestrelili 21 sovjetskih letal, izgubili pa eno svoje letalo. Finski napad na Kronšf at Helsinki, 31. jan, s. (Associated Press) Pri bombnem napadu, ki so ga izvedla finska letala predvčerajšnjim na Kronštat. so zopet sodelovali predvsem italijanski prostovoljci. Baje je bilo zadetih vec sovjetskih vojnih ladij in poškodovane so bile tudi pristaniške naprave. Sovjetsko poročilo Moskva, 31. jan. A A. (DNB). Poročilo generalnega štaba lentngradskega vojnega okrožja z dne 30. januarja se glasi: Nobenih važnejših dogodkov. Sovjetsko letalstvo je izvršilo več uspešnih napadov na sovražnikove rezerve in vojaške objekte. 3&O0 bomb na 46 mest Helsinki, 31. Jan. s. (Fintelag) Po uradnih podatkih so sovjetska letala v preteklem tednu bombardirala 46 različnih finskih mest, nekatera med njimi po štirikrat na dan. Vrženih je bilo skupno 3000 bomb. Ubitih je bilo 24 civil usto v in 56 ranjenih. Napadi so bih manj pogosti in srditi, kakor v prejšnjem tednu. V osmih primerih so sovjetsfc i letala bombardirala bolnišnice in jih obstreljevala s strojnicami Uradno je ugotovljeno, da so sovjetski letaloj streljali na civilno prebivalstvo tudi z dum-dum kroglami. V mnogih primerih st) bile napadene tudi manjše vasi in celo posamezne kmečke hiše. Obstreljevanih je bilo mnoge ladij, med njimi neka nemška, n« katero je bilo vrženih 10 bomb. Dosedaj 650 bombnih napadov na civilno prebivalstvo Helsinki, 31. jan. s. (Renta*) Poveljnik oddelkov za zaščito civilnega prebivalstva general Sivo je izjavil, da so sovjetska letala od začetka vojne pa doslej izvršila že 650 bombnih napadov na finska mesta Izven vojnega območja, Letala so vrgla po uradnih cenitvah skupno okrog 21.000 bomb. Med drugim je bilo zadetih 24 bolnišnic Dosedanje skupno število smrtnih žrtev bombnih napadov med etvilniin prebivalstvom znaša 407. Po finskih pooatkth je bilo od začetka vojne dalje sestreijenih okrog 300 sovjetskih letal. Usoda italijanskih letal za Finsko Rimt 31. jan. z. Nemčija je sedaj vrnila Italiji letala, ki jih je poslala na Finsko, a so jih v N« nČiji zadržali. Po zanesljivih vesteh rki parni k r>Eralda5 pođ* lage. Sv. Lovrenc na Pohorju, 483 m: —9. sneži, 12 cm pišiča na 54 podlage. Rimski vrek«c, 580 ni: —2, sneži, 65 cm snega, pršič. l*ica, 1654 m: —4, snež:, 135 cm snega, praič. Na vsem Pahorju sneži. Krinka ljubezni je naslov našega novega romana. To najboljše delo francoske pisateljice ognjevitega temperamenta in bujne lan ta/i je si je na mah osvojilo ves Pariz. Pisateljica se skriva pod psevdonimom Danici Lesueur. Parižani so glede čtiva zelo razvajeni, saj Imajo Francozi izredno bogato literaturo, toda roman »Krinka ljubezni« je takoj osvojil srca vseh, da je šel iz rok v roke In da je bil kmalu razprodan. Pisateljica nas takoj potegne v izredno naprto dejanje z bogato prepletenimi dogodki. Roman je pi-an zelo pesniško z Izbranim okusom in redko pripovedniško umetnostjo. Zagonetka sledi zagonetki, skoraj na vsaki strani nas preseneti nova pustolovščina lepega in skrivnostnega markiza de Valcor in ko se že zdi katastrofa neizogibna, poseže vmes na rafiniran, toda na videz povsein naraven način čudoviti junak romana, in vse se srečno konča. Skozi vso to ./redno napeto in živahno pisano kroniko genialne sleparije se vleče liki rdeča nit ljubezen sredi ozračja, prdnega prekletstva. In zopet je ljubezen tista čarobna sila, ki odvrne vse zlo, edina, kateri se posreči prodreti skozi vse mreže, ovite okrog mračne preteklosti skrivnostnega junaka romana. Ljubljančanom Z mestnega mgistrata smo prejeli: V pomirjen j© onim, ki se boje zaščite pred napadi iz zraka, zlasti pa onim. ki pravijo, da s pripravami za varnost prebivalstva in imetja razni ui*adi umetno ustvarjajo vojno psihozo in razburjenje, moramo povedati, da so vsi tisti činitelji, ki jim je ta skrb izročena, v Ljubljani v resnici do skrajnosti obzirni v primeri s faktorji, ki jim je po drugih mestih poverjena skrb za zaščito. Ce bi pa na pr poslovanje mestnega zaščitnega urada celo primerjali z ukrepi po drugih državah, bi talci ljubljanski plašljivci na glas kričali in protestirali proti zločinskemu postopanju nerazsodnega birokratizma, sedaj pa seveda svoj neupravičeni strah pred varnostnimi ukrepi izlivajo v tihe zaupne kritike po cestah, tramvajih m pri stalnih omizjih. Fatnlistično lahkomiselno zabavljanje ie seglo že tako daleč, da je pričelo ovirati najpotrebnejša dela v korist ljubljanskega prebivalstva Gospoda, ki zabavlja pri vsaki vesti o kakršnikoli zaščiti, seveda nikdar ne bo marala prevzeti odgovornosti za posledice, ki bi lahko nastale zaradi njihovega omalovaževanja resnih časov Trdno smo pa prepričani da imajo prav ti nergači kjerkoli daleč od Liubljane pripravljena varna zavetišča zase in za svoje družine, za sedaj pa tudi že polne shrambe živil in blaga, kakor so se pač naučili v svetovni vojni, če bi v Ljubljani le zadišalo po nevarnosti, bi teh gospodov nikjer več ne videli, ker bi se že poskrili V svoja dobro založena varna skrivališča Pa poglejmo, kako jo n. pr v Beogradu Decembrska številka strokovne revije ^VazduSna odbrana: pripoveduje, da je krajevni odbor za zaščito pred napadi iz zraka v Beogradu predpisal zgraditev zaklonišč pri vseh večjih zgradbah in tudi organizacijo hišne zaščite pri velikih poslopjih. Posestniki vseh večjih poslopij morajo skrbeti za zgraditev zaklonišč in organizacijo hišne zaščite. Za večja poslopja računajo v Beogradu dvonadstropne hiše. ki zavzemajo pod 350 kv. m površine, velike zgradbe pa so tri-nadstropne hiše z nad 350 kv. m površine. Pri majhnih zgradbah lastniki niso primorani zgraditi zaklonišč. Velikih zgradb računajo približno četrtino. Načrii za zaklonišča morajo biti predloženi v 30 v pcmirjjssije dneh gradbenemu odseku tehnične direkcije beograjske občine ter morajo biti pravilno izdelani in podpisani od pooblaščenega LnženiTja. Kdor se odredbam pristojnih oblastev ne pokori, mu preti kasen do 2 let ječe. To velja tudi za narelbe odbora za obrambo Beograda, kar se tiče zgraditve stalnih hišnih zaklonišč in organizacije hišne zaščite. Prav tako je beograjski pododbor za evakuacijo izdelal pod-oben načrt za evakuacijo vseh oseb, ki niso vojaški obvezniki in sicer za vse prebivalstvo Beograda, Zemuna in Pančeva. Ta načrt je v smislu uredbe odobril tudi že minister za notranje zadeve. Zato je beograjski pododbor za evakuacijo z upravo mesta Beograda naplavil popis prebivalstva, ki ga je opravila Ljubljana že znatno prej. kakor je dosti prej izdela1 a tudi podrobni načrt morebitne evakuacije. Zadevo torej smatrajo drugje prav za resno, edino nekateri Ljubljančani se ne marajo zavedati kako usodno bi bila kaznovana naša malomarnost, če bi o prvem času ne poskrbeli za vse. kar je mogoče napraviti za varnost prebivalstva in Imetja občanov. Saj tudi sv. Flo-rljan in zavarovalnice še niso izgubile svojega kredita in vendar se nihče ne razburja ln ne nastopa proti gasilcem in raznim predpisom, ki nas varujejo pred nesrečo ognja. Brez dvoma so vai z zaščitnimi pre I puri in uredbami nezadovoljni kritiki prav dobro zavarovani proti požaru in tudi vlomu, pa vendar ne zahtevajo odprave gasilcev in policije. Mnogi imajo tudi garantirano proti vlomu varne blagajne in so navzlic tomu zavarovani proti vlomu. Zato je upravičena domneva, da o zavarovanju prebivalstva in imetja pred napadi iz zraka samo oni ne marajo slišati, ki se nevarnosti lahko vsak trenutek o^nojo v varno in toplo zavetje, daleč od Ljubljane. Kakor mestna občina ljubljanska skrbi za higieno, da se ne razpasejo epidemije, kakor razširja mestne nasade in ustanavlja otroška igrišča ter zavetišča zaradi zdravja otrok in kakor gleda na nap*-gasilstva zaradi ognja ter skrbi za od vrnitev vsega, kar bi škodovalo zdravju in imetju prebivalstva, tako Je njena si ta dolžnost, da že o pravem času posk'bi za varnost življenja in imetja bogatih in revnih občanov pred letalskimi napadi. Iz društva stanovanjskih na*2tnnIkov Novoizvoljeni odbori društva stanovanjskih najemnikov so imeli svoje prvo sejo 26. t. m. Vodil jo je predsednik dr. Ver-tačnik Ivan. Na seji so ugotovili, da je nujno potrebno prav v današnjih težkih časih razgibati delo društva glede na njegov namen, varovati in pospešpvati skupne koristi članov, najemnikov stanovanj sob, pisarniških prostorov, lokalov itd. Ta namen bo skušalo društvo doseči z razpravami v časopisih, tiskovinah predavanji in shodi ter s primernimi predlogi me-rodajnim oblastem. Društvo bo uredilo svojo društveno pisarno v prostorih Društva upokojencev. \Volfova ul. 10. Uradne ure za člane bodo v društveni pisarni od 1. februarja dalie za sedaj vsak dan od 14 do 15. Društvo bo dajalo članom vse pravne in druge nasvete v raznih stanovanjskih zadevah. Društvo ob vodilo strogo evidenco nad vsemi primeri, kjer bi se najemnine zviševale s kakršnimikoli ukrepi. Prihodnja seia bo 0. februarja ob 18. v VVolfovi ul. 10. na katero so vabljeni v»i fin ni odborov in namestniki. S t ano va n; s I i m najemu Utoni Noveizvo'jeni odbor društva stanovanjskih najemnikov, ki je bil izvoljen na občnem zboru 20. januarja, si je postavil za nalogo požviti društveno delo. organizirati v svojih vrstah vse stanovanjske najemnike brez razlike stanu, položaja in političnega prepričanja in nuditi stanovanjskim najemnikom vso pomoč in zaščito. 1. februarja bodo društveni odbor- niki osebno naprosili posameznike naj vstopijo v dx uštvo in poravnajo letno članarino v znesku 12 »lin. Glede na Izredni pomen društva, posebno v današnjih časih, se obračamo do vseh stanovanjskih najemnikov z vabilom, naj ae pozivu odzovejo in prijavijo svoje članstvo. Oni. ki ne bi prejeli osebnega vabila, naj se prijavijo v društveni pisarni v Ljubi lani, VVolfova ul. 10 V ostalih mestih dravske banovine bo društvo stanovanjskih najemnikov v najkrajšem času orcraniz'ralo svoje podružnice, ki bodo zastopale interese tamkaišnjega Članstva. Prepričani smo. da čutijo vsi stanovanjski najemniki potrebo skupnega nastopa za svoje pravice, zato upravičeno pričakujemo, da se bodo odzvali našemu vabilu. Le s skupnim nastopom bo zagotovljeno društvu uspešno delo v korist in iobro članov. Hišnim posestnikom Pczlvamo hišne posestnike, naj v današnji težki dobi ne zvišujejo najemnin za stanovanja in v polni meri upoštevajo določbe uredbe o pobijanju draginje. Društvo bo vOdtfo strogo evidenco o vseh primerih, kjer N se najemnine zviševale oziroma obšle določbe o pobijanju draginje s kakim protizakonitim postopkom, ki bi imel za posledico zvijanje najemnin. Proti takemu postopku se bomo borili z vsemi sredstvi. Obenem prosimo stanovanjske najemnike, naj take primere sporočijo podpisanemu društvu, ki posluje v Ljubljani, VVolfova ulica 10. Društvo stanovanjskih najemnikov Iz Kranja — Dežurna služba zdravnikov Ol~ZTJ» je za februar določena takole: 2. februarja: dr. Bežek Josip, 4. februarja dr. Herfort Joža. 11. februarja: dr. Pance Pavel, 18. februarja: dr. Vrbnjak Vinko, 25. februarja: dr. Berič Josip. — Na Svečnico 2. februarja bo ob slovenska sv. maša v Narodnem domu v Kranju. Pred službo božjo se bodo blagoslovile sveče ter razdelile med navzoče. Vstop ie vsakomur prost. — Kino v StraMiču bo predvajal dva zanimiva filma »Poslednia zapoved« v četrtek 1. februaria ob V21., v petek 2 februarja ob 17. in ob 21., v soboto 3. februarja ob 22.15, v nedeljo 4. februarja ob 15. in ob 19.; film >Snegulčica« pa v četr- tek 1. februarja od 22 15, v petek 2. februarja ob 15. In ob 19., v soboto 3 februarja ob ' 21., v nedeljo 4. februarja ob 1/2H., ob 17. in ob 21. Iz TrbsveH — Aeroklub Trbovlje. V nedeljo 4. februarja bo ob 19.30 drugI občni zbor pri g. Gvidu Počivavšku. — Pogreb ge. Justme Fobivsove. VCrtraj so pokopali ob veliki udeležbi prijateliev in znancev priljubljeno domači-ko. go. Justino Roba vso vo roj. Pust. vdovo po železniškem uradniku. Žalujočima rodbinama izražamo iskreno soža'je! — Nov rrob. G. Tvarni Zavo'ovfiku urar-ju na Vo^ah. je u*-i*l dveletni sinček. — Iskreno sočustvujemo. Štev 9A »SI^)VFN«5Kl NA ROP sreda, 31. januarja 1940. Stran 3 NEVNE VESTI — Vse nat* f zveni jubljanske naročnike, kl rutu, Uut^ujejt ua.r.»ciiMio ca tn au več mesecev smo u dni obvestili ko|,K0 Zlia ša njihov dolg \ ^ takšnim do.zmkum bo oprava uot»ta\ljau» na* l'M »amo do 5. teb- ui*rja, t^oaj pa Do ukinila dostavo vse^i, kj ooticj ne ood»i svojega oolga poravnali. Poimvno pioMmo vse naše naročnike, da nam naročnino plačujejo redno vsa* meSec in nam ^ netočnim plačevanjem ne povzrocmjo nepotrebnih s»tro»ko\. — \ ozne olajšave za udeležbo pri mladinskem smuškem državnem prvenstvu v Planici Dovoljene so vozne olajšave za udeležence velike smuške prireditve, tekmovanje za mladinsko smuško državne, prvenstvo ki bo dne 2.. 