ENA 1200 din- Leto XLI - št. 93 Kranj, torek, 6. decembra 1988 MEIEgMEnGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO /O ljubljanska banka 3. STRAN 5. STRAN 8. STRAN Gor< in Temeljna banka Gorenjske Kranj formi Strank Za večjo prometno varnost Prometno varnost bo moč izboljšati le z združenimi močmi -To je bila osnovna ugotovitev z ^Vodnega dela posveta, ki so ga I in 2. decembra 1988 pripravili jja predstavnike članic republiškega sveta za preventivo in ^gojo v cestnem prometu in vodstva SPV iz slovenskih občin V republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljih. Udeležencem posveta sta v Jjvodu spregovorila predsednik SPV SRS Ivan Winkler in namestnik republiškega sekretarja za notranje zadeve Branko Bračko, ki sta opisala varnostne razmere na slovenskih cestah in Označila pomen akcije za zmanjšanje števila prometnih nesreč, Janko Pirkovič iz republiškega ^Omiteja za promet in zveze pa le pojasnil pripravljenost prometnih organizacij za sodelovanje v akciji - 10 %. Posvet so nadaljevali z delom po skupinah, kjer so obravnavali konkretna vprašanja, od katerih je odvisna varnost v prometu. Žal kar iz 12 Občin ni prišel nihče na posvet, Zato so izrazili upanje, da ne bo tudi vključevanje v skoraj začeto akcijo za izboljšanje prometne varnosti samo delno. Več o tem v današnji Kroniki! S. Saje IV PRE DOS L J A Hi ože polhar Mladi iščejo svojega predsednika Množina v eni osebi Jeseniška in kranjska občinska mladinska organizacija bosta v kratkem času zamenjali svoje vodstvo. Iz množice evidentiranih bodo imeli delegati, kot vse kaže, možnost zelo omejene izbire. Bodo funkcionarji prišli do svojih položajev zgledujoč se na svoje starejše, bratske organizacije? Gorenjska se ni v zadnjih le-tlh nikoli prav posebno bohotila £ obsežno izbiro mladih, ki bi bi-*l zainteresirani (in sposobni) Prevzeti najodgovornejše (plačajte) funkcije v posameznih ob-piskih konferencah. Vzroke za |° gre iskati v splošni družbeni Pjzi, fenomenu besede, ki ga ^si tako radi vsakodnevno upodabljamo. V tem pogledu na-P^eč gorenjski mladinci prav v Pčemer ne zaostajajo za ostali-toipredeli republike. : Ce smo lahko še nedolgo tega P°vsem z gotovostjo trdili, da na prvih mestih v občinskih organizacijah nismo mogli zaslediti mladih, ki niso bili deležni "že-gna" tako imenovane (včasih se zdi, da prav vsemogočne) kadrovske koordinacije uradne občinske politike, bi se danes stvari počasi le morale menjati. Seveda ne gre podcenjevati (proklamirane) avantgardne vloge partije, ki bo bržčas poskušala še nekaj časa z mehanizmi zakulisnih iger množicam predstavljati "prave mladince". Če je glede na čas za Jesenice gornje razmišljanje verjetno že prepozno, za Kranj kaj takšnega seveda še ne velja. Pravzaprav bo prav zanimivo spremljati, kako se bodo razpletli kadrovski dogovori, koliko novosti bomo lahko zasledili in koga bomo lahko februarja predstavili z oznako predsednik. Zanesljivo je, danes politična funkcija za marsikoga ni niti najmanj interesantna, gotovo pa je tudi, da za Gorenjsko lahko pomenijo sveži, aktualni in neobremenjeni mladinski kadri pomembno pridobitev. Ugotavljati gre namreč, da pod naslovom gorenjskega političnega prostora ostaja še vse preveč praznega prostora in zakaj ga ne bi začeli zapolnjevati prav mladi? Vine Bešter 8»* ■ »"iS"" Pameti dajmo svobodo Tisto, kar vodi in vleče svet naprej niso lokomotive, temveč ideje, je zapisal francoski pisatelj in mislec Victor Hugo. Pisateljev rek je star, vendar je kar pravšnji za današnje naše razmere, ko mislimo predvsem na preteklost in sedanjost, premalo ali skoraj nič pa na prihodnost. Primerna se mi je zdela, da jo uporabim ob prebiranju študije o razvojnorazisko-valnem delu v jeseniški občini in stanju inventivne dejavnosti. Jeseniška spoznanja mirne duše lahko presadimo v večino slovenskih občin. V mnogih so razmere in zavedanje o pomenu teh dejavnosti še na nižji ravni kot na Jesenicah. Da smo pamet in ideje, zazrte v prihodnost, trdno priklenili na naš škodljivi tradicionalizem in samozadovoljstvo, da nam danes pač še gre, jutri bo pa že kako, potrjuje samo nekaj ugotovitev iz jeseniške študije. Nad polovico proizvodnih programov je starejših od deset let, v razvitih državah pa je delež tako starih programov le malenkosten in je večina na strani programov, mlajših od pet let. Človek dobi vtis, da na prihodnost ne mislimo kaj dosti in planiramo od danes do jutri, sicer ne bi bil odstotek tistih, ki sploh nimajo programov razvojnoraziskovalnega dela kar visok. In še redki raziskovalci, razen svetlih izjem, v resni- ci to niso. Na Jesenicah so na primer ugotovili, da zaposleni na razvojnoraziskovalnem področju le 30 odstotkov svojega časa porabijo za delo, za katerega so zadolženi, oziroma plačani. Večinoma plačani za delovno mesto, ne pa posebej nagrajevani za nove ideje, zamisli, novosti. Razen tega pa smo do učinkov razvojnega in raziskovalnega dela nestrpni, saj hočemo učinke čez leto, dve, raziskovalno delo pa je predvsem načrtovanje na daljši rok, grajeno na pričakovanih učinkih. Nihče pa ni črna ovca, če raziskava ne da pričakovanega učinka. Bistvo je namreč, da je bila sproščena pamet, da se je ideja osvobodila spon in da, čeprav trenutno poražena, išče naprej. Marsikatero ubijemo tudi s tem, da z uresničitvijo dobre zamisli mečkamo. Pri nas imamo primere, še posebej pri inventivnih, množičnih pobudah, da koristen in za uporabnega ocenjen predlog valjamo po predalih tudi deset ali več let, ko pa pride v proizvodnjo, je zastarel. Fiat je na primer nov, zboljšan motor spravil od ideje do redne proizvodnje v dveh letih. Dajmo torej pameti in idejam več svobode. Domačim in tujim, saj slednje lahko samo spodbujajo doma rojene. Zavist je škodljiva, saj pregovor, da več glai i. j ve, še vedno velja. J. Košnjek ZIS oblikoval osnutek zakona o podjetjih Samostojen poslovni subjekt Beograd, — Zvezni izvršni svet je na včerašnji seji pod predsedstvom Branka Mikuliča izoblikoval osnutek zakona o podjetjih. Osnutek izhaja iz stališč, sprejetih v okviru reforme gospodarskega sistema. Podjetje postaja temeljni gospodarski subjekt. V prihodnje bo to samostojna gospodarska in poslovna celota, ki bo opravljala gospodarsko dejavnost in ustvarjala prihodek s prodajo izdelkov in storitev na trgu. Po tem predlogu bodo podjetja lahko samostojno uravnavala svojo poslovno in razvojno politiko, svojo notranjo organizacijo in širše povezovanje organiziranja, sama si bodo izbirala poslovodne organe. Osnutek zakona razčlenjuje tudi vse oblike podjetij. Po obliki lastnine bodo to družbena, zadružna, mešana in zasebna podjetja. V družbenem podjetju bodo delavci svobodno odločali o oblikah svojega delovnega in samoupravnega organiziranja, združevanja, povezovanja in sodelovanja oziroma upravljanja z delom in s poslovanjem podjetja. V mešanem podjetju bodo delavci upravljali delo in poslovanje podjetja v skladu z višino vloženih družbenih sredstev in svojim delom, medtem ko bosta položaj delavcev v zasebnem podjetju urejala zakon in kolektivna pogodba. Varnostna osveščenost na preizkusu Bodo amaterjem sledili profesionalci? Fot«> ?«rdan V Sloveniji že več let ugotavljamo, da postajajo naše ceste iz dneva v dan nevarnejše. Slišali smo nenehna opozorila, da se zaradi obsega prometnih nesreč bližamo pravi nacionalni katastrofi. Žal pa doslej ni nihče kaj dosti ukrenil za spremembo razmer, oziroma so bila nosamična prizadevanja preveč razdrobljena, da bi kaj zalegla. Prvi, ki je temu sklenil napraviti konec, je bil republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Letos se je lotil priprave programa za vseslovensko akcijo, s katero naj bi prihodnje leto zmanjšali število prometnih nesreč glede na povprečje zadnjih treh let vsaj za 10 odstotkov. Doslej je že večkrat sklical aktiviste iz občinskih svetov, da bi jih seznanil z namenom in cilji akcije ter razširil njihovo delo v domačem okolju. Temu je posvetil tudi nedavni posvet v Poljčah, kjer je udeležencem v skupinskem delu predstavil sistem spremljanja prometnih nezgod, prometno signalizacijo in razsvetljavo kot dejavnika varnosti, ukrepe za izboljšanje prometne varnosti na Dodročii ^zgojt in izobraževa- nja ter zdravstva, med drugim pa še novosti zakona o temeljih varnosti cestnega prometa. Ob upoštevanju dejstva, da v teh svetih delujejo posamezniki na povsem prostovoljni osnovi, jim je moč izreči pohvalo za spodbudo k reševanju zapletene problematike in strokoven pristop k organiziranju akcije -10%. Verjetno pred začetkom akcije ne bi bilo umestno razmišljati, ali so prav ti sveti prvi dolžni poskrbeti za reševanje strokovnih zadev, za katere so poklicno zadolženi drugi posamezniki. Gotovo pa je prav, da slednje opozorimo na njihove pozive k sodelovanju v akciji. Ne moremo tudi mimo resnice, ki smo jo slišali na posvetu, da je moč pričakovati zmanjšanje števila prometnih nesreč samo ob povečanju hkratnega ukrepanja pri voznikih, vozilih in cestah. Ostaja torej vprašanje, ali bodo amaterjem sledili profesionalci! Če bodo strokovnjaki posnemali delo prostovoljcev v svetih, se gotovo ni bati za uspeli akcije. Na skupnem preizkusu bo njihova in naša varnostna osveščenost. Stojan Saje ZIS je že v soboto izoblikoval predlog zakona o bankah in drugih finančnih organizacijah Zakon izhaja iz ustavnega določila, po katerem so banke samostojne finančne organizacije, ki svojo dejavnost opravljajo glede na tržne razmere. Ustanoviteljski sklad banke ne bo smel biti manjši od šestih mrlijard dinar* jev. Med ustanovitelji bank bodo lahko tudi vse družbenopra-vne osebe, če bodo na trajni podlagi vložile svoj ustanoviteljski delež v bančne sklade. Tudi banka je po tem predlogu lahko ustanoviteljica druge banke. V osnutku zakona še piše, da lahko banko ustanovi najmanj deset ustanoviteljev. Razprava o načrtih in prometu Bled, 6. decembra - Krajevna konferenca SZDL Bled organizira danes ob 17. uri v hotelu Svoboda na Bledu javno razpravo o spremembah in dopolnilih dolgoročnega in srednjeročnega razvojnega načrta radovljiške občine ter o študiji prometne ureditve Bleda, ki jo je po naročilu občinskega upravnega organa izdelal SCT Ljubljana-toz^ Projekt. Javna razprava je bi! prvič sklicana že 23. novembra, vendar jo je krajevna konferenca SZLil, zaraai slabe udeležbe odpovedala in jo prestavila na danes. q g _ o CO c/j LU z: lu>o 00 < rx O L TOMAŽ GERDINA ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Težave z veleposlaništvi Naša vlada torej ne namerava izročiti varnostnika z jugoslovanskega veleposlaništva v Sidnevju avstralskim preiskovalnim organom, ki naj bi ugotavljali njegovo krivdo ali nedolžnost oziroma raziskali upravičenost njegovega postopka, zaradi katerega je bil eden izmed udeležencev protijugoslovanske manifestacije ranjen. Ne zanima nas pravni vidik tega problema, to je, ali je varnostnik lahko deležen diplomatske imunitete ali ne; o tem so zakoni, o njih razpravljajo pravniki. Bolj zanimivo se zdi vprašanje, zakaj je bilo sploh treba reagirati s pištolo, če niso bila neposredno ogrožena življenja naših ljudi v veleposlaništvu. Nekako ne gre v glavo podoba varnostnika, ki skuša s pištolo umiriti tisočpetsto glavo množico, zlasti če gre za podivjane teroriste, kot je mogoče prebrati v nekaterih naših medijih. Ali ne bi bilo bolj pametno poklicati avstralsko policijo ali katere druge varnostne organe, ki so po tamkajšnjih zakonih zadolženi za varovanje diplomatskih predstavništev. In če je tak poziv morda bil, potem je treba zahtevati, zakaj avstralska policija ni posredovala, če so bila ogrožena življenja in lastnina ali državni simboli. Logično je, da naše oblasti zahtevajo iskanje in kaznovanje krivcev, prav tako pa je logično, da Avstralci zahtevajo postopek, kakršnega predvidevajo njihovi zakoni. Kakorkoli, ko boste ta članek brali, bo morda naše veleposlaništvo v Sidnevju že zaprto, morda pa se bosta vladi sporazumeli kako drugače. In še preden se bo razpletla avstralska diplomatska afera, je tu že nova, ameriška. Po Tanjugovem sporočilu so v Chicagu aretirali jugoslovanskega generalnega konzula in še nekatere, med njimi tudi direktorja Ljubljanske banke. Sumijo jih tako imenovanega pranja denarja oziroma rokovanja z denarjem, pridobljenim s prodajo heroina. Ameriško televizijsko sporočilo celo dodaja, da ni jasno, ali se je konzul s tihotapljenjem ukvarjal po ukazu svoje vlade ali iz povsem osebnih motivov. Skratka, v prihodnjih dnevih lahko pričakujemo kopico sporočil, razlag, in na drugi strani protestov in nasprotnih obtožb. Tako se je na dveh med seboj močno oddaljenih koncih sveta spet zamajalo nekaj, čemur naši politiki pravijo ugled Jugoslavije, če je od tega ugleda po dogodkih v državi sploh še kaj ostalo. In kot smo že dejali, ko boste te vrstice prebirali, se bodo zadeve tako v ZDA kot v Avstraliji morda že razpletle na način, da bo volk sit in koza cela, morda pa bomo začasno ostali brez dveh konzularnih predstavništev in z malo manj ugleda. Zmaga mrtvega bataljona Slavnostni govornik bo Janez Stanovnik Radovljica, 2. decembra - V spomin na dogodek pred 45 leti, ko je na Goreljku na Pokljuki padel bataljon Prešernove brigade, je vsako leto slovesnost z naslovom Zmaga mrtvega bataljona. Letošnja bo v soboto, 17. decembra, ob 12. uri pri spomeniku na Goreljku. Slavnostni govornik bo Janez Stanovnik, predsednik predsedstva SR Slovenije, ki se bo po proslavi udeležil tudi srečanja borcev, mladine in vojakov v vojašnici na Rudnem polju. Kot je povedal Marko Bezjak, predsednik pripravljalnega odbora, sicer predsednik radovljiške občinske skupščine, se bodo že zjutraj začela športna tekmovanja. Smučarski klub Dol bo organiziral tekmo v biatlonu, kranjski Triglav smučarske skoke na obnovljeni skakalnici, borci pa se bodo pomerili v smučarskem teku. C. Z. Odpis davka od kmetijstva zaradi škode po suši Pol gajbe krompirja za davek Škofja I .oka, 20. novembra - Na poljih, travnikih in v sadovnjakih škofjeloških kmetov je letošnja poletna suša pojedla približno tretjino pridelkov ter s tem povzročila 4,41 milijarde dinarjev škode. Občinski izvršni svet je zato predlagal upravi za družbene prihodke, naj prouči, ali je mogoče kmetom vsaj malo pomagati z odpisom davka od kmetijstva. V upravi so dali zakone pod lupo in ugotovili, da ukinitev davka od kmetijstva ni mogoča, mogoče pa SO oprostitve in olajšave. Predlaga, naj bi kmetom za ugotovljeni odstotek povzročene škode (30 odstotkov) prihodnje leto znižali oziroma odpisali davek od kmetijstva. V škofjeloški občini je blizu deset tisoč zavezancev za davek od kmetijstva. Približno šest. tisočim ga uprava za družbene prihodke sploh ne odmerja, ker imajo prenizek katastrski dohodek, okrog devetsto pa jih je oproščenih plačila, ker so kmetije višinske. Davek od kmetijstva bo torej prihodnje leto odmerjen le za tri tisoč zavezancev. Tudi sicer bo učinek olajšav predvsem moralno dejanje. V upravi za za družbene prihodke so namreč izračunali, da bodo v občinsko blagajno dobili z davkom nič več in nič manj kot 36 milijonov dinarjev. Pomeni, da pride na kmetijo komaj deset tisočakov davka ali, merjeno v "naturalijah", pol gajbe krompirja. Vseh prispevkov, ki jih kmetje plačujejo (za skupnost po-kojninsko-invalidskega zavarovanja, zdravstvo, davke) se bo letos zbralo le za milijardo dinarjev. Občinska uprava za družbene prihodke je zaradi škode po suši kmetom že odložila plačilo četrte akontacije davkov in prispevkov od kmetijstva. Razen tega bo komisija za oceno škode poslala odboru za plan in finance republiške skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja predlog, da se prihodnje leto za 30 odstotkov zmanjšajo tudi prispevki kmetov za to zavarovanje. Vredno je poskusiti, čeprav skupnost priznava samo odložitve plačil, pa še te dokaj nerada. H. Jelovčan Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Do-'enc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Dušan Huraer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naročnina za 2. polletje 34.000 din Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči ra-ču n pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. uredništvo tel. 21860 Zakaj se (tudi) v Škofji Loki odmikajo načrti stanovanjske graditve?_ Ne morem kupiti stanovanja, bom raje sam gradil Škofja Loka, 1. decembra - V teh skopih besedah je zajet večji del resnice, zakaj je v škofjeloški občini razmerje med individualno in blok*1 vno gradnjo doseglo negativno vrelišče (71 : 29!) in je že popolnoma jasno, da so načrti stanovanjske graditve za to petletko utopični; nam'' sto 1233 stanovanj bo namreč zgrajenih le 840. Vendar pa tudi gradnja v lastni "režiji" ni več, kar je bila; manjka zazidljivih parcel, manjW denarja, posojila so zaradi velikega R domala samomorilska. In ker je urejeno stanovanjsko vprašanje eden od glavnih spodbujevalcev J dobro počutje in delo človeka oziroma obratno, je škofjeloški sindikat pred dnevom republike pripravil delovni sestanek z namenom, | ugotovi vzroke zaostajanja gradnje za načrti, predlaga konkretne rešitve, izoblikuje model, ki bo ob vse bolj plitvih žepih tako družbei kot zasebnih graditeljev omogočil, da stanovanjska gradnja vendarle ne bo pretirano zastala. Zaradi vse večjega pomanjkanja kvalitetnega denarja za gradnjo je po besedah Miha Bizjaka iz občinske stanovanjske skupnosti edina rešitev v uveljavljanju pravil gospodarjenja tudi na tem področju. Ravno v Škofji Loki so letos med prvimi v Sloveniji naredili droben korak, ko so za posojila iz sredstev vzajemnosti uvedli revalorizacijo (s fiksno 30-odstotno obrestno mero). Po tej poti gre tudi vse več podjetij, ki uvajajo različne obresti, njihovi sindikati pa želijo poenotenje. V stanovanjski skupnosti zdaj še predlagajo, da bi za občinski solidarnostni sklad, ki je bil doslej prvenstveno namenjen za gradnjo družbenih stanovanj za na novo priseljene delavce oziroma za "neselektivno in neučinkovito družbeno pomoč", prispevno stopnjo povečali na 1,80 odstotka (osnova kosmati osebni dohodki) in v njenem okviru namenili 0,10 odstotka strogo za prenovo. Obenem bi ukinili vzajemnost in ta denar pustili v podjetjih, ki se že zdaj raje odločajo za delitev posojil za gradnjo, saj na ta način ustrežejo večjemu številu delavcev. Prenizke stanarine S sedanjimi stanarinami v Škofji Loki (in tudi drugje) ne morejo niti pošteno vzdrževati družbenih stanovanj, kaj šele, da bi z njimi gradili nova. Samo za vzdrževanje stanovanj bi morale stanarine znašati 3,56 odstotka vrednosti stanovanjskega sklada! V Škofji Loki se zavzemajo za povišanja stanarin na vsake tri mesece. Kljub nizkim stanarinam pa v Centru za socialno delo vedo povedati, da je letos do novembra prejemalo subvencije k stanarinam 210 ljudi, kar je približno deset odstotkov več kot celo minulo leto. Matevž Dagarin, stanovanjska zadruga Sora: »Strah nas je vsakega povišanja stanarin, še bolj ekonomskih stanarin, strah nas je, da bi pred leti dana posojila za gradnjo ali nakup stanovanj, ki so danes smešna, vsaj delno revalorizirali, samo sedanjih visokih revalorizacijskih obresti nas očitno ni strah- Iz ene skrajnosti gremo v drugo. Zveza stanovanjskih zadrug Slovenije je naslovila na stanovanjsko-komunalno banko pobudo za "normaliziranje" revaloriza-cijskih obresti.« Na parcele čaka 250 ljudi V škofjeloški občini trenutno praktično ni proste zazidljive parcele v družbeni lasti. Pod okriljem stanovanjske zadruge gradi 1100 ljudi, več kot 250 jih je na seznamu čakajočih na parcele. Je potemtakem čudno, če rastejo črne gradnje? Zakonodaja je do črnograditeljev zelo tolerantna pa tudi v Zavodu za družbeni razvoj jih legalizirajo, če le niso na kmetijski zemlji prve kategorije. Vendar pa ima fenomen črnih gradenj že povratni učinek; ljudje se pritožujejo, ker se proti črnograditeljem nič ne ukrene. Potrebna je torej strožja zakonodaja pa tudi večja ponudba zazidljivih parcel. Trenutno so v postopku za p' Eravo na gradnjo Kamnitnik' kofji Loki, Dobenska Amer# v Poljanah, ki je najbližje, D? niča in Plastuhova grapa reh. _ , m Odkup družbenih stanovanj i* ^ dra poteza Štiri plače za kvadratni meter stanovanja Vendar pa je po mnenju Jožeta Hauptmana iz Lokainvesta treba gledati predvsem razkorak med povprečno plačo in ceno kvadratnega metra stanovanja. V letih med 1976 in 1980 je bil en meter vreden 1,2 plače, ob nedavni predaji novega bloka v Žireh (kjer pa je bila cena še zelo ugodna) 4,2 plače, drugo leto najbrž ne bo več dovolj pet, šest plač. Bolj kot v neobvladljivih stroških gradnje je problem v prenizkih plačah. V ceni kvadratnega metra stanovanja pomenijo stroški gradbenih in obrtniških del 35, največ 40 odstotkov, ostalo so stroški infrastrukture in cena kapitala. Propadajoče in zanemarjene družbene stavbe Mana Veble-Grum, Zavod za družbeni razvoj: »V stroki imamo velike težave, ko usklajujemo različne interese ljudi. Na eni strani zahteve po parcelah, na drugi odpori lastnikov zemljišč vsakič, ko se začne postopek za pridobitev zemljišč za družbeno usmerjeno gradnjo. Dober primer za to je Kamnitnik, ki bi ga nekateri radi spravili kar v predal. Gordijski vozel lahko pretrga predvsem zakonodaja, ko bo priznala pošteno odškodnino za odkup zemljišča ("pod roko" prodana so nekajkrat dražja), saj se običajno za pritožbami iz delegatske baze skrivajo zasebni interesi prikrajšanih lastnikov zemlje.« V družbenih stanovanjih lf (zaradi neekonomskih stanari ^ ogromen kapital, ki nikomur1 česar ne prinaša. V Škofji L° se zavzemajo, da bi udejanili* konsko novost in stanovalce! ki bi to želeli, ponudili možnO1 da meter za metrom oziroma & likor pač zmorejo, družbena s1 ^5 novanja odkupijo. V Iskri Žel^ niki pravijo, da čakajo samo na pravila, kako bi to izpeljali realno odkupnino za en meter lahko zgradili meter novega ? novanja. Po ocenah fakultete za arhi tekturo je v Škofji Loki kar 200 tisoč kvadratnih metrov neizkoriščenih stanovanj' skih površin. Čeprav bi bil* resnica samo polovična, so rezerve ogromne, vendar p* zakon lastnike stanovanj št premalo ščiti in motivira, d» bi stanovanja urejali in od dajali v najem. Torej so v stanovanjski poli' ki še prisotne tudi ideološke pf preke, ki bi jih v vse očitnejše1 pomanjkanju denarja za prid bitev novih stanovanjskih poV šin kazalo čimprej odstrani1 Pri podiranju blokad pa naj-, tudi sindikat lahko pomaga stf ki. H. Jelov Bo zdravstvo rešilo zdravilišče v Dvorski vasi? Radovljica, 2. decembra - Propadajoče in slabo vzdrževane družbene (občinske) stavbe so kot trni, ki stalno bodejo in zbadajo odgovorne občinske može in pristojne oblastne, upravne in strokovne organe. Ljudje, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja (in kaj bo) z družbenim imetjem, hočejo odgovore in za besedami tudi dejanja. Za radovljiško občino lahko rečemo, da je v zadnjem času (tudi zaradi javne kritike) le storila nekaj korakov naprej. Dvorske garaže Vile Bled, na katere so ljudje kazali s prstom in ob njih vzdihovali stavke o neizkoriščenih možnostih blejskega turizma, so danes lično urejena Pristava z nizom trgovinic in s ponudbo za boljše blejske domače in tuje goste. Rikli-jev objekt ob Blejskem jezeru bo dobil novo, lepšo podobo in sodobno "vsebino" že do svetovnega veslaškega prvenstva, torej prej kot v enem letu. Kot kaže, bo kmalu tudi znano, kakšna bo usoda blejskih vil Peričnik in Ciklama. Na sestanku, ki je bil novembra v Radovljici, so predstavniki zrenjaninske občine, ki je lastnica stavb, povedan, ua nameravajo preurediti vili za letovanje otrok. Ker je območje, kjer stojita vili, namenjeno za visokokakovostni turizem, so se dogovorili, da jim bo radovljiška občina poskušala čimprej priskrbeti ustrezno zamenjavo na Bledu ali kje drugje. Kaj to pomeni? Vili naj bi spet postali radovljiški, blejski. Če se bo to res zgodilo, potem se v kraju ne bodo mogli več izgovarjati z besedami "saj nič ne moremo". Tudi na nedavni seji izvršnega sveta, na kateri so obravnavali pobudo o združitvi tozda Psihiatrična bolnica Begunje in delovne organizacije (z osmimi zaposlenimi) Zdravilišče Tone Čufar v Dvorski vasi, je izbilo na dan vprašanje, v kakšnem stanju so zdraviliške in ostale stavbe. Iz poročila, ki ga je pripravila komisija za vzdrževanje občinskih stavb, je razvidno, da so objekti slabo vzdrževani in da bi bili potrebni kar precej močnih denarnih "injekcij". Še v najboljšem stanju je grad; upravno stavbo, ki je bila zgrajena pred dobre četrt stoletja, je že načel zob časa (luknje v strehi, dotrajani žlebovi in stavbno pohištvo). Podobno velja za stanovanjski dvojček; bazena, ki že Ob aki še obi kis obi ne, možje Hi] lac obi jo, Prc tke Op, kn ga no ost ve< nai je dolgo nista v uporabi, pa sta i polnjena z muljem in sta tudi cer zanemarjena. Samo formalna sprememba organiziranosti (združitev s P hiatrično bolnico Begunje) čas ne predstavlja dolgoroči' rešitve za zdravilišče, saj je rfl1 lo verjeti, da bi zdaj precej ob] božano zdravstvo zmoglo vlag' tudi v objekte. Radovljiški izv šni svet je ravnal kar pametfl1 ko je med drugim sklenil, da nobenem primeru ni dovoljei1 "odtujitev" zemljišč in objekt in da nepremičnine ob moreb1 nem prenehanju bolnišnične o1 javnosti spet preidejo v obči' sko upravljanje. Kot kaže, so' v občini s tem vsaj malo zavar* vali za primer, če bi, denimo prihodnosti katera od gostinskj turističnih organizacij (ali če' zasebnik) pokazala zanimafJ za zdravilišče v Dvorski vasi-C. Zaplotn' da ho< let, za ob ti. liv Prednostna stanovanjska lista - lista želja, obupa in brezupnosti Moje sanje - družbeno stanovanje Radovljica, 2. decembra - Televizijska reklama "moje sanje - lepo stanovanje" postaja v sedanjih družbenih in gospodarskih razmerah aktualna kot "moje sanje - družbeno stanovanje". Vse večji je namreč pritisk na stanovanjske komisije v delovnih organizacijah in na vse skromnejši "fond" solidarnostnih stH««".*n5 ki 5ih ••».