TRST, torek 24. januarja 1956 Leto XII. - Št. 20 (3258) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37338 s, ?P~ISTVO: UL. MONTECCHI it. 6, II nad. — TELEFON 93-*«* IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA it. 29 — Tel. Višine. r Podruž- GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm v sir'ni 1 stolpca: trgovs* 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, celoletna 4100 lir. - FL^- 7aložua Slovenije Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, državna založDa J. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - 2 - 375 • Izdaia založništvo tržaškega a Prva seja ustavnega sodišča jNa Cipru pob uvod v konkretno delovanje Oe Nicola soglasno izvoljen za predsednika - Načrt upravnega volil-”e0a zakona skoraj dokončan: proporcionalni sistem v občinah nad <5.000 prebivalcev - Fanfani prekinja vsak dvogovor z Nennijem (Od našega dopisnika) irajo S0de4ite,h' {g*. Brac:ciAmbr°Sini’ iv Ussandro, ----- dne ‘se h?' ~ ■ Danes Predpol-n0 prvič sestalo ustav- ne N 1S?e pod predsedstvom Kmain e kot najstarejšega. Nino! po začetku je bil De predsednUcVa0ljen -2a stalnega mestni« a’ za njegovega na- o-i- ga pa sodnik Azzariti. dveh so ustavni Batta- eei, Capograssi, Cap-li ’ “"°sandro, Cosatti, Castel-Lamni ’ Gabrieli, Jaeger, Nic0jaS’- Papallo, Perassi. Qe sedniLje bi* izvoljen za predle apglasno. Po izvoljtvi (fcvor Oe Nicola kratek na-Ijo v’ v, katerem je izrazil že-da hi^- ustavnih sodnikov, dolžnos^lmbolie °Pravili svojo diščeP°^ne se je ustavno so-sedal-p?n°Vno sestalo in za-staneu do 20,30. Prihodnji se-ja> j, sodišča bo 1. februar-•jeni j 0 danes ustanov-o -Odbori morali poročati zve2i V1 glavnih vprašanj v 2e ii„*. organizacijo sodišča. Jutri pa j,0 zafei poslo- vati urad ita. " V< tur]?C1Jskega sedišča sodišča, ki ga bo -Casn° vodil neki kanclist sodniki ^Prejemal staynemu Urad bo vloge, ki jih pošiljajo u-sodišču, kadar na- st • • ^ov0 ruv”3'' ° u3tavnosti za-nej tjubori, ki so bili da-Pred..Ustan°vljeni, se bodo “■zatiki? ukvarjali z orga-Ptavii nlm delom, nadalje s novna * '°ra’ 2 uvedbo raču-Ustav > ekonomata itd. Sam-Oo. sodišče ima namreč Kot en Proračun. •ednju noc°j izjavil pred-s°dis6 Nicola, bo ustavno delom6 abko začelo z rednim takrat V začetku marca. Do že Se bo verjetno nabralo dij£ e“ei vlog, ki jih bo so-njimi m°ralo rešiti. Prve med Ustav se tičejo predvsem dosti n*1 zakona o javni var-Pekrši ,nes pa je bocenski hem ^i svet sklenil, da bo v praz*i ustavnemu sodišču o i , K*ed pokrajinski zakon kraiin?stoh blagajnah za pota v -°cen in Trident. Gre kiji« prašanje, po kakšnem upravi bocenske bol- Like ki ('Jani Bujne med Nemci in staj?te,n ko pomeni prvi segret? Ustavnega sodišča kon-tiega začetek izvajanja važ-pa j. Ustavnega določila, ki Ija „ oil že predviden, ve-6ov osornost političnih kro-VtševgUualjnjemu razvoju iz-0 epj?8. vladnega programa, hltierj) dki — upravnem vo-?°'ranii2akonu — se je danes tosvot 1 minister Tambroni Car--,0?®! z ministrom De r. ‘u in ?Ll »i ‘n z glavnim tajnikom K°. sT ,?g°dijem. Kot je zna-iiberalci zavzemajo za skeg”ltev povezav ' ti !8a sicer in vecin- Volilnega sistema, kaj- ttevii--; zaradi svojih malo-0 Ver' . glas°V — ki se ““vitn- n° še skrčili po u Zares 1 -,r?dikalne stranke nikjer ne bi prišli . Ve: do Po ra ar *e minister De Caro Pačrt gPv°ru izjavil, da je }ov: „Zaknna praktično že go- bi uval, občinah do 25.000 pre-V°bTn-eV ■ bo veljal večinski biid 1. Slstem s proporcionalni spjU^deljevanjem preosta-Večjih ?ZeY. med manjšine, v Peti - ®jih pa bo spet uve- Veda -Porcionalni sistem. Se-Pada’ ae, dodal De Caro, pri-skeiv,,. °k°nčni sklep ministr-, Jutri lVetu- °rda -J°. spet vladna seja. za upravne volitve, da bi ta-1 nastopil tudi demokristjanski politični tajnik Fanfani v svojem včerajšnjem govoru. Dejal je, da gre samo za to, da se davčni dohodki bolje razdelijo. Sicer pa je bila v Fan-fanijevem govoru glavna polemična nota proti KPI in PSI. Fanfani je razbil tiho premirje, ki je vsaj v neki meri vladalo med demokristjani in socialisti ter v stilu: «Vidimo se pri Filipih!« napovedal ogorčen boj na upravnih volitvah. Poudaril je še, da Nenniju ne zapira samo vrat, temveč končuje tudi vsak razgovor z njim A. P. ko izpolnila obljubo, ki jo je dal Segni v poslanski zbornici, da bo namreč zakon čimprej predložen parlamentu. Glede proračuna se zdi, da v vladi še ni popolnega soglasja. Proračunski minister Vanoni in zakladni ministpr Gava težita k postopnemu odpravljanju kroničnega proračunskega primanjkljaja, pa čeprav z novimi davki, medtem ko finančni minister Andreotti odločno nasprotuje uvajanju novih davkov in se zavzema za zmanjšanje vseh proračunskih izdatkov, ki niso nujno potrebni. Minister Campilli hoče povečanje produktivnih investicij, ki so v letošnjem proračunu manjše kot v finančnem letu 1954-55. Predsednik vlade pa se noče odpovedati socialni politiki, ki jo je napovedal v svojem programu, pa četudi bi to kaj več stalo. Proti povečanju davkov je Gronchi v Kanadi od 3. do 5. marca RIM, 23. — Zunanje ministrstvo sporoča, da je predsed- . _ nik republike Glovanni Gron-I prestol chi sprejel vabilo kanadske vlade, da med svojim bližnjim potovanjem v Severno Ameriko obišče tudi Kanado. Predsednik Gronchi bo ( b-iskal Ottawo 3. do 5. marca kot gost generalnega guvernerja. El Glaui umrl MARAKES, 23. — Danes je umrl v svojem stanovanju marakeški paša El Glaui. Imel je več kot 80 let in je bil že več časa bolan., Nedavno je bil operiran v 'Parizu in od tedaj se je njegovo zdravstveno stanje slabšalo. Kakor je znano, je bil El Glaui važna osebnost v zgodovini Maroka zlasti po vojni. Važno vlogo je imel zlasti pri odstavitvi sedanjega sultana Ben Jusefa leta 1953 prav tako pri njegovi zopetni postavitvi na tudi lovske puške Prebivalstvo mora oddati policiji tudi vse športne puške - Nova angleška ojačenja na Ciper - Nesog asja med Edenom in Hardingom ? NIKOZIJA. 23. — Britanske oblasti na Cipru so objavile odlok, po katerem mora prebivalstvo oddati vse puške, tudi lovske in športne. Uradno poročilo dodaja, da je bil ta ukrep sprejet «v interesu javnega reda», ker da so nedavno zakrinkani neznanci ukradli iz neke hiše določeno število pušk. Zdi se, da so v zadnjem času pripadniki odporniškega gibanja «EOKA» vdrli v več zasebnih hiš in zaplenili orožje. Ni še znano, koliko pušk je s tem prišlo v uporniške roke. Policija je danes tudi zaplenila smodnik in naboje v več trgovinah z orožjem in lovskimi potrebščinami. Do danes zvečer je bilo pr: policijskih postajah oddanih nekaj tisoč pušk. Rok oddaje je do jutri opoldne, računajo pa, da imajo zasebniki na Cipru približno 20.000 lovskih pušk. Študenti številnih srednjih šol v Nikoziji danes niso pri- HOMMURSIDOELU JE (IMIMIST GLEDE PDH/IIRITI/R Mfl SREDIMEM II/.HtlDU Po razgovorih v Kairu je glavni tajnik OZN odpotoval v Jeruzalem - Novi izraelski predlogi angleški in ameriški vladi - Rezultati razgovorov med Shuckburghom in Allenom OB PAMAŠrcil VOL1TVI PREDSEDNIKA FRANCOSKE SKUPŠČINE GLAVNA BORBA SE BO VRTELA okoli Schneiterja in Le Troguera MRP zavrača vlado republikanske fronte, Mollet in Mendes France pa vztrajata na dosedanjih sklepih - Velika sindikalna zborovanja proti neofašističnemu Poujadovemu gibanju PARIZ, 23. — Delo izvršilnega odbora ljudskega republikanskega gibanja (MRP) se je včeraj zaključilo z resolucijo, ki zavrača možnost ljudske fronte in prav tako možnost vlade republikanske fronte. Plenum MRP je ponovno pritisnil na republikansko fronto, naj sprejme ponudbo za «narodno zvezo vseh republikanskih strank«. Toda Guy Mollet in Mendes France sta na kratkem sestanku takoj po objavi sklepa MRP zavrnila pritisk strank desne sredine in ponovno potrdila, da prevzameta odgovornost za sestavo manjšinske vlade. Na seji izvršilnega odbora MRP je glavni tajnik Simo-net poudarjal željo ljudskih republikancev po «trdni večinski vladi« in je opozoril «na* nevarnost, ki bi grozila Franciji, če bi republikanska fronta v skupščini sprejela podporo komunistov«. Tona dokončno stališče bo parlamentarna skupina MRp zavzela šele med debato o inve-stituri nove vlade. Jutri bo imela sejo tudi parlamentarna skupina ((zmernih«, da zavzame stališče glede sestave nove vlade. Nocoj se v Parizu vztrajno govori, da bo predsednik republike prav gotovo pooblastil Molle-ta za sestavo vlade, v kateri bi Mendes France prevzel ministrstvo za gospodarstvo, socialist Pineau bi postal zunanji minister, socialist Def-ferre pa notranji minister. Predsednik skupine UDSR Mitterand, ki je sodelavec Mendes Francea, naj bi prevzel ministrstvo za prekomor. no, pa bo mogoče v sedanjem položaju videti nekoliko bolj jasno po jutrišnji izvolitvi predsednika nove skupščine. «Nobeni skupini ni vseeno, piše danes «Aurore», ali tako važno mesto zavzame pripadnik njenih vrst ali ne: gre za vprašanje prestiža. Koncesije glede tega pripravljajo bodočnost«. List dodaja, da se bo borba za predsedstvo vrtela okoli Schneiterja in Le Troquera, kar se tiče so imeli v nedeljo velika zborovanja in izredne sestanke, na katerih so sklenili, da bodo bojkotirali pripadnike Poujadove stranke in začeli boj proti utrjevanju fašizma. Na enem naj večjih zborovanj je v Limogesu govoril podpredsednik francoskega gospodarskega sveta Rene Richard, ki je opozoril na slabe strani francoskega davčnega sistema. Navedel je med drugim, da je štiri petine in arabskimi sosedi. Proti večeru se je Eden odpeljal v Buckinghamsko palačo. kjer je imel zadnji razgovor s kraljico Elizabeto pred ednodom v Washington. Politične direktive za washington-ske razgovore bodo dokončno odobrene jutri predpoldne na plenarni seji vlade. iala f Se bo vlada že ukvar-i *ha ozemlja. To so mnenja, da bo na to mesto pozvan Mollet. »Combat« se tudi zavzema za poizkus vlade republikanske fronte, »čeprav je po parlamentarni aritmetiki tvegana«. ((Express» ugotavlja, da je MRP postavila pogoje. ((Nasprotovanje te stranke ministrskemu predsedniku republikanske fronte, pravi list, se ne omejuje na socialista. MRP je še vedno sovražno razpoložena proti Mendes Franceu, ne samo kot predsedniku vlade, pač pa tudi kot zunanjemu ministru, kar bi verjetno postal v Molletovi vladi«. «Humanite» pa že vidi predsednika skupščine izvoljenega z levičarsko večino. Ko opozarja na spletke za zopetno izvolitev Schneiterja, piše list, da bi si republikanska fronta s tem hotela zagotoviti v zameno določeno število reakcionarnih glasov. «Ce bi se ta načrt izvedel, zaključuje list, bi lahko govorili o navadnem izdajstvu volje volivcev, kakršno so izrazili 2. januarja«. Socialistična sindikalna organizacija «Force Ouvričre« predsednika vlade, pa je list , francoskih trgovcev prijavilo davčnim oblastem manjše dohodke, kot jih imajo povprečno plačani delavci. Ce to drži, je dejal Richard, je treba zapreti dosti trgovin, trgovce pa zaposliti v proizvodnji. Richard je med drugim dejal, da bodo pristaši Poujada, če bi se z vozovi napotili v prestolnico, naleteli na pariške delavce, ki jim bodo preprečili pohod v Pariz. seveda pa je začela med delavci in je'V Proračunom* io tem ”se I samo domneve, ker so drugi državljani široko akcijo proti 8ov?e^ni danes nonovno raz- zopet mnenja, da bo morda neofašističnemu gibanju Pou-^ * z Vanonijem), mor- zunanje ministrstvo prevzel ,jada. V skoraj vseh s>"dikal- Pa *>o tudi odobrila zakoni Mendes France. Kakor rece-1 mh organizacijah te centrale ored odhodom v Hinglon LONDON. 23. — Britanski ministrski predsednik Eden se je danes posvetoval z načelniki glavnega stana. ' popoldne pa je predsedoval tudi predsednik vlade. Jutri bo pod njegovim predsedstvom še ena seja vlade, zvečer takoj po seji spodnje zbornjce, pa bo ministrski predsednik odpotoval v Southampton, kjer se bo vkrcal na ladjo «Queen Elizabeth«. Eden je pred sejo vlade sprejel tudi francoskega veleposlanika Jeana Chauvela in z njim razpravljal o vprašanjih, o katerih bo govoril z Eisenhovverjem v Washingto-nu. Francija je ena izmed treh držav, ki so podpisale izjavo iz leta 1950, ki jamči demarkacijsko črto med Izraelom Kitajski odgovor i na ameriške obtožbe HONGKONG, 23. — Kot poroča agencija «Nova Kitajska«, odgovarja današnji pekinški «Ljudski dnevnik«, na sobotno poročilo ameriškega državnega tajništva o kitajsko-ame-riških razgovorih v Ženevi. List zavrača ameriške trditve in zatrjuje, da se LR Kitajska drži ženevskega sporazuma o repatriaciji ameriških državljanov, medtem ko ZDA ne ravnajo tako do Kitajcev, ki živijo v ZDA. Nato pravi list, da so ZDA odgovorne, če v 2enevi ni bilo mogoče doseči sporazuma o načelu odpovedi sili, in da se ZDA upirajo konferenci med zunanjima ministroma obeh držav. »Ljudski dnevnik« poudarja nato. da se ZDA »poslužujejo sile na kitajskem ozemlju na Formozi« in da «iščejo izgovor, da bi lahko okupirali otok za nedoločen čas«. REGGIO CALABRIA, 23. — V umobolnici Reggio Calabria je umrl danes znani tolovaj Giuseppe Musolino, okoli katerega je ljudska domišljija spletla celo vrsto legend. Rodil se je pred 80 leti v San Stefano D’Aspromonte in je izvršil celo vrsto zločinov in umorov, 'zaradi katerih je bil obsojen na dosmrtno ječo. Od 14. avgusta 1946 je v umobolnici. šli k pouku v znak protesta proti aretaciji večjega števila dijakov vseciprske gimnazije. Danes je bil aretiran že tretji brat škofa Kiprianosa iz Kirenije, Andrea Kiriakides, ki ga je policija pobrala iz bolnišnice v Amindosu. Skof Kiprianos, ki je vnet zagovornik združitve z Grčijo, ie eden izmed treh škofov grške ciprske cerkve, ki jo vodi nadškof Makarios. Iz Londona pa je danes odpotoval še en oddelek lahkega pehotnega bataljona «High-lands«. Prvi del bataljona s komandantom na čelu je odpotoval že prejšnji teden. Sodijo. da bo do srede zvečer na Cipru že 600 mož tega bataljona. ki ga prevažajo z letali. Lista «Daily Express» in «Daily Sketch« pa zatrjujeta, da je prišlo med guvernerjem na Cipru, maršalom Hardingom, in ministrskim predsednikom Edenom do nesoglasij glede vprašanja oblasti na otoku.' Kot zatrjuje «Dai-!y Express», je Harding zahteval popolno vojaško oblast, ker da zaradi nejasnih političnih namenov londonske vlade ne more opravljati svoje naloge s sedanjimi pooblastili. Harding je baje nadalje zahteval, naj se določi dan, do katerega naj prebivalstvo Cipra izvoli lastno vlado, in naj se pove kaj več o roku, ko se bo prebivalstvo lahko poslužilo pravice do samoodločbe. «Daily Express» pa poudarja da ne gre za resne razlike v mišljenjih med Edenom in Hardingom, medtem ko zatrjuje «Dail Sketch«, ki se pri tem sklicuje na govorice iz parlamentarnih krogov, da je Harding že grozil, da bo podal ostavko. Isti list zatrjuje, da je imel ciprski guverner v četrtek na Downing Streer tu razgovor z Edenom, ki mu «kar je neobičaino«, ni prisostvoval niti en sam tajnik. V tem razgovoru se je Harding baje