Poštnina plačana v gotovini. Leto XXII., št. 46 Upravnistvo. ujuDljana, tlnailjeva 6 — Telefon Štev 3122, 3123, 8124, 8125. 312tt. tnseraun oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Iel 3492 tn 3392. Podružnica Maribor: Grajala trg tt 7 — Telefon 2453. Podružnica Celje. K oceno va ulica 2. Telefon št 190. Računi pn pošt ček. zavodih: Ljub* Ijana St 17.749. Ljubljana, nedelja 23. februarja 1941 Cena t Din dan rasen ponedeljka. Naročnina znate mesečno 80 din. Za inozemstvo 50 din U..doittve: Ljubljana, Knafljeva ulica o. telefon 8122. 3123. 3124, 312». 3126; Maribor, Grajsld trg St i, telefon « 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica itev &, telefon «t 65 Rokopisi e* rraftato Položaj na jugovzhodu po ankarski izjavi V zvezi s podpisom izjave o nenapa-danju, prijateljstvu in dobrem sosedstvu med Bolgarijo in Turčijo so se pojavile najrazličnejše domneve, ki so se v glavnem pletle okrog treh ugank: ali velja obveza o nenapatlnju samo medsebojno ali proti tretjim državam, ali velja tudi za primer intervencije nemških čet na tem področju, kdo je glavni pobornik te izjave? Čeprav še ni mogoče govoriti o popolnem razčiščenju. je vendar slika že precej bolj jasna. Predvsem se zdi. da smo Še vedno v razdobju politi čno-diplomat-skega razčiščevanja pred nadaljnjimi odločitvami vseh prizadetih, to je obeh vojnih taborov. Rusije in balkanskih držav. Ankarska izjava predstavlja eno izmed postaj na tej poti. ki se časovno vleče že najmanj od septembra lanskega leta dalje. V akciie in reakcije obeh vojnih taborov se skoro nevidno vpletajo akciie Rusije, ki ima v sedanji vojni posebne interese. Ker se Rusija v vojno še ne želi zaplesti, se spretno poslužuje vseh sredstev, ki to nevarnost odstranjujejo ali vsaj odlagajo. Razumljiva so zato ni ena prizadevanja, da bi se to področje kolikor mogoče nevtraliziralo in tako izločilo iz območja neposrednih možnosti voinega razširjenja. Iz prav tako razumliivih razlogov pa oba voj-na tabora s tem činiteljem resno računata in se zato izmikata vsakemu konf!;ktu ž niim ter skušata iz njegovih akcij izvleči čim večje ugodnosti zase. Te igre nevidne vojne, ki se plete za kulisami oboroženega spopada, se seveda prav dobro zavedajo prizadete balkanske države, ki so v toliko v izredno kočljivem položaju, v kolikor morajo računati z interesi vseh navedenih taborov, njihovimi neposrednimi željami in konkretnimi akcijami. V tem svojem neprijetnem položaju skušajo seveda kar najbolj previdno mimo vseh nevarnih mest, da ne bi sprožile viharjev, ki bi jih pognali v vojni vrtinec proti njihovi volii. Zato je gotovo, da sta Tur-čiia in Bolgariia mislili s podpisom ankarske izjave predvsem nase in na svoje neposredne interese. Ti bi se v smislu besedila izjave dali najbolj točno označiti takole: izogniti se neposrednemu konfliktu zaradi razvoja, ki je izven niuriega ločenega ali skupnega vpliva. Prav to pa je tudi neposredni interes Rusije, ki je glede dardanelskega področja še posebno interesirana na izključitvi slehernega vojnega zapletljaja. V toliko je tu nien vpliv izrazito pomirjevalnega značaja, ne da bi bil sam po sebi tudi že nasproten interesom tega ali onega vojnega tabora. Večja ali manjša ško-da za oba vojna tabora izhaja le iz namenov, ki jih vsak zase na tem področju zasleduje. Koristi, ki jih lahko od tega imata, pa so vsekakor samo posrednega značaja, v kolikor namreč izhajajo iz možnosti izkoriščenja tako ustvarjenega položaja zase. To razpoloženje dejansko opažamo pri obeh vojnih taborih. Ankarska izjava dopušča namreč tolmačenja, ki jih vsak izmed vojnih taborov lahko obrne sebi v prid. Toda že to dejstvo najbolj zgovorno dokazuje, da je treba duhovnega očeta ankarske izjave iskati izven njiju. Glede obeh podpisnic je položaj po dosedanjih tolmačenjih z obeh strani precej jasen: ankarska iziava izključuje sleherni napad med njima, a tudi sleherni napad vsake izmed njih nn tretje države, ki so zaveznice te ah one podpisnice. Tako so ankarsko izjavo tolmačili te dni bolgarski in turški listi, ki so se pri tem sklicevali ne le na besedilo prvega člena izjave, temveč tudi na stavek v uvodu izjave, ki dopušča veljavnost dosedanjih mednafodnih obvez obeh podpisnic s tretjimi državami. Edina nejasnost, ki doslej še ni prav nič razčiščena in na katero smo tudi mi pred dnevi na tem mestu opozorili, je vprašanje bolgarskega pristanka na bivanje nemških čet v Bolgariji brez napadalnih namenov navzven. Tu se zdi da Nemčiji in Bolgariji z ankarsko izjavo niso vezane roke. Za to tolmačenje govori na eni strani bolgarska previdnost, na drugi turški molk o tem. na tretji pa razne nevtralne domneve. Na eno izmed njih hočemo na tem mestu opozoriti. švicarski list »National Zeitung« je te dni objavil uvodnik o ruski politiki na Balkanu. V njem navezuje svoja razmišljanja na banket pri sovje4skem veleposlaniku v Londonu Maiskem ki sta se ga pretekli teden udeležila angleški zunanji minister Eden in bolgarski poslanik v Londonu List domneva, da je šlo pri tej priliki za angleško-bolgarsko izmenjavo misli »pod rusko patronan-co« zaradi razčiščpnia sedanjega položaja na Balkanu Ker se Rusija ne želi zaplesti v vojno, ji je mnogo na tem, da bi Londonu morebitno zasedbo Bolgarije po nemških četah prikazalo tako. da bi Angliji in njeni turški zaveznici zaradi tega še ne bilo treba takoj nastopiti z orožjem Angleški uspehi v Afriki so za sedaj odstranili nevarnost nem- Novi zapleti o Bolgariji Ameriške vesti napovedujejo, da bodo nemške čete že v najkrajšem času prekoračile Dunav In vkorakale v Bolgarijo - Anglija še ni prekinila odnosov z Bolgarijo New York, 22. febr. s. (Columbia B. S.). Po informacijah iz Evrope je pričakovati v kratkem vkorakanje nemške vojske v Bolgarijo. Poročila lz Londona javljajo, da so merodajni angleški krogi mnenja, da so Nemci vse priprave za prehod svoje vojske preko Dunava iz Bumunije v Bol-garioj že dovršili in da bodo krenili v Bolgarijo v prihodnjih 48 arah. Vesti, da so nemške čete že pričele korakati na bolgarsko ozemlje, se ne potrjujejo, pač pa javljajo, da je znani nemški general List, ki se je proslavil v bojih na Poljskem, že dospel v Bolgarijo in da ima svoj glavni stan nekje v bližini Sofije. Bolgarski uradni krogi vesti o pripravah za prihod nemške vojske niti ne potrjujejo, niti ne zanikajo. Opaženo je bilo, da je bil železniški promet v Bolgariji v teku zadnjih 48 ur znatno omejen. Potrjujejo tudi, da so nemSke tehnične čete pripravile vse za zgraditev pontonskih mostov preko Dunava. Iz Carigrada poročajo, da v merodajnih turških krogih ponovno zagotavljajo, da bo Turčija takoj Intervenirala s svojo vojsko, če bi Bolgari brez odpora dovolili, da nemška vojska vkoraka na bolgarsko ozemlje. Sofija, 22. febr. s. Tukajšnji dopisnik agencije Associated Press javlja nocoj, da so danes popoldne prispeli v sofijske hotele nemški generalštabni častniki v civilnih oblekah. Dopisnik pravi, da je pred nekaj dnevi videl iste častnike v uniformah v hotelih v Bukarešti. Dopisnik poroča dalje, da so bile izvršene še nove priprave za prihod nemške vojske v Bolgarijo. Na cestah, ki vodijo od rumunske meje v notranjost Bolgarije, so bili na križiščih postavljeni kažipoti v nemščini. Na strehi poslopja Narodne banke v Sofiji in na drugih zgradbah so bili postavljeni novi protiletalski topovi. Bolgarska policija je danes zaprla 50 voditeliev levičarsko usmerienih opozicijskih strank in zemljoradnikov. Aisgleška sodim o položaju London, 22. febr. j. (Un. Press). Glede na vsakovrstne vesti o prihajanju nemških čet iz Rumunije preko Dunava v Bolgarijo, so dali danes popoldne v Londonu naslednje pojasnilo: Verjetno je, da se vesti o nemških pripravah proti Bolgariji širijo z nekim povsem določenim namenom in da so tudi namenoma pretirane. Zato jih je treba sprejemati s skrajno rezerviranostjo. Na merodajnem mestu v Londonu doslej nimajo nikakega poročila, da bi kaka nemška vojaška edinica že prispela v Bolgarijo, res pa je, da kaže mnogo znakov na to, da bo morda do nemškega prehoda preko Dunava prišlo že v prav kratkem času. Ti znaki so naslednji: 1). V zadnjih dneh je bil železniški promet v Bolgariji znatno omejen. 2). Na raznih delih na bregu Dunava je mogoče opaziti pripravljalna dela za z grad bo pontonskih mostov preko reke. 3. Na nekaterih strateško važnih točkah na bolgarskem ozemlju so oblasti rekviri-rale več stanovanjskih hiš, Id bodo verjetno odstopljene za bivališča oficirjem nemškega vojnega poveljstva. Po zadnjih vesteh, ki so dospele v London, je zaradi močne odjuge na južnem delu Dunava že pričel pokati led, vendar pa je Dunav na dotičnem delu, ki prihaja za prehod v poštev, še zmerom zamrznjen, prav tako, kakor je zamrznjen tudi na vsem teku preko Madžarske. Led je na kritičnem mestu zelo opasen za vsake zasilne gradbene objekte. V vsej Bolgariij doslej Se nI bilo mogoče opažati nobenega nemškega vojaka v uniformi, počasno prihajanje nemških »turistov« v civilnih oblekah pa se nadaljuje, kakor doslej. Diplomatski sotrudnik Reuterjeve agencije pripominja k temu službenemu poročilu še to, da mu je bilo z merodajnega mesta sporočeno, da za enkrat ne more biti še govora o odhodu angleškega poslanika iz Sofije. Angleški poslanik se bo odločil po lastni izjavi za odhod te Bolgarije šele v primeru, ako bo Bolgarija dejansko postala zasedeno ozemlje. Sedaj je Bolgarija še zmerom neodvisna. Turški oSiciozni list o ankarskem paktu Carigrad, 22. febr br. (Anat. ag.) Turški radio se enako kakor turški tisk še vedno bavi z odmevi turško-bolgarske deklaracije in zavrača napačna tolmačenja tega diplomatskega dokumenta. Pri tem po- škega nastopa proti Turčiji, pač pa so razumljiva prizadevanja Nemčije, da bi si zavarovala petrolejske vrelce v Rumuniji. To bi ji bilo najlažje, ako bi razpolagala tudi z bolgarskimi letališči. V kolikor bi torej šlo pri tem le za nemške obrambne ukrepe, bi Rusija glede Bolgarije lahko ostala pasivna, vendar pa je njen interes, da ostane Turčija — za vsak primer — še nadalje budno na straži. S tem je tudi Anglija krita, medtem ko bi se Rusiji še ne bilo treba vmešavati v konflikt. To se zdi udarjajo, da je bila ta deklaracija podana iz čistih namenov in da ne pomeni prav nikake spremembe turške zunanje politike. Oficiozni »Jeni Sabah« poudarja v svojem uvodniku: Hvaležni smo vsem državam, ki so pravilno razumele namen rn pomen tursko-bolgarske deklaracije Docela pogrešno pa je tolmačenje, da bi pomenila ta deklaracija spremembo turške politike. Tako tolmačenje dajejo tej deklaraciji samo oni. ki bi želeli, da bi se Turčija docela umaknila v ozadje. dvigni'a roke z Balkana in se zadovoljila r vlogo skromnega opazovalca. Oni, ki tako tolmačijo to deklaracijo, varajo sami sebe Turški narod brez vznemirjenja, toda z vso potrebno pozornostjo spremlja razvoj dogodkov na Balkanu in ta deklaracija je baš dokaz aktivne turške politike za očuvanje miru 'n varnosti na Balkanu. Preizkušeni voditelji Turčije so v teh kritičnih trenutkih prevzeli na sebe dolžnost, da budno čuvajo ne samo nad varnostjo Turčije, nego tudi nad mirom in varnostjo vsega Balkana, ki predstavlja v tem pogledu nedeljivo celoto. Turški narod neomajno zaupa svojim voditeljem, turški vojak pa bo vselej in pov- sod storil svojo dolžnost. Turčija ni nikdar prdomila svoje besede in v vsej njeni zgodovini ne bo nihče našel takega nečastnega dejanja. To si naj dobro zapomnijo vsi. ki morda špekulirajo z diplomatskimi igrami. Nemške strateške kombinacije Curih, 22. febr. o. Kakor poročajo »Bas-ler Nachrichten« iz Berlina, podajajo v nemških poučenih krogih značilne izjave o dozdevnih glavnih smernicah nadaljnjega razvoja vojne, ki dokazujejo, da se odločilna spomladanska gigantska borba čim-dalje bolj približuje. Kakor nagflašajo v poučenih nemških krogih, so glavni momenti v nemških strateških kombinacijah naslednji: 1. V Berlinu so prepričani, da bo intenzivna podmorniška vojna, združena z močnim sodelovanjem letalskega orožja, omogočila smrtnonosno obkolitev angleškega otočja. 2. V Berlinu se nadejajo slej ko prej velikega uspeha od intenzivne letalske voj- ne nad Angdijo samo, ki bo naperjena največ proti vojni indusitriji, prometnim zvezam ter vojaškim postojankam samim. 3. Nemčija bo istočasno skušala doseči tudi radikalno rešitev Sredozemskega vprašanja. Možnosti nemške invazije se smatrajo tako mnogoštevilne, da bo Angliji zelo težko pravilno presoditi pravi pomen mnogih nemških navideznih manevrov. Madžarski glasovi o položaju na Balkanu Budimpešta. 22. febr. o. Berlinski dopisnik lisita »8-0ray Ujszag« piše, da obstoja v Berlinu veliko zadovoljstvo zaradi zboljšanja odnosov med balkanskimi državami, in da se v tem smislu presoja tudi napovedane potovanje jugoslovenskega zunanjega ministra dr Cincar-Markoviča v Budimpešto. »Magyar Orszag« piše, da postaja Balkan oaza miru sredi vojnih spopadov. ter poudarja, da sta Bolgarija in Turčija prežeta z isto miroljubno politiko, ki jo kažeta potovanje madžarskega prosvetnega ministra Homana v Sofiji ter potovanje jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Cincar-Markovioa v Budimpešta. Angleško prodiranje v Somaliji Zaradi nerazčiščenega položaja na Balkanu ofenziva nilske vojske proti Tripolisu opuščena, nadaljuje pa se v Eritreji, Abesiniji in Somaliji Nekje v Italiji, 22. febr. AA. (Štefani). Službeno poročilo vrhovnega poveljstva italijanske vojske št. 250 pravi: Severna Afrika: V Džarabubu udejstvo-vanje patrol in artilerije. Na Egejskem morju so naša letala napadla neko sovražnikovo ladjo. Izvedeno je bilo učinkovito bombardiranje grških vojaških naprav na otoku Mitilene. Vzhodna Afrika: Hud artilerijski dvoboj pri Kerenu. Sudan: Na sovražnikove oddelke, ki se jim je posrečilo približati se našim postojankam, so bili izvedeni hitri protinapadi tako da se je sovražnik moral umakniti s težkimi izgubami Na področju spodnje Džube sovražnik še vedno pritiska, naše čete pa se mu trdovratno upirajo. Sovražnikova letala so izvedla nap?d na Massauo in Diredauo, niso pa prizadejala večje škode. Angleška poročila Kairo, 22. febr. a (Reuter) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem službenem poročilu: Libija: Ničesar važnega poročati. Eritreja in Abesinija: Operacije se nadalje ugodno razvijajo v našo korist O priliki zavzetja Mege v južni Abesiniji so južnoafriške čete dne 18. t m. zajele nad 600 sovražnih vojakov, večinoma Evropejcev. Zaplenjenih je bilo tudi več topov in mnogo strojnic. Italijanska Somalija: Operacije vzhodno od reke Džube se razvijajo zadovoljivo. Poveljstvo angleške vojske v Keniji javlja: V teku uspešnih izvidniških operacij so južnoafriške čete skupno s prevoznimi oddelki prekoračile reko Džubo ter zavzele naselbino Džumbo ob ustju reke, postojanko znatne važnosti v sovražni obrambi. Zaplenjene so bile znatne količine topov in vojnega materiala Ujet je bil tudi ves brigadni štab, en polkovnik ter mnogo evropskih in kolonij al nih italijanskih vojakov. Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja: Ves dan včeraj se je aktivnost angleških letal v Vzhodni Afriki nadaljevala v neomejenem obsegu. V Somaliji so južnoafriški bombniki uspešno napadli zbirališča sovražne vojske ob reki Džubi ter motorizirane transportne kolone med vzhodnim bregom Džube in Mogadisciom. V Abesiniji sta bili napadeni Diredaua in Kinebe. V Kinebi je bilo uničenih več letal na letališču kakor tudi skladišča v bližini V Diredaui so bombe direktno pogodile železniški kolodvor in vojašnice. V Eritreji so južnoafriška lovska letala s strojnicami uspešno obstreljevala sovražna letal v Massaui. Prav tako so napadla letališče v Adi Ugri ter zažgala neko bencinsko skladišče. Včeraj so sovražna letala poskusila na- j ozadje ankarske izjave, o kateri sta- se oba vojna tabora zelo ugodno izražala, medtem ko je Rusija molčala. Vprašanje je le, ali ne bi mogle nadaljnje akcije obeh vojnih taborov po svoje vplivati na položaj, ki je tako nastal. Negotovost glede nemških namer je namreč ostala, medtem ko se prav sedaj mudita v Egiptu angleški zunanji minister Eden in šef generalnega štaba britanske kopne vojske sir John Dill. »Razčiščevanje« na tem področju oči vidno ni še zaključeno. pasti Malto, a so se umaknila, ko so stopila v akcijo angleška lovska letala. Južnoafriška letala so izvedla nove operacije velikega obsega v Somaliji in Abesiniji. Napadeni so bili tabori sovražne vojske ob vzhodni obali reke Džube ter so bombe direktno pogodile sovražne obrambne postojanke. Mnogo izvidniških poletov je bilo izvedenih v okolici Mege, Dže-liba in Džumbe. Pri Iomti sta posadki dveh sovražnih tovornih avtomobilov sporočili južnoafriškim pilotom, da se želita predati. Zakaj je Wavell prenehal z ofenzivo Stockholin, 22. febr. j. (TOP). »Svenska Morgenbladet« poroča iz Londona, da se londonsko časopisje zadnje dni izprašuje, zakaj general Wavell ne nadaljuje svoje ofenzive v smeri proti Tripolisu. V angleških vojaških krogih pripominjajo k temu, da govore gotovi razlogi za to. da se mora angleška nilska armada zaenkrat zadovoljiti s posestjo Cirenajke. Tripolis je namreč od Cirenajke ločen po Širokem izredno težavnem pasu puščavskega terena, ki predstavlja dObro obrambo. SHčno je bila s takšnim puščavskim pasom včasih zavarovana tudi Aleksandrija pred italijanskim prodiranjem. Kakor znano se je tedai italHanska ofenziva ustavila pred puščavskim pasom med vzhodno Libijo in Egiptom. V angleških vojaSkih krogih sodijo, da bo dosedanja mobilna vojna v Libiji prešla sedaj v pozicijsko vojno, srčno, kakor je prešla v poziciisko vojno tudi borba v Albaniji, zato pa se bo vojna v Abesiniji tudi v bodoče z vso energijo nadaljevala kot mobilna vojna. V angleških voteških krogih namreč smatrajo, da je trenotno vojna v Abesiniii za vojaški položaj mnogo važnejša, kakor vojna na drugih frontah. Zasedba dveh otokov pred Somalijo London, 22. febr. j. (Reuter.) Nekaj edi-nic angleškega polka »Kings riffles« je zasedlo dva otoka v bližini nedavno osvojenega pristaniškega mesta Kismaju, ki so ju Italijani izpraznili. Oba otoka predstavljata strategičmo zelo važni oporišči. Težave vojskovanja v puščavi Naii®bi, 22. febr. s. (Reuter.) Z bojišča v pufičavi Izgubil cel Italijanski bataljon v puščavi izgubili cel italijanski bataljon ter domnevajo, da so vsi njegovi vojaki našli smrt- Bataljon je zapustil .Afmadu dan poprej, predno so naselbino zasedli Angleži, ter se je skušal skozi puščavo prebiti proti 80 km oddaljeni naselb'ni Dželab. Sedaj se je vrnil v Afmadu bataljonski zdravnik, ki je sporočil, da se je bataljon v puščavi izgubi! ter nI dosegel Dž-Miba. Vojak5 so se poskusTi vrn'ti proti reki Džubi, vendar jim le najbrže v puščavi zmanjkalo vode in živeža. K zavzetju naselbine Džumbe ob ustju reke Džube poročajo, da je Džumbe. štela v mirnem času sicer samo 1.000 prebivalcev, bila pa je za Italijane velikega strateškega poanena v obrambi postojank ob reki. Boji de GauUovih čet LOnd<>n, 22. febr. j. (AFI.)' Poročilo vrhovnega poveljstva svobodnih francoskih čet generala de Gaullea poroča: Na skrajnem jugu Libijske puščave so se svobodne francoske čete v bližini puščavskega oporišča Kufre spopadle z italijanskimi četami. Italijani so na tem po- dročju izvršili več protinapadov, M pa so bili vsi odbiti. V bližini Kufre so francoska letala sestrelila dve italijanski letali. Ita/-lijanske čete so na tem področju izgubile tudi več svojih motoriziranih 'edinic, ki so bile razpršene. Francosko poveljstvo v Brazzavilleu pričakuje, da bodo mogoče italijanske čete poizkušale od Kufre prodreti v severozapadni smeri ter se prebiti skozi francoske patrulje v Tiipolitanljo. Doslej se Italijanom ta poskus še ni posre-čiL Novo minsko polje v Sredozemskem morju London, 22. febr. s. (Reuter). Admira-liteta je danes dopoldne objavila v posebnem poročilu, da je angleška vojna mornarica v Srednjem delu Sredozemskega norja položila novo minsko polje, s katerim je dejansko razdeljeno Sredozemsko mrje sedaj v dva dela. Z novim minskim poljem je zaprt ves prehod skozi siclljan-ski preliv prav tako pa je ogrožena tudi plovba v Tirenskem morju med Sardinijo in italijansko celino. Objava angleške ad-miralitete iz julija leta 1940, s katero je bilo proglašeno kot nevarno za plovbo vodovje 30 nolj od obal Italije in italijanskih klonij, ostane še nadalje v veljavL Vojne operacije v Abesiniji K®ir°, 22. febr. a. (Reuter.) Reuterjev poročevalec javlja, da so sedaj operacije abesinskih patriotov v provinci Godžam ter v severozapadni Abesiniji zavzele večji obseg ter nimajo več krajevnega značaja, temveč organiziranega vojaškega pokreta pod strokovnih vodstvom angleških oficirjev. Abessnski oddelki katerih števfio stalno narašča, so opremljeni z vsem potrebnim materialom za uničevanje italijanskih prometnih zvez. V bližini Gondara so bali izvedeni napadi na cesto proti Adis Abehi, prav tako pa ogrožajo abesinsld VBtaši zveze med Abesinijo in Eritrejo. Angleški polkovnik, ki je vodil več mesecev angleško vojaško misijo v Abesiniji, je prevzel sedaj mesto vrhovnega vojaškega svetovalca na začasnem dvoru Haila Selasija na abesinskem ozemlju. Haile Se-lasi je sestavil tudi že svojo začasno vto-do, Id posluje prav tako v Abesiniji. Dozdevno Mussofinijevo pismo Petainu Rim, 22. febr. AA. (Štefani). Nekateri tuji časopisi so pisali o sporočilu, ki da ga le duce poslal po generalu Franku maršalu Petainu, da bi zvedel, pod kakšnimi okolnostmi bi italijanska vojska iz severne Afrike mogi-a iti v španski Maroko. V rtmSkih pooblaščenih krogih najodločneje izjavljajo, da Mussolini ni pos'al maršalu Petainu nobenega sporočila takšne vsebine, ter v zvezi s tem zatriule da je domneva o prehodu italijanskih čet iz severne Afrike v šnanskj Maroko čisto brez podlage. Vojaški položai Italile v severni Afriki ne samo izključuje vs"ko nevarnost. temveč daje nasprotno celo povoda optimizmu. Eden pojde tudi v Ankaro Kairo, 22, febr. s. (Reuter) Angleški zunanji minister Eden se je danes zglasil v kraljevi palači v Kairu, kjer je povprašal po zdravstvenem stanju kralja Faruka. Pozneje je Eden posetil egiptskega ministrskega predsednika Huseina Siri paša Ongrad, 22. febr. j. (Un. Press) V krogih. ki veljalo za zelo dobro poučene, zatrjujejo, da bo angleški zunanji minister Eden po končanih razgovorih v Kairu najbrž napravil obisk v Ankari. Kralj Alfonz XIII. umrl Včeraj Je umrl v Rimu zaradi oslabelosti srca bivši španski kralj Alfonz XIII. London, 22. februarja. AA. (Reuter) Lyonski radio sporoča, da je bivši španski kralj Alfonz XIII. po vesteh iz Rima danes umrl. Ob njegovi smrtni postelji so bili zbrani vsi člani rodbine. Beograd, 22. febr. AA. p. Vest o smrti bivšega španskega kralja Alfonza XIII. je izzvala v jugoslovenski javnosti globok odmev. Pokojni bivši španski kralj je zlasti med svetovno vojno zadolžil ves jugoslovenski narod, ko si je z vsemi sredstvi prizadeval, da bi lajšal bedo in trpljenje beguncev in vojnih ujetnikov. Na njegove stroške je poslovala posebna pisarna, ki je posredovala med begunci, vojnimi ujetniki in njihovimi svojcL Znan je tudi njegov uspešen nastop ob priliki banjaluškega veleizdajniškega procesa, ko je s svojo osebno intervencijo mnogo obtožencev rešil smrti. Jugoslovenski narod bo zaslužnemu pokojniku ohranil časten spomin. * Kralj Alfonz XIII. zadnji kralj Španije, se je rodil 17. maja 1886 v Madridu. Njegov oče kralj Alfonz XII. je umrl že pred njegovim rojstvom, kraljica Marija Kristina, rojena avstrijska nadvojvodinja, je prevzela po smrti Alfonza XII. regentstvo, takoj po rojstvu princa pa je bil ta proglašen za kralja pod imenom Alfonz XIII. Po strogi vzgoji je kralj Alfonz 17. maja 1902. zasedel prestol ter si s svojim ljudomilim nastopom pridobil simpatije in ljubezen vsega naroda ki mu je nadel priimek »Rev simpatico«. Dne 31. maja 190f: se je poročil s princeso Viktorijo Evgen jo B" ttenberško. Ko se je s kraiico vrača.1 z ženitovanjskega potovanja, je bil na dvorni vlak izvršen bombni atentat, pri čemer je bilo 15 ljudi ubitih. Kakor pri tem, je tudi pri poznejših atentatih pokazal kralj veliko neustrašenost. Iz zakona se je rodilo šest otrok. Zaradi podedovane bolezni z materine strani — vsi otroci so tako zvani krvavitelji — je postalo dvomljivo vprašanje nasledstva, kar je tudi zelo neugodno vplivalo na razmerje monarhije do naroda. Nesrečna maroška politika, ki je imela, za posledico skoraj 201etno vojno, je položaj kralja Alfonza še bolj omajalo. Med svetovno vojno je kralju Alfonzu uspelo, da je ostala Španija nevtralna. Razmere v državi so sa kasneje tako poslabšale, da je prišlo leta 1923 do progla»-sitve diktature generala Prima de Rive-re. V dobi diktature se je napetost poostrila do skrajnosti in tudi po odstopu Prima de Rivere v začetku leta 1930. in z zopetno uvedbo parlamentarizma se razmere niso zboljšale. Pri volitvah 16. aprila 1931 so zmagali republikanci in socialisti. že na predvečer volitev je prišlo do prevrata ko se je republikanec Zamora polastil državne oblasti. N-sl^dnj^g^ dne je kralj Alfonz XTH. s svoio rodbino zapustil špani o 28 julija 1931 se je kralj odpovedal španskemu prestolu na korist svojeea tretjega s*ni Juana Car losa. Republikanci tudi tega niso priznali in so vprizorili proti bivšemu kralju c^lo v°1e-izdaj^ifski proces ter odredili zaplembo "sega krfdievega Imetja. Kra.1;5 A^fo-n? se je po prehodnem bivanju v Franciji stalno nasalii v Rimu kler "a 1e sedaj dohitel« «mrt Kraljica Viktorija se je ?e rv> odstopu kraHa Alfonza vrnila v svojo angleško domovino. haven NemšM bombniki so v noči na soboto že tretjič po vrsti ? '»mbardirali Mo §wansea anglašld bombniki pa zlasti WilfoeSs»sha¥en tri Srest London, 22 febr j. (Asa Press.) Nem-žk letalstvo je preteklo noč izvršilo svoj tretji bombni napad na Svvansea. največje angleško premogovno luko v južnem Wa-lesu. Napad, ki se je pričel v zgodnjih ve-če.nih urah, je trajal tri ure in pol in je povzročil v mostu in luki precejšnje razde janje. Zahteval je tudi dokajšnje število človeških žrtev. Nemški bombniki so prileteli nai mesto v več zaporednih valovih iz raznih smeri. Dočim so prva letala si-pala na mesto le zažigalne bombe, pa so naslednje skupine vrgle tudi veliko število rušilnih bomb, ki so povzročile mnogo Škode zlasti na nakladalnih napravah v luki. Nekaj večjih požarov je vso noč zaposlovalo gasilske čete in je bil ogenj v nekaterih mestnih okrajih šele dopoldne omejen. Razen na Swansea so bile vršene ponoči bombe tudi še na nekatere druge cilje v južnem "VValesu. LoncJon je imel sorazmerno kratek letalski alarm kasno ponoči. Na mesto je padlo manjše število bomb, ki pa niso povzročile posebne škode. Nekaj oseb je bilo ranjenih. Ostali deli Anglije so Imeli relativno mirno noč. Posamezna letala so se pojavila ob vzhodni in južnovzhodni angleški obali, vendar ni od nikoder poročil o kakih večjih napadih na tamkajšnja mesta. Podvigi angleškega letalstva London, 22. febr. j. (Reuter.) Angleško letalstvo je preteklo noč spet v večjem obsegu izvršilo napade proti severozapadni Nemčiji in proti invazijskim lukam ob Roka vskem prelivu, kakor tudi proti letališčem v zasedenih pokrajinah. Glavni cilj napadov je bilo nemško pomorsko oporišče Willselmshavem, ki je to noč doživelo že 43. letalski napad. Nadalje so angleška letala metala bombe tudi na Emden ter invazijsko luko Brest ob Rokavskem prelivu. Komunike letalskega ministrstva pravi, da so bili napadi uspešno dokončani navzlic zelo slabemu vremenu. Težke rušilne bombe so v Wilhelmshavenu zadele določene objekte ter zanetile nekaj velikih požarov. Druge skupine angleških bombnikov so napadle (dlje neindustrijskem področju v zapadnem Porurju. čeprav je bila vidljivost slaba, so letalci dosegli ugodne rezultate. Manjše skupine angleških bombnikov so nato bombardirane tudi številna letališča na Holandskem in v Franciji. Le dve angleški letali se s teh poletov nista vrnili. Včeraj podnevi so skupine angleških borbenih letal nadaljevale svoje patruljne polete nad francosko obalo. S teh poletov Popuščanje napetosti na Daljnem vzhodu Ameriški poslanik v Tokiu pri japonskem zunanjem ministru Macuoki Tokio, 22. febr. s. (Columbia BS). Ameriški veleposlanik Grew je danes posetil japonskega zunanjega ministra Macuoko ter je imel z njim daljši razgovor. O vsebini razgovora ni bilo doslej mogoče dobiti niti iz japonskih, niti iz ameriških krogov nobenih informacij, domnevajo oa. da se je razgovor nanašal na včerajšnje svarilo japonskega zunanjega ministra Macuoke. češ. da angleški in ameriški obrambni ukrepi izzivajo Japonsko, ki da bo morala v primeru, da se bodo taki ukrepi nadaljevali, izdati protiukrepe. V jaipanskem parlamentu ie bilo danes sporočeno d? bo v ponedeljek potlal zunanji minister Macuoka pred zunanjepolitičnim odborom natančno poročilo o vsebini note. ki jo je pred nekaj dnevi poslal angleškemu znuanjemu ministru Edemi. Maršal Brook Pappon spet v Singapuru Bingapur. 