•»l-r leto razdeljuje stanovanjska skupnost. Razlogov aa to ne bi posebe> imsievaii, Kt-i so iioui'o zimni. gospodarstvo je sPodarski zbornici uporabili primerjavo je obremenitev z neto sredstvi gospodarstva, rif ^eta 1970, ko so bile obremenitve še znosne, znašale 44 odstotkov, nato pa so vztrajno J\ zaraščale in leta 1986 presegle neto sredstva gospodarstva, saj so bile že 55 odstotke. Lani so narasle na 56, letos pa na 59 od-o4 stotkov. Če se spomnite, kdaj je bilo izrečenih stf Največ besed o nujnosti razbremenitve gospodarstva, potem zlahka ugotovite, da na-sa uvodna trditev drži. Obremenitve prehitele plače in akumulacijo Zanimivi so tudi podatki, kako obremenitve zmagujejo v tekmi s plačami in akumulacijo, saj so bile od leta 1970 naprej *e enkrat hitrejše. Če bi bila, denimo, rast obremenitev in čistih osebnih dohodkov usklajena, potem bi bile sredi letošnjega leta obremenitve le 48 odstotne in ne 59 odstot; ^e, kolikoršnje so bile, drugače povedano, korale bi biti kar za 11 strukturnih točk ni- m. Ker morajo biti - v vseh družbenih sistemih - osebni dohodki stabilnejši od akumu-'acije, je seveda jasno, da so naraščajoče obremenitve posušile predvsem akumulacijo, katere delež v ustvarjenem družbenem Proizvodu je nenehno padal, od 15,7 odstopov leta 1970 na 6,2 odstotka sredi letošnjega leta. Opozorila iz Save so bila upravičena Morda se še spomnite, kako so v kranjski tovarni Sava na začetku letošnjega leta opozarjali, da je negospodarstvo prenos nekaterih obveznosti iz dohodka na Osebne dohodke in obratno izkoristilo za povečanje obremenitev gospodarstva. Zdaj Namreč tudi slovenski podatki, ki jih vsebuje program gospodarske zbornice, kažejo, je temu res tako, realne obveznosti iz dohodka in osebnih dohodkov gospodarstva so 'etos za 13 odstotkov večje kot lani, od tega 2a 12,5 odstotkov za skupno porabo in ostale obveznosti za 18 odstotkov. Opozoriti velja tudi na to, da navkljub sidrom še vedno nastajajo presežki v pridih, ob polletju je bila pri skupni porabi ^eja presežena za 2 odstotka, pri splošni pa za 3,5 odstotkov, kar govori o tem, da celotni način prilaganja prispevnih stopenj še vedno ni dober, pa tudi o tem, da negospodarstvo nikoli ne potegne krajšega konca. Poleg tega je način financiranja skupne in splošne porabe izredno zapleten, največja računska operacija v Jugoslaviji, kakor pravijo nekateri. Predvsem to velja za princip plačevanja prispevkov iz osebnih dohodkov po sedežnem in domicilnem principu, zaradi tega se del sredstev preliva tudi v druge republike. Statistika ocenjuje, da je v Sloveniji zaposlenih približno 50 tisoč delavcev, ki so stalno prijavljeni izven nje. Tovrstni odliv sredstev pa se je letos zaradi že omenjenih prenosov prispevkov še povečal. Težave pa povzročajo tudi razlike pri osebnih dohodkov, ki nastajajo zaradi dokajš-njih razlik pri prispevnih stopnjah. Omejitev presegel tudi prometni davek Najpomembnejši vir izvirnih proračunskih prihodkov je prometni davek, ki je za gospodarstvo posredna obremenitev. Ob polletju je za 48 odstotkov presegel dovoljeno rast, kar pomeni, da je bilo z njim zbranih 205 odstotkov več sredstev kot lani v tem času, temu so seveda botrovale predvsem višje cene, ki so prehitevale rast dohodka in osebnih dohodkov. Tarifa prometnega davka je pri nas veliko bolj razčlenjena kot v razviti Evropi, zbirna splošna stopnja pa še enkrat višja, zategadelj je gospodarstvu in ljudem več kot potrebna močna tovrstna razbremenitev. Pod predpasnikom celo več denarja Po uradnih podatkih je delež proračuna federacije v družbenem proizvodu 6,5 odstoten, v kar pa seveda ni všteta izvenproračunska poraba, ki je po podatkih v Ekonomski politiki 10. oktobra letos znašala približno 8.000 milijard dinarjev, zdaj menda že 9.000 milijard dinarjev, kar pomeni, da je za tisoč milijard večja kot proračunska poraba in da se pod predpasnikom pretoči celo več denarja kot na mizi. Za primerjavo povejmo še to, da izvenproračunska poraba v federaciji znaša toliko, kot bi zneslo dvajset republiških proračunov v Sloveniji. Izvenproračunska poraba ima pokritje v zakonih, ki so bili soglasno sprejeti, toda problem je v tem, da gospodarstvo plačuje po enakih ključih, nazaj pa dobivajo denar le nekateri. Problem torej ni le v obremenitvah, temveč tudi v administrativnem pre: razporejanju sredstev, ki ima seveda velike razsežnosti. Težko breme so tudi carinske dajatve Mednarodne primerjave pokažejo, kako zelo je obremenjeno naše gospodarstvo. Čeprav pri zajemanju javnih izdatkov Takoj naj bi: - znižali uvozne dajatve za polovico, - znižali stopnjo prometnih davkov za polovico, - presežke v sisih odpravili z znižanjem stopenj, - ukinili davek na dohodek tozdov ali znižali stopnjo davka iz osebnih dohodkov za 70 odstotkov, - uveljavili obrestovanje obvezne rezerve pri Narodni banki Jugoslavije. Prihodnje leto pa naj bi: - prenesli izvenproračunsko porabo federacije v njen proračun, - z racionalizacijo uprave stvarno zmanjšali splošno porabo za 20 odstotkov, - na podlagi 50 odstotkov znižanih stopenj poenostavili tarifni sistem prometni davkov z določitvijo največ pet tarifnih skupin in znižanja maksimalne stopnje od 700 na 100 odstotkov, - omogočili svobodno oblikovanje osebnih dohodkov institucijam, ki bodo porabo zmanjšale za več kot 20 odstotkov, - poenostavili obračunavanje davkov in prispevkov (uveljavitev sedežnega principa, ključni programi na republiški ravni), - s spremembami sistemskih zakonov bistveno poenostavili poslovanje, - davke in prispevke naj bi plačevali tudi izgubarji, - združevanje sredstev v sisih materialne proizvodnje bi preneseli v ceno izdelkov in storitev, - uveljavili stvarno višino zajamčenega osebnega dohodka in dejansko socialno pomoč, ne pa subvencioniranje posameznih izdelkov in storitev, - radikalno zmanjšali število institucij od federacije do občine, - poenostavili tudi odločanje. obstajajo med državami metodološke razlike, jo je vendarle moč potegniti s povprečno stopnjo javnih izdatkov v družbenem proizvodu. Če si ogledamo razvite države, nam je najbližja Italija, kjer je obremenitev gospodarstva 47,2 odstotna, v Avstriji je 38,9 odstotna, v ZR Nemčiji 30,4 odstotna, v ZDA 24 odstotna in v Švici 20,4 odstotna. Raven obremenitve seveda omejuje konkurenčno sposobnost pri nastopanju na tujih trgih. Zelo pa je naše gospodarstvo obremenjeno tudi z izdatki ob uvozu blaga, uvozne dajatve so pri nas kar 20 odstotne, blizu nam je le Turčija z 12 odstotnimi uvoznimi dajatvami, vse druge dežele pa imajo manj kot 4 odstotne, ZR Nemčija celo 0,01 odstotne. Kaj to pomeni za naše vključevanje v Evropo, denimo, za dogovore z EFTO, si seveda lahko mislite, saj so problemi na naši, ne na njihovi strani. M. Volčjak S kemično analizo tal do gospodarne porabe (rudninskih) gnojil Pretiravanja in gnojenja na pamet ^ranj, 2. decembra - Čeprav so v Sloveniji in tudi na Gorenjskem še ^rnetije, kjer v svojo škodo varčujejo pri porabi rudninskih gnojil 'r»a leto ga potrosijo le nekaj vreč), pa smo hkrati priča tudi nasprotnemu pojavu - pretiravanju, prekomernemu trošenju, zapravljanju jjenarja... Pretiravajo predvsem nekateri vinogradniki, zelenjadarji, hmeljarji in pridelovalci krompirja; obstajajo pa dokazi, da večina '•ružbenih posestev pretirano gnoji skoraj vse "kulture". V Sloveniji je količinska poraba rudninskih gnojil že kar Precej velika - okrog 116 kilogramov na hektar kmetijske zemlje 'v Avstriji in Italiji po 140 kilogramov, v Španiji 50, na Nizo-ernskem 340, v Evropi pred tre-^i leti 143 kilogramov...), vendar ?0 strokovnjaki, še zlasti dr. ^irko Leskošek z Biotehniške ^kultete v Ljubljani, prepričanj; da bi lahko s to količino poraženih gnojil dosegli več, če bi I1.*1 znali bolj gospodarno uporabi. Za kaj pravzaprav gre? Če- prav je znano, da je kemična analiza zemlje oziroma kontrola rodovitnosti tal in gnojenja, osnova za pravilno, zadostno (ne preskromno in ne pretirano) gnojenje, pa se kmetje še vedno bolj malo odločajo za analize. (Eden od razlogov za to je tudi cena.) V zadnjih treh letih je bilo v Sloveniji na leto povprečno analiziranih okoli deset tisoč vzorcev zemlje, kar je glede na slovensko velikost še enkrat manj kot v sosedni Avstriji. Zamisel, da bi postopoma analizi- rali zemljo iz vseh kmetijskih parcel, pa je za zdaj še utopija ali kvečjemu pobožna želja. Če vemo, da so v naši republiki že pred tremi desetletji analizirali po sedem tisoč vzorcev na leto, zdaj pa jih le tri tisoč več, potem je več kot očitno, da je napredek na tem področju počasen in kajpak obremenjen s starimi navadami in načini. Pa ne gre le za strokovnost dela in za gospodarno porabo gnojil, temveč tudi za vprašanje, kako zboljševati rodovitnost tal in hkrati razbremenjevati okolje. C. Zaplotnik ^odelovanje s kenijsko poštno-telegrafsko družbo Iskra dobavila tovarno telefonov ?ranj, 5. decembra - V kenijskem mestu Gilgil so danes ob prisotnosti kenijskega predsednika Daniela Arapa Moia svečano odprli /'varno za sestavljanje Iskrinega telefonskega aparata ETA 80, ?*trezno pogodbo o dobavi tovarne telefonov je Iskra s kenijsko po-blo-telegrafsko družbo KPTC podpisala septembra lani. v V novi kenijski tovarni bodo bOntirali telefonske aparate J^A 85 UKK in ETA 87 UKK po v bnologiji Iskre. Letna zmoglji-s?st tovarne je 100 tisoč telefonij'h aparatov, vrednost celotne-Projekta pa okrog 1 milijon j^eriških dolarjev. Kenijska l^žba KPTC je na podlagi I Urinega projekta sama zgradila Ustrezno tovarniško zgradbo, v so jo postavili v sklopu širše- ga proizvodnega telekomunikacijskega kompleksa v mestu Gilgil, približno 120 kilometrov severozahodno od glavnega mesta Nairobija. Iskrin delež v projektu je obsegal nabavo in montažo vse potrebne proizvodne in kontrolne opreme, zagotovitev potrebnega šolanja kadrov že predhodno v kranjski tovarni in nato v Keniji, tehnično organizacijo izvedbe projekta in za- gonsko tehnično vodstvo ter nadaljnjo strokovno pomoč, dokler bo potrebna. Iskru .jo vsaj deset let dobavljala kenijski tovarni sestavne dele in podsestave, pri čemer bo nudila tudi vse tehnične izboljšave na samem telefonskem aparatu kot tudi ustrezni proizvodni in kontrolni opremi. S tem so vzpostavili trajnejši poslovni odnos, ki obeta, da se bo razširil tudi na druge telekomunikacijske proizvode Iskre, ki so potrebni za uresničitev ambicioznih načrtov Kenije na področju telekomunikacij. Keniji poslej ne bo potrebno stalno uvažati telefonskih aparatov. Ker bo v novi tovarni dosežena njihova potrebna stopnja standardizacije, bo njihovo vzdrževanje lažje in izbor rezervnih delov manjši. Iskra pa je družbi KPTC dala tudi licenco za izvoz v sosednje afriške dežele, kot so Etiopija, Zambija, Tanzanija, Uganda in druge dežele srednje in vzhodne Afrike, kar seveda predstavlja osnovo za nadaljnje povečanje proizvodnih zmogljivosti. Za Iskro torej uresničitev tega projekta predstavlja pomembno referenco na afriškem trgu. M V Čigavi bodo ključi Bodo delavcem vzeti ključi tovarn ali pa jih bodo šele zdaj dejansko dobili v roke. O samoupravljanju dandanes govorimo zelo malo ali skoraj nič. Nihče ga noče več postavljati v središče pozornosti, celo vsi tisti ne, ki so si vrsto let gradili politično kariero s pripovedkami o samoupravljanju. Tudi vsi njegovi kritiki zdaj molče, kakor da nočejo pokvariti zatona poetičnega razdobja samoupravljanja. Kaže, da je trenutno v modi stara ljudska modrost, ki pravi, kdor molči, stotim odgovori. Kajti vse bolj molčeči tudi sicer zadnje čase postajajo mnogi naši predsedniki, čeprav nikakor ni moč reči, da ljudem nimajo kaj povedati, bolj bo držalo, da jih v teh težkih časih nočejo dodatno razburjati. Vendar se sem in tja le pojavijo vprašanja, navadno iz ust ljudi, ki vzbujajo vtis, kakor da niso doumeli sporočila tega molka. Pogosto so zelo neposredna, kakršnega smo denimo pred. kratkim slišali v Kranju: kaj bodo zdaj delavcem ključe vzeli? Takšna vprašanja imajo seveda izvor v parolah, ki so spremljale uvajanje samoupravljanja in najbolj pripravna je bila seveda tista o ključu kot simbolu lastnine, ki so ga na najrazličnejših slovesnostih izročali delavcem v roke. Zdaj leže pozabljeni, na zaprašenih policah, v tem je prav tako veliko simboličnosti, saj je bistvo samoupravljanja že dolgo odrinjeno, o presežni vrednosti delavci že zdavnaj ne odločajo več, če sploh kdaj so. Kaj ni najboljši dokaz ne samoupravljanj a vse večji normativizem, ki ga je še najlažje ponazoriti z vse bolj debelimi uradnimi listi, v petletnem razdobju 1983-1987 je bil kar tri in pol krat zajetnejši kot v petletki 1960-1964. Pa to še ni vse, dejansko imamo še en uradni list, ki mu pravijo navodila službe družbenega knjigovodstva. V tem strahotnem normativizmu, ko je bolj ali manj tako rekoč predpisano vse, o samoupravljanju resnično ni duha in sluha, mnogi pravijo, da je celo v tovarnah zoženo zgolj na odločanje, koga bodo sprejeli v službo in koga ne. Torej še zdaleč ne gre za to, da bi delavcem jemali ključ iz rok, kako le, če ga dejansko nimajo in ga nikoli niso imeli. Takšna in podobna vprašanja so le pesek v oči. Raje se torej vprašajmo, ga bodo z gospodarsko reformo dobili v roke ali ne? Bodo pa ga, če bo jasno potegnjena meja med samoupravljanjem in poslovodenjem, če bodo resnično lahko izbrali in kontrolirali direktorja in če bodo konec leta odločali o delitvi dobička. M. Volčjak IZ GOSPODARSKEGA SVETA Novembra cene poskočile za 13,3 odstotke Sveži statistični podatki pravijo, da so novembra cene na drobno v primerjavi z oktobrom poskočile za 13,3 odstotkov. Spomniti velja, da je bila oktobra še večja, saj je dosegla 19 odstotno rast. Novembra so na podražitve najbolj vplivale nove cene električne energije, naftnih derivatov in števil' ••> živil ter drugih izdelkov in storitev. Drobnoprodajne cene so ile novembra 228,9 odstotkov višje kot novembra lani, v primerjavi z decembrom pa so bile višje za 209,7 odstotkov, kar pomeni, da smo ciljno inflacijo, ki naj bi znašala 95 odstotkov, nekajkrat presegli. Dodajmo še statistične podatke o precejšnji rasti življenjskih stroškov, novembra so bili 14,4 odstotke večji kot oktobra, v primerjavi z lanskim novembrom pa za 220,7 odstotkov, od januarja do novembra pa je bila v primerjavi z lanskim povprečjem rast življenjskih stroškov 172,1 odstotna. Da so se podražili vsi izdelki in storitve, ki so življenjskega pomena, vam seveda ni potrebno pripovedovati, to vsak dan občutimo vsi, eni bolj drugi manj. V DELOVNI HALJI Anica Jeras iz Lesnine: Zaradi ugodnih kreditov prodaja še vedno raste Res je, da so cene pohištva visoke in človek, ki že dalj časa ni kupoval tega blaga ima občutek, kot da se je moralo pri prodaji vse ustaviti. V kranjski Lesnim pa smo se prepričali ravno o nasprotnem. Prodaja še vedno dobro teče, zahvala pa gre predvsem res izredno ugodnim kreditom. "Trenutno imamo izredno ugoden kredit na 3 in 6-mesečno obročno odplačevanje," pove Anica Jeras, blagajničarka in referentka za potrošniška posojila v kranjski Lesnini. "Obrestna mera je samo 12-od-stotna, to je letna obrestna mera, tako da pride na pol leta obračunanih le 3,19 odstotka od vrednosti nakupa in na 3 mesece samo 1,84-odstotne obresti. To je praktično skoraj kbrezobrestni kredit. Pod temi m[ m pogoji prodajamo pohištvo MBBMMMmm skoraj 90 odstotkov vseh naših MHHMKHSr^^^ proizvajalcev. Prav zaradi te ugodnosti odobrimo dnevno v vseh treh Lesnininih prodajalnah - v kranjskih dveh in jeseniški -od 15 do 60 takšnih kreditnih nakupov. Res pa je, da smo pri odobravanju kreditov oziroma izpolnjevanju kreditnih pol zelo natančni. Kupec sme svoj osebni dohodek obremeniti s kreditom le do tretjine. Zato izjave na blagajni, da je "zadosti plače" ne veljajo. V vseh delovnih organizacijah so danes že računalniško obdelani osebni dohodki in za vsakega delavca je natančno izračunana obremenjenost. Tudi dinar ne sme iti preko tretjine osebnega dohodka. Nič več ne sme iti po domače, kot morda pred leti, vse mora odgovarjati predpisom. Kreditni pogoji morajo biti natančno izračunani, kreditne pole opremljene z vsemi potrebnimi žigi in podpisi. To ni naša muha, kot morda kdo tule pri blagajni misli. Moramo biti dosledni. Vse kredite imamo zavarovane, vendar, če karkoli spregledamo in pride potem do težav pri odplačevanju obrokov, nosimo breme sami. Zato, če je potrebno, gremo tudi na dom po podpis. Zgodilo se nam je na primer, da so prišli s kreditnimi polarni otroci, češ da oče ne more, ker je invalid. Pa smo šli nadom. Največkrat se zatakne prav pri višini obroka. Če je kupčeva kreditna sposobnost manjša, kot je predvideval, se pogosto dogaja, da mora prvi obrok plačati višji. Takrat je seveda pri blagajni slaba volja. Toda drugače ne gre." 0w D. Dolenc Trideset novih stanovanj - Primestna krajevna skupnost Trata je s 4200 prebivalci med največjimi, po starosti (povprečno nekaj nad trideset let) pa med najmlajšimi v škofjelški občini. V vodstvu krajevne skupnosti pravijo, da je v novem delu naselja prebivalce težko zainteresirati za kakšno družbeno ali društveno dejavnost oziroma akcijo. Prav gotovo bo drugače, ko bo gradnja v tem delu krajevne skupnosti končana in se bodo stanovalci nekako ustalili. Trenutno je tik pred vselitvijo blok z okrog 30 stanovanji, v drugi fazi pa bo v tem delu zgrajenih še okrog 60 stanovanj. V tem mladem naselju pa je trenutno največja prostorska stiska v šoli in vrtcu. Na sliki: stanovanjski objekt s 30 novimi stanovanji. - A. Z. Zanimivo predavanje Trata - Krajevna skupnost Trata v Škofji Loki, ki je tudi letos pripravila zanimiv jesensko-zimski ciklus predavanj, vabi tokrat na predavanje K2 - drugi najvišji vrh na svetu. Zanimivo predavanje bo v četrtek, 8. decembra, ob 18. uri v predavalnici osnovne šole Cvetka Golarja na Trati. Tokrat bo predaval Andrej Štremfelj. A. Ž. Prireditve v Šenčurju Šenčur - V spomin na 10. december 1942, ko je bila v Šenčurju ustanovljena Kokrška četa, so se v nedeljo, 4. decembra, v krajevni skupnosti Šenčur začele prireditve, ki bodo ob krajevnem praznovanju na programu cel teden. Tako bo danes (torek) v športnem parku ob 17. uri namiznoteniški turnir, jutri ob 18. uri pa bo v Domu upokojencev slavnostna seja sveta krajevne skupnosti. V četrtek ob 17. uri bo v telovadnici osnovne šole košarkarski turnir, v petek pa bo najprej na pro-, gramu pohod od spomenika do spomenika, ob 17. uri pa se bo v športnem domu začel brzopotezni šahovski turnir. Osrdd-^ nja proslava s podelitvijo priznanj in kulturnim programom pa bo v soboto, 10. decembra, ob 18. uri v Domu Kokrške čete. A. Ž. L DOPISNIKI SPOROČAJO Poučna ekskurzija Ciril Rozman piše, da so bili kmetje, člani samoupravnih organov Gozdnega gospodarstva Bled, konec novembra na zanimivi in poučni ekskurziji. V Komendi so najprej obiskali lončarsko zadrugo in si nato v Mengšu ogledali semenarno in drevesnico Seme-sadike. Gozdne in tudi okrasne sadike gojijo na 60 hektarih. Na gradu Krumperk pa so si ogledali tudi konjeniški center biotehnične fakultete univerze Edvarda Kardelja. Najbolj navdušeni pa so bili nad obiskom kmetije v Črnem grabnu, kjer mladi kmet s prirejenimi stroji obdeluje zelo strma zemljišča. Redi predvsem krave mlekarice in ima vzporedno tudi prirejo mesa. Letni sindikalni sestanki V radovljiški občini so se začele priprave na letošnje članske sindikalne sestanke. V sindikalnih organizacijah naj bi bili do konca decembra, v konferencah osnovnih organizacij sindikata v občini pa najkasneje do 20. januarja. Poleg ocene letošnjega dela bodo na teh sestankih sprejemali programe za leto 1989, piše Jošt Rolc. Delo kluba zadovoljnih abstinentov Jošt Rolc nam je poslal tudi zapis z občnega zbora članov Kluba zadovoljnih abstinetov Donat iz Radovljice, ki so ga imeli minuli mesec. Klub je danes eden najbolj delavnih v Sloveniji in ima 42 članov. Občni zbor so sklicali novembra, v mesecu boja proti alkoholizmu in narkomaniji, ker so pričakovali tudi udeležbo predstavnikov družbenopolitičnih organizacij. Žal, jih ni bilo?! Klub je v zadnjem letu organiziral proslave, srečanja, izlete, posredoval pri organizacijah združenega dela za zaposlitev svojih članov (doživeli so zgolj razočaranja), skrbel za stik s družbenopolitičnimi organizacijami, z interesno skupnostjo socialnega skrbstva in še posebej z zdravstveno službo. Ko so ocenjevali delo kluba in posameznikov, so bili še najbolj nezadovoljni z nerednim obiskom nekaterih članov na klubskih srečanjih. Medtem ko nekatere organizacije združenega dela ne kažejo pravega razumevanja (zlasti sindikati in SZDL), pa velja pohvala Zdravilišču Rogaška Slatina, po katerem ima klub tudi ime Donat, ljubljanski Metalki, Mercatorju Ljubljana, skupnosti socialnega skrbstva in telesnokulturni skupnosti Radovljica. Na zboru so izrekli pohvalo Psihiatrični bolnišnici Begunje, Zdravstvenemu domu Radovljica in sedanjemu dolgoletnemu predsedniku kluba Zdravku Pikonu. Za petletno neprekinjeno abstinenco je predsednik Pikon podelil na zboru priznanja (diplome) Francu Blazniku, Cirilu Jelovčanu in Jožetu Marklju. Razstava ob tednu kulture v Naklem - Letošnji enajsti teden kulture so v Naklem proslavljali konec novembra skupaj s 25-letnico turističnega društva oziroma turizma. Med prireditvami v tednu kulture je bila tudi posebna razstava Turistično društvo skozi čas, še bolj pa so presenetili nekateri domači umetniki. To vsekakor velja za slikarko Lucijo Šubic, Daneta Šemrova, za rezbarja Janeza Vovka, kamnoseka Borisa Udovča in druge, piše Drago Papler. - Foto: G. Šinik Krajevna skupnost Kamna gorica ureja ANDREJ ŽALAR Gradbeni odbor je »držal« besedo Kamna gorica, 5. decembra - 6. marca letos so se v krajevni skupnosti Kamna gorica v radovljiški občini z glasovanjem na referendumu odločali o samoprispevku. Takrat se je prek 80 odstotkov vseh volivcev v krajevni skupnosti odločilo, da bodo redno plačevali samoprispevek. V program, ki so ga na ta način podprli, pa so zapisali Izgradnja mrliških vežic. Že v pripravah na referendum pa sta se vodstvo krajevne skupnosti in tudi gradbeni odbor obvezala, da bodo mrliške vežice že letos do konca oktobra pod streho. Tako kot so držali besedo krajani, ki so predlagali razpis referenduma o krajevnem samoprispevku za izgradnjo pre-potrebnih vežic in se potem na glasovanju tudi odločili zanj, je »držal« besedo tudi gradbeni odbor. Oktobra so vežice imele streho. Marsikje v radovljiški občini, pa tudi nekaterih drugih krajevnih skupnostih na Gorenjskem, kjer so slišali za razmišljanja Kamnogoričanov, so menili, da se v teh časih z referendumom spuščajo v svojevrstno avanturo. Inflacija in časi niso danes niti najmanj podobni (še manj pa naklonjeni) obdobjem, ko so bile celo redke krajevne skupnosti ali občine, kjer ni bilo takšnega ali drugačnega (referendumskega) samoprispevka. V Kamni gorici pa so takrat razmišljali drugače. Takšnih in drugačnih prispevkov od praga do praga, od hiše do hiše je bilo v krajevni skupnosti že precej. Morda je bil tudi to eden od vzrokov, da je nekdanja enotnost v krajevni skupnosti čez čas malce oslabela in se sprevrgla že kar v nekakšno mrtvilo. Tako so ocenili, da pri referendumu ne gre zgolj za finančno plat skupne akcije, marveč tudi za neke vrste moralne povezanosti, pripadnosti in aktivnosti v krajevni skupnosti. »Odločitev, da gremo v referendum, smo takrat podprli v vseh organizacijah in na vseh zborih,« se spominja Andrej Potočnik, predsednik krajevne konference socialistične zveze v Kamni Gorici. »Priznam pa, da se mi je osebno zdel program malce »koraj-žen«, saj prej že nekaj časa v krajevni skupnosti ni bilo prave aktivnosti. Danes sem zadovoljen, pa ne le jaz, vsi. Uresničen je bil namreč osnovni namen v naši krajevni skupnosti: Od besed k dejanjem. Uspešnemu referendumu je takoj sledila akcija. Razumljivo pa je, da smo se zaradi zahtevnosti programa pri nekaterih drugih načrtovanih delih znašli v časovni stiski. Predvsem smo nekaj komunalnih del, kot so urejanje potokov, cestišč, dohodov, morali zato preložiti na prihodnje leto. Poskušali smo tudi s telefonijo in s kabelsko ter Janez Cengle Andrej Potočnik Gradbeni odbor je »držal« besedo; vežice so pod streho. Prihodnje leto morajo biti končane, pravijo... satelitsko televizijo za celo dolino. Tudi to smo za zdaj odložili. Vendar pa menim, da zaradi tega uresničevanja letošnjega programa ne smemo kritizirati.« Pa vendar gradnja vežic l«tos ni bila edina stvar, ki so se je lotili v krajevni skupnosti. Spomladi so imeli na primer veliko očiščevalno akcijo, kjer so se še posebej izkazali šola in mladina ter gojenci Zavoda Matevža Langusa. Obnovili so tudi 50 metrov dolge rake v Kamni gorici in jih »oblekli« v aluminij. Pa tudi potoke so čistili. Pri teh delih so že v začetku avgusta v krajevni skupnf sti zabeležili prek 1000 udarniških ur. »V začetku septembra pa smo potem ** kopali v temelje za vežice,« pravi predsef nik sveta krajevne skupnosti in predsednj; gradbenega odbora Janez Cengle. »Zenw %t\ ska dela smo zaupali Gradbenemu podjCT ki Gorenje, ki je do konca septembra končal deli do plošče. Potem pa se je začelo ud«|S niško delo, ki je trajalo polnih 38 dni. C* nas je priganjal. Zato dela nismo mogli ve« Ve no organizirati tako, kot smo prvotno na^tos tovali in se tudi dogovarjali. Delovni prjjfc gram smo morali sestavljati sproti, za vs*'ha naslednji dan posebej. ^|01 Zato nekateri nij jj-ht prišli na vrsto, da' wn izpolnili obveznih''je ur pr^.< .„voljneOJst dela. Nekateri pa * 'sta jih naredili tudi v< 'z r kot 20; vendar so i *j povečini odpoved* ^ds plačilu. S sklepoi (*nt vodstva in organi* ^ r cij smo ocenili, • *°ti smo za letos načrt1 sh \ vano akcijo uresntf li, prihodnje leto pa nas čaka nadaljevali |: in takrat seveda računamo, da se bodo od | vali tudi tisti, ki se letos niso ali se zara1 p narave samega dela niso mogli. Pomenih« ■■ je, da so vežice pod streho, za to pa je bi] | skupaj s pripravljalnimi deli opravljeni r okrog 2800 ur.