pritožil zaradi pošiljanja novih ojačenj na Ciper, češ da je povsem mogoče, da je prav to negativno vplivalo na petek pogajanj z nadškofom Makariosom. KAIRO, 23. — Glavni tajnik OZN Dag Hammarskjoeld je pred svojim odhodom iz Kaira priredil kratko tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da po razgovorih z generalom Burnsom, načelnikom nadzorne komisije OZN v Palestini «ne vidi potrebe, da ni se spremenili predlogi, po katerih naj se zagotovi pomiritev med Izraelom in E-giptom na področju Gaze«. Hammarskjoeld je nadalje izjavil. da po razgovorih z egiptovskim ministrskim predsednikom Naserjem m zunaj im ministrom Favzijem bolj kot kdaj koli zaupa v možnost, da se doseže zadovoljiva rešitev palestinskega vprašanja. Dejal je tudi, da namerava prihodnje leto spet obiskati Srednji vzhod, da bi še bolje proučil tamkajšnji položaj in posebna vprašanja področja. Med tiskovno konferenco je Hammarskjoeld tudi razložil, zakaj se upira predlogu, naj bi bilo prihodnje zasedanje glavne skupščine v Rimu. Pojasnil je, da ne gre za politične ali podobne razloge, temveč samo za upravne in gospodarske težave. Samo pre. mestitev tajništva bi stala ml lijon dolarjev mesečno, k temu pa je treba prišteti še stroške za prevoz naprav. Hammarskjoeld je sicer načelno priznal koristnost zasedanj tudi izven stalnega sedeža, do. dal pa je, da je zaželeno, ko vsaj še leto dni ne bi bilo selitev. Iz Kaira je Hammarskjoeld sednimi arabskimi državami. Sodijo, da bosta Eden in Ei-senhower to stališče potrdila, obenem pa morda tudi sprejela ukrepe, čeprav ne javne, za njegovo uresničenje. Maršal Montgomery v Beogradu BEOGRAD, 23. — Kot gost državnega tajnika za narodno obrambo, armadnega ge-nerala Ivana Gošnjak, je pri-zavm podtajnik George Allen,. opoldne z letalom ki so mu P°vevr*^ai yP^ta: v Beograd maršal Montgome-nja Srednjega vzhoda. Se ta . ietajjšču so •r"i ‘t„b,°„ir™ui ";"s: i ££1. “«£:"» . veleposlaništva z vojaškim, le- ... falskim in mornariškim ata- Glede bližnjih razgovorov j. med Eisenhovverjem in nom pa se je izraelska vlada omejila na izražanje upanja Kot poročajo iz Washingto-na, pravijo v tamkajšnjih izraelskih krogih, da je izraelska vlada obvestila angleško in ameriško, da je pripravljena začeti mirovna pogajanja z arabskimi državami, če so t. pripravljene sesti za zeleno mizo brez poprejšnjih pogajanj. V istih krogih dodajajo, da je bil predlog podan že pred časom in da sta o njem ponovno govorila v soboto predpoldne izraelski veleposlanik Abba Eban in dr-! Ede- i seJem' , , ! »Prihajam da bosta oba državnika proučila možnosti za pobudo v tem smislu. V izraelskih krogih izražajo tudi prepričanje, da arabske države iz notranjih razlogov ne bodo pristale, da bi se njihovi predstavniki direktno sestali z izraelskimi. V tem primeru bi Izrael pristal tudi na posredna pogajanja, pri čemer naj bi bili posredovalci bodisi ZDA same. Velika Britanija in ZDA, OZN a** kakšna ((nevtralna država«. Med svojimi nedavnimi vva-shingtonskimi razgovori sta se državni podtajnik v Fo-reign Officeu Evelyn Shuck-burgh in ameriški državni iz Rima na prijateljski obisk v Jugoslavijo kot gost generala Gošnjaka«, je izjavil Montgomery, ko je pregledal častno četo na ze-! munskem letališču. V svoji kratki izjavi novinarjem je Montgomery dodal: «Vsako leto prihajam v to državo in upam, da bom tudi letos videl maršala Tita, ki ga poznam precej dobro in ki je moj dober prijatelj«. Iz Beograda bo Montgome-ry odpotoval v Zuerich. odpotoval v Jeruzalem, ka~ podtajnik George Allen stri-mor je prispel popoldne. Zve- [ njala, da je treba storiti vse. čer je že imel prvi razgovor kar se da, da bi se olajšal t izraelskim zunanjim mini- mir ali vsaj trajen »modus strom Saretom. | vivendi« med Izraelom in so- Več mrtvih in ranjenih pri dveh železniških nesrečah Gospodarska pogajanja med Jugoslavijo In CSR BEOGRAD, 23. — Konec tega tedna bo odpotovala v CSR jugoslovanska gospodarska delegacija pod vodstvom člana zveznega izvršnega sveta Mi-jalka Todoroviča. Delegacija se bo z zastopniki češkoslovaške vlade razgovarjala o gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Danes pa so se v Beogradu začela pogajanja med Jugoslavijo in Romunijo za sklenitev sporazuma o vzpostavitvi medsebojnega letalskega prometa. V los Angelesu je nesreča terjala 29 mrtvih in 150 ranjenih, v Belgiji pa je sinoči pri trčenju dveh vla kov bilo več žrtev, katerih število pa še ni znano LOS ANGELES, 23. — V ne-1 Mnogo potnikov je bilo pri deljo popoldne se je na progi I tem zmečkanih. Strojnik za- (Poseben dopis) Nga°GRAD' 23. — Politiki ®*to .s^eta so se vedno, in tRt,jmSe tudi go,.1 .za razvoj sovjetske-?-eru ^arstva. Kakor v pri- >iui/ sedaj, izredno ra i *u 7»-r**xStv vS“jui se to seveda po-v tsk? z dejstvom, da je So-?iVcčiiKZveza ena od dve*t /liki, t s‘* v svetovni po-ako' Pa še en razlog za “ocjar Zornost. Sovjetsko go-i ?hi Pio° *e najbolj dina-■ °j» v ernent notranjega raz- i *H V O ~“*v iiunaujcga i az,- od b?vJetski zvezi. Zato P^gove e«**® m konstelacije, pregrupiranja . - in . Vse notranje življe- tJ«ava°h Večjl meri kakor i 0 na!i' ne gredo skozi 0 kakng 0 tehnično revoluci-li„ °datki ?vJetska zveza. l*ai v Ki so bili objav- POLITIČNI VIDIKI RAZVOJA SOVJETSKEGA GOSPODARSTVA Pereče vprašanje je v tem, kako vskladiti potrebe velesile, ki vodi svetovno politiko in gospodarski razmah, s potrebami tistih, od katerih je odvisen razvoj težke industrije - Borba za porast kvalificirane delovne sile in za povečanje storilnosti Petl etkeZVpZ' z načrtom šeste a ' ki Ha mora odobri- kt.dvak-.T* , mora ouoorr P, kuž- kongres sovjetske ia kaknr °jPredvsem, da osta-* ?, sedaj težišče na tPpehia industrije, ki (“'čho inn . strojno in elek-st *j or * strijo, in kateri se >hdn., uzuje tudi atom-i, etnenii n)a. Ce se procenti L PokaVf V številke, se lah-Ln°v to? Cll*: nad 00 mili-ftili sur?, Jek*a, 50 milijonov £>novVetga ze*eza i„ 500 Ui?ZvodiuJ « Premoga letne Veči T°, ^večanje je Is 6 ihduft ,*caknr naravni dem Sovjetlv e delovne si- So?'* do rikl zvezi- Tako pri-sq letaki ^rugega zaključka: kai Sedai gosP°darski načrti z r kdii?n°S° bolj čvrsto eaZsvršitvii . prej povezani Da ?• tehn°loških pro-Se J? koraki v indu- ti , agi srw, ,raJ° začeti na t>i-iac'je Dr P^nitve in moder-lo?tavlje^lZu0d"ie in z bolj V n° siln ulcval,^cirano de-gaSplošnem tere del se je n delavst,, Ses‘avu sovjetske- V *ganin zpatn0 povečal. *Vojem J6 Ze lansko leto govoru pokaraj pa to, da je glavno vprašanje sovjetske industrije sedaj nagel dvig proizvodnosti dela in sposobnosti industrijskega vodstva, da ((poskrbi za nadaljnji ra2voj znanosti in tehnologije«. V zvezi s tem je navedel številne kritične pripombe, ki seveda veljale tudi prej, toda se je o njih komaj smelo odkrito govoriti. Sovjetskemu vodstvu je očitno mnogo na tem da se vprašanje industrializacije ne rešuje _več z angažiranjem mase, pač na izključno z nadaljnjim dvigom kvalificirane delovne sile in njene delovne proizvodnosti. To je toliko bolj potrebno, ker — kakor izjavljajo opazovalci — znaša proizvodnost dela v sovjetski industriji še vedno samo eno tretjino prj-izvodnosti glavnega tekmeca: ZDA. V zvezi s tem se postavita več vprašanj. Toda postavlja se tudi vprašanje, ali se potrebe prebivalstva lahko zadovoljijo z dvigom industrijske moči, v katere strukturi ni prišlo do določenega večjega preobrata. Prvo vprašanje se tiče kvalificirane delovne sile. Sorazmerje med to in nekvalificirano delovno silo se je popolnoma spremenilo. Danes znaša v Sovjetski zvezi 75 odstotkov proti 25 odstotkom, to je prav nasprotno, kakršno je bilo stanje v začetku sovjetske industrializacije. Zato je zastarel ves sistem plač, ki so imele nenavadno velik razpon in so služile za spodbudo delavcev z ustvarjanjem privilegiranih skupin. Norme v industriji 50 bile zelo nizke. Ves sistem privilegijev temelji v glavnem na dejstvu, da so norme nizke in da se je vsako prekoračenje norme zato lahko poudarjalo, toda sedaj se je proizvodnost dela tako povečala, da dobiva nagrade za prekoračenje norme velik del delavcev. Na ta način se je dvignila tudi kupna moč, ki pa se ne da z lahkoto pokriti z blagovnimi fondi. Nastaja neke vrste inflacija, o kateri se ne govori, k: pa jo je mogoče ugotoviti, ko se vidi veliko povpraševanje blaga med sovjetskim prebivalstvom. Sprememba v normah in nov sistem plač, ki bi bile bolj izenačene, t. j. sistem, v katerem bi razlike med maksimalnimi in minimalnimi zaslužbi bile v skladu s povečanjem kvalificirane delovne sile na škodo nekvalifici rane — to je vprašanje, ki se sedaj mora rešiti. Iz objavljenega načrta petletke se lahko vidi, da se bodo izvršile določene spremembe v si- stemu plač, čeprav zelo obzirno, ker spremembe imajo, kakor kaže, tudi svoje nasprotnike. Toda krepitev in večanje kadra kvalificiranega delavstva, ki postaja glavna sila sovjetske industrije za razliko od predvojne dobe, ustvarja še drugo vprašanje. Sovjetski načrtovalci so odločeni, naj težišče razvoja ostane na težki industriji. Medtem pa z naraščanjem kvalificirane delovne sile naraščajo tudi potrebe v potrošnji. Ce je delavec, ki je pred dvajsetimi leti prišel z dežele, spočetka povpraševal samo pu čevljih in strehi nad glavo, povprašuje danes po stanovanju, motociklu in morda tudi po televiziji. Veliko in pereče vprašanje sovjetskega gospodarstva je v tem, kako vskladiti potrebe velike sile, ki vodi svetovno politiko in gospodarski razmah z nujnim povečanjem zahtev tistih, od katerih je odvisen razvoj težke industrije. Ta problem je izredno pereč, ker kmetijstvo, po uradnem priznanju, še dalje najbolj zaostaja za razvojem, Ta nesorazmerja so dobro znana. Kakor se poudarja v Moskvi, se načrt nove razdelitve kmetijske proizvodnje (na podlagi katere bi se pridelovanje pšenice preneslo v. i« bolj vzhod- ne kraje, dočim bi se Ukrajina v večji meri kakor do sedaj precrientirala na pridelovanje koruze in nekaterih drugih ((rentabilnih kultur« uspešno izvaja. Na deželo po-šjljajo desettisoče 'strokovnjakov in aktivistov, ki morajo postati dobri predsedniki kolhozov. Toda sam sistem kolhozov ne kaže nobene spremembe, ki bi morale biti vzporedno s spremembami v industriji. Zaradi tega je še prezgodaj govoriti o bistvenem napredku v kmetijstvu, od katerega je v veliki meri odvisna tudi življenjska raven. Jasno je, da se sovjetsko vodstvo ne namerava več izogibati izkušenj drugih držav. Mnogi sovjetski strokovnjaki, ki so bili v inozemstvu, so odkrito govorili o izkušnjah, ki so jih opazili v drugih državah. To se ne nanaša samo na gradnjo in na nekatere industrijske panoge, pač pa, kakor to kažejo vtisi s potovanja po ZDA, objavljeni v »Pravdi«, tudi na kmetijstvo. Razen tega je treba imeti pred očmi, ko se ocenjujejo perspektive za zmanjšanje neskladnosti med razvojem industrije in življenjsko ravnijo, še nekaj novega. Sovjetska zveza prvikrat nastopa v Aziji in Afriki in deloma tudi v Evropi kot naložnik in izvoznik kapitalne opreme. Za ta izvoz kapitalov in opreme bo morala iskati v drugih državah poleg blaga za široko potrošnjo tudi tiste surovine, katerih njeno kmetijstvo ne more v zadostni meri nuditi domači industriji. To bo vplivalo na nadaljnji razvoj življenjske ravni, čeprav ta proces, glede na veliko mednarodno fronto, na kateri se giblje sovjetska politika, nikakor ne more biti hiter. IVO LOKAR (Jugoprest) Posvet v Beli hiši WASHINGTON, 23. — Predsednik Eisenhovver se je danes predpoldne posvetoval z državnim tajnikom Dullesom, z obrambnim ministrom Wil-sonom, z admiralom Radfor-dom, načelnikom kombiniranega glavnega stana, in z admiralom Straussom, predsednikom komisije za atomsko e nergijo. Predstavnik Bele hiše je izjavil, da so govorili »o enem izmed poročil, ki se periodično predlagajo v proučevanje svetu za državno varnost«. V pomanjkanju točnejšega uradnega komentarja sodijo da je iz navzočnosti admiralov Radforda in Straussa — ki sta samo posvetovalna čla na sveta za državno varnost — mogoče sklepati, da so govorili predvsem o vojaških vprašanjih in o atomski e-nergiji. Foster Dulles se je po odhodu ostalih osebnosti še nekaj časa na samem razgovar-jal s predsednikom. Sodijo da je z njim govoril o vprašanju, kako predstaviti parlamentu načrt dolgoročne pomoči tujini. Dulles je namreč še danes popoldne poročal zunanjepolitični komisiji senata o mednarodnem položaju. Danes proglasitev KubiCka za predsednika RIO DE JANEIRO, 23. — Brazilsko vrhovno volilno sodišče bo jutri uradno proglasilo Kubička za predsednika Brazilije nekaj ur pred njegovim prihodom s potovanja po Ameriki in Evropi. Preden bo uradno dobil sporočilo o proglasitvi, bo Kubiček izdal proglas na brazilsko prebivalstvo. Predsedniške posle bo uradno prevzel 31. januarja istočasno z novim podpredsednikom Goulartom. Iz Beograda je danes odpotoval v Rio de Janeiro član zveznega izvršnega sveta dr. Pavle Gregorič, ki se bo kot posebni odposlanec predsednika republike Tita udeležil slovesnosti ustoličenja novega predsednika brazilske republike Juscelina Kubička. V u-radni delegaciji bosta tudi jugoslovanski veleposlanik v Braziliji Radoš Jovanovič in svetnik veleposlaništva Anton Janežič, med Los Angelesom in San Diegom prevrnil potniški vlak na nekem ovinku. Pri nesreči je zgubilo življenje mnogo potnikov. Do sedaj so potegnili izpod razbitin vlaka 29 mrličev. Ranjenih je bilo 150 potnikov. Na kraju, kjer se je dogodila nesreča, je precej oster ovinek. Kakor zatrjujejo predstavniki železniškega ravnateljstva, je vlak na ovinku dryel s hitrostjo 80 kilometrov na uro, čeprav je dopustna največja hitrost 60 kilometrov. Dva vagona, iz katerih je bil sestavljen vlak, sta se prevrnila in lokomotiva jih je vlekla 200 metrov naprej trjuje, da je še pred ovinkom zmanjšal hitrost, da pa je kmalu nato padel v nezavest in zaradi tega ne ve, kako je prišlo do nesreče. LOUVAIN. 23. — Mednarod. ni ekspresni vlak. ki je prihajal iz Koelna, se je nocoj ustavil na postaji Herent zaradi okvare na lokomotivi. Medtem je Dridrvel brzi vlak iz Bruslja in zadel od zadaj v - mednarodni vlak. Zadnja dva vagona mednarodnega vlaka sta se prevrnila. Govori se o več mrtvih, toda za sedaj ni mogoče vedeti za njih število. Načelni sporazum o terjatvah FLRJ v Nemčiji BONN, 23. — Po vesteh iz dobro obveščenih krogov je bil na jugoslovansko-zahodno-nemških pogajanjih dosežen načelen sporazum, po katerem bo Zahodna Nemčija neposredno izplačala del terjatev, ostali del pa bo likvidiran s konverzijo in podaljšanjem roka nemških povojnih posojil. V zahodnonemških vladnih krogih vlada veliko zanimanje za dobave investicijske opreme in drugega blaga v okviru tega aranžmaja in rednega trgovinskega sporazuma, ki bo verjetno sklenjen po uspešnem zaključku sedanjih pogajanj. 