3 in 4 februarja v Planici Olajšave veljajo vštevši od danes do ponedeljka. — Priprave za sokolski zlet v Beogradu Na sadnji seji Izvršilnega odbora SSKJ so izvolili vodstvo za vsesokolski zlet. ki bo i 1911 v Beogradu v proslavo polnoletnosti Nj. Vel. kralja Petra II Predsednik zletnega odbora je dr. Vlada Belajčić prvi namestnik starešine SKJ in podpredsedniki dr. Oton Gavrančič. Joža Smertnik. dr. Mihajlo Gradojevič in arhitekt Mihajlo Smiljanić. — Iz u-gije koroških borcev. Ker poteka prijavni roK za podelitev spominske kolajne na borbe za osvoboditev severnih k.ajev Jugoslavije 1918 1919. pozivamo ponovno vse borce, ne glede na to. ali so že rganizir.mi v legiji, naj se takoj zglase v naši društveni pisarni na Cankarjevem nabrežju št 7/1 v času od 8. do H ter od 14 do 19.. kjer bodo p ejeli vsa zadevna na.odiln V niteiesij vseh bivših borcev je da smatrajo naš poziv kot nujen in važen ker deluje legija v vsakem pogledu v dobro borcev, ki so se svo^ečasno borili na severni meji. Spominska kolajna je prvo vidno priznanje domovine na podlagi katerega bo mogla naša društvena uprava delati še naprej v koiist vseh ki so pri legiji včlanjeni. — Glavni odbor LKB — L'redba kontrolo cen bo vendar izdana? V trgovinskem ministrstvu je bila konferenca gospodarsko socialnega odbora ministrov Na dnevnem redu je bila uredba o kontroli cen Po vesteh iz Beograda je prišlo do odločilnih sklepov, in drevi bodo definitivno redigirali tekst uredbe r»o sklepih konference. Uradniki zahtevajo, da |im država nabavi plinske maske. Glede nabave plinskih mask je akejski odbor organizacije državnih uslužbencev v Beogradu zavzel >: -.lisce, naj jim plinske maske nabavi dr-• .i . n sicer v smislu odredb čl. 29 uredbi- o državni mobilizacij1 < Službeno novi« ne i št. 278 4 decembra 19391. — Preti ^klicanjem tarifnega odb«»ra. Gospodarske zbornice v državi so zaprosile prometnega ministra naj čimprej skliče tarifni odbor Zbornice so že določile svoje zrstrpnike v tarifnem odboru Gospodarsko zbornice zahtevajo spremembe v tarifi državnih železnic in v rečni ter pomorski plovbi. — Trž'č najbolj inrtustriaii7jrnn kraj \ JnjroSlav iji. Glede na število prebivalstva. zaposlenecT! v industriji in obrti je Tržič najbolj industrializiran kraj v državi 80S trži.Mcega prebivalstva je zaposlenega v industriji in obrti Na drugem mestu je Stiažišee s 65 5 odstotkov. slede Jesenice c 60.4 Kragujevac s 56 9. Leskovac 53 5 Kranj 51 5. Zenica 48.7, Smederevo s 47 8. Sisak s 47.1. Niš 43. Osijek 42 7. O'ip 414. Slavonski Brod 41.1 Zagreb 37 9. Maribor 35 6 Beograd 33.3 in Ljub-Ijana 31 s odstotkov — Budimpeštanski župan pride v Za- CTfb. Prihodnje dni bo pr:sp?!a v Zagreb t žarska turistična delegacija na čelu z š'nnskim žirannm dr Jono Ka- ra.*" :tom Ta posot bo ve'ikega pomena. V: uodo ob tej priliki sklepali o poživitvi briškega prometa med našo državo in sko Pr horjnje dni bo v Zagrebu *irna konferenca ln na nji se bodo vali, da bi v novi turistični sezoni bil čim večji dotok tujcev iz Ms. Ir.arske Na* uvoz h0rorV*ža. N"»5a t^kst'lna • - histrija moro še vedne premagovati hu-<;- težave kor ie zelo otežkočen uvoz si-zi vika vo ne do zdaj. torei v rfli mc?ec*h smo uvozil: 6.827 tem bombaža ln bombažneoa nreiiva P ed io ga uvozili 13430 ton. leta 1937 pa 14 o04 tone. Povečan fe produko'fe n*«m pivovarn. L:r.: ie bila produkcija naših pvovam precej povečana kar je posebna značilno. --- prejšnja leta znatno upadala. Lrni so nase pivovarne proluc'rale 370 elektrarne le znašala lani -kunno 176 6 mil1 Ionov kilovata h ur. nad 3 rrrlijone kilovatnih ur več kakor predlanskim. — £el« miška ra/^fSva v Beogradu. Sno-čl je bilo na obenem zboru železnlSk h in-žen rjev v Beogradu sklen.eno. da bo organizacija sodelovala pri pripravah za že-lezn ško razstavo, ki jo bo priredila železniška uprava, spomlad v Beogradu To bo prva razstava svole vrpte v naši državi — Izvo? prašičev, ma^tf in -»lanine na Sh*vcško Te dn se mude zastopniki slovaških kiOgov iz Bi at slave v Beogradu, kier so se podajali v Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine in v uradu za kontrolo izvoza živine o Izvozu ž.v h prašičev mast in slan ne no Slovaško Dosežen je bil spo.azum. da bodo prihodnle terlne Izvozili 40 vagonerv prašičev. 22 vagonov masti in 12 vagonov slanine. — Vreme. Vremenska napoved pravd, da bo večinoma oblačno spremenljivo in precej mrzlo vreme, tu tn tam sneg Včeraj je snežilo v Ljubljani, Mariboru ln Beogra- du Najvišja temperatura je znašala na ttuiiiboru 9. v Duorovmku S. na Kabu 5, v Splitu 4. na Visu 2. v Beogradu —2. v Ljubljani ta Zagrebu - 3, v Mariboru — 3.8. v Sarajevu 4. Davi je kazal barometer v LjuDljani 760.7. temperatura je znašala -5.6, na aerodromu 7.6U C. snežna plast 51.5 cm. novega snega 6.0 cm. Iz Liubljane —lj Vsem našim ljubljanskim naročnikom, ki do 5. februarja ne bodo poravnali zaostale Članarine, bo uprava ukinila dostavo. Plačujte naročnino točno, ker s *ern olajšate delo. sebi pa zajamčite redno dostavo. —lj Na svečnieo je obisk Gorenjske omogočen z izletniškimi vozovnicami, ki veljajo za naslednje vlake: v četrtek popoldan ob 15.40 Iz Ljubljane, v petek na praznik pa zjutraj ob 5.40. povratek v petek zvečer z vlakom, ki prihaja ob 20.33 v Ljubljano —lj Nega bolniKa doma, predavanje, ki bo jutri, četrtek, ob 20. na 2enski gimnaziji, Bleivveisova cesta, naj bi posetila vsaka žena. ne glede na starost ali poklic. Predavala bo in deloma tudi nazorno kanala strežbo dipl. zaščitna sestra Antonija .Sešen. Pridite! lj— Ob- m /bor Prirodoslovnega društva v Ljubljani bo danes ob 18 v predavalnici mineralt skega instituta na univerzi lj— Zapora p»o\ in mačk ukinjena. Ker so od zadnjega primera stekline v Ljubljani minil! že trije mesci, je v smislu zakona o odvračanju m zatiranju živalskih kužnih bolezni ukinjena z 31. januarjem t. 1. zapora psov in mačk. lj_ Italijanska violinistka Lilija d'Al-bore. ki bo prvič koncertirala v Ljubljani v ponedeljek 5. februarja, je po zatrdilu prvin koncertnih kritikov violinistka prav prve vrste. Pravijo, da obvlada mojstrsko svoj instrument, da je izredno muzikalna, v tehničnem pogledu pa naravnost genialna Ker smo na dobrih violinskih koncertih prav revni, opozarjamo na ponedeljkovega, ki bo v mali filharmonični dvorani Vstopnice v knjigarni Glasbene matice. Kavarna »Central« Danes v sredo. Četrtek in na praznik odprta vso noč. — Na praznik, kakor vsako nedeljo in na pustni torek PLES! Prvovrstna godba! —lj Ljudska univerza. Kongresni trg, mala dve r ma Filharmonije Dane« 31 t. m. bo ob 20 predaval g. dr. Josip C*holewa o snovi: Novotvorbe na prsih. Skioptične slike. Vsdop prost. 61 n —lj Pevski konoert Mar'te Tutto-Stofan bo 5 februarja ob 20. v franč;škancki dvorani. Pri klavirju dr. DanPo švara. Pred-prodaja vstopnic v trgovini VVarbinok na Miklošičevi cesti. 63-n ljj - Protbfrairlnt«-ki odbor v>bl občinstvo. na i pri "aviia konkretne primero prekškov ali prestopkov uredbe o pobijanju draginje in brezvestne spekulacije mestnemu poerlavarstvu ali upravi policije Samo sodelovanje kon^umentov z ohlastvi lahko omogoči učinko- ito izvajnn^e protidroginj-*k«* uredbe v korist konzumentov prav tako na tudi v varstvo trgovofrv tn produ-centov pred n^utomellenimi očitki —lj V petek na KureSček, v nedeljo na Polževo Priinve »Putnik«. —lj Trodnevni »muk nreko Pohorja. Prijfve samo Še danes »Putnik«. —lj Valčkov večer v sokolskem rtomn v š\tei»anjl \asj bo jutri zvečer na debeli četrtek, brez vstopnine Onozarjamo prljate-1 ie fttonanieev da pohite ta večer med nie VahM^ni vsi pa če na debeli četrtek goduioio ali ne Zabava bo za vse enako prijetna '.n postrežba za vse enako fina. »V KRESNI NOČI« je deviza m^škarađs SOKOLA LJUBLJANA ZGORNJA ftliKA ki bo v soboto 3 febr. v Sokolskem domu —lj V belem earstvu je naslov masira rade Sokola Vič, ki bo na pustno soboto 3. februarja t 1. ob 20 v Sokolskem domu na Viču. Razkošne dekoracije bar. separeji. dancing, izvrstna godba bogato za^žen buffet itd. nam jamčijo, da bodo p'1šli vsi posetniki na svoj račun tn se bodo v teh težkih časih imenitno zabavali Geslo vseh. ki se hočejo na pustno soboto Izvrstno zabavati je- Vsi pojdemo na ma-Skarado »V belem carstvu« v Sokolski dom na Vič! 61- n —Ij Nekaj vpra*nnf. Ali ves+e da vzdr« Žuje Atena ortopedski zavod, kjei se z 'ravi pod dra' niškim vodst om mladina a slabo držo in raznimi defrkM' Ali veste da ima Atena lepo urejeno knjfžnlro In čitalnico za mladino v Prečni ulici št 2. ki lzn^soja vsak dan po na1n1?ji ceni knjige na dom? AH veste. <*a vodi Aten* a s*r^k^vnim uči-toTst om tečaje za moderno telovadbo za dekleta In fene ter raketne plesne tečaje za samp rfsKHflgt AB veete. d*» ims Atena žensko «ab ž bo Be'o-modro knjf*nlco. ki zalaga predvsem izvirna dela slovenske kmMž^vniee? Ce vs<»fira tega ne veste, se porantmalte za delo Atene, da 1o z raz-ume-RTi'pm podprete pri njenih akcijah Ne noran'tp tudi. da bo na svetnico 2 fe-bmaHa ob »^16 v Kacini njena tradMo-nalna n-'re-'it-v Otr^VJ rin^ar^js. 6*>'n —H In ronet nam bo laže dočakati pomlad. *e bomo letoSn*o. res pravo žimo preM-iii ter se urte^Žil! »Pomladanskega vQSe.Ha« v soboto z^-ečor na Taboru. Cene so Hudsks oskrba prav dobra, rastv>l«ie-nie bo izvrstno In vstopnina nizka k*Vr>r vedno na Taboru. 68/n —11 F i ^ rs t«*. A^člca pa na^jrv Tonček pa nlese. da se vse potrese. Tako bomo pe*i Vo se bomo v kolu vrtel! na steni-nem otroškem ringaraju. Mamice, ne po- LIPSKI POMLADNI SEJEM 1940. od 3. — 8. marca Vsa pojasnila daje: ZVANICNI BIRO LAJPCI- SKOG SEJMA BEOGRAD. Koez Mihajlova 33/1. ln častni zastopniki: Ing. G. ToNNTES. Ljubljana, Tyrseva 33 — Telefon 27-«t JOSIP BEZJAK — Maribor. Gosposka al. Sft. Telefon S*-t7. zabite, da bo praznik preprostega veselja in otioškega smeha na svečnieo 2. februarja ob ,16. popoldne v Kacini 62 r. —lj Slavčeva maakarada, a ^ prlrcaj pevsko društvo >Slavec« v veliki dvorani hotela Metropol-Miklič na pustno soboto. 