« Ob uresničitvi za letos začrtanega refi rendumskega programa pa ne zasluži pil hvale le vodstvo oziroma gradbeni odbo 1 Kamnogoričani pravijo, da so še poseb*' hvaležni za prizadevanje, sodelovanje in piL moč Lipničanom in njihovemu gradbenertBH odboru za izgradnjo skupnih mrliških vežijp Lipničani so namreč svoje obveznosti tak' W' poravnali in s tem tudi omogočili Kamnog'B ričanom začetek gradnje. Seveda pa velj pohvala in zahvala tudi vsem v krajevi skupnosti, ki so kakorkoli prispevali, da $ej0 naredili toliko, kot so načrtovali. a c jih »In nenazadnje,« pravi Janez Cengl(tiri »vsega tega ne bi mogli narediti brez razU e mevanja in pomoči Alpdoma, občinskje skupščine, Jelplasta Kamna gorica, Plamf |0r na iz Krope, Cestnega podjetja Kranj • Gradbenega podjetja Gorenje iz Radovljici Skratka, delo nas je v krajevni skupno«1 J/ združilo in prihodnje leto nadaljujemo. A. Žalile Pohvala za Toneta Kakšen strah neki... Velesovo, decembra - »Kaj takega, kot letos, ko je novembra zapadel prvi sneg, vsi, ki hodimo na Krvavec, še nismo doživeli. Tovornjak s plugom in posipalcem je prišel prav na Krvavec in očistil cesto. Menimo, da voznik Tone zasluži javno pohvalo in želimo, da ga obiščete... Takšno telefonsko sporočilo smo dobili v uredništvo tik pred prazniki. Ko smo še izvedeli, da je bil voznik tovornjaka Tone Ropret iz Velesovega, smo ga laže in kar hitro našli, saj je bil na primer njegov oče (prav tako Tone), ki je zdaj predsednik sveta krajevne skupnosti Velesovo, do upokojitve tudi dolga leta pri Cestnem podjetju Kranj. Tone Ropret-mlajši, ki je tudi že 25 let pri Cestnem podjetju Kranj, je bil minulo soboto dopoldne doma. Imel je prosto soboto, vendar je bil kar malce nestrpen, saj je bilo tudi tokrat vreme takšno, da bi ga lahko vsak hip poklicali, da mora na cesto. Predvsem pa je bil presenečen nad našim obiskom. Ko smo mu povedali, po kakšni poti smo tokrat prišli, je rekel: »Ah, zaradi Krvavca. Spomnim se, ja. Bilo je 23. novembra, ko mi je vodja rekel, da bi morali opraviti pogodbeno naročilo za Gradbinca, ki dela na Krvav- cu. Želeli so, da bi jim splužili cesto; in najbrž bo zaradi del na Krvavcu potrebna še kakšna vožnja ta mesec. Vodja me je takrat vprašal, ali upam s plugom na Krvavec, ker pač najbolje poznam cesto... Zakaj pa ne, sem menil, če je takšno naročilo, ga je pač treba opraviti...« Za številne ljubitelje Krvavca, tudi smučarji so bili že gor, je bil Tonetov prihod res prava senzacija. Priti ob tako visokem snegu, kot je bil takrat, s tovornjakom na Krvavec, res ni mačji kašelj. Zato je vse »Krvavčane« (kasneje pa tudi druge, predvsem domače) še najbolj zanimalo, ali ga je bilo kaj strah'. »Kakšen strah neki? Vedno in povsod se držim pravila, da je strah votel in da ima velike oči. Seveda pa pri delu, kadar gre za varnost, ni dobro pretiravati. Vrsto let sem že voznik tovornjaka pri Cestnem podjetju Kranj in pozimi ne tvegam brez verig. Da namestim verige, porabim deset minut; brez njih pa bi lahko ure in ure tičal kje v snegu; lahko pa bi bilo še huje...« Tonetovo pravilo, ki tudi ob prostem času vedno rad pomaga ali v stiski priskoči na pomoč, je: Vsakega dela se je treba lotiti skrbno in odgovorno. Pri cestah še posebej velja, kadar jih pozimi vzdržuješ, da jih moraš imeti rad. »Če se je pozimi ne boš pravočasno, skrbno in odgovorno lotil, ti bo pokazala hrbet in jo bodo lahko samo še zaprli. Meni se kaj takega na cestah, za katere sem bil pozimi zadolžen, še ni zgodilo... Če pa ste me zaradi cest že obiskali, bi rad izkoristil priložnost: Vsem voznikom želim srečno vožnjo tudi v novem letu. Za varno (cesto) pa bom tam, kjer bom delal, skrbel jaz...« - A. Žalar Pridobitev za športno dejavnost - v krajevni skupnosti Podnart " radovljiški občini, kjer trenutno plačujejo že tretji samoprispevek; pravijo: »Vse kar imamo, smo pravzaprav sami naredili.« Pred leti ^ so na primer gradili športno igrišče, zdaj imajo tudi objekt za not' * malno delo te dejavnosti (na sliki). Sicer pa so letos za vse vasi na' bavili zabojnike za odpadke, 42 gospodinjstev bo preko krajevn* skupnosti dobilo telefone, v krajevne ceste so letos vgradili za 7f> milijonov dinarjev asfalta, skrbeli so za čisto okolje, zdaj pa bodo skrbeli za pluženje in posipanje cest, itd. Prihodnje leto jih čak* obnova Doma kulture v Podnartu, za katero zbirajo denar iz tret' jega samoprispevka. - A. Ž. - Foto: F. Perdan / PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM Kdo je odgovoren? Na cesti Toneta Tomšiča na Jesenicah, pri hiši št. 28, stoji ob pločniku drog za javno razsvetljavo. Na pločniku pa je napravljen jašek za priključek. Jašek je sicer pokrit, vendar ga že nekaj let načenja zob časa. Luknje okrog jaška so vsak dan večje. Nikogar pa ni, ki bi poškodbo popravil. Kaže, da odgovorni čakajo, da bo najprej prišlo do nezgode... Jože Mrovlje Kranjska gora Težave z imeni - Kranjskogorci imajo težave z imeni, ki jim jih drugi kar naprej pačijo: Prisank v Prisojnik, Pišenco v Piš-nico, Martuljk v Martuljek... Zadnje čase ne vedo niti, ali se gora piše z veliko ali malo začetnico. Neki »malar« pa je Podkoren »prekrstil« kar v Podkopen... - Lojze Kerštan KULTURA 5. STRAN (MSISKOTEECa-Afl PRIZNANJA LJUBITELJSKI KULTURNI . DEJAVNOSTI 'e1 Kranj - Sinoči so v Prešernovem gledališču podelili letošnja priznanja kranjske Kulturne skupnosti za dosežke na področju ljubiteljske kulture v tem letu. Kot je znano, so se pred letom dni v Kranju odločili ta priznanja podeljevati na obletnico rojstva pesnika Franceta Prešerna. etfl *i ifiiN— v«' Kranjske Prešernove nagrade ''i^eliko Prešernovo plaketo so ijjs prejeli trije nagrajenci: Jo-Jfj^ Debelak, Janez Foršek in slfha Štefe. J0?.ICA DEBELAK je prejela liko Prešernovo plaketo za lfojj-ntorsko delo s šolskimi fol-frnimi skupinami. S folkloro •Ne pričela ukvarjati pred štiri-ei istimi leti, ko je za proslavo f*tavila priložnostno skupino * njo nastopila. Od takrat na-! !*j seznanja šolske otroke z i* ''dskim izročilom. Danes je d ^ntorica treh folklornih sku-1> ^ na Osnovni šoli Bratstvo in > Motnost v Kranju, v teh skupi-rtfh pa je kar okoli 150 otrok. j Rezultati njenega dela se ka-*io v vsakoletnem sodelovanju ' občinskih in regijskih sreča-.J.'h otroških folklornih skupin, JIM leta zapored pa so bile nje-j(? skupine izbrane za sodelovanj6 na zaključnem srečanju fol-j,lornih skupin Slovenije. S1 JANEZ FORŠEK je prejel Veko Prešernovo plaketo za dol-i ''letno delo na področju zborov-fega petja. Janez Foršek je namreč že petindvajset let zboroma in glasbeni pedagog. De-let je uspešno vodil moški 6vski zbor Svoboda Podnart, ?tanovil je mešani komorni r Loka iz Škofje Loke, ki še Bes deluje po njegovih smereh. ^eta 1981 je bil soustanovitelj ^"tniškega moškega pevskega "°ra Kranj, ki ga zelo uspešno ™ od ustanovitve. Obrtniški °ški pevski zbor Kranj je imel pretekli sezoni zelo odmevne koncerte v Radencih, na Bledu, na Joštu, Škofji Loki, Kranju in koncerta na dvodnevnem gostovanju v Furlaniji. MIHA ŠTEFE je prejel Veliko Prešernovo plaketo za dolgoletno vsestransko delovanje v ljubiteljski kulturi. Že skoraj dvajset let je član KUD Dobrava Naklo, več let je bil tudi predsednik društva. Vsa leta je bil pobudnik in organizator Tednov kulture v Naklem. Tu je tudi organizator vseh dramskih predstav, režiral je več kot deset predstav, odigral celo vrsto vlog, igral na deskah Prešernovega gledališča. Razen tega je Miha Štefe že osemnajst let član recitatorske skupine v Iskri, na osnovni šoli v Naklem pa že več let uspešno vodi dramski krožek. Za svoje bogato kulturno delo je pred leti že prejel Malo Prešernovo plaketo. Kranjska Mestna hiša ZEMUNSKI LIKOVNIKI u Kranj - Že zdavnaj v tradicijo prerasla likovna izmenjava med ' '/»njem in Zemunom je obema mestoma prinesla vrsto zanimivi "kovnih informacij, ki segajo na različna področja umetniškega ustvarjanja. , Akademsko slikarko Mirjam Repič - Lekič, ki tokrat razstavlja J^anjski Mestni hiši, kranjsko likovno občinstvo že pozna s sre-^j v preteklih letih. Tokrat se predstavlja kot odlična oblikovalka parnične plastike in kot slikarka. Šolala se je na rimski Likovni kemiji, kot oblikovalka keramike pa izhaja iz znamenite italijan- Akademije San Giacomo. V razstavljenih keramičnih ekspona-!^.0dmevajo elementarne oblikovalne silnice primitivnih in starih izginulih kultur. V slikarstvu pa umetnica izraža svoje poglede na ?£ovinska dogajanja - sodobna in pretekla, in jih opremlja s pestmi dodatki in grafiti. _j Elegantno oblikovane forme v lesu pod skupnim naslovom Ribe >w.elo akademskega kiparja Milorada Rašica - Raše, ki prav zdaj lr*o svojih del razstavlja v Malmbju na Švedskem. 1^ Prvikrat pa se v Kranju predstavlja ugledni srbski ilustrator slikar Mihailo Pisanjuk. Razstavljena dela in številne nagrabi jih je umetnik že prejel, ga uvrščajo med najbolj kvalitetne ratorje knjig za otroke in mladino pri nas. Cene Avguštin Podeljenih je bilo tudi osem Malih Prešernovih plaket. Prejeli so jih: Ivan Kranjc je prejel priznanje za svoje delo na področju zborovskega petja. Bil je soustanovitelj Obrtnega moškega pevskega zbora. Pred tem je sodeloval pri velenjskem pevskem zboru, pri zboru Svoboda Primskovo kar dvajset let, pri Prešernovem zboru dvanajst let in šest let pri zboru Svoboda Tržič. Zveza kulturnih organizacij Slovenije ga je za delo na področju zborovskega dela že pred časom odlikovala z Zlato Gallusovo značko. KUD Dom učencev in študentov Ivo Lola Ribar Kranj je prejel priznanje za razvejanost in pestrost "kulturnih dejavnosti. Kulturne skupine združujejo učence iz različnih okolij Slovenije, pa tudi drugih republik. Učenci delujejo v dramskih skupinah, foto krožku, krožku za oblikovanje, izdajajo domsko glasilo, vključujejo se v plesne tečaje, prirejajo predavanja, razstave, obiskujejo abonmajske predstave v gledališču in v kinu, pomembnejše likovne razstave. Veliko truda je bilo vloženega v iskanje poti, kako mlademu človeku privzgojiti vso lepoto jezikovnega izražanja, odrskega udejstvovanja in pri tem upoštevati navade krajev in kulturnih okolij, iz katerih prihajajo učenci. Mateja Jaklin je prejela priznanje kot dolgoletna članica skupine Sava Kranj. Ko je pred leti opravila republiški seminar za vodje folklornih skupin, j j pričela učiti mlade plesalce, opravljala je zahtevno korepeti-torsko delo ter strokovno vodila starejše skupine. Janja Kraševec je prejela priznanje za organizacijsko delo na področju zborovskega petja. Vrsto let je članica APZ France Prešeren, že drugi mandat pa je tudi predsednica zbora. Organizacijsko delo v zboru zahteva veliko dela, časa in potrpežljivosti, njena zasluga pa je racionalnejše delo v izvršnem odboru, prizadevanja za svobodno menjavo dela in za to, da ima APZ France Prešeren kot prvi zbor na Slovenskem svojega pedagoga pevske tehnike. Lea Mencinger je prejela priznanje za novinarsko delo na področju kulturnih dejavnosti. Odkar je prevzela urednikovanje kulturne strani, je kulturna dejavnost dobro predstavljena, saj zavestno sledi ljubiteljski dejavnosti tako v Kranju kot tudi na Gorenjskem. Bogate so njene predstavitve kulturnih ustvarjalcev, uspehi skupin so vedno zabeleženi. V njenih člankih se kaže poglobljen odnos do ljubiteljstva in želja predstavljati to nenehno gibanje sprotno, zanimivo in objektivno. Metka Štucin je prejela priznanje za ljubiteljsko delo v kulturi. Veliko je pomagala pri organizaciji Tednov kulture v Naklem, sodelovala kot re-cltatorka, igralka, pa tudi režija ji ni tuja. Veliko se ukvarja tudi z mladimi. Posebej rada dela v dramski sekciji, kjer kot slavistka skrbi za pravilno izgovorjavo, jasnost besed in igralčev odnos do jezika. 2e nekaj let je tudi lektorica glasila Naklan'c. Janez Žlindra je prejel priznanje za delo na filmskem področju. Vrsto let je že član Kino kluba Duplje in nekaj časa tudi njegov predsednik. Pod njegovim vodstvom je delo v klubu ponovno zaživelo in se razmahnilo. Večkrat je prejel najvišje nagrade za svoje filme: film Kam je bil na primer najboljši pionirski film v Sloveniji in Jugoslaviji. Dva filma pa sta bila na dosedanjih festivalih posebej pohvaljena, tudi na zadnji reviji filmskih skupin oktobra v Kranju. Franci Žižmond je prejel priznanje za delo na folklornem področju, saj se s tem ukvarja že blizu šestnajst let. Bil je plesalec pri Folklorni skupini Predoslje, nato pa pri Folklorni skupini Iskra, kjer je tudi prevzel nalogo gospodarja. Obenem skrbi za nabavo novih noš, za njihovo izvirnost ter kvalitetno izdelavo, saj ima skupina na programu tudi plese drugih narodnosti. Nepogrešljiv je tudi pri organizaciji nastopov in turnej. Tretja premiera v Prešernovem gledališču IZ PRAVLJIČN0STIV STVARNOST Kranj — Teater za otroke je zelo občutljiva zadeva. Premišljena režija in ironizirana karakterna igra v Cesarični in pastirju odmevata pri mladih gledalcih Slej ko prej ostaja neizpodbitno dejstvo, da se z uprizarjanjem predstav za najmlajše in mlade gledalce na Slovenskem nihče ne ukvarja sistematično. Gledališče, ki ima v svojem nazivu poudarjeno oznako mladinsko, se s to zvrstjo ukvarja le poredkoma, ker se je pač usmerilo v iskanje novih oblik in eksperimentiranje, kar seveda noče biti očitek, marveč zgolj ugotovitev. Vendar sta prav zaradi tega »specializiranega« gledališča tako Drama v Ljubljani kot Mestno gledališče ljubljansko v minulih dvajsetih letih izločili iz repertoarja mladinske predstave; Drama zdaj to zvrst spet uvaja z Minolijevim Vilinčkom z lune. Sicer pa vsa druga slovenska »pokrajinska« gledališča redno uvrščajo v svoj spored po eno igro za otroke in to praviloma ob izteku leta, kar je povezano z večjimi ali manjšimi evforijami dedka Mraza. Tako tudi Prešernovo gledališče v Kranju, ki je letos uprizorilo Cesarično in pastirja Nicholasa Stuarta Graya v režiji Lojzeta Domajhka ta dokaj samosvoj režiser je tudi v minulih sezonah uprizoril več posrečenih predstav, od Kekca do Achardove komedije A me vzamete zraven. Hotenje, ki ga izpričujejo predstave same, je razvidno: uporabiti priložnost za kolikor tolikor spodobno predstavo. Cesarično in pastirja, ki je nastal po Andersenovi pravljici Svinjski pastir, je v prevodu Marije Lužnik uprizorilo že tedanje Mladinsko gledališče (v svojem prvem delu) leta 1962. Z besedili za otroške predstave je nenehno velika zadrega; nekateri avtorji so pomrli, drugi so se upehali, nemara bi kazalo ponovno uprizoritveno preverjati zdaj že klasika slovenske mladinske dramatike Pavla Go-lio. Dramaturške kompozicije teh starejših besedil namreč omogočajo tako karakterno oblikovanje likov kot dramsko akcijo. To se je izkazalo tudi s Cesarično in pastirjem. V tej pravljici se namreč razpredajo povsem vsakdanje človeške zadeve, kar je Domajnkova uprizoritev s svojo redukcijo oseb in teksta še poudarila in usmerila pozornost na medčloveška razmerja. Tu se razrešujejo skrbi akvamarinskega kralja (Tine Oman), povsem očetovske skrbi zaradi čudaških sinov, spakujočega se, gosposkega princa Akvana (Matjaž Višnar) in vrtnarstvu zavezanega princa Marina (Ivo Godnič). Podobno se dogaja tudi pri sosedu, cesarju Pavlu Rakovcu in njegovi trmoglavki princeski Juditi Zidar z Bernardo Oman, ki je iz dvorne dame postala princeskina prijateljica. Pojoči lonček in čudežna vrtnica sicer ostajata pravljična rekvizita, toda liki so taki, kot jih lahko sreč imo na Pungartu ali na Bri-tofu ali kjerkoli. In končno, da si princ Marin pridobi cesarično z vztrajanjem v vlogi svinjskega pastirja, pomeni pogumno, če ne že kar etično dejanje, ki mora navdušiti mladega gledalca. Za vse to dogajanje je primerna sinhrona scena po zasnovi Va-sje Repinca, saj razvidno označuje kraje dogajanja in omogoča širok prostor gibanja, pa tudi njen estetski okvir je opazen; značajsko motivirani so tudi kostumi po zamisli Karin Košak. Kompozicija predstave je vsekakor posrečena, ne bi pa ji škodovalo nekaj več izrazne zagretosti in dinamike, do česar pa bo z uigranostjo verjetno še Priš,°- France Vurnik KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši je na ogled razstava Sodobna prizadevanja za likovno opremo Prešernove hiše in Krst pri Savici Ivana Seljaka - Čopiča. V Mestni hiši pa je na ogled razstava likovnih del umetnikov iz Zemuna - Mirjam Repič - Lekič, Mihaila Pisanju-ka in Milorada Rašica - Raše. V Stebriščni dvorani Mestne hiše je odprta razstava Miniature z Julijskih Alp v letih 1915- 1917. Danes, v torek, ob 18.30 v Mali galeriji Mestne hiše odpirajo razstavo kiparskih in grafičnih del akad. kiparja Borisa Sajovica. V četrtek, 8. decembra, ob 17. uri se v Domu JLA v Nazorjevi ulici znova po krajšem premoru začenjajo lutkovni četrtki. Lutkovna skupina iz Naklega bo predstavila igrico Vžigalnik. Danes, v torek, ob 20. uri bo v gradu Kieselstein ponovitev plesno - gledališke predstave po predlogi S. Becketta Prihaja in odhaja v izvedbi Plesnega gledališča MAS. V galeriji Kavka razstavlja plastike iz žgane gline akad. slikar Drago Bušič. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je še ta teden odprta razstava likovnih del članov Dolika. V galeriji Kamen so na ogled dela akad. slikarke Alenke Kham -Pičnmn. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji razstavlja Janez Hafner. Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17.ure. KAMNIK- V veliki dvorani kina Dom Kamnik bo v četrtek, 8. decembra, ob 19.uri na sporedu znamenita zagrebška predstava Gala. LJUBLJANA- Danes, ob 19.30 bo v Narodni galeriji koncert Slovenskih madrigalistov ob izidu zvočne kasete. NELAGODJE V PROSTORU Ljubljana - V četrtek, 8. decembra, ob 19. uri bodo v Moderni galeriji odprli razstavo kiparke Dube Sambolec, ki se je s svojo piramido in polkroglo letos že predstavila na Beneškem bienalu v sekciji Aperto 88. Razstava bo odprta do 29. januarja 1989. Boris Kuburič o lutkah KAJ DELA SOVA POZIMI Tržič - Potem ko je lutkovna skupina pri Mladinskem gledališču Tržič trinajst k rat(!) ponovila lutkovno igrico Polonce Kovač Kaj mora delati sova jeseni, bo čez dobrih štirinajst dni ista skupina pripravila novo lutkovno predstavo iste avtorice - Kaj mora narediti sova pozimi. Seveda to še ne pomeni, da je predstava Kaj mora delati sova jeseni že odslužila svojemu namenu. Prav gotovo jo bodo trži-ški lutkarji še ponovili kdaj kasneje, prav gotovo pa otrokom v Lešah pri Tržiču, saj so jim to obljubili. Zdaj ste sredi priprav na novo lutkovno igrico. Ali so bili tržiški lutkarji vedno tako delavni? »Se mi zdi, da tako delamo že kar okoli deset let. Nekaj zagnancev nas dela pri Mladinskem gledališču v skupini Smeh in kadar tako kaže, prirejamo vesele prireditve za odrasle, nemalokrat pa se lotimo tudi lutkovnih predstav. Za to drugo lutkovno predstavo bomo uporabili kar lutke iz prejšnje predstave, saj gre za enake lutke, le tekst je seveda drugačen. Zato bo lahko predstava tudi dokaj hitro nared - 20. decembra bo premiera.« Bo to v Tržiču? »Ne, v Ljubljani. Igrali jo bomo namreč kot novoletno predstavo za otroke kolektiva Beograjske banke. V Tržiču pa bo predstava 23. decembra. Dogovorili smo se za vrsto predstav, kar težko bo odigrati po pet, šest predstav na dan. Tudi v Kranj pridemo na nekatere šole in še morda kam.« Ali vsa ta obujena lutkovna dejavnost pomeni, da so se v Tržič povrnili nekdanji zlati časi lutkarstva? »Nekdaj je bila ta dejavnost pri nas res bolj živahna in tudi kvalitetna. Danes se žal ne moremo primerjati s skupinami, kot je recimo besniška. Sam se sicer ukvarjam z režijo predstave, vem pa, da bi za kvalitetno predstavo potrebovali še marsikaj. Imenitno bi bilo, če bi za nas kdaj sceno in lutke naredil Saša Kump. Zdaj nam manjka lutkarskega znanja. Upam, da bomo to še nadoknadili. To, kar zdaj ponujamo otrokom, je sicer dobro, radi pa bi, da bi bilo še boljše. In ne samo za novo leto, ko skupaj z Društvom prijateljev mladine organiziramo lutkovna gostovanja po občini. Morda bomo kdaj spet tako dobri, da se bomo lahko predstavili tudi na kakšnem lutkovnem srečanju ob drugih lutkovnih skupinah.« L. M. 0 VODOMCIH - IZVEN UČNEGA _NACRTA_ Jesenice — »Ključa do prirode notranje razvit in zdrav otrok ne bo nikoli izgubil, čeprav ga ne nosi obešenega okoli vratu, saj je vsako mlado živo bitje najžlahtnejši sad njene vsebine in oblike. Zato bodo človekovi svetovi — še tako popolni in čudežni — kot je npr. svet računalnikov — vedno potrebovali svoj prirodni temelj, svoje naravno etično ravnotežje, dokler bodo služili življenju in človeku...« Tako je pred leti zapisal pesnik in pedagog iz Kranjske gore Benjamin Gracer v svojem razmišljanju »Iskranje možnosti identifikacije z naravo prek literature«, objavljenem v jeseniških Listih. Sad tega razmišljanja je literarno — pedagošk projekt VOt DOMEC, ki so ga pod Gracerjevim mentorstvom udejanili tretje-šolci osnovne šole v Kranjski gori. Ideja za ta projekt se je Gracerju porodila ob nenavadno živahnem odzivu njegovih učencev na knjigo češkega mladinskega pisatelja Karla Novvja »Ribiča v Modrem zalivu«, ki zajema snov iz življenja vodomcev. Otroci so prinašali v šolo iz revij izrezane fotografije teh svojskih obvodnih ptičev, članke in zapise o njih, vsi skupaj pa so šli celo k izviru Save Dolinke v Zelencih, kjer so nekoč živeli vodomci, pa so jih potem od tam pregnali, češ da uničujejo ribji zarad. (Zato tudi navidezni paradoks, ko otroci pri naštevanju prijateljev in sovražnikov teh ptic med prijatelje uvrstijo tudi ČLOVEKA, med sovražnike pa LJUDI...) Gracerjevim šolarjem je kot osnovna literatura za projekt služila že omenjena knjiga »Ribiča v modrem zalivu«, iz drugih knjig in revij pa so izbrskali še vse drugo, kar je pri nas napisanega o vodomcih. Rezultat pogovorov, prostih spisov, risbic ter pesmic, ljudskih modrosti, znanstvenih faktov, mitologije o vodomcih in celo listanja po slovarjih, kjer so otroci zvedeli, kako se imenuje vodomec v različnih jezikih, je posebna številka šolskega glasila, ki so jo v četrtek, 24. novembra, tudi javno predstavili na šoli, in sicer kar v razredu Gracerjevih tretješolcev. Predstavitvi je sledil krajši program z glasbo, plesom, deklamiranjem in pogostitvijo. Treba je tudi povedati, da ti v vseh pogledih izvirni literarno — pedagoški projekti (na podoben način kot vodomca so poprej obdelali tudi druge teme — npr. človeka, sonce, knjigo — ki jim je bila na začetku leta posvečena že prva posebna izdaja šolskega glasila z naslovom ČLOVEK), niso zajeti v nobenem učnem načrtu, pač pa so žlahten sad učiteljeve zavzetosti in otroške radovednosti, radoživosti in domišljije. E. Torkar ureja LEA MENCINGER GLAS 6. STRAN 'podlistek, pisma, odmevi, Torek, 6. decembra DEMOKRACIJE NAJ BO RAVNO PRAV Že, že, toda, kdo bo presodil in določil, kdaj je demokracije ravno prav? Demokracije se ne da meriti na vatle, demokracija ali je ali je pa ni! In pa: kaj sploh je tale »demokracija«? < Menda oblast ljudstva. Prva ustava naše republike je določala, da: »oblast izhaja iz ljudstva in pripada ljudstvu«, torej ljudstvu in nikomur drugemu! Samo ljudstvo je nosilec suverenosti in samo ljudstvo ima pravico, da si voli svojo oblast. Če,si kakšna politična grupacija lasti »vodilno vlogo« brez mandata ljudstva, je to uzurpacija oblasti. Moram pa reči, da sem prepričan, da bi partija, ki se je odločila za sestop z oblasti, tisti hip, ko bi priznala politični pluralizem, postala normalna demokratična stranka in najbrž še napredna povrhu. Že, če pristane na svobodne volitve, si lahko pridobi legitimnost. Tovariš Ferdo Tolar! Moj nastop na zborovanju v Ljubljani te moti? Kmečka zveza naj se bori za kmeta, v politiko pa naj se ne vtika? Da, da, Kmečka zveza se bori za kmeta, pri tem pa zadeva na - politiko. Kaj meniš, tov. Ferdo Tolar, ali naj Kmečka zveza zahteva samo višje cene — recimo mleka? To je sicer nujno, ob tem pa dobro vemo, da mnogi že sedanjih cen ne zmorejo več. Zakaj? Zato, ker nas je naš »sistem« pripeljal v tako godljo, da se iz nje ne vidimo. Če meni ne verjameš, pozorno preberi uvodnik v prazničnem »Gorenjskem glasu«, ki ga je napisal Milan Pintar. Prepričan sem namreč, da iz te naše godlje pridemo samo s spremembo našega »sistema«, torej z demokracijo. Bojim se pa, da nas bodo naše »reforme« pripeljale v socialistični kapitalizem, ki bo slabši od kapitalističnega, da ne rečem kapitalističnega socializna. Kmečka zveza si pa ne želi nikakršnega kapitalizma, pač pa resničen socializem, temelječ na resničnem samoupravljanju in resnični demokraciji. Prav rada bi se Kmečka zveza zadrževala na področju kmečkega sindikalizma, moram pa reči, da pri naših politikih najdemo bore malo posluha za naše probleme. Da ne bo navsezadnje treba, da se Kmečka zveza bori za delavce, vse dokler se ne bodo organizirali v svojo Slovensko delavsko zvezo. Državni sindikat je pač vse kaj drugega, kot organizacija, ki ščiti delavske interese. Najbrž se bomo morali delavci in kmetje skupaj prizadevati za svoje stanovske pravice in za obče človekove pravice in temeljne svoboščine. Ivan Oman SUMLJIVI NOČNI OBISKI Rad bi opozoril na primer, ki se je pripetil v nedelji zvečer ob 9 do 9,30. Neki sumljivi moški, oblečen v vojaško obleko, vendar vojak očitno ni bil, kajti kranjski vojaki hodijo ob nedeljah v mesto v lepi uniformi, medtem ko je bil ta oblečen v umazano, izrabljeno in zmečkano uniformo s pelerino in kapo z zavihki in ščitnikom. Kapo je imel malomarno pokrito in potegnjeno na oči, bil je temnejše polti in dolgih las, podolgovatega obraza, govoril je srbohrvaško pa tudi slovenščino je dobro obvladal. »Iskal« je neke ljudi, katerih imena si je sproti izmišljal. Bil je mlajši, pa tudi po vedenju sodeč še ni bil vojak. Bil je močan in srednje postave ter izredno odurnega pogleda. Zahteval je, naj mu odprejo, ker da ve, da tukaj stanujejo njegovi znanci, predstaviti pa se ni hotel. Stal je pred vrati tako, kot stojijo tekači na startu na daljše proge. Govoril je, da ima on pravico zahtevati, da mu odpre- jo, da bi se nekaj pogovoril. Zvonil je kar naprej, vendar le v pritličju, v nadstropja ni šel. Posebno vztrajen je bil tam, kjer je slišal ženski glas in se je po štirikrat vračal. Na srečo mu nobena v pritličju ni odprla, kajti njegovi nameni so bili očitni. Po polurnem nadlegovanju in zvo-nenju ter zahtevah, naj mu od-pro, je končno le odšel. Naslednji dan smo primer prijavili. To vam sporočam, ker so takšni primeri že bili in vedno so sumljivi ljudje nekoga iskali, a niso pravzaprav vedeli koga in vedno so skušali priti v stanovanje. Če je bilo v hodniku več ljudi, pa so hitro odšli in se niso vrnili, čeprav jih je stranka v pritličju klicala nazaj. To je več kot očiten dokaz, da se zadnje čase vse več ljudi potepa in v večernih urah skušajo priti v stanovanje. In kakšni nagibi jih vodijo? Morda rop, morda posilstvo, kdo ve, morda pa eno in drugo, če ne še tretje, uboj? Zato želim opozoriti javnost v Kranju na ta primer oz. te primere, da bodo ljudje bolj pozorni. Znano je namreč, da ljudje posebno v blokih ne zapirajo veznih vrat, pa tudi kletnih ne. To pa je neposredna nevarnost pred zlikovci, ki jih je vedno več v našem mestu. Ivan Šepetavc MAJHNA GRAJA IN VELIKA ZAHVALA (Letošnjim Čufarjevim dnevom na rob) Letošnji Čufarjevi dnevi na Jesenicah so bili zame velika priložnost, da se po dolgem obdobju, v katerem sem v odnosu do uradne jeseniške kulture nihal od abstinence do diverzant-stva, slednjič začnem obnašati, kot se spodobi — konstruktivno, resno in odgovorno. Posledice te moje drže so bile take: prodajna razstava knjig jeseniških piscev, za katero sem material že nekaj tednov prej zbiral po vsej Sloveniji, ni bila uvrščena v uradni program Ču-farjevih dnevov. Vanj sem jo moral vrniti sam in sicer tako, da sem naročil obvestila v radiu Triglav in v Železarju. Dokler sem imel stojnico s knjigami pod milim nebom pred Murko, mi je posel cvetel in niti zeblo me ni preveč, saj so me prijatelji pridno zalagali s čajem in rumom iz bližnjega bifeja, pa tudi zamenjal me je kdo, če je bila huda sila. Ko pa sem razstavo preselil v avlo gledališča, kjer se je odvijala večina prireditev od Čufarjevih dnevih, se je že zapletlo: predsednica občinske kulturne skupnosti mije že vnaprej dala vedeti, da bo na sobotni zaključni prireditvi gledališka avla rezervirana za slavnostni sprejem in pogostitev Čufarjevih nagrajencev in gostov in da takrat tam s svojo stojnico nimam kaj iskati. Tako je bila zatrta moja privatna kulturna iniciativa v okviru Čufarjevih dnevov, (ki se je sicer skrivala pod firmo jeseniške literarne sekcije), saj bi prav na slavnostnem sprejemu, kjer se zbere vsa občinska kulturniška in politična smetana, lahko prodal največ knjig in na enem mestu pokazal, kaj vse je v zadnjem desetletju zraslo na knjižnem polju med Mežakljo in Karavankami. (In tega sploh ni tako malo: blizu 50 naslovov 25 avtorjev!) Stojnica s duhovno hrano se je tudi ob prazniku jeseniške kulture morala umakniti mizicam s prigrizki in napitki, četudi je gledališka avla dovolj velika, da bi se v njej našel prostor za eno in drugo. Da pa ne bom - kot ponavadi - samo kritiziral, naj ta mali dopis zaključim z zahvalo. Zahvaljujem se odboru za podelitev Čufarjevih priznanj za letošnjo ČUFARJEVO DIPLOMO, ki sem jo prejel za »književno ustvarjalnost in publicistično delo.