24.000 pristaniščnikov stavka v Avstraliji SYDNEY, 23. — Včeraj o-polnoči bo krajevnem času je začelo stavko 24.000 pristaniških delavcev v 53 avstralskih mestih. Stavka se je začela zaradi prekinitve pogajanj za povišanje mezd in izboljšanje delovnih pogojev. Danes se je sestala vlada v Canberri, da prouči položaj. Po seji je ministrski predsednik Menzies objavil izjavo, s katero poziva stavkajoče, naj upoštevajo «porazne posledice« stavke za avstralsko gospodarstvo, in opozarja, da bo v primeru, da bodo stavkajoči še dalje nasprotovali arbitražnemu sodišču, vlada posegla v borbo in sprejela vse ukrepe, da sa spoštuje načelo arbitraže«. ZADNJI ODMEVI NENNIJEVIH TRŽAŠKIH IZJAV Glavno vprašanje niso meje temveč izboljšanje odnosov Članek Valda Magnanija in članek v ()Giustizia" - Molk glasil KPI RIM, 23. ■— Pod naslovom »Nenni v Trstu« je Valdo Ma-gnani v glasilu Neodvisne socialistične zveze «Risorgimen-to Socialista« zavzel stališče do znanih tržaških izjav glavnega tajnika PSI Nennija. Magnani ugotavlja namrej. a* PSI v Trstu nima zelo sijajne pozicije, kajti tu tej stranki ni bilo mogoče prevzeti pomembnejše vloge. Iz Nen-nijevega govora sta bila videti dva namena: razširitev levice na negotove sektorje in dokazati vernost PSI politiki obrambe nacionalnih interesov. Glede Nennijeve pohvale jugoslovanske izvenblokov-ske zunanje politike pa Magnani upravičeno poudarja, da se pač ne more trditi, «da bi bila PSI vedno branila ono staro politiko, ki jo danes hvali«, ker bi bila v tem primeru povojna zgodovina Italije drugačna.« Glavni del članka pa je posvečen znani Nennijevi izjavi o krivičnih mejah z Jugoslavijo, pri čemer Magnani med drugim poudarja: «Meja je sedaj mednarodno določena kot prispevek k pomiritvi. To mejo bi bilo mogoče spraviti v diskusijo samo v splošni, siloviti mednarodni krizi: krizi, ki bi jo prav komunisti, socialisti in demokrati vsega sveta smatrali za strašno nesrečo.« «Danes je vprašanje — nadaljuje člankar — v interesu socializma, Italije in Trsta v tem, da se ustvarijo med obema državama boljši odnosi, vprašanje je v izmenjavi, v kroženju idej, v ozračju socialističnega bratstva med narodi, tako da bo spoštovanje manjšinskih pravic z obeh strani popolno in da bi brazde sovraštva in nacionalizma izginile v pravičnosti in splošnem napredku.« »Ko Nenni postavlja, kot je postavil, vprašanje meje, ne v splošnem zgodovinskem okviru — težko je na pr. govoriti o pomenu sedanje meje v sistemu velike zedinjene Evrope — temveč v sedanjem okviru, ki prejudicira italijan-sko-jugoslovanske odnose, se vprašamo, ali dela on za pomiritev v soglasju s splošno politiko PSI in z drugimi trditvami v istem svojem tržaškem govoru, ali pa hoče ostati pri hladni vojni in pustiti zaslugo za pomiritev po eni strani vladi, ki se z Beogradom pogaja o visečih vprašanjih med obema državama, po drugi strani pa komunistični partiji, ki se je prilagodila duhu politike koeksistence, ki jo aktivno podpirajo socialistične in demokratične vlade vsega sveta.« «Res pa je, da takšne banalne demagoške koncesije hudim težavam tržaškega prebivalstva ni potrebno dramatizirati«, pravi ob zaključku voditelj Neodvisne socialistične zveze in poudarja, da je Nen-nijev «Avanti» skušal vse vprašanje omejiti na begunce iz cone B ter da se spoštovanje določb memoranduma lahko doseže le v duhu pomiritve, kajti «duh maščevanja ni socialističen, ni de-moKratičen in tudi ni koristen za tržaške interese...« Po drugi strani pa se Magnani strinja z Nennijevimi zahtevami pa avtonomiji, po svobodni coni, obnovi pomorskih prog itd., kar naj bo v resnici njimi tudi vladne, ki niso pričakovale, da bo Nenni «tako hudo napadel tržaški sporazum, ko pa je bil vendar prav on zagovornik mednarodne pomiritve. Presenetil je tudi socialiste, ki so pričakovali, da bo njihov voditelj zavzel stališče, ki bo dosledno z nev-tralistično politiko, ki ji j« že leta sledil...« List pravi, da je bil podlaga njegove argumentacije nacionalizem v namenu, da si poskuša ustvariti v Trstu volilno bazo za PSI v prvi vrsti na škodo socialdemokratov, pri čemer pa ni uspel, ker ga je pri tem prehitela konservativna in reakcionarna desnica. «Giusti-zia« poudarja, da je bil londonski memorandum prvo pomirjevalno dejanje po vojni, medtem pa Nenni zahteva «kot zagovornik pomiritve revizijo status * quo na ambiciozni in nestvarni muhavosti naših nacionalistov«. List dodaja, da imajo Nennijeve izjave morda namen škodovati odnosom med Italijo in Jugoslavijo, odnosom, ki so se s sporazumom zadovoljivo zboljšali, ter ugotavlja, da je «A-vanti« prenehal s polemiko z jugoslovanskim tiskom, medtem ko fašistično dnevno glasilo v uvodniku pošilja Nenniju «očetovske ukore«. Končno je omembe vredno, da tisk KPI ni doslej niti z besedico omenil Nennijevih izjav, ki so vzbudile toliko komentarjev. Zato ni jasno, ali jih odobrava ali ne. Vsekakor bi moral ta tisk jasno , , ,, „ , , - povedati svoje mnenje o tako ^?PnL?i,a‘f(°?ma,„V!flir?: važnih izjavah, ki jih - kot je znano — obsojajo v veliki večini pristaši KPI in PSI, kar je sicer dovolj zgovorno po- ških socialistov in demokra- ' tov. Tudi petkova številka socialdemokratskega glasila «Giu-stizia« komentira Nennijeve izjave, za katere pravi, da so presenetile vse stranke, med večfal mrtvaški molk, s katerim so te izjave že tržaški poslušalci sprejeli, takoj ko s«? bile izrečene. Na današnji dan je bi'Ia leta 1945 zaključena huda bitka enot VII. korpusa NOV in POJ na odseku Krke in Suhe krajine. Danes, TOREK 24. januarja Timotej šk.. Milislava Sonce vzide ob 7.37 in zatone 16.59. Dolžina dneva 9.22. Lun* vzide ob. 13.31 im zatone ob 2.29. Jutri, SREDA 25. januarja Armand muč., Kosava ZANIMIV UVODNIH GLASILA MESTNEGA ODBORA ZA PROSI0 CONO VPRAŠANJE PROSTE CONE in prihod podtajnika Russa Pričakujejo, da bo podtajnik, ki je istočasno predsednik medmi' nistrske komisije za Irst, razpravljal o vprašanju proste cone v sredo na sestanku s predstavniki mestnega odbora za prosto cono Danes bo v Trstu podtajnik predsedstva vlide Russo, k- se bo ukvarjal predvsem s proučevanjem ezulskega vprašanja in z načinom, Kako bi ezule postopno, vključili v gospodarsko življenje Italije. Russo bo imel v ta namen danes popoldne na prefekturi sestanek s člani CLN za Istro in s predstavniki skupnosti istrskih občin. Poleg tega si bo ogledal nekatera taborišča. Jutri pa bo podtajnik prisostvoval v Tržiču različnim svečanostim, katere bo priredila tržiška občina. Čeprav uradni krogi spravljajo prihod podtajnika Russa v zvezo izključno z vprašanjem ezulov, bo po vsej verjetnosti Russo istočasno tudi razpravljal s predstavniki gospodarstva in drugimi odgovornimi krogi o prosti coni. Podtajnik predsedstva vlade je namreč tudi predsednik medministrske komisije za Trst, v kateri sta poleg njega še podtajnik Folchi in podtajnik Ferrari Aggradi. Prav ta komisija pa sedaj proučuje zaključke posvetovalne komisije o prosti coni, ki se je izrazila negativno o prosti coni, kot je to podrobno poročal rimski gospodarski list «11 Globo«. Od te medministrske komisije za Trst je v praksi odvisno vladno stališče in dokončna rešitev tega vprašanja. Podtajnik bo o prosti coni razpravljal po vsej verjetnosti v sredo s predstavniki mestnega odbora za prosto cono in s predsednikom tržaške trgovinske, industrijske in kmetijske zbornice prof. Luz-zattom Fegizom, ki se bo takrat vrnil iz Milana v Trst. «Zona franca« glasilo mestnega odbora za prosto cono prinaša kot nekak uvod za te razgovore daljši uvodnik, naslovljen podtajniku Russu. V tem uvodniku se ponovno ugotavlja, da se je za prosto cono izrekla velika večina gospodarskih organizacij in večina političnih strank. Zlasti pa je zanimiv odstavek, ki govori o delovanju mestnega odbora, ki zaradi nekorektnega ravnanja nekaterih političnih predstavnikov sicer ni ho. biti — kot predstavnik vlade demokratičnega centra — na vlogo, katero lahko igra, pri volitvah «gospodarska fronta«. Gre za zamaskirano grožnjo? To vprašanja se vedno bolj upravičeno postavlja, saj se z raznimi strani čujejo glasovi o volilnem nastopu v okviru programa za prosto cono. Vendar pa po drugi strani do sedaj nimamo opravka s konkretnimi ukrepi, ki bi opravičevali tak nastop, saj se mestnemu odboru zaenkrat lahko očita prej neaktivnost koc organizirano delovanje. Sestanki NSZ Za ta teden je tržaški odbor Neodvisne socialistične zveze napovedal sestanke članov in simpatizerjev v raznih mestnih okrajih. Na sestan- Danes ob 18. uri se bodo v Kinu ob morju sestali pristaniški delavci vpisani v Delavsko zvezo. Delavcem bo govoril tajnik državne federacije pristaniških delavcev Di Stefani. V četrtek 26. t. m. ob 18. uri bo na sedežu v Ul. Zonta 2 zborovanje delavcev prehrambene industrije. Jutri zvečer ob 20. uri bo v mali Rossettijevi dvorani skupščina tržaških državnih uslužbencev. Zborovanja se bo udeležil tudi tajnik federacije državnih uradnikov (vključene v CGIL) in član medparlamentarne komisije za zakon o pooblastilu dr. Giovanni Fiorentino. V podjetju Parmeggiani GROBA DISKRIMINACIJA pri volitvah lov. odbora Včeraj so bile v gradbenem podjetju Parmeggiani volitve novega tovarniškega odbora. Delavska zveza se volitev ni mogla udeležiti, ker je bil v času pripravljanja kandidat- nih list in med volitvami nje-nemu zastopniku prepovedan vstop v pristanišče, kjer so sedaj zaposleni uslužbenci tega podjetja. Tako je bilo eni izmed sindikalnih organizacij povsem onemogočeno sodelovati v predvolilni kampanji, kar dokazujejo tudi rezultati. Volilo je 48 delavcev; Delavska zbornica, ki se je edina predstavila, je prejela 105 glasov, to je 35 glasov na vsakega izmed treh kandidatov. Sindikat gradbenih delavcev vključen v Delavsko zvezo ni mogel pregledati niti volilnega zapisnika ter tudi zaradi tega smatra volitve za neveljavne. Občinska seja v Zgoniku Poštna zveza z Jordanijo ... „.___________ Poštna uprava sporoča, da kih bodo razpravljali o sin- ie kila obnovljena poštna zve- dikalnem položaju v zvezi s pripravami za sindikalno kon-stituanto, ki jo je sklicala CGIL. Sestanki bodo; v torek 24- t.m. ob 19.30 v Ul. R. Manna; v sredo 25. t.m. ob 20. v Ul. Montecchi 6; v četrtek 26. t.m. ob 20. v Ul. Sv. Frančiška 20; v petek 27. t. m. ob 19.30 v Skednju (Ske-denjska ulica 122). Sindikalna zborovanja V nedeljo dopoldne so se v mali dvorani gledališča Ros-setti sestali pomorščaki in u-pokojenci vpisani v lokalno sekcijo FILM. Na skupščini je govoril Guido Campailla ki je poudaril nekatere krivične delovne določbe za pomorščake, predvsem nestalno zaposlitev, slabo pokojnino itd. Na skupščini so tržaški pomorščaki in upokojenci izvolili delegate za ustanovno sindikalno skupščino. Predvčerajšnjim so se zbrali tudi gradbeni delavci, katerim je govoril tajnik DILEA. Gradbeni delavci so zahtevali 15 odst. poviška na mezdo in priznanje vseh odgovarjajočih doklad. Na nedeljskem .zborovatuu v mali Rossettijevi dvorani so tržaški upokojenci vpisani v Delavsko zvezo - jCGIL razpravljali o vrsti vprašanj, ki za z Jordanijo preko Sirije. O nedeljski seji zgoniškega občinskega sveta, na kateri so svetovalci razpravljali o občinskem proračunu ter sprejeli sklep glede zakonskega osnutka za slovenske šole, bomo zaradi pomanjkanja prostora objavili poročilo v jutrišnji številki našega dnevnika. TRI RESOLUCIJE NA VČERAJŠNJI OBČINSKI SEJI Nabrežinski občinski svet obsoja diskriminacijo proti slov. šolstva Občinski svet za ustanovitev proste cone - Resolucija proti umetnemu naseljevanju ezulov ■ Sejalec šovinističnega duha med italijanskimi šolskimi otroki Po večmesečnem premoru je bila sinoči zopet redna seja devinsko-nabrežinskega občin, skega sveta. Svetovalci so na seji razpravljali o treh perečih vprašanjih, in sicer o vprašanju ustanovitve tržaške proste cone, o osnutku zakona za slovenske šole ter o gradnji ezulskega naselja v Ses-l.ianu. O prosti coni je govoril podžupan Floridan, ki je poudaril, da je devinsko-nabre-žinska občina članica mestnega odbora za prosto cono kar pomeni, da tolmači mnenje vsega prebivalstva, ki zahteva ustanovitev integralne proste cone. V zvezi z zadnjimi vestmi, predvsem glede negativnega stališča vladnih kogov do tega vprašanja, so svetovalci soglasno odobrili resolucijo, ki jo je sestavila posebna komisija in ki pravi naslednje: »Občinski svet občine De-vin-Nabrežina, zbran na redni PO NAPOVEDANEM ZNIŽANJU AKORDNIH TARIF V CRDA POTREBEN JE ENOTEN NASTOP PROTI OFENZIVI VODSTVA CRDA , tarejo njihovo kategorijo. Iz-tel razbijati, temveč je raje | glasovali so tudi resolucijo, s točno opredelil odgovornost s tem, da je prevzel izključno gospodarski značaj in kot tak predstavlja nekako {(gospodarsko fronto«. V nadaljevanju odstavka piše sledeče; «On. Russo ne more poza- katero zahtevajo Za upokojence INPS iz Trsta in celega Tržaškega ozemlja izplačilo invalidnine in starostne zava. rovalnine za čas od 1. julija 1920 pa do 1. marca 1926. leta. De Castro položaj na V nedeljo je na otvoritvi akademskega leta v krožku ((Cenacolo Triestino« ob prisotnosti vseh najvišjih predstavnikov oblasti z generalnim komisarjem dr. Palama-ro na čelu, govoril prof. Diego de Castro, bivši politični svetovalec italijanske vlade pri ZVU o temi «Dobro u-pravljanje obmejnih podro- čij«. Ker so De Castrove izjave zanimive, saj obravnavajo vprašanje odnosa upravnih oblasti do Slovencev in vprašanja aktualnega gospodarsko-političnega značaja, jih posnemamo na osnovi tega, kar je včeraj poročal «Piccolo Sera«. O vprašanju odnosa do slovenske manjšine so po De Castru dolžnosti in odgovornosti dvojnega značaja, ker se na eni strani tičejo večine, na diugi strani pa tega, kar Diego de Castro imenuje iietnič-no-pohticne manjšine», ki imajo določene objektivne značil. nosti za narodnostno razlikovanje, obenem pa tudi voljo, da se konstituirajo kot manj-šma, kot na primer s slovensko manjšino v Trstu in Gorici. Glede teh «danes ni vec drugih mednarodno pravnih varstev razen široke deklaracije o človečanskih pravicah, medtem ko izhajajo dolžnosti vlade sanio iz notranjega prava in specifičnih dvostranskih sporazumov». Po prof. De Castru obstajajo tako v Trstu kot v Gorici neizogibno potrebni pogoji dobre vlade v odnosih do manjšine; in če ni bil dosežen cilj, ki si ga mora dobra vlada zastaviti, je treba to pripisati samo nekaterim psihološkim napakam, ki izhajajo iz drobnih vprašanj vsakodnevnega sožitja. Prof. Diego de Castro torej ugotavlja in priznava, kot izhaja iz gornjih besed, da je bil odnos vlade in njenih lokalnih predstavništev do slovenske manjšine polno psiholoških napak, zaradi katerih ni bil dosežen cilj zaupanja manjšine v večino. Prof. De Castro je nato prešel na pereča in aktualna vprašanja, gospodarsko-politič. nega znučaja in ugotovil, da so se psihološke napake pri upravljanju močno odrazile tudi na tem področju. Tako je govornik označil politiko uradnega molka za umanijo