3. februarja, bo najprijetnejsa zabava letošnjega predpusta. Splošno je znano, da se na tej prireditvi vsak udeležnik neprisiljeno zabava, saj je namenjena vsem narodnim slojem ne glede na stan. Demokratičnost, ki vlada na »Slavčevi maška-radi«, prijetne in lepe maske, odlična godba jazz-orkestra 40. ljubljan. pešpolka lepe dekoracije ln vse drugo povzroči vsestransko prijetno razpoloženje udeležencev. Pevsko društvo >Slavec« je prepričano, da bo narodno meščanstvo z mnogoštevilnim odzivom na vsa njegova dosedanja vabila pokazalo svojo naklonjenost, kj jo kot najstarejše slovensko pevsko društvo tudi v polni meri zasluži 66—n —lj V šentjakobskem gledališču bodo trtnajstič ponovili zabavno in duhovito Nu-šičevo veseloigro -»Uježr. Predstave bodo v netek (na svečnieo). v soboto 3. t. m. ob 20.15 ter v nedeljo 4. t. m. popoldne ob 15.15. Ker so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane ln je odšlo mnogo ljudi brez vstopnic, jih kupite že vnaprej. Na popoldansko nedeljsko predstavo opozarjamo zlasti okoliško občinstvo. Vstopnice rezervirate lahko tudi pismeno na naslov: šentjakobsko gledališče. Mestni dom. —lj Visoko odlikovanje ljubljanskega nogometnega kluba. Športni klub Mars priredi na pustno soboto 3 februaria v Delavski zbornici svol prvi športni ples Vsa prireditev bo pod visokim pokroviteli-stvom sospoda ministra voiske in mornarice armijskega generala 8 Milana Di Ne-dica. Marsovci ki so se v preteklem letu z velikim uspehom borili na zelenem poliu in se plasirali kot naiboljši klub za slovenskim ligašem so tudi to pot ponosni, da se bo ta njihova prva športna plesna prireditev izvršila pod tako visokim pokroviteljstvom To ie za poljanski klub v njegovem koma i šestletnem udejstvovanju in za ves njegov trud in borbo za obstunek krona in plačilo vsega, kar so člani unesli dela za živeli svojega kluba Pod skrbnim nadzorstvom in vodstvom klubovega predsednika eospoda dr Milana Perka le klub vidno napredoval ln tako bomo lahko na pustno soboto priče, kai zmore natančno in skrbno pripravljeno delo. katero bo prišlo da izraza na prvem Marsovem plesu v Delavski »borrdei. —lj Združenje brivcev In frizerjev obvešča občinstvo kakor tudi svoje Članstvo, da so obratovalnice v četrtek 1. februarja ->dprte ao 7. zvečer, na Svečnieo 2. februarja pa od «/s8. do 12. opoldne. 65-n —lj S 5 parami okrog sveta. Znamenitemu francoskemu komiku tn kralju humoristov Fernandelu je zapustil sorodnik velikansko bogastvo, toda samo s pogojem, da izvrši v roku 100 dni potovanje okrog sveta, v žepu pa ne sme imeti nikdar več ko 5 par Ni bil preveč vnet za ta pustolovski podvig. Za katerega pa se je pod silo razmer naposled moral odločiti in nastopiti veselo pot s neštetimi senzacijami in presenečenji Kot slepi potnik na luksuznem parobrodu »Normandiju postane žrtev zločinskih gangsterjev ter je v zloglasni ameriški kaznilnici Sing-Sing obsojen na smrt na električnem stolu. V zadnjem trenutku ga prijatelji rešijo iz te smrtne zagate in Fernandel se poda na pot nadaljnjih pustolovščin. Kot iznajdljiv človek se vživi v vse mogoče poklice, samo da pride do svojega cilja. Vloge mandarina, maharadže. bajadere so nad vse zabavne, pa tudi kot policist radiotelegraflst ln prvak na kolesarski tekmi »Tour de France« postavi celega moža. Fernandelov simpatičen in nad vse komičen obraz ustvarja pri občinstvu gromko razpoloženje, tako da smehu ni kraja. <5e se povemo, da je to film. ki predstavlja stvarno življenje od najsmešnejše strani prav Iskreno ln prepričljivo ter da ga predvaja kino Sloga mislimo, da bo naSel odziv med širnim občinstvom Piemlera je danes! 446 ,—lj V tatinskem brlogu zaplenjeno blago. Pred dnevi je bil nekje na Domobranski cesti aretiran znani vlomilec. 35 letni Jakob Cimžar, po poklicu bivši mizarski pomočnik, doma iz okolice Kranja, cimžar je bas nesel v vreči nekaj zadavljenih kokoši, ki Jim je »avli vratove, na nekem dvorišču na Domobranski cesti ko je stopil predenj stražnik in ga zgrabil. Na policiji je priznal tatvino kokoši, več pa ni hotel povedati, ftele sedaj je policija ugotovila, da Je stanoval v Dalnjl vasi pri Laverci, kjer so našli v njegovem brlogu celo zalogo nakradene robe. Policija je zaplenila mnogo razne obleke, čevljev, galo* raznega orodja uo drugih predmetov. V zalogi so našli tudi več zajčjih kož. kajti Cimžar ni kradel samo kokoši, marveč je bil tudi velik prijatelj zajčje pečenke Oškodovanci naj se »glasijo v kriminalnem oddelku pol^ciiske uprave. —lj V irostilni pH Vrbi ocu na Barjo bo na Svečnieo 2. febr. in v nedeljo 4. februaria koncert. Vabljeni! 67—n Na Svečnieo 2 februarja ob 15.30 popoldne komedija »Pesem s ceste« v domu Sokola Ljubljana — Zg. filška lj— Za mestne reveže je darovalo osebje pošte Ljubljana I ostanek 120 din zbirke za venec na krsto pok višjega kontrolorja Franca Mezka: ga. Marica Je ras. Cesta na l/^o 4. je poslala 100 din namesto cvetja pok. Antoniji šltrubelj-Ceškuti. mestna vrtnarija pa je v snamenje te odkupnine od razkošla pri pogrebih položila na krsto preprost venec Za priboi-šek v stari eukrarnl le poslala tvrdka »oki«, tovarna testenin na Celovški cesti 108. 30 kg makaronov; f Bofromtr Motoh. trgovec na Krekovem trpu 11. 1e daroval 5 kg kavdne mešanice, 4 ke kavtnih prldodatkov in 5 k* sladkorja; tvrdka Kovač, ti^ovlna z živili na Poljanah. Je poslala 30 dkg čala; pekarna T. Plskar s Tvrševe ceste Je darovala 145 klloo-ramov kruha, a veletrgovina s vinom Plo Rsdordč s Stare poti ie darovala 17 1 vina za Čaj. — Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom revežev najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranth. —11 V Strftartevl vjllrl At. 6 v I.fnMfanl pri frnnč1Aknn«fcem m «tn me «eriaj nahaja optik In nmr FR. P. ZAJEC tnref ne več na Starem trgu. — šano kvalitetna Iz Cefla —e Snnrifk* srakama tekma sa prvenstvo mariborskega zimsko športnega pod-saveza ln za prvenstvo Celja se bo pričela na Svečnieo 2. februarja točno ob 14.30 na skakamtd v Ltea* prt Celju Skakal- i Pretresljiv, krasen film po vsebini nesmrtne Pucci-nijeve opere. — Glavno vlogo igra ln poje MAKI/ CEBOTARI. — Za smeh ln razvedrilo: Paul Kemp in Lucl» ^nglisch PREMIERA MADAME BUI fERFLY KINO UNION — TEL. 22-21 Predstave ob 16., 19. in 21. uri Danes ob 16. in 19. uri nepreklicno zadnjikrat &iBMIHHBVHRISHHA3iKđ0HHHHŠiHHIHHŠMI Ob 21. uri PREMIERA zabavne filmske komedije, polne humorja in iskrene življenjsko vedrim*: T??*^ °°teDU*fa IS 5 parami okrog sveta v. Mickev Koonevjem in VVallaee Becry jeni! KINO SLOGA — TEL. 27-30 NaJveselejšJ film slavnega francoskega komika FERNANDELA BELA SMRT samo se danes: Lepa življenjska drama polarnih lovcev! — Prekrasni naravni posnetki z Grdnlanda in NorveSke. — Kene Delta en. Hilde Sessnk KINO MATIC V. tel. 21-21 ob 16., 19. in 21. uri niča je v odličnem stanju. Pri treningu so bili na njej doseženi skoki nad 30 m. Vse kaže, da bo boiba za prva mesta zelo napeta. Zu tekmo vlada v Celju ln okoUoi živahno zanimanje . —C Sokol*1^ društvo Celje*-matica bo priredilo v nedeljo 5. februarja ">b 15. v velilri dvorani Narodnega doma pustno ra-ianje za deco. Sodeloval bo društveni orkester. Občinstvo je vabljeno, da v čim večjem štev Ju obišče prireditev naših naj-mlajsib. —c Lboj pri Brežicah. Tričlanski senat okrožnega sodiSča v Celju je v torek obsodil 371etnega posestnika Franca Ogo-revca z Malega vrha blizu Globokega pri Brežicah zaradi uboja na 4 leta robije, izgubo častnih pravic za dobo 4 let in plačilo povprečnine v znesku 500 din. Vdovi svoje žrtve mora plačati 1?.00 din odškodnine. Franc Ogorevc se je 23. decembra zvečer v svoj" hiši v vinjenosti sporekel s prav tako vinjen m Antonom škofeo. V razburjenosti je stopil Škof ca prof Ogo-revcu. ta pa je vzel z mize kuhinjski nož ter zabodel škofeo v levo stran vratu in nato v levo stran prsi. pri čemer mu je prebodel srce. škofe?, se je takoj zgrudil in je na mestu izdihnil. —c Nesreča na cesti. Ko se je vračal 621etni upokojeni cinkarniški dela/ec Ivan Divjak s Sp. Hudinje pri Celju v soboto okrog 19. domov, je padel na Mariborski cesti tako nesrečno, da si je zlomil levo roko v ramenu. Oddali so ga v bolnico. Iz Kamnika — V znamenju pred pust n. V Kamniku sc od Silvcstrovcga dalje zabavne prireditve kar vrste. Dne 13 januarja je imel Sokol plesno zabavo, ki je nad vse pričakovanje dobro uspela. Jutri 1. februarja pred Svečnieo bodo imeli obrtniki svojo običajno predpustno zabavo, v soboto 3. februaria pa Čitalnica svojo vsakoletno ma^karatlo. Prireditev bo v zgornjih prostorih poslopja Narodne čitalnice. Igral pa bo Kamniški jazz. — Rekrutni seznami i. 1020 rojenih so na vpogled v občinski upravi do 31 marca. Vsi, ki se jih tiče, naj se prepričajo, čc so podatki pravilni, kar je važno za določanju kadrskepa mka. Iz Radeč — Občinski sejem. Običajni občinski sejem Pavlov dan Je bil zaradi hude zime in velikega snega zelo slabo obiskan. Na sejmu nI sam«, manjkalo kupcev, marveč tudi kramarjev, ki so sicer ob lepem vremenu v Radečah dokaj številni. Med drugim je bilo prignane nekaj goveje živine, ki se je prodajala po običajnih zimskih cenah na živo vago. d očim so šle krave ln teleta kar na čez v promet. Na svoj račun so prišli menda še najbolj gostilničarji, ker so prodali kramarjem mnogo pijače in jedače. — Planinski ples. V četrtek 1. t. m. ob pol 9. zvečer bo v prostorih hotela Ju van-čič na Zidanem mostu velik planinski ples. ki ga priredi podružnica SPD Zidani most. Poleg plesa je na sporedu več zabavnih točk Sodeloval bo prvovrstni jazz band. K polnoštevilni udeležbi vabi podružnica SPD Zidani most. K Deržajevi razstavi v Jakopičevem paviljona Prijetno razvedrilo in umetniški užitek nudi obiskovalcu ta razstava posebno sedaj, ko so marsikateremu Ljubljančanu — če ni izvrsten smučar — planine nedostopne in je navezan le ns ljubljansko meglo. Tu v razstavi lahko obiščeš kakor v panorami vse kraje, ki si jih morda poleti prehodil. Začneš z Mestnim logom, s pokrajino s kozolci za Šmarno goro, navJuši te pogled iz prijazne vaši na Kamniške planine, težko se ločiš od pogleda na strmi Ljubnik nad Škofjo Loko: vi*e gori Karavanke, na levo Julijske Alpe, Triglavsko pogorje. Obiščeš vse kraje, ki si jih pre romal od Krme čez Uskovnico v Bohinj, za teboj ge blesti Triglav v opoldanskem solncu, pozdravlja te Komna in drugi vršaci, dokler ne obstanes pred sliko: »V dolini pomlad« — »V gorah je ivje«, poje pesem, daleč v dolini pa opaziš zelene trate, obsevane od solnca. Poseben oddelek so slike iz Anglije; vi-di5 tipično londonsko u': ~\ stojiš ob spomeniku VValterja Scotta, bitke pri Trafal-garu, občuduješ orjaški most in Temzo ter se veseliš pokrajinske slike iz VVallesa Druge nas popeljejo ns daljni slovanski jug, v carsko Skoplje, v vardarsko dolino, gledaš begov most, džamije in čaršijo, ulico v turškem delu mesta, obzidje itd. Ulico v italijanskem mestecu obseva poletno solnce v šivih barvah. Modro nebo, kakršnega Ljubljančan že dolgo ni videl, zbudi hrepenenje po pomladi. Zapuščaš dvorano z najlepšimi vtisi, saj si bil predvsem med dragimi ti gorskimi kraji naše domovine. Zatorej, kdor se hoče naužiti v teh pustih, zasneženih ljubljanskih meglenih dneh čiste planinske lepote, naj obišče razstavo, ki bo le še par dni odprta: ne bo mu žal. %q( einicet KOLEDAR Dane-: .Sreda, 31. januarja: Petei Mol. D A NA & X J E PRIREDITVE Kino Matica: Bela smrt Kino Union: Madame Butterflv Kino Sloga: Vesela potepuha ob 16 in 19., S 5 parami okrog »veta ob 21. Kazstuvu alpinskih slik Eda D«ržaja v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 18 Ljudnka univerza: predavanje dr. Josipa Cholevve »Novotvorbe na prsih« ob 20. v mali Filharmonični dvorani Prirodoslovno društvo občni zbor ob iS v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi Sadjarska in vrtnarska pidružnica: predavanje g. Jož" Kregarja Kako naj si ljubitelj namnoži gomoljne begonije in vrtnt* gladiole ob 19. v kemijski dvorani na 1. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici D E 2 V K N E LEKARNE Danes: Mr. Leustek. Resljeva cesta l, Bahovec, Kongresni trg 12. Komotar. Vič Tržaška cesta. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda, 31. januarja: Kupčija s smrtjo. Red Sreda Četrtek, 1. feb. uarja: Na prisojni strani Red Četrtek Petek, 2 februarja: ob 15. uri: Peterčkove poslednje sanje. Mladinska predstava Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Profesor Klepec. Izven. Znižane cene Sobota, 3. februarja: Neopravičena ura. Izven Znižane cene Nedelja, 4. februarja: ob 16. uri: Princeska in pastirček. Mladinska predstava. Izven. Znižane ceni'. Ob 20 uri: Na pTi-sojni strani. Izven. Znižane con.« OPERA Začetek ob 20. un Sreda. 31. januarja: zaprto, t generalka) četrtek, 1. februarja: Lumpar.ius Vagahun- dus. Premiera. Premierski abonma. Petek. 2. februarja: ob $&U. uri: Pri treh mladenkah. Izven. Gostovanje Dječjega carstva iz Zagreba Ob IS. uri: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene Ob 20. uri: Frasquita. Izven. Gostovanje ge. Zlate Gjungjrmac Sobota. 3. februarja: Lumpadus Vogahun-dus. Izven Nedelja. 4. februarja: oh ir>. uri: Ero s onega sveta. Izven. Znižano cene. Ob 20. uri: Lupacius. Vagabundus Izven SPD Planinci imajo priliko, da gredo v zimsko naravo za tri dni. V petek 2. tebniar-ja je praznik, v soboto si izposlujete dopust in v nedeljo se vrnete nazaj v mratn Železniška uprava Je odobrila ugodnosti za izletniške vozovnico t \Inkom v četrtek 1. februarja ob 15.40 iz Ljubljane in m praznik v petek 2. februarja ob 5.30 iz Ljubljane proti Jesenicam, kjer so nadaljnje z/eze proti Bohinju in Ratečam-Planicl. Z izletniškimi vozovnicami za ta dva vlaka se more izletnik vrniti v potek z vlakom, ki pripelje z Jesenic v Ljubljano ob 20.33. Člani SPD pa imajo tako ugodnost polovične vozne cene v skupini Štirih oseb ter morejo zaradi tega končati svoji» ture sele v ned?ijo zvečer. Snežne razmere so ugodne: Bohinj ima 95 cm snega pršiča. Komna 180 cm prSiča. Erjavčeve, koča 100 cm prSiČa. Krvavec 100 cm prSlča. Velika Planina 90 cm prSiča, KamnlSka Bistrica 75 cm pršiča. Izbrati si je treba primerno postojanko, kjer bodo planlnei smučarji v prijetnem razpoloženju prebili proste dneve ter uživali planinsko smučanje. Glavne srmiSke prireditve v Srbiji bodo v začetku februarja in sicer na Kopaoniku ki je znan zaradi s*oje obsežnosti in lepote smuških teri.šč. Opozarjamo, da Je ministrstvo za promet odobrilo za te prireditve polovično vo^nino za potovanje do Rafike, Rudnlce in JoSaničke banje od 25. januarja do 6. februarja in is povratek od 28. januarja do 8. februarja. SOKOL Sokol diska sporoča svojemu članstva, da je včeraj umrla gospa Katarina K na pič, napredna mati šestih otrok. Njeni trije sinovi so že od rane mladosti vneti ter marljivi člani nagega društva. Dolžnost vsega članstva je, da spremi pokorj-nico na zadnji poti. Pogreb bo jutri ob ie izpred hise žalosti. Je me jeva cesta ID. Zbirališče članstva bo ob 15.45 pred Narodno čitalnico. SPORT 4Z$8 opozarja smučarje, da bo za vlak v četrtek od 15.40 veljala ista ugodno^ kakor za izletniške vlake od nedeljah. Oto za vlak v petek ob 5.40 s povratkom v petek ob 20.33. — TK Skala opozarja svoje članstvo, da vozi v četrtek in petek izletniški vlak. Odhodi vlakov iz Ljub. v četrtek ob 15.40 in v petek ob 5.40. Povratek v Ljubljano v petek ob 20.30. Vabimo članstvo, da se posluži teh vlakov. laserirajte v USL Narodu" J titraš 4 »ST>0VENSKI NAROD« sreda, 91. januarja 1940. 25 8tt»v. Gojitev sadov brez semena Nova važna iznajdba za sadjarje V živalskem in rastlinskem svetu se zgodi včasih, da se zarodek začne razvijati iz neoplojencsa jajčeca Ta pojav imenujemo v znanosti phartenogeneza. Rastline so to deviško oplojevanje dopolnile Okrog last nega semena se razvijajo iz cvetličnega dela rastline ovoji ki jih imenujemo sad: hru:ka c:trona. pomaranča ali jagoda Zgodi se pa tudi. da se sad razvije, čeprav jajčece v pestiču ni bilo oplojeno in čeprav se neoplojena jaičeca partenogenetično ne razvijejo v semena Tako nastane plod brez semena n pr sl've. če>nje ali pomaranče brez pe-k jagode in grozdje brez zrnja Ta ~ojav imenujemo v znanosti par-then- >c; • i ja Ameriški rastlinski fiziolog F G Gusta vson je že svoječasno vzgojil sadove parthenocarpično Na pestič cveta je na tr! mast ko je odstrani pravnike V rej masti ie bil raztopljen rast!insk' hormon avksin l'cenlak je potem varova' cvet da m mogel biti oplojen s tujim cvetnim pra bom Čeprav lajčeca v pestiču niso bila oplojena in se ni razvilo seme je vendar zrasel sad ki se sicer brez oplojen ja ne razvije. Gustavson je nadaljeval svoia proučeva nja da bi dognal zakaj se v naravi včas'h razvijejo parthenocarpiem plodovi ki ima jo velik pomen v kmetijstvu in na živilskem trgu Vsak kupec ima raje citrone pomaranče ah druge vrste sočnega sadia brez peck Zakaj se razvijajo v naravi od časa do ča^a plodovi brez semena*3 Zakai se v eni in ist' vrsti razvije sad partheno-carp'čno. medtem ko se pri dru^i vrsti razvije samo ob oplojenem jajčecu, namreč okrog poznejšega semena, sadne peike ali ko'č'ce? Gustavson je to proučil na več vrstah oranž in citron ter potem objavil zanimivo poročilo v nekem ameriškem prirodoslov-nem časopisu Ugotovil je da igra kakor pr' umetni vzgojitvi sadu brez semena *u-di pri naravnem razvoju plodu brez semena glavno vlogo hormon za rast, avksin. Ta hormon se razvije na 1 pestiču in od tam se razširi po ostalih delih cveta ter povzroča, da se razvijejo v sad Učenjak ie ugotovil to s tem. da je s cvetov oranž in citron. še preden so se odprh. izrezal pe-stiče Iz pestičev je izločil po posebni metodi hormon avksin in izmeril s posebnim biološkim poskusom na klicah ovsa. koliko avksina je v posameznih pestičih Izkazalo se je. da imajo tiste vrste sadov k' dozorevajo in se razvijajo parthenocarpično. v pest'čih mnogo več avk&ma. trikrat do petkrat več kakor normalne vrste Tako se je izkazalo da ie avksin glavni povzročitelj, bodisi norma'nega ali nenavadnega razvoja sadu Nastalo pa jc vprašanje, zakaj se sploh razvije sad pri onih vrstah ki vsebujejo v pest'ču le zelo mrlo avksina Na to vprašanje je odgovoril Gustavson da je začel čim je bilo jajčece oplojeno in čim se je v nastajaločem semenu začel razvijati zarodek v n:em vzmkati novi avksin m sicer v takšnih množinah, da se je lahko začel razvijati sad Potemtakem ie parthenocarpija neposredna posledica nagle spremembe ali iz-prevrzbe. ki jo prirodoslovci Imenujejo mutacijo in ki je zaiela s*aničevje pestiča Ko se tak "no stamčevje spremen' v nekak šno rastlinsko tovarno avksina se lahke posamezni cvetm deb razvijejo ne glede na to ali je bilo v pest»ču jaičece oplojeno ah ne ali mladi zarodek začne proizvajati avksin ah ne KoMkor je nastalo avksina pred oplojen jem lajčeca v staničevju pesti ča zadostuje cvetu da se začne iz njega razvijati sad in sicer včasih tako naglo da porabi v pestiču vso snov ki je sicer potrebna za razvoj jajčeca Tako se razvije sad. jajčece pa okrni Vsemogočni avksin je torej odločil, da smo dobili sad brez pe;k odnosno koščic To odkritje je izrednega pomena za sadjarstvo tn kmetijstvo ter bo najbrže vplivalo revohjconarno na pridelovanje sadja v bližnji bodočnosti. Nemški general o bombardiranju francoskih in angleških velikih mest — Udetn je pred osmimi leti neki angleški letalec rešil življenje Nemški letalski general Udet ie eden izmed asov iz svetovne vojne Bil je v letal sk* eskadn znanega junaškega nemškega letalca von Richthofena k' je sestrelil med svetovno vojno rekordno število zavezniških letal Udetov tovariš v Richthofenovi eska dn je bil tudi Goering Njuno sedanje prijateljstvo izvira še iz tega časa Udet, ki je bil »enfanr terrib'e« Richtho-fenove letalske eskadrile. je bil sam med svetovno vojno dvakrat sestreljen pa si je obakrat rcšiI življenje. Na prav čudežen na-či_. je ostal med ruševinanv svojega letala živ. nekoč tretjič ko so njegovo letalo za de'e krogle iz francoskega letala, pa si je rešil življenje s padalom Po svetovni vojni je ostal Udet pri letalstvu. Dosegel je dvakrat svetovni rekord v letenju na daljavo. Pred osmimi leti ie moral na svojem poletu zasilno pristati v centra m Afriki Tedaj mu je rešil življenje znan ang!e;ki leta'ec Campbell Blac. Seda, j? Udet 44 let star Z nemškim letalskim generalom Udetom se je imel priliko pogovarjati pred tedni neki nevtra!ec ki je nedavno priel iz Nemči-j» v Pariz in začel objavljat svoje vtise iz večmesečnega potovanja po Nemčiji. Generala Udeta sem srečal, pripoveduje ce\traim opazovalec, v najbolj znanem berlinskem baru Adlon. Sedel je na barskem stolicu in me čakal, ker sva se domenila za sestanek Zde! se mi je nekoliko bolj rejen kakor pred časom, ko sem zadnjič govoril z njim Ernest Udet, veliki as iz svetovne vojne, je sedaj general in desna roka mi nistra za letalstvo Hermana Goeringa. Poverjeno mu je oskrbovanje nemškega letalstva z vsemi potrcb;čmami — B'okada vas menda ni tako hudo zadela, sem začel pogovor ter se obenem napotil proti vogalu, da ne bi drug1 prisluškovali najinemu pogovoru. — Ni hudega je odgovoril Udet. dokler imamo bar Adlon na razpougo In reči moram, pi-e nadalje nevtralni opazovalec, da je bil bat Adlon založen z vsemi spec:a!;tetami. tako s pravim škotskim viskijem, ki je bil po 5 mark kozarec, z angleškim ginom in s francoskim šampanjcem. Barski natakar je povedal, da se je založil z vojno rezervo za dobo dveh let. ker računa, da bo vojna trajala dve leti. — Dveletna vojna, ie nato rekel moj sta ri prijatelj Udet, moj šef Goering se je bo- lje založil. Naredil je načrt za pet let za to vojno. Naredil sem obraz, po katerem je Udet lahko spoznal, da mu ne verjamem toda nisem hotel izpraševat' po indiskretnih podrobnostih Kmalu nate pa mi je Udet povedal sam nekaj drugega po čemer sem sklepal, da on in njegovi šef' nimajo še de-finitivnega načrta, temveč ljubkujejo še vedno z mislijo, da je treba z vojno čimprej končati. — No. kdaj nameravate priti nad Lon don in nas bombardirati? sem vprašal Pred tem sem Udetu povedal da se bom ob koncu svojega potovanja vrnil v London. — Oh' Mi ne borne začeP z bombardira njem Kar se tega tiče bodite mirni in spite mirno, je odgovoril Udet ter te nekam slavnostno dodal: — Mi ne bomo bomhar dirali Londona in Pariza ce zavezniki ne bodo bombardirali naših mest Naše bombardiranje bi bile samo represalije. — Vendarle, moj