« Diplomo bom dal v okvir in obesil nad pisalno mizo, da me bo nenehno spodbujala k še večjim naporom na strmi poti do mojega življenjskega cilja: osvojitve VELIKE CUFARJEVE PLAKETE, sila redke trofeje, s katero se v nepreglednem mnoštvu jeseniških kulturnih aktivistov in umetniških ustvarjalcev ponaša komaj nekaj čez 120 (sto dvajset) posameznikov in organizacij! Enako zahvalo kot Odboru sem dolžan tudi predlagatelju, Zvezi kulturnih organizacij Jesenice. Bil sem več kot prijetno presenečen ob tem predlogu, saj je predsednik te - iste ZKO še ne tako dolgo tega moje publicistično delo javno, v Železarju, razglašal za »klobasarije«, mene kot pisca pa pomilovalno trepljal po ramenih kot »našega jeseniškega škribonarčka«, ki vsevprek »navzkrižno grizlja«... Kar vidim ga, našega predsednika, kako trmasto nasprotuje predlogu, ki se je v širokih javnih razpravah izoblikoval v bazi, in kako se mora nazadnje — dasi s stisnjenimi zobmi — le ukloniti mnenju večine... Sicer pa — konec dober, vse dobro! Zato pa — hvala, hvala, tavžentkrat hvala! Edo Torkar INDUSTRIJA GOSTINSKE OPREME IGO LJUBLJANA Delavski svet DO IGO razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi DIREKTORJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA Pogoji: — visoka šola ekonomske ali strojne smeri — tri leta delovnih izkušenj na vodilnih mestih — aktivno znanje enega svetovnega jezika — obvladanje predpisov s področja nabave in prodaje. Izbrani kandidati bodo za opravljanje razpisanih del in nalog imenovani za dobo 4 let s tem, da so po poteku mandata lahko ponovno imenovani. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: DO IGO Ljubljana, Koprska 72 s posebno oznako »za razpisno komisijo«. Vse ostale informacije dobite na telefon 265-180. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku razpisnega roka. IZ ZGODOVINE 1*1 NOB (35) Ivan Jan 0 izgubah voditeljev NOB v 1942. letu S kakšno silovitostjo so okupatorjeve enote po vsej Gorenjski, ki se ji niso ne mogli ne hoteli odreči, zasledovale in napadale partizane, najprepričljivejše govore številke padlih borcev in še posebej njihovih voditeljev, ki so bili najbolj izpostavljeni. Sploh so bili narodnoosvobodilnemu gibanju na Gorenjskem najhujši udarci zadani v 1942. letu. Zlasti po dražgoški bitki, ko so okupatorjeve sile okrepile in stopnjevale nasilje, so partizani doživljali pogoste izgube. Naj naštejem le nekatere. Najpregled-neje bo, če naštevam po mesecih. Januar. — V Lipanci je 19. s tremi soborci padel znameniti predvojni revolucionar Stane Bokal, tedaj komandir Prešernove-Pokljuške čete. — Dva dni za tem je s šestimi borci v Poljanski dolini padel vodnik CB Rudi Robnik. Februar. — 8. je na Stirpniku skupaj s Tonetom Demšarjem padel znameniti komandir Jaka Bernard, eden najperspektivnejših poveljnikov, poznejši narodni heroj. Marec. — 10. so gestapovci zaradi izdaje ujeli neuklonljivega sekretarja PK KPS za Gorenjsko Toneta Dolinska-Metoda. Velika izguba. — 11. je v Poljanski dolini spet padlo 7 borcev Loške čete, med njimi pa njen komandir Janez Bernik-Valjhun. — Najhujši udarec je sledil 27., ko je nad Crngrobom padlo 15 partizanov Selške čete CB, med njimi pa tudi voditelj NOB na Gorenjskem narodni heroj Stane Zagar-Gornik. Ob njem pa še: četni komandir in španski borec-oficir Matija Udvanc-Vajs, obveščevalec Ivan Tomažin, intendant Lojze Golob in drugi. Isti dan je pod Stolom padel komandir Jože Savli. — V Bohinju pa je bil ob padlem Avgustu Gašperinu 13. ujet in 19. aprila ubit predvojni revolucionar in smučar Tomaž Godec. April. — 16. so v Udinem borštu padli: komandir čete in član OK Kranj Stane Bečan, njegov brat Karel, organizator Jože Fink, prav tako Tine Teran in Slavko Švegelj. — V Okrogelski jami je 22. v skupini padel tudi Stane Žagar, mL, a tudi komandir Kokr-ške čete, predvojni revolucionar Lojze Hrovat. Maja, junija in julija je padlo manj kadra, zato pa so toliko bolj v Begunjah in v Dragi streljali talce, predvsem izdane organizatorje OF in KP. Julija, in sicer 13. na Bašeljskem sedlu pa sta padla Franc Vodopivec-Ciril, član PK in Boris Ručigaj, sekretar OF za kranjsko okro- žje in prejšnji politkomisar Selške čete. Mlad, perspektiven. Avgust. — Dne 7. avgusta je na Pokljuki padel dolgoletni bojevnik za delavske pravice Polde Stražišar-Rudi, politkomisar v juniju usta-novlvjenega Gorenjskega oreda. Ob pa četni komandir Ivan Bernard, brat heroja Jake. Ranjen, ujet in nato ubit je bil tudi španski borec Franc Potočnik. — 28. je na Jelovici padel komaj imenovani namestnik politkomisarja 1. grupe odredov Viktor Kejžar-Peter. September. — V tem mesecu so partizani doživeli izgube, ki so bile spet nenadomestljive. 9. je na Jelovici padlo 25 borcev Selške čete, med njimi pa tudi poveljnik gorenjskih partizanov, heroj in španski borec-oficir znameniti Jože Gore-gorčič-Gorenjc. Padla pa sta tudi četni komandir in politkomisar Polde Ravnihar in Mirko Šušteršič-France Logar. — 13. in 14. pa so v Udinem borštu padli (med 24): Stane Teran-Nared (Tinetov brat), intendant Kokrškega odreda; Leon Skapin-Lado, politkomisar Kokrškega bataljona; Stanko Mlakar-Cveto, četni politkomisar: Janez Per-ko, četni komandir, med 33 ujetimi pa sta bila dva četna funkcionarja ter štirje vodniki, oz. 1 politdelegat. Oktober. —5. je v Hrašah pri Lescah padel Albin Žemva-Izidor, komandant 1. bataljona GO-Cankarjevega. — 20. je hudi rani podlegel še tretji član grupnega štaba in politični motor gorenjskega partizanstva, politkomisar 1. grupe odredov in pokrajinski sekretar KP narodni heroj Lojze Kebe-Štefan. — Potem so padali še in 24. decembra tudi komandant Kokrškega odreda narodni heroj Matija Blejc-Matevž, in več drugih, kar bo opisano kasneje. Tako je do konca 1942. leta padlo za povprečno močan odred vodilnega kadra ter preizkušenih organizatorjev in borcev. V tem letu se okupatorji tudi med talci pomorili največ ljudi, in sicer 359. Človeka stiska srce ob tem navidez »hladnem« naštevanju, vendar tudi ta prikaz dokazuje, koliko se je žr-toval vodilni kader v času, ko je šlo za preživetje slovenskega ljudska. Številke so grozljive, a bi bile brez teh ljudi še večje. Zato bi ob vsakem imenu moralo biti popisanih več strani. To pa opravljamo v knjigah. Prihodnjič: Boris Kidrič in Gorenjska konec 1942. J, dri Slavka Šarčevič IZ BELEZNICE SOCIALNEGA DELAVCA 2 Toda delo, delo v SOCIALI me je kaj kmalu »postavilo na noge«. Treščila sem ob tla in to tako dobesedno, da se nekaj časa nisem znašla. Kajti spoznala sem, da bi morali vsi ljudje tako misliti kot jaz, če bi se naj problemi reševali tako, kot bi bilo treba in kot sem želela in pričakovala. Svoje poklicno delo sem začela v zdravstvu in kmalu občutila, da je SOCIALA v zdravstvu nekakšen tujek, saj se zadira v že tako zelo utirjeno pot. Medicina zdravi največkrat oboleli organ, a bolnik kot psihosomatska celota s svojim socialnim okoljem se je postavljal predme in z njim potreba, da ga kot takšno celoto tudi obravnavam. Spoznala sem, da so imeli zdravstveni delavci različen odnos do SOCIALE in njenega »vmešavanja« pa tudi do bolnika, da je bilo z enimi lažje z • drugimi težje najti prijeme in pristope. Vidim prijatelj, da se tudi ti ne strinjaš povsem z menoj, a ker mislim, da ti bom najbolj popolno odgovorila s primerom, bom iz najbolj skritega kotička potegnila primer, ki mi je ostal v spominu zaradi njegove specifičnosti. V bolnišnico je bil sprejet Rom, Matija, ki je živel napol civilizirano življenje. Pozimi je živel ob robu vasi, poleti v gozdu. Bil je zaposlen pri Gozdnem gospodarstvu. Po gozdovih je podiral drevje in pripravljal drva. Ko je prišel v bolnišnico, je bil nemiren, in uredništvo tel. 21860 0vu. so. iaj ga še jaz vključim v obravnavo. V številnih razgovorih z njim sem ugotovila, da je hospitalizacija zanj nekaj, česar ne more sprejeti, kar skrajno težko prenaša. Rekel je, da ga vznemirjajo dolgi hodniki, da ga vznemirjajo ljudje, s katerimi je v neprestanih stikih, da pogreša svež zrak in širne gozdove. A vse to nekako uspeva premagati, ker ima otroke in se boji, da bi zboleli še oni, če bi se neozdravljen vrnil k njim. Bolnik Matija je odhajal na dovoljene nekaj dnevne dopuste, ki pa jih je podaljševal in tako prišel navzkriž s hišnim redom. Ko se je zopet vrnil s takega podaljšanega dopusta, mu je bilo sicer dovoljeno, da nadaljuje zdravljenje, vendar zdaj tri mesece ni smel na dopust. Matija ni zdržal, neke nedelje je ostal brez dovoljenja zunaj bolnišnice in naslednji dan so ga disciplinsko odpustili. Bolnik sam je prosil za omilitev kazni, vendar ni uspel. Moral je oditi v svoje »širne gozdove«. Ta primer mi je ostal v spominu, ker je bil hkrati moj prvi večji neuspeh, ker nisem mogla dokazati, da Roma nikakor ne moremo obravnavati tako kot bolnika, ki je prišel v bolnišnico iz betonske kletke velikega mesta in mu prilagajanje na dolge hodnike in mravljišče ljudi ni pomenilo nobenega proglema, medtem ko se je Rom v tem okolju počutil utesnjenega, da je bežal v prostranstva, ki so bila potrebna, da je po njegovih žilah spet zaplala nemirna nomadska kri. Res je, ko praviš, prijatelj, da sta to dve skrajnosti. Strinjam se s teboj. Vendar ostajem pri tem, da je vsak človek, vsak bolnik osebnost z njemu lastnimi specifičnimi potrebami, reakcijami na notranje in zunanje vplive, s svojo preteklostjo in sedanjostjo in da je vse to potrebno zajeti v celovitost zdravljenja. Toda čas je naredil svoje in tako se je marsikaj spremenilo. Tudi SOCIALA se je do neke mere vsidrala v zdravstvo. Iz zdravstvene ustanove sem šla s službo v Center za socialno delo, kjer se je pred mano razgrnila vsa pisana paleta socialne problematike. V začetku sem bila v centru za socialno delo prestrašena in skoraj obupana, posebej še, ko se je znašel pred mano kup spisov, na katerem je bilo zapisano »alkoholizem«. Zgrozila sem se in izgubila vsako zaupanje vase, v lastno znanje, ko sem prebirala te spise, saj o alkoholizmu nisem vedela veliko, morda nekaj več kot nič. V šoli smo tako malo spoznali to vrsto socialne patologije, a tako rekoč nič se nismo naučili, kako obravnavati alkoholike, skratka, kaj ni kako naj socialni delavec dela na področju alkoholizma. Strmela sem v spise, strmela v ljudi in najraje bi zbežala nazaj — to sem šele takrat spoznala — v mirne vode prejšnje službe. Toda ostala sem, vztrajala in nekako je šlo naprej. Začela sem nabirati znanje o alkoholizmu in takrat še tako borne literature. Iskala sem jo povsod, kjer sem menila, da bi jo lahko dobila. Začela sem se udeleževati vseh seminarjev s tega področja. Polagoma sem prihajala do spoznanja, da je potrebno v delo na področju alkoholizma vlagati ogromno truda in znanja, da je potrebno jemati alkoholizem kot družben problem, da je potrebno animirati številne činitelje in razne službe in da posameznik ali posamezna služba na tem področju ne more narediti veliko. Sčasoma sem spoznala, da je odnos do alkobj likov popolnoma zgrešen, saj se je nanje gledaj kot na »garjeve ovce«, da je potrebno to gledati! spremeniti posebej še zato, ker tako malo vem" tem, zakaj neka oseba postane alkoholik, zak1 človeka alkohol zasvoji. Danes, ko gledam nazaj na prehojeno pot11 področju alkoholizma, vidim, da se da tudi na t« področju veliko narediti, toda to delo zahteva v*' ko znanja, močne volje in entuziazma, nadalje," je potrebno vanj vključiti številne službe in dr' bene strukture. Zavedati se je treba, da mora b1 obravnava, zdravljenje in vključevanje alkohka, 4. decembra - Za Pintarjev rod pri Sv. Duhu je značilna podjetnost. Že sedem desetletij je njihova kmetija znana po izvrstnem kislem zelju, sedanji gospodar Franc, ki je svoje čase izdeloval mline za koruzo, pa se je od maja naprej zapisal kmečkemu turizmu. Turizem ga je mamil že takrat, ko so se v škofjeloški kmetijski zadrugi kmetje šele začeli o njem pogovarjati. Celo novo hišo je pred dvema desetletjema gradil za ta namen. Žal se mu je posrečilo šele zdaj, ko so otroci odrasli, samostojni, in je v ženi Heleni dobil trdno oporo. V treh različno velikih jedilnicah lahko Pintarjevi postrežejo sedemdesetim gostom. Helena je največ za štedilnikom. Zadnje čase, ko je gneča vse večja, ji pride pomagat ena od sosed. Posebnost njene kuhinje so jabolčni štruklji, ki jih dela po receptu Francove matere. Na jedilniku pa so seveda tudi številne druge dobrote: pečenka, piščanec, vse vrste domačih klobas, krače. Ni pa ne zrezkov, ne pomfrija, niti ne jedi z žara, ki so jih polne naše gostilne in restavracije. »Ljudje prihajajo z različnih koncev,« pravi Franc Pintar, »največ pa iz Škofje Loke, Ljubljane, Kranja. December je že "razprodan". Mislim, da jim je všeč naša hrana pa gostoljubje. Z ženo veva, da samo poln krožnik in kozarec nista dovolj, da ne odloča niti nekoliko nižja cena, kot jo imajo gostilničarji (zaradi davkov). Gostje rabijo vzdušje. Ni nama težko zaigrati; žena na harmoniko, jaz na metlo ali "kruglo", tudi zapojeva, da je le dobra volja.« Franc Pintar se z nasmeškom spomni druščine Nizozemcev, ki so bili to poletje teden dni v gosteh in niso mogli prehvaliti, kako dobro jim je bilo. V kmetijski zadrugi Škofja Loka Pintarjeve spodbujajo k še večjemu razcvetu turizma. »Spomladi nameravamo graditi teraso, zraven še malo igrišča za otroke, da jim ne bo dolgčas in se staršem ne bo tako mudilo. Ko se bo starejši sin preselil v novo hišo, bomo dobili prostor za nove sobe in garaže za goste. Kasneje, če bo po sreči, pa bomo teraso prekrili, zgradili morda še tenis igrišča, sicer pa bomo videli, kako bo šlo.« Franc Pintar je mož pri šestdesetih, okreten in čil, vendar že misli na naslednika. Upa, da bo kmečki turizem čez kakšno leto prevzel mlajši sin, ki se zdaj pri mesarju Kalanu v Stražišču uči predelovati meso, kar bo v hiši prišlo nadvse prav. Kmetija je velika štirinajst hektarov, sedem in pol jih je obdelovalnih. V hlevu je 22 glav živine. Dela je torej za par v visokih zrelih letih kar veliko. Zato so polja v glavnem zasejana, tudi s pšenico, iz katere bo Pintarjeva gospodinja sama pekla kruh. H. Jelovčan Slika F. Perdan Dr. Ivan Kej žar, avtor študije o raziskovalni in inventivni dejavnosti v jeseniški občini v letu* * 1987 SL --(12 Marsikdo ne razmišlja, ali bo jutri tapete delal ali ovce pasel Kranj, 2. decembra - Študijo, ki jo je naredil profesor Visoke šole za organizacijo dela v Kranju dr. Ivan Kejžar, je naročila jeseniška občinska raziskovalna skupnost. Vse dosedanje ocene raziskovalne in inventivne dejavnosti v občini so bile bolj ali manj grajene na osebnih, trenutnih vtisih, s podatki podkrepljene analize pa ni bilo. Raziskovalci so izprašali 28 podjetij v občini, razen tega pa še posebej 34 poslovodnih delavcev. Rumena, 66 strani obsegajoča knjižica, pove tudi marsikaj grenkega, posebej za raz-vojnoraziskovalno delo, nekoliko manj pa za inventivno dejavnost. V študiji ste analizirali raz-vojnorazrskovalno dejavnost, ki je običajno profesionalizirana v razvojnih službah, inventivno dejavnost, ki je amaterska in odprta za vse, in popularizacijo dosežkov obeh dejavnosti. Vaša sklepna razmišljanja niso pretirano optimistična. »Niso, če upoštevamo, da "je znanstvenotehnološki razvoj osnovni pogoj rasti in prihodnosti podjetja. Vendar moram ob tem poudariti nekaj splošnih značilnosti tega dela in odnosa naše družbe do raziskav in inventivnosti, kar je splošna in ne samo jeseniška posebnost. Pri raziskovalnem in inventivnem snovanju smo priča nezaupanju in previdnosti, ker niti pri prvem niti pri drugem ne moremo trdno zagotavljati rezultata, kar pa za marsikoga ni združljivo s trenutno ekonomsko in finančno miselnostjo, da je sprejemljivo in zanesljivo le tisto, kar se da trdno planirati, kar je definirano vnaprej ali vsaj obnovljivo. Raziskave in inovacije motijo ta red, to zanesljivost in jih zato najraje mečemo kar med stroške redne proizvodnje, ne pa posebej, med stroške razvoja, ki pa jih je težje časovno razmejiti. Zato pretirane zahteve po tehničnem uspehu in komercialni rentabilnosti raziskave ali inovacije, pa pogosta razhajanja med vodstvi podjetij, ki terjajo v Grad Brdo se odpira enem ali kvečjemu dveh letih uresničljive projekte, in raziskovalci ter inovatorji, katerih zamisli se lahko glede na okolje in razmere uresničujejo tudi šele po desetih, dvajsetih letih. Preveč se otepamo tujih licenc. Tuje znanstveno raziskovalno delo in inventivnost, združena v licencah, pospešujeta domače znanje in ne vem, zakaj se tega bojimo. Licenca ni greh in to so spoznali v ZRN in v mnogih drugih razvitih državah. Študija Jeseničanom očita, da imajo zastarele proizvodne programe, da so razvojne službe marsikje privesek drugih opravil in da so še tisti redki pravi razvojniki nad polovico časa v povsem drugih funkcijah. »Ugotovili smo starost in statičnost proizvodnih programov. Samo 24 odstotkov proizvodnih programov je mlajših od petih let, 21 odstotkov programov je starih od pet do 10 let, kar 55 odstotkov programov pa nad 10 let! Siemens, čeprav je primerljivost z njim težja, ki sem ga raziskoval, je imel leta 1986 obratno sliko in je bilo kar 56 odstotkov programa mlajšega od petih let. Zato ni čudno, da programi nazadujejo, da so proizvodi zastareli, kar kaže na nizko razvojno usmerjenost podjetij. Odraz tega je delež izvoza. Dobrih 20 odstotkov izdelkov je šlo leta 1987 na tuje, kar je razumljivo, saj tuji trg sprejme nove, drugačne, tehnološko sodobneje narejene izdelke. Posebej smo povprašali tudi po skrbi za razvoj izdelkov in storitev. Le v dobri polovici podjetij se s tem ukvarjajo, v 13 delovnih organizacijah pa se s tem nihče ne ukvarja. Službe razvoja in raziskav so tudi različno organizirane. V 60 odstotkih je to sektor, oddelek ali služba, v dobrih 7 odstotkih vprašanih pa te dejavnosti sploh nimajo. S čim se ti ljudje ukvarjajo. Največ z razvijanjem novih proizvodov, povečevanjem družbenega proizvoda in povečevanjem zanesljivosti ter kvalitete, najmanj pa z zviševanjem produktivnosti, uvajanjem mikroelek-tronike, elektronskim upravljanjem mehanizmov, kar pa je za napredek bistveno. Porazen je podatek, da 231 razvojnikov raziskovalcev v jeseniški obČ# le 30 odstotkov svojega časa o* meni delu, za katerega so zap^ sleni. To pomeni, da so mnogij teh službah samo fizično, delaf pa dejansko vse drugo. Med f3"^ ' ziskovalci je premalo mladi!1 saj jih je le 35 odstotkov mlajši! ;obd Ni od 35 let, ostali pa so starejši. tiar Z raziskavo ste tudi ugotovil — namere v prihod raziskovalne nosti. »Ugotovili žal, Pre: nizki ^ stopnjo razvojne usmerjenost1 jev_ Samo dobrih 82 odstotkov podje ^ tij je imelo lani z zakonom pre<< pisan srednjeročni plan, le ^ podjetij pa ima plane raziskovalne in razvojne dejavnosti, podjetij pa le posamezne raz; skovalne naloge. Taka nizk Nc razvojna usmerjenost je poguba«, na. Mnoge sploh ne skrbi p*1 _ hodnost in ne vedo, ali bodo d< ^ lali tapete ali pasli ovce.« V Kaj vi kot avtor študije svetu jete Jeseničanom? C »V zaključnih spoznanjih sei*m vse napisal in dejal, da so pri i" ventivni dejavnosti na boljšei' kot pri znanstvenoraziskovfll nem delu. Pri inovacijah, iz^ mih, patentih in tehničnih ti boljšavah so med najboljšimi r> Gorenjskem, pri razvojnem i' raziskovalnem delu pa na rep11 Očitam jim lahko preveliko z* prtost v občinske in gorenjsk meje ter počasnost pri uvajanj novosti. Zboljšati je treba nagr< jevanje raziskovalcev in inov* torjev. Skratka, zavzetost, ki s jo pokazali pri nastajanju štud je, bi kazalo obdržati pri odstr* njevanju slabosti.« J. Košnje Gala silvestrovanje v hotelu Kokra Počasi, a vztrajno se odpirajo vrata nekdanje Titove rezidence na Brdu. Doslej je bil hotel Kokra v okviru Brda namenjen le bolj poslovnemu in seminarskemu turizmu, za prihodnje leto pa napovedujejo odprtost tudi vsem drugim gostom. Za začetek naj bi bilo gala silvestrovanje, ki se ga bodo pač lahko udeležili le bolj petični gostje. Stalo bo 250.000 dinarjev, prostih mest pa je 370. Lahko pa ostanete gost na Brdu kar čez novoletne praznike. Kot nam je povedal dolgoletni direktor hotela Kokra na Brdu, Jože Oseli, se v hotelu resno pripravljajo širše odpreti vrata turizmu, pa naj bo to poslovni, lovski, konjeniški ali kakšne druge vrste. Nekakšna otvoritev zanj pa naj bi bilo letošnje gala silvestrovanje, na katerega vabijo tudi Gorenjce. Prodajo rezervacij ima sicer v skrbi Kompas in sicer vse njegove poslovalnice po Sloveniji, Hrvatski in v Trstu. Kaže, da je za to silvestrovanje že zdaj veliko zanimanja in po zadnjih vesteh je prišlo iz Trsta že petdeset rezervacij. Italijani so sploh pogosti in hvaležni gostje Brda. In kaj vse obetajo na Silve-strovo? Večerja bo vsaj v hladnih bifejih podobna tisti, ki so jo jugoslovanski kuharji pod vodstvom glavnega kuharja iz blejskih Toplic Janeza Lenčka pripravili na kuharski olimpiadi v Frankfurtu pred dobrim mesecem dni in zanjo dobili eno od zlatih medalj. Kdor je videl televizijsko oddajo pred dnevi, ko so se naši olimpijski kuharji s svojim mojstrstvom izkazali v hotelu Kokra na Brdu, že ve, za kakšne dobrote gre. Eden od glavnih kuharjev silvestrskega me-nuja bo prav Andrej Goljat, eden od uspešne frankfurtske petorice. Naj povemo še za zabavni program. Goste bodo zabavali Mišo Kovač s svojim ansamblom in narodno zabavni ansambel Tonija Savnika s pevcema. Prireditev bo snemala tudi zagrebška televizija, ki bo jugoslovanski javnosti predstavila lepote kompleksa gradu Brdo in vse dejavnosti, ki jih danes Brdo opravlja. Tudi srečelov bo na tem silvestrovanju. Obljubljajo bogate dobitke, 30 srečnikov pa bo lahko prisostvovalo televizijskemu snemanju v nekdanji Titovi rezidenci. Če bo sneg, se bodo gostje lahko tudi s sanmi v konjski vpregi popeljali po brdskih parkih. Vabljivo, mar ne? Cena za silvestrovanje 250.000 dinarjev za to, kar nudijo, menda niti ni tako visoka, saj je ena- Hotel Kokra se zadnja leta vse bolj odpira javnosti, v prihodnje pa naj bi tu polno zaživel kvalitetni turizem. ka, kot bo stalo silvestrovanje v hotelu Toplice na Bledu, silvestrovanje v Vili Bled pa bo celo dražje. Kdor pa bi si zaželel kar malih počitnic na Brdu, bo lahko ostal v hotelu 4 dni, od 30. decembra do 3. januarja. Na voljo je 140 postelj. Če bo dovolj zanimanja, bodo v hotelu organizirali tudi prevoze na smučanje na Krvavec ali v Kranjsko goro, na izlete v Postojno in podobno. V ponudbi so namreč polpenzioni prav s tem namenom, da bi dneve gostje lahko izkoristili za k P°|oti smučanje, razne oglede dobno. Če bi torej radi preživeli n daljšo noč v letu na Brdu, stop' te do prve Kompasove posloval niče, lahko pa praznovanje t* zervirate tudi v hotelu Kokra, p* telefonu 22-452, 22-453 in 22-4&J Morda je to res enkratna prilo: nost. Le pohiteti morate, kaj število sedežev je omejeno, hotelu pravijo, da ne bodo vze" \ niti enega gosta več, kot je sicf normalno sedežev v hotelu, kaj1 vsem, ki bodo prišli, hočejo O11 diti le kvaliteto. p j)0ieji Parkeljni v Kranju Elitine trgovine v Kranju spet vzbujajo pozornost mimoidočih s sveže oblikovanimi izložbami. Za uvod v zimsko praznovanje, ki prihaja vsako leto z decembrom, se je Elitin aranžer, Janez Košnik, izmislil nekaj imenitnega. S fanti iz Dupelj se je zgovo-ril, da mu za nekaj dni posodijo maske za izložbe. Tako kot v nekaterih drugih vaseh v okolici Kranja se namreč tudi v Dupljah fantje še vsako leto »napravijo« v Miklavža —- največ je seveda parkeljnov, ki prvega spremljajo. (Svoj običaj so zaznamovali tudi na filmskem traku.) Tako so parkeljni iz Dupelj prišli v Kranj in zdaj so razstavljena njih kosmata oglavja v enajstih izložbah kranjskih trgovin. Najlepša so v veliki Eliti-ni blagovnici ob Prešernovem spomeniku. Maske so narejene iz bele ali rjave ovčje kože z navzven obr- njeno dlako, druge so iz zajčje kože, imajo izrezane odprtine za oči, usta z dolgimi rdečimi jeziki, nekatere so zgoraj opremljene z rogovi. Po svojem izraznem učinku ne zaostajajo za — zdaj že slavnimi, maskami ptujskih kurentov. Nekaj prvinsko demonskega je tudi v maskah parkeljnov iz Dupelj, čeprav so po obliki skromnejši. Izdelujejo jih Dupljani sami — za svoje veselje pa za veselje otrok in tudi starejših domačinov, ki "vsako leto v tej šegi pričakujejo spet nekaj lepega, domačega. Aranžer se je potrudil in razstavljeni cikel parkeljnov opremil še z legendami. Snov za legende je deloma črpal iz knjige Nika Kureta: Praznično leto Slovencev, deloma pa iz prav neposrednih, živih virov. Naj navedemo nekatere legende: kr »Okoli osme ure zvečer se I Vj cesti oglasi zvonček. Vmes i I zijajo verige. Miklavžev sprerf I je pred hišo. Parkeljnov ne s$ | ste v hišo, samo če je treba r Miklavž pokliče.