22. febr. s. (Ase Prass) Vrhovni poveljnik angleške vojake na Daljnem vzhodu, letalski maršal Brook-Pap-pon se ie danes vrnil iz Avstralije, kjer ae ie mudil 14 dasL Brpok-Pacooa Ge je so se vsa angleška letala nepoškodovana vrnila- vojno poročilo Berlin, 22. februarja. AA. (DNB) Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Na Indijskem oceanu so nemške pomorske sile potopile britansko oboroženo . trgovsko iadjo »Canadian Cruger« (7178 ton) Ladja je plula pod ameriško zastavo, na trupu pa je imela ameriške znake. Neka podmornica poroča, da je potopila neko 4350 tonsko trgovsko ladjo. Nemški bombniki so včeraj napadli britanske trgovske ladje na vzhodni in zapadni angleški obali. Potopili so neko pettisočton-sko ladjo ter poškodovali dve veliki ladji cisterni ter nekaj drugih ladij. Preteklo noč so skupine nemškiih letal napadle pristaniške naprave v Swansei ter pri tej priliki uspešno zadele z bombami cilje. Na področju Sredozemskega morja so nemška letala uspešno napadla pristaniške naprave pri Bengaziju, letališča pri Berki in zbirališča čet južno od Bengazija. Sovražnik je preteklo noč na nekaj krajev v severni in zapadni Nemčiji vrgel eksplozivne in zažigalne bombe. Uničeno je bilo neko kmečko posestvo. Topovi pomorskih obalnih baterij so zbili na tla eno britansko letalo v Nemškem zalivu. Najstrožja štednja v nemškem proračunu Berlin, 22. febr. AA. (DNB.) Ministrski odbor za nemško obrambo je izdal uredbo o proračunu za leto 1941. Uredba predpisuje, da je treba pri Izdelovanju načrta v prvi vrsti zagotoviti proračunske postavke, ki se nanašajo na nemško državno obrambo in da se sredstva, potrebna v ta namen, morajo upoštevati pred vsemi drugimi javnimi izdatki. Z ozlrom na to se proračun za finančno leto 1941 mora izdelati po načelu najstrožjega varčevanja. Posamezne proračunske postavke se smejo povečati v primerjavi s prejšnjim letom samo v tem primeru, če to zahtevajo interesi nemške narodne obrambe. Finančni minister mora v ta namen poprej zahtevati soglasnost zaupnikov štiriletnega načrta vrhovnega poveljstva vojaške sile in generalnega pooblaščenca za nemško upravo, kakor tudi generalnega pooblaščenca za nemško gospodarstvo. Končno ima nemški finančni minister pooblastilo, da objavi proračun za finančno leto 1941 s svojim odlokom. ob priliki svojega obiska v Avstraliji posvetoval z vodilnimi avstralskimi vojaškimi in političnimi osebnostmi glede obrambnih ukrepov v Pacifiku. Rooseveltov zakon pred senatom Washington, 22. februarja. AA. (DNB) Med razpravo v senatu o zakonskem predlogu za pomoč Angliji je republikanski senator Brook izjavil, da senat ne sme dati predsedniku izredna pooblastila, ker j bo sicer kri ameriške mladine padla na i njegovo vest. On je za pomoč Angliji, ni j pa za vojno. Od sedanjega nezadostnega ameriškega oboroževanja se ne sme ničesar več odstopiti. Anglija ni znala izkoristiti zmage v svetovni vojni, zato je ! po njegovem mnenju zakon o pomoči Angliji izrazit vojni zakon. Brook je rekel, j da ni dolžnost Amerike, da bi danes ali ! jutri izvajala policijsko nadzorstvo nad vsem svetom. Washlngton, 22. febr. s. (Aas. Press). V razpravi o zakonskem osnutku za posoja-1 nje vojnega materiala v senatu je danes , prvi govoril opozicijski senator Taft. I»- I razil se je proti zakonskemu osnutku, češ da bi z njim dobil predsednik Roosevelt diktatorska polnomočja. Pač pa Je dejal Taft, da morajo Zedinjene države dati Angliji vendarle na razpolago dovolj letal, da bo lahko napadla nemške tovarne in mesta ter izsilila sklenitev ugodnega miru. Taft je predlagal, da naj bi bilo Angliji dovoljeno za nakup vojnega materiala v Zedinjenih državah v znesku dve milijardi dolarjev. VVashington, 22. febr. s. (Columbia BS). Predsednik Roosevelt ie včeraj odpotoval na svoje posestvo v Hvdeparku. kjer bo ostal preko sobote in nedelje. Z Roosevel-tam bo prebil konec tedna tudi Harry Hoplcins. Domnevajo, da hoče Roosevelt izkoristiti to priliko, da mu poda Hopkins podrobno poročilo o svojih vtisih iz Anglije. Bombniki-dolgoprogaši za Singapur Washington, 22. febr. j. (Ass. Press.) O odpremi 200 ameriških vojnih letal v Singapur poročajo danes na angleškem poslaništvu v Washingtonu naslednje podrobnosti: V prvi vrsti je vzbudilo veliko pozornost dejstvo, da je bila večina teh letal odpremljena preko Tihega oceana po zračni poti, kar jih izdaja izredne tehnične kvalitete teh letal, ki jih je Anglija kupila v Zedinjenih državah. V prvem trans-! portu je šlo čez Tihi ocean 26 štirimotor-nih orjaških bombnikov vrste »Corsair«, ; ter 20 štirimotornih bombnikov »Boeing«. Ta letala s bila prvotno določena za ameriško vojsko in mornarico in so bila šele naknadno odstopljena Angliji. Akcijski radij obeh teh skupin letal znaša približno 6000 km, kar je skoraj rekord-' na sposobnost za daljinske polete. Letala so kakor nalašč zgrajena za operacije na tako prostranih področjih, s kakršnimi je treba računati na Pacifiku in na Daljnem vzhodu. Razen teh letal je Anglija kupila tudi še večje število bombnikov tipa »Locheed Hudson«, ki imajo nekoliko manjši akcijski radij, a lahko prav tako prelete ogromno razdaljo od Kalifornije preko Tihega oceana do Singapura. Maršal Newall — guverner Nove Zelandije Wellington, 22. febr. j. (Reuter) Novo- imenovani guverner za Novo Zelandijo maršal sir Cyril Nevvall je danes prispel s parnikom v Mariposo, odkoder je takoj z vlakom nadaljeval potovanje v Welling-ton. Francija naj odstopi Simm del Indokine Vichy, 22. fe r. s. (Ass. Press*. V zr. eu z včerajšnjo sejo francoske vlade s ie izvedelo, da ie vlada oroučavala Drcdlog. ki ga je stavila Japmska vlada v t3ku siamsko indokita;skih rnrovnh .osa a j, ki so pravkar v teku v Tokiu Japonci pedlagajo Franciji, da nai bi odstjcila Siamu važen del Indcklne. Vichy, 22. febr. s. »United Press« poroča, da je francoska vlada na svoji včerajšnji seji zavrnila kot povsem nesprejem ljive japonske posredovalne pred oge v si-amsko-indokitajsklh inirovnih pogajanjih. Francoska v'ada je stšlizirala že tudi brzojavko, ki bo v tem smislu odp siana v Tokio. Točna vsebina japonskega prečToga, ki ga je francoska vlada odklonila, 9e ni znana, nekatera poročila pa javljajo, da so Japonci v plačilo za svoje posredovanje zahtevali dovolitev novih oporišč za svojo vojno mornarico in letalstvo na ozemlju Indokine. l Kratka, toda dobra vest iz Beljaka Razinger in Smolej sta zasedla vidni mesti, Id bosta še odločali o končni zmagi Z albanskih bojišč Nekje v Italiji, 12. febr. AA. (Štefani) Službeno poročilo vrhovnega poveljstva italijanske vojske št 250 pravi: Grško bojišče: Nobenih pomembnejših akcij. Naša letala so učinkovito bombardirala neko sovražnikovo oporišče. Rim, 22. febr. AA. (Štefani) Na rimskih pooblaščenih mestih izjavljajo, da so brez podlage vse govorice, ki so jih razširili tuji časopisi o dozdevnem nemškem posredovanju, da se konča grško-italijanska vojna, o čemer je bil tudi že z nemške pristojne strani izdan preklic. V zvezi s tem na rimskih mestih poudarjajo, da bi bil vsak tak preklic odveč, ker ves svet ve za stališče, ki ga je Italija zavzela v vojni z Grčijo, stališče, ki je bilo že večkrat objavljeno in ki je ostalo nespremenjeno. Atene,, 22. febr. AA. (At ag.) Uradno poročilo št. 118 glavnega stana grške vojske pravi: Cez dan je bilo nekaj krajevnega delovanja patroL Na nekaterih točkah bojišča je delovalo tudi topništvo in pehota. Uradno poročilo ministrstva za notranjo varnost pravi da je neko sovražno letalo vrglo nekaj bomb na otok v Egejskem morju. Sonroga Molotova izločena iz strankinega odbora Moskva, 22. febr. j. (Ass. Press.) Mad osebami, ki so iim bila vzeta mesta v centralnem odboru komunistične stranke ie tudi Pavlina Šušina. soproga predsednika sovjetske vlade in zunanjega ministra Molotova. Sovjetske trgovske ladje na srednjem Dunavu Budimpešta. 22. febr. AA. (MTL. »Bu-dapesti Ertesite« poroča: O priliki oddajanja stalnih prostorov v budimp3Štan-skem dunavskem pristanišču v najem se je pojavila tudi neka sovjetska parorplovna dražba. V zvezi s tem poročajo, da se bodo po novem sovietsko-madžarskem trgovinskemu sporazumu 90vietske ladie pogosteje začele ooiavliati tudi na srednjem Dunavu. V Budimpešto bodo orihaiale sovjetske ladie in vlačilci ki bodo prevažali blago naravnost iz Ode?e. ne da bi bilo treba med prrtio blago prekladati. Goering v Messerschmitto-vih tvornicah Berlin, 22. febr. j. (Štefani.) Maršal Goring je na svojem potovanju skozi Su-dete posetil tudi znamenite Messerschmit-tove letalske tovarne, kjer se je poučil o prcdukciiski zmogljivosi te velike tovarne in ob tej priliki izrazil konstruktorju profesorju Messescbmittu in njegovim sodelavcem svoje priznanje in hvaležnost za napore, ki so jih žrtvovali za ustvaritev nemške letalske sile. br. Berlin, 22. februarja V Beljaka so se danes nadaljevala tekmovanja v okvira n. mednarodnih smučarskih tekem za prvenstvo koroškega okrožja s tekom na 18 km. Zmagovalec v tej močno zasedeni konkurenci je bil Bauer iz Inomosta s časom 1:19:56 za okrog 50 sekund pred Jugoslo-venom Razingerjem in njegovim rojakom Snolejem. Naslednji dve mesti sta spet zasedle Nemca, in sicer Tlrolec Kaseba-cber in Lahr iz Sudetov. Računajo, da bo nemškim tekmovalcem v jutrišnjih skokih uspelo nadoknaditi izgubo, ki so jo utrpeli v današnjem teku zaradi zmage Jugoslovena Razingcrja. (O današnjem tekmovanju zaradi pomanjkanja telefonskih zvez nismo mogli prejeti izvirnega poročila. Op. ur.). Dve finalni tekmi v Ga-Pa Finalista sta Nemčija in Švedska br. Ga-Pa, 22. februarja Deveti dan V. mednarodnega zimsko športnega tedna je imel med ostalimi zimsko-športnimi prireditvami na sporedu tudi prvi dve finalni tekmi iz mednarodnega hokejskega turnirja. V finale so razen Švice, švedske in Madžarske — kakor mo poročali že včeraj — pritegnili de Nem čijo kot najbolje ocenjeno moštvo na. drugem mestu v skupinah. V prvi tekmi sta se popoldne srečali Švedska in Švica. Švedi so se tudi v tej težki tekmi pokazali v odlični formi in so popolnoma zasluženo zmagali nad Švicarji. ki so nastopili z vsemi svojimi slavnimi igralci. Končni rezultat je hil 2:0 * korist Švedske. Zvečer je bila pred nabito polnimi tribunami — v stadionu je bilo nad 10.000 gledalcev — druga finalna tekma med Nemčijo in Madžarsko. V tej tekmi se je nemško moštvo predstavilo kakor prerojeno, medtem ko so Madžari kazali močne znake utrujenosti. V nemški ekipi je najbolj ugajal dunajski del napada, ki je tudi zabil odločilne gole in izvojeval Nemčiji to pomembno zmago. Madžari so se proti kraju umaknili večinoma v obrambo in jim je tako tudi izpelo, da so obdržali rezultat 3:1 v korist Nemčije. Jutri bo finale med Nemčijo in švedsko, medtem ko bosta na tretje odnoeno četrto mesto Igrali reprezentanci Švice fn Madžarske. _ Puhlmannov čaj ublažuje kašelj in razkraja sluz Dobiva se v vseh lekarnah. — Originalni zavitek 125 g Din 37.—. Ogl. reg. br. 1503/1936. Mednarodna pomoč Santanderu London. 22. febr. i. (Un. Press). V Londonu so se danes večinoma iz ameriških virov, razširile vesti da ie španska vlada preko svoiega zunaniepa ministra Su-nerja povabila neka i edinic nemških pionirski hčet. ki so nastanjene vzdolž za-padne francoske obale, da naj p idejo v Španijo, kjer bi sodelovale pri restavracijskih delih v hudo prizadetemu mestu Santanderu ki ga je opustoš 1 požar Za te vesti sicer nimajo v a^g eš' ih s^be-nih krogih nikakega co'rdila iasr.o pa e. da Anglijo budno sprem'ia vse te infor-maciie. ker ie treba upoštevati, da rome-nl Santander trategično zelo važno luko v Španiji, ki bi lahko posebno dobro služila ket oporišč? za podmornice. New York 22. febr. s. (Columbia BS). Poročila iz Madrida javljajo, da ie včrih-xJ nemške voirke z načelnega stališča še znaten pomen. Opaženo Je bilo. da ie general F-anco danes že drugič v teku 24 ur sklical sejo španske vlade. Madrid. 22. febr. 1. (Ass Press) Na pobudo angleškega poslanika v Madridu sira Samuela Hoarea sta bila dva angleška trgovinska parnika. Id sta plula v Anglijo s tovorom žita in mesa. dirigirana v Španijo, kier bo živež razdeljen prebivalstvu Santandera. ki ie bilo strašno prizadeto od požarne katastrofe. Mehika ln Anglija Mexico Clty, 22. febr. j. (DNB). Mehiški zunanji minister Padilla je v izjavi predstavnikom tiska označil za popolnoma noesnovane govorice, češ, da je mehiška vlada storila nekaj korakov za obnovitev diplomatskih odnosajev z Vel'ko Britanijo. Kakor znano. s«o bili ti odnoua j i prekinjeni z noto angleške vlade iz leta 1938. kjer je angleška vlada sporočila, da ukinja svoje diplomatsko zastopstvo v Mehiki zaradi razlastitve angleških petrolej-skih koncesiij. Zunanji minister Padilla je naglasil, da ne more biti govora o obnovitvi diplomatskih odnošajev, dokler angleška vlada službeno ne bo priznala raz-Jastitev na petrolejsk h ozemljih, ki jo je odredila mehiška vlada, ter dokler ne bo umaknila svoje diplomatske note, s katero so bili diplomatski odnosaji med obema državama prekinjeni Iz državne službe Beograd, 22. febr. p. Za sreskega šolskega nadzornika sreza Šmarje je imenovan Albin Šprajc, učitelj v Zgornji Sv. Kungo-ti. Premeščeni so učitelji (-ce) Regina Jud-nič iz Rečice v Radatoviče, Ivan in Her-mina Babnik iz Jarenine v Lipovce ter Terezija Detoni iz Begunj v Rog (srez Kočevje). Za sodnega pripravnika 8. skupine pri okrožnem sodišču v Celju je imenovan Marijan Pavlič, dosedaj sodni pripravnik brez pravice na prejemke pri okrožnem sodišču v Ljubljani; za pristava pri sre-skem sodišču v Ložu Vladimir Pavlin, dosedaj sodni pripravnik pri okrožnem sodišču v Mariboru; za arhivskega pripravnika 10. skupine pri državnem pravobranilstvu v Ljubljani je postavljena dosedanja dnevničarka Frančiška Mrzelj-Šlegl. »ogrešan zagrebški profesor Zagreb, 22. febr o. Zagrebška policija je prijela prijavo, da je pred štirimi dnevi izginil dr. Slavko Tcklič, prefekt konvikta zadruge javnih nameščencev, star 47 let. Preden so ga pogrešali, je bil oblečen po izpovedbi nekaterih prič v novo temno obleko, zelen plašč hubertus, na nogah pa je imel rujave čevlje. Ker ni pustil nobenega pisma, da bi kam odpotovali, domnevajo, da se mu je kaj pripetilo in je zato policija uvedla vsestransko preiskavo. Dr. Teklič je bil v Zagrebu dobro znan zlasti kot poliglot, ki je govoril skoro vse evropske jezike ter jih obvladal kakor materinskega. Razen teh je govoriti tudi kitajski in arabski jezik. Mnogo se je bavil s prevajanjem sitsre klasične književnosti in kitajske poezije. CNSERIRAJTE V »JUTRU"! » se mem. Kneginfa Olga na svečani akademiji Beograd, 22. februarja, a. Slavnostna akademija Ženskega krščanskega pokreta, ki ie bila danes popoldne v poslopju narodnega gledališča, se ie udeležila Nj. Vis. kneginja Olga v snremstvu dvorne dame ge. Olge Lozaničeve. pomočnika dvornega maršala dr. Ivana Babič-Djal-skega in ordona-nčnega oficirja Vel. kralja kapetana Nikole Pomorišča. Pri vhodu so kneginjo OI20 sprejele soproga ministrskega predsednika, ga Mara Cvetkovič s; proga zunan:ega m;ni-stra ga Cincar-Markovičeva. dvorna dama ga. Babič-Djalski. šef protokola Bukova c. predsednica ženskega krščanskega pokreta ga. dr. Danica Djordjevič s članicama odbora go. Lazaričevo in Popov:če-vo Nekoliko poprej je prišsl tudi patri-iarh dr. Gavrilo v spremstvu niškege eoi-skopa Jovana in ti moškega episkooa Emi-lijana Navzcčnih ie bilo tudi veliko število najuglednejših dam beograjske družbe. Pred začetkom sporeda je imel član Srbske akademije in univerzitetni P'of. dr. Jovan Radonjič ze'o zan:mivo predavanje o 'Pravoslaviu naših žena v srednjem veku« Sledile so uspele točke iz del naših in tujih skladateljev. Ma^o pred šesto uro ie Nj Vis kne^*-nja Olga s svojim sprcms'vom zap "~fcila dvorano, navzočni pa so io toplo pozdravljali. Obisk madžarskega prosvetnega ministra Beograd, 22. febr. p. Na povmtku iz Sofije je prispel snoči v Beograd na obisk madžarski prosvetni minister dr. Homan. Na kolodvoru so ga svečano sprejeli. V imenu vlade ga je pozdravil prosvetni minister dr. Krek, navzoči pa so bili tudi drugi ugledni predstavniki. Dopoldne se je minister Homan najprej odpeljal! na dvor ter se vpisal v dvorne knjige. Po oddaji svojih posetnic pri kraljevih namestnikih dr. Stankoviču in dr. Perovidu, je ob 10.15 obiskal prosvetnega ministra dr. Kreka, nato pa ob 11. v spremstvu madžarskega poslanika predsednika vlade Cvefkorviča. Opoldne je bil madžarski prosvertni minister sprejet v avdienci pri Nj, Vis. knezu namestniku Pavlu. Ob 13. se je odpeljal na .' valo, kjer je položil venec na grob Neznanega junaka, nakar mu je bilo na Avali prirejeno kosile. Popoldne si je madžarski prosvetni minister ogledal nekatere prosvetne ustanove, pertem pa sta mu vrnila obiske predsednik vdade Cvetkovič m prosvetni minister dr. Krek. Zvečer je bil njemu na čast prirejen banket. Nemški znanstveni zavod v Beogradu Beograd, 22. febr. p. Dne 25. t. m. bo na svečan način otvorjen v Beogradu nemški znanstveni zavod. Pri tej priliki bo prirejena na Koiarčevi univerzi svečana akademija, ki ji bodo med drugimi prisostvovali šef kulturnega odseka nemškega zu-nanjjega ministrstva Twardov8ky, državni pod tajnik prosvetnega ministrstva dr. Wer-ner Tschintsch, direktor nemškega prosvetnega ministrstva dr. Wenzel, predsednik nemškega društva za znanstvena, proučevanja geneml Ewald v. Moflilo ter rektorji berlinske, monakovske in dunajske univerze. Nemški znanstveni zavod ima svoje prostore v Ulici kralja Ferdinanda št. 34, kjer je urejena tudi bogata knjižnica, ki zavzema cela tri nadstropja. Seja saveza SK J Beograd, 22. febr. p. Danes popoldne se je začelo plenarno zasedanje uprave saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Seji predseduje prvi namestnik starešine dr. Belajčič, ki je v svojem otvoritvenem govoru obrazložil razloge za sklicanje te plenarne seje. Glavni savezni tajnik Rador Grdjič je podal obširno poročilo o delu sa^ veza, nakar se je razvila debata, ki bo trajala tri dni. Velik mlin pogorel Zlatar, 22. febr. o. V pretekli noči j« pogorel v Komščmi v Hrvatskem Zagorju tamošnji parni mlin. Požar se je taka naglo razširil, da so se stanovalci komaj rešili. Uničil je ves mlin in vsa gospodarska poslopja, polna žita Škode je nad pol millijona dinarjev, dočim je bil mlir. zavarovan za 300.000 din. Kako je požar nastal. Se niso ugotovili._ Zemunska vremenska napoved: Hladneje, delno oblačno. V gorskih predelih uteg- Jesenski list iz Londona Te dni smo prejeli slovenski dopis iz Londona, ki je bil odposlan že lani v novembru. D asi je zastarel po datumu, posnemamo po njem vendarle nekaj misli, ki bGdo čitatelju pomagale razumeti psihološke in druge vplive bombardiranja iz zraka. V pismu je toliko osebnih doživetij ln vtisov, da zaslužijo pozornost kot doprinos za splošno razumeva«je sedanje vojne. dkflr mi je bila zadnjič dana prilika, da Vas je doseglo moje pisanje, so minili mesci pel ni usodnih dogodkov. Najzanimivejši časi pa so se začeli za nas tu v septembru. Dogodki so se takrat zgrnili prav nad n-.imi. London je postal središče hudega dcgajania. V teh dneh moramo misliti tudi na maske. Kdo jih ne pozna — tistih čudnih, smešnih, skroto>\'ičenih človeških in živalskih glav, ki jih delajo iz lepenke in prodajajo v trgovinah papirja? In še raznih drugih mask in kostumov, ki so jih imeli ljudje za karneval, za ples v maskah, za vesele maškerade Brez mask si skoraj ne moremo misliti punta V Evropi bo letos kaj malo takih mask in skoraj nič pravega pustnega razpoloženja. Naša domovina je eden tistih redkih, kar srečnih otokov na vzburkani ei-ropski celini, kjer ljudje še lahko mislijo na stare idilične, miroljubne maske — na tiste, ki ustrezajo samo pokojnim in srečnim časom, na maske norčavega in ne-skrbnega pusta. Še pred dvema letoma so bili ob tem času znameniti karnevali v Niči, v Parizu, v Londonu. Množice maski-runih veseljakov so rajale v Amsterdamu, v Varšavi in še kdo ve kje po Evropi. Zdaj bo povsod tiho in žalostno, marsikje bodo letala nad mesti pošastna krdela, ki se jejo smrt, ogenj in razdejanje Drugod se bodo nastavljale pred trgovinami množice zaskrbljenih in izmučenih ljudi, ki so jim največji problemi življenja skromen vsakdanji kruh, obleka in kurjava. Skušajmo za trenutek pozabiti maskirano stvarnost letošnjega evropskega pusta. Maske, tiste smešne, norčave maske, ki jih še vidimo pri nas, nas vodijo v daljnjo preteklost, v siva tisočletja. Nič ne vemo, kdaj so se pojavile v zgodovini človeštva. Vemo samo, da so jih rabili narodi v davnih časih, ob zori kulturne zgodovine. Vemo pa tudi, da so še vedno priljubljene pri primitivnih ljudstvih, ki žive približno tako, kakor so živeli ljudje na naših tleh pred mnogimi tisočletji. Maske si nadevajo za razne obredne plese, v maskah častijo svoje bogove, z njimi odganjajo zle duhove. Maska je združena z verstvom in V tem je njen največji prvotni pomen. Pri nekaterih azijskih in afriških plemenih so posebno priljubljene živalske maske. Človeku. ki si natakne levjo masko, se v tistem hipu zazdi, da je močan kakor /ev. Tudi otroci kulturnih narodov se včasi pri igri jk> svoje zakrinkajo: primitiven človek in otrok sta si po svoji duševnosti blizu, oba živita zelo mnogo v namišljenem sveiu. ker premalo poznata obdajajoči ju svet, njegovo stvarnost in njegove sile. Oba uživata v pravljicah. Primitiven človek pa si natika maske in se obdaja s čarovnijami zato, da bi potolažil sile, ki so močnejše od njega Otrok se pretvarja iz samega veselja, primitiven človek pa zato, da bi skril svoj pravi obraz, svojo onemoglost in brezpomembnost, svoj strah pred življenjsko resničnostjo. Tu so tudi začetki igranja, začetki tistega vzvišenega pretvarjanja in spreminjanja človeka, ko se je razvilo v gledališko umetnost. Prav za prav do neke mere vsi igramo in vsi nosimo maske, človeško sožitje bi bilo skoraj nemogoče, če ne bi znali igrati svoje vloge, kakor jo zahteva naš položaj v rodbini in v družbi. Gorje človeku, ki se ne ume pravilno maskirati in ki je nasproti vsakomur in v slehernemu položaju brezobzirno iskren. Človeška družba ga kmalu izloči iz svoje srpdine. Kajti vsa naša kultura je prav za prav neke vrste igra z masko: človek ima tem več uspeha, čim bolj neopaženo je markiral svoje slabe strani in skrite namene in čim bolj prepričevalno vpliva na druge, zlasti na tiste, ki odločajo o njegovi usodi. Tako nam maske, ki označujejo pust in ijegrrve norčave radosti, govore mnogo več, kakor bi sklepati po njihovem videzu. Pripovedujejo nam o davnem človeku ali o njegovi današnji podobi v najnižjih kulturnih plasteh človeštva, o strahu pred bogovi in pred naravo, o ubegu v pravljični Če gledamo nazaj na te tri mesce, ki mi jih je usoda naklonila v Londonu, ko so ga nemški bombniki napadali noč za nočjo, se najprej zasmejem pri misli da smo še živi. Ker bombe so večkrat padale neprijetno blizu. Hiša, v kateri je bil leta moj dom, je bila zadeta. Moje knjige bodo za vedno ohranile madeže, ki jih je napravila voda, ko je lila iz stropa in po stenah iz počenih cevi ter premočila knjižnico. Dolgo mi bedo v spominu slike iz zavetišča v kleti poslopja, slike porušenih stanovanj in blatnih smrdečih hodnikov, kjer so stanovalki gledali za ostanki nekdanjega doma, ki jih je bilo še mo goče in vredno rešiti. ! Do danes se ne morem načuditi mirnosti in pogumu teh ljudi To so gotovo časi. ki preizkušajo te lastnosti In nikdar, nikdar jih ni manjkalo nikjer. Starci, žen-; ske, otroci: kot da bi se od drugega nalezli nekakšne brezskrbne usodnosti, slepote za nevarnost. Druga zanimiva poteza, ki me je začudila, je bila. da se ni nihče zmenil, če je izgubi! vse. kar je bilo njegovega' vsakdo je srečen, če si ohrani 'e golo življenje. Srečni časi s>o napravili lastnino in posest v tej deželi bolj varno in ! sigurne kot drugod. Naravno, da so se ljudje privadili gledati nanje s tega stališča To pa jih ni prav nič oviralo, da ne bi v zdajšnjih časih občutili, kaj je res ' vredno ohranitve m kaj je le podrejene važnosti. Življenje je edino, ki kaj pomeni. Tc so bili moji osebni vtisi v preteklih mescih. Vsak Londončan ima take osebne izkušnje, včasih bolj strašne, da se ti jezijo lasje, ko jih poslušaš, včasih nič posebnega. Potem pa ima London dosti zanimivega za vsakogar, ki se mu zljubi malo pogledati okoli sebe, za one, ki pridejo • v mesto Se od časa do časa. Ne menim le ogled podrtij, ki se je \ prvih tednih bombardiranja razvil v nekako zabavo za prosti čas; zdaj je to pojenjalo ker nima več I privlačnosti novosti. Prav tako je spočetka vleklo zbiranje delov bomb in drobcev protiznakoplovnih izstrelkov, ki jih lahko najdeš po cestah in vrtovih. Zanimiv je tudi pogled v zavetišča, kjer ljudje prebijejo noči. Najbolj zanimive pa je bilo opazovati londonski promet v prvih tednih težkih zračnih napadov Vsako jutro po »vroči« noči je odkrilo nova žrela pc prometnih ulicah ali pa so jih razvaline visoko zasule in napravile neprehedne. Dvonadstropni avtobusi, ki s»~' vso svojo preteklost potovali vedno isto pet, se jutro za jutrom zavili v stranske ulice, ozke m nepoznane, da so se izognili ponesrečenim glavnim cestam Vožnja je trajala dalje časa in večkrat si se med potjo čudil, kje boš po vseh teh ovinkih pristal. Končno si pa le prišel blizu cilja, če že ne prav na cilj. Enako prilagodljive so se izkazale trgovine. Če je bilo pročelje poškodovano in z njim glavni vhod. so odprli na stežaj »zadnja vrata« in skozi nje delali kupčije. Če je bilo eno krilo porušeno, je trgovina nadaljevala v ostalem krilu Če je bila vsa trgovina porušena in pogorela, so jo v nekaj tednih popravili in znova odprli. Prilagoditi se novim razmeram pomeni — preživeti. Tega nas je naučil Londcn v septembru. V vsem so se ljudje znašli, čeprav si vsega, kar se je zgrnilo nanje, niti ma'o niso mogli predstavljati. Vsako prometno sredstvo je naio pot iz zadrege. Življenje velemesta je Slo dalje svojo pot. Če ga prvi težki udarci zračne vojne n:so okrnili, ga tudi poznejši ne bodo. tako pravijo sedaj tu ko so se že privadili in naučili kako naj se zadrže. Kot vse kaže, je pravilo take vojne, da ji dežela lahke kljubuje dolga leta, če se je prebila skozi njo prvi mesec. Življenje mest in narodov se ne zruši pod bombami iz zraka. O tem so sedaj Angleži trdno prepričani. Vojna se bo odločila drugače, ne z zračnimi napadi. Bližamo se najbolj temnemu in deprimi-raječemu mescu v letu (decembru). Bližamo se meglam in mrazu. Dolgim večerom brez gledališč, kinov in koncertov. In dolgim zračnim napadom, ki trajajo, dokler traja nečna tema: s sovražnimi letali visoko v zraku, z lajanjem prctizrakcplcv-nih topov, z žvižganjem padajočih bomb. * * W * - « . i | » * r » t? t I t * t » ■< v X >' r ff \ 1 . ODBOR ZA ZIMSKO POMOČ V NAŠI DRŽAVI V četrtek dopoldne je bila, kakor je »Jutro« že poročalo, v prostorih starega dvora V Beogradu seja delovnega odbora za zimsko pomoč v Jugoslaviji. Sejo je vodila predsednica Zimske pomoči Nj. Vis. kneginja Olga, navzoči pa so bili predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, podpredsednik dr. Maček in minister za socialno politiko dr. BučHsavljevič -BSKIUHM., Grčija v sedanji vojni B oročevalec švicarskega lista »Ba-sler Nachrichten« piše: življenje v Atenah se tako mirno nadaljuje, kakor da se grške vojske v ledenih viharjih Albanije ne borijo na življenje m smrt. Od trenutka, ko je ta vojna Izbruhnila, so se pokazale vsekako najlepše lastnosti grškega ljudstva: njegova izredna skromnost, njegovo goreče domoljubje, njegovo res demokratsko mišljenje, neskončna pri- svet. Pripovedujejo pa nam tudi o igranju j pravl;jenost za pomaganje, visoko razviti j« n ,» ,.