drag; Udet sem nada I jeva!, nikar me ne skuhajte potolažiti s propagandnimi frazami, saj dobro veste, da lahko takoj najdete primeren povod, ako bi se vam zdelo koristno m možno bombardirati Pariz in London — Poslušajte, je odgovoril ako bi hoteli takoj bombardirati Francoze m Angleže, bi to lahko storili. Nasmehnil sem se. — In kako mislite o vseh vojnih doba \ah, ki jih Francija m Anglija dobivata iz Amerike? Francija in Anglija plačata sa m o za dobavljena vojna letata na teden Ameriki -t ■ t 1 i • * Kaj je mogel Udet odgovoriti na to? Odgovoril je enostavno: — Prepozno bo že. ko bo vojni material prišel iz Amerike. Z nekim nemškim oficirjem, ki je bil na dopustu se je nevtralni opazovalec razgo varjal o koncu ladje »Grat Spre«. — Glede tega ni vredno kaj govoriti, je rekel nem-ki oficir, očitno je bil to poraz, toda časten poraz Tr je so bdi pro-t; enemu Čeprav bi Urugvaja dovolili kapitanu, da v primernem času ladjo popravi, bi se v bistvu nič ne izpremenilo ker bi Angleži počakali lad.io s svojimi najtežjimi vojnimi ladjami Zato so morali Nemci ladjo sami unčiti Da so tako prav storili, je prepričana vsa Nemčija ln res. zaključuje nevtralni opazovalec vsi. s katerimi sem govoril o tem so bili istega mnenja, razen nekega bivšega pomorskega oficirja, ki je smatral tak konec vojne lad je za sramoto. . Mraz na Angleškem Angleška ima letošnjo zimo najhujši mraz v zadnjih 46 letih V Londonu so izmeiili 25 stopinj pod ničlo Temza je zamrznila na daljavo 8 milj. razni ribniki v Londonu so dobili do 25 cm debelo ledno skorjo. Dvofakova »Rus alka« Najlepša čeSKa lirična romantična opera je s prav dobro uprizoritvijo zopet žela velik uspeli Ljubljana 50 januarja V svoji spominski knjigi pod naslovom »Doživela sem petdeset let svetovne zgodovine« pripoveduje Berta Szeps Zucker kandlova. diplomatka o razgovoru ki so ga imeli v Parizu po intimnem muzika'nem večeru zelo zanimivi Ijudie Veliki francoski komponist Maunee Ravel je izjavil: »Jaz trdim čeprav sem prepričan interna-cionahst. da mora biti umetnost nacionalna Jaz delam le čisto francosko muziko in hočei delati le čisto trancosko muziko.« »Da.« ie odgovorila slavna francoska pocrka Anne de Noailles. »toda nemogo'c vam je kakor ni mogoče drugim ustv:> ičim umetnikom, da bi izločili iz svojih deJ nadnacionalno tisto kar je last vsega človeštva Vsekakor se moramo bati človeka ki ne ljubi glasbe; že Shakespeare pravi Boj se srca ki ne mara glasbe.« Tega pogovora sem se spomnil ob letošnji novi uprizoritvi »Rusalke« Kakor Ravel sta bila tudi Smetana in Dvofak prepričana, da mora biti umetnost nacionalna ter sta ustvarjala hotoma le čisto nacionalno češkoslovaško glasbo In tudi Smetana in Dvorak nista izločala iz svojih skladb nadnacionalnega tistega, kar ie last vsega človeštva, tistega, kar je skup no vsem glasbo ljubečim m občutevajo-čim ljudem po vsem svetu. Pa vesel sem bil. ko sem videl pri tej zadnji »Rusalki« tako nabito polno gledališče, da je zmanjkalo celo rezervno postavljenih stolov. Lep je bil ta novi dokaz, da naš narod ljubi g'asbo in se posebno nacionalno slovansko glasbo. Velika lirična opera, divna umetnina dveh pesnikov Jaroslava Kvapila in Antonina Dvorska očarljiva simfonična pesnitev o neutešenem m neutešljivem hrepenenju je v Ljubljani že od februarja 1008 ko je prišla prvič na naš oder ljub lena in vselej iznova rada poslušana. Dva poljska umetnika. Collignonova in Jastrzebski m dva če:ka. Groszova in Vasiček so bili prvi, a Hrvatici Gjungienac in Thierrvieva ter Gostič in Križaj (pa tudi že Mar Rus) so bih predzadnji protagonisti v slovenski Rusn'ki (l 1«32) Pela pa je Rusa'ko rudi ' že Zkova. nekdanja naša primadona Pozna jo torej pač že vsakdo pri nas. in t odveč je. da ponavljam nežno simbo'sko vsebino te prekrasne pravliice o jezerskem valu. ki se počloveči- vodna vila Rusa'ka m mladi princ sta žrtvi, ker sta niuni naravi nezdružljivi Poznamo Dvofakovo glasbo, razkošno, polno melodike elegičnosti opojnega hrepenenja milobe. živih ritmov in bujnih barv Car gozda in noči. mesečine in rajanja vil lovski hrup pa strast mogočne princese ob satanskem roganiu čarovnice ter obupmh svarilih modrega vodnega moža prinašajo v opero toliko najrazličnejših občuti) in iznrememb v lir skih razpoloženjih, da sprem'jamo te prav Ijične dogodke vz'ic svoji odmakn lenosti od rea'nega življenja z napetim sočutjem kakor bi gledali tracedno iz vsakdanjost' Posamezne arije in celi simfonični odlomki, so že dolgo znane m prHjuMiene koncertne točke pevcev in orkestrov Mm-sirski je Dvornkov omamno kakor mogočna reka pojoči orkester in vse part;je so pevski in igralski enako zahvalne Skoro brez zunanje dramatske akciie pretresata glasba in dejanje s svojo notranjo razgibanostjo in opajata rahločutno dušo Tu resnično iz po'nega uživamo glasbo, vso češko in prav zato nam neizrekljivo sladko in prikupno Zopet je dirigent N Štritof vodil in pripravil to divno opero i vs«. žarko 'jubezni-jo. zanosom temperamentom in največjo poglobljenostjo Režiser Ciril Debevec pa je opravi posebne režke delo *aT ie 'mel za soliste same m'arle pevce m pevke med katerimi je bil Franci najstarejši ako ne upoštevam Kogejeve, čije čarovnico že dolgo poznamo in cenimo. Rež Debevec je storil svojo nalogo odlično, opero je zelo okusno insceniral in opremil, zlasti pa mlade začetnike v igralskem pogledu spravil do vsega respekta vredne višine. Pevski in igralski je bil J. Franci izvrsten princ ter je prinaša! v spevu in igri toliko topline in prisrčnosti, da mu gre polno priznanje Pevski zelo ustrežljiva tuja knežna je bila M Basiceva, tudi igralski prav za-dovoliiva. le v izgovoru šc premalo jasna. Povodni mož F. Lupse je kreacija, ki je častna za mladega moža: pevski je partija naporna, zlasti v višinah njegovemu g'asu manj ugodna V celoti pa je podajal vodnika več kakor le zadovoljivo, ker tudi igralski živahno in je vsa kreacija potrdila njegovo inteligenco. Sladoljevov gozdar je origina'no zajet in pevski točen Barbi čeve kuharček živahen in ljubek Carovni ca Koeejeve ie pevski in igralski zopet prav dobra Visoki smeh? Ali bi ne bil umesten prav nizek? Glavno, naslovno partijo ima Hevbafova Zunanje idealna zastopnica te draže^tne vloge Pevski prav dobra, igra'ski odlična Želel bi si le v 1 dej večje glasovne prodornosti in pa zlasti iasnej^ega izgovora teksta V celem pa nov dokaz talenta Gozdne tri vile so bile M. Polajnarjeva, M Medvedn, v probavo polno-tnosti Nj. Vel kralja Petra U Pieaseo-,.ik zletnega odbora je dr. Vlada Belajčić prvi namestnik starešine SKJ ln podpredsedniki dr. Oton Gavrančlć, Joža Sme) tnik, dr. Mihajlo Gradojević ln arhitekt Mihajlo Smiljanlč. — Iz k-gije koroških bor«-v. Ker p iteka prijavni iok za poieu.ev spominske kolajne na borbe za osvoboditev severnih k.ajev Jugoa.avije 1918 19i9 poi.i.auio ponovno vse borce, ne glede na to. ali so že organizirani v legiji, naj se tak jj zglase v nafii društveni pisarni na Cankarjevem nabrežju št. 7,1 v času od 8 do 11 ter od 14. do 19.. kjer bodo p ejeli vsa zadevna navodila V loteiesu vseh bivših borcev je da smatrajo nag poziv- kot nujen in važen, ker delu_e legija v vsakem pogledu v dobro borcev, ki so se svoećasno borili na severni meji. Spominska kolajna je prvo vidno priznanje domovine na podlagi katerega bo mogla naša društvena uprava delati še naprej v koMst vSeh ki ao pri legiji včlanjeni Glavni odbor LKB — Uredba kontrole cen bo vendar Izdana? V trgovinskem ministrstvu je bila koiferefica gospodarsko socialnega odtora ministrov. Na dnevnem redu je bila uredba o Kontroli cen Po vesteh iz Beograda je prišlo do odločilnih sklepov m d revi bodo definitivno red;hirali tekat uredbe po sk'cpih konference — i*Vadniki zahtevajo, da flm država nabavi pHn*kc maske. Glede nabave plinskih mask je ske jaki odbor organizacije drža\Tiih uslužbencev v Beogradu zavzel stal išče. naj jim plinsk« maska nabavi država n sicer V smislu odredb čl. 29 uredbe 0 državni mobil zaeij' (»SHižbene novine« st 278 4 đeeembra 1939). — Pred sklicanjem tarifnega odbore. Gospodarske zbornice v državi so zaprosile prometnega ministra naj čimprej skliče tarfni odbor. Zbornice so že določile svoje zastopnike v tarifnem Odboru Gospodarske zbornice zahtevajo spremembe v tarif: državnih železnic in v rečni ter pomorski plovbi. — Tri*č najbolj induStnanžlran kraj v Jugoslaviji. Glede na Število prebivalstva, zaposlenega v industriji ln obrti je Tržič najbolj industrializiran kraj v državi. 80.8 tržaškega prebivalstva je zaposlenega v industriji Ln obrti Na drugem mestu je Stražišče a 65 5 odstotkov. slede Je* se-"ce s 60.4 Kragujevac s 56 9, Leskovac 53 5. Kranj 51.5. Zenica 48.7, Šmederevo s 47.8. Šisak s 47.1, Niš 43. Osijek 42.7. Ce'je 41.4. Slavonski Brod 41.1 Zagreb 37 9. Maribor 35 6 Beograd 33.3 ln LJubljana 318 odstotkov. — Budimpeštanski župan pride v Zagreb. Prihodnje dni bo prispela v Zagreb madžarska turistična delegacija na čelu z budimpeštanskim županom dr. Jono Ka-rafiatom. Ta poset bo velikega pomena, ker bodo ob tej priliki sklepali o poživitvi tinskega prometa men" hafio državo in Madžarsko. Prihodnje dni bo v ZagTebu turistična konferenca ln na nji se bodo posebno prizadevali, da bi v novi turistični sezoni bil čim večji dotok tujcev la Madžarske. — xa§ uvoz b»mb»ža. Naša tekstilna Industrija mora Se vedno premagovati hude težave .ker le zelo otežkočen uvoa ei-rovin. Od začetka vojne do zdaj. torei v dobrih št rih mesec'h smo uvozili 6.827 ton bombaža in bombažnega prediva. Pred lanskim emO ga uvozili 13.430 ton. leta 1937 pa 14.304 tone. — Povečanje produkcije na*!h pivovarn. Lani je bila produkc'ja naših pvovam precej povečana, kar je posebno značilno, ke.- je prejšnja leta znatno upadala. Lani so naše pivovarne producirale 370 000 hl piva. predlanskim pa 347 000 hI. Kako zelo je produkcija pva v naši državi upadla v zadnjem desetletju, sprevidimo najbolje po tem. da Je znašala pred 10 'eti 750 000 hl. V naši državi obratuje 16 pivovarn. — produkcija falske elektrarne je znašala lani skupno 176.6 mAP Jonov kUovatn h ur nad 3 milijone Kilovatni h ur več kakor ptall|Ul4KxJU — *ek«...i««a ri*E*tava % Beogradu. Sno- ci je buo na oočnem zboru žeie^oušk h lažen ijev v Beo0iaiu sKlen^eno, da bo organizacija so*i, lOVoJa pri popravah za že-iezn-ško razstavo, ki jO bo p^tieuila železniška uprava sponuađ. v cKOgiatai. To bo i pi-va razstavo svoje ViSte v past irftavi. — lav o* prašičev ma*t| m slanine na ' Slt)\a*.k- n se mude zastopniki ak> J vaškir. z Biataiave v cieogiadu. j kjei j ali v ZAvodu za pospeše- j vanj*, &»^.. . j .igovine ul v uradu za *on-; Uolo izvoza živine o izvozu ž.v h prašičev mast Ul sUn ht na Slovaško. Dosežen je bil apu.azum oa bodo prihodnje tedne izvozili 40 va^onbv piaeičev. 