« »Poredneže ali preveč jezity va dekleta so parkeljni odved na vaški »taterman« — korito vodo in jih tam močno ohladiti »Na Gorenjskem je Miklavž vanje v povojnih letih zavm razmer močno ponehalo. Qfm nilo pa se je v Naklem, Duplj* Velesovem, na Vodicah.« »Parkeljni — vaški fantje, " krat večkrat obračunajo s »kf, kurenco« pri svoji punci. Ali r, kaznujejo marsikatero dekle * radi svoje- muhavosti.« Maske bodo v izložbah le ^ kaj dni, fantje iz Dupelj jih b"" pravkar rabili. A. Novak SLOVENSKE LJUDSKE VRAŽE ' GZ KNJIGE RADA RADEŠČKA) i*i O sv.Miklavžu ali Nikolaju, dobrotniku otrok, ki jih vsako leto jjt ^daruje ob svojem dnevu, nisem odkril nobenih posebnih vraž. Če P* imamo še danes ponekod po Sloveniji ohranjene obhode sv. Mi-r^vža, gre v resnici le za stare običaje: v srednjem veku zasidrana Nbnost sv.Nikolaj a z njegovo legendarno dobrotljivostjo se je mota povezati s pogansko vražo o vračajočih prednikih. Prednikova rava je namreč blaga in dobrotljiva, hkrati pa hudobna in mašče-^lna. Sveti Nikolaj je sprejel prvo značajsko potezo, drugo pa so j^nesli na našemljence, ki so nekdaj predstavljali duše prednikov, .krščanskem svetu so nastopali kot krščansko pojmovani zli duho-l> kot vragi - parkeljni - ki jih kroti svetnik Nikolaj. Princip nagrajevanja za pridnost in značajska poteza darežljivosti sta doživeli ^god po svetu tudi drugačne upodobitve. * Dedka Mraza smo pri nas vpeljali šele po letu 1945 in z Miklav-*ern še vedno živita drug ob drugem. <0 J Novosti iz zabavne glasbe Sveti Miklavž ali Nikolaj Obvezna smer z Mojo {Slovenijo V enakomernem tempu letne-izdajanja glasbenih kaset je zopet presenetila skupina HV?*na smer 'z Kranja, ki je zdala jeseni že tretjo kaseto z teslovom Moja Slovenija. Po od-jk>du Francija Keblerja in Daria ^lesničarja, se je pred dvema le-^rna ustalila stalna zasedba ob ^aviaturistu Ivu Žavbiju, basi-sh> Slavku Veselu in pevcu To-^iju Kapušinu, pridružila pa sta s? bobnar Jani Salomon in kitast Božo Bohinjc. "Šest skladb ^h napisal sam, po eno pa Ta-Hrušovar, Ivo Žavbi, Franc Pičnik in Heine Blagne. Bese- . so ob kompozicijah v večini Udi avtorsko delo, bolj poglo-'tene in močne skladbe pa sem * tekstovni napev odstopil že Veljavljenemu piscu Ivanu Siv-u- V tem projektu tako stavim ppeh na skladbo Moja Slovenija in melodijo namenjeno našim |rokom Ljubezen za srečo . .r°k, za kateri smo posneli tudi 'deo spota, predvajana pa sta gt v TV oddaji 3 x 3 in Zdravo. veliko prahu se je dvignilo ob ^ašem nenastopanju na jugoslo-ahskem izboru za popevko Evrovizije, ker je skladbo Lahko je reči ljubim te avtor namenil drugi izvajalki. To smo izkoristili, v reklamne namene in pesem v naši izvedbi s pevko Marto uvrstili na kaseto, originalni naslov pa je zamenjan z Bay-bay Dublin. Na kaseti so raznolike teme, so med desetimi skladbami še pesmi v našem specifičnem zabavnem pop stilu še: Kamniška Veronika, Copata, Tiha si, Vse žene so super, Lepotica, Jaz in ti in Obletnica mature," je povedal Toni Kapušin. Priredbe so delo celotne skupine, skladbe pa so posneli v studiju Akademik in eno v studiju Metro, kaseta pa je izšla pri ZKP RTV Ljubljana. Obvezna smer vsako nedeljo igra v dvorani na Primskovem, vsako prvo in drugo soboto pa po tradiciji v hotelu Transturist v Škofji Loki, ostale termine pa so namenili gostovanjem po Sloveniji. Razmišljajo tudi o posnetkih uspešnic Srce je popotnik, Čez praznike, Utrip srca in Maj v nemški inačici.. Drago Papler NARODNOZABAVNA LESTVICA RADIA ŽIRI Jutri, v sredo, 7. decembra, ob 17. uri bo na valovih Radia Žiri, ki oddaja za Žiri in Poljansko dolino na UKV območju 98,2 MHz, za Selško dolino na UKV območju 96,4 MHz in za škofjo Loko in okolico (Lubnik) na UKV območju 91,2 MHz, četrtič v tej sezoni oddaja o narodnozabavni glasbi v ritmu valčka in polke. Prisluhnili boste lahko novicam in novostim iz glasbene rešetarnice, spoznali gosta narodnozabavnih viž ter slišali decembrsko narodnozabavno lestvico Radia Žiri. Pred napovedjo lestvice pa povejmo še, da bosta poleg redne mesečne oddaje v okviru prazničnega sporeda v tem konceptu še dve oddaji: v nedeljo, 25. decembra, bo oddaja Božič, naš družinski praznik in v nedeljo, 1. januarja, oddaja Narodnoza-bavna inventura 1988. Iz pretekle oddaje so se uvrstile: 1. Sinko moj zaspi - Ansambel RŽ 2. Očetu - Alpski kvintet 3. Pri naši mami - Ansambel Mihe Dovžana 4. Zaihtela bi od sreče - Stoparji 5. -6. Spomin na prvo ljubezen - Štajerskih sedem 5.-6. Mi smo muzikantje - Ansambel Ivana Ruparja Predlog novih narodnozabavnih viž: 7. Lepa je Slovenija - Celjski instrumentalni kvintet 8. Primorci smo veseli ljudje - Ansambel Ottavia Brajka 9. Jaz pa vem - Ansambel Jožeta Burnika 10. Štajerc v Londonu - štajerskih sedem 11. Zvonovi zvonijo - Ansambel RŽ Izmed kuponov ob prejšnji lestvici smo izžrebali: Marijo Frelih, Log 10, Železniki in Heleno Kalan, Jama 19, Mavčiče. Tudi tokrat izrežite kupon, ga izpolnite in na dopisnici pošljite do 20. decembra na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri. KUPON Ime in priimek......................... Naslov...................................... Glasujem za............................. Prihodnji gost oddaje........... MEH ZA SMEH Točen čas Prijatelj obišče prijatelja in ko sta povečerjala, postane gost nestrpen. "Veš," takoj moram v pisarno. Ali morda veš, koliko je ura?" Prijatelj stopi k oknu, pogleda v sonce in pravi: "Pet minut do dveh." "Ali se nikoli ne zmotiš?" "Ne, nikoli," se glasi odgovor. "No, pa mi povej, kako ponoči veš, koliko je ura?" "Preprosto," pravi prijatelj, "za to imam trobento. Ponoči stopim k oknu, glasno zatrobim v trobento in takoj se oglasi sosed: "Noreči Ali ti sploh veš, da je ura tri ponoči!" Kaj je pisal Gorenje leta 1938 Spodnji Brnik - Prejšnji petek proti večeru se je v naši vasi pripetila huda nesreča, ki je zahtevala precejšnjo gospodarsko škodo. Povzročila jo je preko ceste ležeča žica električnega voda v napetosti 250 voltov. Po cesti je pa isti čas privo-zil posestnik Janez Omersa iz Zgornjega Brnika, ki vsak dan nosi mleko iz tamkajšnje mlekarne v Ljubljano. Imenovani se je vračal proti domu z vozom, v katerega je bilo vpreženih par konj. Ker je bil že mrak, voznik seveda žice ni opazil in sta konja stopila nanjo ter ju je tok na mestu ubil. Ko je voznik videl, da sta konja popadala na tla je ves prestrašen skočil k njima in tako tudi sam prišel v stik z žico, da ga je elektrika močno pretresla. Seveda mu je bilo tedaj takoj jasno, kaj se je konjema zgodilo. Kmalu se je okrog mesta nesreče nabralo precej ljudi, ker je bil nenavaden pogled na vprežna, poginula konja sredi ceste. Na krog dogodka so prišli tudi orožniki in ugotovili dejansko stanje, da se dožene, kje je krivda. Škoda se ceni okrog 8000 din (to je povprečna plača delavca, L.M.), ki je tako nepričakovano za voznika precej hud udarec. Miloš Likar PRIJAZEN,«, NASMEH SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP? NEVEDNO Anton Trobec Se vam je že kdaj zgodilo, da ste prišli po plin na plinsko postajo v Kranju, pa ste doma pozabili tisti šmentani ventil, brez katerega vam ne dajo nove, polne jeklenke. Ponj morate domov ali pa odštejete za novega trenutno tri tisočake. Meni se je onidan zgodilo. Presneti ventili. Če ga ne nadeneš takoj, ti ostane kje v predalu. Saj je prav, da nas navadijo reda. No, včasih se zgodi, da komu kdo od delavcev tudi spregleda tisti ventil, če obljubiš, da ga boš prihodnjič zagotovo prinesel. Redko, včasih pa le. Če ima tudi on dober dan. Ce morda nima sam za razložiti cel kamion jeklenk, če ni sam za vse, za obe strani, za tehnični in gospodinjski plin. Jaz sem imela srečo, da sem naletela na prijazen dan in dobila jeklenko brez vijaka. Anton Trobec je bil ta prijazni fant, jaz sem mu pa za sveto obljubila, da bom vijak ob prvi priložnosti prinesla. In mu ga tudi bom, saj nimam z njim pod milim nebom kaj početi. Lepo pa se mi je zdelo, ko mi ni bilo treba še enkrat na blagajno in vreči kar tako stran tristo jurjev pa tudi domov mi ni bilo treba po vijak. Zato pa je Tone pristal v tej rubriki. "Ne morem popustiti pri vsakem kupcu, kajti preveč je takih, ki vijak pozabijo in ne vem, kam bi prišli, če bi ne vzdrževali reda. Tudi šefi so strogi. Je pa res, da kakšnega izjemoma, ko vidim, da je človek v stiski, spregledani. Pa ti drugič kdo še kakšnega več prinese in je število spet polno. Navadno se s strankami kar dobro razumem. Pride pa včasih kakšna sitnoba, ki te ozre brez vzroka. Zgodilo se mi je prejšnji teden, ko sem bil sam za obe strani, za tehnični in gospodinjski plin, in sem stopil v upravno zgradbo malo pomalicat. Niti pet minut nisem še bil tam, ko je bila tule zunaj že slaba volja. Res je, da morava biti tule zunaj vedno po dva, vendar včasih pride pri katerem od naju bolniška, kakšen dan dopusta, pa si sam za vse. Ne jemljemo si časa za malice in pojemo pač takrat, ko lahko, da stranke čim manj zadržujemo. Res jim gremo na roko, a, vidite, zgodi se, da je slaba volja. Malo več razumevanja bi moralo biti med ljudmi, to je vse. Presneto se namučimo z jeklenkami. Po poln kamion jih gre kakšen dan, zdaj se že zelo poznajo plačilni dnevi, polna jeklenka tehta 25,5, prazna pa 12,5 do 13 kg, kamion pa ima po 300 jeklenk, potem pa zračunajte kakšno težo preneseš. In če mine dan brez slabe volje in bolečega hrbta, si res lahko zadovoljen." D. Dolenc Čvek Vse za turizem Iz praktičnih razlogov so ime neke vasice v Veliki Britaniji skrajšali s 50 na 20 črk. Izvirno ime vasi je bilo: Llanfairpwllgwyngyllgoge-rychwryndrobwllllantystiliogo-gogogoch, sedaj pa so ga enostavno skrajšali na Llantysilio Pllgwyngyll. Po zgodovinske izročilu ime v prevodu pomeni: Cerkev svete Marije v dolini belih lesk blizu Llantysilio pri rdeči pečini. Izmislil si ga je v 19. stoletju lastnik neke krčme v vasi, da bi k njim prihajalo čimveč turistov. Madžarska seksualna vzgoja Na Madžarskem se bo kmalu pojavila v prodaji prva video-seks kaseta. Pravijo, da bodo v filmu pokazali res vse, igrata pa dva para, ob spremni besedi psihologa in zdravnika, ki govorita o umetnosti in ljubezni ter svetujeta, kako se izogniti nosečnosti, veneričnim boleznim in aid-su. Dovoljenje za izdajo kasete je dala uprava za film pri madžarskem ministrstvu za kulturo in ministrstvu za zdravje. Na Madžarskem pa bodo še letos tudi izdali prvi seks časopis, naslovna stran pa bo pripadla britanski pop-zvezdi Samanthi Fox. Kdor drugemu jamo koplje... Marie Dupont je svoje'mu bivšemu ljubimcu vztrajno pošiljala spotakljive dopisnice. Užaljena ženska je socialna delavka, ki se je divje zaljubila v svojega učitelja vožnje. Ljubezen je trajala tako dolgo kot vožnja za šoferski izpit, nato pa ga je užaljena voznica začela nadlegovati po telefonu in z dopisnicami. Rezultat je bil povsem nepričakovan: bivši ljubimec jo je tožil za nadlegovanje, dobil celo simbolično odškodnino, ker pa so njene pornografske literarne spise brali vsi na pošti, uživa inštruktor neverjetni sloves. V njegovo avto-šolo se danes vpisuje desetkrat več kandidatk kot prej! Male gorenjske vasi Zalog Piše: D. Dolenc ^boštarj ^ Zalogov je na Gorenjskem y > Ta, ki ga imam namen to-opisati, je menda med naj-jj^ skritimi malimi vasicami: ftlog pri Goricah. Gručica tri-^Jstih hiš se stiska ob samem ^n°žju Tolstega vrha oziroma ^oške gore, kot pravijo domači- Ime Zalog po vsej verjetno- ^ Pride od loga, kajti čez lepe j^vnike, ki se počasi a vztrajno i^Sajo, vodi v vas pot iz Goric »skozi Srednjo vas pri Gorijo1- Z zgornjega konca je z vseh j.£ani obdana z gozdom, zato Tr-i,cani Založanom tudi pravijo '^poštarji". Kljub temu da je to „j*jhna vasica, ima za seboj bo-5]° zgodovino. Danes šteje vas |/ Prebivalcev, bila pa so leta, J! jih je imela več kot še enkrat Ifti • Tako je naprimer leta ^9 štela 103, leta 1910 pa celo U Prebivalcev. Sem spada tudi ^ Selek Svarje, kjer sta še dve j^tiji in večje število počitni-ylh hišic. Vendar, o Svarjah drugič. Žganje, prašiči in božja pot Štirje veliki grunti so bili včasih, Concnek, Tavčar, Plevel in Urban, mi pripoveduje Janko Bidovec, današnji gospodar pri Concneku, pri Brsnaku je bilo pol grunta, pet pa je bilo malih kmetij, kjer so redili le po eno, dve živali. Edino Concnekova kmetija je še danes čista kmetija, tudi sin Janez se je odločil, da bo ostal na kmetiji in naprej vodil gospodarstvo. Našla sem ju v »klavnici« pri pripravi še zadnjih jabolk za žganje. Po dveh stvareh je najbolj slovelo zaloško gospodarstvo: v letih pred prvo svetovno vojno po domači klavnici prašičev, ki so jih prav v Celovec prodajali, vsa leta pa po odličnem sadjevcu, tudi po hruševem žganju, kajti hruške tod še posebej lepo uspevajo. Da je vas zaslovela še dlje, je poskrbela cerkvica sv. Lamberta sredi vasi. V stranskem oltarju ima sv. Valentina, h kateremu so hodili prosit za zdravje tistih, ki jih je metala božjast, kot so pravili. Zalog je bila takrat prava mala božja pot. Kjer se berači obračajo No, o vsem tem mi je pripovedoval Concnekov ata Janko, umen gospodar in trenutno najstarejši moški v vasi. (O Ahčevo-vi mami, najstarejši Založanki, pa ste v našem časopisu lahko brali pred kratkim, ko je prazno- vala 90-letnico.) Malo popačeno hišno ime je Concnek, pravi Janko, pravilno je včasih bilo Son-čnek, ker je kmetija v zgornjem koncu vasi, na soncu. "Naši vasi so včasih pravili "vas na koncu kruha" ali pa tam, "kjer se berači obračajo". To je bilo v letih revščine, kot sem, slišal praviti, ko so berači od tod odhajali praznih rok. Saj je bilo nekaj velikih kmetij, toda bilo je tudi veliko dninarjev, in čeprav so bila žitna polja zorana v sam breg nad vasjo, kruha ni bilo za vse dovolj. Vsako pomlad so ljudje iz Zaloga odhajali na delo "v fremd". Da je od moških samo Lampret ostal, so pravili. S tem so mislili svetnika zaloške cerkvice sv. Lamberta. S Koroško so bili najbolj povezani, kajti nedaleč proč, mimo Goric in Golnika je že takrat vodila pot proti Tržiču in Ljubelju in od tod na Koroško. Odhajali pa so tudi na Štajersko in drugam, mladi v uk, starejši za delom. Domov so prihajali na zimo. Vas pa je doživela pravi razcvet v začetku tega stoletja. Ko so zunaj po Koroškem iskali delo, so moj stari oče Jože Sončnek, rojen 1841. leta, Plevel in Tavčar odkrili v Celovcu tržišče za meso, slanino, klobase in drobovino od prašičev in telet. Od 28. septembra, to Domači sadjevec iz Zaloga pri Goricah še vedno slovi. Concnekova ata Janko in sin Janez sta oni dan namakala še zadnje letošnje sadje. — Foto: D. D. je od sv. Mihaela, pa do 24. aprila, do sv. Jurija, je bil v Celovcu vsak četrtek tržni dan. Začeli so po malem, ko pa so uvideli, da ta trgovina dobro nese, da imajo plačane vse stroške in jim kupčija navrže še dober dohodek, so začeli na veliko. Pr*šiče so ku- povali tja do Jezerskega, Nakle-ga in tudi v vaseh nižje od Kranja. Pri vseh treh kmetijah so uredili klavnice, najemali voznike in ljudi za pomoč pri predelavi mesa. Cela karavana voz je krenila iz Zaloga proti Ljubelju. Po trikrat so v strmih klancih prepregali konje. V Celovcu so pri prodaji pomagali fantje, ki so se tam učili poklicev. Ob slabem vremenu so naročili celo vagon, v Kranju so naložili meso na vlak in ga z vlakom peljali v Celovec. To je bila velika trgovina z mesom. Dobro so ga prodajali, ker so ga ceneje držali, kot Korošci. Bila pa je ostra konkurenca in tudi strogi predpisi so veljali. Vse meso je vedno moral pregledati živinozdravnik in izdati pismeno potrdilo. Nazadnje ga je pregledoval dr. Bedenk iz Kranja. Ko je nekoč napisal le, da "je prašiče pregledal žive in zaklane", so Sončneku v Celovcu vagon zavrnili. Pozabil je namreč dodati, da "je živali tudi za zdrave spoznal". Najbolj je mesna trgovina cvetela do prve svetovne vojne in še nekaj let po njej, potem pa je Avstrija mejo zaprla. Naredila je svoja pitališča prašičev in cena je takoj padla za polovico." / ureja DARINKA SEDIJ Generalni sekretar SZ Slovenije Janez Bu-kovnik in sekretar nordijskih disciplin Peter Dremelj Človeka z razgibano dolžnostjo Ljubljana, 2. decembra — »Na smučah uživaš zemljo z nogami, božaš tla, spremljaš pregibe pokrajine, lahko drseč preko gladkega snega. In treba je neke genialnosti celotnega telesa, da uganeš pravo stojo, razdelitev moči po mišicah, nagib telesa, hitrega sklepa, katero pot izbereš — in v trenutku izbiranja: koliko nagle sodbe, jedrnatega preudarka, trenutne modrosti! In razgibavanje tvojih sil — to je ples, razgravanje mladosti in ki penje sokov brez erotične primesi, čisto in krepko kakor sneg, ki leži vsenaokrog, kakor zrak, ki ga vdihavaš.« (Oton Župančič, Dnevnik — 1909) Smučarska sezona 1988-89 se je začela z dokajšnjimi uspehi slovenskih smučarjev. Prav Oton Zupančič je bil leta 1909 v svojem dnevniku tisti slovenski mož, ki je že takrat dojel, da bo iz klenega slovenskega naroda zrastel rod, ki bo oral smučine v vseh smučarskih panogah, in iz tega malega slovenskega naroda se je rodil rod, ki že uspeva v smučini. V ozadju tekmovalcev stojijo ljudje v Smučarski zvezi Slovenije. Kaj malo vemo, koliko moči, koliko noči in dela je treba opraviti, da zrastejo taki tekmovalci, kot jih imamo danes. Taka sta tudi generalni sekretar SZ Slovenije Janez Bukovnik in sekretar nordijskih disciplin Peter Dremelj. Janez Bukovnik je čisti Gorenjec, Peter Dremelj pa na pol Gorenjec, saj ima za življenjsko družico Gorenjko. Pa naj še kdo reče, da Gorenjci nismo ljudje, da nam ni mar, kako teče delo pri SZ Slovenije in Jugoslavije. • Janez Bukovnik: »Da se je sezona začela tako izjemno dobro, je že posledica, da so vsi delali tako, kot je treba, še z večjo zagnanostjo kot v preteklih letih. Lanski uspehi jih niso uspavali. Gredo naprej še večjim ciljem. Za to je treba pohvaliti vse trenerje od klubskih do zveznih. V tej računici uspehov je tudi JLA. Veliko naših vrhunskih tekmovalcev je služilo vojaški rok. Kljub temu pa so lahko nemoteno trenirali in si nabirali splošno telesno pripravljenost. Prav zato so prvi rezultati vspodbudni. To je odraz dela, saj je bil količinsko trening boljši. Skoraj enak kot njihovih kolegov, ki so iz smučarsko bolj razvitih in tudi gospodarsko močnejših držav. Vendar imamo mi ob strani tudi naše proizvajalce smučarske opreme. V SZ Jugoslavije smo izgubili generalnega sekretarja Sveta Dragoviča. Kaj težko bo najti takega človeka za ves smučarski pogon. A treba ga bo najti.« • Peter Dremelj: »Svoje dolžnosti kot sekretar nordijskih disci- plin pri SZ Slovenije sem prevzel pred štirimi leti. Ni mi žal, čeprav je delo naporno. »Si mati« skoraj za vse. A prvi so na vrsti klubi, ki vzgajajo nov tekmovalni rod. Tu je še drugo delovno področje. Naprej je koordiniranje reprezentance, kamor so di organi ziranje priprav reprezentance v skladu s programom, prijavljanje reprezentanc za tekmovanje, organiziranje odhodov in namestitev, vodenje evidence tekmovalcev in članov reprezentance, kontroliranje in podpisovanje poročil treningov, tekmovanj in drugih aktivnosti. Sodelovanje pri izdelavi programa oddelkov smučarske gimnazije. Tu je koordiniranje dela odbora in komisij, izdelava analiz, informacij in poročil, lahko bi našteval do jutra. Sem tudi sekretar naše ZK, stanovanjski referent in poverjenik sindikata med SZ Slovenijo in ZTKO Slovenije. In še in še! Prav sedaj imamo sestanek s komisijo za smučarski tek skupaj s fakulteto za telesno kulturo. Prav tu bo treba narediti še veliko. Z diplomo imamo le Raipša, Žerjava, Pustovrha. Gracer prihaja, na študiju za teke sta Robi Kerštajn in Robert Slabanja, za biatlon brata Velepec in Trstenjak. Janija Pustovrha bo potrebno napotiti na fakulteto za znanstveno raziskovalno delo za teke. Kaj kmalu bo naredil magisterij. Magisterij ima že Jošt za smučarske skoke. In še bo treba dobiti sposobne kadre za smučarski tek in biatlon ter akrobate. Sedaj smo registrirali smučarsko šolo pri SZ Slovenije. Prvi v Jugoslaviji ima takšno šolo Ivo Čarman v Kranjski gori.« D. Humer Jubilejna sezona jeseniških kegljačev na ledu Jesenice, novembra — Čeprav je kegljanje na ledu še vedno preveč zapostavljen šport v železarskem mestu, pa največji navdušenci ne odnehajo. Jeseniški kljub je jubilejno 35. sezono začel s pestrim sporedom najrazličnejših tekmovanj, ki bodo vse zimske mesece. Za uvod v letošnjo sezono so na ledeni ploskvi Podmežakljo najprej organizirali mednarodni turnir sodnikov iz osmih držav. Program so nadaljevali s turnirjem Gradbinca, na katerem je nastopilo 15 ekip, najboljši pa so bili člani domače ekipe, ki nosi ime po tem delovnem kolektivu. Ekipa Gradbinca, ki je odlično začela novo sezono, je nastopila tudi na evropskem pokalu v Regnu v ZRN. Nastopilo je 18 ekip iz osmih držav. Naši predstavniki so zasedli 10. mesto, pri tem pa so imeli kar precej smole. Premagali so prvaka ZRN, več odličnih avstrijskih ekip, slabše pa so igrali proti Luksemburgu in Švici, sicer pa bi bila njihova uvrstitev zanesljivo mnogo boljša. Na ledeni ploskvi Podmežakljo se je začelo tudi slovensko prvenstvo posameznikov v bližanju in zbijanju. Po prvem kolu so najboljši Jeseničani in sicer vodi Franc Čampa, drugi je Ante Bazo, tretji pa Borut Berčič. Jeseniški klub je v počastitev dneva republike organiziral tudi 33. medklubski turnir za prehodni pokal. Nastopilo je 13 ekip z Bleda, Žirovnice, Rateč, Kranjske gore in Jesenic. Najboljše so bile jeseniške ekipe, prehodni pokal je osvojila ekipa Gradbinca, druga je bila Hladna valjarna, tretja pa ekipa Jesenic I. J. Rabič Gorenjska kegljaška liga Kranj, 3. decembra — S tekmovanjem so začele tudi ekipe v gorenjski kegljaški članski ligi. Odigrali so že dve koli, kegljači Kranjske gore pa so v obeh kolih zmagali. Izidi — I. kolo : Jesenice : Bled 5134 : 4846, Triglav : S. Jenko 5100 : 4970, Elan : Ljubelj 4782 : 4834, Lubnik - Adergas 4860 : 4827, Sava : Kranjska gora 5044 : 5089; II. kolo — Kranjska gora : Bled 5172 : 5001, Adergas : Sava 4951 : 4963, Ljubelj : Lubnik 4888 : 4797, S. Jenko : Elan 4832 : 4656, Jesenice : Triglav 5120 : 5250. Po dveh kolih imajo po štiri točke Triglav, Kranjska gora in Ljubelj. -dh Trinajst dirkaških sezon Janeza Pintar j a ureja JOŽE KOSNJEK Zlata čelada je šla tudi tretjič po zlu Kranj, 2. decembra - Proti koncu letošnje dirkaške sezone se je sam hudič spravil na kranjskega dirkača Janeza Pintarja, enega od redkih jugoslovanskih dirkačev, ki jih poznajo tudi v Evropi. Na neuradnem treningu pred zadnjo dirko sezone konec septembra na Grobniku je padel, si precej grdo zlomil zapestje leve roke in s tem zapravil najvišje jugoslovansko dirkašno priznanje, zlato čelado, pa še najmanj en naslov državnega prvaka. Moral pa je še na operacijo žolčnih kamnov, kar bo vplivalo na vadbo za prihodnjo sezono. Po uspehih pa je vsaj po naše ta sezona vseeno med vašimi boljšimi. »Na Grobniku sem največ izgubil. Na neuradnem treningu pred zadnjo dirko sem padel in si precej grdo zlomil zapestje leve roke. Možnost osvojitve naslova državnega prvaka v kategorijah 80 in 125 ccm je šla po zlu, prav tako pa tudi najvišja trofeja Avto moto zveze Jugoslavije, zlata čelada, ki jo osvojiš za trikratno zaporedno osvajanje naslova ali petkratno s presledki. Z zlato čelado imam sploh smolo. Leta 1985 in lani sem bil najboljši v kategoriji do 125 ccm, pa so tik pred podelitvijo sklenili, da dve dirki nista bili regularni zaradi premajhnega števila dirkačev in prav na teh dirkah sem bil najboljši. Opažam, da imam na državnih prvenstvih sploh smolo in to že 13 let, od leta 1974 dalje, ko tekmujem za to lovoriko. V mojo škodo je tudi novo točkovanje za državno prvenstvo. Letos so prvič upoštevali dosežke vseh dirk, pretekla leta pa so po dve odšteli. Če bi bilo tudi letos tako, bi tudi zaradi smole na Grobniku zmagal. Tako pa sem letos dirkal na štirih dirkah v kategoriji 125 ccm in vsakič zmagal, v kategoriji 80 ccm pa na treh dirkah, kjer sem dvakrat zmagal, enkrat pa sem bil tretji. To ni zadostovalo. Doma nisem bil na vseh dirkah, ker sem imel pač tudi cilj doseči čim več v mednarodnem merilu. Omenjate okvare na motorjih. Zadnje leto jih je bilo več, ker dirkam v dveh razredih in je dva motorja težje popolnoma pripraviti na dirko kot enega. Večinoma je to moja naloga, pomagata pa mi Leon Pintar mlajši in Rafko Čebulj, ki je kljub mladosti izredno spreten, ročen, dovzeten. Pred dirko in med dirko časa za debate ni in je treba pač narediti čim hi- treje, čim bolje. Najmanjša napaka te pri 200 ali več kilometrih na uro lahko stane življenja. Recimo, da ti motor zari-ba...