«fcnZ'7?, nI' J C f O /l r/A. ' _ ,. . _________. ._ _,__i; in o zakrinkanosti v visokih plasteh človeške družbe, o neogibni potrebi omikanega človeka, da pretvarja svojo pravo naravo in se prilagojuje življenju v družbi. Pustne maske so samo najbolj smešna in najbolj nazorna podoba mask; v resnici pa je teh mask vse polno; morda jih je toliko, kolikor je človeških duš in obrazov. Življenje je velika in včasih tvegana igra, svet ogromno gledališče, v katerem smo ljudje obenem igralci in gledalci. Toda v tej usodni igri je malo tako veselih masi:, kakor jih kažejo za pust, zakaj človeško življenje je bolj pepel nični dan, kakor pa pustni in le malo je življenjskih radosti, ki jih ne bi plačevali s pokoro in kesom. čut skupnosti, njegova vernost in zlasti njegova čudovita sposobnost Improvizacije. Tako se je vse javno in zasebno življenje brez trenja preoblikovalo za potrebe vojne, pri čemer je sodelovala tudi visoka povprečna razboritost Grkov. Ni bilo treba dolgoveznih poukov s strani oblasti, da je ljudstvo razumelo potrebe vojne. Z intuitivnim umevanjem disciplino, kakršno bi površen opazovalec ne pripisoval lahkoživemu, vedno vedremu in šaljivemu ljudstvu, so ljudje sledili kratkim navodilom uradnih mest. Vse tekmuje v tem, da bi se držalo točno zapovedi in prepovedi vojne, naj gre za predpise zaščite pred letalskimi napadi, za prehrano, za zapiranje lokalov ob določenih urah, za potrebne omejitve v poštnem in železniškem prometu in druge posledice vojne. Izvrstno se je obnesla narodna mladinska organizacija, ki šteje sto tisoče, moške in ženske učence višjih šol. Člani te organizacije so v svojem mičnem kroju z zagonom in marljivostjo povsod tam, kjer je treba pomagati deželi. Tudi tu se je izkazal dobri pogled pokojnega ministrskega predsednika, generala Metaksasa. Ta mladinska organizacija je njegovo posebno delo, ki mu je bila posvečena vsa njegova ljubezen. Izredno mnogo je doprinesla k telesni ta duševni usposobitvi grške mladine. Danes predstavlja pravo hrbtenico vse notranje vojne pomožne službe ln zelo razbremenjuje delo vojaških ter civilnih oblasti. Priprava daril za vojaštvo, izvedba vseh mogočih zbirk in pomožnih akcij je prav tako njena stvar, kakor sodeluje pri ukrepih zatemnitve, prevozih, preselitvah in neštetih drugih delili v zaledju, med katerimi slonijo mnoga popolnoma na njenih ramenih. Prav tako odlično se izkazujejo grške žene vseh razredov in stanov. Z vso vdanostjo se posvečajo skrbi za bolne in ranjene vojake, domačine ali Italijane. Tiste, ki ne opravljajo pomožne službe v bolnišnicah, pletejo in pripravljajo potrebne stvari za vojake na frontL Kar se tiče prehrane, je treba ugotoviti, da je položaj v tem oziru doslej izredno ugoden. Ukrepi oblasti so imeli popoln uspeh, tako da ni govora o pomanjkanju živil — nasprotno, vsega je v izobilju. Omejila se je le poraba sladkorja in riža, ki ju pa dobe gospodinjstva v zadostni meri, in kavo izdajajo samo kavarnam, ki jih je samo v Atenah na tisoče. Meso prodajajo samo enkrat na teden, pa v južnih krajih nima uloge kakor v Srednji in Severni Evropi, saj nadomestujejo ribe meso in teh je dosti. Vse druge stvari pa se dobe v poljubnih količinah, cene so se skromno povišale le za nekatere redke stvari. življenje na ulicah, ki je bilo v Atenah že pred vojno eno najživahnejših na svetu, je sedaj nemara še bolj živo. Videti je seveda izredno mnogo uniform. Dosti je angleških častnikov in vojakov, ki jih domačini sprejemajo zelo prisrčno. V vsaki časopisni stojnici je dobiti angleško-grške jezikovne vodiče. Tudi v vseh javnih lokalih, ki so še bolj zasedeni nego prej, je mnogo angleških gostov. Nenavadno je, da spadajo tudi kinematografi ta gledališča, ki predvajajo vojno reportažne filme ta vojne revije, med podjetja, ki jim je vojna poživila obrat. Skoraj vedno so razprodana. Novi grški ministrski predsednik Aleksander Cortzis je bil sprva guverner grške narodne banke ta eden najtesnejših sodelavcev pokojnega generala Metaksasa. Do 1.1939. je bil minister za socialno skrbstvo. Med njegove lastnosti spada neuklonljiva odločnost ta prem očitnost. J l ■ l \ "tri Vi t « * * * * * v , » « '»i> M. fc (> i w iJNSERIRAJTE V „ JUTRU"! Občutljiva koža dela britje mučno« Britje prizadene koži majhne ranice in jo razdraži, kar povzroča, da kdža peče in se vname. Nekaj kapljic zadošča, da pekoči žar ta napetost kože popustita ta neha skeleti. Koža naglo ozdravi ter postane gladka in mehka, že naslednji dan boste opazili, koliko lažje ta kako brez bolečin se brijete. DOGODKI PRETEKLEGA TEOKA Medtem ko je btlo na bojiščih pretekli teden precej mirno, ako izvzamemo ponovne nemške letalske napade na angleška industrijska središča ter normalne vojne operacije na sredozemsko-afriškem področju, je bila tem večja diplomatska živahnost. zlasti na Balkanu. Pravo senzacijo je na začetku preteklega tedna pomenil podpis b o 1 g a r s k o-t u r-ške izjave o nenapadanju, prijateljstvu in dobrem sosedstvu. Izjavo sta 17. t. m. podpisala v Ankari turški zunanji minister Sanadzoglu in bolgarski poslanik pri turški vladi Kircv. Po svojem besedilu pomeni ankarsika izjava predvsem razčiščenje nejasnih bolgarsko-turških odnošajev. Obe vladi se z njo vračata na osnovo prijatelj-sike pogodbe iz leta 1925, ki je bila posled-njič podaljšana leta 1936. V tej pogodbi sta si obe državi zagotovili »nedotakljivost miru ter iskreno in večno prijateljstvo«, na kar se sedaj v uvodu k ankarski izjavi ponovno sklicujeta. Njuna želja je, da bi »nadaljevali s to politiko zaupanja, ki je v najtežjih trenutkih zagotovila mir v medsebojnem spoštovanju obojestranske varnosti«. V štirih členih izjave se nato Turčija in Bolgarija odrekata »slehernemu napadu«; izrekata se za poglobitev razumevanja'»v medsebojnih odnošajih dobrega sosedstva« na osnovi medsebojnih prijateljskih namenov ter za največji razmah medsebojnih trgovinskih odnošajev. Končno izražata upanje, da bo odslej tudi tisk obeh držav prevevalo čustvo prijateljstva in medsebojnega zaupanja O vsem tem pa sta »e Vladi sporazumeli »brez posledic za svoje pogodbene obveznosti z drugimi državami.« Po besedilu izjave je torej odstranjena nevarnost, da bi se obe sosedni državi zapletli med seboj v sovražnosti, ker izključujeta »sleherni napad«, pod čemer moramo po dosedanjem mednarodnem tolmačenju in tudi po dosedanjih odmevih an-kanske izjave razumeti sleherno sovražno dejanje vsake izmed podpisnic proti interesom varnosti druge podpisnice. Med takšna sovražna dejanja je tre ha vključiti tudi prehod tujih čet preko ozemlja te ali one podpisnice z napadalnimi nameni proti drugi podpisnici Dvomljivo je le, ali spad£ med sovražna dejanja tudi že sam pristanek za bivanje tujih čet na ozemlju ene ali druge države brez agresivnih namenov navzven. V kolikor pa je v vsakem primeru izključena medsebojna napadalnost, pomeni že tudi to odstranitev neposredne nevarnosti vojnega razširjenja na to področje in njegovo prostovoljno ne-vtraliziranje. Ta medsebojna obveza obeh držav izključuje potemtakem, da bi se vojna razširila v bližino Dardanel. Glede tega pa ni ineteresirana le Turčija, temveč tudi Rusija, »kateri je ankarska izjava še zato koristna, ker odlaga njen moreb:tni zaplet v vojno zaradi varovanja lastnih interesov ob dardanelskih ožinah. Z ankarako izjavo sta bila sicer zadovoljna oba vojna tabora, toda zdi se, da se je zanjo najbolj ogrevala Rusija, ki je pri varovanju svojih interesov pokazala obenem največjo obzirnost do obeh vojnih taborov. Zato skušata tudi oba vojna tabora izvleči iz ankarske izjave čim več zase, v kolikor to dopušča že samo besedilo izjave vračata pa rusko1 obzirnost do njiju s svojo obzirnostjo do Rusije, s katero se ne želita zaplesti v konflikt. Po soglasnem br'gar?kem in turškem tolmačenju pa ankarsika izjava ne izključuje le medsebojnega napada med obema podpisnicama na skupni meji, temveč prav tako tudi napad vsake podpisnice proti tretji državi, ki je z njo druga podpisnica v zavezniškem razmerju (na primer bolgarski napad proti Grčiji, s katero je Turčija pogodbeno vezana na pomoč, ali bolgarski napad proti Angliji, s katero je Turčija vezana s tako zvano ankarsko pogodbo z dne 19. oktobra 1939). A tudi r tem pogledu je ostala negotovost glede morebitnega nastopa nemških čet, ki bi udarile preko Bolgarije. Turki razlagajo to nejasnost tako. da bi jih v tem primeru an-karska izjava ne vezala več in da bi imeli proste roke za nastop proti nemški vojski v smislu svojih pogodbenih obveznosti z Grčijo in Anglijo. Toliko bi se dalo za sedaj reci po samem besedilu ankarske izjave in po odmevih. ki jih je ona sprožila. Nejasnosti pa je še vedno mnogo in počakati bo treba na bližnji razvoj dogodkov, ki nam bodo vrednost ankarske izjave najbolje pojasnili. Medtem p« so zbudile pozornost razne vesti o nemškem pritisku na atensko viado za sklenitev premirja in miru z Italijo. Te vesti je atenska vlada demanti-rala. Medtem sta prispela v Egipt angleški zunanji minister Eden in šef generalnega: štaba britanske imperialne kopne vojske sir John Dill. Glede na sedanjo splošno zapletenost na Balkanu in Bližnjem vzhodu pripisujejo v poučenih krogih njunemu obisku zelo velik pomen za nadaljnji razvoj dogodkov. Nekateri pričakujejo v tej zvezi bližnje akcije obeh vojnih taborov na tem področju, drugi pa mislijo, da gre še vedno za diplomatsko razčiščevalno delo, ki je znabiti še daleč od kritičnih zapletov. Istočasno z večanjem evropske napetosti se je tudi položaj na Daljnem vzhodu močno zaostril, a tudi tam je bilo opaziti doslej največjo previdnost vseli prizadetih, zlasti Japonske. Scrutator | MARTIN KOJC sprejema nove stranke samo od 17. do 18. ali po pismenem dogovoru. Hotel Metropol, Ljubljana I Knežji sin iz Rogaške Slatine Kupil jima je hišo in jima pošiljal bogato mesečno vzdrževalnino. Marija se je leta 1853. omožila. OmožiJa se je z nekim dunajskim zdravnikom in je vzela sina Viljema s seboj. Zakon pa je bil nescečen. in mali Viljem ni imel posebno lepega de~ tinstva. Medtem se je bil knez Mihajlo kot prestolonaslednik že preselil v Srbijo. Ko ie zvedel, da za malega Viljema ni dobro poskrbljeno, ga je dal 1. 1854. prepeljati v Beograd in vzgajati v rodbini upravnika kneževskih posestev, Ante Ra-divojeviča. Dečko je pome je obiskoval gimnazijo. L 1866. pa ga je knez p asi al na nadaljnje šolanje v Švico. Pred odhodom je dobil ime Velimir. knez pa mu je dal priimek Teodorovič, po imenu svojega deda Teodora. Velimir si je ustvaril lepo eksistenco in pridobil precejšnje premoženje. Kakor kaže njegov testament, je ostal do smrti zvest in hvaležen svoji drugi domovini Srbiji. Po posebnem pravilniku. ki ga ie bil napisal, se ie imela njegova zapuščina porabiti kot fcmd za pospeševanje znanosti, umetnosti, trgovine. industrije in obrti v SrKja. Ta fond je bil ustanovljen pod imenom »Velimaria-num« in se še danes nahaja pod upravo državnega sveta. red sodni j o v Munchenu so 15. februarja 1898. leta odprli zanimiv testament. V njem ie bilo napisano: »Za svojega izključnega dediča postavljam svojo domovino, t. j. kraljevino Srbijo«. Tako se je glasila poslednja volia dva dni prej umrlega monakovskega meščana, ki ie bil po vsem načinu svojega življenja, po svojih znancih in prijateljih pravi Bavarec, a je nosil Monakovčanom čudno ime Velimir Teodorovič. To ime ni bilo umrlemu lastno že od rojstva. Velimir Teodorovič je prišel na svet kot Viljem Berghaus in je bil doma iz Rogaške Slatine. Njegovo rojstvo je bila posledica romantične avanture poznejšega kneza Mihajla Obrenoviča srbskega. ki je L 1848. bival nekaj tednov na letovišču v Rogaški Slatini. Tam se je seznanil z Marijo. 161etno hčerko živino-zdravnika Berghausa iz Rogatca. Knezu Mihajlu je bilo takrat 25 let. 2e od leta 1839. je bil knez vladar na s:bsk2m prestolu. Toda 1842 je moral radi notranje revolucije zapustiti deželo in je od takrat potoval po Evropi, stalno pa se je zadrževal ali pri svojem očetu Milošu Obreno-viču na veleposestvih v Rumuniji, ali pa na Dunaju. Konec L 1858. je srbska narodna skupščina pozvala aopet na prestol njegovega očeta, starega kneza Miloša Obrenoviča. Po Miloševi smrti je prevzel žezlo države knez Mihailo in je vladal do L 1868.. ko je padel kot žrtev zarote. Znani so ozki stiki škofa Strossmayerja s knezom Mihailom in znana ie tudi afera njegovega zakona z grofico Julijo Huny-adi. V L 1848. je bil torei knez Mihajlo, takrat še neoženjen. 251etni mladenič v » Rogaški Slatini. Karakteristično za njegov značaj je. da se ie od vsega početka brigal za nezakonsko mater in njeno dete. FRJHEF GRENČICA PFC 3 "J 16-'« t, « _ »JUTRO« St. 46. Čevljarji hodijo po stari imski večer je bil. Zunaj je še padal sneg; bil je sicer že redek in je naleta val počasi z zmerno bolj svetlika j očega se neba, a popolnoma prestati še oči vidno ni mogel. Dva dni je smet i 1 na slamnate strehe hramov v vasi ter sillil stare ljudi, da so s« vzdihuje tresli ko so poslušali cvileče škripanje Iemezov pod streho. Vse naokrog je bilo zametenc. Smreke v gozdu so se lomile, v sadovnjakih s« je tu pa tam odčesnila z jablani veja, in če kje niso hrama pravočasno ogrebli. s« mu je utegnila ugrezniti streha. Kmetje so zgodaj zaprli hleve ter se stisnili v hrame, kjer so se pogreznili v dremavico, ali so se pa lotili kakšnega dela. V sobi Kačičevega Lujza rw OstTagovi je bilo vse tiho. Večerja je bila že vkraj. Otroka sta ležala v postelji. Lujz in žena sta pa sedela pri peči. Žena je drža!« na kolenih star koledar teT s trudom prodirala v črke. hoteč razbrati, kaj stoji tam zapisano. Noge je položila na pručico; z desnico je seg'a tu pa '?in na čelo ter si popravila šop las za ruto, levico pa je tiščala pod predpasnik. Lujz je delal vitre za slamnjače. Preklal je vrbovo šibo na dvoje, si jo položi! na koleno ter jo obdeloval z nožem t./li-ko časa. da je bila dovolj g bka Ko jo je izgotevil, si jo je ovil okrog paica. jo zavezal, da se ni razlezla ter jo vrgel v slamnjačo. N^r peci je brlela futka, nizka leščerba. od k-atere se je dvigal pod strop grob rjavkast dim Otroka sta se *čipa!a. Zdaj pa zdaj je ka'eri zacvilil, se pognal pokonci, o se jc zopet hitro zari! pod odejo. Mati jc zdaj pa zdaj dvignila glavo od čitan]a >n pisknila: »Mati božja, ne bo miru!« Otroka sta se potuhnil«, čez čas sta pa znova oživela. Nenadoma so »c na podstenjah pred hram-»:n začuli koraki. Topotanje večih itog jc planilo v hram in rahel šklepet se jc mc-ral s ccpctanjem. I.ujz in žena sta se se vsedla \ po s-te! ji spogledala. Otroka sta ter se zvedav, ozirala k oknu, na katerem avili obrisi nee postave. »Do-še nc spite?« je zakiica! nek- so se po;, ber večer! do zunaj. »Kristus, saj to je g!a» mojstra Roc vsuli čevljarji. Kajpak, pozabili so že pri Kačičevih na nje, ko pa mojster Rotar tako rad laže: jutri pridem, pravi, pa v petok prav gotovo, za pri moji duši pa prihodnji teden prve dni, med tem minejo tedni. Človek nek«j časa ko!-ne, nato pa pozabi Rokodelec na vasi mora lagati. Prvi jc stopil v hram mojster Rotar V rokah je nosil cekar z vzorci in s prirezovalnimi noži. Za njim je šel prvi pomočnik z gornjim delom šivalnega stroja na rami. nato so pri-lli ostali: drugi pomočnik in trije vajenci. Nosili so kopita, orodje, trinožne stolce, težke bolhance in rišpete. Na pragu so si še enkrat otresli obuvalo nato so zmetali kopita v kot, orodje so pa razmesti!i po nizki mizici ob katero so postavili svoje stole. Lujz je moral pri priči na podstrešje po stare škar-pete. Vajenci so jih trgali narazen, metali uporabne podplate v škaf vode, ki je stal pod mizo ter škilili na mojstra, ki je zabadal svoj nož v vdliko svinjsko kožo. Pomočnik« sta krpala, kar je bilo za zakrpati. ko pa je bila ura enajst, so šli čevljarji spat. Prihodnje jutro je bila Kačičeva gospodinja rano pokonci. Morala se je podvizati z zajtrkom, a hotela se je tudi postaviti pred mojstrom Rotar jem, ki je spal to noč pri njih. Ni smela dopustiti da bi se dvignil on prvi. Okrog sedmih so prizdehnli v hram vajenci, za njimi pomočnika in pričelo se je delo. Kneftre so stiskale sloka kopita na kcilena, šila so švigala sem ter tje, leseni hram se je tresel pod močnimi sunki vajencev, ki so smOlili dreto, pripeto na okno. Enakomerno so pela kladiva, ko so udarjala po lesenih klincih, mojster pa je prirezaval in prirezaval ter rahlo žvižgal. Pri zajtrku se je izkazalo, da uživa hišni maček nekoliko preveč svoboščin. Vzpenjal se je na mizo, godel predse, predeli in se glodal po vsakomer, kogar je dosegel z glavo. Čevljarji so se pomenljivo spogledali. Po zajtrku sita odšla otroka v šolo, gospodinja je morala v trgovino, gospodar pa je šel v vrh. Pomočnik Duh je ujel mačka. V orehove lup me je nabasal čevljarskega popa ter cbul z njimi mačka. Pop ae je oprijel svetle dlake, in če »e je nost icbfto rz glave. Molče st* ae umakni-mačetk še taiko otepal neljubega obuvate. ; !a k peči ter se gladila po bedrih, kjeT so se ga ni mogefl otresti. Ostal je obut. Po- i ju ščemeli vbodi s šilom, časi je capljal po sobi, mi javkal ter pre- ! Zjutraj prihodnjega dne pa se je zgodi-strašeno gledal, kaj se bo zgodilo. Če se j lo v hiši nekaj tako čudnega, česar gostje hotel pognati naprej hitreje, se je zva- j podinja ni mogla doumeti. Pni je prišefl lil po tlleh. Duh je vzel v roke kneftro ter tega jutra v hram pomočnik Duh. Odprl udaril z njo po mačku. Pn silehernem udar- j je priletna vraita ter voščil na ves glas cu je zaklicali »Dooleča, kdor pa pomisli, da je v glavnem odšel iz Rumunije samo tuji, večno nezadovoljni ter nezanesljivi živelj, bo smatral to okleščenje za nekako očiščenje, dasi je z njim prišlo pod Madžare tudi lepo število Rumunov. Za Bukovino, večji del Besarabije in za Dobrudio tudi največji rumunski šovinist ne more trditi, da so bile to i-umunske dežele, pač pa se mora priznati, da je bil slovanski živelj teh pokrajin izpostavljen najbrezobzirn&jšemu raznarodovanju. Razen tega neslovanski Be-sarabci nikoli ni30 hoteli ničesar slišati o Rumuniji, trdeč o sebi, da so Moldavaui, da teži njih gospodarstvo na vzhod in da po pod nekdanjim ruskim gospostvom bolje živeli nego v narodni državi Rumuniji. Razumljivo je, da je bil udarec, ki so ga prizadele te izgube, tako silen, da je pognal dr-žavo v obupno anarhijo. Vodja ru-munske države, condueatorul statului general Antonescu je v teh grozečih razmerah z izredno energijo in državniško modrostjo rešil državo pred popolnim razkrojem. V to svrho se je moral nasloniti izključno na vojsko ter je na tej osnovi tudi sestavil svojo vlado. Poklical je vanjo generale, ki imajo med narodom nesporen ugled in ki jih tudi vojska čisla zaradi njihove poštenosti in zaradi njihovih vojaških vrlin. Naloga njegove vlade je težka in ta naloga vsebuje za sedaj samo eno točko programa: Pomiritev države, uvedbo miru, reda ln zakonitosti. S tega stališča so morali biti prvi ukrepi vlade zelo strogi, dasi položaju edino primerni in umestni. Svoboda državljanov je bila omejena v toliko, da se nihče ni smel muditi na ulicah po 22. uri, da nihče ni smel potovati, kamor bi hotel. Po ulicah večjih mest in industrijskih krajev so neprestano križarile vojaške izvidnice, ki so imele pravico preiskati vsakogar ter ga na mestu usmrtiti, ako bi našle pri njem orožje. Vojska je dobila povelje, da po prvem opozorilu strelja na vsako gručo ljudi, ako bi se ne hoteli raziti. Po vseh hišah so se vršile preiskave, ki so plenile orožje ali pa iskale skrite upornike. Vlada je ukinila vse osebne, brze in ekspresne vlake, tako da je bilo potovanje čisto nemogoče, kdor pa je moral po izredno nujnih poslih, si je mora! preskrbeti posebno dovoljenje vojaške oblasti. V takih primerih so bili na razpolago maloštevilni vlaki, stoječi pod strogim vojaškim nadzorstvom. Ti ukrepi so imeli prav ugodne posledico Vojska je bila v kratkem kos upornikom, ki jih je sedaj v ječah preko pet tisoč, zaplenila pa je tudi preko 100.000 pušk in revolverjev s pripadajočo municijo. Vladni organi so obenem zbrali za milijonske vrednosti raznega blaga, ki je bilo pokradeno v dnevih nemirov, kajti upornikom so se takoj pridružili temni življi, smatrajoči nerede kot zelo pripravne za izvrševanje svoje protizakonite obrti. Pokazalo se je tudi. da upora niso pozdravile samo temne množice, marveč tudi marsikak pokvarjen izobraženec. TI so zasedli važnejša mesta, kjer so si lahko brez skrbi in brez truda napolnili svoje žepe. Najbolj značilne med aretacllami ljudi te vrste sta vsekakor aretacija Radu-Mlronovlča, ravnatelja policije v Bukarešti in Aleksandra Ghike, načelnika javne varnosti. Nič gotovega pa se Se n« v? o usodi biv-gega podpredsednika vlade Horij« Širne in glavnih voditeljev upora. Glasori o njihovi usodi si zelo nasprotujejo. N* ks>v p«, da bi se bili oteli z begom v inozemstvo. Nekateri zatrjujejo, te je Horia Sima na- šel varno zatočišče v nekem tujem poslaništvu. Po umestni strogosti, s katero je vojska že v kali zadušila vse nemire, se je v državo vrnil popoln mir in red, zato je vojska močno priljubljena, kakor doslej ni bila še nikoli. Vedenje vojakov, njih strumni nastop ter izvrstna oprema dokazuje, da vojski načeluje res človek, ki pozna njene potrebe in ki ne želi, da bi se ta instrument zlorabljal v strankarske svrhe, kakor je bilo navada doslej. V teh kratkih mescih, kar načeluje državi general Antonescu, je vojska zelo napredovala v vsakem Dogledu. Nje duh je izvrsten in nikjer človek več ne vidi raztrganih in skoro bosih vojakov, kar je bilo prej na dnevnem redu ter je silno škodovalo ugledu vojske. General Antonescu še vedno dobiva vsak dan na tisoče pisem in na stotine brzojavk, v katerih ga domoljubi pozdravljajo kot rešitelja države. Veliko teh priznanj in ča-stitk je objavljenih, objavljajo pa se sproti vsak dan tudi ugotovitve preiskovalnih komisij, ki imajo nalogo razkriti vso nekdanjo korupcijo v javni upravi. Ta odkritja močno utrjujejo položaj Antonescove vlade, na drugI strani pa je javnost zelo ogorčena nad grozovltostml. ki so jih počenjali uporniki. Javnost vse razločneje uvideva, česa jo je rešila odločnost 'gener ala An-tonesca, ki je zakonitosti zopet pripomogel do veljave in je zaradi tega nedvomno najpopularnejši mož vse Rumunije. Red se polagoma vrača v državo obenem pa se pomlad približuje z orjaškimi koraki. Mraz ponehuje in pridni rumunski kmet se že pripravlja za pomladansko delo na polju. Rumunija je v glavnem poljedelska dežela, ki bo morala zlasti letos napeti vse sile, da zabriše primanjkljaje preteklega leta ter zadovolji zahteve in obveznosti glede izvoza. Vlada si zelo prizadeva, da bi kmetovolcem kolikor mogoče olajšala posel; daje jim podpore v denarju in v semenskem žitu. tako da rumunski kmet čuti, da se nekdo zanj briga. Boljših pristašev general Antonescu nima, kakor so kmetje, ki popolnoma zaupajo voditelju države. nosilcu reda, poštenja in zakonitosti. J. G. Pet minut dobre volje Oglas Mladi mož, ki ml je včeraj v pijanosti stavil ženitno ponudbo, potem pa izginil, se poziva, da se vrne, ker je bil prepoznan . . . Zlomljeno srce »Ce me zavrnete, bom umrl. . .« Zavrnila ga je. Cez petdeset let je umrl. Zakonski dvogovor »Prosim te, Milan, daj mi petdeset dinarjev.« »Cemu ti pa bo denar?« »V olepševalni salon pojdem.« »No, vzemi kar dve sto dinarjev.« Opreznost nad vse V garderobi Je nekdo shranil dragocen kožuhovinast plašč. Ker se je bal, da mu ga ne bi kdo odnesel, je pritrdil nanj listek z napisom: »Pozor! Lastnik ima kolero!« Ko se js čez dobro uro vrnil, j« naJei namesto kožuha sam* listek. Na njem jt bil pripis: »Hvala za opozorilo. Kožuh sem odnesel v dezinfekcija« Zdravilno delovanje Rogaške mineralne vode Pri žolčnih kamenčkih in kroničnih vnetjih žolčnega mehurja je treba piti štirikrat na dan 100 — 200 g segrete vode Donat. Hitro piti! Točno »Kam privede človeka pivska strast? »V gostilno!« Edina želja Stražnik je ponoči stopil k možaku, ki se je pri nekih vratih zaman trudil, da bi našel ključavnico. »Ali vam lahko pomagam?« je dejal stražnik. (To ni bilo v Ljubljani). »Prosim,« je zajecljal možak, ki je bil pošteno pijan, »malo pridržite to nesrečno hišo, ki se neprestano ziblje.« Slutnje O n: »Gospodična Micka, naposled sva ostala sama. Ali slutite, kaj vas mislim vprašati?« Ona: »Da. Toda ne bi me vprašali, če bi slutili, kaj vam mislim odgovoriti.« Zanesljivo znamenje Zelo zgovorna dama je nekoč vprašala nekega slavnega zdravnika: »Prosim vas, gospod profesor, povejte mi, po čem je mogoče zanesljivo vedeti, ali je človek res mrtev?« »Pri moških, če neha biti srce, pri ženskah pa, če se jezik čisto umiri.« Ce nima denarja Gost (v restavraciji): sžal danes nimam denarja. Ali boste malo počakali?« Natakar: »Nič hudega. Vaše ime in vaš dolg bomo pač napisali na zid.« Gost: »Oh, tega pa ne bi maral. V«*akdo bi bral.« Natakar: »Nič se ne bojte, nihče ne bo tega opazil. Kar bomo napisali, bomo pokrili z vašim plaščem, ki bo seveda moral ostati tu.« Edino tako je mogoče »Danes sem spet morala poslušati ljubezenske izpovedi. . . « »Draga moja, prisluškovanje je pa vendar nekaj nedostojnega.« želja »Utrnila se je zvezda. Zaželite si kaj, gospodična Mila!« »Zaželela sem si že. Toda ah se bo tudi izpolnilo?« »Seveda!« »Kaj bo mama na to rekla?« je rekla gospodična Mila in zardela. V šoli »Mimica, povej mi, kaj je dal kraljevič Trnjulčici, da jo je zbudil iz njenega stoletnega sna?« »Ne vem, gospodična.« »Kaj pa da tebi mamica, ko se zjutraj zbudiš?« »Žlico ribjega olja, gospodična.« Ne s kaznijo Otrok noče zaspati. Mamica vpraša v skrbeh očeta: »Ali naj mu kaj zapojem?« Oče zamrmra: »Poskusi rajši z lepa.« Hvaležnost Kaj bi storil, če bi na sto metrov zagledal leva?« »Na tla bi r okleknil in se bogu zahvalil.« »Zakaj pa?« »Ker sem zdaj tako kratkoviden, da ga niti na deset metrov ne bi videl.« Vse bi moralo škripati »Praviš, da ti čevlji škriplje jo? Mogoče jih še nisi plačal, dragi moj!« »Neumnost. Ce bi biio zaradi tega, bi mi morala tudi obleka škripati.« IZRABITE PRILOŽNOST! Sodnik: »Zdaj mi pa povejte, obtoženec, zakaj ste vdrli v izložbo in ukradli zlato uro!« Obtoženec: »Gospod sodnik, mirno sem šel mimo izložbe, pa zagledam pod uro napis: ,Lepa priložnost'. No, pa sem to priložnost izrabil.« ČEMU BI VERJEL, KO VENDAR VE... »Ali verujete v vraga?« »Seveda! Z njegovo sestro sem se celo oženil!« SAMO MAMA ZVE RESNICO... Štefka se je kakor zmerom ob eni vrnila iz pisarne. Mati jo je sprejela z resnim obrazom. »Kje pa si bila snočl? šele ob dveh zjutraj si se vrnila domov!« Štefka objame mater. »Veš, mamica, tebi bom povedala resnico. Bila sem z Ivanom pri zadnji predstavi filma .Evropa v ognju'. Film je imeniten! Potem sva šla peš domov in sva se š» med potjo dolgo pogovarjala.« »Jezes, do dveh zjutraj si bila z Ivanom na cesti? Ce to zve oče!« »Očetu bom rekla, da sem bila s Petrom na plesu. Peter je neumen, zato mu oče bolj zaupa.« »Dobro, toda če ga oče sreča in ga vpraša, kako sta se na plesu zabavala?« »Prosila bom Petra, naj reče očetu, da vsa bila skupaj in da sva se dobro zabavala ...« »Lepo, toda kaj bo Peter mislil o tebi?« »Prepusti to meni! Rekla mu bom, da sem pri Jožici Igrala bridge.« »Toda Peter bi utegnil z Jožico govoriti...« »Zanjo ae ni treba bati. Z njo bom hitro dogovorjena...« »Torej boš Jožici povedala resnico?« »Bog ne daj. Resnico sem povedala samo tebi. Jožici bom rekla, da...