tajnosti, ki jo nadomestujejo vse mogoče indiskrecije in hipoteze z izhajajočimi sumi, ki samo potvarjajo realnost položaja v zvezi z vsemi najhtij-ši»ii problemi našega področja, in to ne samo v zadnjih časih. Nekaj primerov; vprašanje proste cone'ne bi imelo danes svoje nenaravne politič." ne barve, ne bi obstajala «manjšina za prosto cono«, če bi v okvir medministrske komisije vključili lokalne elemente, načrtu naklonjene in ne, in če bi vse diskusije, ne samo končni rezultat, bile javno objavljene, prav tako ne bi bili postavljeni pred možno ustanovitvijo »deželne manjši. ne«, če bi bila vlada pripravljena takoj odkriti svoje stališče do vprašanja deželne avtonomije (De Castro pri tem ugotavlja, da temu visoki rim. ski krogi niso ravno preveč naklonjeni); prav tako ne bi imelo tako uničevalnih posle-oic vprašanje bivših uslužbencev ZVU, če bi se takoj v začetku napravilo to, kar se sedaj s težavo začenja delati, m vprašanje vračanja beguncev iz Jugoslavije ne bi imelo takega protestnega odmeva v javnem mnenju, če bi bili izsledki preiskave znani vsem. Končno se je prof. De Castro vprašal, ka/csen pomen ima še vztrajati na «provizo-ričnosti«, ki služi samo za iluzije z vsemi škodljivimi posledicami, ki iz tega izhajajo. «Prav gotovo ne gre za od-poved», je dejal De Castro glede tega, «našim zahtevam po Istri. Toda potem bi bilo mnogo bolje skleniti sporazum, ki bi ohranil te zahteve, ki jih je govornik že prej o-lažnega položaja, kakršen je sedanjih. Zvedeli smo, da je prof. De Castro v tej zvezi dejal, da bi garancije manjšin morale biti organično določene z no- DelavsKa zveza pozvala DelavsKo zbornico, da Koordinirata protestno aKcijo proti samovolji ravnateljstva V četrtek ob 19. uri se bodo v Ul. Tiziano Vecellio sestali tržaški metalurški delavci. Zborovanje bo izrednega pomena, saj bo v času, ko se postavljajo na dnevni red nove upravičene zahteve te v Trstu najbolj številne delavske kategorije. Metalurški delavci bodo razpravljali o vseh ekonomskih in drugih perečih vprašanjih, ki so jih ravnateljstvu CRDA postavile sindikalne organizacije. Predvsem pa bodo metalurški delavci razpravljali in zavzeli stališče do položaja, ki je nastal v CRDA po izjavi ravnateljstva, da se ukinejo dosedanje tarife na akordno delo ter uvedejo nove in seveda nižje tarife. Delavci ladjedelnice Sv. Marka so protestirali že včeraj popoldne na zborovanju, na katerem sta jim govorila tajnik sindikata kovinarjev Tominec in poslanec Marchio-ro od CGIL. Oba govornika sta poudarila potrebo po e-notnem nastopu vseh delavcev proti ofenzivi, ki jo je vnovič sprožilo ravnateljstvo CRDA. Tominec je med drugim dejal, da je Delavska zveza naslovila poziv tudi na Delavsko zbornico za koordinacijo protestne akcije proti samovoljnemu ravnanju ravnateljstva, ki namerava delavce CRDA ponovno oškodovati in jim poslabšati že tako slab ekonomski položaj. Tajnik metalurških delavcev vpisanih v Delavsko zvezo je zatem dejal, da upa, da bo Delavska zbornica odgovorila na njihov poziv in da bosta oba sindikata lahko nastopila skupno v obrambo interesov delavcev tržaških in miljskih podjetij CRDA. Novi sistem skuša odstraniti te nevšečnosti in bo treba po novem dekretu plačati takso na vžigalnik vsako leto v znesku 300 lir. Taksa se bo plačala z nakupom posebnega kolka, katerega bodo lastniki vžigalnikov sami prilepili na osebno izkaznico in ga bodo lahko nabavili v vseh prodajalnah monopolnih predmetov. Lastniki vžigalnikov, na katere je že vtisnjen pečat o plačani dosedanji taksi, so za štiri leta oproščeni plačevanja nove takse. Prodaja vermuta in podobnih vin je oila pogosto predmet različivh prevar in spekulacij, zaradi česar se bode ti izdelki odsiej prodajali v steklenicah, ki bodo nosile poseben državni žig. Zato bo treba plačati za vsak litei takso v znesku 20 lir. Ist<čas no bodo tudi izpremenjene takse za žgane pijače in likerje. treba državno takso plačati posebej na pristojnem uradu (Ufficio del Registro). Vsi tisti, ki ne bodo plačali naročnin do 31. t. m. bodo morali plačati še posebno dodatno državno takso in dru. ge kazni, ki jih določa zakon«. Protestno pismo SHLP ministru Rossiju v Rim Plačevanje naročnin za radiotelevizijsko službo Nova faksa na vžigalnike Včerajšnja številka Uradnega lista republike objavlja zakonske dekrete od 11. januarja 1956, ki se nanašajo na takso za vžigalnike, na povečanje cene za kolke za posode z alkoholnimi pijačami in urejajo proizvodnjo ter trgovino vermuta in ostalih aromatičnih vin. Po dosedanjem zakonu so morali plačati lastniki navadnih vžigalnikov enkratno takso v znesku 1200 lir in za luksuzne vžigalnike takso do 3.000 lir. Ta sistem je imel dve neprijetni strani; prvič je bilo treba na vžigalnik vtisniti poseben znak kar se je lahko naredilo samo v večjih mestih, poleg tega pa je bila taksa zelo visoka v primerjavi s ceno vžigalnikov. Tržaška podružnica italijanske radiotelevizijske službe sporoča: «Za obnovitev radijskih in televizijskih naročnin za letos, ki jih je treba plačati do 31. t. m., so bile določene naslednje vsote; navadne na ročnine radiodifuzijske službe za radijske aparate nameščene na domu ali pa na avtomobilih do 13 HP; 3.300 lir letno; prvo šestmesečje 2.100 lir; prvo tromesečje 1500 lir; za radijske aparate v avtomobilih z več kot 73 HP in na ladjah: 7.450 lir letno; prvo šestmesečje 6.250 lir; prvo tromesečje 5.650 lir. V navedenih vsotah je vključena tudi državna taksa na naročnine radiodifuzijske službe, ki je bila uvedena z zakonom od 10. decembra 1954. leta. Navadna naročnina za televizijske aparate nameščene na demu; Osebe, ki so pujavile naročnino 1955. leta in ki jim je bila črtana državna taksa, morajo plačati naslednje vsote; 15.000 lir letno; prvo šestmesečje 7.655 lir; prvo tromesečje 3.985 lir. Vsi tisti pa, ki jim ni bila črtana državna taksa in tisti, ki so se naročili 1954. leta, morajo plačati naslednje vsote; lB.oOG lir letno; prvo šestmesečje 10.650 lir; prvo tromesečje S.985 lir Ža izredne naročnine radio-difuzijske službe in televizije je naročnina navedena v na-ročninski knjižici. Te naročnine se plačajo z izpolnitvijo preluknjanega vzorca, ki ga vsebuje knjižica, medtem ko je ZARADI NESOCIALNEGA RAVNANJA LASTNIKA vi m sporazumomt ki naj bi bil stalen, sklenjenim na o- snovi pogajanj izvedencev in lokalnih eksponentov, z odkritosrčnostjo, jasnostjo in v luči tistih psiholoških opozoril, ki jih je goovrnik že prej o-menil. PRIREDITVE USIS Prot. Snowden v Trstu Ataše za kulturna vprašanja pri poslaništvu ZDA v Rimu prof. Frank Snowden bo danes ob 19. uri na sedežu krožka za kulturo in umetnost v Ul. San Carlo v okviru USIS govoril o temi «Splošna vzgoja na univerzah ZDA« Vstop prost. Prof. Snow-den, ki se bo zadržal v Trstu do 28. t.m. bo začel sVoje stike s tržaškimi predstavniki javnega in kulturnega življenja z obiskom župana Bar-tolija. STAVKA 280 DELAVCE\ v kamnolomu „Cava Rornana“ Na sestanku i delavci je lastnik končno pristal na izplačanje celot« ne mezde za december, o drugih vprašanjih pa se bodo še pogajali Včeraj je prišlo v nabrežin. skem kamnolomu «Cava Romana« do stavke, katere se je udeležilo vseh 280 zaposlenih delavcev. Stavkajoči delavci so protestirali proti neznosnim pogojem, ki so nastali v podjetju in za katere je krivo vodstvo kamnoloma. Nepravično in predvsem nesocialno ravnanje so delavci kritizirali že na zborovanju delavcev kamnolomov, ki je bilo prejšnjo nedeljo v kino dvorani v Nabrežini. Delavci kamnoloma «Cava Romana« so napovedali stavko med drugim tudi zato, ker jim lastnik kamnoloma ni izplačal niti popolnega zaslužka za december. Včeraj so izbrali delegacijo za pogajanja z lastnikom kamnoloma, kar je zna- no, da v kamnolomu ni niti delavske komisije (tovarniškega odbora), ker doslej sploh ni bilo mogoče organizirati volitev. Skupno s sindikalnimi predstavniki so predstavniki stavkajočih včeraj razpravljali z lastnikom, ki je končno pristal, da do jutri zvečer izplača delavcem vse zaostanke. medtem ko bodo o ostalih perečih vprašanjih, kot so povečanje mezde za 20 odst., izvolitev notranje komisije itd., raz pravljali na prihodnji seji. Popoldne so se stavkajoči sestali s sindikalnimi zastopniki, ki so delavcem obrazložili potek pogajanj. Na sbo-rovanju so delavci sklenili, da se danes redno vrnejo na delo. Slovensko-hrvatska ljudska prosveta je naslovila ministru za javno šolstvo Rossiju pismo, v katerem odločno protestira pfoti nedemokratičnemu zakonskemu osnutku za slovenske šole, ki predstavlja težko žalitev za Slovence, bivajoče v Italiji ter zahteva, da se prepreči njegova uveljavitev. Istočasno poudarja v pismu nujnost, da se izda zakon. ki bi slovenske šole v Italiji in na Tržaškem ozem seji dne 23. 1. 1956, je raz- pravljal o vesteh, ki so bile zadnje čase priobčene o prosti coni in zlasti o negativnem stališču ki ga je baje zavzela medministrska komi- sija. Občinski svet ponovno ugotavlja, da je ustanovitev integralne proste cone na Tržaškem ozemlju edini možni izhod iz današnje gospodarske krize. Zato občinski svet izraža svojo popolno solidarnost odboru za prosto cono ter poziva vladne organe, naj čim-prej izdajo potrebne in primerne ukrepe, da se vse Trža. ško ozemlje proglasi za carine prosto področje». Nadalje so občinski svetovalci razpravljali o osnutku zakona za slovensko šolstvo oz. diskriminacijskih določbah, ki naj bi jih ta osnutek vseboval. V tej zvezi so svetovalci soglasno odobrili naslednjo resolucijo; «Občinski svet občine Devin-Nabrežina je na redni seji dne 23. 1. 1956 razpravljal o vesteh, ki se zadnje dni čedalje bolj širijo, in sicer v zvezi z osnutkom zakona o slovenskih šolah na Tržaškem in Goriškem. Ker nekatere določbe zakonskega osnutka baje predvidevajo posebno prošnjo za vpis v slovensko državno šolo, o kateri naj bi odločala posebna mešana komisija, in da smejo obiskovati slovensko šolo samo italijanski državljani slovenske narodnosti, občinski svet občine Devin-Na-brežina ugotavlja, da so ta določila naperjena proti obstoju slovenskih šol in da so obenem v kričečem nasprotju z določbami italijanske ustave, splošne italijanske šolske zakonodaje ter še posebej z jasnimi določili londonskega sporazuma z dne 5. oktobra 1954. Občinski svet nadalje ugotavlja, da je vest o tem o-snutku, ki mu ni primere v nobeni manjšinski zakonodaji, povzročila splošno ogorčenje med prebivalci Tržaškega o-zemlja. Občinski svet zato odločno protestira proti temu diskriminacijskemu ukrepu ter požiiia odgovorne vladne organe, naj iz tega osnutka odstranijo zgoraj omenjene krivične določbe«. Omenimo naj še tretjo resolucijo, ki so jo svetovalci prav tako soglasno sprejeli in ki bo odposlana jugoslovanski in italijanski vladi. Resolucija pravi; {(Občinski svet občine De-vin-Nabrežina, zbran na red- je Ponovno je ugotovil, da je lju v resnici zaščitil ter bi _____________________ temeljil na načelih demokra- j ni seji dne 23. I. 1956 cije in spoštovanja pravic slo- razpravljal o gradnji novega venske narodne manjšine. J ezulskega naselja v Sesljanu. DVA POSKUSA SAMOMORA V RNRM DNFIVU Tragično dejanje ženske ki je obupala nad življenjem umetno naseljevanje beguncev v veliko škodo ekonomskim koristim in turističnemu značaju Sesljana. Ker se s takim sistematičnim naseljevanjem istočasno spreminja etnični sestav naše občine v očitnem nasprotju z londonskim sporazumom, izreka občinski svet proti takemu krivičnemu in protizakonitemu ravnanju pristojnih oblasti svoj odločen protest in poziva obe prizadeti vladi, da končno skličeta po londonskem sporazumu predvideno mešano komisijo, ki ji po tem sporazumu pritiče reševanje vprašanj, kakršna so navedena«. Zaradi pomanjkanja prostora naj v današnjem poročilu omenimo le še diskusijo o vprašanju šolstva v Nabrežini, pri čemer je občinski svet soglasno izrazil ugodno mnenje o prošnji slovenskega industrijskega tečaja, da bi se ta spremenil v šolo ter si tudi prevzel odgovornost za vzdrževanje bodoče šole. Ta sklep velja tudi za italijanski «aviamento», čeprav ravnatelj te šole ni v tej zvezi napravil nobene prošnje. Precejšnjo diskusijo je izzvalo obnašanje novega italijanskega ravnatelja na osnov. n* šoli v Nabrežini, o čemer so poročali nekateri svetovalci. Tako je n. pr. prišla na dan vest, da so italijanski učenci rekli svojim slovenskim vrstnikom, da ne bodo smeli več v šolo skozi glavni vhod, ki bo rezerviran zanje, temveč le skozi stranskega. Nekateri svetovalci so nadalje povedali, da prihaja med otroki italijanske narodnosti do sovražnih izpadov proti slovenskim učencem, in sicer v tipičnem šovinističnem duhu. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto 28. t.m. ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maju Vrdelska cesta 7. premiera GLASOVI VESTI (Le vod di dentro) Spisal: EDUARDO DE FILIPPO Prevedla: SONJA MOHORČIČ Režiser: ANTON MARTI k. g. Scenograf: JOŽE CESAR Zupan je v tej zvezi dejal, da je bil o nameri novega italijanskega ravnatelja, ki zahteva, da se morajo slovenski učenci posluževati stranskega vhoda v šolo, že obveščen in da je tudi slišal o neki komisiji, ki naj bi prišla v Nabrežino samo v tej zadevi. Zagotovil je, da občina taki zahtevi, četudi bi prišla uradno," ne bo ugodila. Pri tem je tudi opozoril na absolutno .ppmanjkanje takta noT v ega italijanskega ravnatelja, ki se v nasprotju z vsemi pravili lepega vedenja sploh ni predstavil na občini, kar so doslej storili ne samo njegovi predniki, temveč vsi ostali javni funkcionarji, V ostalem pa je bilo ugotovljeno, da vlada na drugih mešanih šolah korektno in razumevanja polno vzdušje. Precejšen del včerajšnje seje je zavzedo županovo poročilo o delovanju občinskega odbora v času od predzadnje seje občinskega sveta, o čemer pa bomo poročali prihodnjič. GLASBENA SKUPINA iz BO L JUN CA priredi danes 24. t. m. ob 20.30 v kino dvorani v Skednju Glasbeno-zabavni večer Spored: 1. Slovenske narodne pesmi 2. Poskočne polke in valčki, izvaja vaški kvartet 3. Dalmatinske narodne pesmi, izvajajo tamburaši; sodeluje pevski oktet Med odmori šaljive točke: Vanek in Drejček Miha Vandrovec Očetovo presenečenje Vstopnice bodo na razpolago pri blagajni kina od 15. do 17.30 in eno uro pred začetkom predstave. Našli so jo v oh in zaradi itali*2110^'’ j**1 ie prevzela strijJa kovinarska mdu- d-j.8 z. drugimi evropskimi v»„, ami. v sklopu Schumano-Vezn ”a^rta. Spričo teh ob-drue' ’ Predvidevajo med lni nekako koncentracijo kovinarske proizvodnje, se pojavlja vprašanje demobilizacije posameznih objektov in tudi celih indsutrijskih kompleksov. Ta položaj, ki se je izkazal kot posebno škodljiv za nekatere objekte italijanske kovinarske industrije, je dalj časa ogrožal tudi obstoj nekaterih objektov Ilve, med temi tudi. vsaj deloma, železarne v Sked nju. Proti taki politiki demobilizacije se že dalj časa borijo razne sindikalne organizacije 'r Italiji in predlagajo vsakovrstne rešitve, ki bi omogočale nadaljnje delovanje italijanske kovinarske industrije. Med temi predlogi so tudi: izboljšanje delovnega načrta, povečanje proizvodnje in zmanjšanje proizvodnih stro škov, opuščanje vsake demo bilizacijske politike itd. Ze pred nekaj leti so odgovorni italijanski gospodarski krogi izdelali obsežen načrt (Piano Sinigaglia), ki predvideva radikalno reorganizacijo italijanske kovinarske industrije. Je pa danes opaziti le malo znakov, da nameravajo ti krogi ta načrt v celoti izvesti. V raznih kovinarskih industrijah podvzemajo ravnateljstva razne ukrepe, ki nedvomno kažejo, da politika demobilizacije ni bila še popolnoma opuščena, vsaj v nekaterih kompleksih ne. V ob- fiz TRŽAŠKE KRONIKE ggggp/1. M MORA Bill ZA VZGLED DRUGIM VELIKIM PODJhlJEM Vajenska šola podjetja ACEGAT velikega pomena za delovno mladino ni triletni tečaj šteje 70 mladincev, hi se učijo raznih poklicev potrebuje letno od 20 do 25 novih strokovnih delavcev - Za vsakega mladinca plača podjetje v treh letih povprečno 840.000 lir V '^'“®jAT je tudi postavka nio 11,830.000 lir name- °Jena «vajenski šoli«. kanr^ Vsem‘ ostalimi postav-zna-l. bavadnega upravnega Postavka ‘neH podjetja, je ta . v,^a nedvnmnn 7pln 7 nedvomno zelo zani-’ — r se ® ‘l® strošk miva Iro • *er Se nanaša konkret- P*orač pos^avkami letošnjega | štela 70 učencev razdeljenih *PPa občinskega podjet-,na tri tečaje. Ta vajeniška šola ni samo vzgojno-socialnega pomena za delovno mladino,ampak je tudi velike koristi za podjetje, ki črpa iz nje svojo mlado strokovno delovno silo, sodobno izučeno in pripravljeno, da sproti nadomešča prosta delovna mesta v podjetju. Ravnateljstvo ACEGAT je na osnovi podatkov iz preteklih let izračunalo, da podjetje potrebuje (zaradi- upokojitve starih delavcev ali drugih vzrokov) od 20 do 25 novih uslužbencev raznih strok letno. Do sedaj so ta delovna mesta dopolnjevali z vajenci, ki so bili sprejeti v službo direktno v razne delavnice, kjčr so se usposabljali samo praktično. V vajeniški šoli pa se vajenci usposabljajo tako praktično kot teoretično, kar jih v nekaj letih usposobi za visoko kvalificirane delavce. Z zaposlitvijo takšne delovne sile ima podjetje takoj velike koristi, ker so ti novi delavci sposobni skoraj popolnoma nadomestiti stare upokojene delavce. Iz tega sledi, da se stroški za vzdrževanje te vajeniške šole amortizirajo v nekaj le- r>_ , —*t/oke za vzdrževanje hijg ne vajenske šole, ki je Ustanovljena pred dvema je °/a Pr*znati moramo, da Bovit acEGAT z usta- do V'^0 *e ®°*e dalo pobu-inj ,za s‘rokovno izobrazbo žiji delovnih kadrov v re-biti Pt°djetia.‘i da bi rnora.ia Vsem * ‘Dlc‘at^va za vzgled kil* - stalim tržaškim veli,- pr6ds^0d/^em' Poleg tega *)i! javlja vajenska šola pri Slite/A/ ve''k delež za zapo- aceg __________ Trstu m'adinccv, ki jih je v ,»e na tisoče, ki niso bili mort' zaposleni in se ne klij/0 Mučiti nobenega po- Vajp*a, je bilo v novo j*tih Š0l° ACEGAT spre-je , ..prVih 29 vajencev, lani 10 sprejetih nadaljnjih 8p’re/fPs Pa bodo v to šolo ho k * vajencev Skup- 00 vajenska šola ACEGAT IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Na kokošjem tatu e zlomila metlo tih zaposlitve mladega delavca, ker je njegov delovni u-činek že od začetka skoraj ICO-odstoten, medtem ko potrebujejo vajenci, ki se učijo poklica samo v delavnici, več časa za izučitev poklica. Po podatkih uprave ACEGAT bodo stroški za vzdrževanje vajeniške šole v prvih treh letih znašali skupno 19 milijonov 600.000 lir. Ce te stroške razdelimo na 70 učencev in na tri leta, vidimo, da ro podjetje plačalo za vsakega učenca za dobo treh let skupno 840.000 lir. V tej vsoti so vključeni stroški za socialno zavarovanje in razni sjroški. Ce pomislimo, da ima podjetje za vsakega zaposlenega uslužbenca povprečno 1,290.000 lir stroškov letno, so stroški za posameznega vajenca v vajeniški šoli skoraj neznatni Pri tem pa ne smemo pozabiti da se vajenci v šoli učijo tudi praktičnega dela in da napravijo vsako leto tudi precej koristnega dela za podjetje. ha Je nepridiprav okreval od hude poškodbe so ga ljtv 80(^ču obsodili na izdatno kazen - Zaradi ža- *^Jpoliajskih agentov obsojen na eno leto zapora P°dvig 59-letnega Časi’*8 Kržana iz Vicolo astaanett,, k; — drago"tt,S,M?netto bi ga 'lahko obstajala Prva nevarnost je in m°žnosti aretaci- ‘n ohsrJc mozn°st padu ok* i ’ druga pa v na-m°ž ni „a.dencev, na kar pa Prav to j ,najmanj mislil. A groba 8 iJ* apraviio na rob i^ora »ui, , zdravnikom se li. *®nvahti, če so ga rešila n v klet 'decembra lani vdrl , a**ovanja zakoncev J1.11 kokos tebčah ln zagra-u' Napravil se.hotel oddalji-• ■rakov * Pa Je samo nekaj z met,Pr0tl izh°du, ko ga Yi* iana pr_ f)apad'a Susmelje-8 ie Ja Eerluga, Zen- koaTaČ/e ležala v p,°-, a sumi:- možem zasii- l^a Z 1V, !um- Hitro je la V 'klet ,81 a ,metl° ln °d-? tako .h Jei! je začela tatu 1* ZJomil da se ji „ r Obležof P Eo je moža- mla Polieii v8 tleh’ Je P°kli-Jh?ža z -'ls,ke. agente, ki so *®'H v bol *?li mavtom spre- avniki Tu so mu|mente, ki jih pa mož ni hotel slavi in ufiotovili rano na aradi Ap„am°zganski pretres, 8Prejeii „dr sa ga nemudoma ®h°z0, so si pridržali pro- jpe P°jasnila8(iVa agentom j Pri f;„ , ln njen mož, ki Hrdil njenp" "- strazi. te po- k8 je tud? 1ZJave ter dodal, i»r le imel °A pomagal ženi, J, ■'n se ti 5 ,v rokah škar- h]1mi nanid i ' da ne bi z • ker ženo- še poseb- Vrhu tega pa ga bodo pi prestani kazni poslali za dobo 2 let na prisilno delo. Ta sisi nja kazen je moža morala celo razveseliti, kajti po prečt-tanju razsodbe se je obrnil k predsedniku in se mu zahvalil; «Veste, gospod predsednik, sem kmetovalec in zato sem vesel, da ste me poslali na delo.« « • • Pred istim sodiščem se je včeraj moral zagovarjati tudi 32-letnl Josip Legiša iz Cero-velj, katerega so zaradi obtožbe žalitve z grožnjo dveh policijskih agentov obsodili na leto dni zapora. Legiša se je novembra lani nekoliko napil in začel brez tehtnih razlogov tepsti mlajš > sestro. Njegovo vedenje pa ni ugajalo 18-letnemu bratu Angelu, ki je poklical policijo. A-genti pa Legišo niso našli doma temveč v neki gostilni v Mavhinjah, kjer je zaspal na mizi. Ko so ga zbudili so zahtevali od njega osebne doku- tPusti m,.6 8r(uU ’ in kričal: Jetnl, ven. če ne te ubi-'blrznn , ?a*bševanio okrev»l in mrd o botel Je Prizaal- da JLr°*rijo in 88 • Zanikal pa je m?*’al s skliceval, da je ?’kom v, 8 Jam’ in z nahrbt-n Zato, Ha i Je drzal v rosi, na°St0 in da K- S' Utrl pot na darci se branil pred «Ui z' ^aterega so že nroela-se °^šljivega zukov- tako /.agovar- Jati m°ral g' na i a°diščem. Obsodili aPora ter ?n' in 1 mesec n® 20.00q hr globe. izročiti. Sel je celo tako daleč, da je agenta ozmerjal. Na poziv, naj jima sledi, je Legiša kričal, da ne gre nikamor razen seveda če ne pokličejo avto in če mu ne pokažejo zapornega povelia «Jaz bom šel s svojim motorjem« je kričal na ves glas. nPridite v vas. Počakal vas bom in vas bom počistil tako, da ne boste nikoli več videli svojih družin«. Končno je še prijel za steklenico ’-n začel z njo mahati po zraku, pri čemer je tudi ranil agenta po obrazu in roki. Sele tedaj sta ga agenta prisilila k pameti in ko je bil v zaporu se je končno pomiril. Pred sodiščem pa ni veljal noben izgovor, ki bi opravičeval njegovo dejanje, zaradi česar so ga sodniki obsodili in sedaj se bo moral Legiši leto dni kesati zaradi svojega nepremišljenega vedenja. Preds. — Gnezda, tož. — De Franco, obramba — odv. Borgna. Prometna nesreča zaradi slabosti šoferja Medtem ko je 30-letni trgovec Stelio Finzi iz Ul. Revol-tella vozil v nedeljo popoldne s precejšnjo hitrostjo s svojim avtom po cesti mimo kamnoloma Faccanoni, mu je nepričakovano postalo slabo n, je padel v nezavest. Avto, v katerem so bili poleg Fin-z,ja še 26-letni Karlo ,S*erle iz Ul. Settefontane, 24-ietna Albina Jakovina iz Zagrada ir. Marija Zimolo iz Tržiča, se je premaknil na desno in s precejšnjo silo trčil ob steber obcestne ograje. Vsi potniki so se bolj ali manj ranili in ker sta bila Finzi ln Sterle na prvi pogled najhuje ranjena, so ju z zasebnim avtom, ki je privozil mimo, peljali v bolnišnico kjer so prvemu ugotovili pie-cejšnjo rano na čelu, udarce na prsnem košu z verjetnim kostnim zlomom, zaradi česar so ga s prognozo okrevanja v 30 dneh pridržali na J. kirurškem oddelku, medtem ko so drugega pridržali isto-tr.m, a s pridržano prognozo, Ser so mu ugotovili globoko lano na glavi in možganski pretres. Kmalu za njima pa so pripeljali z rešilnim avtom tudi Jakovinovo in Zimolovo, ki so ju tudi pridržali na kirurškem oddelku s prognozo o-krevanja v 10 dneh. Dva usodna oadca V nedeljo zvečer je 77-letna Amalija Škerl vd. De .Carli iz Ul. Madonnina zdrsnila v stanovanju in je tako nerodno padla, da si je zlomila stegnenico desne noge Ker ji bolečine niso ponehale, se je včeraj zjutraj z avtom bolniške blagajne zatekla v bolnišnico, kjer so jo pridržali na ortopedskem oddelku Zaradi njenega stanja so si zdravniki pridržali prognozo Med nakupovanjem na pokritem trgu pa je 79-let.na Marija Pene vd. Rozman tz Ul M. D’Azeglio včeraj zju-tiaj nerodno padla, zaradi česar se je zatekla v bolnišnico. Zaradi verjetnega zloma noge so jo pridržali na ortopedskem oddelku, kjer je izjavila, da jo je nehote neka prodajalka porinila, zaradi česar je izgubila ravnotežje in padla. jektu Ilve v Piombinu so na primer še pred leti skrajšali delovni tednik od 48 na 42 ur, s pretvezo, da bodo tako preprečili nove odpuste delavcev. Treba je pa pri tem pripomniti, da je takrat ta objekt zahteval razna moderni-zacijska dela, ki bi poleg že zaposlenih lahko zaposlila še nad 400 novih delavcev. V drugih objektih Ilve, kot na pr. v Bagnoliju in v Corni-glianu in drugje so pa v teku modernizacijska dela, ki jih predvideva Sinigagliev načrt, vendar to delo napreduje le počasi in le delno. Potrebe na italijanskem notranjem trgu po jeklu, železu in litem železu so pa tako velike, da bi morale vse obstoječe industrije na tem področju znatno povečati proizvodnjo. Ce bi hoteli tem potrebam zadostiti, bi morala tudi železarna v Skednju povečati svojo proizvodnjo, in sicer od današnjih 90 tisoč na jiribližno 170 tisoč ton letno. V ostalih oddelkih tržaške železarne pa se je stanje v zadnjih letih nekoliko izboljšalo. Proizvodnja jekla (katero bi morala železarna po Siniga-glievem načrtu popolnoma o-pustiti) je danes približno 220 ton na dan, kar bi zneslo o-krog 70.000 ton letno. Tudi cddelek za proizvodnjo pločevine bi moral po Sinigaglie-vem načrtu prenehati z delom. Naprave v tem oddelku so zares zastarele, tako da je postala proizvodnja pločevine v železarni v Skednju predraga. Seveda, pa ni najboljša rešitev tega vprašanja v predlogih, ki jih je predvideval Sinigagliev načrt. Dokaz za to je, da so ta oddelek v zadnjih časih nekoliko modernizirali in usposobili za proizvodnjo plošč raznega premera Ta oddelek ima danes zmogljivost 170 ton pločevine vsakih 20 ur, kar bi dalo približno 70 tisoč ton pločevine na leto. Ne kaže pa železarna v Skednju napredovanja v proizvodnji v vseh oddelkih. Medtem ko se je proizvodnja Ihomasovega in Martinovega jekla držala dalj časa na isti višini (50.000 ton letno) ter je zadnje čase celo nekoliko napredovala, je padla proizvodnja litega železa od 250 tisoč ton v letu 1938 na samih 95.000 ton v letu 1950 in približno na tej ravni se drži tudi danes, če ni celo nekoliko nižja. Kakšne ukrepe bi morali odgovorni gospodarski krogi podvzeti, da bi lahko izkoristili vso proizvajalno zmogljivost železarne v Skednju n zagotovili njen nadaljnji obstoj? Predvsem je treba opozoriti na dejstvo, da so naprave tržaški železarni stare vsaj 50 let in da bi bilo treba te naprave modernizirati. V koksarni bi morali tako vključiti v proizvajalni proces vse razpoložljive peči, od katerih jih danes deluje samo 22. Te peči so sicer nove in proizvajajo danes okrog 260 ton koksa na dan (to je približno 80.000 ton na leto) ter okrog 130.000 kub. m gorilnega plina na cian (kar bi zneslo približno 40 kub. m letno). V gradnji pa je v tem oddelku še nadaljnjih 20 novih peči. Kadar bodo tudi te vključene v proizvajalni proces, bo lahko proizvajalna zmogljivost dosegla okrog 160.000 ton koksa in o-krog 70 milijonov kub. m gorilnega plina letno. Od današnje proizvodnje gorilnega plina (okrog 130.000 kub. m na dan) pa dobavlja železarna v Skednju Acegatu samo 60.000 kub. m na dan, to <5e manj kot polovico. V oddelku za proizvodnjo litega železa deluje samo ena peč. V produktivni proces bi morali vključiti tudi drugo peč in modernizirati nekatere naprave, ki bi omogočale hitrejše nakladanje visokih peči in druge naprave v livarni. Tako bi se proizvodnja litega železa lahko povečala na približno 170.000 ton letno Tudi v jeklarni bi bilo priporočljivo izboljšati nekatere naprave. Tu so pa. kljub vsem tfžkočam, začeli uporabljati obe Martinovi peči in so s tem znatno povečali proizvodnjo jekla v primerjavi s prejšnjimi leti. —č— (Nadaljevanje prihodnjič) Nove olimpijske znamke 26. t.m. bodo prišle v promet 4 nove spominske znamke z nominalno vrednostjo 10, 12, 25 in 60 lir, ki jih je izdalo poštno ministrstvo ob pri liki zimskih olimpijskih iger v Cortini D.Ampezzo- Znamka za 10 lir predstavlja skakalnico (dtalia«, za 12 lir smučarski stadion, ze 25 lir drsalni stadion in za 60 lir progo v Misurini. /a frankiranje v (do znamke vehavne oo 31. decembra 1957, zamenja*1 pa j it bo mogoče do 30, junija 1958. Slika z zelo uspelega plesa, ki ga je v soboto zvečer priredilo SNG v dvorani »Prvi maju Kje so vzroki kampanje proti angleškemu predsedniku vlade Angleški ministrski predsednik Anthony Eden preživlja te dni najresnejšo krizo v svoji politični karieri. Resnost te krize je tem večja in tem nevarnejša, ker ne prihaja od strani njegovih političnih nasprotnikov, ampak od njegovih somišljenikov. Nezadovoljstvo nekaterih krogov v konservativni stranki mora biti izredno veliko, če je neodvisni »Observer« zapisal pod naslovom »Eden mora oditi — Gibanje se širi« naslednje: «Ogromna skupina konservativnih poslancev se je odločila, da poskuša odstraniti E-dena > položaja predsednika vladen Povsem nemogoče je ugotoviti, kdo vse je v tej ((ogromni skupini« in v koliki meri je ta skupina dejansko »ogromna«. Kje so vzroki kampanje proti Edenu? Zanimivo je, da se vsi neuspehi prtijo na Ede-nova ramena in da kritika ne zadeva niti Butlerja, ki je do včeraj vodil ekonomsko politiko, niti MacMillana, dovče- rajšnjega ministra za zunanje zadeve; skratka: Eden je kriv za ekonomske težave, za porast cen, za znižanje uvoza, za šibkost valute, za inflacijo in za povečanje brezposelnosti; on je kriv za zmanjšanje u-gleda Velike Britanije na mednarodnem področju, zlasti na Srednjem vzhodu, glede Cipra itd. Razumljivo je, da Angleže