« Ob smoli doma pa ste imeli na tujem izredne uspehe, tako da se je nekatere domače dirke splačalo spustiti. »Pri nas je sploh problem usklajenosti domačih dirk z velikimi tekmovanji na tujem. Pred leti te niso spustili ven, oziroma niso dali startnega dovoljenja, če je bila dirka doma. Sedaj ti ga morajo dati po pravilih Fime. Letos sem zunaj veliko dirkal. Vozil sem na petih od sedmih dirk za evropsko prvenstvo. Le v Španijo in na Portugalsko nisem šel. Z uvrstitvami na evropskem prvenstvu sem izredno zadovoljen. V kategoriji 80 ccm sem zbral 39 točk in osvojil šesto mesto, v 125 ccm pa sem s štirimi točkami 34. Zdi se mi, da je to največ, kar lahko Jugoslovan v razmerah, v kakršnih je naš motošport, doseže. Kolikor vem, je bil boljši od mene leta 1982 Matulja, ko je bil s Tomosom evropski prvak v kategoriji 50 ccm. Dirkal sem tudi na treh dirkah za svetovno prvenstvo. Na dveh, na Grobniku in v Holandiji, sem zaradi nepredvidljivih okvar odstopil, v Brnu pa sem bil v kategoriji 80 ccm dvanajsti in tako osvojil tudi štiri točke za svetovno prvenstvo, kar me v tej kategoriji uvršča na 26. mesto na svetu.« Točke prinašajo denar. Je zaradi tega običajno suha mošnja jugoslovanskega dirkača bogatejša? »Član AMD Domžale sem in od leta 1986 dalje član moštva Riko iz Ribnice. Prej sem vozil za kranjsko Savo, sedaj za Riko, ki je z menoj in z reklamnim učinkom naše ekipe zadovoljen, jaz pa bi brez Rika zelo malo dirkal. Čudi me, da Sava nima Plavanje Triglav z dvema ekipama najboljši Kranj, 1. decembra — V bazenih v Mariboru in Kranju so imeli slovenski plavalci in plavalke kvalifikacije za ekipni jugoslovanski plavalni pokal. V Kranju je bil tudi sedmi memorial Špele Rebolj. V zimskem bazenu v Kranju so bili doseženi dobri rezultati, med ekipami pa je bil najboljši Triglav, ki je tokrat nastopil kar z dvema moštvoma. Med posamezniki je največ zmag dosegel Darjan Petrič. Bil je kar šestkrat prvi, Neža Rebolj pa petkrat. Za Triglav so lepe rezultate dosegli tudi Marenčič, Veličkovič Vojičič, Rus in Bežikov pri moških, pri ženskah pa Kalanova, Djo-ričeva, Jamnikova, Pirčeva ter Mladenovičeva. Med moštvi so bili tudi Rado-vljičani. Polona Rob je dosegla dve zmagi, izkazale pa so se še Sekovanoviče-va, Robičeva in Demšarjeva. Ekipni vrstni red — 1. Triglav I 39.858, 2. Triglav II 29.033, 3. Ilirija 28.941,... Radovljica 24.495. D. H. Jeseničani prvič klonili doma Hokej na ledu — V prvi zvezni ligi je bil derbi na Jesenicah. V sedemnajstem kolu je na Jesenicah gostoval vodilni na lestvici, Medveščak Gortan iz Zagreba. Po obojestranski dokaj slabi igri so Jeseničani doživeli poraz na domačem ledu. V Ljubljani je Kompas Olimpija premagala Partizan, Crvena zvezda pa je dobila srečanje z Vojvodino. Izidi — Jesenice : Medveščak Gortan 2 : 3 (0 : 0, 1 :2, 1 :1), Crvena zvezda : Vojvodina 5:3(1:0, 1:1,3:2), Kompas Olimpija : Partizan 5 :2 (2 : 0, 3 : 42, 0 : 0). Na lestvici vodi Medveščak Gortan, ki ima 30 točk, Jeseničani so drugi in zaostajajo za vodilnim šest točk, Kompas Olimpija pa za osem. V tem osemnajstem kolu drevi Jeseničani igrajo pri Partizanu. V drugi zvezni hokejski ligi je Triglav doma doživel poraz s Kompas Olimpijo II, Bled pa s Cinkarno iz Celja. Izida — Triglav : Kompas Olimpija II 2 : 9 (1 : 3, 0 :4, 1:2), Bled : Cinkarna 2 : 9 (0 : 4, 1 : 4, 1 : 1). V soboto Triglav gostuje pri Jesenicah II, Bled pa pri Mladosti v Zagrebu. Košarka — V prvi B ženski košarkarski ligi je Sava Commerce gostovala v Banjaluki pri Krajini. To srečanje so Kranjčanke izgubile le s sedmimi točkami razlike. V republiški je škofjeloška Odeja doma premagala Ilirijo iz Ljubljane, Jeseničanke v gosteh Cimos, ID Jezica B pa je doma dobila z žirovškim Kladivarjem. V moški republiški ligi je Triglav gostoval in se iz Nove Gorice vrnil poražen. Izidi —• ženske — Krajina : Sava Commerce 75 : 68 (39 : 33), Odeja : Ilirija 67:65 (42:27), Cimos : Jesenice 69:70 (40:47), (39:33), Odeja : Ilirija 67 : 65 (42 : 27), Cimos : Jesenice 69 : 70 (40:47), ID Jezica B : Kladivar 89:68 (42 : 39), moški — Iskra Nova Gorica : Tržič 89 :86 (45 :43). Pari prihodnjega kola — Novi Zagreb : Sava Commerce, Kladivar : Odeja, Jesenice : ID Jezica B, moški — Triglav : Postojna. Rokomet — V drugi zvezni ženski rokometni ligi je Kranj Duplje v tem kolu gostoval pri Ugledu v Temerinu. Kranjčanke so bile za dva gola prekratke za zmago. V moški republiški ligi je Termopol v Krškem iztržil točko. Izida — Ugled : Kranj Duplje 14 : 13 (9 :4), moški — Krško termopol 25 :25 (13 :13). V naslednjem kolu Kranj Duplje v soboto doma gosti Srem. Kegljanje —S prvim kolom se je začelo tekmovanje v moški in ženski republiški kegljaški ligi. Moška vrsta Triglava je gostovala v Laškem, v dvoboju s Hmezadom je bil Triglav zmagovalec. Z gostovanja pri Izoli so se Triglavanke domov vrnile z zmago. Izida — Hmezad : Triglav 5053:5110 (najboljši posameznik pri Triglavu je bil Benedik z 907 keglji), Izola : Triglava 2324:2361 Kranjčanka Cejeva je podrla 413 kegljev). interesa, saj ga ima na primer Elan in še nekateri drugi manjši pokrovitelji. Riko mi je dal 12.000 mark, ki jih potrebujem, da lahko sploh začnem sezono, potem pa se skušam preživeti s startninami, nagradami. Na dirki za svetovno prvenstvo v Brnu je bila startnina od od 4 do 5 tisoč kron, na svetovnih in evropskih prvenstvih pa jo dobiš, če prideš na glavno dirko, kjer pa je prostora le za 36 dirkačev. Na Češkem je bila za zadnje mesto nagrada 700 švicarskih frankov, jaz pa sem jih za dvanajsto dobil tisoč. Evropska prvenstva pa so veliko slabše plačana. Dobiš komaj četrtino vsote s svetovnega prvenstva. Zato tudi ni čudno, da se na treningih tolčemo za finale in da se jih na treningih največ ubije. Velikim moštvom denar ni problem in se tepejo za mesta, mi, posamezniki in revnejši pa za mesta in za denar, da imamo poplaćanih vsaj del stroškov udeležbe na tekmi. Jaz imam bivalni kombi, ki sem si ga sam uredil in grem z njim na dirke, sam vzdržujem vse, od kombija do motorjev, plačujem cestnine, hrano, ki si jo pripravljamo v kombiju, skratka vse, zato je vsaka nagrada dobra, vsaka pomoč dobrodošla, pa tudi kakšen rabljen del prodam še revnejšim dirkačem. Letošnjo sezono je po finančni plati šlo, sicer tudi ne bi dirkal do konca, in upam, da se bom s pokrovitelji v obojestransko korist dogovoril tudi za prihodnjo sezono.« Nameravate potem v prihodnji sezoni poravnati letošnje račune, predvsem na domačih prvenstvih? »Tekmoval bom v obeh kategorijah. Imam novo 125 kubično Hondo in starega 80 kubičnega Eberharda, ki se ga ne splača menjati, ker utegne biti ta kategorija ukinjena zaradi sličnosti s kategorijo 125. V teh kategori- j ah nas tudi tekmuje več pO* meznikov in manj močnih rtj! štev, profesionalnih, ki pa prt* ladujejo v močnejših kategofl jah. Zaradi operacije žolčnj kamnov bo trpela zimska vadi* ki obsega posebno gimnastiki tek in plavanje, pa še pri hrfljj se bo treba še nekaj časa pazi kakšna pa je hrana med potepj njem po svetu, pa večina ve, poješ vse, kar imaš in ne sm1 biti izbirčen. Posebej pomeril' na je vadba rok in nog. Roka primer na eni dirki 10.000 kr« stisne sklopko, prav toliko pa prestaviš z nogo, ki jo la če ni pravilno trenirana, omr či krč. Veliko pomagajo tudi ij kušnje. Meni sta po stroko plati veliko svetovala profet telesne vzgoje Andrej Slavec psiholog Janez Rojšek. Odvisfl je tudi od tega, katerih prog vajen. Jaz sem doma na narff nih. Ni me strah pločnikov, dn gov, hiš, nevarovanih zavoj* Odloča tehnika, čim hitreje ovinek in čim hitreje iz njej potem si tudi na ravnini hitrejS Pred vsako sezono nekaj dni dim na Grobniku, sicer pa pred vsako dirko treninga glavo.« Vas je že kdo nagovarjal, da postali član kakšne tuje tovari ške ekipe, da bi bili profesion' lec? »Ne. Dajejo nam nekateri samezne kose osebne oprem' ker le upajo, da se bodo na način uveljavili tudi pri nas. t kler pa pri nas na primer \ memben proizvajalec motorj ne bo več prodal in ne bo tU1 dolgoročno zaznal trga, toli časa v teh ekipah ne bo Jugos vana, pa naj bo še tako dober J. Košnjek slika: F. Perdđ ore i Polj voii leto Proi »jer fadc > c »ju «10 i in v tile, ] bod rs kr> Sotc hk« dat] tv Sre< Vh u Jja, čer, J bi ško ko I '-ev :ine for Pol \'0' Prc ke Prt K OD TEKME DO TEKME 7 Rokometne novice - Pred nedavnim sta bili odigrani finalu1 rokometni tekmi za pokal mladosti za gorenjsko območje. Med moškimi je Termopol z 29 : 20 premagal Alples, v ženskem finali1 pa je Kranj premagal Alples s 24 : 17. - J. Kuhar Srečo Mrvar zmagal - Na hitropoteznem turnirju tržiških šahi' stov je med 16 udeleženci zmagal Mrvar pred Božičem, Keršičerrt Andrejem Locem in Kogojem. - J. Kikel Dvoboj atletov Tržiča in Radovljice - To je bil prvi atletski dve boj. Tekmovalo je 36 najboljših radovljiških in tržiških atletov Zmagali so Tržičani, ki so bili najboljši v teku na 100 metrov, skc ku v daljino in višino ter suvanju krogle. Radovljičani pa so zamff gli v teku na 1500 metrov. Tržičani so zbrali 5684 točk, Radovljičafl1 pa 5092 točk. - J. Kikel Britof jesenski prvak - V zadnjem kolu gorenjske enotne član ske nogometne lige so bili doseženi naslednji izidi: Bitnje : Lesce I : 1, Kokrica : Polet 0 : 3, Britof : Visoko 1:1, Zarica : LTH 0:1, Trži* : Mavčiče 3 : 0, Primskovo : Alpina 0 : 4. Britof ima 20 točk, Alpin* 17, LTH 16, tržič 14, Visoko 14, Primskovo 12, Lesce 10, Zarica 10 Bitnje 8, Mavčiče 7, Polet 4, Kokrica pa je brez točke. - J. Javornik Tekaški tečaj na Pokljuki Kranj, 2. decembra - Zaradi dobre lanske udeležbe prireja tud1 letos Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Kranj tridnc vni začetni in nadaljevalni tečaj smučarskega teka, posebej prime' ren za začetnike hoje in teka na smučeh. Tečaj se bo začel v četi" tek, 15. decembra, in bo trajal do nedelje, 18. decembra, do kosila Tečajniki bodo nastanjeni v Šport hotelu na Pokljuki. Cena tečaj* je ugodna in znaša 179.500 dinarjev. V ceni je upoštevano bivanje* prehrana v hotelu in stroški vaditeljev. Prijave sprejema do petk^ 9. decembra, Janez Gorjanc, Sava Kranj, telefon (064) 25 - 461, m terna 612. J. I Kolesarske korenine na Planini Kranj, 2. decembra - Odbor za množičnost Kolesarske zvez? Slovenije prireja v petek, 9. decembra, ob 18. uri v športni dvoran1 na Planini v Kranju razglasitev rezultatov in podelitev pokalov i" priznanj najboljšim slovenskim kolesarjem veteranom, rekreatrV' cem in ženskam. Za letošnje točkovanje je je štelo osem dirk (C klokros, kronometer in cestne ter gorske vožnje). Deseti svetovni pokal v smučarskih skokih^ Točke Janezu Debelaku in Rajku Lotriču Kranj, 4. decembra — V Thunder Bayju v Kanadi se je na 90 i" 120 metrski skakalnici začelo že deseto tekmovanje za svetovni kal v smučarskih skokih. Pokazalo se je, da bo v letošnji sezoni te^ ko zmagovati. Vprašanje, kdo bo skupni zmagovalec med posamež niki in ekipami, bo odprto vse do finala, ki bo marca v Planici. j Na 90-metrski skakalnici je za presenečenje poskrbel Zahod" Nemec Thoma, ki je zmagal, od naših pa je bil najboljši Janez Deb^ lak, ki je osvojil z enajstim mestom prve točke v tem pokalu. šeS najsti je bil Lotrič, 19. Ulaga, 23. M. Debelak, 25. Tepeš, 49. 2U£ pan.'Na drugi tekmi na 120-metrski skakalnici je zmago slavil Fine Laakonen. Od naših je bil spet najboljši Janez Debelak, ki je bil dvA najsti, Rajko Lotrič pa štirinajsti, ki je naš drugi skakalec s točkah svetovnega pokala. Odličen je bil Zupan, ki je le za las zgrešil P1^ točko. Bil je šestnajsti, 17. M. Debelak, 31. Tepeš, 49. Ulaga. Itak, 6. decembra 1988 11. STRAN ffllllMIIOLAS Akcija za izboljšanje prometne varnosti 3li Temeljite priprave pred začetkom Voljče, 2. decembra - Dvodnevni posvet s predstavniki članic republiškega sveta za p reven ti-^ in vzgojo v cestnem prometu ter vodstvi svetov iz slovenskih občin je bil eden od številnih ''tošnjih dogovorov za pripravo akcije, s katero naj bi že prihodnje leto zmanjšali število Jometnih nesreč za 10 odstotkov glede na povprečje zadnjih treh let. Kot so ocenili nekate-' predsedniki SPV z Gorenjske, se bodo po občinah resno lotili te skupne naloge. 1 S problematiko prometa in zagotavlja-Jfem varnosti v prometu se pri nas poklicno "kvarjajo delavci sekretariatov za notranje pdeve. Samo njihovo delo je gotovo premami da bi ob naraščanju prometa in slabšanju razmer na cestah lahko zajezili neneh-y povečevanje števila prometnih nesreč. Judi amatersko delo svetov za preventivo f vzgojo v cestnem prometu ne zadostuje, |tt je v uvodu posveta naglasil predsednik ~PV SR Slovenije Ivan Winkler, da bi se bi-f^eno spremenilo nevarno ravnanje vozni-,°v. Zato je nujno spodbuditi vse instituci-lii le, ki se kakorkoli ukvarjajo s prometom, ;ai izdelajo programe dejavnosti za izbolj-pfije razmer. Zmanjšanje števila prome-j^'h nesreč je namreč moč pričakovati le, če *°do že od začetka v prihodnjem letu vsi re-Sl>o sodelovali v akciji -10%. Da bi upravičili razloge za tako akcijo, ri jjotovo ni potrebno ponavljati grozljivih po-Qatkov o vse večjem obsegu prometnih ne-^reč. Vse premalo pa govorimo o posledicah J®b nesreč! Premalo se zavedamo, kaj za "ružbo pomenijo izgubljena človeška življe-si koliko nas stane zdravljenje ponesrečencev in še kaj. Samo lani so v Sloveniji iz "blagajn izplačali za 200 milijard raznih od-^odnin za posledice prometnih nesreč, od *ga le eno petino za pločevino! Mar še lah-*° pogrešamo toliko ponesrečenih prebival-FV na cestah, mar še lahko upravičimo tak-stroške za odškodnine, se je med dru-8im vprašal predsednik Winkler. menjamo premajhen del bencinskega dinarja za ceste, je pri tem zvezna vlada letos nekoliko bolj radodarna; cestarji so zato postorili več del kot zadnjih pet let skupaj. Spodbudno je tudi, da je slovenski izvršni svet sprejel program akcije -10% in priporočil občinam, naj še pred koncem letošnjega leta sprejmejo svoje programe in s tem potrdijo odločitev za sodelovanje v vseslovenskem programu. Zmanjšanja števila prometnih nesreč so se v tujini lotili zelo načrtno na osnovi temeljitih raziskav. Tega nam manjka, kot je na posvetu naglasil namestnik republiškega sekretarja za notranje zadeve Branko Bračko, vendar zato ne bi smeli odlašati z načrtovano akcijo. Kot učinkovite ukrepe je naštel odpravo črnih točk, hitrostne omejitve, obvezno nošenje čelad za motoriste, izpopolnjevalne tečaje za voznike začetnike, izgradnjo mestnih obvoznic, povečan obseg informiranja in drugo, kar bi po zgledu tujcev lahko uspešno uporabili tudi mi. hotenje po izboljšanju Dobra osnova za začetek akcije za tanjšanje števila prometnih nesreč so izrinjene zahteve aktivistov v svetih za nekatere splošne spremembe v naši družbi, ^ovi zakon o temeljih varnosti cestnega pometa rešuje nekatere doslej kritične toč-e pri sankcioniranju kršitev in daje več Možnosti za ukrepanje proti kršilcem. Čeprav glede na razvite države še vedno na- Med udeleženci posveta v Poljčah so bili tudi predsedniki svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu z Gorenjske. Tri izmed njih smo povprašali, s katerimi dejavnostmi so se letos ukvarjali v svetu in kako ocenjujejo pripravljenost za vključevanje v akcijo -10% v svojih občinah. Tole so povedali! Sandi Kotnik z Jesenic: »Tudi v našem svetu si prizadevamo za boljšo prometno varnost. Pred dobrim mesecem smo izdelali program nalog v prihodnosti in ga dali v obravnavo izvršnemu svetu. Skupaj z miličniki, službo za tehnični nadzor vozil in člani AMD smo med akcijo na terenu kontrolirali urejenost vozil in ravnanje voznikov; ob tem smo jim delili nalepke za akcijo -10%, za pripenjanje z varnostnim pasom in za urejeno vozilo. Pripravili smo tudi oddaje o prometni varnosti za lokalni radio. Razen tega načrtujemo predavanja o novem prometnem zakonu za poklicne voznike, mentorje na šolah in druge. Če bo vsak nekai storil za boljšo varnost na cestah, bodo rezultati boljši kot doslej!« Stane Božič iz Kranja: »S predstavniki občine in strokovnih služb smo se že dogovorili za izdelavo programa. Odločili smo se, da se bomo po strokovni plati vključili v skupna prizadevanja za izboljšanje prometne varnosti z dejavnostmi v redni akciji NNNP, naš svet pa bo še naprej skrbel za preventivne naloge. Ko bodo nosilci strokovnih nalog pripravili svoje programe, bomo za seje zborov občinske skupščine pripravili informacijo o poteku akcije. Predvidevamo, da bomo odločitev o pristopu k vseslovenski akciji sprejeli januarja.« Jaka Šter iz Tržiča: »Naš svet je letos uresničil 12 različnih akcij za izboljšanje prometne varnosti. Veliko skrbi smo namenili šolarjem in njihovi varni poti v šok), srečali pa smo se tudi s pešci, kolesarji in vozniki motornih vozil. Program, ki ga sestavljamo za prihodnje leto, zato ne bo prinesel nič novega. Pomembno pa bo, da se bo v dejavnosti sveta vključilo Čimveč ljudi, pa da bo vsaka služba storila vse, kar od nje terjajo predpisi.« Stojan Saje GORENJSKA NOČNA KRONIKA Kar samo se je Ponujalo Predpraznično presenečenje sta doživela avtomobilista iz Tržiča in Retenj, ker sta pred hišo Pustila nezaklenjena avtomobila. Mirsadu R. se je namreč sre-noči zahotelo vožnje, pa si je Najprej sposodil prvi avto, v katerem je našel kontaktne ključe, ko pa se je s tem zaletel po nekaj metrih vožnje, pa še drugega. K sreči so tatinskega voznika, ki je vrh vsega vozil še brez ^pita, ujeli na avtocesti, preden •7e napravil še več škode. Ni mu uspelo Mladi Goran z Jesenic je presneto prebrisan, a še zdaleč ne dovolj, da bi preslepil milico in zavarovalnico. Ondan je namreč parkiral svoje vozilo na bencinski črpalki v' Voklem in zatem prijavil milici, da mu je neznani storilec zadel avto. Stvar so dodobra proučili, kajti šlo je za veliko škode, okroglih 10 milijonov. Dognali so, da se je sam zaletel doma na Jesenicah, odgovornost in plačilo škode pa skušal prevaliti na drugega. NASONČNI STRANI ALP Samo kanali so premalo za čistočo Tržič, 2. decembra - V tržiški občini se že dolgo ukvarjajo s problemom kanalizacije, saj so pred trinajstimi leti dobili glavni projekt za izgradnjo kanalizacije, a doslej še ni v celoti uresničen. Čeprav so uspeli zgraditi okoli 60 odstokov glavnih kanalov in skoraj četrtino sekundarnih vodov, pa od njih v okolju ne bo koristi, dokler ne bodo postavili čistilne naprave in vanjo speljali kanalizacije. V preteklosti so povezali naselja s prek 13 kilometri kanalizacijskih cevi. Glavni vod poteka od Raven skozi mesto mimo predilnice in tovarne Peko do industrijske cone na Loki. Ker je kraj stisnjen v ozko dolino, je bilo pri izgradnji veliko težav in zapletov, zlasti z regulacijo Tržiške Bistrice. Prav v tem mesecu so začeli regulirati reko in graditi del glavnega kolektorja na Loki. Tudi iz večjih naselij so speljali kanalizacijske priključke, vendar se odplake iz njih še iztekajo namesto v glavni vod na več krajih v Tržiško Bistrico, da ne bi bila onesnaženost preveč skoncentrirana. Poleg naselij obremenjuje reko z odplakami še industrija, saj imajo čistilno napravo le v Kartonažni tovarni lepenke. Ob takih razmerah je edina sreča, da valovi reke največkrat zmorejo odplakniti vso nesnago. V Tržiču se zavedajo, da so samo izgrajeni kanali premalo za čistočo v okolju. Zato že načrtujejo izgradnjo čistilne naprave na obrobju industrijske cone. Idejni projekti so nared -po njihovih predvidevanjih bi naprava danes stala 7 milijard dinarjev, sedaj pripravljajo lokacijski načrt, prihodnje leto pa naj bi bil izdelan glavni projekt z vso dokumentacijo. Glavni problem je pomanjkanje denarja, kot naglasa direktor trži-škega komunalnega podjetja Lado Srečnik, ker bodo vsaj toliko sredstev kot za napravo rabili za dokončanje kanalizacijskega sistema. Rešili ga bodo lahko le ob pomoči vsega prebivalstva. Gotovo še tako veliki kupi denarja niso potrata, ko gre za ohranjanje čiste narave. Tega bi se morali zavedati tudi v Tržiču, kjer dosedanje naložbe v kanalizacijo ne bodo prinesle učinka, če načrtovanih nalog ne bodo opravili do konca. Stojan Saje Kava še kar diši čez mejo Prek 200 kilogramov surove kave ima na vesti Mustafa iz Karlovca, ki so ga zadnjič zalotili pri tihotapljenju. Nabavil jo je v Zahodni Nemčiji, kjer nezaposlen začasno prebiva, prodal pa v domačem kraju, kamor se poln hrepenenja vrača vsak vikend. Z veseljem, ki ga je pripravil rojakom, je zaslužil lepih pet milijonov. Kuj železo, dokler je vroče Rafo je rojaku Muju z Jesenic obljubil, da mu bo po ugodni ceni priskrbel betonsko železo. Mujo mu je vnaprej izročil nekaj sto nemških mark in nekaj drobiža, železa pa dolgo ni videl. Ker se je po pol leta naveličal čakati na že plačano robo, je goljufa, ki mu je ves čas stregel le z obljubami, naposled prijavil. Nočna vožnja Tudi Zoran in Franci z Jesenic sta brez svojega avtomobila, zato sta si enega izbrala med parkiranimi. Z drugim ključem sta ga odklenila in spravila v tek, nato pa se odpeljala po turističnih poteh: na Bled, Zatrnik, v Ljubljano. Lastnik je avto okoli polnoči pogrešil, toda navsezgodaj zjutraj sta ga mu fanta spet disciplinirano pripeljala nazaj. Tisti z rdečim golfom ni ušel Zadnjič smo pisali o pripetljaju v žirovski gostilni Kavčič, kjer je nekaznovano razsajal neznanec z rdečim golfom ljubljanske registracije. V uredništvu se je po objavi oglasil ogorčeni tamkajšnji natakar in pojasnil, da so fanta, ki je pijan skušal potrpljenje gostilniškega osebja, ujeli uro zatem. Toliko bolje! Dvojna smrt v čelnem trčenju Bistrica pri Naklem, 1. decembra - 23-letni Vinko Sarič s Cresa in Ibrahim Dedič, star 57 let, iz Bosanske Gradiške, sicer pa na začasnem delu v ZRN, sta umrla v prometni nesreči, ki se je pripetila na magistralni cesti v Bistrici pri Naklem. Sarič je s kombijem vozil proti Podtaboru, nenadoma pa zapeljal na levo, ravno ko je nasproti pripeljal osebni avto nemške registracije z Dedičem za volanom. Vozili sta silovito čelno trčili, v razbitinah sta umrla oba voznika, sopotnica v kombiju, 24-letna Dragica Sarič pa je bila hudo ranjena. Zaradi nesreče, v katero so morali poseči tudi kranjski poklicni gasilci, da so iz zverižene pločevine potegnili mrtvega Dediča, je bil tri ure zaprt promet. Z avtom s ceste Gozd Martuljek, 1. decembra - Med vožnjo iz Kranjske gore proti Jesenicam se je ponesrečila 30-letna voznica osebnega avtomobila Jasminka Bučinel iz Kranjske gore. Zapeljala je s ceste na neutrjeno makadamsko bankino in trčila v travnat nasip. Sopotnica Jovanka Stanko-vič z Jesenic je bila laže ranjena. Sumijo, da je nesrečo zakrivil alkohol. Kolesarki zdrsnilo na snegu Selca, 2. decembra - Julijani Kemperle, stari 77 let, iz Železnikov, je med vožnjo s kolesom na zasneženi cesti zdrsnilo, oviral pa jo je tudi odprt dežnik. Padla je in z glavo udarila ob asfalt. Ranjenki je pomagal voznik osebnega avtomobila Pavle Garner, ki je pripeljal mimo. Trčila v električni drog Kranj, 3. decembra - Na ne- pluženi cesti v Savski loki proti Planiki je v ovinku zaneslo s ceste avto Verice Sodnik iz Šenčurja. Trčil je v drog javne razsvetljave, pri tem pa je voznica utrpela hujše rane. Delavcu stisnilo prste Jesenice, 4. decembra - V Je- klarni I. jeseniške Železarne se je pripetila delovna nezgoda, ko so na industrijskem tiru premikali kompozicijo livnih vagonov. Mirsadu Kadiriču s polavtomat- Slab zgled Zakon o Triglavskem narodnem parku, ki gaje republiška skupščina sprejela pred sedmimi leti, v 12. in 13. členu dokaj natančno opredeljuje, kaj je prepovedano na celotnem območju parka in kaj v njegovem osrednjem delu. Gre za skupno 46 omejitev in med njimi tudi za to, da je v parku prepovedano "graditi individualne počitniške hiše ali počitniška stanovanja". V zakonu sicer ne piše, da mora zakon spoštovati tudi organizacija za varstvo naravne in kulturne dediščine, torej uprava Triglavskega narodnega parka, vendar se zdi to samo po sebi umevno. Če naj bi zakon veljal za gozdarje, kmetijce, lovce, gostinsko-turistične organizacije in za vse druge, ki živijo in delajo na območju parka, potem naj bi bila parkovna uprava tista, ki naj bi bila pri spoštovanju zakonitosti najbolj dosledna in drugim za zgled. Primer, za katerega zahteva pojasnilo tudi delegacija krajevne skupnosti Gorje, kaže na nedoslednost, na slab zgled. Za kaj pravzaprav gre? Iz dokumentacije je očitno, da je eden od delavcev organizacije Triglavski narodni park hotel spremeniti senik v Radovni (oziroma brunarico za turistično poslovne namene), last parka, v počitniško hišico. Lani je iz strehe pokukal dimnik, zgrajena sta bila tudi električni in vodovni priključek. Prav račun za električni priključek, naslovljen na ime delavca parka, in zahteva za parcelacijo zemljišča z vpisanim (prihodnjim) lastnikom, sta najtrdnejša dokaza za to, kakšna naj bi bila usoda nekdanjega senika. Ker tudi ni mogoče verjeti, da bi bilo vlaganje delavca v družbeni objekt prvi primer delničarstva na Gorenjskem, je vsako sprenevedanje in ovinkarjenje odveč. Če bo park dosleden do sebe, bo kajpak lahko tudi do drugih. Mar ne? C. Zaplotnik Prometna varnost v radovljiški občini Letos slabše kot lani Radovljica, 2. decembra - Na cestah radovljiške občine (zajeta ni magistralna cesta) je bilo letos do konca oktobra 92 hujših prometnih nesreč, kar je sicer devet manj kot lani v enakem obdobju, vendar je bila prometna varnost na splošno slabša. »Letos je v nesrečah umrlo sedem ljudi - trije več kot lani, hudo ranjenih je bilo 56 ali 23 več kot lani, lažje ranjenih je bilo osem manj, nesreč z manjšo premoženjsko škodo pa 92 več. Glavni razlogi za nesreče so bili tudi letos neprimerna hitrost, nepravilna stran vožnje in vinjenost,« ugotavlja Egon Cokan, pomočnik komandirja Postaje milice Radovljica. • Pred nedavnim je začel veljati novi zakon o varnosti v cestnem prometu. Kako je vplival na ravnanje voznikov in ostalih udeležencev v prometu? »Opažamo, da se vozniki in sopotniki več privezujejo, kot so se prej, vendar predvsem za daljše vožnje in za ceste, kjer dosegajo večje hitrosti. V naseljih in na krajših relacijah je stanje precej slabše. Voznikov, ki vozijo pod vplivom alkohola, je zdaj manj, še vedno pa jih je preveč, saj vemo, da je bil alkohol v letošnjih prvih desetih mesecih kriv kar za 24 nesreč. Pri nadzoru prometa ugotavljamo, da vozniki ne izpolnjujejo svojih obveznosti do pešcev in da bi morali biti obzirnejši vsaj do otrok.