« V tem nekdo potrka na vrata. Ivan! Dve vstopdel za kino lam v rokah. Btcfte, »ne« brez sape«, kupfl sem za nocoj dve vstopnici za film .Evropa v ognju*. Pravijo, te je Imeniten film!. SGkiila Let«5: Tudi sreča "V • ne počiva o več ko dvajsetih letih sem se Siučajno seotal v Zagreau z nekdanjim šoiskim t„v^r šem Romanom Rogačem. Skupai sva sv^ie dni drsal" klop. na gimnaziji, Rogaču je nagajaia laiinšč.na in ko se je pridr^aia še grščina, ie zamenjal šoio z mehanično delavnico. Najini življenjski poti sta se tako leč li in. večkrat sem pozneje sliša.. da je Roman Rogač D-3tai ugoeden. bogat industri-jec. Njegova vnaajost ie potrjevala ta slovesa: mogočna postava, d sto j na ob.eka, debela zla.a verižica, d.bela c gara. Kot čistokrvna Slovenca sva kmalu sedela pri dobri kapljici in obujala spomine. Nekdanji p.ofeserji in so č.nci so morali v več ali manj paradnem koraku mimo naju in nalo sva zalela z ipisovanem vsak svoje življenjske p ti Moja zeodba je bila t-bavlje.ia z nekaj stavki, tem zanimivejša ie bila Rogačeva. »Človek mora imeti srečo,« je začel Rogač s svojim preistodu nim. polnim basom »sama pamet in pridnost ne pomagata. Po predpisanih vajeniških in pomočniških letih sem posta! m jgter in odprl sem mehanično delavnico v majhnem slovenskem trgu. Znano ti je da moi oče ni bil premožen in tako sem bil navezan na svoje gole roke. Po-umno sem stopil v življenje trdno preoričan. da ss s so id-nim in vztrajnim delom rreriiem navzgor. Ti si poznal moje starše in veš. da ie nam Roračam s:l'dnost v krvi.« Ko sem pritrdil in ss z nekoliko besedami spomnil njegovega očeta, je Rogač nadaljeval: »Neverjetno trdo mi ie šlo. Leto za letom sem se trudil, a napredka ni bilo in ni hotelo biti; živel sem takorekoč iz dneva v dan, iz rok v usta Nekoč sem potožil svoie gorje občinske-mu tajniku. Bil je lo pameten, »kreten mož: svojega tekmeca nai pogledam. ki me zdaleka ne doseza do spretnosti in so-lidnosti. In vendar v njegovi delavnici vedelo pojeta kladivo in stroj od iut a do večera. Mož se pač udeistvuje v iavno ti in ima podporo svoj e stranke. Mehanik prihaja v dotiko z vsemi sloji prebivalstva in če hoče uspevati, se ne sme odtegovati jmnemu življenju, kakor sem to delal jaz. Tako približno ie govoril občinski tajnik in posledica ie bila. da sem se vpisal v eno vodilnih strank. Pri naslednjih občinskih volitvah je m ja sranka zmagala in postal sem občinski odbornik.« »In tedaj se je začel tvoj vzpon navzgor,« sem pretrgal Rogača. »Kaj še!« ie vneto odvrnil. »Ravno nasprotno! Saj veš. da ne poznam polovičarskega dela in tako je bila moi a težnja da pri upravi občine postavim celega moža Kmalu so spoznali to mojo lastnost in vedno boli so me zaposlovali pri občini, a moja že itak šibka delavnica je začela naisadovati. Utegnil sem cbavljati le manjša dela. Da bi se potegoval za večja na:očila, na to nisem mogel niti misliti, ker nisem imel ne denarja ne kredita za nabavo strojev in surovin, pa za najetje pomočnikov. Spadal sem v tisto vrsto jadnih javnih delavcev, ki znajo samo garati, ki pa nimajo žilice, da bi iz svojega javnega dela izbili lastno korist... Polastila se me je malodušnosit. Prihajal sem do zaključka, da sem nesposoben za samostojno delo in začel sem se baviti z mislijo, da opustim svojo oelavnico ter grem za delavca v kako tovarno.« »Neverjetno!« sem živo vzkliknil. »Čakaj!« je nadaljeval Rogač. »Zdaj pride najlepše: ni bila dovolj moja gospodarska stiska, prišli so še javni napadi. Našel 9em zakoten listič z donečim imenom »Stara pravda«, ki je naenkrat začutil potrebo, da se bavi z našo občinsko upravo. Nekega dne je objavil gorostasno trditev, da sem si jaz prilastil 50.000 dinarjev občinskega denarja.« Kar vrglo me ie skoraj vznak in z nemo osuplostjo sem strmel v Rogača On je udaril po mizi: »Čudiš se, kaj? Pomisli, jaz jaz. Roman Rogač, da bi se dotakni! enega samega tujega dinarja! Bil sem besen. Raztrgal sem cunjo, ki me je tako blatila, in s stisnjenimi pestmi sem se napotil proti postaji. da sedem na vlak in pozovem na odgovor brezvestnega urednika. Ko sem stopil na ulico, me ie poleg jeze obšel še čut sramu. Žig nepoštenosti imam ca čelu in nositi ga bom maral, dokler ga ne izbrišem pred javnostjo. Bog ve. kako dolgo bo to trajalo! Bil sem ves iz sebe, škripal sem z zobmi od samega obupa« 2ivo je Rogač pripovedoval in še zdaj je bil njegov pogled kar divji. Naenkrat pa se mu ie razlil rahel nasmeh po obrazu: »Zdaj pa poslušaj. Mikula! Zdrvel sem mimo soseda, ki me ie nekam spoštljivo pozdravil. V naslednjem trenutku me je prestregel zastopnik tovarne strojev, katerega sem že dolgo brez usoeha prosil, da bi mi dobavil na dolgoročno odplačevanje neke stroje, ki sem jih nu'no potreboval. Podal mi je roko in kar začel: — Go9pod Rooač. brzoj a vil sem že tovarni, da nemudno izvrši Vašo naročilo. Prihodnji tedon bodo stroji tukaj. — Jaz sem ga debelo predal in zdrvel naprej Z od^r-timi rokami me ie u~tavil ravnatelj rudnika, ki je obratoval v soseščini: — Gospod Pogač odločil sem se da poverim Vam vsn dela Vaše rt - ke na rovi stavbi, ki jo z:damo Oglasile se p~p Mne v pisarni, da se podrobno d0"0"0 iva! — Ves zmeden sem na^a jeval svojo pot. Kai je to? Ali sem prav slišal? Ali ti ljudje ne čitajo časopisov? Prekinil me je trgovec, ki ie ime! lepo starbišče zraven moje de avnico: —- Gospod Rogač, za najem mojega prostora se lahko dogovoriva. P emrslil sem se. Ce vam ie orav. ga tudi prod-m Dal vam bom izredno ugodne plačilne pogoje. — Ne. to je bilo od sile. Tega trgovca rem prej več neTo 1-to dni zaman ororil. nai mi odstopi v najem vsai nekai četver ih metrov zemlje ob delavnic' da bi se lže gibal. Zdai oa naenkra4 tako prija^n st Skoraj okorno sem ga zavrnil: — Pustite me! Ali nist čitali »Stare pravde«? Grem v urednišk o da klevet-»"kom primerno posvet m' — — Ha-ha-ha. gosp-d Rogač' Seveda sem iitaL Ne razburjajte se vendar zaradi te- V Med rabskimi Slovenci tihem decembrskem večera sem se poslovil od Monoštra, majh-hnega provincialnega mesta ob Rabi, v katerem še mnogo imen oči tuje slovensko poreklo in kjer se še sliši slovenska nšrečna beseda. Mislil sem na slovenski živelj v devetih ob-rabskih vaseh, ki so jih po trianonski mirovni pogodbi priključili k Madžarski, zato ni čuda, da sem neučakano, peš mahnil po zasneženi cesti proti bližnji Slovenski vesi. Ko se mbil že mimo monošterskih opekarn, sem obstal na položni cestni vzpetini in se zagledal v pokrajino. Pod mfenoj — na desni — se je v mreži luči razprostiral »vžraš«, Monošter. Nedaleč v ravnini se je vil mejni vodni pas Rabe, na nemški strani pa so se za nekdaj čisto slovensko vasjo Bodinci risala temna pobočja štajerskih hribov. . Nisem se utegnil dodobra zatopiti v razmišljanje o večerni sliki porabske pokrajine, ne se nasr-kati nje zimske lepote, kajti v naslednjem trenutku me je že spet zvabila cesta s svojim večnim klicem: dalje! Na sicer samotni poti sem kmal udoživel prijetno iznenadenje. Naletel sem na razigrano družbo otrok, ki so se vračali od nekod iz mesteca. Ko sem jih nagovoril v slovenskem narečju, smo si na mah postali prijatelji Pripovedovali so mi o šoli, kjer se bore malo uče v materinem jeziku, o domačih, — jaz pa sem jim odgovarjal na vprašanja kako je s temi in onimi rečmi pri nas, na »Slavskem«. kot so se izražali. Medtem smo se kar naenkrat znašli sredi Slovenske vesi, ob kapeli blizu katere stoji spomenik v svetovni vojni padlim vaščanom. Le-tu smo se tudi ločili, pa ne za vedno, zakaj v naslednjih dneh sem prebil še ure in ure med njimi. Slovenska včs spada med največje slovenske vasi v Porabju Hiše so zvečina zidane, ob njih se pa proti dvoriščni strani pogosto odpira stebri čast hodnik, ki ga opaziš po vseh slovenskih rabskih vaseh. Ob cesti, nekako sredi vasi se dviga eno-nadstropna šola, ki je bila v onih dneh — zaradi počitnic zaprta. Ko sem ljudi povprašal, kako da so njih domovi zvečine zidani, so mi odgovarjali, da je pač k temu pripomogla Amerika Žalostno dejstvo je namreč, da je v slovenskem Porabju težko najti družino od katere ne bi bil kdo v Ameriki ali , ki ne bi imela ondi še zdaj koga izmed svojih članov. Ljudje iz Slovenske in bližnjih vasi pa hodijo danes tudi na delo v monšerske tovarne. (V Mo-noštru je namreč tovarna za svilo, tobak in za kose). Novica o prihodu »Slava«, ki razume in govori slovenski se je kaj hitro raznesla po vasi Vaščani so bili napram meni sprva nezaupljivi, pozneje pa jih je nezaupljivost docela minila Božični popoldan sem tako preživel v družbi starih »Sloven-čarov« (prebivalcev Slovenske včsi), ki so mi ustregli z marsikatero pripovedko in »šatringo« (vražo). Se dolgo pa se bom spominjal predvsem večera, ki sem ga z mojiim malimi prijatelji preživel v eni izmed prostranih kmetskih kuhnij v Sloven- ski v^si. Star očak, ki se je že vrnil iz Amerike, je zbranemu omizju namreč pripovedoval zanimive dogodivščine in pripovedke. Otroci so kar požirali njegove besede, zakaj v šoli se kaj takega sploh ne sliši, in celo ne v slovenskem narečju. Ko je starec končal, smo se mlajši vneli ca slovenske pesmi, ki tod še niso pozabljene. Marija, mlado dekle jih je s simpai tičnim glasom nekaj zapela Z zadržanim dihom sem jo poslušal, ko je začela: Moja dobra vola daleč kraj od domi, prek sivoga mord'ja, prek črne Dunaje., Tako lepo je zvenela slovenska pesem iz dekliškega grla, da smo pozabili na pozno nočno uro in smo se le težko ločili. Kaj pa, slovenska pesem se tod ne poje vsak dan in kjerkoli! Po povratku iz Sakalovec, majhne vasi, ki odmaknjena og glavne ceste ždi med položnimi hribčki in kjer domujejo tudi cigani, sem se naslednjega dne napotil pro ti Gorenjemu Seniku. Med potoma sem se ustavil v Dolenjem Seniku, ki leži tik ob nemški meji in ki kaže že precejšen nemški vpliv- Kljub temu in kljub dejstvu, da me je v eni izmed hiš mlada gospodinja začudeno pogledala, ko sem jo ogovoril slovenski, so nekateri vaščani utešili mojo radovednost tudi z nespakedranim slovenskim govorom V Gorenjem Seniku je bilo drugače. Prebivalstvo vasi, ki leži v bližini jugoslovenske meje in je raztresena daleč naokoli po hribih, ni ohranilo le lepe slovenske govorice, temveč tudi slovenske običaje, izmed katerih naj omenim samo značilen vaški ples na eno izmed narodnih pesmi. Nanj me je opozoril mlad učitelj, Beli Hrvat Sicer pa v kraju, kjer stoji nova enonadstropna madžarska šola, tudi ni še pozabljena slovenska narečna knjiga Koščeni prsti starcev in staric še vedno z nemalo pobožnostjo listajo po orumenelih listih starih molitvenikov. Živo mi je pred očmi starec, ki je odklonil mojo ponudbo po odkupu enega izmed molitvenikov z naslednjimi besedami: »To knjigo mi je poklonil oče, le ta pa jo je prejel od starega očeta. Zato naj ostane pri hiši, otrokom« Iz Gorenj ega Senika sem se po valovitem, gozdnatem svetu odpravil proti Rit-karovcem, odondod pa dalje v Verico, An-dovce... Le to so čisto slovenski kraji, ki v marsičem že nalikujejo bližnjim gorič-kim vasem na jugoslovanski strani meje. Slično kot v goričkih prekmurskih vaseh se n. pr. tudi tod dvigajo nad okolico samotni leseni zvoniki, v katerih se oglaša »mali zvon«. Tod — kakor tudi drugje v Porabju — pa vzbujajo pozornost takozva-na odprta ognjišča v kuhinjah; le teh ognjišč pa je čedalje manj, ker se ljudje okoriščajo že z novodobnimi pridobitvami. Po obisku Otkovec in Farkašovec (v katerih je zdaj že slovenski živelj v veliki manjšini) sem se za dalj časa ustavil v Stevanovcih ali Števancih, kjer se s prijaznega hriba razgleduje daleč na okoli farna števanovska cerkev. V njeni bližini sem v eni izmed nizkih hiš, ki te pozdravljajo z vseh okoliških vzpetin, naletel na Planinsko jezero Je spet razlito Planina, 22. februarja. Južno vreme zadnjih dni, pri tem pa precejšnje deževje je povzročilo Planinča-nom in Lažanom spet Skrbi. Unščica je začela zadnje dni naglo naraščati, prestopila je strugo ter se razlila po poljih m travnikih.. Preplavila je celotno polje, kar ga imajo Plaminčani, Lažani in Jakovčani. Ponovila se je skrb iz leta 1938 in zdaj je spet pričakovati, da bo planinsko jezero ostalo razlito ves mesec. Ce pa bo še kaj novih padavin, utegne ostali tja do aprila, kakor je to bilo prejšnja leta, ko je bila ta lepa pokrajina na pomlad ali na jesen kar tri do štiri mesece pod vodo. Seveda pa ni nesreče brez sreče in tako je tudi planinsko jezero v korist našim čolnarjem, ki prevažajo potnike v Laze in tako zaslužijo vsaj nekaj cvenka. Unščica je preplavila cesto med Lazami ln Rakekom tako, da je pešcem nemogoče priti na planinski kolodvor in se morajo s čolni prevažati. Seveda pa mora prebivalstvo letos štediti z vsakršnim izdatkom, ker ni pravega zaslužka. Čolnar pa tudi ni državni nameščenec, da bi potnike zastonj prevažal, saj je treba veslati celo uro tja do Laz; do ceste na Rakek pa je četrt ure s čolnom. Zlasti so prizadeti otroci meščanske šole, ki hodijo s Planine dnevno na Rakek. Nadalje so prizadeti, vozniki z Rakeka, Cerknice in z Unca, ker je začasno ustavljeno prevažanje lesa v Italijo. Doslej se je kolikor toliko ddbro zaslužili, čeprav je pot dolga in težavna. Planinsko jezero pa bo tudi nje pahnilo v krizo, ker v teh krajih zd3j ni drugega zaslužka kakor les. Vendar upajmo, da se bodo kljub vsem slabim napovedim v letošnjem letu vremena zjasnila ln da planinsko jezero ne bo predolgo zalivalo pokrajine. ga! Kaj vse se danes piše! Gorjš. če bi se hotel človek jeziti zaradi vsake take reči. Le oglasite se kmalu pri meni. da se domeniva zastran stavbi šxa! Hitel sem naprej. Ugledal sem gospodarja hiše, v kateri sem imel de av>ic> Baš pred nekai dnevi mi ie bil odpovedal zaradi nerednega plačevanja najemnine. 2e od daleč ie vihtel »Staro pravdo« v rokah in se glasno smejal: — Ali ste čitali pospod Rogač? — — Cital sem. čital. Baš hitim, da ne-sramnežem pokažem... — Razumem razumem! Cujte. gospod Rogač, tisto z odpovedjo je bila le š ila V9e prekrcujem in izvršil bom tudi popravila. katera ste želeli. — Nehote ie postal moi korak bali počasen Zamisil sem se. Vraga, članek v »Stari pravdi«, ki ie mene tako raztofiotil. ima naravnost čaroben vcJiv! Vse kar so mi prei ljudje zan kali. mi pada zdai v naročje kakor zrelo sadje. Vse gre naenkrat kakor namazano! Ali ie sploh pametno. da h<-dim v uredništvo in nobl:am pisanje. ki se izkazuje kot ugodno in koristno zame?« Roman Rogač se ie Stroko zasmejal: »Mikula. namesto na p«+ajo. sem zavili v gostilno. Ko sem se ot-e^el gostil ičar-jevih poklonov. sem začel razmišljati. Spoznal sem. da na tem svetu plača denar in samo denar. Več ie za'eglo zdai v nekai urah grdo obrekovanje. ki me ie J pred<-tavljalo kot dena nega m ža nego prej vse moie dolgoletno, trdo. pošteno delo. Tedaj mi ie šinila v g'avo drma misel in z njo sem zagrešil edino nep št-—ost svojega življenja: Vzel sem paor in napisal »Stari pravdi* anonimno p sm^. da se moti. ko niše. da sem poneveril ob'ini 50.000 dinarjev. Vs"ta jp mnogo večja, giblje se ekro^ 200 noo dinarjev. »Sara pravda« ie ta moj dopis s slastjo objavila.« »Imenitno,« sem dejal, »in potem?« »Seveda sem se pobrigal, da se ie zadeva razčistila, toda sile si nvno ni em dajal. In ko ie bila stvar raziskana ter moia nedolžn-st izkazana, sem že ime1 d avet pomočnikov, a v moji delavnici je br. elo devet strojev. Bil sem tudi že ž pan No, danes zaposlujem nad pet sto delavcev v svoii tovarni strele v moje trgovsk" zveze pa segalo daleč čez meie naše mile domovine . .« Dvignil sem ča§o: »To se pravi srča Zlveln sre*a!« »Ne. dragi Mrkula: Živela »Stara rrav-da«, ki ima v meni najzvestajšega. hvaležnega naročnika!« veselo starico, ki mi je ure in ure prepevala in me opozarjala na vsakovrstne slovenske popevke. Za nameček mi je potem ob slovesu dala za na pot še pogačo in jabolka Ko sem se lepega zimskega dne — med podjo v Monošter — poslavljal od slovenske zemlje ob Rabi in od gostoljubnega slovenskega porabskega živi j a, sem bil prepričan, da po vsem tem kar sem doživel, stražni mejniki slovenskega ozemlja, ob-rabske vasi — ne zdaj ne jutri — še ne morejo biti zbrisane z našega narodnostnega zemljevida- I nv bodočnosti? — Želeti bi bilo, da pesnikove besede: Tam gori ob Rabi... le ne bi tako kmalu oznanjala grobnega napisa več kot šesttisoč članski družini rabskih Slovencev! J. Dobravec. Ameriška politika Ze pred nekoliko meseci bi bila debata, ki se te dni vrši v Ameriki glede pooblastil predsedniku države, popolnoma nemogo - ča. Celo pooblastila v neprimerno milejši obliki bi bila pri ljudstvu in pri politikih naletela na ostro opozicijo, saj so med volilno borbo padali na naslov Roo-sevelta tudi hudi očitki, češ, da stremi po diktatorstvu in da je dvanajstletna služ bena doba predsednika Amerike z itak obsežnimi prerogativami zelo podobna samovladi ene same osebe. Ponovne izvolitve tudi ti očitki niso preprečili, vendar je bil Roosevelt vsekakor zelo pogumen, ko je takoj po nastopu svoje tretje predsedniške dobe zahteval važna pooblastila, ki mu zagotavljajo skoro res neomejeno moč. Medtem se je bilo namreč razpoloženje v narodu temeljito izpremenilo in Roosevelt je bil dobro poučen o tem globokem misel nem preobratu ameriške javnosti. Tudi politične skupine so se nagibale v pravec vedno večje pomoči Angliji v njenem boju, dočim so izolacionisti vidoma izgubljali svoje pristaše. Pretežna večina naroda je na strani svojega predsednika, ki ne prepoveduje kake nove misli, marveč je svoj dosedanji politični nazor glede uičnkovite pomoči Angliji dan za dnevom podkrepljeval z vedno novimi dokazi ln razlogi, ki si jih je javnost kaj kmalu usvojila. Ameriški povprečni človek je spoznal, da predsednik ne zahteva izrednih pooblastil, da radosti svoji osebni vladoželjnosti, da bi Ameriko potegnil v vojno ali da bi jo zapeljal v kako osvojevalno podjetje, marveč samo zato, da očuva svobodo in demokracijo Amerike. Izvestnip olitični krogi so do pred kratkim še silno nasprotovali Rooseveltu, ker se jim je zdelo, da ni brezpogojen nasprotnik udeležbe Amerike v evropski vojnL Danes pa isti krogi naglašajo: »Zato pomagamo Angliji in Kitajski, ker je treba braniti pravo in svobodo posamenzika, zato bomo tudi strnjeno šli v boj ter vzeli nase vse težke preizkušnje vojne, kadar ne bomo več imeli druge izbire.« Kako daleč je ta nazor prodrl tudi v ljudske množice, dokazuje tudi pred kratkim Izvršeni zapis 4 milijonov vojaških ob-vezancev, ki je potekel brez nejevolje in neljubih dogodkov, dasi je to prva vojna dolžnost v zgodovini Zedinjenih držav. Le v osamljenih primerih so se nekateri uprli zapisovanju, češ da imajo pomisleke verske prtrode. Tako je n. pr. v New Yorku osem bogoslovcev prijavilo svoje pomislike že zoper to, da bi bili vpisani v seznam novincev, dasi zakon za take primere predvideva celo vrsto olajšav. Javnost, ki Ima sicer mnogo smisla za take Individualne svobodnjaške težnje, je to pot pokazala popolno nerazumevanje za stališče osmerice bogoslovcev, ki jih je sodišče obsodilo na leto dni zapora z omejitvijo, da bo kazen takoj razveljavljena, ako bodo obsojenci izjavili svoj pristanek na registracijo v spisku vojaških novincev. Preobrat v mišljenju naroda, ki je pripravljen delati že v mirni dobi za morebitno vojno, to je oni veliki uspeh dela predsednika Roosevelta, uspeh, ki se ga ni nadejal skoro nihče v tako kratki dobi. Vse to se seveda ne more vršiti brez vsakega trenja; zagovorniki Izolacionizma še niso umolknili in Industrija še nI popolnoma prešla na vojni stalež. Predsednik mora še nadalje prepričevati narod ln mu dokazovati pravilnost svoje politike, kajti v Zedinjenih državah ni mogoče, da bi klika mogočnežev in kričačev vzela v roke državno krmilo ln razpolagala po mili volji z narodom, njegovim imetjem ln življenjem ter z usodo države. Rooseveltovi dokazi imajo tako prepričevalno moč, da povsod vžiga jo ln odstranjujejo odpor. Argumente pa zajema predsednik ne samo v Angliji, s katero ameriško ljudstvo globoko sočustvuje, marveč mu jih v nemali meri dobavljajo tudi države trojnega pakta. Am-ričanu je zdaj jasno pred očmi, kako veliko pogreško je napravila Anglija, ko v prvih osmih mesecih ni z vso silo upregla svoje Industrije v delo za vojne potrebščine, ko se je to dalo storiti pod normalnimi, skoro mirovnimi okoliščinami. Zedinjene države, misli povprečni Američan, ne smejo napraviti Iste usodne napake. Prvi meseci odkar je Amerika sklenila vsakršno pomoč Angliji, so pokazali, da ZeZdinjene države še niso popolnoma urejene v tem pravcu in da narod še ni v celoti zaposlen s potrebnim vojnim delom. Po nekaterih tovarnah je Se vedno v veljavi petdnevni teden in zlasti v letalski industriji še nI dosežen višek produktivnosti. Vsekakor pa čuti danes povprečni ameriški državljan, da je Amerika ogrožena eposredno, zlasti so se javnosti odprle -ko je Japonska pristopila k trojnemu paktu na strani osi. Res je, da ameriški politični krogi ne verujejo, da bi Japonska napadla Ameriko, vendar pa so mnenja, da bi se nevarnost na Tihem morju zelo zmanjšala, ako Amerika učinkovito podpre Veliko Britanijo. Cim jačja bo Anglija, toliko previdnejša in skromnejša bo Japonska, to je maksima, ki vodi ameriško politiko. Ameriški obrambni program je tedai identičen s programom največje možne pomoči Angliji. Popolna stopitev ameriških ln angleških koristi je danes po prizadevanju predsednika Roosevelta dejstvo, ki ga jasno spoznava ameriška javnost. PETROLEJA NI pa reodai ■(»»» ■ p& , vrti oba A »LnjPUT« SVETILKO ' 80 SVEČAMI 1 lita tpirtt* gor Ž2 ar: Svetilk* tehnične popotno «jl Brez Kompliciranih *t likov kot prt podobnih «ve-tilkah Dokler traja zaloga je cena din 299.— t kom pletnitn priborom. Varoite te zablod Ni podobnega fabrikata a to cenc m s to takoMjc aretlobe t»ETRO-i.UX K. U.. ZAGREB. RAD1SINA UL. 9 Prospekti brezplačno in frankot Tel. 72-40. Iščemo agilne zastopnike «r preprodt jalce I Blago iz lesa A———— i rneričani pišejo da stari Ford izdeluje nove avtom b le. se-I stavljene iz moke ma ti. koru-J ze in podobnih tvarin Po čud- - nem in kompliciranem pro esu se bodo vse te snovi strdile v snov. trdnejšo od jekla. Zakai bi potem v tem času vseobčih presenečeni ne bilo mog če. da bomo nosili kot pomladno novost 1941. obleke iz lesene volne? Celulozna volna ie že na poti po Evropi Po stoterih tekstilnih tovarnah se že navijajo in odvijajo tisočere niti te novodobne volne da i o bodo stroii med g as« nim ropotaniem stkali med točno določene odstotke živalske volne. »Celulozna volna!... « Z največjim prezirom slišite govoriti o njei po ulicah, trgovinah in meščanskih domovih Matere in hčerke rač maio in računajo Se en plašč še en iesensV kostum še eno volneno obleko tri blu e... preden nam bodo začeli ponuiati »celulozno volno!« Letošnja trgovina z blagom sko-ai ne pozna mrtve sezone. Vse kar ima denar, kupuje, in kdor nima denarja krpi je vendarle na obroke, na knjižice, na upanje .. »Celulozna volna« ie že na poti v Ljubljano, potem... Ne. ie že v Ljubliani! Ne ustrašite se. prosim!... Videli smo blago iz celulozne vodne, tkano v domači tovarni Za ž nske k;stu-me. V solidni trgovini Leoo težko, kompaktno blago iz celulozne volne. Ne mečka se. Nitke so močne A če ga prižgete, smrdi kakor sežgan papir .. Toda ta kar vidi oko. ni zmerom zanesljivo. Počakali bomo torej pomladi da bom videli kako se bo novo blago obneslo pod vplivom sončnih žarkov in vode... Videli smo blago, tkano iz 30*/« ovčje volne in 30% celulozne volne. Celulozna volna ie torej že tu. na našem domačem trgu. Na gospodarskem trgu stopa mlad. ko-mai porojen produkt v boj z dobro avstralsko volno, z doslei naibolišo vo no na svetu, s katero ie Anglija oskrbovala vse industrije v Evropi. Stopa v boj z dobrim ameriškim bombažem ki ga poznajo vsi stroji evropskih tekstilnih tovarn. Z volno, ki se ie v času vojne podražila za 200, in z bombažem, ki se je podražil za 15*/e. Borba ne bo mogla biti posebno huda... V svetovni vojni smo nosili obleke iz kopriv. Zakai ne bi v tei vojni poskusili z oblekami iz lesa? Morda se bodo izkazale trpežnejše od keprivastih... Molotov ima 12 namestnikov imenovanjem komisarja za notranje zadeve Gruzina Berije za namestnika predsednika sveta narodnih komisarjev, je predsednik ruske vlade Molotov dobil svojega dvanajstega namestnika. Iz tega sklepajo poznavalci sovjetskega vladnega ustroja, da se v krogu sovjetske vlade, ki ga tvori kakih 40 narodnih komisarjev, polagoma in popolnoma prirodno ustvarja ožji krožek, sestoječ iz namestnikov predsednika vlade. V tem se kaže potreba, da se vodstvo najvišje državne politike izroči omejenemu številu članov vlade. Samo po sebi je umevno, da pri odločevanju najvažnejših zadev zunanje politike nima enake važnosti glas kakega komisarja, če-gar področje nima* nikakršne zveze z zunanjo politiko. Referat zunanje politike in listnica vojnega komisariata sta nedvomno važnejši, nego resor za kako specialno panogo lahke Industrije. Popolnoma razumljivo je, da šteje pri posvetovanjih glas vojnega komisarja več nego beseda komisarja, ld upravlja vesoljni ribolov Sovjetske zveze. Zato narodni komisarji, nosilci važnejših resorov že dlje časa dobivajo pridevek »namestnik predsednika sveta narodnih komisarjev«, kar ni samo častni naslov, marveč pomeni ravno pripadnost k najvišjemu vse odločujočemu krožku sovjetskih državnikov in politikov. Ta naslov ln značaj Ima že Mikojan, komisar za zunanjo trgovino. Kaganovič, komisar za promet, maršal Vorošilov, čeprav ni več vojni komisar. Enak položaj so dobil gospodarski svetovalci Bulganin, Malyšev, Veznesenskij, Pervuhin ln Kosygin. TI so kot namestniki predsednika vlade posameznim komisarija-tom nadrejeni. Zanimivo rešitev so našli ▼ Moskvi za Vyšinskega, ki je prvi namestnik predsednika vlade in zunanjega komisarja ter zastopa tedaj Molotova v obeh njegovih funkcijah. Vloga tega politika, ki ja šele pred kratkim prešel lz pravne stroke v zunanjo politiko, je tedaj zelo znatna, ko je dvakratni namestnik Molotova. Enajsti namestnik Molotova je narodni komisar za državno kontrolo Mehlis, dvanajsta pa je gospa Zemljačko, pomočnica Mehlisova. Ostali narodni komisarji, ki ne spadajo ▼ ta ožji krožek, dobivajo s tem značaj nekakih gospodarskih strokovnjakov ter stoje po svojem političnem pomenu precej za imenovano dvanaistorico. Ta razvoj je zelo priroden, kajti čim več članov ima kaka vlada, tem manj pomeni v nji posameznik, zato se mora lz skupine 40 ljudi razviti nov gremlj, ki so mu naložene posebne naloge. ostani in ostani čtan ' o d n i k o v e druibet Gospodarstvo Povišanje banovinskih davščin Proračun dravske banovine za devet mesecev tekočega leta, to je od 1. aprila do konca decembra t. L, znaša kakor je že znano -125.1 milijona din. Za vse proračunsko leto 1910-41 je bil proračun odobren v višini 141.5 milijona din, kar bi ustrezalo znesku 108.16 milijona din za devetmesečno razdobje. Novemu proračunu v višini 125.1 milijona din ustreza torej znesek 106.1 milijona din po tekočem proračunu, tako da znaAa povečanje proračuna za 9 mesecev 18.9 milijona din ali 17.8 od^t. če pa novi proračun primerjamo za 1.1937-38 (ki je bil v zvezi z raznimi reformami precej povišan in je znašal 120.3 milijona din, kar da preračunjeno na devet mesecev 90.7 milijona din) dobimo povišanje za 33.4 milijona ali za skoraj 34%. Povečanje proračuna se bo deloma krilo z večjim donosom doklade na neposredne davke, ker je odmerna osnova precej narasla zaradi večjega državnega obnovnega davka. Donos 50% splošne banovinske doklade, 5% cestne, 5% zdravstvene in 37% šolske doklade je v novem proračunu za devet mesecev predvideno v višini 59.7 mL lijona din (v tekočem proračunu je bil za za vse leto predviden znesek 67.04 milijona din, kar ustreza znesku 50.2 milijona din za devetmesečno razdobje). Od doklad na neposredne davke pričakuje torej banovina za 9.5 milijona din ali za 19»/, večji dono*. Banovinska trošarina na pivo se poviša od 0.60 na 1 din Izredno povečan donos pričakuje banovina od trošarine na pivo, na eni strani zaradi tega, ker se je zaradi visokih cen vina znatno povečal konzurn piva na drugi strani pa zaradi tega, ker se stopnja trošarine poviša od 60 na 100 din pri hektolitru. V tekočem proračunu je od trošarine na pivo predviden za vse leto donos 2.5 milijona din, kar bi ustrezalo donosu 1,880.000 v 9 mesecih. V novem proračunu je predviden za 9 mesecev donos 6,750.000 din. Predvideni dohodek od trošarine na pivo je torej povečan za 4,870.009 din ali za 260®/». Pri presoji gornjih številk je treba upoštevati, da se je konzum piva že lani znatno dvignil, kar je vplivalo tudi na produkcijo. V kakšnem obsegu se je povečala potrošnja, nam kažejo naslednji podatki o produkciji Pivovarne Union in Gostilni-čarske pivovarne v Laškem, ki krijeta ves konzum dravske banovine (v hektolitrih): 1939 1940 Union 48.200 73.100 Laško 7.500 20.000 Skupaj 55.700 93.100 Ze lani se je torej potrošnja piva v Sloveniji povečala za 67%. Letos pa je kon-sum nadalje izredno velik. Donos trošarine v 9 mesecih do konca tekočega koledarskega leta v višini 6,750.000 dn je izračunan na podlagi letne potrošn;e 90.000 lil in povišane troš rinske ste pije, medtem ko ie bil donos v tekočem prorrčunu iz-3čuna na podlagi letne potrošn:e 41.500 hI in nižje trešarinske stopnje. Verjetno pa je da bo donos povišane trošarine še večji, ker ni izključeno, da bo v letošnjem letu celotna potrošnja dosegla 100.000 hI. Vino se je podražilo v takem obsegu, da ni računati s kakšnim zmanjšanjem konzu-raa, čeprav se bo pivo zaradi višje trošarine tudi podražilo. Znatno povišanje banovinske takse na prenos nepremičnin Kakor je znano, je bila letos v januarju ponovno povišana prenosna taksa za nepremičnine. že lansko leto je bilo izvršeno povišanje od 4 na 6%, od 1. januarja t. 1. pa znaša državna taksa pri prenosu nepremičnin do vrednosti 200.000 6%, do 1 milijona 7%, do 5 milijonov 8% in nad 5 milijonov 10 odstotkov. Sedaj se s 1. aprilom poviša tudi bano-vinska prenosna taksa na nepremičnine, ki bo znašala pri prenosu nepremičnin do 200.000 din 3% (doslej 2%), do 1 milijona din 3%, (doslej 2%), do 5 milijonov 4<>/o (doslej 2%), nad 5 milijonov pa 5% (doslej 2%).. Skupna obremenitev z državno in ba-novinsko takso na prenosne nepremičnine pa se s tem poviša pri prenosu nepremičnin v vrednosti do 200.000 din od 8 na 9%, do 1 milijona din od 8 na 10.5%, do 5 milijonov din od 8 na 12%, ln nad 5 milijonov din od 8 na 15%. K temu je še prišteti občinsko takso na prenos nepremičnin, ki znaša v Ljubljani po dosedanjih predpisih 2o/0. V skladu z novimi predpisi za državno takso se bo v bodoče pobirala tudi bano-vinska prenosna taksa v polovični izmeri pri prenosu nepremičnin od osebe, ki je zavezana plačilu dopolnilne prenosne takse na prav tako osebo ali od take osebe na osebo, ki je vobče oproščena plačila te takse ali obratno (prej se v takih primerih ni plačala niti državna niti banovinska taksa). Le od prenosa kmečkih nepremičnin med kmetovalci ostane banovinska prenosna taksa nespremenjena, to je 1%, če so lastninski predniki ln pridobitelji med seboj sorodniki v premi črti ali so s takimi poročeni ali zaročeni. To velja tudi za prenose kmečkih nepremičnin med možem in ženo, kakor tudi med ženinom ln nevesto z ženitovanjsko pogodbo, ali če se izvrši prenos ob istih pogojih od adoptivnih staršev na adoptivne otroke ali od očma oziroma mačehe na pastorka ali pastorka Banovinska prenosna taksa pa se ne pla čuje od prenosov nepremičnin med državo in samoupravnimi telesi ali med samoupravnimi telesi samimi tn od brezplačnih odstopov nepremičnin za javne namene (doslej je veljala določba, da se taksa ne pobere, če se izvrši odstop brezplačno, ne glede na namen, ali če odškodnina za odstopljeno nepremičnino ne presega 1000 din). Donos od banovinske takse na prenos nepremičnin je v 9 mesecih predviden v višini 12 milijonov din, nasproti 8.3 milijona din, kolikor odpade na predvideni donos v tekočem proračunskem letu. Od večjega prometa z nepremičninami in od povišane takse pričakuje torej banovina za 3.7 milijona din večji dohodek. 