najbolj zanima notranja, oziroma ekonomska problematika. Kljub temu, da se omenja tudi zunanja politika, je vendarle težišče kampanje na gospodarskem področju. Poglejmo, kaj je na stvari. V manj kot dveh letih so sc cene zvišale za okrog 10 odst., v glavnem v poslednjih sedmih mesecih. Zaradi tega so nastale težkoče tako na notranjem kakor na zunanjem tržišču. Tendenca inflacije postaja vedno močnejša. Velika Britanija je stopila v novo leto z resno zmanjšano zlato rezervo, to pa je nevarno, zlasti če bi nastopili nepredvideni NAVIDEZNA DEMOKRATIČNOST NEMŠKIH DELODAJALCEV Nemški kakor da bi dei raje lal t pet udi dni gara v soboto iNemsKi inausirijci skusojo avigniu siorunosi ueiu s tein, uu sk.usuju uciuvccm (ju-kazati, da je podjetje «njihovo» - S povečanjem storilnosti pa raste le delodajalčev prolit, dočim si dela prosto soboto delavec »odkupi* z večjim naporom v ostalih dneh Pred nekaj meseci smo v tisku zasledili vest, da je delovni kolektiv zapadnonem-ške tovarne optičnih izdelkov »Zeiss Ikon« v enem samem tednu povečal proizvodnjo kar za 7 odst. Ko že vemo, da velja za nemškega delavca mnenje, da je izredno precizen in da je njegova storilnost zelo velika zaradi že ustaljenega načina življenja, vzgoje m discipline, se postavlja vprašanje, kako je kaj takega sploh mogoče. Kje je vzrok tako nenadnemu povečanju storilnosti? Morda novi stio-ji? Večja racionalizacija dela in zmanjšanje delovne sile? Nobena od navedenih mož-rosti ni prišla v poštev. Velika večina zapadnonemških in-dustrijcev je vprašanje uvedbe novih strojev in naprav že rešila. Njihove stare, predvojne in v času vojne uvedene naprave so bile uničene. To, kar je ostalo po vojni, je cdšlo za reparacije. In vse kričanje proti zaveznikom zaradi odvažanja tovarniških naprav je bilo dejansko le «montaža», kajti v Nemčiji se prav gotovo ni nihče jezil na zaveznike zaradi odvažanja starih in pokvarjenih naprav, saj so bili Nemci zmagovalcem zelo hvaležni, da so jim staro šaro odpeljali in jih s tem, posredno vsaj, prisilili, da so si nabavili odnosno zgradili najmodernejše tehnične naprave v industriji in s tem kar se tiče tehnične racionalizacije dela, postali prvi v Evropi. Potemtakem v gornjem primeru ni šlo za uvedbo novih strojev. Zeissova tovarna je \ Zapadni Nemčiji dejansko nastala šele po vojni, ker so se njeni bivši lastniki in precejšen del strokovnih delavcev preselili s sovjetskega področja na zapadno področje. Tu je število delavcev še povečalo, tako da dela danes v Zeissovih podjetjih več delavcev kot jih je delalo pred vojno v Jenni. Kje Je torej vzrok tega u-speha? Odgovor je enostaven: uvedba petdnevnega delovnega tedna. Delavce je vodstvo tovarne postavila pred alternativo: ali povečajo svojo delovno storilnost in dobijo kot prost dan še soboto, ali pa o-stane vse pri starem. Mik je bii močan! Ce bodo delavci še bolj napeli svoje mišice, bodo imeli kar dva dni v tednu prosta. In delavci so dejansko napeli vse svoje sile in uspeli. Vendar bi ne bilo točno, če bi hoteli trditi, da je Eeissov primer edini tovrstni primer v Zapadni Nemčiji. Zapadno-nemški delodajalci so poskušali navesti delavce k povečanju učinka dela na razne načine. Za to so radi uporabljali nekako demagoško geslo, da delavci «delajo zase«. Vedno večje število nemških industrijcev skuša slediti načinu, ki ga je že pred vojno Uvajal rurski magnat Krupp, k. je skušal prikazati svojim delacvem, da je njegovo podjetje «skupno podjetje« delavcev. Vsak delodajalec skuša danes prikazati «svojim» delavcem, da je njegovo podjetje nekoliko drugačno od o-stalih podjetij, češ da ie njegovo podjetje nekakšna »skupnost«, v kateri je življenje lažje kot drugod. Da b' izločil kontrolo sindikatov lastnik pogosto uporablja sredstva, kot na primer otroške jasli, menzo s ceneno hrano, počitniške domove športno igrišča itd., ki delavce navajajo k temu da se čutijo privilegirane. To je prišlo posebno do izraza pri veliki nemški tovarni avtomobilov «Volkswagen», V nekaterih tovarnah delodajalci vabijo delavce k temu načinu dela s tem, da jim po-ieg redne plače in plačanega letnega dopusta plačajo tudi potne stroške v letovišče in nazaj. Drugod delodajalci vabijo delavce, naj delegirajo svoje predstavnike v upravni odbor podjetja, kjer sicer o-stanejo v manjšini in zato ne odločajo, vendar so pod stalnim vplivom sladkobesednega vodstva delodajalcev. Vse to ima namen, čim bolj pritegniti delavce, hkrati pa izločiti vsako možnost stavk in večjih zahtev delavcev. V znanem podjetju elektroindustrije «Bosch» so že leta 1948 napravili desetletni načrt za uvedbo petdnevnega delovnega tedna s 40 delovnimi urami. Prvo leto so delavci imeli na račun tega samo eno šoboto na mesec prosto. Da bi pa izgubljeni delovni čas nadoknadili, so delali vsa« dan po 15 minut več. Drugo seboto v mesecu so dobili, ko :o produkcijo povečali za en odstotek. Tretjo prosto soboto so dobili šele tretje leto, ko so proizvodnjo spet dvignili za en odstotek. Od tedaj dalje je ostalo pri starem, vendar je s tem delodajalec dvignil produktivnost za 2 cdstotka, ne da bi pri tem niti najmanj tvegal, delavci pa imajo 3 praznike na m^ec več, seveda ob mnogo večjem naporu v delovnih dneh. Navedli bomo še en primer: v jeklarskem kombinctu «Di-cker« imajo petdnevni delovni teden že deset let. Takoj po vojni so delodajalci sklicali delavce, predvsem svoje. stare strokovnjake, da bi se dogovorili o 40-urnem delovnem tednu. Tedaj je bilo to potrebno zaradi pomanjkanja surovin. Ko so se leta 1948 razmere toliko zboljšale, da bi lahko začeli z normalnim delovnim tednom, se delavci niso hoteli sprijazniti z izgubo enega prostega dneva v tednu. Pristali so raje na to, da delajo 9 ur na dan pod pogojem, da je sobota dela prost dan. Iz navedenih primerov je jasno, da so Nemci še daleč od svojega cilja; od petdnevnega delovnega tedna s 40 delovnimi urami, toda vprav ti primeri dokazujejo, da se mu mnoga .podjetja skušajo vsaj približati. Razloge smo navedli. Opisali smo tudi metode dela. Preostaja še počakati na končne rezultate. Vsekakor pa nam je s tem dan odgovor na primer v tovarni «Zeiss Ikon«. Vse v duhu prihodnjih predsedniških volitev: Henry Kra-jevski je po poklicu kmet, hkrati pa kandidat za predsedniške volitve za »stranko siromašnih ljudi«. Prašiček je simbol njegove stranke zapletljaji. Vlada se nahaja pred težko nalogo, da ustali cene, ker brez tega ne more rešiti največjih, ne samo no-tianjih, ampak tudi zunanjih vprašanj. Povišanje cen povzroča hkrati pritisk v smeri povišanja mezd. Ce se tega ne doseže, ne bodo mogoči prihranki, ki so potrebni za investicije v prekomorskih deželah. Potrebno je zadržati naraščanje cen tudi zaradi tega, da se vrne zaupanje v trdnost in vrednost denarja. Neki resni list je napisal naslednje: sMi predstavljamo danes prav gotovo b ankrotsko deželo, ki more zelo malo posoditi prekomorskim deželam. Zaradi pomanjkanja določenega viška v naši plačilni bilanci izgubljamo vpliv v azijskih deželah in na Srednjem vzhodu, ker ne moremo igrati nikakršne vloge v razvoju teh dežel.« Kakor vidimo, vpliva vprašanje cen, inflacije, plačilne bilance kakor tudi proračunskih izdatkov (ki jih je treba — po mnenju kritikov — znižati) tudi na zunanjo politiko. Od ustaljenja cen je odvisno tudi razpoloženje ljudstva v državi in celotna konservativna gospodarska, a v veliki meri tudi zunanja politika. Od poletja 1955 si je tudi Butler prizadeval, da bi preprečil inflacijo, kar mu pa ni uspelo. Omejitev kredita, ki jo je izvedel, je prišla prepozno, na jesen pa je prišlo dc resne krize tujih deviz; končno pa so sprejeli proračun, ki je naletel na slab sprejem. Poleg povišanja življenjskih stroškov se je začela čutiti tudi večja brezposelnost. Prav te dni so 18.000 delavcem avtomobilske industrije Austin v Longbridgu znižali delovni tednik: delali bodo le štiri dni v tednu. Močna avtomobilska industrija «Rootes« ukinja produkcijo in delo nekaterih kategorij delavcev. Vse to je povzročilo zaskrbljenost. Tovarne «Austin» proizvajajo 469.000 avtomobilov letno, od katerih jih izvozijo 200.000. Tu gre seveda za brezposelnost, ki je delno tudi posledica avtomatizacije, a to še ni vse. Glavna teža kritike je vsekakor v teh dejstvih; vladna finančna politika je v sedmih mesecih privedla do povišanja cen življenjskih potrebščin za 8 odstotkov, hkrati pa se je povgčal dobiček industrije; industrijci pa kljub temu trdijo, da je vzrok za zmanjšanje produkcije in za večjo brezposelnost v omejitvi kredita. Nič čudnega torej ni, če je med konservativnimi krogi nastala zaskrbljenost. Ce se bodo stvari še nadalje razvijale tako, bodo laburisti mogli do prihodnjih volitev dobiti tak vpliv na množice, da jim re bo težko premagati konser-\ativeev. Tisti, ki vodijo kampanjo, pravijo, da je Eden sicer novinec na svojem mestu, a da je osem mesecev že zadostna doba, da bi se občutila neka trdna smer, medtem ko se ni mogoče otresti vtisa, da se je nekaj zataknilo jn da je potrebna temeljita revizija celotne politike. Kako se bo Eden izvlekel iz te krize? V načrtu ima nekatere ukrepe. Predvsem je potrebna nova akcija v ekonomski politiki. Pričakujejo, da se (Nadaljevanje na 4. strani) REŠEVANJE OBSEŽNEGA PROBLEMA 1ZVENŠOLSKE IZOBRAZBE MED ODRASLIMI V 18 vsej 73 s Jugoslaviji deluje d plošnih ljudskih uni anes verz Med številnimi vprašanji šolske preosnove, ki jih proučuje komisija ljudske skupščine na reformo šole, je tudi vprašanje izobrazbe odraslih ljudi. Prosvetna politiku jugoslovanske vlade se ne loteva tega vprašanja samo kot začasnega problema v zvezi z nezadostno razvito deželo, pač pa Se s tem v zvezi obravnava to vprašanje z dveh stališč. S prvega stališča se to vprašanje postavlja kot vprašanje nezadostno razvite kulturne in prosvetne ravni ljudstva kot celote, z druge strani pd kot potreba ustvarjanja stalnega sistema dopolnilnega šolanja državljanov ne glede na njihovo šolsko izobrazbo. Sedanja raven jugoslovanskih državljanov glede na šolsko izobrazbo ni v skladu z novimi družbenimi potrebami — z razvojem socialistične demokracije tn z naglim razvojem gospodarstva. V Jugoslaviji se je namreč z novo družbeno ureditvijo porodila kar cela vrsta družbenih ustanov z družbenim vodstvom tako v državnih kot v gospodarskih zadevah. V raznih organih ljudske oblasti, v ljudskih odborih okrajev in občin je angažiranih nad milijon državljanov ali z drupimi besedami vsak dstti državljan. V organe družbene uprave, v upravni aparat in v gospodarstvo so prišli ljudje, ki nekoč niso bili na podobnih položajih in ki pogosto niso nit i imeli možnost i, da bi si pridobili ustrezno strokovno znanje. Do leta 19il je v Jugoslaviji obvezno šolanje trajalo samo štiri leta. Mnoge zakotne vasi ali celo predeli pa so bili sploh brez šol. Zato je razumljivo, da je bilo še leta 1953 od skupno 7 milijonov 838.000 produktivnih prebivalcev Jugoslavije nad 2 milijona in pol ljudi brez -ol-ske izobrazbe (seveda največ v poljedelstvu). Od omenjenih 7.838.000 ljudi jih je nekaj nad 4 milijone imelo r-snovnošolrko izobrazbo, 263 tisoč nižjo gimnazijo, 427.000 nižjo strokovno šolo, 74.000 popolno gimnazijo, 152.000 srednjo strokovno šolo, 67.000 pa fakultetno izobrazbo. Od celotnega število delavcev, ki so bili zaposleni v jugoslovanski industriji, jih je 63 odst. odpadlo na delno kvalificirane ali celo nekvalificirane delavce. V desetih letih po vojni se je šolska mreža v Jugoslaviji, če jo primerjamo s predvojno, znatno povečala. Z novimi generacijami, ki zapuščajo šole, se raven stalno veča in to vpliva na splošno sliko kulturnega in strokovnega nivoja vsega prebivalstva. Te spremembe se odražajo na raznih področjih in seveda tudi v proizvodnji, kjer se o-paža stalno večanje tistega števila delavcev, ki imajo svojo posebno strokovno šolo m usposobljenost. Vse to pa še ne zadošča in zato je najno široko dopolnilno šolanje prebivalstva. Neposredno po vojni se je tako šolanje odraslih ljudi uvaja- lo le sporadično, vendar se je postopoma prešlo k ustanavljanju stalnega sistema takega šolanja- t)anes na primer ni več kratkotrajnih tečajev za nepismene. Te tečaje so zamenjale stalne šole za šolanje odraslih. Takih šol je danes v Jugoslaviji 229, v katere zahajajo delavci, gospodinje itd. Ustanove za šolanje odraslih, kakor tudi druge oblike šelanja se razlikujejo po tem. na kakšnem kulturnem nivoju je posamezno področje, posamezna pokrajina. V industrijsko razviti republiki Sloveniji, kjer je kulturna raven prebivalstva zelo visoka, so te šole povsem drugačne od šot v zelo nerazvitih področjih Makedonije, Bosne in Srbije, kjer je neposredno po vojni bil tudi kak predel, kjer je bilo prebivalstvo skoraj stoodstotno nepismeno. Za ustanavljanje šol za odrasle je značilno, da se prosvetna politika vlade na tem področju prepleta z dejavnostjo družbenih organizacij, kot na pr. sindikatov, mladinskih in ženskih organizacij, kultur-no-prosvetnih društev itd. To delo postaja iz leta v leto bolj homogeno in organizirano. Potep raznih kulturno-prosvetnih društev, društev za zdravstveno izobrazbo, za tehnično in strokovno usposabljanje na sploh, za estetsko šolanje itd. so v vseh krajih ustanovljene tudi ljudske univerze, ki jih je danes v vsej Jugoslaviji že 1873. Njihov program — tečaji, preda- vanja, razprave iz raznih področij znanosti, politike in gospodarstva — so v skladu s krajevnimi potrebami. Poleg teh splošnih ljudskih univerz je še 32 posebnih delavskih unievrz s stalnimi slušatelji in s stalnim programom. Težnja po sistematičnem šolanju odraslih je privedla na pr. v republiki Hrvatski do ustanovitve «prosvetnega sabora« (parlamenta), to je predstavnikov vseh tistih društev, u-stanov in organizacij, ki delujejo na kulturno-prosvetnem področju. Ta sabor ima svoje podružnice v vseh okrajih in občinah. Kljub relativni razširjenosti vseh teh raznih ustanov i.i organizacij se bo šolanje odraslih ljudi pojavljalo se daljšo dobo in to tako kot problem industrijskega delavstva v mestih, kakor tudi kmečkega prebivalstva na podeželju, ki ga je treba potegniti iz zaostalosti. Medtem ko bo na podeželju potrebna še dolgo časa močna dejavnost za razširjenje najenostavnejše šolske izobrazbe, se i' mestih kaže potreba, da se bolj razvijejo nove oblike dopolnilnega šolanja za vse državljane ne glede na njihovo šolsko izobrazbo. V mestih na pr. že danes obstajajo številne sekcije zveze ljudske tehnike, ki delujejo na posredovanju tehnične vzgoje mladine in šole za star. še kjer se obravnavajo razna pedagoška in medicinska vprašanja v zvezi z vzgojo ZAKLJUČEK POKRAJINSKEGA KONGRESA DELAVSKE ZBORNICE V GORICI V predilnici in v SM prejemajn delavke za enako delo manjša plačo hni delavci Kako skuša ravnateljstvo SOLVAY v izvendelovnem času uničiti razredno zavest delavcev V nedeljo popoldne se je r Gorici zaključil