22 vagonov masti ln 12 vagonov slanine. — Vreme Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno »premenljivo lh pre- [ cej mrzlo vreme, tu m tam sneg V'čera.. je snežilo v Ljubljani Mariboru ln Beogfa du Najvišja temperatura ]e znašala na Kumboru 9 v Dubrovniku 8. na Uabu 5 v Splitu 4, ha Visu 2. v Beogradu -2 v Ljubljani in Zagrebu -3. v Mariboru 3.8. v Sarajevu -4 Davi je kazal ba rometei v Ljubljani 700 7 temperatura jt znafiala 5 6. na aerodromu 7 6 C. stiež na plast 51.5 cm. novega snega 6.0 cm lr LHib-iane —lj Vsem na^lm ljubljanskim na ročni kom, ki do 5 rehniaija ne bodo poravnali zaofttale članarine, bo uprava ukinila do sta\o. Ila- revca z Malega vrha blizu Globokega pri Brežicah earadi uboja na 4 leta robije. tS-gubo častnih pravic za dobo 4 let m plačilo povprečnine v znesku 500 dih. Vdovi svoje žrtve mora plačati 1300 din odškodnine. Franc Ogorevc se je 23. decembra zvečer v svoj* hiši v vinjenosti sporekel s prav tako \dnjen m Antonom Skofeb. V razburjenosti je stopil Skofca proti Ogo-revcu, te pa je vzel z mize kuhinjski nOž ter zabodel Skofco v levo stran vratu in nato v levo stran prsi. pri čemsr mu je prebodel srce. škofea se Je takoj zgrudil in je na mestu :zd*hnil. —c Nesreča na cesti. Ko se je vračal 621etni upokojeni cmkarniški dela rec Ivan Divjak š Šp. Hudlnje pri Celju v soboto rtkrog 19 domOv. je padel na Mariborski cesti tako nesrečno, da a*, je zlomil levo roko v ramenu. Oddali SO ga v bolnico. LIPSKI POMLADNI SEJEM 1940 od 3. — 8. marca Vsa pojasnila daj«: ZVAN1ČNI BIRO LAJPĆI-SKOG SEJMA BEOGRAD. Knez Mthajlova 33 I. h) Častni zastopniki: Ing. 6. TONNIES, Ljubljana. Tyrseva tt — Telefon ttez JOSIP BEZJAK — Maribor. Gosposka ul. 25. Telefon 20-91. Mariborske in nfcoliSke novlcr Normalizacija železniškega prometa. Po daljšem piesleaku se je železniški promet kolikor toliko normaliziral Vlaki prihajajo v Maribor v rednem času, kar valja tudi za vlake is Nemčije. — Ljudjka univerza v Studencih pri Mariboru. Dne 1 februarja predava g. Lint-ner Rupert o temi »Vojna na morju« Pred predavanjem teden=ke slike. — Poslušalci Ljudske univerze bodo prejeli že ta večer vstopnice za prihodnje predavanje, ki ga pripravlja urednik »Totega lista« g. Božidar r^odkrajsek. ^ Smrtna k»s* V Aljaževi 22 je umrla Julijana Bajer, vdova po železničarju, stara 63 let. V splošni bolnici je umrla zasebnica Marija Javšnik stara 58 let. Žalujočim nase globoko sožaJje! — Nočno lekarniško slufbo imata tekoči teden Vidmarje v-a lekarna pri sV. Arehu na Glavnem trgu 20. tel. 20-05. in Bavostova magdalenska lekarna na Kralja Petra trgu St. 3, tel 22-70. — ftvinski sejmi zopet dovoljeni, prvi svinlski sejem bo v petek dne 9. februarja, prvi živinski sejem pa v torek dne 13. februarja Pokrajinski muaej v Mariboru je last vsega kulturnega Maribora ter vsega Po-dravja in Pomurja, zlasti pa vsakega člana Muzejskega društva v Mariboru. Udeležba na občnem zboru je merilo, kako Maribor s svojim muzejem »vi ln kako t nJim sodeluje. Vprašanje, kakšen je in kakšen bo mariborski muzej, je danes v dobi polaganja temeljev osrednja kulturna zadeva Ma- ribora. Za nje trajno rešitev želi in hoče odbor delovati v čim ožji ln tesni povezanosti s svojim članstvom, o čemer bo go* vora tudi na nedeljskem obenem zboru v čitalnici Studijske knjižnice. — Kaj Vse kradejo. V kurilnici državnih železnic na koroškem kolodvOiU je doslej se neznan zhkovec ukradel z lokomotive piiometer Za tatom poizveduje policija. — Nesreča nikdar ne počiva. Na Remš-akj je paoel konj 331etnerrru Juriju Pla-oinčcu na desno nogo in mu jo zlomil. — V Strosemaverjevi ulici je padel mesarskemu pomočniku Karlu Krajneu 160 kg težak mesarski ploh na levo nogo ter mu jo zlomil - V kotakih je prišel po nesrečnem naključju 231eiru delavec Franc Cafuta z desnico v slamoreznico. ki mu odrezala •rste Vsi peskodovanci se zdravijo v mariborski spk.ftni bolnici, kamor so pripeljali udi 161etnega posestniškega sina Leopolda Klančhika is Slovenskih Konjic, ki si je pri smučanju poškodoval desno nogo — Notarja je hotel okrasu, v Aškerčevi ■diet 19 so okdli 21 opazili neanabca. KI se ie upiatil preko vrtne ograje. 6 ponareje« nim ključem je hotel odpreti etanovaflje notarja Marka Pušnika, pa so ga privc časno opazili domačini, nakar je pobegn Sedaj ga zasleduje policija. — Okoliške novice. V studenški Ljtiv s ki univerzi predava d rs vi g. Rupert Lini ner o vojni na morju. ŠtUdenČani sc Bel zanimajo tudi za prihodnje predavanje, l* ga pripravlja urednik »Totega. usta* Božo Podkrajeek. — Na PobreŽjU Je b tbcnl sbor tamošnjega Rdečega kriza, k Je obdaroval za božičnioo Več kakor 30 revnih pobreških otrok. Pri volitvah je bi izvoljen bo večini dosedanji odbor, ki mi predseduje pobreški Šolski upravitelj 2iv ko. — V Obsegu kasaške občine bode elektrificirali pOiamezne dele Počehove i> tistega dela Rosaske občina, ki teši k Me lju. — Vreme. V noči na sredo je padlo no vega snega za 6 efrt, tako da Je višine snega v ravnini 4» ctn. Količina padavin po raztopljenem snegu znaša 7.4 mm Včeraj J* bila maksimalna tempmure —^3.8 C. davi pa minimalna temperature —6.1 O. TeiensK* meteorološka postaja napoveduj« sa mariborski okoli« po večini oblačno i novim snegom v presledkih. Po pretresljivi tragediji psi Sv. Urbanu SlromaSnl ljudje se razsefcall oba zasuta vola ln si meso ■ ■■iimi ;nala s severnih morij sedanja vojna vzbur-anost. prišla b<> popclnica r. resnim poštnin časom. Tmli sneg bo skonnel, akopnali odo madc/i ■ .irjborskcga rodu v predpust icrn času in veselju. Vso ima svojo globoko ;i rc/ano prispodobo V carstvu vesoljnega t\arstva. žal pa ne spada semkaj nekaj« kar cm hotel napisati oŠ razčlenjevanju najbo ie plačanih mariborskih nameščencev, »ne Shodno potrebnih« tujcev. Morda sc ogla sim V rčsnom poštnem času s takšno raz »ravo, čc mi ho to mogoče. Zaenkrat pa >am želim Veseli pdst brez prehlada \ H pu. — Jurij Pika. Maribor 30 januarja Množica ljudi se je zbraia k pogrebu nesrečnih zakoncev Josipa tet Marije Raner. ki ju te zasul ogromen plaz v bližini Šv. Urbana VJi ga bilo pogrebca. ki bi sc mu ne bila zalesketala solza v očeh ob pogledu na ^tiri nesrečne sirote, ki so ostale čez noč brez dobrih irt skrbnih starSev Kamniški Župan g. Peter Loreneič si zelo prizadeva, da bi čim prej uredil niihoro skrb stvo Verjetno je, da bodo uboge sirote prevzeli dobri sosedje in sorodniki. Značilen za siromaštvo ljudi ob naši men na obronkih Kozjaka je dogodek, ki se le pripetil potem, ko so reše\alci po napornem izkopavanju v nedelje dopoldne in popol line končali svoje delo. Na mah se je zbralo ob razkopanem snežnem plazu, odkoder so prenesli trupli Josipa Kaneria in njego- ! ve žene Marije v Joštovo hišo vse polno j siromašnejših ljudi iz bližnje okolice S so-; boj so imeli nože. s katerinn so pričeli rezati kose mesa z obeh volov, ki so ju bi • izkopali izpod plazu. V trenutku ni r»sta-lo od obeh volov ničesar razen kože. ki jo j bodo prodali v prid nesrečnim sirotam, ki i objokujejo prebridko smrt ljubljenega nče-{ ta in matere. Izkazalo Se je, da je bil neupravičen strah tistih, ki so zatrjevali, da je meso obeh volov pokvarjeno T*isti srečni siromaki, ki so odnesli posamezne volovske dele, so namreč kakovost mesa zelo pohvalili. Obmejna javnost, ki je še zmerom pod globokim vtisom svetourbanske tragedije, pričakuje, da se bo čim prej uredila zadeva štirih nesrečnih nepreskrbljenih otrok, k: naj se jim zagotovi dobra vzgoja. Razgibana društveno življenje na Pesnici Občni zbor sokolske Čete je z navdušenjem sprejel poročilo o nakupu zemljišča za sokolski đom — Pesniški gasilci so lani obvarovali par milijonov vredno imovino Maribor. 30. januarja V društvenem življenju naše prnazne obmejne Pesnice se čuti v zadnjem času neka razgibanost ln stopnjevana aktivnost. O tem pričata med drugim tudi občna zbora pesniških Sokolov in pesniških gasiiccv. na katenh so požrtvovalni funkcionarji poročali o idea?»ih stremljenjih obeh drdštev. Pesni-k^ Sokoli so se v lepem številu zbra t1 pri br Kerehčiču k rednemu občnemu zboru pesniške sokolske čete. Občni zbor je otvoril ln vodil agilni in zaslužni staro*' pesniškega Sokola br. SraČko Krajne. V kitnih besedah je očrtal marljivo delovanje pesniških Sokolov Omenil je tudi nakup primernega zemljišča, kjer sc bo v okviru sokolske Petrove petletke uredilo letno telovadiš©* in kjer bodn pesniški Sokoli zgradili svoj dom, svoje prijazno torišče vnetega sokolskega dela Čim bo dopuščalo vreme, se bodo pričela prireditvena dela na novo kupljenem zemljišču, kjer bodo nesni->k- Sokoli že poleti lahko začeli m redno telovadbo na prostem Razveseljivo poročilo Ittfoste bf. Krajnča So sprejeli zbrani Sokoli z odobravanjem m toplim navdušenjem. Tudi ostali funkcionarji, ki so podali svoja poročila, so bili deležni iskrenega priznanja. Starosta br Srečko Krajne se je spomnil tudi našega prvega Sokola Nj. Vel. kralja Petra II. ki so mu navzoči navdušeno vzklikali Z občnega zbora je bila odposlana vdanostna brtojavka Nj. Vel. kra-Hu Petru II. Br. Krajne je s primernimi besedami počastil tudi spomin nedavno umrlega zaslužnega obmejnega narodnega borca upok Sol upravitelja V. F roma Navzoči »o se odzvali pietetni doltnosti napram zglednemu narodnemu vzgojitelju z vzklikom »Slava«. Vaomo soglasje so pokazale rudi volitve novega odbora Z navdušenjem je bil izvoljen sa starosto br. Srečko Krajne ki ima največje zasluge, da si je pesniška sokolska Četa lahko kupila zemljišče za letno telovadile in sokolski dom Podstarosta je br. Kerenčič tajnik Črnko, blagajnik Likavec. načelnik Babic, načelnica Lebaričeva Sestava novega odbora jamci, da bo pesniški Sokol tudi vnaprej deloval z isto požrtvovalnostjo in vnemo kakor doslej Z lepimi uspehi vztrajnih človekoljubnih prizadevnnj se lahko ponaša tudi pesniška gasilska edinica. Pesniška gasilska četa ima svoj dobef sloves zaradi svoje gasilske tehnične usposobljenosti zaradi svoje strumne pripravljenosti in vzorne diseipline. Geta ntzpolaga k vsem potrebnim sodobnim gasilskim inventarjem, z motorno bnzgalno, avtomobilom, novo nabavljenimi cevmi irt drugimi prepotrebnimi sodobnimi gasilskimi pripravami. Pri vseh požarih v bližnji in tudi daljnejš iokolici so sodelovali pesniški ga silei v duhu toplega človekoljubja, ki jc duhovni terrtclj gasilstva in njegovih vzvišenih, plemenitih prizadevanj. O vsem tem delu in drugih uspehih je poleg drugih gasilskih funkcionarjev poroćal inicja'-vni predsednik pesniške gasilske f"?*e Š«"(ko Krame. Pesniška gasilska četa je s ffrojitt gašenjem v pretekli poslovni dobi oF varovala na imovini številnih bogorelcev par milijonov dinarjev vrednosti Na občnOfn zboru pesniških gasilcev je pdrOčal tudi iup-ni tajnik A. Ambrožič. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor pesniške gasilske čete: Srečko Krajne, dolgoletni vodja pesniških gasilcev in starešina gasilske tupe sa sres Maribor levi breg, je bil ponovno s prisrčnim aplavzom izvoljen ZS predsednika. Poveljnik j# postajni načelnik Joško Žen, ki je na občnem zboru tudi podal obzirno poročilo. Za podporfljnika J$ bil izvoljen Ivan Purgaj, za tajnika župan Fras, za blagajnika Lebarič, za orodjarja Senčić. V odboru je tudi Andrej Babic. Pri slučajnostih st> sprejeli koristne sklepe, ki naj služijo napredku ter izpopolnitvi pesniške gasilske edinice. Z občnega zbora ao postali vrl! pesniSki gasilci iskreno vdanostno ter pozdravilo brzojavko vrhovnemu pokrovitelju našega gasilstva Nj. Vis. kraljeviču Tomislav«. S toplimi bodrilnimi besedami k nada I j nejmu vztrajnemu delu in pomoči bližnjemu v smislu gesla »Na pomoč« Je predsednik Srećko Krajne zaključil lepo uspeli občni zbor naših pesniških gasilcev iariborsko gledališče Sreda. SI. Jan., zaprto, četrtek. 