1 ttčtne. Sklenjeno je bik), da bo direkcija za zunanjo trgovino izvedla nujne ukrepe, da reši vprašanje Izvoza tega hmelja, ker se sezona bliža koncu. Doslej je največ lanskega pridelka odkupila Sovjetska Rusija. Vrh tega je bdi stavljen predlog za prepoved uvoza hmelja. = Tehnična dela. Banska uprava je razpisala licitacijo za regulacijska dela na potoku Ložnici pri Slovenski Bistrici (proračun 904 000 dn), nadalje licitacijo za dobavo litoželeznih cevi in armature za četrto etapo vodovoda v Beli Krajini (proračun 263.450 din), licitacijo za oddajo mizarskih m steklarskih del, keramit-nih stenskih oblog in del lz umetnega kamna pri gradnji n. drž. realne gimnazije v Mariboru ter licitacijo za oddajo mizarskih del pri gradnji državne tekstilne šole v Kranju. Blagovna tržišča SITO XChlcago. (22. februarja). Začetni tečaji: Pšenica: za maj 77.375, za julij 79. Ljubljanski trg Čeprav je bilo med tednom vreme mnogo bolj ugodno, je bil na trgu ves teden le skromen promet. V soboto so že v ju-trnjih urah zavzele prodajalke vse tržne mizice Moker sineg, ki je naletaval več ur, je močili in kvaril blago, ki ga že dolgo ni bilo v takih množinah na prodaj. Mo tovilca, to zimo še ni bilo toliko kakor v soboto, zato pa bomo sedaj zopet ča-j kali nanj kak teden ali še delj. Medtem, i ko je bila ziutraj vsa zelenjava po 2 din, : se je pozneje lahko dobila po 1.50 din me-' rica Manjkalo tudi ni raznih vršit radiča in špinače. Videli smo že nežno zelen domač regrat Domače pese je bilo 4 dc 6 komadov za 1 din vendar postaja sedaj že trda in iesena črne redkve se dobi 2 do 5 komadov za 1 din zelena stane 50 par do 2 din komad, dovolj jje še belega in rdečega zelja po velikosti od 1 do 3 din Najcenejša in vendar vse premalo cenjena je repa, ki da izvrstno prikuho, če ni puhla. Stalne prodajalke zelenjave prodajajo mnogo edivije po 10 do 12 din. ki je sicer bolj trda, zato pa cenejša kakor naše domače solate, kar jih moramo kupovati na merice in srno odvisni nd dobre volje prodajalke Z malo več vztrajnosti in dobre volje bi bili lahko v kratkem dosegli prodajo na težo toda mestno tržno nadzorstvo je zadnje čase zopet popustilo V trgovinah z zelenjavo se dobi tudi uvožen umetno gojen regrat po 14 din kg, ki se mora skuhati in začhvti kakor srkata Vso zimo smo dobro preskrbljeni s cvetačo po 7 din kg. Zaradi hude konkurence je uvo- žen radič sedaj po 20 din kg in trdijo prodajalci, da ga prodajajo po lastni ceni. Kljub temu nam je predrag in zastaja. Mesarske stojnice so bile izredno oblegane. Nobene vrste mesa ni manjkalo, le za slanino so kupci zaman povpraševali. Mesarji nočejo popustiti od svoje zahteve po višjih cenah, pri vsem tem so pa najbolj prizadeti oni, k; si morajo kupiti vsak kilogram slanine sproti. Za pustno nedeljo so si tudi mnogi omislili perutnino, posebno za zaklano perutnino je bilo kljub visekim cenam dovolj povpraševanja. Letos opažamo pri mnogih prodajalcih lepšo, dobre rejeno, zalito perutnino, ki je sveža in mnogo bolje osna-žena in očiščena, kakor doslej. Več kakor prejšne sobote je bilo na prodaj tudi žive j>erutnine, toda na tem delu trga je vladala neznosna gneča, ki jo je še povečala promenada z odprtimi dežniki. Marsikatera kupčija je bila sklenjena na račun snega in mokrote, saj so prodajalke raje popuščale pri oeni. kakor običajno. Prav posebne dobro je bil založen trg z jajci Kupčija se je živahno razvijala saj že dolgo nismo kupili jajc po tako ugodni ceni. Najcenejša ho bila po 1 din, v splošnem pa se jih je dobilo 8 do 9 za 10 din. Jajca so bila lani v februarju približne po isti ceni. medtem ko se je perutnina podražila za 4 do 6 din pri kg. Tožbe pekov, da se je prodaja kruha v pekarnah tako občutno zmanjšala razumemo in upoštevamo, vendar se nam zdi. da je ta pojav tud- sezonskega jmačaja in da se bo položaj hitro zboljšal. ko nastopi toplejše vreme Gospod:njsr ceiagodke in filozofije ter je bil up k jsn leta 1927 Bibliografija njegovih d 1 ie zelo obsei-na. Izdal ie štiri zb rke pesmi in mn -go filozofskih razprav. ki jih ie bil naiveč objavljenih v izdaiih J g:s'oven3c2 akademije in Matice Hrvatske. Tei le bil tudi več let predsednik Pogreb umrle?a hrvatskega znarutv n ka in književnika bo v ponedeljek ob 15.30 na M rouoiu. Staroradikali in JRZ Po informacijah iz Beograda so pogajanja za zbl žanje s*aroradikalne stranke z Jugoslovansko radikalno zajednico povsem zasta'a. Vsa znamenja kažejo; da je to vprašanje odloženo za nedoločen čas. Do zastoja je prišlo po informacijah zagrebških listov zaradi tega, ker so zahtevali predstavniki staroradikalnega glavnega odbora, da je treba Izvesti z obnovo Narodne radikalne stranke tudi rekonstrukcijo vlade v pravcu koncentracije. V taki vladi naj bi dobili predstavniki obnovljene radikalne stranke kar Štiri ministrstva. Ta zahteva pa je naletela v krogih JRZ na odločen odpor in je tako akcija do nadaljnjega odložena. Odgodena odredba hrvatske banske oblasti f>rftd mesci je povzročila r»»»—<« -, - x Ddredba banske oblasti v Za- grebu, s katero so bile ukinjene za hrvatske mestne občine občinske doklade na neposredne davke tn uvedena namesto njih posebna mestna davščina na zemljišča. Uredba je grozila zanesti popoln kaos v finance hrvatskih mest, ki so proti njej enodušno protestirala. Pospešena je bila zaradi te uredbe tudi ustanovitev zverae hrvatskih mest, ki je že na ustanovnem občnem zboru izdelala posebno spomenico in v njej dokazala, da bodo ostali Zagreb in ostala mesta brez finančnih virov za Izpolnjevanje svojih proračunskih Obveznosti, če banovina odredbe ne prekliče. Banska oblast je uvidela dalekosežnost svojega ukrepa ln pristala na to, da se odloži uvedba posebne mestne davščine na zemljišča do konca tega leta, do takrat pa smejo mestne občine Se nadalje pobirati dohodke na neposredne davke. Kako smo majhni! Slovenec iz Zagreba nam piše: »Ko so v sredo položili pokojnega kanonika Barleta v Zagrebu na mrtvaški oder v njegovi kurlji na Katpolu, so na vrata pritrdili osmrtnico, edino, ki je bila tedaj pri roki namreč slovensko, izdano od pokojnikovih sorodnikov, ki so vsi Slovenci. Zaradi te slovenske osmrtnice se Je začel del občinstva silno razburjati in celo demonstrirati, češ da se mora osmrtnica odstraniti. Na srečo so kmalu na to prinesli Se hrvatsko osmrtnico, ki jo je izdal zagrebški stolni kapitelj, in so jo pritrdili na drugo krilo vrat, nakar so se duhovi malo umirili Toda vendar je končno nekdo strgal slovensko osmrtnico z vrat... Kako smo vendar majhni v velikih časih! črna gora v Jugoslaviji Med »učenjaki«, ki dokazujejo, da so Črnogorci poseben narod, različen od Srbov, je tudi profesor Perič, Id je nedavno napisal članek »Črna gora v Jugoslovenski federaciji«. Profesor živojin Perič zastopa mišljenje, da je treba pri novi ureditvi države dati črni gori avtonomijo v obilici federativne edinice, ker so dobili črnogorski federalisti pri volitvah leta 1938 polovico poslanskih mandatov v zetski banovini in ker so Črnogorci povsem nekaj drugega kakor Srbi. Profesorju Periču odgovarja v »Srbskem književnem glasniku« Nikola Djonovič. ki ugotavlja, da so dobili pri volitvah 1. 193S črnogorski federalisti vsega skupaj dva mandata od 36, kolikor jih ima zetska banovina. Kar se pa tiče razlik med Srbi i~ Crnogorci, so te manjše, kakor na pr. med Užičanl ln Vranjčani, ki so vsi čistokrvni Srbi. Djonovič zastopa mišljenje, da bo morala biti v novi ureditvi države Črna gora čim tesneje povezana s središčem dr žave Črna gora je primorska in turistična pokrajina z nadvse Šibkim kmetijstvom. Njen geopolitični in gospodarski položaj ji naravnost ukazuje, da se mora gospodarsko in upravno čim bolj nasloniti na agrarno in industrijsko močno središče države. Nemška razlaga o pomenu sedanje vojne Znani ideolog nemškega narodnega socializma Rosenberg je pred dnevi govoril na nekem zborovanju v Vratislavi o pomenu sedanje vojne. Dejal je med drugim: »Ali je sedanji spopad posledica naših lastnih napak? Ali bi se bili mogli izogniti temu merjenju političnih in vojaških sil s svojo popustljivostjo? Mogoče je da bi ne bili postavljeni že leta 1939-40 v to borbo, ako bi bili v različnih točkah popustili v zadnjih sedmih letih. Toda prav gotovo bi bilo do te borbe vseeno prišlo že v nekaj letih, a pod pogoji, ki bi bili za nas manj ugodni. Nemštvo bi bilo medtem popolnoma zatrto tako v bivši Češkoslovaški kakor na Poljskem. Razen tega smo opazovali, kako so se na drugi strani vedno bolj pospeševale vojaške priprave. Ko so nam petem Jeta 1939 odkrito povedali, da je cilj angleškega in francoskega boja, da nam pripravijo še hujši Versajlles, je bil končno vsakdo pripravljen, da prevzame nase spopad kot usodno nujnost. Vodja je prav gotovo v teh letih postavil najbolj daljnosežne predloge, toda on se je obenem pripravil na najhujše nujnosti In ko se je vojna začela, je ves nemški narod razumel notranjo nujnost te borbe, ker je irvidel, da bi se ji itak ne bili mogli izogniti.« Francoska milica v zasedeni Franciji Poročali smo že o ustanovitvi dveh enotnih strank v Franciji, ene na nezasedenem in ene na zasedenem ozemlju. Poslednja je bila ustanovljena od Lavala in njegovih prijateljev kot protiutež proti prvi, ki jo je ustanovil maršal Petain. Medtem ko se prva imenuje stranka narodne skupnosti, se druga imenuje ljudski narodni zbor. Za njenega generalnega tajnika je bil te dni imenovan Jacques Correze. Kakor poročajo listi, bo »ljudski narodni zbor« v zasedeni Franciji imel tri vrste članstva. Pogoj za sprejem v pravo članstvo le izpolnitev 15. leta starosti. Razen navadnih članov bo stranka Imela tudi svojo milico, ki bo Imela posebne znake, ter tako zvano »ljudsko legijo«, katere čl?«' bodo nrnv t?vn nosili posebne znake. Bivli bojevniki na zasedenem ozemlju • Francije so tudi že zavzeli «voje -.....— J do novega pokreta in se izjavili proti skupnemu vstopu v novo stranko. Tonaža angleške trgovinske mornarice Po sodbah angleških pomorskih strokovnjakov. ki jih navaiaio ameriške agencije. znaša skupna tonaža angleške trgovinske mornarice trenutno blizu 17 milijonov ton. Od oktobra 19SJ) dalie ie Anglija prejela od Zedinienih držav 199 trgovinskih ladii v skupni tonaži 75^.000 ton, medtem ko so nekatere prijatelj ke in zavezniške države prejele od Amerike 85 novih ali starih trgovinskih ladii v skupni tonaži okoli 200.000 ton. s© Sokolsko društvo na Ljubnem je bilo skoraj dve leti brez primernih prostorov za telovadbo. Lansko leto pa se je posrečilo dobiti primerne prostore za redno telovadbo vseh oddelkov. Prve sadove svojega poživljenega delovanja je pokazalo sokolsko društvo s svečano proslavo ze-dinjenja. Preteklo nedeljo pa je društvo priredilo lepo pustno zabavo, ki je v vseh pogiedih dobro uspela. Prihodnji meseci bodo posvečeni pripravam za domači telovadni nastopen udeležbo na vsesokolskera zletu v Beogradu. Sokol Ježica. Na splošno željo bo na pustno nedeljo ob 15. uri dramatski odsek Sokola ponovil veseloigro »Dva para se ženita«. Kdor se hoče nasmejati in užitl nekaj veselih ur, naj se udeleži predstave. Sokol Beograd II. bo zgradil svoi dom še letos skupno z beo^raiske žuoo na zemljišču, ki mu aa je poklonila me tria občina na južni strani Zelenega venca Društvo ima preko 800 pripadnikov, med njimi nad 600 telovadečih. Starosta mu je inž. Lazar Kostič. beograjski podžupan. Do sedai je društvo teiovadi'o vsa leta v kletnih prostorih šole pri saborni cerkvi, ki pa so postali že davno pretesni. Društvo upa. da bo do septembra dom pod streho. Lep čin naše narodne vojske. Na Ceti- nju obstoji namera, da bi se v Mojkovcu, kjer se ie pred 25 leti bila znamanita mojkovačka bitka, postavil dostojen spomenik padiim junakom. Akc jo ie tokre-nilo cetinjsko sokolsko društvo in ss stekajo denarna sredstva že od vseh strani v gradbeni fond. Tudi naša narodna vojska ni hotela zaostati. Te dni je oreiel ce-tinjski Sokol pismo od komandanta Zct-ske divizije, div. generala Milenka Varja-čiča. ki mu javlja, da se pridružujejo akciji tudi oficirii in podoficirji zetske divizije in pošiljajo nabranih 9.729 dinarjev za spomenik. Sokolski drobiž. V Smederevu so se ze-dinili Sokoli in rezervni oficirii in bo i o letos zgradili obema društvoma skupen dom — V okolici Subotice deluje 10 so-kolskih čet. naimarliiveiša med njimi ie Mali Bajmos. ki ima 164 pripadnikov in je priredila lansko leto 2 akademiji 23 članskih sestankov itd. — Sokolski gledališki odsek v Jagodini izvrstno deluje in ima dobro ureien oder. kier prireja predstave sleherno nedeljo Prav tako ie tudi v Vel:ki Kikindi na madžarski meji, kjer se lahko tudi pohvalijo z izbranim sporedom predstav, ki so vse obilno obiskane. — SpMtsko sokolsko društvo ima veliko Ijudsk:- kniižnico. k; šteie o eko 5000 urejenih in izbranih knjig. K^ ige 90 vsemu splitskemu prebivalstvu na razpolago. Ta kniižnica srada mei najvčie sokolrke knjižnice. — V jueos'o en«k^m sokolstvu deluie danes preko 100 k"lesarski odsekov in se še vedno us*a-a"-Ijaio novi. — Lutkarski oder v Du-*i Pesi pri Karlovcu si ie mahoma o~voi;1 vso mladino kraia in ima vedno vse predstave razprodane. Zagrebško soknis^vo je svečano prosla»-vilo Strossmajerjev dan pri Sokolu n. s telovadno in prosvetno akademijo, ki je bila jako številno posečena. V Imenu zagrebških Sokolov je župnl starosta z odposlanci vseh društev položil Icrp venec k spomeniku velikega djakovskega vladike. Sokolsko društvo v Splita spada gotovo med najagilnejše v državi. Preteklo nedeljo je imelo svoj letni Zbor, k} je pokazal. da je društvo pod vodstvom stnrorte br. dr Zvonimira šimuniča v stalnem napredovanju. Ima svoj lastni dom in v nJem četo nad 500 izvršujočih članov, naraščaja ln dece izmed 1190 pripadnikov. Društveno premoženje je vredno preko 2 milijona dinarjev, društvena knjižnica pa šteje nad 5000 knjig in jo torej lahko prištevamo že med večje javne knjižnice, ki jih vodi sokolstvo. Tudi sicer je bilo poleg telovadnega prosvetno delo v velikem zagonu, saj Je bilo preko 36 predavanj lansko leto, 21 gledaliških predstav In tudi društvena godba je podala dokaze svojega velikega truda. Tudi v letošnjem letu bo vodil društvo br. dr. šimunič. Splitski Sokoli izdajajo kar dvoje sokolskih časopisov: Sokola na Jadranu kot glasilo žup SuSak, šibenik in Split ter »Mladi Soko«, ki ga izdajajo splitski naraščajnfki. Delovni razpored COS za leto 1941. Češko sokolsko vodstvo naglaša. da se morajo za vsako ceno ohraniti pri žLvlieniu in delu V9e sokolske edinice. To de1 o naj postaja čedalje enotneiše in temeliitejše ter naj postopno obseže ves narod in aa privede v sokolsko delovno skupnost. Izgubiti se ne sme niti ena sok^lska duša. Zato bo posvečsna vsa pazljivost posebno mladini. Vsa društva na i s? potrudijo pri pridobivanju novih pripadnikov, ki se m?raio vsi udeleževati telovadnega dela. 2upe in osrednje vodstvo b^do poskrbeli, da se bo čim boli izpolnilo število vaditeljev in vaditeljic. Število telovadečih pri' adnikov se mora vsa i p^dvouti. Poleg teh splošnih cmeT";c r>a s+a si moško in žensko načelnigtvo ČOS začrtali še podrobna lastna delovna načrta, ki ju hočeta v tekočem letu izvesti. Ofcf^ve Namesto rot na grob umriejnu g. Albertu Jeločniku. tajniku Ljudske posojil-n»-e v Ljubliani, poklanjala za slepe «rg. Karel ln Polde Polajnar 200 din, za kar se jima Društvo slepih najtopleje zahvaljuje. Dar CMD. V počastitev spomina umrlih očetov gg Jul^a P^ho-ja in inž Vinka Koširla ie darovalo uredništvo kretft-nega oddelka Pokojninskega zavoda Družbi sv. Cirila in Metoda 350 din za najbed-nejše na naši severni meji. Darovalcem isferena hvala! „JUTROVA" POSVETOVALNICA Davčna Nekaj pojasnil o katastrskem čistem dohodku Znano je, da znaša zemljiški davek 10% katastrskega čistega dohodka. Praviloma, skoraj za vsa zemljišča, zavezana davku, je katastrski čisti dohodek kot osnova zemljarine oenarna vrednost srednjega donosa zemljišča, ki ga je mogoče doseči z običajnim gospodarjenjem po odbitku povprečnega zneska rednih gospodarskih stroškov. Za redne gospodarske stroške se smatrajo: stroški za vse vrste vprežnih in ročnih gospodarskih del za pripravljanje zemljišča, za setev, žetev, pripravljanje, hranjenje in oskrbovanje gospodarskih pridelkov, stroški za gnojenje, za seme in sadike in amortizacijski stroški glavnice, vložene za gospodarske zgradbe in inventar kakor tudi stroški za zavarovanje, ki so potrebni, da se doseže s krajevno običajnim obdelovanjem zemljišča srednji donos v dotičnem kraju. Kljub temu dovoljuje zakon, da se smejo odbijati poleg teh rednih gospodarskih stroškov od kosmatega donosa zemljišča še nekateri nadalajnji stroški. To dovoljuje zakon samo pogojno in izjemno za zemljišča, ki so se napravila iz nerodovitnih za rodovitna, iz neporabnih za porab-na, in za ameliorirana zemljišča. Višina posebnih stroškov za upravo in vzdrževanje ni vsako leto enaka. Ker pa je mogoče ob ugotavljanju katastrskega čistega dohodka, ki ima značaj relativne stalnosti, operirati samo s številkami, ki so določene enako za vsa leta, dokler traia ta stalnost, določa zakon višino posebnih stroškov z 8 r/o glavnice, vložene v naprave, in letne režijske stroške v povprečnem znesku poslednjih šestih let. Glede višine posebnih stroškov postavlja zakon maksimalno mejo, ki je ti stroški konkretno ne smejo prekoračiti; določa namreč, da je ne smejo zmanjšati za več nego 80%. ic O. F. — M. — Kakšne prijave so potrebne pri davčni upravi za izdajanje revije v 1.000 do 3.000 primerkih? — Vložiti morate tri prijave ln sicer: za odmero pridobnine, za odmero davka na poslovni promet ln za odmero prispevka za obrambni sklad. Koliko bodo ti davki znažali, ne moremo navesti,, ker nam manjka trudi za približno oceno vsaka realna osnova. Povedati bi nam morali v kakšnem razdobju bo izhajala revija ln kolikšna bo zanjo letna naročnina. Zrlstojna davčna uprava, ki se Izvolite nanjo obrniti, vam bo dala brez dvoma vsa potrebna nadaljnja pojasnila. H. V. — C. Posestnica malega posestva ste na deželi v izmeri 60 arov Ln hiše z gospodarskim poslopjem. To posestvo vam pomaga obdelovati mali obrtnik, kateremu daste za to eno sobo, kjer si je uretiil delavnico. Za pomoč pri gospodarstvu pa prejema ta obrtnik od vas tudi plačilo v živilih. Ali ste radi teh odnosov do obrtnika oproščeni zgradarine ali ne? — Na Bllčna vprašanja smo v n&ši rubriki ie ponovno odgovarjali. Po čl. 32. (t. 15.) zakona so oproščene zgradarlne samo one zgradbe, ki služIjo izključno kmetovalcem in njih kmetijskim delavcem za prebivanje. Ker izvršuje v vaši hl81 vaš pomočnik prt obdelovanju polja obrt, ga nI smatrati za kmetijskega delavca, zaradi česai vas davčna uprava ne more predlagati za oprostitev zgradarine. Pravna Psravns sredstva raoper osilo^be Zoper sodbe, izrečene na sodišču, ki je postopalo na prvi stopnji, je dopusten priziv. Zoper sodbo pnzivnega sodišča je dopustna revizija. Zoper sklepe sodišč je dopusten rekurz, kjer ga zakon o sodnem postopanju v civilnih pravdah izrecno ne izključuje. V prizivnem in revizijskem postopanju morajo biti stranke zastopane z advokatom. t Priziv se mora vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je bila stranki dostavljena sodba, in se ta rok ne sms podaljšati. V malotnih stvareh — spor v vrednosti do 500 din — začne teči ta rok z dnem razglasitve sodbe, če sla bili pri razglasitvi sodbe navzočni obe stranki, kot tudi v primeru, če je bila sodba vpričo obeh strank razglašena na podlagi odpovedi ali pripoznanja tožbenega zahtevka. • Priziv se vloži s tem, da se izroči pravdnemu sodišču prve stopnje pripravljalni spis. Ce v kraju pravdnega sodišča ni vsaj dveh advokatov ,e se smeta nadomestiti priziv in odgovor na priziv z ustreznimi izjavami na sodni zapisnik in zato ni treba, da bi sodeloval advokat. Sodnik, ki sestavlja tak zapisnik, mora pozvati stranko, naj točno navede pri-zivne predloge in razloge in jo tudi poučiti o kvarnih posledicah, ki nastopijo zanjo, če se epuste te navedbe. Ce se vloži priziv o pravem času, se s tem ovre nastop pravomočnosti sodbe in prepreči izvršljivost vse do časa, dokler se ne odloči o prizivu aH dokler se priziv ne umakne. Ce je bil priziv vložen v pravem času, se vroči v prepisu prizivalčeve-mu nasprotniku. Prepozno vložene prizive zavrne pravdno sodišče prve stopnje po službeni dolžnosti s sklepom. Tudi priziv-ni odgovor se vroči v enem izvodu pri-zivatelju. Ko je prispel o pravem času odgovor na priziv, ali ko je brezuspešno iztekel 15 dnevni rok, določen za odgovor na priziv, se celokupni pravdni spis s prizivom in prizivnim odgovorom predloži prizivnemu sodišču v zakonito postopanje. Zoper sodbo prizivnega sodišča, s katero se potrjuje sodba prvega sodišča, ni dopustna revizija, če ne presega vrednost spornega predmeta, o katerem je odločilo prizivno sodišče, brez postranskih terjatev pet tisoč dinarjev. Tudi revizijo je vložiti s posebnim revizijskim spisom v roku petnajst dni od vročitve prizivne odločbe. Tudi vložitev revizije preprečuje pravomočnost in izvršljivost sodbe, v kolikor se z revizijo izpodbija, vse dokler se ne odloči o re-viziii ali se revizija ne umakne. Prepozno vložene revizi je ali take, ki so sol oh nedopustne. zp.vme pravdno sodišče prve stopnie. Ce je pa revizija dopustna in pravočasna, se vroči en izvod revizijskega snisa nasprotniku, ki sme vložiti nato svoj odgovor pri sodišču prve stopnie v netnajstih dneh. Po vložitvi odgovora ali po izteku roka se revizija s celotnim spisom predloži prizivnemu sodi- šču, ki jima predloži spise prizivnega sodišča in nato vse spise odpremi k revizijskemu sodišču v nadaljnji zakoniti postopek. Zoper ccJcčbo prizivnega sodišča v malotnih stvareh ni nadaljnjega pravnega sredstva. Rekurzi zoper sklepe sodišč se vlagajo s tem, da se izroči rekurzni spis sodišču, čigar sklep se izpodbija. Pismeni rekurzi morajo biti podpisani od advokata. Le pri sreskih sodiščih smejo vlagati stranke, ki niso zastopane po advokatu, rekurz tudi ustno na zapisnik. Tudi rok za rekurz znaša petnajst dni ter začne teči s prvim dnem, ko se je vročil pismeni odpravek onega sklepa, ki se hoče izpodbijati z re-kurzom, v malotnih stvareh pa, če sta bili obe stranki pri razglasitvi sklepa, s prvim dnem po razglasitvi. Vročeni rekurz ne odloži izvršitev izpodbijanega sklepa in tudi ne začetek njegove izvršnosti. * D. t. Trbovlje. — Imate strežnico, ki vam opravlja posle v gospodinjstvu dnevno le nekaj ur, stanuje pri starših in se tamkaj tudi hrani. AH jo morate prijaviti v zavarovanje. — Tudi postrežnica daje po vajini pogodbi svojo telesno moč v najem, ker opravlja ročno dele v gospodinjstvu, zato spada pod obvezno zavarovanje po zakonu o zavarovanju delavcev. Č€ ste mnenja, da njeno zavarovanje nI obvezno, ste kljub temu dolžni prijaviti to osebo v zavarovanje, nakar bo odločil pristojni urad. I. C. Naročnik »Domovine«. Ali pripada rodbinska pokojnina po smrti matere, uslužbenke tobačne tovarne, njeni za delo povsem nesposobni hčeri. — Zal manjkajo v vaših vprašanjih podatki o tem, kdaj ln v kakšnem svojstvu je bila upokojena sedaj že pokojna mati. Svetujemo vam, da vložite na monopolsko upravo prošnjo potom tobačne tovarne ln če vam bo pripadala rodbinska pokojnina, vam jo bode gotovo priznali. M. Z. V zadevi solastnine, zidanja hiše ln parcelacije — Javite točen naslov. Z. M. Ali je krtltev najemninske pogodbe razlog za odpoved. — Po uredbi, s katero se omejuje pravica odpovedati najem stanovanj ln poslovnih prostorov (Službeni list od 26. X. 1940), je najemniku možno odpovedati v odpovednem roku, če porablja ali izkorišča rabo-kupno stvar zoper njeno namembo aH zoper pogodbo, aH jo oddaja v nasprotju z najemno pogodbo v podnajem ali jo kvari namenoma, ali iz velike malomarnosti pri uporabi, tako da se s tem najemna stvar poškoduje, če najemnik s svojim vedenjem — v stanovanju ali na dvorišču — lastniku ali sonajemniku v znatni meri otežuje stanovanje v istem poslopju, je podan odpovedni razlog. Na devet vprašanj smo odgovorili pismeno. Zdravniška Oplenjena P.: Po mojem mnenju ste verjetno noseči. V tej domnevi me potrjujejo dejstva, da je izostalo dosedaj redno mesečno perilo, kakor tudi vsi oni znaki, ki jih opisujete ln ki so običajni v zgodnji nosečnosti. Razumem vaš obup, vendar ne smete pretiravati I Nikjer nI rečeno, da se ne bi vsa stvar končala ugodno. Cela vrsta je nezakonskih otrok, ki so deloma po skrbi svojih mater, deloma po lastni pridnosti prišli v življenju do visokih