pokrajinski kongres Delavske zbornice. V imenu spolovinarjev je govoril kongresist Russo, ki je dejal, da za spolovinarje še vedno veljajo pogodbe, ki so bile sklenjene pred 20 leti. Te pogodbe so zastarele in jih je treba obnoviti, predvsem pa je treba spoštovati člen 44 ustave, ki postavlja mejo zasebni zemljiški lastnini. Poudaril je, da je pokrajinski tajnik Bergamas popolnoma pravilno prikazal nujnost, da se tudi pri nas izvede agrarna reforma in se izroči zemlja tistemu, ki jo obdeluje. Za električarje monopolističnega podjetja SELVEG je govoril Manfredini. Po njegovih izjavah zasluži monopol ogromne milijarde ter je po r.voji naravi industrijska panoga, ki ima najbolj neposredne in močne vezi z javnostjo. Zato bi bilo treba zahtevati njegovo nacionalizacijo. Obsežen referat o življenju tektilnih delavcev in delavk je imela pokrajinska tajnica FIOT Marija Selič, ki je prikazala hudo izkoriščanje v tekstilnih tovarnah. Zlasti se slabo ravna z delavkami. Njihovi mesečni prejemki znašajo okoli 25.000 lir, kar ne predstavlja življenjskega minimuma. Z delavkami ravnateljstva diskriminacijsko ravnajo. Njihovega dela ne priznajo za enakopravnega z moškim, čeprav dela poleg svojega delovnega tovariša na enakem stroju in dosega enako proizvodnjo. V livarni SAFOG prejemajo delavke po ?8 lir na uro manj kot moški z enakim delom in z enako storilnostjo kot moški. Predstavnik delavskega kolektiva SOLVAY iz Tržiča je prikazal razmere delavcev in uradnikov v tem mednarodnem monopolu. Dejal je, da j» tovarna odprta zaradi tega, ker je blizu morja, meje 'r. važnih prometnih križišč, kar ji omogoča konkurenco. Delavcev ravnateljstvo ne skuša uspavati in okrniti njihovo razredno in sindikalno zavest samo v tovarni med delovnim časom, ampak tudi izven nje v zabavnih krožkih. dramskih skupinah in po. dobno. Te krožke vodijo ob pomoči znanih fašistov naiviš. ji predstavniki tovarne. To se poiavlja tudi v jadranskih ladiedelnicah. Ob zaključku je bila sprejeta resolucija, v kateri se poudarjajo najvažnejša vprašanja, okoli katerih se bo mo-lala razviti sindikalna borba za njihovo uspešno rešitev. Velik poudarek je na podjetjih IRI, na prosti coni in rotacijskem fondu in deželni avtonomiji, ki predstavlja važen instrument, ki bi olajšal rešitev številnih vprašanj, ki danes tarejo prebivalstvo naše pokrajine. Izvoljen je bil tudi novi izvršni odbor. Na sedežu dijaškega društva Uspelo predavanje D Pahorja o taborništvu V soboto ob 20.30 je v Gorici na sedežu ASD «Simon Gregorčič* številnim mladim udeležencem govoril tov. Drago Pahor iz Trsta o taborništvu. Predavanje je bilo spremljano s skioptičnimi slikami iz lanskoletnega taborjenja tržaških tabornikov «Modrega vala* ob Belopeških jezerih. Goriški mladinci in mladinke so z zanimanjem spremljali predavanje in pokazali da taborništvo tudi njih zanima. Izredno zanimivo predavanje je otvoril študent Marko Valtrič, ki se je predavatelju toplo zahvalil in izrazil upanje, da se bo tudi med gori-ško mladino vzbudilo zanimanje za taborjenje. Umrl je pro[. Romej Coceam ASK, eSimon Gregorčič* naznanja svojim članom žalostno vest, da je v nedeljo umrl njihov častni starešina akademski slikar Romej Coceani prof■ risanja in zgodovine u-metnosti na slovenski višji gimnaziji in učiteljišču. Pogreb pokojnika bo danes ob 15,30 izpred hiše žalosti v Ul, Angiolina. DE7.UHNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan. Korzo Verdi 17 - tel. 28-79. Kolesar povozil dijaka Ko je šel včeraj okrog 12. ure po Ul. Monache 12-letni dijak Alessandro Marchi iz Ul. Duca d'Aosta 21 v Gorici. ga je na ovinku povozil neki kolesar, ki je vozil proti Raštelu, Dečku, ki je pri nesreči bil poškodovan, je pri- šel na pomoč rešilni avtomobil ter ga odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu ugotovili rano na bradi. Ozdravel bo v približno 8 dneh. OBVESTILO Goriško županstvo obvešča vse lastnike psov, da preskrbijo za pse kovinsko ploščico, ki jo dobijo pri davčnem uradu v Ul. Crispi 5 do 29 februarja t. 1. Po tem dnevu bodo vsi psi brez omenjene ploščice za le to 1956 zajeti in lastniki bodo kaznovani po zakonu. liiils Slilei! ; . vn m E -iS: lil n d Hi T* L , . - .1- NIČ IZREDNEGA SE NI ZGODILO V ŠESTNAJSTEM KOLU Triestini gre polagoma na bolje Milan je vsaj za ta teden sam na drugem inestu - M Neaplju zopet nemiri na igrišču po zmagi Interja * I N O CORSO. 17.00: «Rigoletto», A-Silvani in J. Vidor, panoramsko platno v barvah. VERDI. 17.00: «80/15». CENTRALE. 17.00: «PraVica do ubijanja*, H. Bogart. MODERNO. 17.00: »Konjenik iz samotne doline*, A. Ladd, in J. Arthur. VITTORIA. 17.00: #Irlandski uporniK*, cinemascope, R Hudson. SEJA POKRAJINSKEGA SVETA V upravni svet IACP vključijo Izvoljene predstavnike [Minske in pokrajinske oprave Tudi jugoslovanski dvolastniki naj se udeležijo zatiranja poljskih miši Na sobotni večerni seji pokrajinskega sveta v dvorani mestnega občinskega sveta so razpravljali o obsežnem dnevnem redu, na katerem je bilo več zelo važnih vprašanj. Najprej so odobrili znesek dveh milijonov lir za boj proti poljskim mišim. Svetovalec Toroš iz Krmina je pripomnil, naj se zatiranja miši udeležijo tudi jugoslovanski dvolastniki, da bO uspešno in v obojestranskem interesu. Dolga razprava je bila 0 Polettovi resoluciji glede u-stanove za ljudske hiše (IACP). Svetovalec je kriti-zual upravni odbor ustano-rove, ker niso v njem zastopani predstavniki občine in pckrajine, čeprav imata imenovana upravna organa največ zaslug pri gradnji ljudskih hiš. Interpelant je v obrazložitvi svojega predloga navedel primer Gradeža, ki je zahteval, da prouči prošnje za nakazilo stanovanj županstvo. Pokrajinski svet je sprejel piedlog interpelanta za demokratizacijo ustanove z vključitvijo izvoljenih predstavnikov občine in pokrajine ter predstavnikov stanovalcev v devetčlanski upravni svet. Nadalje je bil sprejet Polettov predlog, da preneha oblast komisarja prefekture v inštitutu vojnih sirot »Cerutti* v Kaprivi in se nadomesti z upravnim svetom, inštituto-vo premoženje pa naj postane pokrajinska last. Za razstavo «Gorica v 18. stoletju* so odobrili 700 tisoč lir Razstava bo v pokrajinski palači na Komu in bo prikazovala likovno umetnost, arhitekturo, pohištvo in o-kraska iz te dobe. Na cesti v Št. Maver našli nezavestnega kolesarja Rešilni avtomobil Zelenega križa je v nedeljo odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia 54-letnega Valentina Hleda iz Pevme, katerega so ljudje našli brez zavesti na cesti, ki pelje v St. Maver. Hlede je ležal ranjen na cesti poleg kolesa. V bolnišnici so ga pridržali na opazovanju. O njegovem zdravstvenem stanju se zdravniki niso izrekli. Kako je prišlo do nesreče ni znano. Kampanja proli Edenu (Nadaljevanje s 3. strani) bc začela kampanja proti zvišanju cen, hkrati pa Eden pripravlja zakon o monopolih, kar bi koristilo razvoju industrije, ker bi se z borbo proti monopolom pospešila konkurenca in bi tako prišlo do znižanja cen in do novih pobud glede tehnične ln znanstvene modernizacije v industriji, kar bi sprožilo poživitev trgovine in povečalo zaposlenost, s tem pa tudi dvig življenjske ravni. To bi prispevalo tudi v borbi proti inflaciji k utrdit-v' vrednosti denarja. Nesreča je pri tem le to, da bi se ^zboljšanje občutilo šele po preteku določene dobe; toda ce bodo ti ukrepi sprejeti in se bodo začeli odločno izvajati, bi se Edenov položaj znatno okrepil. Po drugi strani pa bi se E-denov položaj utrdil, če bi VVashington podprl Edenove zamisli glede rešitve nekaterih mednarodnih vprašanj, ki so dovedli v krizo angleško zunanjo politiko. Ce pri tem pomislimo, da v Washingtonu ne žele oslabiti konservativcev in s tem pomagati laburistom, potem moramo sklepati da bodo šli Edenu naproti, da bi na povratku s svojega obiska pri Eisenhowerju mogel pokazati neke konkretne u-spehe. V tem primeru (upoštevajoč omenjene gospodarske ukrepe in v upanju, da t odosegel nekatere uspehe na mednarodnem področju) D’ sedanja kriza okrog Edeno-vega imena in njegove osebnosti ostala le kot neugodna epizoda v politični zgodovini Velike Britanije. Po zmagi nad Napolijem smo zapisali, da je pri Triestini sicer opaziti napredek da pa bodo šele prihodnje tekme pokazale, če je že nastopila pot iz krize. Po polovičnem uspehu proti Inter)u in po nedeljski tekmi z Romo pa lahko že kar s precejšnjo gotovostjo trdimo, da je naši tržaška enajstorica na poti okrevanja in da je »operacija Pasinati» pomagala. Sest točk tz štirih srečanj je namreč dovolj zgovoren dokaz, da imamo opravka z moštvom, ki se je prerodilo, če že ne vsestransko, pa vsaj kar se fizične kondicije in športnega duha tiče. To je bilo jasno videti še posebno pri srečanju z Romo, ko je Triesti-na imela skoraj ves čas pobudo v svojih rokah, kar velja še posebno za drugi polčas, ko je bila rimska enajstorica z izjemo redkih a nevarnih protinapadov potisnjena na svojo polovico in ko je bil njen gol pod močnim pritiskom. To dejstvo je toliko bolj pomembno, ker spada Roma danes v vodečo skupino z neprikrito težnjo, da se vsidra na častno drugo mestno, v kolikor je prvo že skoraj zagotovljeno Fiorenti-ni. Da je tako, smo se lahko tudi prepričali na lastne oči, saj se je Roma predstavila v kar najboljši luči, kljub temu, da v njenem napadu nekaj ni bilo v redu in da ni šlo vse tako, kot bi smeli pričakovati od takih imen kakršna so Galli, Da Costa in druga. Rezultata 0:0 zato kijub terenski (a nikakor pa tehnični) premoči domačih ni mogoče smatrati za neuspeh enih ali drugih, pač pa prej za uspeh obeh moštev, ki sta imeli predvsem v obrambi svojo največjo moč. Kar je bil namreč za Romo vratar Panetti, to sta bila za Trie-stino Belloni in Claut, ki sta tvorila pred sicer ne preveč zaposlenim Soldanom skoraj neprehoden zid. Zdi se, da je ta branilski par najboljša kombinacija, kar jih je Trie-stina poskusila letos in da si lahko posebno od mladega Clauta še veliko obetamo. V ostalem je bil pri domačih napad izjemoma boljši od knlske vrste, v kateri je imel SERIJA A REZULTATI Juvenius-Lanerossi 0:0 Lazio-Fiorentina 2:2 Milan-Bologua 3:0 Napoli-Inter 0:2 Padova-Atalanta 5:1 Pro Patria-Novara 0:0 Sampdoria-Torino 0:0 Spal-Genoa 1:0 Triestina-Roma 0:0 LESTVICA Fiorentina 16 9 7 0 28 9 25 Milan 16 8 4 4 37 21 20 Torino 16 7 5 4 23 14 19 Rbma 16 5 8 3 26 23 18 Padova 16 8 2 6 23 21 18 Juventus 16 S 8 3 18 19 18 Spal 16 6 5 5 22 19 17 Sampdoria 16 7 3 6 27 26 17 Lanerossi 16 5 7 4 15 16 17 Inter 16 7 2 7 24 18 16 Lazio 16 5 5 6 21 20 15 Napoli 16 4 7 5 25 24 15 Atalanta 16 7 1 8 31 32 15 Genoa 16 6 2 8 26 28 14 Novara 16 3 7 6 18 22 13 Bologna 16 5 2 9 27 32 12 Triestina 16 4 4 8 9 25 12 Pro Patria 16 1 S 10 14 45 7 • * * SERIJA B LESTVICA Udlnese 16 11 4 1 34 15 26 Palermo 16 10 4 2 19 13 24 Catania 16 8 6 2 20 9 22 Simmenthal 16 8 4 4 20 13 20 Cagliari 16 7 6 3 19 13 20 Como 16 6 4 6 20 15 16 Bari 16 7 2 7 22 21 16 Legnano 16 6 4 6 23 24 16 Brescia 16 6 4 6 15 18 16 itd. Petagna slab dan, Bernardinu pa so se še poznale posledice nedavne poškodbe. Ce bi napadalci imeli toliko prisebnosti in realizatorskih sposobnosti, kolikor so znali igro s prizadevnostjo graditi, potem bi prav gotovo ne smelo ostati Panettijevo svetišče nedotaknjeno. Toda še tako lepe kombinacije, ki so imele po večini svoj izvor v tokrat odličnem koordinatorju Z aru, so se razblinile, čeprav dvakrat ali trikrat tudi zaradi obilne porcije smole. Kronika 90. minut je polna napadov in protinapadov, ki so ves čas držali izredno številne gledalce v napetosti m v stalnem pričakovanju, da se bo vsak trenutek zatresla mreža na tej ali oni strani. Resnici na ljubo so to tudi dočakali, toda Passarinovega gola sodnik upravičeno ni priznal, ker je bil dosežen iz offside pozicije. Rimljani, ki so na Silvestrovo gledali veliko tekmo med Napolijem in Fiorentino in se navduševali za vijoličasto moštvo, so imeli v nedeljo zopet priložnost gledati Fiorentino, to pot v borbi z Laziom. Čeprav je bila ta tekma sami na sebi zelo zanimiva in napeta, pa so se morali gledalci prepričati, da sedanja Fiorentina ni več moštvo izza nekaj tednov. Ce bi šlo «po pravici*, bi se moral prvi polčas zaključiti s kakim golom v korist Lazia. V drugem polčasu pa se je zgodilo, da so gostje spravili rezultat na 2:0 in malo jih je bilo, ki ne bi v tem videli že tudi zmage Fiorentine. Toda Lazio se ni vdal in z dvema goloma v dveh minutah je spravil na 2:2, kar je potem ostalo do konca. Fiorentina je tako le ohranila svojo nepremagljivost, toda nikogar ni, ki ne bi videl, da moštvo peša. To so uvideli tudi voditelji kluba, ki so poslali kapetana in srednjega krilca Rosetto, krilca Chiappello in branilca Cervata za štiri dni na Abe-tone, kjer bodo uživali absolutni počitek in se bodo vrnili v Firence v petek. Branilec Magnini, ki ga še močno boli koleno in, ki ga je v nedeljo nadomeščal rezervni branilec Bartoli, je odšel v Abano in se vrne v petek. Ko se bo vrnil, bodo odločili, ali naj ga uporabijo v nedeljo proti Ge-noi ali naj ga v negativnem primeru pošljejo še za nekaj časa v Abano. Zaradi neodločenega rezultata v Rimu je Milan s svojo zmago nad Bologno nekoliko skrčil razdaljo od prvega do drugega mesta. Milan je nastopil takorekoč z rezervno levo polovico napada. Toda prav ta polovica je dala vse tri gole. Seveda pa še dolgo ni zasluga samo teh dveh za uspeh. Milan je — ravno narobe od Fiorentine — v dvigu. In če pri tem ostane, bo kmalu postal še zelo nevaren. V Genov* je bila tekma med Sampdorio in Torinom. Ta je zadovoljen, da se je vrnil s točko, ki si jo je priboril z verižno zaporo. Točka s tujega igrišča je skoraj vedno dragocena in je bila tudi v tem primeru, pa čeprav je Milan ušel za eno točko. (Prihodnjo nedeljo bi moralo biti vsaj po papirnatih računih laže za Torino, ki igra doma z Novaro, kot za Milan, ki mora v goste k Laziu.) Juventus je na domačem terenu dobila samo točko proti Lanerossiju. Brez gola tekma tudi sicer ni bila kaj posebnega. Tako jalova tekma je bila tudi v Bustu Arsiziu, kjer tudi rezultat odgovarja klavrni igri. Ljudje, ki odločajo o kaz- nih, bodo zopet imeli opravka s tekmo v Neaplju. Tu je gostoval Inter in pripravil najbolj presenetljiv rezultat prejšnje nedelje. Sicer je imel sredi napada tri tuje nogometaše: Vonlanthena. Masseia in Skoglunda. Massei, ki je kot toliko drugih, prišel od nekod iz Južne Amerike, se je predstavil s prvim golom za Inter. Dve minut’ pred koncem pa je podvojil rezultat Lorenzi. Ker se je mnogim zdelo, da pri tem golu ni bilo vse v redu. se je občinstvo zopet razvnelo, tako da so morali organi javne varnosti pomagati hladiti vročo kri celo s hidranti in solzilnimi bombami. Na srečo se sodniku in gostujočim igralcem ni nič zgodilo. Inter pa je zmago zaslužil. Padova je nasula Atalanti kar pet golov; od teh nosijo trije znamko Bonistallija. Spal je tesno, toda zasluženo premagal moštvo Genoe, ki je poleg Pro Patrie doslej najbolj neuspešno na tujih igriščih: 8 tekem — 8 porazov. V seriji B je bila v Veroni podobna tekma kot v Rimu: od 0:2 na 2:2. Udinese se je vrnil s točko in bi pri tem lahko bil še nezadovoljen, če ne bi to pot naletel na zelo dobro Verono. Z neodločenim rezultatom v Cataniji se je ohranil na prvem mestu z dvema točkama prednosti, toda nevarnost pred zasledovalci ni zmanjšana. Že prihodnjo nedeljo bo nerodno, ko bodo Furlani nastopili v Comu, medtem ko bo imel Palermo za gosta slabo Salerni-tano. Sploh je v tej seriji za prvim mestom mnogo večji drenj kot v seriji A. Tolocalcio Kljub dvojki na precej nepravem mestu in kljub šestim X se je le nabralo veliko število trinajstkarjev in še neprimerno večje število dva-najstkarjev,- prvih 380, drugih 9530. Ob tako velikih številih se seveda nujno zniža zne- noVv.l'Marusarz (Polj"), Va BIRGER RUUD je med skakalci gotovo najbolj slavno ime. Zmagal je na olimpiadah 1. 