« • Ko smo že pri otrocih - kako je minil začetek šolskega leta, je bilo kaj nesreč, v katere bi bili vpleteni otroci? »Šolsko leto se je začelo dobro, brez nesreč, kar je nedvomno tudi zasluga staršev, šol, vrtcev, sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, milice in drugih. Žal je že v začetku oktobra prišlo do nesreče, v kateri je umrl otrok in sicer kot sopotnik na motornem kolesu.« • Še pred nedavnim ste tarnali, da je radovljiška občina ena redkih v Sloveniji, ki nima osvetljenega niti enega prehoda za pešce. Je stanje zdaj že kaj boljše? »Organi za notranje zadeve in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu smo si štiri leta prizadevali, da bi vzdrževalec cest osvetlil nekatere prehode v občini. Zdaj je osvetljenih šest: trije v Radovljici ter po eden na Bledu, v Bohinju in v Podvinu.« C. Zaplotnik Po kresničke v tujino? Prej kot v enem mesecu se bo tudi uradno začela akcija "minus deset" oziroma uresničevanje vseslovenskega programa za izboljšanje prometne varnosti. Med akcijo bomo vzgajali, osveščali, opozarjali (kaznovali) in pozivali državljane k spoštovanju cestno-prometnih predpisov, k varni in obzirni vožnji, k zmernemu pitju alkohola in podobno. Pešcem bomo ponovno svetovali, naj vendarle spoštujejo zakon in nosijo kresničke, kadar hodijo ponoči ali ob slabi vidljivosti po cestah brez pločnika, mor DA bo kdo med njimi celo moral seči v žep in plačati kazen. Zakaj to pišemo? Zato, ker je uporaba kresničk po republiškem zakonu o varnosti cestnega prometa obvezna (še zlasti za otroke), pri nas pa jih trenutno ni mogoče kupiti. Ko smo v soboto dopoldne poklicali v prodajalno Sloveni-jaavto v Kranju, v knjigarno Državne založbe Slovenije, na Petro-lovo črpalko na Koroški cesti ter še na črpalki v Lescah in Cerkljah, so nam povsod povedali domala enako: kresničk nimamo že več kot eno leto in čeprav jih naročamo, jih ne dobimo. To je vsekakor slabo za prometno varnost in za akcijo »minus deset«. Namesto da bi kresničke ponujali v vseh knjigarnah, prodajalnah z rezervnimi deli za vozila, na črpalkah, v avto-moto društvih, v uličnih kioskih in tudi na drugih (javnih) mestih, so razmere takšne, da morajo tisti, ki jih želijo imeti za vsako ceno, ponje v tujino. Pa ne gre le za to: tudi cena bi morala biti zmerna in dosegljiva za vsak, še tako plitev žep. Pomembno vlogo bi lahko pri tem odigrale tudi delovne organizacije. Primer, ko je je radovljiški SGP Gorenje kupil kresničke delavcem, ki stanujejo v samskem domu blizu Bleda in veliko hodijo po cesti (brez pločnika) do Lesc in obratno, je vsekakor zgleden in vreden posnemanja. C. Zaplotnik sko spenjačo ni uspelo speti dveh vagonov, zato je poskušal ročno, pri tem pa mu je stisnilo tri prste na roki. Cisterna ga je udarila po glavi Bodovlje, 2. decembra - V Termiki se je pri delu ponesrečil 36-letni Franc Knapič iz Škofje Loke. Viličarist Mustafa Babic je s kamiona prestavljal hektoli-trsko cisterno, nenadoma pa je motor viličarja ugasnil. Zaradi nenadnega trzaja je cisterna zdrsnila, Knapič pa jo je skušal zadržati, a mu zaradi teže ni uspelo. Cisterna ga je udarila in odrinila v karoserijo tovornjaka. Hudo ranjenega so odpeljali v Klinični center v Ljubljano. D. Ž. / ureja CVETO ZAPLOTNIK (&3!BIHSU)Q05ntiIAB 12. STRAN Torek, 6. decembra I9%rel ... koliko je gorenjska ZSMS avtonomna pri svojem odločanju, kakšno je oza d je političnih koordinacij, kdo ima na Gorenjskem resnično moč, kje se je po zabilo na bazo, kadrovski golaži... MLADI NISMO ENAKOPRAVNI! Ob vseh aktualnih družbenih dogajanjih smo posamezne akcije gorenjske mladinske organizacije spremljali večinoma na rednih časopisnih straneh Gorenjskega glasa, ob zaključku leta pa smo se odločili, da ponudimo bralcem našega časopisa razmišljanja najodgovornejših gorenjskih mladincev zbrana na enem mestu. Poskusimo za začetek v nekaj besedah prele -teti najpomembnejše letošnje dogodke v posameznih OK ZSMS na Gorenjskem in posamezno mladinsko sredino označujejo v kar največji meri. Švab: »Mislim, da je bila letos v Tržiču najpomembnejša akcija ustanovitev mladinskega servisa, kljub temu da smo ob tem doživeli mnoga nasprotovanja, naprimer s strani izvršnega sveta, da o kakšnih drugih ne bi niti govoril. Sledi organizacija samostojnega mladinskega raziskovalnega tabora, kjer velja omeniti, da smo od vseh predvidenih finančnih sredstev, ki smo jih predvidevali od združenega dela, dobili samo tretjino. Kot zadnjo odzivnejšo akcijo pa bi še posebej omenil mladinsko oddajo na tržiškem radiu, kar je steklo pravzaprav šele v zadnjem času.« Jesenko: »Tudi pri nas velja izpostaviti ustanovitev mladinskega servisa, kjer pa za razliko od Tržiča, nismo doživljali nikakršnih preprek. Če govorim o drugih akcijah, velja predvsem reči, da smo poskušali in poskušamo biti tesno povezani z našimi osnovnimi organizacijami. In čeprav smo malo že obupavali, češ stik se izgublja, ugotovlja-mo, da spričo vseh dogodkov v letošnjem letu, povezava ostaja. V nemali meri nas označuje tudi zamenjava polovice članov našega predsedstva, kar pa ocenjujem, da ni bistveno motilo kvalitetnega dela.« Peskar: »Na Jesenicah smo si med drugim prizadevali za odprto listo na SZDL, med ljudi smo uspeli spraviti štiri številke občinskega mladinskega glasila Horizont in v njem objavljali takšne članke, ki jih naprimer Železar in ostali časopisi niso hoteli objaviti, in s tem preko Horizonta lansirali v javnost posamezna stališča. Pripravili smo okroglo mizo, na kateri smo se spraševali, kje je naša prihodnost, odgovora nismo dobili, vsaj od vseh pristojnih v naši občini ne, druga stvar pa so bile še javne opredelitve naše OK ZSMS do referenduma za tretji občinski samoprispevek, opredelitev do ustavnih amandmajev, ki smo jih v celoti zavrnili, kot tudi domnevne napade na JLA. Tu moram povedati, da nam vseskozi manjka mladinskih aktivistov, še posebej sedaj, ko ugotavljamo, da smo nehali biti samo servis za prireditve in se preusmerjamo na politično delo, kar nam nenazadnje piše tudi v našem imenu.« je to pri SZDL 1 in Sašo Govekar, sekretar OK ZSMS Kranj: »Spoznali smo, da nove metode lahko pridejo v življenje, SZDL to že spoznava, partija pa o tem Sele govori... Ideološke spone so še vedno. Če tega pri mladini ni več, ali pa je zavorni faktor 0.5, pri partiji 2.« Kje ste mladi? Jesenko: »Ko govorimo o mladinskih aktivistih, ne morem mimo tega, da ne omenim svoje izkušnje z Bavčarjevega nastopa v Škofji Loki. Tam je bilo namreč polovico mladih, in ko se kot mladinski funkcionar sprašuješ, da so tem istim ljudem mladinska vrata na široko odprta, v resnici jih pa ni nikjer...« Govekar: »Vse kaže, da nimamo v zadovoljivi meri dodelanih metod delovanja.« Podlogar: »Mi smo si zastavili predvsem dve nalogi - preživljanje prostega časa in javno delovanje znotraj sistema. Zavedamo se tega, da nismo enakopravna družbenopolitična organizacija. Temu vprid govori, da smo odvisni od informacij, nimamo jih naprimer toliko kot komite ZK, odvisni smo tudi finančno. Znotraj vsega tega skušamo delovati in sami sebe prepričevati, da smo enakopravni in dokazovati nekaj, kar je vsem popolnoma jasno, da ni res.« Enakopravnost, transmisija in podobni pojmi se že od nekdaj vežejo na ZSMS? Govekar: »Enakopravnost je potrebno videti v lastnem okolju, to pa je različno.« V bistvu ste vsi proračunski porabniki? Peskar: »To je zelo velik faktor odvisnosti.« Podlogar: »Vsekakor, vendar bi se vrnil na informacije, kajti znano je, da lahko odločaš ali zgolj vplivaš na odločitve samo, če imaš kvalitetno informacijo, teh pa nimamo!« Partija — monopol informacij Kako se v to umešča včasih že prav neverjetna politična koordinacija, ki je (samo včasih?) sprejemala bistvene reči za svojo občino? _ Podlogar: »V Radovljici je dejansko samo informativnega značaja, ne sprejema nobenih odločitev, določa zgolj govornike za posamezne prireditve, pri čemer je mladinec določen samo za prvi november, kar seveda tudi ni enakopravno - recimo za 29. november in občinski praznik se tako ve kdo bo govoril.« Jesenko: »Sam tu vidim problem drugje. Partija dobi s centralnega komiteja usmeritve, dobre informacije, jih potem v občini premelje in posreduje naravnost v osnovne organizacije. Dajmo roko na srce, kaj smo dobili zadnje pol leta na mizo s strani RK ZSMS? Nič!« Podlogar: »To ni res! Dobili smo bilten informacij, programe vseh organov, česar nismo dobili doslej še nikoli!« Peskar: »Ti verjetno misliš na drugačno vrsto informacij?« Jesenko: »Vsekakor, mislim, da Školjč ve veliko več, kot nam pove.« Vrnimo se še malo nazaj, na letos opravljeno delo, predvsem v Radovljici in Kranju? Podlogar: »Omenil sem že prosti čas, kjer pa velja ocena, da nismo naredili tistega, kar smo pričakovali. Pri vsem tem ni nepomemben podatek, da v naši OK ZSMS nima nihče v zakupu delegatskega mesta, kar praktično pomeni, če se naprimer pojavi interes med igralci biljarda, zakaj ne bi imeli svojega delegatskega mesta, če se ob tej igri združuje dvesto, tristo mladih.« Govekar: »Za Kranj ustanovitev mladinskih servisov v Tržiču in Škofji Loki zanesljivo pomeni v bližnji prihodnosti izpad znatnega dela dohodka, kajti del denarja za naše delo dobivamo prav od kranjskega mladinskega servisa. Pa ne želim s tem reči, da sem proti servisom v drugih gorenjskih občinah, ravno nasprotno, skrajni čas je že, da preidemo vsi skupaj na področje svoje ravni financiranja, ker bo šele takrat možno v polni meri zastopati in voditi svojo politiko. Dokler pa je neka DPO finančno odvisna od donatorja, pa mora vsaj v določeni meri izražati podporo politiki, ki jo ta donator sicer izvaja. Matjaž Peskar, predsednik OK ZSMS Jesenice: »Na Jesenicah je mogoče v tem trenutku ekvivalent partijska organizacija, kjer imajo tudi po zaslugi mladega sekretarja drugačno, sodobno miselnost, kar pa se tiče ostalih DPO. niso delali toliko, samo tudi tu se kaže odrinje-nost ZSMS. Če omenim naše letošnje akcije - vsekakor glasilo Naprej, ki je našel svoje trdno mesto, ne samo znotraj občine, pač pa tudi znotraj regije. Nadalje, za mladinski kulturni center smo pripravili osnovne elaborate, nekako tako je tudi z radiom, ki je iz naziva mladinski prešel v naziv kranjski in s tem tudi iz naše pobude v roke SZDL, kjer pa bomo sodelovali s svojim uredništvom. Tu imamo trenutno kadrovski problem, kajti z odhodom Boštjana Šefica, predsednika OK ZSMS Kranj, na novo delovno dolžnost, smo izgubili človeka, ki je to podrobneje spremljal. Sledi ekološki tabor Bo-bovek, kjer so izdali tudi posebno brošuro, akcija Sport aid, kjer smo zbrali 1,5 stare milijarde čistega ostanka.« Blaž Jesenko, sekretar OK ZSMS Škofja Loka: »Partija dobi s centralnega komiteja usmeritve, dobre informacije, jih potem v občini premelje in pošlje naravnost v osnovne organizacije. Dajmo roko na srce, kaj smo mi dobili zadnje pol leta na mizo s strani RK ZSMS? Nič!" Kaj delajo gorenjske DPO? ureja VINE BEŠTER Našteli ste kar nekaj povsem konkretnih aktivnosti. Poskusimo vse to sinhronizirati z ostalimi štirimi bratskimi organizacijami. Kar naprej je namreč moč slišati ali prebrati, češ mladina nič ali premalo dela, vprašajmo se obratno - kaj razen papirnatih floskul resnično delajo gorenjska partija, SZDL, sindikat, borci, gledano skozi vaše oči? Nalijmo si tudi na tem področju enkrat čistega vina, koliko konkretnih akcij (za ljudi) so v tem letu napravile ostale štiri DPO? Peskar: »Na Jesenicah je mogoče v tem trenutku ekvivalent partijska organizacija, kjer imajo tudi po zaslugi mladega sekretarja drugačno, sodobno miselnost. Kar se pa tiče ostalih DPO, mislim, da niso delale toliko, samo tudi tu se kaže odrinjenost mladinske organizacije, kajti vedno se govori samo o SZDL, partiji.« Podlogar: »Delovanje sindikata mi ni znano prav v podrobnosti, (koliko dela, kaj dela, ne vem), lahko rečem, da je radovljiška SZDL bolj odprta, kot je bila, dejstvo pa je, da ne delujejo javno, tu mislim tudi različne forume.« Na okrogli mizi so sodelovali Sašo Govekar. sekretar OK ZSMS Kranj, Marjan Svab, sekretar OK ZSMS Tržič. Rafael Podlogar. sekretar OK ZSMS Radovljica, Rlaž Jesenko, sekretar OK ZSMS Škofja Loka, Matjaž Peskar, predsednik OK ZSMS Jesenice, s strani uredništva pa novinar Vine Bešter. ki je pogovor tudi pripravil za objavo. Fotografije so delo Franca Perdana. Jesenko: »Spričo dobre garniture, ki jo ima v tem trenutku slovenska republiška politika, menim, da, kdor se je kje hotel znotraj tega poiskati, je lahko veliko naredil tudi v svoji sredini. Če govorim o škofjeloški SZDL in partiji moram reči, da sta aktivni, o borcih ne bi podrobno govoril, ker bo slej ko prej potrebno o njih kaj reči, ne da se jih bo ukinilo, marveč uredilo v neko drugačno organiziranost.« Ostanimo še za trenutek pri republiški politiki. V kolikšni meri ste uspevali odpirati polje novim idejam, se obnašati nekonformistično, zasledovati republiški politični trend in ne iskati zgolj srednjo linijo tudi glede možnosti nadaljevanja kasnejše osebne kariere, hoditi po svoja mnenja na partijski komite? Podlogar: »Sam sem neobremenjen z raznimi političnimi igricami in mi je mogoče v tem smislu lahko. Povem pač tisto, kar res mislim. Tudi v naši depeojevski hiši ni problem, da se dobimo skupaj, se usedemo, popijemo steklenico, pojemo narezek. Saj te tam pustijo govoriti, samo osebno ne vidim prav nobenega napredka, če te samo pustijo govoriti, odločitev je pa potem drugačna.« Govekar: »Pri izobrazbi je stvar lahko tudi Si deča - poznam diplomirane ekonomiste, ki sedijo službah in prepisujejo iz tabel, njihovi šefi pa 9 po izobrazbi formalno stopnjo nižje pa uspešno p< ljejo svoje delo. Pri politikih pa predvsem opažat problem neznanja poslušanja, ne biti vedno najpJ mentnejši, pač pa kdaj kakšno stvar tudi glasrt vprašati in se kaj novega naučiti.« Novi prijemi učinkoviti Rafael Podlogar, sekretar OK ZSMS Radovljica: »Tudi v naši DPO-jevski hiši ni problem, da se dobimo skupaj, se usedemo, popijemo steklenico, pojemo narezek. Saj te tam pustijo govoriti, samo osebno ne vidim prav nobenega napredka, če te pustijo samo govoriti, odločitev je pa potem drugačna.«______ Govekar: »Recimo, da smo mi vedno za stopnico nižje kot naši republiški vrhovi in če vzamem pod drobnogled mladino na občinski ravni in zopet predpostavimo, da smo v ospredju. Zakaj? Spoznali smo, da nove metode lahko pridejo v življenje, SZDL to že spoznava, partija pa o tem šele govori. Konkretno za Kranj ne moremo SZDL očitati, da ni nič naredila, če vemo, da se je s tem ukvarjala tri mesece in praktično v tem času ni bilo drugje nič narejenega, problemi so drugje. S partijo smo imeli skupno sejo, kjer je bilo čutiti posluh za nekatere projekte. Lahko samo sprašujemo Rekel si posluh. Mar ne ostane vse prevečkrat samo pri dobrodušnem prikimavanju, stvari pa tečejo potem naprej svojo staro pot? Lahko samo sprašujemo Govekar: »Moram reči, da so še vedno ideološke spone. Če tega pri mladini ni več ali pa je zavorni faktor 0,5 je to pri SZDL 1 in pri partiji 2. Koliko pa lahko vplivamo na odločitve preko skupščinskega sistema? Vsakodnevno vidimo, malo oziroma nič. Neprestano postavljamo vprašanja izvršnemu svetu, upravnim organom... spremeni pa se bore malo.« Podlogar: »Zgolj za primer. Ni DPO, ne društva, ki ne bi trdil, da je potrebno volilne zakone menjati, ampak menja se jih pa ne. Ni interesa? Po drugi strani pa se lahko posamezne reči tako hitro spremenijo, da jih niti ne moreš slediti.« Peskar: »Stvari se dajo spreminjati, morajo biti le dobro pripravljene in kot mladinske dvakrat argumentirane. Strinjam se z Govekarjem, da obstojajo zavorni faktorji.« Igra znotraj vsega tega kakršnokoli pomeb-nejšo vlogo dosežena stopnja šolske izobrazbe, predvsem glede tako na širine kot nevezanosti na funkcionarski čas? Ni tako dolgo nazaj čas, ko so (tudi nešolani) politiki prehajali s foteljev na direktorska mesta in so tako imenovane politične tovarne še vedno žive? Marjan Svab, sekretar OK ZSMS Tržič: »Spomnimo se, da skorajda noben tržiški politik ni šel manj kot do direktorskega stolčka, pa je imel izobrazbo in izkušnje ali ne. Glede mladincev pa že nekaj generacij velja, da je moral vsak sam poskrbeti za svojo službo.« Jesenko: »Šli bomo v tiste službe, katere smo imeli in sam se o tem ne bi na dolgo in široko pogovarjal. Verjetno pa je res, da nekdo pride na politično funkcijo tudi zaradi tega, da bi se dvignil za stopničko. Če smo čisto odkriti, cilj vsakega človeka je, da poskušaš iti naprej. Greš nazaj tja, kjer si bil ali na ustrezno drugo delovno mesto, ker, če se vrneš nazaj točno tja, odkoder si prišel, ljudje radi rečejo, saj si bil zanič, zato si pa prišel nazaj.« Peskar: »Zadnjih nekaj let smo obupano vpili naj se politika ne vmešava v gospodarstvo in rt Jesenicah je sedaj prišlo do te stopnje, da politik tudi tam, kjer bi hotela pozitivno vplivati na gc spodarstvo, enostavno nima več avtoritete.« Uvodoma smo se že dotaknili pomembnost pravih informacij in s tem področja informiranje Občinski mladinski časopisi nekaj časa delujej1 pa zmanjka kadrov, denarja ali obojega. V te smeri je mogoče v določeni meri ob neobstojanji srednje šole še najbolj specifičen Tržič? Švab: »Ta naša ljuba srednja šola, ki je ni, j1 pri nas stalen problem, pa naj bodo to študentj1 ali zagotavljanje kadrov za organe OK ZSMS. TlL_ prazen prostor je pravzaprav nemogoče zapolnit kajti gre tudi za kadrovski potencial, odkoder laft ko stalno črpaš nove ljudi. V Tržiču pa imam1 prakso, da hodijo dijaki in študentje ven iz občin* kjer se glede na porazno tržiško gospodarstvo tud zaposlujejo. Spomnimo se, da skorajda noben trži ški politik ni šel manj kot do direktorskega stol čka, pa je imel izobrazbo in ustrezne izkušnje al ne. Glede mladincev pa že nekaj generacij velja da je moral vsak sam poskrbeti za svojo novo sluŽ bo. Imamo občino z ukrepi družbenega varstva i' ko se vprašaš, kdo je to zakrivil, vidiš, da so neka teri nekdanji politiki. Po drugi strani pa govorimo češ pustimo tisto, kar je bilo, mislimo na seda njost...« Poglejmo malo še sedanjo organizirano^ ZSMS. Iz Ljubljane je moč zaslediti nekatere no ve prijeme, koliko se je od tega prijelo na Gorenj skem? Podlogar: »Mi smo se letos odpovedali sicel tradicionalnemu mladinskemu seminarju in srn' se odločili za sistem javnih tribun, okroglih miz.» Peskar: »Sam statut niti ni toliko okorel, ka' dokazuje drugačna organiziranost naše občinsk* konference.« Govekar: »Naša mladinska politična šola se j' preimenovala v ciklus okroglih miz, kjer smo ude ležencem ponudili različne aktualne teme. Ob teri verjetno velja posebej omeniti %iiting v podpor' četverici, ki je bil pripravljen v Prešernovem gle dališču, kjer je bila množična udeležba predvsei" starejših. Po drugi strani pa se je pokazalo, da n< gre že vnaprej zavračati vsega starega, kar nart dokazuje naša novinarska šola.« Nimamo možnosti odločanja Švab: »V naši občini je tradicionalni semina' še vedno oblika, ki konkretno delu občinske kotf ference pripomore veliko. To nam dokazuje tud' nedavni seminar v Bohinju, kjer je bila posebej m vahna razprava s Spomenko Hribar tako o razvp'' ti 57. številki Nove revije kot Bavčarjevemu Odbo-ru.« Podlogar: »Ravno to mislim, da je pomembno Organizirati se moraš tako kot ustreza posamezrt sredini, mi imamo naprimer, kot je znano, mladin' ski servis organiziran skupno.« Jesenko: »Organiziranost je res specifična za' deva, kar se je pokazalo tudi na našemu seminar ju pred desetimi dnevi.* Smo pri enem (večno) osnovnih problemov ' kako pritegniti k delu več mladih? Govekar: »Samo nekaj konkretnosti: ustani vijanje enot drobnega gospodarstva, ustanovite^ lige mladih managerjev, pravne posvetovalnice tfi mlade, akcija en topel obrok vsakemu srednješd cu...« Počasi, kljub temu da smo pustili odprtih §f celo vrsto vprašanj, ki se jih nismo niti dotakni'1 poskusimo zaključiti. Koliko ste kot ZSMS v sv"' jih mandatih resnično naredili za gorenjskega mladinca? Ali ne gre zaključiti naše okrogle miz* z mislijo iz uvoda, da pravzaprav sploh niste p0' leg, na mestih in času, kjer se odloča? Preskar: »Praktično smo izven kroga.« Podlogar: »Nimamo možnosti resničnega odl°' čanja.« Govekar: »Naše pobude zvodenijo, nobene m zlike ni tudi na vsemogočih delegatskih skupš^1' nah.« ■fc,6. decembra 1988 obvestila, oglasi 13. STRAN 106. ^ar ^oc tokt '•8 lige "ikr; Ki TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽlC Ste Marie aux Mineš 5 64290 TRŽlC Delovna skupnost skupnih služb Tovarne obutve Peko n.sol.o. Tržič objavlja v splošnem sektorju dela in naloge OPRAVLJANJE GASILSKIH DEL Pogoji za sprejem: poklic: gasilec - zahtevana 4. stopnja izobrazbe funkcionalno znanje: izpit za voznika C kategorije delovno znanje: 1 leto poskusno delo: 3 mesece OPRAVLJANJE VARNOSTNIH DEL Pogoji za sprejem: poklic: varnostnik - zahtevana 2. stopnja izobrazbe delovno znanje: 1 leto poskusno delo: 2 meseca Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Tovarna obutve Peko Tržič, Ste Marie aux Mineš 5. IZBRALI SOZMflS ffl MERKUR Kranj V MERKURJEVI prodajalni GLOBUS v Kranju vam nudimo veliko izbiro motornih žag TOMOS Koper POSEBNA UGODNOST NAKUPA JE PLAČILO NA PET OBROKOV BREZ OBRESTI. Kranj salon pohištva na Primskovem • vam nudi izredno ekonomična svetila »FLUO«. Svetila so namenjena za osvetlitev notranjih in zunanjih prostorov. NCAASVETILATLUO I 5 * MANJŠA POR a r a I ENERGIJE VELIK PRIHRANEK ELEKTRIKE. DENAR navadna žarnica »OSO »m 9001m Prikaz porabe električne energije in moč svetlosti Če bi vsako gospodinjstvo v Jugoslaviji imelo samo eno tako svetilo, bi bil prihranek na električni energiji za eno elektrarno Džerdap. • Pri gotovinski prodaji kuhinj Gorenje v vrednosti nad 3,650.000 din (brez vgrajenih elementov bele tehnike), vam v času akcije podarijo hladilnik Gorenje. # Poleg navedenega vam Lesnina nudi nakup pohištva na obročno doplačevanje na 3,6 in 12 mesecev. Prevoz pohištva do 30 km je brezplačen. 3475 Torek, 6. decembra 1988 $UU OGLASI M:27 960 testo HA 16 SKRATI STROJI ^>aam barvni TV Ei Niš. Gorice 7, »Jlnik_ jtasbeni stolp dainich, 2 x 20 W (dvoj-* kasetofon), nov, deklariran, ugodno Vodarn. Mlaška c. 57, Kranj - Mlaka I___18602 ffodam hobi KOMBINIRKO mio stan-fj*d.Tel.: 66-091_18608 Podam TRAKTOR ferguson 539 in fer-Mon 535, škorpilnico metalna-rau, NHALNIK tajfun in TROSILNIK gnoji-j^reina vicon. Trilar, Okroglo 6 18627 IJodam 4 KOLEKTORJE in vso dodat-opremo za montažo. Fic, Zg. Bitnje 155__18630 ;fodam molzni STROJ alfa laval. Tel.: SJ^OTJ_18635 ^odam KASETOFON sansui D 90, Jlačevalec fischer CA 38 in bokse K: 51-707 18649 Prodam glasbeni STOLP benvtone, 2 x 70 W. Tel: 42-687_18677 Prodam barvni TV iskra na daljinsko upravljanje, star 4 leta. Tel.: 81 -837, od 16. do 19. ure_18681 Ugodno prodam APARAT za regeneriranje in popravilo TV ekranov. Tel.: 33-069_18687 Prodam TRAKTOR TV 732, letnik 1981, s hidravličnim volanom. Tel.: 44-133 _18688 PRALNI STROJ gorenje PS 663 bio, generalno obnovljen, z garancijo, prodam. Tel: 42-058 18690 GRADBENI MATERIAL Električne OMARICE, zunanje in notranje, kompletno opremljene, prodam 30 odstotkov ceneje. Tel.: 061/213-244_18373 Prodam suh žagan LES - smreka, bor, deb. 25 in 50 mm. Naslov v oglasnem oddelku. 18652 KUPIM V vaš dom, gostinski lokal, izložbo prihaja NOVO LETO! Za prijetno vzdušje, lep izgled poskrbimo ml z našim ali vašim materialom. Aranžiranje, okrasitev, darila za goste: tel.: 25-722 Kupim polavtomatski SADILEC krompirja kirhner in IZKOPALNIK polak. Tel.: 0601/73-642, po 15. uri 18555 Kupim TELETA, starega do 7 dni. Tel.: 79-615__18609 Kupim smrekovo ZAMANJE za kurjavo. Tel: 45-497 18686 ŽIVALI podam skoraj nov KASETOFON phil-"Ps in kiperbusch ŠTEDILNIIK. Smre-■ Kamna gorica 76, tel.: 79-571 .____18651 ^odam SYNTHESEIZER roland juno Hk Drago Benedičič, Galetova 12, Janj, tel: 25-259 18654 5 Vodarn TRAKTOR tomo vinkovič (mo-J^ultivator) in trajnožarečo PEČ. Tel.: "c-935, Kavčič, Dražgoše 13, Železniki _18657 ^9odno prodam brezhiben barvni TV !j*ra azur, star 3 leta in pol. Tel.: i5-560 18660 Prodam BIKCA, starega 6 tednov, za zakol Jerala, Podbrezje 218 18567 Prodam BIKCA frizijca, starega 3 ted ne Jamnik, Žabnica 8 18597 Prodam KRAVO simentalko, tretje te-le, z ali brez. Sr. vas 26, Bohinj 18598 Prodam 4 tedne staro TELIČKO simen-talko. Suha 16, Kranj 18601 Prodam BIKCA, starega 9 tednov, za zakol ali rejo. Sitar, Ljubno 108 18610 Prodam PRAŠIČA za zakol. Breg 14, Preddvor 18617 Prodam PRAŠIČA po izbiri. Marija Sa-jovic, Šenčur, Mlakarjeva 43 18619 Prodam 10 dni starega BIKCA. Tel c< cen 10GG 51 559 18697 M - KŽK Gorenjske jf^BS TOZD AGROMEHANIKA \r^T Kranj - Hrastje 52/a nudi brezobrestni kredit ali popust za traktorje TOMO VINKOVIĆ, Bjelovar TV-420 in TV-523 ter program lastne proizvodnje (škropilno tehniko) Pri nakupu malega traktorja TOMO VINKOVIČ prihranite 250 starih milijonov. Količine so omejene. Telefoni: Centrala (064) 36-461, 36-751.36-764, 34-033. 