položajev. Terapija: Vaše pismo ml je nejasno, ker ste kot laik deloma zamenjali pojme. Mislim pa, da bi bilo najbolje, da greste k enemu izmed tamošnjih zdravnikov, ki naj se informira na zagrebški kliniki, do kakšnega zaključka je do-veala preiskava. Obenem naj prosi za nadaljnja navodila glede zdravljenja. V pismu, v katerem bo prosU za Informacije, naj ne pozabi omeniti, da je žena sedaj že 4 mesece noseča. To dejstvo namreč ni brez pomena za presojo bolezni. Veselje do vojaščine. Kratkovidnost vašega sina je zelo majhna, tako da bo potrjen. Za pisanje, odnosno učenje naočnikov zaenkrat ne rabi, pač pa za gledanje na daljavo in pa v šoli. Priporočam, da gre večkrat k okulistu v svrho kontrole. Možno Je namreč, da se kratkovidnost poslabša, odnosno Izboljša in temu se morajo prilagoditi tudi naočniki. L. 2836: Nedvomno gre v vašem primeru za vnetje sečnega mehurja. Z ozirom na razne okolnosti mislim, da je temu vzrok izpad nožnice. Ta povleče r seboj mehur. Voda zastaja ln se razkraja. Svetujem, da greste h kakemu špecijallstu za ženske bolezni, ki bo odredil nadaljnje. M. S. Trbovlje: Vašega vprašanja ne razumem. Prosim, da pišete ponovno ln obširneje. Celuloza: Smer pravilnega zdravljenja Je pokazal že vaš zdravnik, ki vam Je dal dopust ln vas s tem odtegnil šumečemu obratu, nakar se vam Je stanje popravilo. Tudi po mojem mnenju bi bilo najboljše, da vas na predlog zdravnika premeste v kak drug obrat vsaj za nekaj mesecev, odnosno za stalno. Svetujem vam, da uživate čim manj slano hrano (večinoma samo prikuhe ln sadje), ln da se Izogibate alkohola ln nikotina.. Z. K. Nesite otroka k zdravniku za otroške bolezni! Cinkovo mazilo ni zadostno sredstvo za odpravo Izpuščaja! Recept ln ostala navodila vam bo dal zdravnik. Kar se tiče nemožnostl ponovne zanositve Je verjetno temu krivo vnetje maternice. V tem me potrjuje dejstvo, ko navajate, da imate beli tok. Kakšne prlrode je ta beli tok, bo odločila zdravniška preiskava, zlasti pa preiskava z mikroskopom. Ni izključeno, da boste ostali trajno Jalovi. Mila a in b. Proti ozeblinam se Je treba varovati takoj, ko nastopi prvi mraz. Najboljša zaščita je dovolj prostorna obutev, ki nikjer ne tišči. Sedaj, ko že imate ozebline, vam svetujem lzmeničjie kopeli nog v topil ln mrzli vodi in prostorno obutev. Proti ostalim težavam vzemite aspirin, R. B. Guštanj: Dobite pismen odgovor. M. M. Sv. Rupert ▼ Slov. Goricah: Poglavje o glavobolu je preobširno, da bi vam ga mogel na tem mestu lzčrno pojasniti: Mislim, da bi bilo najpametneje, ako pošljete vašega zeta ▼ neko večjo bolnišnico, n. pr. ▼ LJubljano, v svifco preiskave ln zdravljenja. Ker Je preiskava komplicirana, Je na domu nemogoča. Kmetijska CESTNO BLATO J. 9. M. Prilika se vam nudi nabaviti cestno blato, ki bi ga uporabili na vrtu za mešanje med zemljo. Ker Je blato oddaljeno skoro 2 km in bo treba plačati prevoz, nastane vprašanje, če nI bolje kupiti hlevski gnoj namesto blata. Želite vedeti naše mnenje glede vrednosti cestnega blata ln navodilo, kako ga je uporabiti. Cestno blato Je zelo primerna primes vrtni zemlji, zato ker zemljo rahlja ln gnoji. Posebno za težko ilovnato zemljo aH za mrtvico Je tako blato veHkega pomena. Dalje se uporablja cestno blato za mešanje s kompostom ln v sadovnjaku. Vrednost cestnega blata Je pa lahko zelo različna, ker Je odvisna od vrste gramoza, ki se posipa na cesto, ln velikosti prometa na dotlčnl cesti. Kot najboljše se ceni blato, ki nastane iz apnenca in živinskih odpadkov. Ce Je cesta posipana z gramozom, v katerem prevladuje apnenec, bo cestno blato dobro gnojilo. Radi navedenega smo mnenja, da Je prevoz blata na 2 km daljo vedno zelo gospodarski in da bodo stroški bogato poplačar '. PITANJE DOMAČIH ZAJCEV K. L. Pr. Radi bi vedeli, kako se zredijo domači zajci ln koliko teže naj dosežejo, ko so godni za ubijanje. Mnogi naši kuncerejci zelo grešijo na račun pitanja zajcev. Nekateri jih pitajo malo. drugI pa pobijajo, kadar ln kakršne koli. Pri vzrejl se Je treba ozirati na starost živali, krmo in čas pitanja. Za pitanje moramo pričeti s krmljenjem zajca vsaj 14 dni pred zakolom s suho krmo ln močnimi krmili. Sveže krme damo v tem času prav malo. Suha hrana naj obstoji iz sena, detelje, ali otave, močna krmila pa iz krompirja, otrobov, ječmenovega in koruznega zdroba. Tako zmes je dobro ovlažiti s posnetim mlekom. Napajati z vodo, še boljše pa Je mleko. Na ta način spltani kunci nam dajo zelo sočno, dovolj mastno in okusno meso. Kdaj. v kateri starosti Je zajca ubiti, je odvisno od pasme. Kunci velike pasemske vrste se pobijajo, ko so stari 6 do 7 mesecev. V tem času dosežejo najvišjo težo. Kunci manjše vrste se pobijajo konec petega meseca, srednje velikosti v starosti 6 mesecev. Razumljivo, da se pobijajo tudi mlajši zajci, akoravno ne dosežejo primerne težlne. Kunce velike pasme se lahko spita že v tretjem mesecu na 1.75 kg, medtem ko dobimo pri manjši sorti v enakem času komaj 0.75 kg teže. PLEMENSKA KOKOS A. t. P. Radi bi vedeli, katere odlike morata Imeti kokoš in petelin, ki jih določimo za pleme. Za pleme je vzeti pravilno doraščene ln zdrave živali. Posebno se Je treba ozirati na tuberkulozo. Vzorni kurjerejcl dajo preiskati živali po živlnozdravniku, preden Jih vzamejo za pleme. Dalje se mora Jemati v poštev nesnost, ln sicer obojestranska, tako od kokoške kakor od petelinove matere. Petelineva mati mora znesti najmanj 150 Jajc letno v teži od 55 do 60 gr. čeprav bi znesla samica dovoljno število, toda lažjih Jajc, se prenese podedovanje na petelinove hčerke. Kokoške bi nesle lažja Jajca. Petelin naj bo star najmanj eno leto ln če Je dober plemenjak, ga Je treba pustiti čim naj-dalje za pleme. Kokoši za pleme naj bodo stare dve leti ln od mater, ki so znesle letno nad 150 Jajc v teži po 50 gr. Za pleme Je torej Jemati kokoši z rodovnikom. Zdravje, rast ln nesnost živali mora biti kontrolirana! PITNA VODA I. S. N. Na svojem dvorišču ste zabili cevi nad 5 m globoko ln prišli do vode. Nekateri pravijo, da ima voda okus ln vonj po gnojnici. VI tega ne opazite. Želite vedeti, kje se da ugotoviti, če Je voda res dobra. Vodo preizkušajo zdravstveni zavodi, predvsem pa Higienski zavod v Ljubljani. Sreskl zdravnik vam da točna navodila, koliko vode morate poslati v preizkušnjo. _ Redni letni občni zbor Slovenske šahovske zveze bo prihodnjo nedeljo v Šoštanju. Listi poročajo, da bo imel Hrvatski šahovski savez dne 16. marca izreden občni zbor. Hrvatski šahovski savez je tudi imenoval delegate za konferenco predstavnikov srbskega in Hrvatskega š. sa veza ter Slovenske šahovske zveze. D.zrle j pa še ni poročil, kje in kdo j naj bi se ta konferenca vršila. Na Ictnc-m občnem zboru Beograjskega šahovskega kluba je bil preteklo nedeljo izvoljen povsem nov odbor .sestavljen iz samih mlajših aktivnih šahistov. Predsednik kluba je sedaj nacionalni mojster B. Tet. Beograjski listi še ne podajajo nobenih komentarjev o tej spremembi. Iz neke medklubske tekme v Berlinu je naslednja partija. Beli: Samisch črni: Richter 1. d2—d4, d7—d5, 2. c2—c4. e7—e51? (Večina mojstrov je danes pač mnenja, da je te gambit nekorekten. Kljub temu pa ga igrajo tu in tam še vedno na mojstrskih turnirjih, včasih tudi z uspehom). 3. d4:e5, d5-d4, 4. Sgl—f3, Sb8—c6, 5. Sbl—d2, Lc8—f5, (Neobičajno nadaljevanje. Navadno pa igrajo Lg4, Le6 ali f6). 6. a2—a3 DdS-d7, 7. g2—g3, d4—d31? Zanimiva poteza, ki vodi do velikih' zapletov. Kmet na d3 postane lahko močan ali pa sllab). 8. e2—e3, (Samisch misli naknadno, da je 8. ed3: najbrže bolje). 8. ... f7—f6, (Orni ne igra na ponovno osvojitev kmeta, temveč skrbi predvsem za hiter razvoj). 9. e5:f6, Sg8:f6, 10. Lfl—g2, Lf5—h3, 11. 0—0. Lf3:g2, 12. Kgl :g2, h7—h5! (Dosledno igra črni na napad. Grozi h4, Sh4:, g5 ter nato Dh3 + ). 13. h2—h4, Sf6—g4, 14. b2—b3, Lf8—e7, 15. Sd2—e4, 0-0. (Zanimivo je, da se odfloči črni za kratko rohado in ne za dolgo. Morda odloča pri izbiri dejstvo, da je v partiji trdnjava s tempom prišla na važno f-linijo. Tudi bo beli težje organiziral napad na kraljevo nego na damsko krilo) . 16. Sf3—g5, Ta8—d8, 17 .f2—f3? (Samisch misli, da je to odločilna napaka, Pravi, da bi bila po 17. Ld2 beda pozicija popolnoma varna ter da bi moral beli s kmetom več prej ali sile j zmagati. Richter pa je mnenja, da bi tudi potem imel črni zaradi d-kmeta boljše izglede).) 17. ... Le7:g5'. 18 h4:g5? (Nekoliko bolje je še 18. fg4:, čeravno je tudi potem beli že izgubljen. Po potezi v partiji pa odloči črni zelo elegantno). 18. ... Sc6—e?!I. 19. f3:g4, (Tudi na druge poteze, na pr na Sc5, bi sledJlc kakor v partiji Dc6 z dvojno grožnjo d2 ter nato Se3+, oziroma eventualno tudi Sf3:). 19. ... Dd7—c6, (Črni napad je sedaj nevzdržen). 20. Tfl—f4, Tf8:f4, 21 g3:f4, Dc6:e4+, 22. Kg2—g3, h5—h4+l, 23 Kg3—h3, (Če 23. Kb4:, potem seveda Dg2 itd.). 23. ... d3—d2, 24. Lcl :d2, Se5—f3, 25. Tal—a2„ Sf3:d2, 26. Ddl—e2, TdS—d3 beli se vda. Vasja Pire Jakobu Sedeju v spomin Kdo izmed ljubljanskih in okoliških lovcev ni poznal vedno razpoloženega in nasmejanega Jakoba. Bil je odličen lovec in najraje je pokramljal o lovu. Od svoje rane mladosti pa do svoje smrti mu je bila gozdna tišina, kamor se je najraje zatekel, v uteho in počitek. Naravo je ljubil iz dna srca in v njej mu je bil vsak trenotek zlat. Kam pa pojdemo jutri, sem te vprašal, tam na Magdalenski gori bo lepo, tam bodo tekli zajčki. In dogovorjena sva bila. Po lovu pa si prepeval in se veselil. Tvoj mladeniški glas se je razlegal tako prijetno. Dragi Jaka. nič več nam ne boš pel pesmi *za klobuk pereščka dva«, nič več razkladal svojih doživljajev na lovu. Hudo in težko nam je vsem, ki smo Te poznali, naš predobri Jaka. Prav sedaj odhajaš od nas, ko no m nastopajoča pomlad oznanja novo življenje. Tako hitri odhod na drugi svet pa je bil morda dar usode. Ko sem Te zadnjič obiskal, je bila Tvoja želja vstati samo za eno minuto. Srce bi se Ti trgalo, ko ne bi mogel več poslušati zvonjenje brakov in poke lovskih pušk. V večnem snu naj Ti, dragi Jaka, prijetno poje lovski rog, katerega si tako rad slišal in ljubil do zadnjega diha. S smehljajočim obrazom počivaj v večnem lovišču mirno, mi Tvoji prijatelji in tovariši pa ti bomo ohranili trajen in svetal spomin Stane Logar Aspirin origisiočen zajamčuje vtisnjeni „Bayer*-jev križ. Aspirin je učinkovit, neškodljiv in se dobi v vseh lekarnah. O0M roj. poti &. br. 7267 at 32. mmrU IMA ŠPORT Nedelja brez pravih Isgcžkov V pričakovanju bližnjega pestrega sporeda na Gorenjskem Nič posebnega ne bo prinesla današnja športna nedelja. Elita onih, ki bi v teh februarskih dnevih morah polniti naša smučišča ln drsališča, je v glavnem sploh odsotna. Hokejisti so iz Ga-Pa šele na poti domov, okrog 20 naših smučarjev pa tekmuje danes že tretji dan na velikih mednarodnih tekmah v Beljaku, o katerih pišemo na drugem mestu. Razumljivo je, da je potemtakem domači smučarski spored omejen samo na nekatere manjše klubske prireditve. V ostalem pa je ta nedelja samo bežen odmor pred velikimi smučarskimi dogodki, ki jih bomo od torka dalje doživeli v gorenjskem kotu. V Planici bodo ta dan začeli s skoki na veliki skakalnici, v četrtek in petek ter deloma tudi v soboto pa bodo tamkaj tudi še velike mladinske tekme v Izvedbi SK Ilirije. Slednjič je za soboto in nedeljo razpisala gorenjska zlmskosport-na zveza z Jesenic tudi svoj vsakoletni zlet gorenjskih smučarjev, ki ga bo letos izvedla v Mojstrani. Kratka opozorila na te smučarske prireditve, ki bodo obenem višek letošnje sezone, objavljamo niže. V Ljubljani sami danes športnih prireditev ne bo, za zeleno mizo pa se bodo vsedli predstavniki naših lahkoatletskih klubov in položili obračune za lansko leto ter pripravili načrte za bodoče. Na jugu nogometaši Ligaši na jugu imajo med tem že dela in skrbi čez glavo. Danes je v obeh ligah na sporedu že XIV. kolo z naslednjimi sre čanji: v hrvatski ligi: v Zagrebu: Gradjanski-HajJtik, v Osijeliu: Slavtja-Concordia, v Splitu: Split-Bašk. v Sarajevu: Sašk-žc-lezničar in v Varaždinu: Slavi ja-Bačka ter v srbaki ligi: v Beogradu: BSK-Bata in Jugoslavija- Gradjanski, v Pančevu: Jugoslavija (J) -Jedinstvo, v Novem Sadu: Vojvodina-Bask in v Subotiri: ŽAK-Sla\ i-ja (S). Tekmovanje se naglo bliža koncu: favorita za naslov narodnih prvakov Concordia in BSK imnta tudi danes vse nade, da bosta še ojačila svojo vodilno pozicijo. Planica v številkah Kako so se od leta 1934* razvijali skoki r.a največji skakalnici sveta Od prihodnjega torka do prihodnje nedelje bodo v Planici spet dnevi smuških poletov, ki vzbujajo zanimanje po vsem svetu. V Jugoslaviji gotovo ni športne prireditve, za katero bi se svet tako zanimal, kakor za Planico. Zato te prireditve niso izredno zanimive samo s športnega vidika, temveč imajo tudi velik propagandni pomen za naš zimski turizem. Zakaj je postala Planica tako popularna? Leta 1934 je ing. Bloudek dogradil tamkaj skakalnico, na kateri so bili doseženi prav lepi rezultati, med njimi za naše daljava 66 m in nov jugoslovenski rekord. šest tednov kasneje so skakali tamkaj Norvežani, Avstrijci in naši ter porušili »svetovni rekord« z daljavo 92 m, z dotikom tal celo z daljavo 95 m. Planica je zaslovela, toda obenem z njeno slavo so se začele tudi hude neprilike. Ko so se prihodnje leto pojavili na startu razen prejšnjih obiskovalcev tudi Švicarji, Cehi in Poljaki, so iz Osla povzročili prirediteljem mnogo težav In skrbi, toda kljub temu se je na oni tekmi eden Srednjeev-ropcev povzpel na daljavo 95 m, nov »svetovni rekord« se je dvignil na 99 m, naš jugoslovenski pa je šel na 76 m. Naslednje leto je neumorni ing. Bloudek zgradil novo veliko skakalnico in štiri majhne. Nova naprava je bila še bolj solidna ln zgrajena še bolj stabilno ter je nudila še večje možnosti. Na tej četrti prireditvi, ki je bila združena še z večjimi ovirami, so med tekmovalci spet nastopili Čehi, Švicarji, Avstrijci, Norvežani in naši. Takrat je mimo vseh ovir Avstrijec Bradi kot prvi na svetu zmogel daljavo 100-metrskega poleta in pristal pri 101.5 m, mi pa smo dosegli z 89.5 nov jugoslovenski rekord, ki je še danes v veljavi. Naslednji nastop v Planici je bil v obliki treninga, ki so sa ga razen naših udeležili samo še Nemci. Takrat je Bradi povišal najdaljšo znamko na 107 m, ki je še danes neprekošena. Kot zadnje prireditve se je v Planici spominjamo lanske, ki je dala dva nova skoka preko 100 m in še celo vrsto uspelih poletov, skoraj vseh brez padcev. Takšen je bil razvoj Planice dozdaj in s takšno bilanco pričakujemo letošnjo prireditev. Upamo, da nas tudi sedanja ne bo razočarala, temveč z novimi uspehi zapisana v zgodovino Planice. Ker je po Fisinih določilih meja za skoke 80 m, preko te daljave pa je v razpravi predlog za novo disciplino poletov, naj pokaže spodnja razpredelnica, kaj je v poletih doslej dokazala Planica: Leta 1934 1935 1936 1938 1940 preko 80 m 23 — 4 p 62 — 6 p 26 — 3 p 26 — 1 p 93 — 3 p od tega preko 90 m 2 — 1 p 14 — 2 p 10 9 22 — 1 p preko 95 m preko 100 m 5 6 — 1 p 7 10 — 1 p 1 5 3 številka 8 črko p pomenja s padcem, vendar je treba pristaviti, da so vse samo padci brez nezgode, ki je v Planici doslej še m bila Pred IV zletotn gorenjskih smučarjev V dnevih 1. in 2. marca bo v Mojstrani že četrta repriza tega vsakoletnega smučarskega praznika Komaj so utihnili koraki smučarjev iz nepozabnih celjskih dni, že se nam obeta nov tovrstni dogodek, ki bo po kvaliteti tekmovalcev prekosil vse letošnje prireditve, saj bodo nastopili na IV. izletu gorenjskih smučarjev, ki ga priredi Gorenjska zimskosportna podzveza, prav vsi naši reprezentanti. V letošnji sezoni še ni bilo mogoče zbrati vseh najboljših tekmovalcev k skupni oorbi tako, da do danes še nimamo točnega pregleda trenutnega stanja naših smuških mojstrov, ker je celo na največji prireditvi v Celju manjkalo mnogo repre-zentantov, ki so bili v inozemstva Tako niti tisti, ki so tekmovali doma, niso mogli meriti svojih sposobnosti in napredka v polni konkurenci slovenskih smučarjev in zaradi tega tudi ni bilo mogoče postaviti pravične klasifikacije. Gorenjska zimskosportna podzveza je pri izbiri kraja za svoje tradicionalne prireditve upoštevala predvsem snežne in terenske prilike, zakaj za tofino oceno gorenjskih smučarjev je potrebno poleg polne konkurence tudi izbrati terene predvsem za alpske kombinacije tako, da so na njih tekmovalci primorani pokazati vse svoje tehnične, stilne in borbene sposobnosti, kar je za razredovanje neobhodno potrebno. Po vseh teh preudarkih in izbirah se nam torej obeta smučarski dogodek prvega razreda. Vsi tekmovalci bodo doma in bodo lahko prav vsi nastopili, ker v teh dneh ne bo smelo biti nobene prireditve v gorenjskem kotu. Potrebno je svetovati tudi event. prirediteljem drugih pod-zvez, da v teh dneh ne prirejajo tekmovanj, ker je vsekakor boljše, da se da tekmovalcem prilika udeležiti se take prireditve, ki bo za njih nadaljni napredek izredne važnosti. Vse smučarje, tekmovalce in prijatelje vabimo, da se tega izleta gorenjskih smučarjev vsi do zadnjega udeleže, posebno opozarjamo tekmovalce na smučarsko disciplino in soodgovornost, ki jo kot športniki morajo čutiti. 1. in 2. marca vsi v Mojstrano. Podrobne razpise, razna navodila za udeležence in še nekaj podrobnosti za to veliko smučarsko prireditev GZSP v Mojstrani bomo še objavili. — PONOVNO OPOZORILO VSEM ŠPORTNIM ORGANIZACIJAM, KLL-BOM IN DRUŠTVOM! Ker uredništvo Se zmerom prejema razne objave, razpise tn podobno gradivo v soboto zaradi objave v nedeljski številki, ponovno opozarjamo vse, Id želijo brezplačno uvrstitev takšnih objav, naj jih dostavijo uredništvu brezpogojno že za sobotno številko, torej do petka zvečer. V nedeljski številki zaradi omejenega obsega rubrike takih objav do nadaljnjega ni mogoče uvrščati. Amerika se zabava ¥ilmm ples, radio, opojne pijače, knjige, koncentrirane reportaže, gramofon in avto — to ]e vsebina življenja onstran Oceana Amerika se zabava popolnoma drugače kakor Evropa. Američani so si tudi zabavo industrializirali in jo vtaknili v kalupe. Najbolj priljubljena zabava je kinematograf. V zadnjih časih je število njegovih obiskovalcev od tedenskih 80 milijonov nazadovalo sicer na 65 milijonov, a film je še vedno ena največjih industrij v deželi, ki ga presegata samo še jeklarska in avtomobilska industrija. Vsa Amerika ima več nego 18.000 kinematografov, od pravih palač, v katerih predvajajo cele revije, do majhnih lukenj, kjer sediš za 10 ali 15 centov lahko pet ur. Majhni kinematografi so zato vedno polni brezposelnih in družin, ki prebijajo tu čas na toplem od dveh popoldne do polnoči in še čez. Odmorov ameriški kinematografi namreč ne poznajo. Ples je isto tako postal industrija. O ogromnih ameriških plesnih dvoranah v Evropi nimamo pojma. Sedaj so zgradili plesno palačo, ld je stala več nego milijon dolarjev- Američani zahajajo plesat kakor Evropci plavat ali telovadit, dvakrat na teden. Ples j:im je neke vrste športno udejstvovanie. Večinoma so to mlajše dvojice, a tudi častitljive matrone in osivele gospode najdemo med plesalci. Najslovitejše ameriške kapele igrajo v teh plesnih dvoranah, a mlado ln staro pleše ob njihovih zvokih za majhen denar. Plesni orkestri, ki jih poznamo v Evropi samo z gramofonskih plošč, so vsega upoštevanja vredne tvrdke. Njih dirigenti zaslužijo tudi po 12.000 dolarjev na teden, več nego Toscanini in Bruno VValther skupaj! V malih krajih, kjer plešejo samo ob sobotah zvečer, ko prihajajo okoliški farmarji v mestece, svira radio, ki sega v najbolj oddaljene samote. Radio je tudi velika industrija. Tri velike družbe so si razširile cimrežje svojih postaj preko vse celine in v Južno Ameriko. Važne programe prenašajo po določenem sistemu od obale do obale, če dirigira n. pr. Toscanini kakšno simfonijo, ga posluša od Alja-ške do Falklan-skih otokov po 50 milijonov in več ljudi, če je kakšen večer na programu važna oddaja, je opaziti kar vit no, kako se ob njenem času izpraznijo kinematografi in restorani, da se po prenosu spet napolnijo. Ker je radio v rokah zasebnih družb, postajajo njegovi programi zaradi konkurence čedalje boljši. Te zasebne družbe žive od tega, da prodajajo svoje programe velikim tvr cikam za reklamne namene. Vsak popoldan imajo direktne prenose iz evropskih in dragih prestolnic. Včasih se v prenosu razgovarjajo in zabavajo ljudi tudi po trije možje, ki sedijo n. pr. v Washingtonu, Rimu in Londonu. Radijske naročnine v Ameriki ni. Ni čudno, da skoraj ni gospodinjstva brez radia in da ima mnogo družin tudi po več aparatov. Alkohol je še vedno važno zabavilo. Američani pijejo bolj nego Evropci, in sicer močnejše stvari. Pivo in vino sta le otomizni pijači, če se naj pa razvije živahno razpoloženje, posegajo po ginu, ameriškem whiskyju, in drugih močnih pdjačah, ki so vsako uro na prodaj. V ameriških, »partyjah«, večernih družbah, ima alkohol važno vlogo. Te večerne družbe so malo drugačne nego v Evropi. Večinoma prihajajo tja mlanci s svojim srčnim priveskom, zato se med poedinimi dvojicami ne more razviti splošna družabnost če je že predol-gočasno, potem pričnejo s kakšno igro, n. pr. sedaj zelo popularno igro vprašanj in odgovorov. »Imenujte mi tri opere, v katerih se zgodi umor.« — »Kateri evropski vladar si je bil sam prednik in naslednik?«... Itd., takšna so ta vprašanja, ki spominjajo malo na Evropo v času, ko je razsajala manija križank. Za resne ljudi ostaja prav za prav le knjiga, kajti gledališča so le v velikih mestih, kjer so tudi redni simfonični koncerti. Lansko leto je izšlo nič manj nego 10.106 novih knjig, med njimi skoraj pet novih romanov na dan. Toda Američani ne kupujejo knjig, izposojajo si jih rajši v vzorno urejevanih javnih in zasebnih knjižnicah. Zato ni čudno, da znaša povprečna naklada ameriškega romana 800 izvodov, če izide kakšna knjiga v 20.000 izvodih, kar ni v velikih evropskih deželah nič nenavadnega, je uspeh že senzacionalen, a knjigi s 50.000 izvodi, kar je v Evropi isto tako pogosto, se obetajo že dolarske pogodbe s Hollywoodom. Poleg 1646 novih Čisto volneno — za obleke, m, ... ._ . f površnike, Kvalitetno blago Zimske suknje Itd. — dobite še vedno pri tvrdki Drago Schwab LJUBLJANA — Aleksandrova cesta 7. Zaloga konfekcije za gospode ln dečke. romanov je izšlo lansko leto v ostalem 600 življenjepisov ia 1570 političnih ter gospodarskih spisov. Američanov vsakdanji kruh so časopisi in časniki. Amerika ima preko tisoč tednikov in mesečnikov, od takšnih z milijonskimi nakladami do Hstičev s plažo, ki ne izginejo navzlic vsem naporom. So maga-cini, ki objavljajo samo športne ali detektivske ali ljubezenske zgodbe, drugi, ki so se specializirali za zgodbe z drugih planetov, tretji, ki priobčujejo samo grozotne zgodbe ali zgodbe z morskega dna ali kar koli podobnega. Ljudje vse čitajo. Večina Američanov bere sploh samo magacine in časnike. Posebna ustanova je »The Readers Digest« v nakladi 4,100.00 izvodov s špansko izdajo za Južno Ameriko ln angleško za Evropo. Ta »Digest«, kar pomeni pre-bavljati. priobčuje v najkrajši, najkonden-ziranejši obliki vse, kar se je v Ameriki objavilo v enem mescu. Ta koncentrirana hrana Američanom po vsem zelo prija. Morda oi jim bilo najljubše, če bi mogli vse knjige svetovne literature zgostiti na eno tiskano stran, tako da bi se z njimi seznanili v kratkem času. preden bi legli spat To je v slogu tistih konserv, ki se samo od sebe segrejejo, ko jih odpreš, in loncev, ki v desetih minutah namesto v dveh urah skuhajo vsako meso. Američani si znajo napraviti sploh vse udobno- Tako izdaja velika tvrdka za gramofonske plošče sedaj plešče v komornimi skladbami, ki jim manjka ta'ali oni glas. Če je nekdo navdušen igralec čela, pa nima drugod, da bi skupaj zaigrali v kvartetu, kupi samo ta in ta kvartet, ki so ga posneli brez čela, sproži gramofon in sam igra manjkajoči glas ... Važen pripomoček za ameriško zabavo je avto. V samem Los Angelesu je n. pr. na 1,500.000 ljudi 1,100.000 avtomobilov. Nam se zdi čudno, da morejo ljudje, ki so v delu ves dan prebili v avtomobilu, zvečer, po hitri večerji, vzeti vso družino v avtomobil in popeljati se z njo na »sprehod«. V Ameriki je to nekaj samo ob sebi umevnega Ljudje se »sprehodijo« tako morda samo na kozarec oranžade (ki Jim jo prinesejo seveda v avto) ali pa na kinematografsko predstavo — ki si jo ogledujejo isto tako s svojih sedežev v avtomobilu, kajti tam so kinematograf!, v katere se lahko pripelješ z avtomobilom. Skratka Amerika se zna zabavati, sicer malo živčno in kakor bi hotela pozabiti na vse nevihte, ki se dvigajo nad obzorji, zabava pa se le in Izkorišča svoj čas... Kako urno polje kri? Množina krvi znaša pri človeku povprečno eno petnajstino telesne teže V stockholmskeni medicinskem za ved' ■ so napravili poskuse, da bi ugotovili brzino krvnega obtoka v razn: staiosti Za te poskuse je bilo na razpolago večje števil > študentov in študentk, kakor turli d:u ,ih oseb. tako da so bile zastopane vsj starostne dobe Kot skupni izsledek so ugotovili, da znaša celotna množina krvi po\ p eč io '/u telesne teže. nasprotno oa so br/ in-? obtoka v raznih starostnih dobah zel) neenakomerne. V sp ošnem krvni obtok z rastočo strastjo zelo nazaduje. Menii so n. or.. koliko časa ootrebuie kri. da dcx>pe od srca do roke. Med tem ko traia to v starosti 70 let 12.3 sekunde, potrebuje kri za isto Dot v starosti 40 let koma i 6 1 sekunde. torej mani nege- oolovi-o. Merilna r.aprava ie bila sestavljena iz močne žarnice in fotoelektrične stanice. ki ie reagirala takoi tudi na najmanjšo spremembo krvne barve. Fo?ku?ni o^ebi so v dovodnice vzbrizgali medro. popolnoma neškodljivo tekočino in tako ie bi'o mogoče zasledovati brzino, s katero se je kri ponrkala skozi arterije. ■ »itisijnmHmiM- Prepovedano vedeževanje Pameten ukrep rumunske vlade proti iikoriščevalkam ljudske nevednosti V Bukarešti so prepovedali poklice, ki se bavijo z vedeževanjem. Znatno število vedeževalk je na ta način izgubilo vsakdanji kruh in si mora iskati drugega zaslužka. Nekatere med njimi, kakor »Elida«, so dobivale za svoje napovedi po 200 in več lejev honorarja. Posebnost neke »Elly« je bil recept, kako zadeneš v loteriji 10 mi- lijonov lejev. Policija jo je prijela, češ, zakaj sama ne igra, če so ji znane številke, ki bodo zadele... še slabše spričevalo zanjo je bilo to, da jo je mogla policija sploh presenetiti pri »poslu«. To bi se »prerokinji« vendarle ne bilo smelo zgoditi Toda ljudje so neumni in so ji ne glede na takšne neuspehe prinašali svoj denar. muuBHraniinasnnBMf- Naskok na nož! ........... mm T " ' v ,2 Angleška vojska se vetba za napad s golim orožjem Tragedije v pragozdu Kako umira|o levi, leopardi in pantri — Najnevarnejši sovražnik zveri je človek Kolumbov svetilnik Prižgati ga hočejo z žarki, ki že dolgo potujejo skozi vesoljni prostor Na kraju, kjer je Krištof Kolumb prvič stopil na ameriška tla, gradijo ta čas s pospešeno brzino ogromen spomenik. Njegovemu namenu ga hočejo izročiti dne 12. oktobra prihodnjega leta, ob 450-let-nlci odkritja novega sveta. Nad ogromno zgradbo, ki bo rabila znanstvenim namenom, se bo dvigal svetilnik. ki bo njegovo svetlobo videti 200 km daleč preko Karalbskega morja in Atlantskega oceana Sedaj pa se bavijo zvezdoelovci Yerkesove zvezdarne z načrtom, da U ta svetilnik na veliki dan prižgali na izreden način. Že za razstavo v Chicagu 1. 1933 so luči prižgali z žarki zvezde Arktura, ki so rabili od te zvezde do naše zemlje 40 let. Kolumbov svetilnik pa hočejo prižgati z zvezdnimi žarki, ki so 1. 1492 poromali v vesoljstvo in do danes še niso dospeli do nas, pač pa bodo prispeli na zemljo prihodnje leto. Sedaj iščejo zvezdo, k} je primerno oddaljena od zemlje in ki so njeni žarki dovolj močni, da bi jih mogli v zvezdami spremeniti v električno energijo. ki bi jo poslali do svetilnika in z njo prižgali njegovo luč. 22 dni na ledni plošči Huda preizkušnja sibirskega lovca Moskovska »Pravda« priobčuje dramatično poročilo o rešitvi nekega sibirskega lovca na tjulne, ki je 22 dni prebil na plavajoči ledni plošči. Hranil se je z mesom tjulna, ki ga je bil ubil, a ko je tega pojedel, je ustrelil lastnega psa ln ga isto tako sirovega snedel. Koži obeh živali si je ovil okrog nog, da ne bi mu zmrznile. Petnajstega dne mu je uspelo, da je ustrelil še enega tjulna. Njegove možgane tn Jetra je še gorke pojedel, še sedem dni je prebil potem na ledni plošči, ki jo je gnalo 600 km daleč, in ves ta čas se ni upal zaspati, da bi ne zmrznil. Končno so ga z obale zagledali in neko letalo ga je rešilo ter spravilo vsega izčrpanega v bolnišnico. >Striček — nocoj sem sanjala, da si mi poklonil tisoč dinarjev.