1. febr. ob 20.: »Neopravičena Ura« Prihodnja jriaebena premiera v mariborskem ftledalltcn. StraussOva romantična. . kočo ali iz Maribora preko Sv. Bolfenka U r&rglednega stolpa. Tekmovalci prenoči;' v Sokolsk cm planinskem domu ln v Ruški koči. V nedeljo ob 7.80 je zbor vseh tekmovalcev pred domom Ob 8. je nastop naraščaja sa izmenski tek. za njimi člani. Ob 9. je nastop ženskega naraščaja za tekmo v lažjem slogu, za njimi Članice. Ob 13.30 nastop članov in članic za fimuk, vezan z liki. a njimi nastopi naraščaja. Po končani tekmi odhod v Ruse v Sokolski dom, kjer bo prijateljski sestanek a razglasitvijo rezultatov. Ostali udeleženci naj se pridružijo tekmovalcem ali pa Skupini, ki odhaja lz Maribora v nedeljo ob T. izpred Narodnega doma. Za prenočišče ln prehrano se prijavite svojemu društvu, ki je prejelo točna navodila v okrožnici. — Sokol Maribor III je organi z! ral izbirne smuške tekma, pri kate rili je dosegel najboljši čas Štefan Ribič 61.20 sledi Ivo Riba rt č 64.00, Jože Golob F Žohar 56.40, J. Torkar 50.1?» Mariborske predpustne iveri Od vsakega nekaj — Pradpuctna mmm mm< sat Bv*f*«sZ otlćj i ln Človeški tod — Sretal »neobhodno potrebni" Maribor. .VI. januarja Naj nekaj povem za Ta »ptcdpustfli čas presneti«, ko še navzlic resm hi časa dajejo tradicionalne daritve princu Karnevalu. Ljudje ie hočein ra^-eseliti m vsaj za par uric pozabiti na gurje nase dobe. Vse je Zajeto v opojn-*! znafiega gesla «carrte diem«, le s to razl:k».v da čce dan gara in bi niogel reči namesiu tega »carpe noetem«. Nemalokrat se tudi pripeti, da se v možgane naseli maček iti da začne temeljito presti pajek, potem pa sledi neizogibni »mea culpa*. Predpust na sezona, kj je letos skopo odmerjena, je v svoji kulrrtinacijski točki in se bliža zatonu. Medtem ko prepeva deta pt hišah trt lo^ kalih tradicionalno »svečnico« ki uživa iei tos za te vrste nočnih pevčkov poseben privilegij, pa tal ne morem zabeležiti vseh opazovanj po bistvu in resničnosti Vsi ste videli, da je zapadel sneg v tako izdatni meti, da se hišniki ie ( 'ganizirajo za peticijo do hebeSkih oblast;, naj prenehajo z belim blagoslovom, toda naši stari ^ausmaj-sterji« so bili počasni in SO S tO svojo noto zakasnili. Napovedujejo odjugo ki bo marsikomu škodovala, razen mariborskim čevljarjem, ki si obetajo dela in zaslužka. Hrib in dol pokrivajo snežne plasti, na strmihah se sproiujejo plazovi in povzroča- I jo tragedije in škodo, parki in gaji so za- j sneženi, a pod kronami koTatih smrek in i drugih dobrohotnih dreves, med katere spa- i m • • da tudi ncrrodm bor, Čuješ neugnani cvrkut vrabcev, sthičić. kosov in ž ostrelij zaljubljeno gnil jen je golobov, p6 katerih pravijo nekateri naScmu Mariboru tudi Jugosloven-ske Benetke. Njim ni niti malo mar Za snežne zamete irt razne koledarske muhe, kar imajo svoj koledar. Kljub njihovi »socialni bedi« se prizadevno ženijo* kakor se ženijo pred »fasenkofn« tudi številni mariborski mladeniči in mladenke. Kakor ptičice, ki se ženijo na enostaven postopek, tako §5 sc tudi .številni Mariborčani dati letos okli-cati »enkrat sa trikrat*. Ob tem §e mi Je nehote ppfodilž sledeča misel: ali fti t« ganljiva skupnost med Človekom in pametnim ptičkom v tem resnobnem času? Kakor vsem zaljubljencem« tako se tudi ubogim ptičem kljub strupeni simi ne ljubi prav jesti. Najde možjak drobtmo, pa je ne pogoltne, ampak jO nese svoji družici v reje. Opazoval sem, da je drobtinica s>drk nila ii drobnega kijunčks tn sedaj je zaljubljeni ptiček opreza! drzno, da najde no* zalogaj. Res so ptički kakor ljudje, dasi pravimo temu ali obe mu prevejancu »to je pravi ptič«, kar ima aa osnovo to opazovanje. Ni Ii to spet ganljiva skupnost med človeškim in ptičjim rodom? Gas predpustnih norij ko potekel. Slovesno ga bo zaključila tradicionalna razstava kuhinjskih mojstrovin pri Orlu, sledile bo do pojedine slanikov. ¥ koliko* jat sH |» SPORT — Športna senzacija t Manbom. v o»v deljo 4. februarja bo na smuski skakalnici v Betnavi pri Mariboru tekmovanje za prvenstvo Maribora v smuSkth skokih ki ga prireja mariborska zimskoeportn* podzveza. Tekmovanja se bo udeležil* kompletna skakalna gparda nafte podsvese ki se bo meHla S odličnimi Sftakačl ljub ljansKe m aorenjske slrnsviosportne pod-rveze. Nedeljska Z4mskosportna pritedltev bO pod ptutroviteljstvonl župana meartne občino mariborske, ki Je snafovalca podaril krasen pokal. Vsekakor bo Msl|-aka skakalna tekma zelo zanimtva ter ho gotovo privabila mnogo gledalcev, zlasti niso Mariborčani te dolgo vrsto let imafl prilike, da M prssoatvovsil skakalnim tekmam. dkivne amtiske prireditvi v ftrlifJI hetls v začetku februarja in sicer na Kopaonllcn ki je znan zaradi svoje obsežnosti in lepote smuflkih terisč. Opozarjamo, da je ministrstvo za promet odobrilo za te prireditve polovično voznlno za potovanje do Raike, Rudnice in JosanlČke banje od ift januarja dO 0. februarja In sa povrate* <«i 2«. januarja do S. februarja. Iz Lfatotnera inef postaja vedno bat moker, na strehah pa je začel počasi kopneti. Po hribih smo Že opazili prve plazove ki SO zatrpali ze nekatere klance. Ker je vse Mursko polje pokrito z debele plastjo snega, se nas* kmetovalci že uprav eno boje južnega vremena, ker bi nastale zopet silne poplave zaradi nereguliranih naših potekov in Mure. Brusil pa bi se tudi že nekoliko nagnjeni verze jaki most. — Mala Naselje Sokolska četa pri Mali Nedelji bo priredila Običajno predpustno zabavo na pustno nedeljo 4. februarja ob 15. Na sporedu so spevoigra »Svojeglav-ček«, godba, občinski zapor itd. K prireditvi bo prihitelo tudi letos vse staro in mlado od busu in Od dalo«. — Ae vedno sneg, Snega Imamo te skoraj 1 meter visoko, a se vedno sneži. Kljub vsemu Se niso zorali manj prometnih cest kar M se moralo it davno zgoditi* »SLOVENSKI NAROD« sreda, 81. januarja 1940. 25 iti*. Gojitev sadov brez semena Nova važna iznajdba za sadjarje V živalskem m rastlinskem svetu se zgodi včasih, da se zarodek začne razvijati iz neoplojenega jajčeca Ta pojav imenujemo v znanosti phartenogencza. Rastline so ro deviško oplojevanje dopolnile. Okrog last nega semena se razvijajo iz cvetličnega dela rastline ovoji ki jih imenujemo sad: hru-ka c.trona, pomaranča ali jagoda. Zgodi se pa tudi. da se sad razvije, čeprav jajčece v pestiču ni bilo oplojeno m čeprav se neoplojena jajčeca parfenogenetieno ne razvijejo v >t-i»iena Tako nastane plod brez semena n pr sl«ve, čeznje ali pomaranče brez pe-k. jagode in grozdje brez zrnja ta nojav imenujemo v znanosti par-then.'c;.* i ja Ameriški rastlinski fiziolog F G. Gu-stavson je že svoječasno vzgojil %adove parthenocarpično Na pestič cveta je na tri mast ko je odstranil pravnike V rei masti je bil raztopljen rastlinsk' hormon avksm t'čcnjak je potem varoval cvet da nt mogel bit? oplojen s tujim cvetn:m pra bom Čeprav lajčeca v pestiču niso bila oplojena m se ni razvilo seme. je veniar zrasel sad ki se sicer brez oplojenja ne razvije. Gustavson ie nadaljeval svoja proučevanja, da bi dognal zakaj se v naravi včas-h razviiejo parthcnocarpičm plodovi, ki ima jo velik pomen v kmetijstvu in na živilskem trgu Vsak kupec ima raje citrone. pomaranče ali druge vrste sočnega sadja brez pe^k Zakaj se razvijajo v naravi od časa do časa plodov? brez semena? Zakaj se v eni m isti vrsti razvije sad partheno-carp:čno. medtem ko se pri drugi vrsti raz vije samo ob oplojenem jajčecu, namreč okrog poznejšega semena sadne peške ali ko:čice? Gustavson je to proučil na več vrstah oranž in citron ter potem objavil zanimivo poročilo v nekem antenskem pnrodoslov-nem časopisu Ugotovil je da igra kakor pri umetni vzgojitvj sadu brez semena tudi pr? naravnem razvoju plodu brez semena glavno vlogo hormon za rast, avksin. Ta hormon se razvije na pestiču in od tam se razširi po ostalih delih cveta ter povzroča, da se razvijejo v sad Učenjak je ugotovil to s tem. da jc s cvetov oranž in j citron, še preden so se odprli, izrczal pe-| stiče. Iz pestičev je izločil po posebni me-i todi hormon avksin tn izmeril s posebnim biološkim poskusom na klicah ovsa. koliko avksina je v posameznih pestičih Izkazalo se je, da imajo tiste vrste sadov, ki dozorevajo in se razvijajo parthenocarpično. v pestičih mnogo več avks?na. trikrat do petkrat več kakor normalne vrste Tako se je izkazalo, da ie avksin glavni povzročitelj, bodisi normalnega ah nenavadnega razvoja sadu Nastalo pa je vprašanje, zakaj se sploh razvije sad pri onih vrstah, ki vsebujejo v pest;ču le zelo molo avksina Na to vprašanje je odgovoril Gustavson da ?e začel čim je bilo jajčece oplojeno in čim se jc v nastaiaiočem semenu začel razvijati zarodek v n;em vzmkati novi avksin »n sicer v takšnih množinah da se je lahko začel razvijati sad Potemtakem je parthenocarpija neposredna posledica nagle spremembe ali iz-prevržbe. ki jo prirodoslovci imenujeio mutacijo m ki je zajela staničevje pestiča Ko se taksno staničevje spremen' v nekakšno rastlinsko tovarno avksma se lahke posamezni cvetni deli razvijejo ne glede na to ali je bilo v pestiču jajčece oplojeno ah ne. ali mladi zarodek začne proizvajati avksin ali ne Kolikor je nastalo avksina pred oplojenjem jajčeca v staničevju pestiča zadostuje cvetu, da se začne iz njega razvijati sad in sicer včasih takn naglo, da porabi v pestiču vso snov ki je sicer potrebna za razvoj jajčeca Tako se razvije sad. jajčece pa okrni Vsemogočni avksin je torej odločil, da smo dobili sad brez pe;k odnosno koščic. To odkritje je izrednega pomena za sadjarstvo in kmetijstvo ter bo najbrže vplivalo revolucionarno na pridelovanje sadja v bližnji bodočnosti. Nemški general o bombardiranju francoskih !n angleških velikih mest — Udetu je pred osmimi leti neki angleški letalec rešil življenje Nemški letalski general Udet ie eden iz med asov iz svetovne vojne Bil je v letal sk* eskadri znanega juna:kega nemškega letalca von Richthofena k* je sestrelil med svetovno vojno rekordno število zavezni'kih letal Udetov tovariš v R'chthofenovi eska dri je bil tudi Goering Niunt sedanje pri iateljstvo izvira še iz tega časa Udet. ki je bil »ertim; ternb'e« Richtho feno\e leta'ske eskadrile. je bil sam med svetovno vojno dvakrat sestreljen na >i ic obakrat reši t življenje Na prav čudežen na či . je ostal med ru'evinam svojeea leta'a živ nekoč tretjič ko so njegovo leta'o za dele krogle iz francoskega leta'a pa si ie rešii življen|e s pada'om Po svetovni vojni je ostal Udet pri letalstvu. Dosegel je dvakrat svetovni rekord v letenju na daljavo Pred osmimi leti ie moral na svojem po'etu zasi'no pristati v centra ni Afriki Tedaj mu je rešil življe nje znan anglecki leta'ec Campbell Biac Sedaj je Udet 44 let star Z nemškim leta'skim genera'om Udetom se je imel priliko pogovarjati pred tedni neki nevtralec ki je nedavno priel iz Nemči-j? v Pariz m začel objavljat svoje vtise iz večmesečnega potovanja po Nemčiji. Generala Udeta sem srečal, pripoveduje nevtralni opazovalec, v najbolj znanem berlinskem baru Adlon. Sedel je na barskem stoliču in me čakal, ker sva se domenila za sestanek Zdel se mi ie nekoliko bolj rejen kakor pred časom, ko sem zadnjič govoril z njim Ernest Udet. veliki as iz svetovne vojne, je sedaj general in desna roka ministra za letalstvo Heimana Goeringa. Poverjeno mu je oskrbovanje nemškega letalstva z vsemi potrebščinami — Blokada vas menda ni