34-034, 34-032, PSC Hrastje (064) 34-035. B TEKSTILINDUS KBAMJJ Sektor za družbeni standard Na podlagi sklepa 14. redne seje DS DO z dne 22.11.1988 oddamo v najem POSLOVNE PROSTORE V Delavskem domu v Kranju, Delavska 19 jedilnica kuhinja shramba + hodnik točilnica 106,2 m2 73,7 m2 52,3 nr 57,1 nr skupaj pritličje 289,3 m2 klet + hodnik 98,4 m2 skupaj pritličje + klet 387,7 m2 Prostori so primerni za gostinsko dejavnost, mirno obrt ali skladiščne prostore. V najem se lahko oddajo tudi posamezni sklopi prostorov, odvisno od potreb ponudnika in interesov DO. Prijave sprejemamo v roku 10 dni po objavi. Titov trg 4 b 342k,0 ŠKOFJA LOKA sozd Alpetour škofja Ix>ka razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta Creina Alpetour, do za proizvodnjo in servisiranje kmetijske mehanizacije Kranj dela in naloge Pomočnika predsednika kpo za ekonomsko področje - vodja komerciale Poleg pogojev, predpisanih v 511. čl. ZZD in pogojev iz družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba ekonomske ali strojne smeri ~- 5 let ustreznih delovnih izkušenj, ~~ aktivno znanje enega svetovnega jezika, — zunanje trgovinska registracija. Za opravljanje razpisanih del in nalog bo izbrani kandidat imenovan za 4 leta z možnostjo ponovnega kandidiranja. Pisne ponudbe z opisom dosedanjih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: SOZD Alpetour, kadrovski sektor Škofja Loka, Titov trg 4 b, z oznako »za razpis«. Delavski svet se bo o izbiri kandidata odločil v 60 dr.eh po končanem zbiranju prijav. Kandidate bomo o izbiri ob\ estili v 15 dneh. 15. stran (WmkV)SSEItiQ*\JkB Prodam mlade breje OVCE in OVCE z jagnjeti. Stara Fužina 10, tel.: 76-448 __18634 Prodam visoko brejo KRAVO frizijko, 2. tele in drobni KROMPIR. Praprotna polica 24, Cerklje_18653 PRAŠIČE 20 do 180 kg težke prodam Stanonik, Log 9, šk. Loka 18656 Prodam 1 teden staro TELICO simentalko. Ovsiše 24, Podnart, tel.: 70-238 _18658 Prodam TELICO simentalko v 8. mesecu brejosti. Tel.: 45-368 18662 Prodam 10 dni stara TELETA. Urbane, Gorice 24 18666 Prodam PRAŠIČA za zakol Smokuč 5, tel.: 80-521_ 18667 Prodam teden dni staro TELI ČKO simentalko. Tel: 27-791_18674 Prodam polovico KRAVE. Breg 11, Preddvor _18679 tednov stare PRAŠIČKE. Prodam 7 Sodnik, Pivka 9, Naklo 18685 Prodam PRAŠIČE za zakol in 14 dni staro 1ELIČKO simentalko. Češnjevek 5, Cerklje 18693 STANOVANJA Na Jesenicah prodam novejše etažno 2-sobno STANOVANJE in garažo v garažni hiši. Ponudbe na tel.: 82-765 _18648 V najem oddam 100 kvad. m. stanovanjske površine v pritličju, primerno poslovne prostore. Šifra: KS KRANJ -CENTER 18695 VOZILA Prodam GOLF JGLD, letnik Aljančič, Kovor 16, tel.: 57-424 1984. Prodam Z 101, letnik 1978. Ciril Matko, C. Jaka Platiša 7, tel.: 39-215 Z 750, letnik 1979, registriran do novembra 1989. Naklo, P. Medetove 28 _18599 Prodam Z 101, letnik 1976. Štular, Ga-letova 22, Kranj - Kokrica 18605 Prodam Z 126 P, generalno obnovljen, letnik 1977. Tel.: 44-118_18606 Z 101 GTL, letnik 1984, dobro ohranje-no, prodam za 12 mio. Tel.: 27-935 _18611 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. Informacije na tel.: 78-446, po 17. uri _18612 Prodam VW 1303 J, letnik 1975, neregistriran. Cena 150 SM. Mežnarec, Hraše 27/b, Lesce 18613 Prodam R 4 TL, letnik 1977, za 200 SM. Suhadole 12, Komenda 18620 Prodam MERCEDES 200 D, letnik 1975. Kos, Reševa 11, Kranj, tel.: 26 152_18629 Prodam NISSAN micra, letnik sep tember 1987. Tel: 50-272_18632 Prodam Z 126 P, letnik 1978, registrira-na do 30. 8. 1989. Tel.: 80-466 18633 Ugodno prodam motorno KOLO to-mos 15 SLC, letnik oktober 1985. Tel.: 74-938 18638 Prodam R 4 za 3,5 mio, registriran do oktobra 1989. Tel.: 73-529 18639 PEUGEOT 404, prodam po delih. Infor-macije na tel: 82-193 18640 24-717, 18642 Prodam Z 101, letnik 1981. Tel. po 15. uri Prodam osebni avto CITROEN GS 1,3, letnik 1980. Tel.: 064/622 667 18643 Prodam Z 750, letnik 1982. Trata 25, Šk. Loka 18644 Prodam GOLF, letnik 1982 Tel: 064/622-353 (bencin). 18646 Ugodno prodam GOLF diesel, letnik 1986, rdeč, garažiran in 5 ton SENA. Dvorje56, tel.:42-037_18670 Ugodno prodam BMW 2500, s plinsko napravo, rahlo karamboliran. Tel.: 064/631-597_18675 Prodam DIANO, letnik 1979, celo ali po delih. Tel: 73-695 18676 Prodam dobro ohranjeno Z 101 medi-teran 1300, letnik 1981. Ogled vsak dan popoldan. Gregorič, Begunje 15/a _18680 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986, registriran do oktobra 1989. Čičič, Stara loka 58/a, Škofja Loka 18682 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986. Tel.: 44-133 18689 ZAPOSLITVE Berete oglase, premišljujete, pa se do sedaj ne morete odločiti. Zdaj vam ponujamo izdelek, ki je nujno potreben vsaki družini in je dosegel že razna priznanja doma in v tujini. Pogoj: avto in vikendi Tel.: 68-760_18571 Zaradi povečanega ousege , os;Ovanja in «<:«> vo^ion-i pnimr«?^. —;~ daji najnovejših svetovnih uspešnic (ATLAS SVETOVNE ZGODOVINE, ENCIKLOPEDIJA ROČNIH DEL itd.) imamo še prosta hobnorarna delovna mesta - ZASTOPNIK. Prijave na tel.: 73-349. izključno od 9. do 12. ure 18604 Dekle ali mlajšo upokojenko za nekaj ur dnevno, takoj zaposlim v kuhinji. Gostilna Slavka Marinšek, Podbrezje 36, tel.: 70-518_18618 Honorarno zaposlimo potnika za prodajo priročnikov, enciklopedij in zdravstvenih vodnikov. Šifra: ODLIČEN HO-NORAR_18655 V Kranju zaposlim KV šiviljo. Šifra: JANUAR_18671 Iščemo PRODAJALCE (omejeno število) za 20 dnevno akvizitersko prodajo Novoletnega artikla. Tel.: 22-276, zjutraj in zvečer 18672 IZGUBLJENO 25. 11. 1988 sem pred Domom Kokrške čete v Šenčurju izgubil denarnico z dokumenti. Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na naslov v denarnici. 18621 RAZNO PRODAM Prodam klasično KITARO, razne gobeline in star singer ŠIVALNI STROJ. Tel.: 34-280_18600 Prodam SENO, šrotar in prikolico za osebni avto. Jože Božič, Kranjska c. 25/a, Radovljica_18650 Ugodno prodam otroško POSTELJICO z jogijem, avtosedež, športni voziček. Hladnik, Pot v Bitnje 16, Kranj 18659 Prodam nov kiperbusch ŠTEDILNIK, srednji in nov špindel za cirkular, 30 mm. Vreček, Oprešnikova 27, Kranj _18673 Ugodno prodam novo žensko krzneno JAKNO, avstralska ovca, št. 40, za 50 SM in ustrojeno telečjo KOŽO za 30 SM, SMUČI RC 200 cm z vezmi mar-ker za 20 SM, smuči RC 190 cm z vezmi tirolva za 10 SM, PEČ za etažno centralno ogrevanje 17.000 kal. za 50 SM.Tel.: 51-960_18692 Prodam hrušove HLODE in manjšo MLATILNICO z odvodom za prah. Tel.: 70-204 18696 STAN. O PREMA Samo 40 SM daj in odpelji: raztegljiv KAVČ, 2 fotelja , mizo in konjsko kožo za tla. Tel.: 26-320_18614 Prodam malo rabljen kiperbusch. Tel.: 42-588_18622 Prodam termoakumulacijsko PEČ, za-pakirano, 3,5 kW, za 50 SM. Tel.: 77-219, popoldan_18631 Prodam dve leti staro SPALNICO. Tan-šek, Frankovo nas. 155, Šk. Loka, tel.: 064/633-022_18641 Prodam kiperbusch ŠTEDILNIK, nov, rjav. Tel: 064/633-172 18645 POSESTI Prodam 0,6ha GOZDA, KO Žabnica — Crngrob. Telefon (064) 21-914 — popoldne. Prodam GARAŽO na Laborah. Tel.: 33-800 18684 OBVESTILA ROIETE, žaluzije, zasteklitev balkonov in tetas, aluminij okna in vrata, aluminij predelne stene, večja popravila rolet in žaluzij naročite ŠPILERJEVIM, Gradnikova 9, Radovljica, tel.: (064) 75-610_17519 Popravljam vse vrste tranzistorskih sprejemnikov, gramofone, kasetofone. Mandeljčeva pot 3/a (Švabska vas)_18249 Cenjene stranke obveščam, da zopet lahko naročijo rolete, žaluzije v vseh barvah, dimenzijah in izvedbah. Sprejemam naročila za zavese vseh vrst (rolo, lamelne, plese). Ugodna cena, dobavni roki. Cena zagotovljena od naročila do montaže. ROLETARSTVO NOGRAŠEK, MILJE 13, 64208 ŠENČUR, tel.: 061/50-720 18623 OSTALO Prodam AMC posodo. Tel.: 37-536 __18595 Prodam drobni KROMPIR in REPO. Vi-soko 14__18603 Poceni prodam novo žensko krzneno JAKNO volk, št. 40. Tel.: 74-509 18624 Prodam polarno LISICO. Tel.: 48 597 _18626 Prodam proseno domačo KAŠOZg Brnik 17_18628 Iščem inštruktorico za poslovno matematiko. Tel.: 34-634 18647 Prodam semenski KROMPIR igor in STATVE za ročno tkanje blaga (80 cm) prodam Metoda, Češnjica 20, Podnart _18663 Instruiram angleščino za vse stopnje. Tel: 35-301 18694 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz tozda Vzdrževanje in energetika VINKO ZAPLOTNIK roj. 1913 Od njega smo se poslovili v soboto, 26. novembra 1988, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Sindikalna organizacija SAVA KRANJ ZAHVALA Ob zadnjem slovesu naše dobre mame, stare mame, prababice, sestre, tašče, tete in svakinje ANE GOLOB se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala zborovodji prof. Demšarju, pevcem KUD Ivan Cankar Sv. Duh ter pevcem cerkvenega zbora. Lepa hvala g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat hvala. VSI NJENI Virmaše, 19. novembra 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, stare mame in prababice FRANČIŠKE STARE roj. Kokalj se iskreno zahvaljujemo nadvse dobrim sosedom in vaščanom za pomoč v težkih trenutkih, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala velja tudi dr. Koselju in sestri Križnarjevi za zdravljenje, enako velja pevcem za lepo petje in častiti duhovščini za lepo opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI: Vsi njeni OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila draga mama in stara mama v 81. letu starosti EMA OVSENEK Od nje se bomo poslovili v torek, 6. decembra 1988, ob 15. uri na pokopališču v Kranju. Sin Bruno in vnuka Robert in Miran ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in starega očeta JANKA PINTARJA se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izraze sožalja. Iskrena hvala sosedom za nesebično pomoč, dr. Habjanu za zdravniško nego, g. župniku za opravljen obred, lovcem LD Sorica in sosednjih družin za spremstvo na zadnji poti. VSI NJEGOVI Sorica, 1. decembra 1988 V SPOMIN Tiho in mirno h grobu pristopite in večni mir mu zaželite .. . Mineva že peto leto, kar nas je zapustil naš sin, mož, oči, brat in stric FRANCI ŽIBERT Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sodelavcem v Merkur-Globus Elektro, ki se ga na kakršenkoli način spominjate. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, ata in starega ata JOŽETA MANFREDA Penita z Bohinjske Bele se iskreno zahvaljujemo so. edom za pomoč, sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje. Posebej srčna hvala medicinski sestri Danili Vidic iz ZD Bled za nesebično pomoč v -adnjih mesecih njegove bolez ii. ŽALUJOČI: žena in ovroci z dri /i nam t Bohinjska Bela, 23. novembra x988 / mali ogkasi tel. 27960 NOVICE Df DOGODKI DELO Izredna seja PK ZK Kosova: različne ocene So bili shodi Albancev novembra na Kosovu kontrarevolucija ali samo množična zbiranja? — Polarizacija mnenj 45 razpravljalcev OD NAŠEGA DOPISNIKA Priština, 4. decembra — So bili novembrski dogodki v Prištini (od 17. do 21. novembra) kontrarevolucija ali masovna zbiranja, so bila v znamenju podpore ZK Jugoslavije in ZK Kosova ali ne? To je bilo osrednje vprašanje današnje izredne seje PK ZK Kosova, ki se je končno, po nekajkratnih preložitvah, po številnih sestankovanjih in posvetovanjih sestal danes opoldne. Natančnega odgovora, vsaj dosedanji tok seje, še ni ponudil oziroma dal. Toda, kot je razbrati iz razprav, je polarizacija na nacionalni podlagi v PK po novembrskih dogodkih 1988 v Prištini še večja in ostrejša. Ni težko razbrati, da del pokrajinskega komiteja zagovarja tezo, da so masovna zbiranja Albancev v dneh od 17. do 21. novembra v »bistvu bila jugoslovansko in socialistično usmerjena, še posebej v prvih dneh, ko je v masi zbranih ljudi bilo precej več delavcev. Tega tudi ne more negirati dejstvo, da se je v zadnjih dneh socialna sestava zbranih spremenila, saj se je zmanjšalo število delavcev, zato pa se je povečalo število učencev in študentov, ter da je zbiranje zaradi nekaterih nekontroliranih izpadov dobilo značilnosti demonstracij«. To je že v uvodu k razpravi dejal tudi Džumbret Selmani, vršilec dolžnosti sekretarja predsedstva PK ZK Kosova. Na drugi strani pa so se pojavljala mnenja in razprave, da so bila »masovna zbiranja« vse prej kot samo le to, saj so bila dobro organizirana, vodena po »dobro napisanem scenariju«, in še zda- leč ne tako naivna, kot jih nekateri želijo prikazati. Pred začetkom razprave na današnji izredni seji PK ZK Kosova, ki so jo nekateri novinarji poimenovali Zimmermanova drama (po režiserju westerna uspešnice Točno opoldne) je zbranim govoril Remzi Kolgeci, ki je med drugim dejal, da ste za spor potrebna dva, prav tako pa sta potrebna dva za pomiritev in za spravo. Razpravljala so si bili enotni — vsaj večina — da je na Kosovu skrajni čas, da prebivalci, Albanci, Srbi, Crnogorci, Hrvati, Turki, Romi, končno spoznajo, da nacionalna izločanja vodijo zgolj v ustvarjanje novih mednacionalnih napetosti. Da je res tako, sta že v začetku razprave, za katero se je prijavilo 45 raz- Sklepni izlet na Tišje Kranj, 5. decembra - Kranjsko planinsko društvo, ki je letos organiziralo že blizu petdeset izletov, prireja to nedeljo, 11. decembra 1988, še zadnjo skupno turo. Planinci se bodo pod vodstvom Slave Obradovič in Igorja Kloarja udeležili 8. spominskega pohoda na Tišje. Iz Kranja se bodo odpeljali z vlakom ob 5. uri in 44 minut do Litije. Na poti bo 3 do 4 ure zmerne hoje, za katero zadostuje običajna planinska oprema, priporočajo pa tudi smučarske palice. Na kontrolni točki, na Tisju, bo moč dobiti čaj, na cilju v Veliki Kostrevnici pa tudi hrano. Prijave za izlet niso potrebne, saj si bo vsak udeleženec sam kupil vozno karto. S. pravljalcev, menila Baskhi Bi-sari in Adem Hasenaj. Njuno razpravo bi lahko strnili v dejstvo, da če se bori vsaka stran v katerikoli večnacionalni skupnosti (še posebej je za to značilno za Kosovo) le za svoje pravice in svoboščine, potem je jasno, da so ji vse druge strani sovražnice. Razprave »druge« strani bi lahko strnili v besede Jordana Koštica, ki je spomnil na žvižge Sinanu Hasaniju članu predsedstva SFRJ, na parole »Kosovo republika«, »Ne spreminjajmo ustave, ki jo je napisal Tito« in podobno. Srbi in Črnogorci na Kosovu namreč menijo, je dejal Kostič, da so razmere na Kosovu rezultat nacionalnega podvajanja, za katero pa je krivo izključno politično vodstvo Kosova. Kljub pričakovanjem — vsaj albanskega dela kosovskega življa — na današnji izredni seji vsaj za sedaj niso razpravljali o kadrovskih spremembah oziroma o preklicu odločitev s prejšnje seje pokrajinskega komiteja, ko sta s položaja odstopila Kaqusha Jashari in Azem Vlla-si. 0 kadrovskih »spremembah«, je spregovoril le uvodničar Džumbret Selmani, ki je med drugim dejal, »da bi bil kolektivni odstop predsedstva PK ZK Kosova (kar nekateri zahtevajo) povsem nesprejemljiv. Zato smo se odločili za ugotavljanje posamične odgovornosti članov predsedstva«. O tem bodo spregovorili — kot smo izvedeli — na naslednji seji PK ZK Kosova. Sicer pa je danes na Kosovu mirno. Dejan Vodovnik Občinski praznik je blizu Telefoni so še gluhi Škofja I-oka, 4. decembra - Do praznika škofjeloške občine, ki bo čez dober mesec dni, naj bi po obrobnih mestnih naseljih proti Kranju in Ljubljani ljudje dobili okroglo tisoč novih telefonskih priključkov. Praznik je skoraj tu in po številnih tehničnih napakah, ki so jih menda odkrili delavci PTT Kranj na novih krajevnih omrežjih, se ljudje, zlasti v krajevni skupnosti Sv. Duh, boje, da se bo priključitev zavlekla in da zbrana vsota denarja ne bo zadoščala. Kako je s tem, smo vprašali na tri različne konce. V krajevni skupnosti Sv. Duh so povedali, da jim je PTT oziroma komisija za odpravo pomanjkljivosti na telefonskem omrežju dala rok 30. november, ko naj bi izvajalci omrežja popravili vse tehnične napake, nakar bi lahko iskali vsa potrebna ostala dovoljenja za priključitev. Žal s popravili za nekaj dni zamujajo, kljub temu pa upajo, da s tem ne bodo sprožili tudi zamude pri priklapljanju telefonov ter bistvenih podražitev. Ljudje so denar že zbrali in je obrestovan, tako da skoraj zagotovo dodatnih stroškov ne bodo več imeli. V PTT Kranj so interni teTini-čni pregled omrežja že opravili, zdaj pa za Sv. Duh čakajo na uporabno dovoljenje, ki ga izda- ja občinski upravni organ in na različna soglasja. Brez uporabnega dovoljenja telefonov ne upajo priključiti, saj se boje strogega republiškega inšpektorja za promet in zveze, čeprav imajo številke za Sv. Duh tako rekoč že v predalu in bi po internih tehničnih normativih to območje lahko priključili. Brž za njim, ko bodo odpravljene gradbene pomanjkljivosti, pa tudi Godešič in Reteče. Ali torej zdaj birokratsko zavlačuje upravni organ? V občinskem komiteju za družbeno planiranje in urejanje prostora pravijo, da ne. Vlogo za izdajo uporabnega dovoljenja za Sv. Duh so dobili 21. novembra, pfvi mogoč dan za tehnični pregled pa 19 ODISEJ SE SMUČA: NOVO LETO V SARAJEVU OD 7. 1. 1989 D \LJE SMUČANJE SAMO 490.000 DR (v ceni: 7 pol. HTL - A.ktg, prevoz, smuč. karta, anir lacija) FRANCIJA (Tri doline, Val D'Isere) ČSSR/POLJSKA je po njihovem koledarju 22. december. Če bo takrat vse v redu in bodo takoj pridobili tudi vsa potrebna soglasja, bodo uporabno dovoljenje lahko izdali v najboljšem primeru 26. decembra. Torej bo imel PTT še dovolj časa, da do občinskega praznika telefone pri Sv. Duhu priključi. Vlog za izdajo uporabnih dovoljenj za ostala naselja v komiteju v petek še niso imeli, če jih dobijo takoj, tehničnega pregleda prej kot 29. decembra ne bo mogoče opraviti. Torej ljudje v teh naseljih lahko upravičeno dvomijo, da jim bodo telefoni zazvonili za občinski praznik. Ali pa jih vendarle čaka presenečenje? Občinski izvršni svet je PTT Kranj predlagal za občinsko priznanje. Morda bodo vsi skupaj vendarle napeli moči in krajane prijetno presenetili?! Z GLASOVA ANKETA Minus 10 bo plus 20 Za prvi letošnji sneg, ki je padel konec novembra, bi lahko rekli, da je pravzaprav razkril prave karte glede tega, kaj nas čaka to zimo oziroma po novem letu na cestah. Če bi lani po prvem snegu prišlo do tolikšnih zastojev in pravih prometnih infarktov zaradi slabih cest, ki so bile potem takšne še nekaj dni, bi vso kritiko pa tudi jezo tistih, ki so letošnjo prvo zimsko past občutili še kako drugače na lastni koži, prav gotovo naprtili vzdrževalcem oziroma cestarjem. Tako pa je na (njihovo) srečo, prav na dan, ko je zapadel sneg, prišlo tudi sporočilo o spremenjenem pravilniku in slabšem zimskem vzdrževanju cest. Novi pravilnik namreč cestarjem nalaga manj dela. Manj naj bi solili in posipavali s peskom in kasneje naj bi začeli plužiti. To naj bi bila torej prva odkrita karta za voznike. Tej pa je sledila tudi druga, ki se nanaša na akcijo, da bi prihodnje leto v primerjavi z obdobjem zadnjih treh let zmanjšali število nesreč v naši republiki za deset odstotkov. Strokovnjaki pravijo, da si pravilnik in akcija nista v nasprotju. Pravi odgovor bodo prav gotovo dali šele zima in ceste v prihodnjem letu. Trenutno pa bi se marsikdo težko strinjal s takšno oceno. Morda bi jim deloma lahko pritrdili (strokovnjakom namreč) le ob ugotovitvi, da vsaj vemo, kaj nas čaka. Jernej Vogrin, prometnik na kranjski avtobusni postaji: »Mislim, da prihranka z okrnjenim zimskim vzdrževanjem ne bo. Cestna skupnost bo morda nekaj prihranila, vendar pa bodo izgube na drugi strani toliko večje. Samo en avtobus naj se na slabi cesti postavi počez in zapre promet, pa bo računica hitro pokazala pravo sliko. Ne znam si predstavljati, kako bo, če bo nekaj časa snežilo, ko je že prvi sneg naredil takšno zmedo...« Vojko Selišnik, voznik avtobusa z Jezerskega: »Slišal sem za novi pravilnik. Bojim se, da bo veliko karambolov. Menda so ob novembrskem snegu na Gorenjskem zabeležili okrog 100 prometnih nesreč. Če cestarji ne bodo pravočasno solili in orali, bomo imeli snežne in ledene deske. Menim, da bo davek, da se bomo nanje navadili, velik, prehud in težko opravičljiv.« I Bojan Robljek z Golni I ške ceste na Mlaki pri IsBm H Kranju-avtovleka: »Mo W._o I ram reči, da ne razu mem novega pravilnika.] Prav gotovo pozimi ne moremo na pot s tako opremljenim vozilom kot poleti, vendar, če ti-' sti, ki so zadolženi, cest' ne bodo vzdrževali tako in takrat, ko je treba,] potem še tako dobra oprema ne bo pomagala. Človek ima vtis, da je na zalogi preveč verig in je zato zdaj takšna1 propaganda zanje. Nekaj podobnega je bilo pred leti z zavesicami. Če bodo ceste slabe in bo vse za cesto, potem tudi vlečne službe ne bodo mogle delati...« Štefan Lepoša, bolničar z Golnika: »Res imamo težave, vendar pri zimski službi ne bi smeli tako drastično kazati na našo nerazvitost. Bojim se, da je bilo včasih bolje, ko smo imeli samo lopate. Ta pravilnik lahko povzroči, da bomo namesto akcije minus 10 dosegli plus 20. Pri prvem snegu so bile vaške ceste bolje splužene, kot avtocesta in magi-stralke. Kako prav pa so imeli sestavtjavci in zagovorniki novega pravilnika, pa bodo kmalu ugotavljali zavarovalnica, zdravstena skupnost in proizvodnja...« maam Tone Ropret, upokojenec Cestnega podjetja Kranj iz Velesovega: »Ne poznam sicer vseh podrobnosti novega pravilnika, vendar, kot sem slišal, pravzaprav ne gre za nobeno novost. Tudi včasih so bile lahko ceste tretjega reda zaprte do 48 ur. Res pa je, da je največkrat bolj kot debelina snega, pomembno pravočasno in pravilno posipanje. Pa tudi posebej velikih razlik med cestami ne bi smeli delati. Če lokalne ceste ne bodo splužene, ljudje ne bodo mogli na delo.« A. Žalar Radovljiški žulji, sitnosti in težave Počitniške hiše v vaških jedrih Bohinjska Bistrica - V razmerah, ko je v območju Triglavskega narodnega parka prepovedana gradit počitniških hišic, prav tako pa tudi spreminjanje namembnosti gospodarskih stavb (senikov, hlevo planšarij) na planinah, človeška iznajdljivost ne pozna meja. Nekateri enostavno obidejo zakone j predpise in se obnašajo, kot da so "posvečeni" (v krajevni skupnosti Koprivnik-Gorjuše se sprašuje]1 kdo je izdal dovoljenje za preureditev dveh hlevov in senika na Pokrovcu v počitniške hišice), drugi s cer ubirajo legalna pota, vendar posegajo v ustaljene odnose na vasi. H. Jelovčan dra. V čem je problem? Stavbe, ki so naprodaj v starih vaških jedrih, pokupijo "tujci" in jih preuredijo v počitniške hišice ali domove. Tako se dogaja v Stari Fužini in še v nekaterih bohinjskih vaseh. Krajevni funkcionarji poslušajo kritiko domačinov, češ "nekaj ukrenite", krajevna skupnost pa je nemočna, prav tako tudi občina, ki lahko uveljavlja predkupno pravico le za stavbe, ki so spomeniško zaščitene. Ob vsem tem ne gre le za vprašanje lastništva, ampak predvsem za negativne pojave, ki jih vikendaštvo vnaša v prostor, zlasti v strnjeno naselje. Medsebojni odnosi med domačini in nedeljskimi priseljenci so le redkokje iskreni in sproščeni. Domačini se počutijo odrinjene in manjvredne, saj njim ni dano, kar je dano priseljencem (vikend, redni dopust, itd.). Povedano drugače: do kratkih stikov prihaja zato, ker poležavanje na soncu ne gre skupaj s trdim kmečkim delom in življenjem, ki je značilno za stara vaška je- Balkonu grozi rušenje Krajevna skupnost Begunje je že drugič, tokrat na novembrski seji občinske skupščine postavila delegatsko vprašanje, kako pristojni občinski organi ukrepajo zoper nezakonito zgrajen balkon pri hiši v bližini begunjske cerkve. Odgovor je poslala Uprava inšpekcijskih služb za Gorenjsko. V njem piše, da je republiška urbanistična inšpekcija (iz formalno-pravnih razlogov) razveljavila odločbo, s katero je občinski inšpektor odredil, da mora investitor odstraniti betonsko teraso. Inšpektor je zato junija letos izdal novo ustavitve-no odločbo, ob koncu oktobra pa še (novo) odločbo o odstranitvi. Ko bo pravnomočna, bo urbani- stična inšpekcija izdala še skl1 o tem, da je dovoljena rušitev Zgradili bloke, a na cesto polf bili V Begunjah pa se ubadajo z enim problemom. Čeprav morala biti do Poddobrave zg1 jena nova dostopna cesta, preden je začela nastajati noj soseska, pa te ni niti zdaj, stojita že dva bloka s skupno stanovanji in se je začela O gradnja 21 zasebnih hiš. Sta valci se morajo voziti po poti., poteka po zasebnih zemljišči je makadamska, ovinkasta utesnjena med zidove in staV in je zlasti pozimi zelo nevarJ1 Da bi bila nesreča še večja, isti poti hodijo v šolo in vrtec gunjski in okoliški otroci. C. Zaplotf V Dobenski Ameriki bo 42 hiš Škofja Loka, 4. decembra - Izvršni svet je sprejel osnutek zazidalnega načrta za Dobensko Ameriko v Poljanah, ki je eno od prvih večjih zemljišč za usmerjeno individualno gradnjo v škofjeloški občini. Na precej strmem pobočju na zahodnem robu Poljan nad novo osnovno šolo bo zgrajenih 42 objektov. V Zavodu za družbeni razvoj so povedali, da sporazumno pridobivanje zemljišč poteka, prav tako pa tudi vseh ostalih soglasij. Vodijo postopek za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave, ki bo skupna za Poljane in Gorenjo vas in brez katere praviloma ni mogoče odpreti novega stanovanjskega naselja. Gradnja bo zasegla 2,6 hektarja. Predvidena sta dva tipa stanovanjskih hiš, v naselju pa bo tudi trgovina in gostinski lokal. Gradnja bo zaradi razgibanosti oziroma naklona terena precej zahtevna. Ob javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta je bilo največ pripomb glede rešitev cestnih povezav, zlasti dostopa v naselje. H. Jelovčan V petek, 9. decembra, ob 19, uri bo v kranjskem hotelu Creina prva jesenska Glasova preja. Misli na temo, t — Sedem desetletij— Jugoslavije in sedem desetletij socializma v svetu bosta predevala predsednik predsedstva CK ZKS Milan Kučan in voditelj Glasovih prej, podpredsednik RK SZDL Viktor Žakeljv Vabimo Vas, da se nam pridružite in s svojimi /- mnenji obogatite večer. Rezervacije sprejemamona telefone 21-860 in 21-835