1932 in 1936; nastopil pa je še tudi po vojni 1. 1948 v St. Moritzu in osvojil drugo mesto. L. 1932 so se v Lake Placidu za njim zvrstili Norvežana Beck in VVahl-berg, Sved Eriksson, Oimen (ZDA), Kaufmann (Švica) itd. L. 1936 v Garmisch-Parten-kirchnu pa je bil vrstni red za B. Ruudom tak: Eriksson, Andersen in VVahlberg (oba sek dobitkov, čeprav je znašala razdelilna vsota čez 443 milijonov. Tako bodo trinajst-karji prejeli okrog 583.000, dvanajstkarji pa le okrog 23.000. Zmagoviti stolpec: XX121XX1X1X11 * * * MONTEVIDEO, 23. — V drugi tekmi za južnoameriško nogometno prvenstvo je Argentina premagala Peru s 2:1 (1:0). lonen (Fin.) itd. * * * LJUBLJANA, 23. — Danes so odpotovali v Cortino jugoslovanski skakalci Janez Polda, Albin Rogelj, Jože Zidar in Janez Gorišek. Zvezni kapetan za skoke Bogo Šramel, ki je odpotoval skupno s tekmovalci, je pred odhodom izrazil prepričanje, da bodo jugoslovanski skakalci uspešno zastopali svojo državo, zlasti Polda, ki je v izvrstni formi. PRED ZIMSKIMI OLIMPIJSKIMI IGRAMI V CORTINI Olimpijski ogenj na poti v Gortino Zasedanje Mednarodnega olimpijskega odbora - Monli postavil nov rekord na bob-progi * Ledni stadion imenovan po Albertu Bonacossi BENETKE, 23. — Letalo, po katerem se bo stadion tudi imenoval. Tudi tukaj sta govorila Thaon de Revel in Brundage, nakar je bila odkrita tudi spominska plošča Na treningu v bobu je Mon-ti spet izboljšal rekord proge, ki ga je postavil Dalla Costa z 1:22,79. Monti je dosegel 1:22,38. Najboljše čase pa so danes dosegli: V prvi seriji voženj (ki je bila poskusna vožnja za dve izbirni vožnji danes in jutri): Italija (Monti) 1’22”38; Italija (D ali a Costa) 1’22”82; ZDA (Tyler) 1’23”55; Švedska (Axelson) 1’23”85; Švica (Angst) 1’24”17; Avstrija (A-ste) 1’24”24; Španija (De Por-tago) 1’24”34; Vel. Britanija (Parkinson) 1’24”81; Švica (Kapus) 1’25”22; Nemčija (Ostler) 1’25”50; Francija (Robin) 1’26”13; švedska (Erbsi 1’26”83; ZDA (Washbond) 1’26"91; Romunija (Ene) 1’27” 08; Poljska (Ciapala) 1’27”70; Nemčija (Rosch) 1’28”02; Francija (Giacchini) 1’28”50; Romunija (Dragomir) 1’28”68; Norveška (Alveberg) 1’28”85: Belgija (Leclef) 1’28"91. V prvi seriji voženj za izbiro (druga bo jutri): Italija (Monti) 1’22”56; ZDA (Washbond) 1’22”91; Italija (Dalla Costa) 1’23”48; Švica (Angst) 1’23"50; ZDA (Tyler) 1’24”53; Nemčija (Roesch) 1’24”63; Švedska (Axelson) 1’24”76; Švica (Kapus) 1’24”84; Švedska (Erbs) r24”93; Av-| strija (Wagner) V25”; Vel. Britanija (Parkinson) 1’25”01; Nemčija (Ostler) 1’25”05; Španija (De Portago) 1’25”20; Avstrija (Aste) 1’25”26; Vel. Britanija (Schellenberg) 1’25”59; Francija (Robin) r25”84; Ro- ki je iz Rima prineslo olimpijski ogenj, je pristalo na letališču San Nicolo s polurno zamudo zaradi megle. Poleg beneškega župana in predstavnikov ostalih oblasti se je zbralo tudi veliko število športnikov. Čim se je letalo ustavilo, se je na vratih pojavil olimpionik Dordoni z baklo. Pristopil je univerzitetni prvak v smučanju (Gar-misch 1936) ing. Guarnieri, ki je prižgal svojo,, baklo in tako začel dolgo štafeto, ki bo vodila do Cortine. Skozi Benetke je bakla potovala na gondolah in nosili so jo tekmovalci-veslači, ki so se udeležili raznih olimpiad. tudi n, pr. še 1. 1906. Vse je bilo precej slovesno in govoril je tudi župan. Ko je bakla končno prišla na kopno, jo je prevzela svetovna rekorderka v vožnji na kotalkah Alberta Vianello, xi jo je prinesla na osrednji trg v Mestre, kjer je spregovoril podžupan. Nato jo je odnesel dalje Saverio Ragno. večkratni svetovni in olimpijski prvak v sabljanju. V Moglianu so prevzeli baklo atleti iz Trevisa. CORTINA. 23. — V velikem salonu hotela Miramonti se je danes ob 11. uri začelo 51. zasedanje Mednarodnega olimpijskega odbora. Na zasedanju je zastopal italijansko vlado podtajnik Russo, ki je imel tudi govor. Pozdravil je zborovalce v imenu vlade in se obenem zahvalil za podelitev organizacije prihodnje olimpiade 1960 Rimu. Obljubil je tudi najširše sodelovanje vlade in lokalnih oblasti I 1‘p’ "^T , • • , j, . . munna (Ene) 1 26 06; Franci za olimpiado. Še prej je go- . *. ' . w _ voril nredsednik oreanizacii- Ja (Giacchini) 1 26 72, Norve- vont predsednik organizacij ka (A, b , r26"88; Poljskega odbora VII. z.msk.h ■ ska (Ciapala) 1Tr32. olimpijskih iger Thaon de Re- Danes so bile tekme za do-vel. pozneje pa predsednik I končno določitev italijanskih Mednarodnega olimpijskega odbora Avery Brundage. V častnem salonu Lednega stadiona pa je bila slovesnost, na kateri so stadion posvetili reprezentantov v smučarskih tekih. Pri moških so bili na 10 km sledeči rezultati: 1. Fattor 30.20; 2. De Florjan 30.30; 3. Chatrian 31.10; spominu Alberta Bonacose, 4. Delladio 31.11; 5. Schenatti 31.35; 6. Prucker 31.36; 7. Vue-rich 31.54: 8. Della Sega 31.59; 9. Mich 32.10; 10. Zanolli 32.30; 11. Pedrana 34.04; 12. Perm 34.07. Na treningu skakalcev je danes najdlje skočil Čeh Stuchlik s 77,5 m. Finca Kar-kinen in Silvenoinen sta pa dosegla 73,5. Zenske so tekmovale na 5 km s temi rezultati: 1. Taffra 24.04; 2. Romanin 24.08: 3. Bottero 24.57; 4. Par-mesani 26.28; 5. Tosello 26.45. Sanitetna služba v Cortini izdaja poseben bilten, ki je vsak dan precej bogat po imenih. Današnji bilten navaja deset imen. Med temi so nekateri resno poškodovani, tako da ne bodo mogli nastopiti na tekmah. Nezgodo je imel tudi Švicar George Schneider. BOŽEN, 23. — V Ledni palači je bila ta večer tekma med reprezentanco ZDA in moštvom Kanadcev, ki igrajo v Evropi. Zmagala je reprezentanca s 6:5 (2:0, 1:3, 3:2). TENIS Žrebanje za Davkov Italija nastopi šele v druge® kolu. Egipt nasprotnik Jug0-slavije v prvem kolu MELBOURNE, 23. — Avstralski teniški zvezi je bv lo danes žrebanje za teniške dvoboje v okviru tekmovanje za Davisov pokal v evropski coni. Osem držav: Belgij2’ Anglija, Čile, Danska, Francija, Nemčija, Italija in Švedska je bilo takoj pripuščenin v drugo kolo. Za prvo kolo, ki se mo** zaključiti do 1. maja, so bile izžrebane sledeče dvojice: ČSR - Pakistan, Poljska ■ Avstrija, Finska - Irska, Luksemburg - Švica, Monaco Španija, Norveška - Izrael Jugoslavija - Egipt, Turčija * Holandska. V drugem kolu pa bod° igrali: Italija - Poljska ali Avstrija, Nemčija - Finska ali Ir' ska, Francija - Luksemburg ali Švica, Belgija - Monaco ali Španija, Švedska - Norveška ali Izrael, Anglija - Jugoslavija ali Egipt, Čile - Turčija ali Holandska. Drugo kolo se mora odigrati do 15. mala’ Tretje kolo mora biti končano do 5. junija, polfinale du 19. junija in finale cone da 24. julija. Zmagovalci evropske cona se bodo do 8. decembra spoprijeli z zmagovalci ameriška cone, zmagovalec iz tega dvoboja pa se bo moral takoj dvobojevati (do 15. decembra) še z zmagovalcem vbodne cone. Avstralija pa bo branila pokal v finalni tekmi °d 26. do 28. decembra v Ada* laidi. "1 Fangio zmagovalec v Buenos Airesu Svetovni prvak Fangio J8 zmagal na nedeljski dirki veliko nagrado Argentine ^ Buenos Airesu. Rezultati: 1. Juan Fangio in Luil1 Musso (Ferrari) 3.00’03”7 z krogi, povprečno 127,759 k®’ 2. Jean Behra (Maserati) 3.00’28”1 z 98 krogi; 3. Mik® Havvthorn (Maserati) 3.01 s 96 krogi: 4. Chico Landi i® Gerini (Maserati) 3.01’43”fr 5. Olivier Gendebien (Ferrari) 3.02’32”6, 6. Alberto Uri* in Gonzales 3.0r27”9. MONTECARLO. 23. — Angleža Adams in Bigger na J8' guaru sta zmagala na 26. B»l' lye Montecarlo. * * * Sovjetska nogometna zve** je povabila portugalsko zv®"1 zo, naj pošlje v Rusijo kak® boljše moštvo za tekmi 18. j® 23. junija. Rusi bi obisk vrnd* v oktobru. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . **•* T^ujmPncittah predvaja danes 24. t. m. z začetkom ob 18. uri lilm: Alarm *i ‘GUY DE MAUPASSANT liri t luti 82. (LEPI STRIČEK) Vtem je nenadejavši zagledala Kristusa. Odprla je vrata, so ga ločila od nje, in padla na kolena. Najprej je goreče molila k njemu, jecljala besede ljubezni, •astne klice na pomoč in obupne prošnje. Potem, ko se je žar njenega poziva unašati, je vzdignila oči proti njemu s strahom presunjena tako obstala. V drhtečem svitu te ine luči, ki ga je le komaj od spod osvetljevala, je bil tako doben lepemu stričku, da ni bil več bog, ampak njen ljub* k, ki jo je gledal. To so bile njegove oči, njegovo čelo, izraz egovega obličja, njegov hladni, ošabni obraz! Jecljala je; »Jezus! — Jezus! — Jezus!* In beseda «Geor s* ji je prihajala na ustnice. Hipoma ji je prišlo na misel, Georges nemara prav to uro ima njeno hčer. Bil je kje z o, sam v kaki izbi. On! Oon! S Suzanrio! «Jezus!... Jezus!* je ponavljala. Mislila pa je na ona dva... i hčer in na svojega ljubčka! Sama sta, v izbi... in noč le. dela ju je tako razločno, da sta se dvigala pred njo tam, er je stala slika. Smehljata se drug drugemu. Objemata se. ba je mračna, postelja na pol odgrnjena. Vzdignila se je, i bi stopila proti njima, zgrabila hčer za lase in jo iztrgala tega objema. Za grlo jo zgrabi, zadavi jo, svojo hčer, ki jo sovraži, hčer, ki se vdaja temu človeku. Dotikala se je je... roke so ji zadele ob platno. Udarila je bila ob Kristusove noge. Z glasnim vzkrikom je vznak telebnila po tleh. Njena sveča se je prevrnila in ugasnila. Kaj je bilo potem? Dolgo časa je sanjala o čudnih, groznih stvareh. Ven in ven sta ji prihajala mimo oči Georges in Suzanne, objeta z Jezusom Kristusom, ki je blagoslavljal njiju strahotno ljubezen. Nedoločno je čutila, da ni v svoji spalnici. Hotela je vstati, zbežati, in ni mogla. Udje so ji bili kakor okrepeneli, hromota jih je uklepala in ji puščala bedečo edino misel, ali ta je bila skaljena, mučile so jo grozotne, neresnične, fantastične prikazni, pogrezala se je v bolno spanje, v čudni, kakšenkrat smrtni sen, v kakršnega zavijajo človeku možgane uspavne rastline vročih dežel, rastline nenavadnih oblik in težkih vonjav. Ko je prišel dan, so gospo Walterjevo nezavestno, toliko da ne zadušeno, pobrali pred »Jezusom na morskih valovih*. Zbolela je tako, da so se bali za njeno življenje, šele drugi dan se je popolnoma zavedela. Tedaj je začela jokati. Suzannino zginjenje so poslom pojasnili, češ da so jo nenadejavši poslali v samostan. In gospod Walter je odgovoril Du Royu na njegovo dolgo pismo, da mu da hčer za ženo. Lepi striček Je bil vrgel to pisanje v poštni nabiralnik zadnji hip, preden je zapustil Pariz, kajti pripravil ga Je bil že naprej tisti večer pred odhodom. V njem je s spoštljivimi izrazi pripovedoval, da deklico že dolgo ljubi, da nista imela nikoli nobenega dogovora med seboj, a da je, ko Je iz lastne volje prišla k njemu In mu rekla: »Vaša žena hočem biti*, mislil, da ima pravico do nje, da jo sme obdržati in jo celo skriti, dokler ne prejme odgovora staršev, katerih postavna volja imU zanj manj veljave kakor volja njegove neveste. Prosil je gospoda Walterja, naj mu odgovori poste restante; neki prijatelj da pošlje pismo za njim. Ko je dosegel, kar je hotel, je odpeljal Suzanno nazaj v Pariz in jo poslal domov k staršem; sam se je hotel šele čez nekaj časa pokazati v njihovi hiši. šest dni sta bila preživela v La Roche-Guyonu ob Seini. Dekle se ni bilo še nikoli toliko zabavalo. Igrala se je bila pastirico. Ker jo je izdajal za svojo sestro, sta živela v svobodni in čisti prisrčnosti, v nekakšnem ljubečem tovarištvu. Njemu se je zdelo zahteva previdnosti, da se je ne dotakne. Precej drugi dan po prihodu si je kupila perila in kmečko obleko ter jela ribariti na trnek, pokrita z velikanskim slamnikom, ki so ga krasile poljske cvetlice. Kraj se ji je zdel prekrasen. Star stolp je bil tam in star grad, kjer so kazali čudovite stenske preproge. Georges, oblečen v preprost jopič, ki ga je bil narejenega kupil pri vaškem trgovcu, je vodil Suzanno na sprehod, včasih peš vzdolž bregov, včasih v čolnu. Venomer sta se objemala, oba drhteča, ona od nedolžnosti, on v svesti si nevarnosti, da podleže. Vendar se je znal krotiti; in ko ji je rekel; «Jutri se vrneva v Pariz, va^ oče privoljuje v to, da se poročiva*, je prostodušno zamrmrala: »že? Tako lepo se mi je zdelo, biti vaša žena!* X. V malem stanovanju v rue de Constantinople je bilo mračno, kajti Georges Du Roy in Klotilda de Marelle sta sč bila srečala med hišnimi vrati pa sta v naglici stopila noter, še preden Je utegnil odpreti oknice, mu je rekla: »Torej se ženiš z Walterjevo Suzanno?* Mimo ji je priznal, da se, in pristavil: »Kaj nisi vedela?* Srdita in ogorčena je stala pred njim. »Z Walterjevo Suzanno se ženiš!* je poprijela. »To je od sile! To je od sile! Tri mesece se mi že dobrikaš, samo da bi mi prikril. Vsak zh krst že ve razen mene. Mož mi je povedal!* • y se je zasmejal, čeprav nekoliko v zadregi; odi je klobuk na vogal kamina in sedel v naslanjač. Pogledala mu je naravnost v oči in rekla z razdražen zamolklim glasom: »Ves čas, odkar si pustil ženo, si že pripravljal to pr necenje, mene pa si lepo obdržal za ljubico, za namestni O, kak lopov si!» Vprašal je: »Zakaj le? Imel sem ženo, ki me je varala. Zalotil sem dosegel ločitev, in zdaj se poročim z drugo. Kaj je bolj ravnega?* Drhte je zamrmrala; «G, kak nevaren prekanjenec si mi!» Spet se je nasmehnil: »Borne! Slabiči in bedaki se povsod opeko!* A ta je razpredala svojo misel: «Da nisem tega že precej spočetka uganila! Pa ne! nisem mogla verjeti, da si tak razuzdanec.* Vzrepenčil se je in dostojanstveno oporekel; «Bodi tako prijazna in pazi, kakšne besede rabiš.* Nad to ogorčenostjo Je vzrojila: «Kaj! Zdaj pa še ho' naj si nataknem rokavice, preden spregovorim s teboj! * te poznam, se vedeš proti meni kakor baraba, pa terjaš, ti tega ne povem? Ves svet varaš, vsakogar izkoriščaš, povi si jemlješ zabavo in denar, pa hočeš, naj govorim s te kakor s poštenjakom?* Vstal je in z drhtečimi ustnicami rekel: »Molči, ali pa te spodim od tod.* Zajecljala je: »Spodiš me od tod... Spodiš me od tod?... Ti bi me 1 pognal od tod... ti... ti?...* (Nadaljevanjo sledi).