tako hudo zade la sem začel pogovor ter se obenem napotil proti vogalu, da ne bi drug- prisluškovali najinemu pogovoru. — Ni hudega je odgovoril Udet. dokler imamo bar Adlon na razpolago In reči moram, piše nadalje nevtralni opa zova'ec. da je bil bai Adlon zaiožen z vsemi specialitetami. tako s pravim škotskim viskijem, ki je bil po 5 mark kozarec, z angleškim ginom m s francoskim šampanjcem. Barski natakar je povedal, da se je za ložil z vojno rezervo za dobo dveh let. ker računa, da bo vojna trajala dve leti. — Dveletna voina. je nato rekel moj sta ri prijatelj Udet, moj šel Goering se je bo- lje založil Naredil je načrt za pet let za to vojno. Naredil sem obraz po katerem je Udet lahko spoznal, da mu nc verjamem toda nisem hotel izpra'evat po indiskretnih podrobnostih Kmalu nati Da m' ie C'det povedal sam nekai drugega po čemer o bili predzadnji protagonisti v slovenski Ru>a!ki (1 1932) Pela pa je Rusalko tudi že Zikova. nekdanja naša primadona Pozna jo torej pač že vsakdo pri nas. m odveč je. da ponavljam nežno simbolsko vsebino te prekrasne pravljice o jezerskem valu. ki se počloveči: vodna vila Rusa'ka in mladi princ sta žrtvi, ker sta njuni naravi nezdružljivi. Poznamo Dvofakovo glasbo, razkošno, polno melodike elegičnosti. opojnega hrepenenja milobe. živih ritmov in bujnih barv. Čar gozda in noči. mesečine in rajanja vil lovski hrup pa strast mogočne princese ob satanskem roganju čarovnice ter obupnih svarilih modrega vodnega moža prinašajo v opero toliko najrazličnejših občutij m izprememb v lirskih razj>oIože nj ih. da spremljamo te pravljične dogodke vzlic svoji odmaknjenosti od realnega življenja z napetim sočutjem kakor bi gledali tragedijo iz vsakdaniosti Posamezne arije in celi simfonični odlomki, so že dolgo znane m priljubljene koncertne točke pevcev in orkestrov Mojstrski je Dvofakov omamno kakor mogočna reka pojoči orkester in vse partiie so pevski in igralski enako zahvalne Skoro brez zunanje dramatske akcije pretresata glasba in dejanje s svojo notranjo razgibanostjo in opa jata rahločutno dušo Ta resnično iz polnega uživamo glasbo, vso češko in prav zato nam neizrekljivo sladko in prikupno. Zopet je dirigent N Stritof vodil in pripravil to divno opero z vso žarko ljubeznijo, zanosom remneramentom in največjo poglobiienostio Režiser Ciril Debevec pa je opravil posebno težko delo <*ai je imel za soliste same mlade pevce m pevke med katerimi je bil Franci najstarejši ako ne upoštevam Kogejeve, čije čarovnico že dolgo poznamo in cenimo. Rež. Debevec je storil svojo nalogo odlično, opero je zelo okusno insecniral in opremil, zlasti pa mlade začetnike v igralskem pogledu spravil do vsega respekta vredne višine. Pevski in igralski je bil J. Franci izvrsten princ ter je prinašal v spevu ?n igri toliko topline in prisrčnosti, da mu gre polno pri znanje Pevski zelo ustrežljiva ruja kne/n.i je bila M Basičcva. tudi igralski prav za dovoljiva, le v izgovoru še premalo jasna. Povodni mož F. Lupšc je kreacija, ki jc častna za mladega moža: pevski je partija naporna, z'asti v višinah niegovemu g'aMi manj ugodna V celoti pa je podaja! vod nika več kakor le zadovoljivo, ker tudi igralski živahno in je vsa kreacija potrdi la njegovo inteligenco. Sladoljevov gozdar je originalno zajet in pevski točen Barbi-čeve kuharček živahen in ljubek čarovni ca Kogejeve je pevski in igraNki zopet prav dobra Visoki smeh? Ali bi ne bil umesten prav nizek? Glavno, naslovno partijo ima Hevbalova Zunanje idealna zastopnica te draže^tne vloge Pevski prav dobra, igralski odlična. 2elel bi si le v 1 dej večje glasovne pro dornosti in pa zlasti jasnejšega izgovora teksta. V celem pa nov dokaz talenta Gozdne tri vile so bile M Polajnarjeva. M Medvedškova m P Rupnikova pra\ zadovoljive, a hodo pri reprizah še boljše Spremljajoče baletke so bile marljive in polno ustrežljive. Prijetno se je glasil spev Rakovčev. ki je lovec v gozdu Zbor ie bil prav dober Scenograf V Skružnv je u*tva ril za vsa tri dejanja poetična, romantična prizorišča Predstava je žela toplo priznanje ter so bili solisti obdarovani ^ cvetjem ter nagra jeni z iskrenim aplavzom. Fr. G četrtek, 1. februarja. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Nanovedi. poročila. — 7.15: Plošče — 12: ~ Veseli godci (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Mandoline Ji balalajke (plošče). — 14: Poročila. — 18: Pester spored radijskega orkestra. -18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19: Napovedi, poročila — 19.20. Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Nekaj šal m nekaj gi dbe. — 22: Napovodi, poročila. — 22.15: Plesna glasba (ploš • | MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici izjave oeseda Dtn 1.—. davek posebej. aaven pose ne j. £a pismene odgo\ore glede malin ogiaaov je treba priložit znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo. RAzno ejes^rta SO par lave* počene) NHjm&nj&i «ne*elt LMn Male oglase »Slav. Narod« •prejema uprava do a. in KI/OI A\ K t HO dobite poceni pri SEVER & komi GosposvetsKa cesta 5 13 L*. OKr.ilos ' ♦» I ►;. i. A lova. sortiran cvetlični mec m medico dobite najceneje v .M i •» \ i; M i^iubltana ziH«-vskn ui 6 2 L*. KRATEK KI.AV1K železna konstrukcija, 1 dolg klavir, dobro ohranjen, inaha-goni furnir, pod ceno proda tvrdka IV. KACIN, Domžale. 142 STASA. Očitki meni, ko sem te poiskal zato, da vidim, če morem pomagati, pa me sprejmeš z Izjavo, da ne nameravaš ničesar ukreniti? Poljub. 440 na podna Tiskarna I LlUBLJANA I OUUIM i tZntfiOJM V3B VMfTB TIS Rt IV t M »teransTB in majfinkjšs Vajbnl jSi vodnih po radijskem sveto ie 5t NAŠ VAL" sporedi evTopsktb postal na vseh valovih, stroKuv^ članki, roman, ooveia novice Z radijskega in televizijskega sveta, tllmslci pregled oagradni natečaj, smedmee. izhaja v»ah petek in je tudi lepu ilustriran: IfKAV A: Ljubljana. Knafljcva uUra 5. Mesečna naročnina «amo I O.— dinarjev 1 E. C. Bentley: 39 .Skok $kozl okno* ROMAN Trent se je zasmejal. — Lahko si mislim, kakšen obraz bi bil napravil. Toda v* resnici nihče ni bil v nevarnosti. Proti nikomur ni bilo niti sence dokaza. Govoril sem danes z Murchom. ki mi je povedal, da se že nagibi je k Bunnerjevemu naziranju, da je bila to osveta, S tem je torej Mandersonova zadeva opravljena. Bože moj! — vzel je kuverto in jo vrgel v ogenj. — Pozno je že. Pojdimo! S Cupplesom imam dogovorjen sestanek. Pogledal je Marlovvu v oči. — Na vse načine sem si prizadeval izročiti vas oblastem. Če vse dobro premislite, mi morda tega ne boste zamerili. Podajte mi roko. XIII. — Kai ste mislili s tem, ko ste rekli, da imava dogov i sestanek? — je vprašal Cupples, ko sta stopila na cesto. — Mar sva se kaj domenila? — Seveda, — je odgovoril Trent. — Večerjala bova skupaj. To je edina stvar na svetu, s katero je mogoče ta dogodek dostojno proslaviti in to je dobra večerja. Prišel sem končno do dna zagonetke, ki sem se dolgo ukvarjal z njo. Če ni to povod za dobro večerjo, pa res ne vem, kakšen bi mogel biti ta povod. Pojdiva v BristoL — Kaj pa je to Bristol? — je vprašaj Cupples. Njegov spremljevalec se je glasno zasmejal in stražnik v bližini ga je postrani pogledal, ker je gotovo mislil, da ga ima preveč pod kapo. — Kaj je Bristol? — je ponovil Trent. — Bristol je kraj, kjer se lahko je. — Poklical je taksi. — Bristol? Je pa še en povod, zakaj se pel jeva v Bristol. Oženim se z najsijajnejšo ženo sveta. — Z Mabel se oženite? — je vzkliknil Cupples. — Dragi moj prijatelj, to je novica! Čestitam od vsega srca. Mar naj vam povem, kako vroče sem si to vedno želel? Mabel je bila tako nesrečna, čeprav je bila rojena za to, da bi vrednega moža osrečila. Nisem vedel, kakšna je njena sodba o vas. Pač pa sem že davno vedel, kako sodite vi o njL — Mabel je dejala, da je tudi ona to vedela, — je odgovoril Trent. — Za čestitke se vam iskreno zahvaljujem, ker vem, da so iskrene. Nocoj vse razmetavam. Poskusiti morate prenašati me. Sva že tu. — Ozrl se je po dvorani, rekoč: Morda bi lahko sedla za mizo v kotu. — Posvetoval se je z natakarjem, ta čas si je pa Cupples zamišljeno mel roke. — Kaj bova pila? — je vprašal Trent. Cupples se je prestrašil. — Rad bi seltersko vodo z mlekom. — Ne govorite tako glasno, — je dejal Trent. — Natakarja bi lahko zadela kap. Seltersko z mlekom ! Cupples, kremenit je vaš značaj, toda seltersko z mlekom, ali ne bo to premočno za vas? Natočite si raje čašo tega plemenitega vina in prepustite seltersko vodo z mlekom drugim. Toda Cupples je odklonil vino in naročil svojo meniško pijačo. — Zdaj lahko govoriva nemoteno, — je dejal Trent. — Sama sva. Kaj si mislite o razgovoru z Marlo wom ? Cupples je mirno prigrizoval. — Po mojem mnenju je najbolj čudno na vsem komičnost položaja, — je odgovoriL — Oba sva vedela za razlog Mandersonove mržnje, ki jo je smatral Marlovve za tako nerazumljivo. Znana nam je bila njegova fiksna ideja ljubosumnosti. Marlovve ne bo nikoli zvedel, kako težak sum ga je obremenjeval. To je čudno. Vsi smo bili zapleteni v mrežo predstav. Sicer pa, ali je bilo v glavnih dogodkih kaj nenormalnega? Blaznežu je stopila v glavo fiksna ideja, zasnoval je načrt proti svojemu dozdevnemu tekmecu. V svoj načrt je vključil tudi svojo lastno smrt. Ali more kdo, ki pozna pot blazneže vih misli, smatrati to za nekaj posebno čudnega? Glede Marlovvega vedenja: zaide v nevaren položaj, ki ga iz njega pripovedovanje resnice ne more rešiti. Reši se z genijalno zvijačo. To se lahko zgodi vsak dan in nedvomno se to vsak dan tudi dogaja. — Obrnil se je k svojemu krožniku. — Mislite si sodišče, — je dejal Trent. — Porotniki v posvetovalni dvorani, polni groze pod vtisom Marlovvega pripovedovanja; tresli bi se bili od groze — strast, umor, rop, nečistost, obupna laž. Vi in jaz bi ga bila smatrala za krivca. — Lepo moram prositi odpuščanja, — ga je prekinil Cupples ter odložil vilice in nož. — Sicer nisem o tem snoči črhnil niti besedice, toda bil sem vedno prepričan, da je nedolžen. — Tud; ianes ste pn Marlovvu trdili nekaj takega. Čudil sem se, kaj mislite s tem. Gotovo, nedolžen je. Toda, kako ste mogli biti o tem tako prepričani, saj ste vendar previdni v svojih sodbah? — Dejal sem, da sem bil prepričan o tem, — je ponovil Cupples. Trent je skomignil z rameni. — Če ste bili prepričani o tem, ko ste prečitali moje poročilo in ko sem vam o vsem podrobno pripovedoval, potem ste morali izgubiti vse zaupanje v človeško logiko. — Povem vam nekaj, — je odgovoril Cupples, — Bil sem o tem že od začetka prepričan, ker vem nekaj, in sicer tudi že od začetka. Vprašali ste me, da-li bi si mogel misliti porotnike na posvetovanju? To bi bilo nepotrebno napenjanje moje domišljije, ker bi moral nastopati v drugačni funkciji, namreč kot priča obrambe. Dejali ste malo prej: Samo če bi bit le en dokaz za njegovo pripovedovanje. — No, ta u^l.az bi bil tu, namreč moja izpoved. In ta bi odločila. Trent je od razburjenja prebledel. — To je izključeno, — je vzkliknil. — Nekaj se vam jc sanjalo, saj gotovo ne mislite re3no, kar tu govorite. Cupples si je obrisal usta in se sklonil k Trento. — To je kaj enostavno, — je dejal, jaz sem ustrelil Mandersona. Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno" Fran Je/on // Za upravo in inseralni del lista Oton Christof U Vsi v Ljubljani