« »Pa naj bo dovolim ti, da si jih obdr-žiš.' .»t ' (»PoUtiken«) »Največjega obžalovanja vredne živali v džungli niso travojedke in male živa i, temveč zveri, ki so postale prastare za lov. Stari levi. leopardi in pantri morajo umiranje občutiti kot dolgo in bedno dogajanje,« piše neki zoolog. ki se ie pebavil z vprašanjem, kako umuaio živali v divjini. Na temlju svojih raziskav je p.išel do zaključka, da pogine večina divjih živali hitro in brez posebnih muk. in sicer že ;cato. ker iih pogine komaj tretjina naravne smrti. Pretežni del jih p.stane žrtev tega ali onega sovražnika. Najnevarneiši nasprotnik v divjini živečih živali ie človek. potem sledita lev in leopard. Med tem ko mori leopard včasih iz samega nagnjenja do moritve. moriio levi le zavoljo gladu. Ker pa potrebuje lev trikrat toliko hrane nego leopard, ie število njunih žrtev prilično enako. Po nekih cenitvah usmrti odrasel lev v oragozdu vsako leto šestdeset antilop. Velike zveri ubijajo p'.en čim hitreje mogoče. Ugriz v tilnik, ki prelomi hrbtenico, ugriz v vratno odvodnico ali močan udarec ga reši dolgih muk. Lev poskuša svojo žrtev n. pr. prisiliti, da bi si sama zlomila vrat. Skoči ii na ramena, ugrizne jo v tilnik in ii zarije svoie kremplje v nosnice, s čimer io prisili, da obrne glavo stran. Pri tem obratu pa se žival večinoma spotakne in si pod težkim bremenom leva zlomi hrbtenico. Pogosto pa velikim antilopam uspe. da zasledovalca s svojimi rogovi vržejo na tla in mu uideio. To ie razvidno iz številnih sledov levjih ugrizov. ki so jih opazili na ustreljenih antilopah. Tudi krokodili ubijajo hitro. Plen zagrabijo za nos in ga z repom tako treščijo. da pade na tla. nakar ootesme kuščar svojo žrtev v vodo in io utopi. Najbolj tragičen pa ie konec velikih zveri samih, ki umriejo od starostne oslabelosti Ko postanejo levu zobje slabi in ga začenjajo zapuščati moči. postane njegovo življenje, kakor življenje starih leopardov in tigrov, mučno životarenie. Na zadnje so ti »starci pragozda« tako slabotni. da ubijejo kvečjemu kakšno mi§ ali Zračna vojna in živčne bolezni švedski dopisnik gftteborSkega lista za trgovino in ladijski promet poroča iz Londona, da so angleške Oblasti osnovale niz zavodov za živčne bolezni, ki nastopajo zaradi intenzivne vojne v zraku. V te zavode pošiljajo osebe ki so pretrpele živčni šok. Pri pilotih se jasno kaže, da nastopi 9ok raid posebno tedaj, če so nervozne konstitucije ali pa če niso zadostno hranjeni. TNSERIRAJTE V »JUTRU"! kakš-nega ježevca. Pri 1em dobe bodijaie v telo in bolestne otekline, ki iim zastruo-ljajo kri. Nazadnje ležejo, neso: sobni za vsak lov v kakšen kot in čaka o. da iih pokončajo hijene in šakali. Včasih so ljudje videli umirajoče leve. ki niso niti najmanj poskušali, da bi se obranili napadov manjših zveri Lokomotiva v lednem oklepa Posledica pljuska vode pri temperaturi 33 stopinj pod ničlo Brzovlak. ki veže severno Švedsko s Stockholmom je te dm prispel z veliko zamude na cilj. Odpeljal jt točno z norve-ško-švedske obmejne postaje Storlina, po 200 km vo«žnje st je ustavi! v Niederhoge-nu. da bi vzel vodo. Ko je bila lokomotiva napolnjena, se jc pljusek pocedil preko nje in v temperaturi 33 stopinj pod ničlo sc je va! spremenil v debel ledni oklep, ki je dobesedno zavrl vsa kolesa Zaman so skušali ta oklep odstraniti. Končno so lokomotivo z veliko težavo potisnili na stranski tir, drug stroj se je postavil poleg nje in je brizgal vanjo krepke stebre vroče pare. Trajalo pa je nekoliko ur, preden je uspelo lokomotivo osvoboditi ledu. Bojna ladja ali podmornica? Kateri gre prvo mesto? — Izkušnje, ki so jih rodile zadnje vojne Po svetovni vojni so se na Angleškem in tudi drugod dolgo časa prerekali, kaj spada na prvo mesto, bojna ladja ali podmornica. Po dolgih razmišljanjih so prišli do zaključka, da imata oba tipa vojnih ladij svojo upravičenost. V vseh časih je odločala na prostem morju bojna ladja, najmočnejša ladja v brodovju. če so zmagale šibkejše ladje nad močnejšimi, kakor se je to zgodilo pri Ak-konu in v kitajsko-japonski vojni, te^aj so odločale tu po eni strani težke napake, na drugi stiani pa posebna drznost, v vodovjih ob obalah pa je stvar po zaslugi torpeda, mine in podmornice drugačna. Letalo je ta obalni pas še razširilo. V zgodovini razvoja pomorskih bojnih pripomočkov se je bojna sila poedinih velikih ladij čedalje bolj razvijala. Prvi uspeh s samogibnim torpedom, pri čemer se je potopila neka križarka. se je primeril v francosko-kitajski vojni 1882. V rusko-japonski vojni se je učinkovitost torpeda in mine pokazala v še večji meri. V svetovni vojni pa sta ti dve orožji imeli Se posebno ulogo. Toda baš uspehi v rusko-japonski vojni so imeli za pesledioo povečanje bojne sile bojnih ladij. Precej nenadno je prišlo tedaj CCU- Za takšno torbico potrebujete 15 cm rdečega platna in 40 cm črnega platna- Obe zgornji progi, ki tvorita nekakšen obrobek sta iz rdečega platna, prav tako je 34 cm dolgi stranski progi, ki ju zgoraj privihne-mo. Sprednji in zadnji del torbice ter dno ukrojimo iz celega kosa črnega platna, kakor je videti na kroju. Torbico zapremo zgoraj s progo črnega tvoriva, ki jo pre-režemo in združimo s patentno zadrgo. To črno progo privijemo znotraj, tam, kjer sta všiti v torbico obe rdeči progi. V rdeči progi vstavimo kovinaste obronke, skozi katere potegnemo ročaje. V dno vstavimo ploščico iz lepenke, da je b^lj trdno draginja in z njo postopno pomanjkanje sredstev. Toda ne pozabite! Moda je ženska in si zna igraje pomagati in čeprav so okolnosti resne, jih večkrat premaga z dobrimi kartami, ki jih drži v rokah. Nu, končno smo pri kartah! Saj razumete? Tu govorimo o adutih, ki moda razpolaga z njimi v tej novi igri, po imenu štedljivoet Da, štediti, štediti — in kljub temu prinesti nekaj novega, praktičnega seveda, a tudi ljubkega in razveseljivega! Kajti razveseljivih, pa čeprav $e tako ni-čevih podrobnosti nam je čezdalje boli treba v tem svetu, kjer je čezdalje manj veselja... Vsa sreča, da se moda ne da kar tako ugnati v kozji rog in da ženske vsega sveta zvesto držijo z njo. In evo, kakšne karte je moda še pred pomladjo odkrila našim očem: na vseh je videti krilo s telovnikom iz istega blaga! Takšna sestava učinkuje v zvezi z živahno barvasto bluzo, s pletenim pulloverjem ali s preprostim nickyjem kakor cela obleka, ki ji z bluzo po volji menjamo videz. Zamisel je posrečena, dobra izvedba vzbuja vtis elegance in kar je glavno — zelo je poceni. Kadar torej potrebujete novo krilo, vam svetujemo, da si dokupite še nekaj istega olaga za mičen majhen telovnik, ki ga lahko prišijete na krilo ali pa ga nosite posebej v bluzastem ali tesno sešitem kroju, kakor se vam pač bolj poda k postavL Sploh je nešteto možnosti variacije pri obliki teh novih telovnikov, ki posnemajo klasične moške telovnike ali pa so tudi povsem svojsko ukrojeni, da so že bolj podobni životu moderne obleke kakor pa navadnemu telovniku. Pod tak telovnik lahko kajpada nosite vse svoje stare bluze, v slabem vremenu iz volnenega, kadar je topleje, pa iz pralnega tvoriva. Tako vam prva skica spodaj predočuje krog in okrog nagubano krilo, ki ga izpopolnimo z dovolj dolgim, povsem moško krojenim telovnikom, ki ima majhne stranske in prsne žepke, na srednji skici oa že vidite na krilo prišit telovnik, ki je na ramenih in ob straneh zapet z gumbi iz blaga. Posebej krojen je tudi telovnik na zadnji skici, ki ima dokaj dolge rever-je in okrogle prsne žepke. Z obliko bluza-stega telovnika se seznanite na zgornji skici. Tu je telovnik na obeh straneh pasu zapet z gumbi, mali koničasti izrez mu obrobljajo reverjl. Naslednji telovnik ima štirikote nizrez, zapnemo ga pa z dvema vrstama gumbov. Sarma iz kislega zelja Opraži na masti precej čebule, narezano na tanke listke; ko je čebula še bela, dodaj poino žlico moke, mešaj in dodaj naposled še sikdke paprike po okus«, a pazi, da se čebula preveč ne za rum eni in paprika ne zažge. Dodaj opranega, ožetega in parkrat pečez prerezanega kislega zelja, dobro premešaj, zalij pičlo z vodo in pari pokrito. 2e prej pripravi svinjske klobasi ce, ki spadajo k tej sarmi. Zmelji v stroju kakih 40 dkg sveže, bolj mastne svinjine, dodaj malo riža, osoli, opopraj, primešaj malo stlačenega česna in celo jajce. upi Iva rt« ves orgenizem-Dobro sredstvo u odvajati, Id zanesljivo deluje (n ima prijeten okus, je n.amtu Ako bi bilo meso prepusto, zmelji vmes nekoliko »veže slanine. Oblikuj « tega majhne klobasice ki jih zavij v zeljnate liste cd vložene zeljne glave. Te kloba^-ice poloei vrhu pripravljenega zelja; povr.iu nareži male kocke prekajene slanine, dodaj še malo paradižnikove mezge in naj se vse skupaj pokrito pari, d* bo mehka Naposled dodaj še nekaj žlic kisle smetane, nekefliko pokuhaj in daj na mizo. Se ckus-nejša bo sarma, ako zrežeš kuhano napofl prekajeno kranjsko klobaso na listke Ln obložiš z njimi klobasice vrhu zelja. Prvo delo na vrtu Čim manjši je prostor, ki ga imamo za obdedavanje, tem Dolj premi 51 j en mora biti načrt, da izkoristimo vsako ped zemlje in izvabimo iz nje čim več plodov. Ako nismo zomdje že v jeseni globoko prelopatili, jo pognojilli in pustili v gručah da je pod snegom premrznila, kar je vsekakor najbolje, storimo to v zgodnji pomladi. Vendar tudi tu naglica ni dobra Dokler s« namreč prst toliko ne osuši, da vsaj deloma ne razpade pri lopatanju. še ni čas za obdelavanje. V blatu kvpatana zemlja se ne da rahljati in zs>to ne prinaša za žd en i h uspehov. Ako je še dovolj zgodaj, naj prelopatana in pognojena zemlja leži nekaj časa v gručah, da zrak dobro prodre vanjo. Če jo znova pokrije pomladanski sneg, ji to samo koristi, saj pravi nafta kmečka prislovica, da je pomladni sneg beračev gnoj. V suhem vremenu, ko se ni več bati prehudega mraza, zemljo z grabljami razrahljamo in poravnamo ter napravimo meter in 20 cm široke, lepo enakomerne gredice. Ako je kopno m je prst doP?k 7a 10*. dv^ c!amr»f,l!'enska. 1A9. kot 89. v^d^r.. 110. Ko-^Va 111 nlznrpm^lrn me^to Navnl?no: 2. iugosl. me«:to. 3. zelo topel. 4 nasprotje od star. 5. kratica poljskega pesnika konec 18 .stol., 7. obrniena kratica za kr^lVvski, 8 srd Hat) 9 zdro-b'1. 10 kr®ia 12. ster*. 14 1anon<»ki voia-pl«mič. 15. nhV>tt pl 1* 1;na Mci v 17 rhr*r'k 1« naša reka 90. kij 21. d~b" 22 hPerka bofia, 23 skrajna '»"cVn ime 30. 'pral"* k^r+a. 31 7*r'mek. 33. inic^ale Pefra Mrkmliča (okraj š.), 35. kratica na receptih, 37. tur- ška morska ožina, 38. španska pokrajina, 41. zlato (fr.) 42. tatarski poglavar, 43.a del posode, 45. nota v solmizaciji, 47. kdor kuha, 48. samo, 49. oblika gl. orati, 50. isto kot 59. vodor., 51. ime ruskega kneza iz starega veka, 51. vol (srb.), 53. moško ime, 55. bolgarsko mesto, 57. kratica za tovarno telovadnega orodja, 61. pisatelj — 70 letnik, 63. oblika glagola rdeti, 65. začetne črke treh hrvatskih vladarjev, 66. jtokojni srbski patriarh, 69. dospela (srb.), 70. stranica trikotnika, 72. os. zaimek, 74. Jalm. mesto, 76. trije soglasniki, 77. vrsto fevdske lastnine, 79. filmska igralka (glej 106. vodor.), 80. tip domačih letal, 81. žlahtni kamen, 83. pritrdiln ca, 85. os. zaimek, 87. srbohrv. kaz. zaimek. 88. zasmehoval, 91. stol (skl ). 92. domača žival. 95. znak za na+ri.i. 97. g^ej (srbohr.), 98. Finski člen. 101. grška črka, 102. števn k 104. ocet, 105. rudnik bakra, 108. pamet. Rešitev križanke št. 7 Vodoravno 1. Čop, 4. januar, 9. Split, 13. Po. 15. eter, 16. ta, 17. Ren, 19. sad, 20. pav. 21. pot, 22. Goti, 23. Nil, 24. pop, 25. Kč (češka krona), 26. Samo, 27. naš, 28. pol, 29. Its (Rina) 31. kuli, 32. bon, 33. Pat, 34. kg (kilogram), 35. si. 36. He (hel j). 37. Boč, 38. sin, 39. Kama, 41. Bred, 43. rov, 45. na. 47. Odol. 50. obok. 52. rk'ra. 55. nos, 57. Road, 59. I. N. R- I-. 61 Adana, 63. no, 65. diva, 67. imam. 69. anali. 71. Ma (mazurij), 72 kaša. 73. amen, 74, Istra. Navpično 1. čep. 2. Oton 3. pet, 5. atom'. 6. nato, 7. »r, 8. Renan. 10. P. s. 11. larnvt. 12 idiot, 13. pekt 14. Ovčnr, 18. NIŠ. 22. galeb 26. *uh. 27. noč 28. Pan 29. Is»mnn 30. O*lo. 32. Bodonf. 83 Pivka, 34 kan 37 bobi. 33. SOS. 40, Kood (Tom). 42 Ro. 44 Arpni 'y) (Jpnos), 46 Ovir, 48 dr., 49 1a'k. 51. Krma. B3- Tda 54 nas. 36. r»n, 58 dva, WV Tam al« Pm 'r>em*ka marka), M. AS, 6«. me, 70. Ir (iridij). Murska Sobota bo dobila nov gasilni doni Sklad Josipa Bertka — Kriza v oblačilni stroki Murska Sobota, 20. februarja. Soboško gasilno društvo je imelo občni »bor, ki je bil prav številno ob;skan. Vodil ga je četni starešina industrijec g. Josip Behko, prisostvovala pa sta mu tudi sreski načelnik g. dr. Bratina in župan g. Ferdinand Hartner. Iz poročil, ki so jih podali poedini odborniki, je bilo raizvidno veliko in vsestransko delo organizacije v preteklem poslovnem letu. Na občnem zboru so med drug:m obravnavali gradnjo novega gasilskega doma. Sedanji dom je pač pretesen, da bi odgovarja: vsem potrebam, že lani je društvo razpisalo no tečaj za najboljšo rešitev goadnje nove reprezentativne stavbe. Dom bo stal okrog 600 000 din in bo zgrajen na mestu sedanjega ali pa na Trgu kneza Koclja, župan g. Hartner je obljubil v imenu občine vso pomoč. Odbor in član-s'vo društva so pokazali trdno odločnost, da bo letos to vprašanje kljub težkim časom ugodno rešeno, pa tudi vsa soboška javnost bo znala s polnim razumevanjem podpreti stremljenje organizacije, ki v nesebični požrtvovalnosti čuva naše imetje. Delničarji Prekmurske kreditne banke so na zadnjem občnem zboru sklepali o bodočnosti tega agilnega denarnega zaveda. k; praznuje letos lOletnico obstoja. Zbor ie vodil predsednik banke industrijec g. .rooip Benko ki je orisal vse težkoče, s katerimi se je moral zavod boriti. Zahvalil se je vlagateljem in delničarjem, ki so s svojim razumevanjem v najtežjih časih omogočili zavodu, da je lahko izpolnjeval svoje obveznosti. Z velikim odobravanjem je nato občni zbor sprejel predlog g. Ceha, da ustanovni zavod »Sklad Josipa Banka«, lz katerega se bodo podeljevale štipend je obitni in trgovski mladini. Z ustanovitvijo tega sklada je dala banka vidno prizna, nje svojemu dolgoletnemu predsedniku, ki Ima mnogo zaslug za napredek zavoda. Mnogo razburjanja je bilo te dni v Soboti zaradi krize v naši oblačilni industriji. ki ji zaradi pomanjkanja surovin grooi ustavitev obratovanja. Kakor znano, sta v Soboti dve veliki tovarni perila, ki zaposlujeta skupaj nad 250 delavk in izdelata dnevno od 2500 do 3000 srajc ter porabita za to povprečno 8000 metrov blaga vsak dan. Blago je danes težko nabaviti, ker tovarne nimajo surovin, zato sta tovarni zaradi pomanjkanja blaga morali že lani reducirati delovni čas na 3 ali 4 dni v tednu, šiftarjeva tovarna je o božiču za 4 tedne ustavila obratovanje, zdaj pa spet obratuje v nezmanjšanem obsegu, ker ji je od decembrskega odmora ostalo še za krajšo dobo blaga v zalogi. Pač pa je Cvetičeva tovarna reducirala 40 delavk in bo poslej delala samo z 80 uslužbenkami po 3 ali 4 dnj v tednu. Odpustitev delavk je seveda vzbudila po Soboti hudo kri, ker je med reduciranimi uslužbenka^ mi nekaj takih, ki so zaslužka res potrebne in jih bo izguba službe hudo prizadela. žrtev pohlepa po tisočakih Sin ftrzmožnega župana je umoril in oropal zastopnika tvrdke Sever iz Beograda Beograd, 22. februarja. V vasi Porodinu, ki je oddaljena 36 km od Požarevca, so odkrili zavraten roparski umor. Stojan Boškovič, sin premožnega župana, je po zrelem premisleku umo- Zadnja pot AdolSa Pauserja Novo mesto, 22. februarja Ob veliki udeležbi ljudstva je bil danes popoldne pogreb trgovca g. Adolfa Pauserja. Poleg meščanov je bilo posebno številno zastopano podeželsko ljudstvo. Po blagoslovu in molitvah, ki jih je opravil pred hišo žalosti prošt g. Karel čerin ob asistenci duhovščine, so pevci zapeli žalo-stlnko. Razvil se je dolg sprevod na pokopališče. Za nosilci številnih vencev je strumno korakala četa lovcev, za krsto pa so se za sorodniki zvrstili odličnlki m pred stavniki uradov. Med njimi smo videli zastopnike sreskega načelstva, okrajnega in okrožnega sodišča, državnega pravdništva, vojske, žandarmerije. Mestne občine, Mest nt; hranilnice in številnih društev in kor-poracij. Zelo častno je bil zastopan trgovski in obrtni stan. Ko so spustili krsto s pokojnikovimi mi zemeljskimi ostanki v gi-ob in je duhovščina še zadnjič blagoslovila njegovo zadnje domovanje, so mu pev ei zapeli žalostinko. ril Anatolija Pacanovskega, prokurista tvrdke Sever & Comp. iz Beograda. Morilec je vzel svoji žrtvi ves denar, ki ga je našel v žepu. Anatolij Pacanovski je zadnje dni potoval po pcžarevskem okraju in zbiral naročila za Severjevo podjetje. Povsod je bil na gla&u poštenjaka. Ko je v torek prispel v Porodiri. je ob;skal svojega starega prijatelja, županovega sina Stojana Boškovi-ča. Čez dan je nato še nabral naročila v okolišu, potem pa se je dogovoril s Stojan om. da bosta skupaj večerjala v vaški gostilni. Razgovarjala sta se prav prisrčno. Naposled je Stojan Boškovič želel, da mu Pacanovski napiše račun, kolikor še ima tvrdka Sever terjati od njega, pacanovski je naračuna1 8000 d:n in nekaj sto-takov, nakar je Stojan takoj poravnal v račun. Stojan je na glasu premožnega človeka, ki ima okrog sto oralov plodne zemlje. Kljub temu ga je prevzel pohlep po denarju, ko je videl v prijateljevi listnici šop bankovcev. Sodil je, da je denar več vreden kakor njegovo posestvo. Čeprav je že 40-ietnik, je pozabil nase in na ug'ed svoje družine, čimbolj je snoval zločin, tem ljubeznivejši je bil z beograjskim znancem. Silil ga je k pitju, toda Pacanovski se je branil, češ da mora zjutraj zgodaj na pot. Brž se mu je Stojan ponudil, da ga zjutraj zapelje v Veliko Piano na kolodvor. Pacanovski je pristal na prijateljevo ljubeznivost. Kje hi le bil mislil, da bo ta njegova vožnja v smrt! Zarana je bil Stojan nared in Pacanovski ni videl, da je Stojan skril pod svoj sedež sekiro. Ko sta bila že daleč izven vasi, na Vlaškem polju, kjer ni bilo nikjer na okro? žive duše, je Stojan segel po sekiri in je brez besede udaril nič hudega slutečega prijatelja po čelu. Pacanovski se je zgrudil mrtev, vendar ga je Stojan udaril šo dvakrat po glavi. Potem je od vedel trupi d nekaj kilometrov stran od ceste in ga ->t-gel med grmičevje na bregu Morave. Mirno se je vrnil domov in skril kovčeg svoje žrtve. Po golem naključju pa so kmetje f~e tisti dan našli truplo in orožniki so t~"koj nato aretirali Stojama. Ko so pri n^em našli kovčeg, je Stojan vse priznal in je orožnikom ifcročLl tisočake, ki jih je bil vzel iz prijateljeve l? ' ? • V« ' ta , t « ' t * % vi v * V. hN. ; )* \ A J > VO Jt .. tj* t\" l -A <* A i, i ' r \ * 1 * i fl 3 , / 1 \ \ 1 i . \ 5 • i 3 il ! j c I 1 J ', h*i > i » i s » < Umrla mu je žena, a on je delal neumorno naprej, saj je tudi na novem službenem mestu bilo toliko de la. Tudi tu so deževali nanj udarci, a niso ga ubili- Bil je vedno veder, ponosno vzravnan in mladosten. Posvetil se je šoli, mladini in narodu. Kako, vsestransko je bilo njegov oživljenjsko delo! Bil je sadjar, čebelar, režiser, neumoren sokolski delavec. Skrbel je, da so se Dolenjske Toplice lepo razvile v letoviški in kopališki kraj. Sestavljal in priobčeval je članke, prospekte, markiral pota za izlete, samo da bi se Toplice razvile in povzdignile. In kako rad je imel mladino, in ona njega! Bil je vzor šolnika in vzgojitelja, ki je znal z neprisiljeno besedo doseči vse. Skoraj vsi Topličani in okličani so izšli iz njegove šole in so mnogi vzorni gospodarji. Tudi literarno je delal. Naj omenim samo njegovo knjigo: »Gospodarstvo za višje ljudske šole«, ki jo je pripravil za tisk in na katero vse učiteljstvo težko čaka, ker nimamo dobrih priročnikov. Ob odhodu v pokoj rnu želimo še mnogo srečnih dni in zadovoljstva v njegovih dragih Dolenjskih Toplicah! * Iz »Službenega lista«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 16. z dne 22. t m objavlja uredbo o avtentičnem tolmačenju odst. 1. člena 8. uredbe o spremembi zakonskih predni90V. ki se nanašajo na prejemke državnih upokojencev. carinsko oprostitev gnojilnih snovi, naredbo o snremembah in dopolnitvah naredbe o kontroli uvoza premoga, koksa in briketov, odredbo glede držav, okuženih z rastlinskimi bolezni, pooblastitev osrednje uorave za posredovanje dela. da izdajo poslovne knjižice za nekatere kategorije delavcev in namešl-encev. pravila o internatih rudarskih šol čin raznih šol in tečajev maksimiranje cen bombaževi preii. popravek v sprem, in den v taks. in prist pravilniku in razne obiave iz »Službenih novin« * Nov grob. Umrl je posestnik m lesni trg0v.-r g. Ivan Vincar. K večnemu poči tk" ga bodo spremili v ponedeljek ob 15. iz hiše žalosti na farno pokopališče. Pokojnemu blag spomin, žalujočim svojcem Baše iskreno sožalje! * (Jgleden g°st v sav»kih revirjih. Iz Zasavja nam pišejo: Naši javnosti je znano, da je bil tekom letošnje zime pri nas na ribolovu tudi zdaj že pokojni madžarski zunanji minister dr. Csaky. Tedaj je bila v njegovem spremstvu večja skupina naših in madžarskih gostov, med njimi tudi dr. Bela pl- Darany. Slednji, ki so mu naši kraji ostali v nepozabnem spominu, je prišel zdaj spet k nam na obisk in je lovil ribe v okolici Renk. Dr. Bela pl. Da-rany je sin vplivnega madžarskega državnika, sam pa je guverner Futura, to je vsedržavnega prehranjevalnega urada. Več dni zapored se je zadrževal ob savskih brzicah in tolmunih. Prijetne bivanje visokega gosta je aranžiral upravnik ribolova g. Spindler iz Zagorja. Plen daljnega ribiča je bil lep, vendar je imel največjo srečo pičlo uro preden se je povrnil domov. Ujel je zajetnega sulca, ki je tehtal 14 kg in je meril 112 centimetrov. Na začetku poletja se bo dr. Bela pl. Darany spet vrnil k nam na ribiški poset in na oddih. Dama in gospod On: »Prokleto, kako mi šumi v glavi!« Ona: »Si bržčas zopet natreskan? Ali Ti manjka kaj drugega?« On: »Da, Aspirin.« * Krušne karte imamo, moke pa nič. Z Rake pri Krškem nam pišejo: Nič ne ugovarjamo proti temu, da so uvm.: karte za moko in kruh tudi pri nas. Prve dni februarja smo šli na občinski urad, kjer smo dobili karte po 25 par komad. Ko smo jih imeli v rokah, smo bili prepričani. da bomo nanje moko gotovo dobili. Pa smo se bridko zmotili. Čakali smo teden, dva. zdaj gre februar že h koncu, moke pa od nikoder ni. Odbor za prehrano bi moral že do 15. t. m. poslati polovico vsake karte v Ljubljano, a jih še niti nima. Kaj vendar počne ta odbor? Saj imamo ce^ih 10 vreč moke v Krškem! Na Raki pa nimamo niti praška krušne in si moramo pomagati s koruzno. Odbor se izgovarja, češ da čaka, da dobi še 20 vreč, potem bodo man'ši stroški za prevoz. Toda pomisli naj, da. lahko čaka še do konca februarja m tedaj ne bomo nič dobili, ker bo mesec pač potekel in bo moka zapadla. Vrh tega pa si bo po krivem še mi.sHl svet o nas, češ, Ra-čanl imajo dovolj moke, saj je niti ne marajo prevzeti. V resnici pa vsi komaj Čakamo, da. dobimo tiste odmerjene 4 kg za osebo. Naj se zgane naš odbor ln naj poš-lej vsaj tistih 10 vreč! Vsi, ki moko nujno potrebujemo, zahtevamo, da jo dobimo pravočasno in v redu. če moke ne bo pa zahtevamo vsaj denar za. karte nazaj. Odbor, ki ne zna pravočasno preskrbeti n\j-nujnejših živil, pa naj rajši odloži svoje posle. ZIMO IZ L A STN t PKEDILNICh KUPITE NAJCEN Ejc PRl .ZIMA GO^POSVETSKA c 1 leta 1912. prvi vkorakal v Odrin kot podpolkovnik in poveljnik 20. polka tfanoSke divizije. Njemu se je vdal turški poveljnik šukri paša s tem, da je odpasal sabljo in jo izročil Ugrinoviču ? besedami: »Vdam se srbski vojski.« S tem si je Ugrinovič prislužil Karadjordjevo zvezdo z meči in bolgarski red za zasluge. V svetovni vojni je bil polkovnik Ugrinovič na umiku čez Albanijo ranjen od granate in prepeljan v Marseille, kjer je izdihnil in je bil pokopan z vojaškimi častmi. Kralj Peter je poslal na njegov grob venec z napisom: »Kralj svojemu dostojnemu vojniku«. hradave in RDEČKASTE ROKE POSTANE5 JO Z UPORABO PERMAkbeme GLADKE IN LEPO BELE • j a KANC LJUBLJANA MARIBOR • Hudo neurje na Srednjem Jadranu. Na Jadranu se letos vrstijo huda neurja. Eno najhujših pa je bilo v noči od četrtka na petek. V sami splitski luki so valovi zalili nekatere ulice, vrgli na obalo ladjice, jih razbili in napravili precej škode. Tudi v Kaštelih je bil močan naval valov-ja, ki je rušilo pristaniške naprave in ponekod vdrlo v hiše. Podobno je bilo v Tro-giru in Drveniku. Za enkrat ni poročil o smrtnih žrtvah. Iz šibenika poročajo, da je orkanska burja razsajala kakšni dve uri, gnala velikanske valove, lomila drevesa in pretresala hiše. Vzdolž cibale je morska povodenj, kakor še nikoli doslej, vdrla v kleti in skladišča in napravila veliko škode, šibeniška lesena obala, ki je bila pred dvema letoma popravljena, je dvignjena za 20 cm in bo potrebno novo popravilo. Iz Biograda na moru poročajo, da je valovje vrglo mnogo čolnov in ograj na balo ter je razbilo veliko teraso hotela »Ilirije«, namenjeno za soLnčenje gostov. Cesta nad Sukožanom in Biogradom je razrvana na več krajih. * »Dub« plava, p°sadka.je živa in zdrava. Zadnji čas so sledila najrazličnejša poročila o pamiku »Dubu« iz Dubrovnika. Tudi svojci pogrešane posadke so se že vdali prepričanju, da se je »Dub« potopil nekje na Severnem Oceanu, ko je pHil iz Afrike v Amriko. Zdaj pa je prispela v Dubrovnik brzojavka, ki s glasi: »Dub« plove, posadka je živa in zdrava. — Med člani posadke je tudi sin g. Frana Starmana, šolskega upravitelja in šefa podmladka Rdečega križa na banski upravi v Ljubljani. G. Starman je v četrtek popoldne prejel od »Slobodne plovldbe« iz Dubrovnika brzojavko iste vsebine, kakor smo jo zgoraj navedli. ♦ Pet sto hišic »e je že porušilo v Bački in Banatu zaradi talne vode, ki je ponekod napravila že pravcata jezera. Najhujša škoda je v Somboru, Senti, Tavankutu in Subotici. Pod vodo je kakih 70.000 oralov plodne zemlje. Voda je začela rušiti tudi nasipe in ceste. Nesreča je tolikšna, kakor so jo zabeležili samo še leta 1886. Uprave prizadetih mest so se obrnile s posebnimi predstavkami na bansko upravo in na vlado, da se dobavi potrebna pomoč. Sombor-ska občina je obenem uvedla podporno akeijo za prizadete družine. * Polkovnik, ki je ujel šuku paSo. Včeraj je minilo 25 let, odkar je v Mar-seilleu podlegel ranam polkovnik Jovan JJgraKmč. gil je znamenit junak, ki je * Zvočni napovedovalec na kolodvoru na Jesenicah. Direkcija državnih železnic stalno stremi za tem, da v ekviru razpoložljivih sredstev izboljša potniški promet. Sedaj ie na Jesenicah, ld ie važno križišče 4 železniških prog. vpeljan zvočni napovedovalec, kar bo potujoče občinstvo gotovo z veseljem pozdravilo. Ker ima kolodvor na Jesenicah več lečenih peronov, se bo tudi ob času hudega navala občinstvo lahko znašlo ter zasedlo pravi vlak. * Izlet SPD na Veliko planino bo v soboto in nedeljo 1. in 2. marca. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 13.40 uri, po prihodu v Kamnik ob 14.32 uri takoj nadaljevanje z avtobusom do Stahovice ter mimo Sv-Primoža do koče na Veliki Planini, kamor bodo prispeli planinci smučarji okrog 18. ure. V koči SPD na Veliki Planini bo pripravljeno prenočišče. Nedelja je na razpolago za smučanje po prostranih smučiščih Velike Planine. Popoldne sestop čez Malo Planino proti Kranjskemu Raku ter do gostilne »pri Jurčku« v Črni, kjer bo čakal avtobus, ki bo pripeljal planince pravočasno v Kamnik, da se morejo vrniti v Ljubljano z večernim vlakom, ki odpelje iz Kamnika ob 20.05 uri. Prijaviti se je treba čimpreje v društveni pisarni SPD Ljubljana, Aleksandrova c. 4/1. Sedanje snežne razmere na Veliki Planini so prav ugodne, zapadlo je okrog 20 cm pršiča na 140 cm visoko snežno podlago. (—) * Zadruga za gradnjo stanovanjskih hišic na obroke. Sestanek inten^sentov za gradnjo stanovanjskih hišic na obroke se je vršil preteklo nedeljo. Izvoljen je bil začasni pripravljalni odbor za ustanovitev zadruge za gradnjo stanovan svih hišic na obroke, ki je imel že se;o in pripravil tozadevna pravila. Vabiio se vsi interesenti, ki imajo resno zanimanje za lastni dom. da do 8. marca pristopijo, ker bodo na ustanovni občni zb r vabljeni le člani. Vse informacije prejmejo nevopri-stopivši člani pri g. Jamšku v L ju .ljani. Vrtača št. 5. II. veža priti desno, in sicer med 13 in 14 razen sobot, nedelj in praznikov vsak delavnik. * Kako preprečimo spuščanje zank na ženskih nogavicah? To vp±aš.nje je končno rešeno. Te dni so ztču prodajati v naši državi »NimeiO«, ki preprečuje spuščanje zank in podaljšuje trpež.iosi ženskih nogavic. Uporaua je euostavn.1. "vsj-b.na steklenice se mora dobro pretr_sti in razredčiti v litru vode (lnadne aL mlačne). V to raztopino se namočijo n_ve a.i oprane suhe nogavi.e. Pustimo jih v ra st.pi-ni 2 do 3 m nute, potem pa se morajo odteči in posušiti. Da se ne narede gube in proge, je treba z ra ši.jenimi priti povleči z roko skozi notranjo st. a i nogavice, tako da pri sušenju zeak n ovirano pride do nogavic. Pri trd; vodi je tr ba dodati malo boraksa ali uporabiti kuhano vodo, ker dela sicer »Nime.a< heh rč e. Raztopina se lahko ucorabi do kon a Zadostuje za okoli 20 parov nogavic, pač po jačini tkiva. Neupo ablieno raztopino je treba v čisti steklenici spraviti za kasnejšo uporabo. Raztopina estane uporabljiva neomejen čas. Pri ponovni uporabi ie treba morebitno usedlino od tran ti. Ce hočemo preparirati samo majhno število nogavic. je treba vzeti žlico »Nimele« na četrt litra vode. Ta k ličina za :ostuie za 4 do 5 parov nogavic. Gospd most zahteva. da vsako nogavico properemo z »Ni-melo«. To znese samo 1.50 din na par in je zato cena vsakemu doreg jiva. Vsaki steklenici je priloženo navedilo. Zahtevajte »Nimelo« v drogeriiah in trgovinah. Samoprodajo za Jugo ir.vijo ima »Nime-la«. Celje, poštni predal 2. (—■) * Lepo in dobro milo si lahko skuhate sami! Vse potrebno: lužni kamen, terpenti-nov cvet, prašek za penjenje, pepeliko in izvrstno navodilo vam nudi kr. dv. dobavitelj drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. Odprema tudi po pošti. (—) * Prijatelje zanimivih romanov opozarja Tiskovna zadruga v Ljubljani, da je dala v subskripcijo 400 strani obsegajoči roman Mire Puoove »Obraz v zrcalu«. V njem obdeluje mlada pisateljica mnoge pojave domačega življenja v okviru večnega motiva o ženi, ki išče srečo in pade kot žrtev sebične strasti. Roman nudi izredno napeto čtivo. Subskripcija za to knjigo, ki bo v bližnjih dneh že izšla, traja do 5. marca t. 1. * Natečaj za turističnopropagandne lepake, ki ga ie razpisalo ministrstvo za trgovino in industrijo, je podaljšan do 30. aprila ker ob zaključku prvega razpisa niso bili obravnavni vsi deli natečaja. Natečaj je deljen na več točk, pa bodo mogli slovenski udeleženci uspešno obravnavati zlasti slovenske motive, tako iz folklore, kulturnozgodovinskih momentov Ljubljane, planinskih postojank zimsko-sportnih postojank, pa tudi iz naših slo-večih kopališč. Razpis nagrade lahko vsakdo dobi pri Tujskoprometni zvezi v Ljubljani, tam so na razpolago tudi prospekti. fotografije in drugi pripomočki, ki bi jih mogli udeležnei natečaja uspešno uporabiti * Za četrt milijona dinarjev č*ja so zaplenili organi mestne trošarine v Subotici. Vtihotapil ga je vinogradnik Aleksander Indus iz Rupnunije. Pripeljal ga je z avtomobilom v štirih velikih zabojih. Skupno so zaplenili 160 kg najfinejšega čaja. Kot lastnik čaja se je prijavil trgovski potnik Štefan Copko, ki mu s strani carinarnice preti globa 80.000 din, ZVOČNI KINO SOKOL-ŠIŠKA — teL 41-79 Z^S SERENADA LJUBEZNI v glavni vlogi: JEANETTE MAC DONALD. — Predstave: danes ob 3., 5., 7. in 9. uri; jutri ob 7. in 9. uri. — Danes od 11.—12. dopoldne predprodaja vstopnic. prihodnji spored: Ljubezen Tatjane Petrovne Iz L)uMfane u— Nakaznice za petrolej dobe v mestnem preskrbovalnem uradu vsi tisti, ki mu predlože potrdilo mestne elektrarne, da nimajo električne razsvetljave, ali tudi potrdilo hišnega lastnika, da v stanovanju nimajo napeljane električne razsvetljave, in družinsko knjižico, iz katere je razvidno število družinskih članov. Se pesebno pa opozarjamo, da bo preskrbovalni urad izdajal nakaznice za petrolej samo od 1. do vključenega 8. vsakega meseca in se zaradi prezaposlenosti ne bo mogel ozirati nt. zamudnike, ki bodo pač morali biti v temi samo zaradi svoje malomarnosti. u— Odrezke februarskih krušnih kart morajo trgovci in peki oddati mestnemu preskrbovalnemu uradu vsaj 28. februarja, torej v petek, tako pa tudi vse prihodnje mesece najkasneje zadnji dan meseca, ker jih trgovci pozneje ne bodo mogli več spre jemati od kupcev in mestni preskrbovalni urad za prepozno prinešene odrezke trgovcem ne bo izdajal nakaznic za moko. V takih primerih pa, morda trgovec ali pekovski mojster ne bi mogel zbrati do konca meseca toliko odrezkov, kolikor jih je treba za eno vrečo moke, to je 83 kg moke, mu bo mestni preskrbovalni urad računal v dobro za prihodnji mesec oni del odrezkov, ki jih bo oddal za minuli r Nadalje obvešča mestni preskrbovalni id vse trgovce, da bo izdajal sezname strank in krušne nakaznice za mesec marec dne 27. in 28. februarja, torej v četrtek in petek v Mestnem domu, H. nadstropje od 8. do 12. in od 15. do 18. Trgovce mestni preskrbovalni urad prosi, naj pridejo zanesljivo o pravem času po krušne karte. 7-ečo/.. za dekorativno pisavo, za katero vlada, posebno med trgovstvom veliko zanimanje, priredi KLUB IZLOZBENIH ARANŽERJEV V LJUBLJANI Tečaj, ki se prične v sredo 5. marca t. 1. j bo obsegal 7 vrst dekorativne pisave. — Prijave in informacije: SIMONCIC L., trgovec, Pred škofijo. Odbor. u— Po moko za Rrahamov kruh nai trgovci. peki. predvsem pa bolniki ne hodijo še v mestni pi-eslcrbovalni urad. ker še nima te moke. pač pa naj bolni d s svojimi dodatnimi ka tami kupujejo grahamov kruh Dri pekih, dokler preskrbovalni urad ne bo imel za g.ahamov kruh posebno mlete peenične moke. u— VodJa šole za civilno zaščito v Zagrebu in glavni organizator tamkajšnje pasivne obrambe inž Božo Te. ak si ie v petek ogledal ljubl ansko mestno zaščitno šolo in poklicno gasilsko četo ter zelo pohvalil sicer skromno, a smotrno urejene in izk:riščene prostore zaščitne šole ter sodobne naprave mestnega gasilskega urada.____ Na pustni torek bo vesel družabni večer v restavraciji SLAMIČ Na pepelirfco ribja pojedina že od 4. ure popoldne. Prosimo, rezervirajte mize! o— Malo več obzirnosti! Iz vrst gledališkega občinstva smo prejeli: Ali so Ljubljančani res le še za kabarete, za prireditve pri pogrnjenih mizah, kjer lahko v poljubnem času prideš ali odideš, sem se razburjen vprašal, ko sem zadnjič prisostvoval »Plesu v maskah« in »Satoski kraljici«. Dve nesmrtni umetnini, v vsakem pogledu odlično in z vso pieteto podani, kakor pač zaslužita. Obeh uvertur nisem malone nič slišal, ker sem se v parterju sedeč vea čas dvigal kakor pri »a jnzarji, cvajarji«, in ko je bil pri »plesu« zastor že minuto aH dve dvignjen, je cela vrsta občinstva pred menoj vstala, da se : •: •> ■ v: t- . Karikaturist Ladislav Kondor Iz Murske Sobote bo Imel tudi danes dopoldne od 10.—12. in popoldne od 15. do 18. ure odprto razstavo svojih karikatur v palači Bat'e. KINO MOSTE Od 21. do 24. februarja: BENJAMINO GIGLI v svojem najsijajnejšem filmu: Melodija noči Vizija Orienta Viviane Romance (Safija) Predstave: na delavnik ob 20. url, ob nedeljah ob 14.30, 17.30 in 20.30 uri je »kulturni« Ljubljančan mogel nemoten podati na svoj sedež v sredini. Podobno je bik) pri drugi operi. Ali imajo taki ljudje sploh pojem o taktu, obzirnosti, o dolžnem spoštovanju do umetnine »sme, če ga ze do soljudi surovo odklanjajo? V večjih mestih, predvsem narodnih centralah Evrope, ne najdeš zlepa manj discipliniranega občinstva. Ljudje božji, če nočete odpreti oči. pa ostanite v svoji neotesanosti. — Obiskovalec. u— Gledališče mladih pripravlja komedijo švicarskega psatelja Pierra Car-rauxa »Gospodar teme«. Delo ie poslovenila Tuši Rainerjeva. K sodelovanju ie pritegnjenih nekaj mladih talentiranih igralcev, ki bodo pripomogli, da bo predstava res uspela. u— V šentjakobskem gledališču bosta danes dve predstavi; popoldne ob 15 15 bo prva popoldanska predstava »Visoke pesmi«, 8 slik iz Prešernovega življenja, zvečer ob 20 15 pa zadnja uprizoritev zabavne in duhovite Nušičeve veseloigre »Gospa ministrica«. Kupite vstopnice že v pred-prodaji, da se izognete navalu pri večerni blagajni. POZOR prireditelji predpustnfh zabav! Novo došlo oad 300 najnovejših vzorcev mask — konfeti, serpentine, bombice, balončki, Koriljonl, tampljončki, klobučki, čepice, nosovi v vseh oblikah m velikostih, v veliki Izbiri; tudi v komisijo! Uhogreici dospeli! — Se priporoča: BAZAR FOTO TOURIST, Lojze Šmuc, Ljubi jama, Prešernova ul. 8, poleg glavne poete. u— Nov sneg. Po dolgi vrsti prav spomladanskih dni, ki jih je spremljalo neprestano deževje, je začelo včeraj zgodaj zjutraj rahlo snežiti. Novi sneg je zelo južen in je. okrog 10. ponehal, kmalu popoldne pa je začel spet za malo časa na-letavati, tako da ga je zapadlo za nekaj dobrih centimetrov. Snežna odeja pa naglo kopni in vsa znamenja kažejo, da ga bo kmalu pobralo, čeprav bo jutri god sv. Matije, o katerem pravi pregovor, da led razbija, če ga nI, ga pa naredi. Ce bi to prerokovanje doslovno veljalo, bi nam moral sv. Matija preskrbeti nov mrauz. To pa je vendar malo verjetno, ker ima sonce že veliko moč. V torek, dne 25. t. m. prijeten PUSTNI VEČER z godbo; v sredo, dne 26. t. m. SLANIKOVA POJEDINA (od 17.30—18 30 kulinarična razstava v restavraciji Grand Hotela »UNION« v Ljubljani. u— Stranska asfaltna hodnika v Selen-burgovi in Prešernovi ulici sta spričo živahnega prometa tako izhojena, da že kričita po nujnem popravilu. Mnogoštevilne kostanje so preprežer.e z lužami in gostim blatom. Tudi po drugih cestah in ulicah lahko opazuješ talce nedostatke. Z bližajočo sporni ž: .jo bo treba odstraniti take pomanjkljivosti. u— Pr»me%o križišče Resljeve ln Sv. Petra oes*e utegne v kratkem dobiti že neobhodno potrebno, usmerjeno lice. Edina še razpoložljiva parcela na vogalu teh dveh cest, dosedaj last dedičev pred nedavnim časom umrlega rentnika Adoifft Hauptmanna, z enonadstropno hišo na Sv. Petra cesti štev. 39 vred je te dni prešla v last g. Božiča lz Kranja. Zemljišče s hišo je bilo prodano za 1.200.000 dinarjev. u— Občni zbor Mestne ženske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani bo v ponedeljek 10. marca 1 1- ob 17. uri v družbeni pisarni, Beethovnova ulica št. 2, pritličje K mnogoštevilni udeležbi vabi odbor. u— Ljudska univerza, Kongresni mala dvorana Filharmonije. V sredo 28. t. m bo predaval blibliotakar Francoskega instituta g. Mirko Honorlein o novih dognanjih o življenju primitivnih ljudstev. u— Pedagoško društvo v Ljubljani priredi jutri aktualno predavanje g. dr. Vinka Brumna o temi »Pedagoški pomen tujih kultur«. Predavanje bo ob 18. uri t predavalnici mineraloškega inštituta na univerzi. Za doma kuhano milo prodaja lužni kamen In ostale dodatka drogerija Rane Ljubljana — židovska uL L, Preizkušeno navodilo na razpolago u— Fotoelastične metode. V okrilju Društva inženjerjev v Ljubljani bo v sredo dne 26. februarja ob 20. v društveni predavalnici v II. nadstropju »Zvezde« predaval g. univ. prof. dr. inž. Alojz Kral o metodah za določevanje ravninskega stanja napetosti pri kompliciranih konstrukcijah, kjer enostavne računske metode ne zadoščajo. Metoda je izredno važna za strojne elemente in za pos?bne oblike gradbenih, zlasti železobetonskih ncsilcev. u— Koncert pevskega društva »Save-*. Koncert pevskega društva »Save« bo tudi letos posebnost koncertne javnosti in prijateljev društva. S sporede m. ki ga društvo še na izvajalo, bodo nastopili požrtvovalni in marljivi pevci pod vodstvom pevovodje in skladatelja g. Franca Ven-turinija v nedeljo 9. marca ob 16. uri popoldne v Sokolskem domu v Stopanji vasi. Javnost opozarja društvo že danes na koncert in io prosi, da rezervira ta dan za obisk koncerta. Podrobni spored bomo V kratkem objavili. Danes prvi dan umetniške razstav Kralj — Godec — Lakovič v Obersnelovi galeriji na (3-osposvetski cesti! Oficielna otvoritev je bila prav za prav že snoči ob pol šestih ob navzočnosti predstavnikov kulturnega življenja in umetniškega sveta. Razstava je po svoji raznoliki pestrosti zanimiva za vsakogar, saj predstavlja najnovejša dela dveh zrelih umetnikov poznanega imena in tretjega, najmlajšega, ki to pot moško prestaja s\>oj umetniški debut. Tako bomo občudovali fino drobno plastiko Franceta Kralja kakor tudi zanimive jreske v malem formatu, kar je pri nas novost. Nič manj občudovalcev ne bodo našle slike Franceta Godca, ki v svojih intimnih, doživetja polnih gvaših in tempe-rah kaže vso napredujočo silo svojega umetniškega dopolnjevanja. Tudi Vladimir I^akovič razodeva s svojimi prvenci v grafiki, risbah m celo v freski najboljše na-de. Razstava zasluži upravičeno pozornost široke javnosti in bo odprta štirinajst dni, vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 19. ure u— Združenje trgovcev v Ljubljani sklicuje 60. redno letno skupščino za v ponedeljek 10. marca ob 19. urij v veliko dvorano Trgovskega doma. Dnevni red. Poročilo uprave, računski zaključek za leto 1940, po ročilo nadzornega odbora, proračun za leto 1541, poročilo šolskega odbora poročilo o gospodarsko-redakcijskem delu in Trgovskem listu, poročilo 'o delu odbora za zgradbo zavetišča za onemogle trgovce, poročilo o delu odbora Pomoči ter volitev načelstva odseka in sklepanje o obveznem zavarovanju za primer smrti, poročilo o socialnem zavarovanju trgovcev, predlog uprave o podelitvi častnega članstva, samostojni predlogi in slučajnosti. Ce ob 19 uri ne bo navzočnih zadostno število članov, se bo sklepalo o predmetih dnevnega reda 1 uro kasneje, to je ob 20- uri. Ker ob 19. uri ni pričakovati zadostne udeležbe, se otvori skupščina točno ob 20. uri. Samostojni predlogi se morajo vložiti pri upravi najkasneje 3 dni pred skupščino. Sklepni račun za leto 1940 in proračun za leto 1941 sta med uradnimi urami vsakemu članu v pisarni združenja na vpogled. Uprava. (—) u— Senzacija pustnega torka bo tudi letos »Bohemski večer« gledaliških igralcev pri Miklčiu. Spored, kakršnega nima nobena pustna prireditev, bo obsegal 20 točk, pripravljenih prav za ta večer. Izborna vina. lasten buffet. Ker ie pričakovati tudi letos navala, prosimo, da si občinstvo oskrbi mesta v predprodaii ori operni blagajni. u— Jenkovi plesni tečaji v Kazini: danes, ln vsako nedeljo ob 16. url popoldanski. v ponedeljek ob 20. začetnižko-nada.-Ijevalni, namesto ta torek bo nadaljevalni teč»j Izjemoma v sredo 26. t. m., v četrtek ob 20. izpopolnjevanj in v petek nadaljevalni tečaj. Posebne plesne ure vsak dan. Studenti-nje popust. (—) u— Danes popoldne bo v Kazini težko pričakovani otroški ringaraja. Vabimo k udeležbi tudi tetke in stričke poleg očkov in mamic (—) u— »Vse v ®mehu« je letos deviza ma-škarade Ljubljanskega Sokola na pustni torek, ki bo nudila obilo zabave. V pisarni ljubljanskega Sokola si lahko dnevno od 16. do 19. ure proti plačilu rezervirate mize. (—) u— Pustni torek bodo praznovali prijatelji kavarne »Zvezde« tudi letos v vseh prostorih tega Ljubljančanom tako priljubljenega družabnega lokala. In ne bo jim žal, liakor še nikoli, kadar so posedeti na prireditvah v kavami »Zvezdi«. Poskrbljeno ie za godbo. ples. dobro pijačo. veselo razpoloženje in pustno razigranost. Manjkalo ne bo krofov in obetalo nam celo špehovko. Zaradi velikega obiska v kavarni »Zvezdi« priporočamo, da si oravočasno rezervirate mize pri plačilnem natakarju. u— Osroia nalivna peresa dobite v papirnici M. Tičar, Ljubljana, Selenburgova ulica 1 in Sv. Petra cesta 26. {—) u— V zah\-aini n°Mci za dar zimski pomoči dijakom, °rganizirani pod okriljem ljubljanske sekcije JNU, smo včeraj po pomoti zapisali, da je bil znesek poki on jen v počastitev spomina Konrada Batističa namesto g. Karla Batističa. kar s tem popravljamo. Iz Maribora Rardf-lltev živilskih nakaznic za marec. Tukajšnji preskrbovalni urad razgla- J Sa, da bo razdeljeval živilske nakaznice za marec v čajsu od 24. t. m. opoldan do vključno 1. marca opoldne, živilske nakaznice se bodo izdajale družinskim poglavarjem za nje ln za njihove svojce, za pod. na-emnike ter adužinčad proti predložitvi pravilno izpolnjenih glav februarskih na-kasmic. živilske nakaznice se bodo delile na sedmih rejonskih raodeliščih. Stranke, ki so izgubile februarske nakaznice, naj se v lastnem Interesu javijo v ponedeljek 24. t. m. ob 12. uri v svojih rajonskih razde-liščih, kier naj prijavijo izgubo nakaznic. 24. t. m! neha poslovati reklamacijski oddelek v Miklošičevi ulici 1. Jutri bodo od 12. do 18 ure razdeljevali nakaznice v de-kliikl ljudski šoli v Miklošičevi ulici 1 za stanovalce sledečih ulic: Barvaiska, Dravska. Glavni trg, Gledališka in Gospejna. V IV. dekliški šoli, vhod iz Razlagove ce, Aškerčeva in Cankarjeva ulica, v poslopju HI. deške ljudske šole v Razlagovi 26: ETmspiielerjeva, Erjavčeva, Gubčeva. Kacijanerjeva ta Kejžarjeva. V poslopju deške ljudske šole IV. v Gosposvetski ulici: Bernekerjeva, Bezenškova, Čopova, Ga-jeva, Ipavčeva, Kamniška, Kosarjeva ln Vrbanska. V poslopju II. dekliške ljudske šole v žolgerjevi ulici: Beograjska. Bolfen-ška in črtomirjeva. V poslopju deške ljudske šole na Ruški cesti: Tržaška., Mar-moatova, Masarjrkova, Marksova. Mejna, Valvazorjeva in Murnikova ulica. a— Pred državno izpitno komisijo za praktične učiteljske izpite v Mariboru so napravili izpit naslednji učitelji in učiteljice; Arrigler Bojana, Barbarič Karol. Blagovič Gizela, černač Darinka, Dereani Jožef, Drolc Milena, Gerbič Ljudmila, Gjura Josipina, Hinterlehner Marjana, Hočevar Vera, Hodnik Josipina, Kocjan Emilija, K oš eni na Pavla, Košir Gabrijla, Lip-pai Gabrijela, Mencin Roza, Paglavc Stana, Pegam Adela, Petrovič živena, Potočnik Frančiška, Ravnikar Danica. Recelj Karcittna, Rusjan Evalda, šeršen Rudolf, Sever Ana, Sotlar Erna, šajina Cvetka, Šinkovec Ana, Stok Ljudmila. Tribnik Majda, Vede Olga, Verbič Frančiška, Voj-nilovič Milena, Štefan Vučak ln Oton 2u-nec. Prihodnji praktični učiteljski Izpiti v Mariboru bodo v tem šolskem letu Se 13. marca in 1. maja. a— Zdravniško dežurno službo za nnfno pomoč članom OUZD in njihovim upra- vičenim svojcem vrši v neodložljivih pri- J figuro je ustvsril g- Kmlj kot Deckx merih in v odsotnosti pristojnega rajon skega zdravnika v nedeljo, dne 23. februarja 1914. g. dr. Toplak Lojze, Pobrežje, Aleksandrova št. 6. Hotel, kavarna in restavracija »OREL« torek 25. t. m. PUSTNA ZABAVA sreda 26. t. m. KULINARSKA RAZSTAVA in SLANIKOVA POJEDINA Vsaki dan sveže morske in sladkovodne ribe Dr. Faust v lutkovem gledališču. Danes ob 15. uri bo v lutkovem gledališču matična Sokola priljubljena igra »Dr. Faust«, ki bo nedvomno vzbudila zanimanje med mladino. a— Matična vest. Orkestralna vaja bo jutri ob 20. v običajnih prostorih. a— Skrivnosten ženin beg. Pobegnila je od doma žena tekstilnega veljkarja Angela Papa. Njen mož je pri policiji izrazil mnenje, da mu je žena bržčas pobegnila čez mejo. a— Razčiščena ruška afera. Pred tukajšnjim malim kazenskim senatom se ie moral po večkrat preloženi razpravi zagovarjati bivši tajnik ruške občine 30-let-ni Janko Herga. ki je bil obtožen zaradi tega. ker si je v času od 7 oktobra 1938 do 25. avgusta 1939 od denarja, ki ga ie dvignil pod raznimi naslovi nri ruški posojilnici za občino Ruše. pridržal 8.954 din in pa ker si ie v času od 31. marca do 14 julija 1939 od dena ja. ki naj bi bil namenjen za razdelitev ubožn h podpor pridržal razne zneske, skupno 30.940. Za razpravo, ki ji ie predsedoval s. o. s. Kolšek. je bilo ?e'o živahno zanimanje. zlasti v Rušah. Obteženi Herga ie bil obsojen na 2 leti in 8 mescev strogega zapora. 600 din globe ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. a— Skrivnostni avtomobili. Selniški orožniki so zajeli štiri avto'aksije iz Maribora, ki so čakali s svojimi vozili pri selniškem brodu. Izkazalo se je. da so čakali skupino Židov, ki so pri Slemenu nad Selnico pribežali čez mejo. pa so jih naša oblastva ustavila ter jih spravila nazaj čez mejo. V skupini ja bilo 14 odras ih in trije otroci. Drugo skupino 33 osob pa so zajeli v Rušah in so io tudi spravili nazaj čez mejo. Poleg avtotaksiiev sta bdi aretirani tudi dve osebi, ki sta vodili Žide čez mejo na našo stran in si.er neki 44-letni J. Z. iz Slemena in 32-:etni F. V. iz Velikeaa Boča. Avtotaksiji so hoteli pobegniti. kar se jim pa ni posrečilo Potem so poizkusili s podkupovanjem. Da so ovadeni še zaradi tega. Pokazalo se je tudi da poizkuš-aio te skupine s oreha;aniem čez mejo ob menjavi obmejnih straž. e— Prepoved uporabe zvočnih signalov pri motornih vozilih ponoči. Prod stoj ništvo mestne policije je prepovedalo uporabo hreščeeih zvočnih aparatov in uporabe zvočnih signalov pri motornih vozilih nočnem času v območju mesta Celja m izdalo na osnovi čl. 66. in 67. zakona o notranji upravi nasflednjo naredbo: Člen 1. Na območju mesta Celja je prepovedano pri motornih vozilih uporabljati za signaliziranje hresčece zvočne naprave (kakor n. pr. sdrene na električni ali zračni pogon). Uporaba mečnih signalnih naprav je dovoljena ?e vozilom ognjegascev ln reševalne postaje. Člen 2. Od 22. do 6. zjutraj je v območju mesta Celja vsem vozačem motornih vozil prepovedano uporabljanje zvočnih signalov. Člen 3. V tem času se označuje smer vožnje s svetlobnimi signali (svetlobnimi smernimi puščicami ali žarometi) na isti način, kakor je to predpi sano za zvočne signale. Člen 4. Na vogalih križiščih in povsod, kjer se menja smer vožnje, morajo motorna vozila voditi z minimalno brzino, tako da se vozillo lahko takoj ustavi, ako bi smer vožnje ne bila. prc&ta. Člen 5. Prekrški te naredbe se kaznujejo po čl. 69. zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 500 din, v primeru neplačila globe v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 10 dni. Člen 6. Ta naredba dobi obvezno moč z dnem objave v »Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine«. Negujte zdravje! Posečajte moderno mestno parno ln kadno kopališče na Vrazovem trgu v Celju! Cene: Pršna kopel: EL razred 3 din, brez perila 2 din; L razred 5 din, brez perila 2 din. Kadna kopel: n. razred 8 din, brez perila 6 din; L razred 12 din, brez perila 10 din. Parna kopel: II. razred 12 din, brez perila 10 din; I. razred 18 din, brez perila 16 din. Masaža 5 din. Abonenti, ki kupijo 10 listkov za poljubno kopel, imajo 10% popusta, vendar jih morajo izrabiti v teku 6 mescev, sicer Izgube veljavo. e— Legija Koroških borcev krajevna organizacija v Celju vabi svoje člane na izredni občni zbor, ki bo 2. marca 1941 ob 9. uri dopoldne v vrtni dvorani hotela Evrope. (—) Prima gorenjski, slovenski jedilni krompir dobite ugodno pri Kmetijski družbi, Celje. e— Na ljudskem vseučilišču bo predaval jutri ob 20. umetnostni zgodovinar prof. dr. Fran Šijanec iz Celja o temi »Slovenje-štajersko baročno slikarstvo«. Zanimivo predavanje bodo pojasnjevale številne ski-optične slike. e— Nesreča v pivovarni. Pri delu v pivovarni v Laškem je v petek raznesllo 18-iletnemu delavcu Leopoldu Pušniku iz Šmi-klavža pri Laškem steklenico v roki ter mu močno poškodovalo dlan in prste leve roke. Pušnik se zdravi v celjski bolnišnici. e— »Zaprta vrata« v celjskem gledališču. Ljubljanska drama je uprizorila v petek zvečer v celjskem gledališču dramo italijanskega pisatelja Marca Prage. Drama je izrazito psihološka in obravnava na svojevrsten način problem Jjubezni med materjo in sinom v okviru nekakega zakonskega trikota. Delo je pisano zelo prisrčno in z močnimi čustvenimi poudarki in krepkimi notranjimi učmki, pozna se mu pa, da je staro že okrog 30 let. Režiser g. Milan Skrbinšek je dal delu krepkega poleta ter ga je stilno in vsebinsko temeljito obdelal. Ga. Saričeva je ustvarila s poglobljeno in prepričevalno igro dovršen lik. Izrazit tadeirt je g. Tiran, čigar Giulio je bil neoporečen v zasnovi in izvedbi. Komoc- Dobro so se uveljavili gdč. Leva r jeva (Ma-riolina) ter gg. Presetnik (župnik) m Gre-gorin (Ippoditc). Gostje so spet nudHi rosen j« globek umetniški užitek. — R. P. Iz življenja na deželi ŠMARJE PRI JELŠAH. Prosvetni cd-sek gasilske čete uprizori v nedelio 23. t. m. ob 15. uri v dvorani Kat. doma Nuši-čevo veseloigro »Sumljiva oseba*. Vljudno vabljeni vsi, ker ie čisti dobiček namenjen v korist revnih šolskih otrok. — S reška organizacija Rdečega križa ie podala v nedeljo 9. t. m. obračun svojega dela. Iz poročil funkcionarjev ie bilo razvidno. da je odbor storil kar največ za namene društva, največ pa ss ie trudil predsednik g. dr. V. Lorger. ker je izvež-bal celo četo samariiank in samarijanov Želeti bi bilo. da bi pristopili k sodelovanju še občini Loka pri Žusmu in Sv. Štefan. Pri volitvah ie bil izvolien naslednji odbor: dr. V. Lorger predsednik dr. B. Fischer podpredsednik, g. E Kunei blagajnik in Ivan Rebec tajnik. — Tudi šmarski tržani so se zavzeli za to. da bi dobili revni šolski otroci nekaj toole hrane. Šolsko kuhinjo vodi z vso natančnostjo g. Pogelšek. Dobrotnikom kuhinje bodi na tem mestu izrečena iavna zahva'a ČRNA PRI PREVALJAH. Preteklo nedeljo je bil občni zbor Društva nameščencev rudnika Mežica. Kot odposlanec Zveze društev privatnih nameščencev v Ljubljani se je udeležil občnega zbora tov. Božidar Makše, ki je v daljšem govoru obrazložil vsa pereča vprašanja, ki se tičejo privatnih nameščencev. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen dosedanji odbor s pred sednikom tov. Antonom Govejškom na čelu. h Iz škofje Loke šl— Letna skupščina Kola jugoslovenskih sester je bila dokaz žilave delavnosti te naše najpomembnejše karitativne organizacije. Iz poročil posnemamo, da Kolo šteje okrog 300 članic. Pri božičnici je bilo obdarovanih 167 otrok, odraslim pa se ie delila moka, gotovina, živež, obleka, perilo itd. Ugotovitev, da je Škofja Loka podpria letos Kolo ko zlepa ne. je dokaz, da se dela pravilno in nepristransko. Na novo so bile izvoljene s. Brezigarjeva, Sav-nikova in Masterlova. šl— Ustanovni občni zbor podružnice Narodne strckcvne zveze v Škof ji Loka bo v nedeljo 23. L m. ob 11. uri v restavracijskih prostorih pri Otetu. Vse zavedne delavce in delavke vabimo, da se ustanovnega občnega zbora zanesljivo udeleže. Iz Litije t— podružnica Narodne strokovne zve ze je poživela svoje delovanje. Kot uvod v to delo smo Sklenili prirediti prvo delavsko akademijo, na kateri bodo gostovali tamburaški orkester NSZ in dramatski odsek NSZ iz Ljubljane. Akademija bo da> nes točno ob 16. uri v dvorani na Stavbah. Na sporedu so glasbene In pevske točke ter spevoigra v treh dejanjih »Kovačev študent«. Iz Trbovelj t— Športni karneval priredi danes SK Amater v dvorani Delavskega doma. Prireditev se vrši v okviru trboveljske zimske pomoči. Pričefcek ob 18. uri. Maske vljudno vabljene. Sodelujejo Delavska godba. t— PozOr sadJarJl. Danes bo ob 16. v šoli pri Sv. Katarini nad Trbovljami poučno predavanje iz sadjarstva. Vabljeni vsi posestniki sadnih vrtov in prijatelji sadjarstva, ki se zanimajo za umno sadjarstvo. Iz Hrastnika h— Himen. Danes se poroči naš dolgoletni naročnik g. Franc čepin, brusaški mojster v steklarni z gdč. Cilko žolger-jevo od Sv. Štefana pri žusmu. Obilo sreče! h— Dodatne krušne karte za težake in bolnike so došle. Prve se dobe pri obratih. Vsak delavec se naj zglasl pri svojem Obratu, pa bo dobil še dodatno krušno karto. S to karto lahko kupi pri svojem trgovcu 1 kg moke. — Bolniki se pa naj zglasijo pri svojem zdravniku, ali pa pri zdravniku bratovske skladni ce ali pri zdrav nlku OUZD. Ta mu izroči list, na katerem je zabeležena vrsta bolezni. S tem listom se mora podati k občinskemu zdravniku, kjer dobi karto za belo pšenično moko. To moko si naj bolnik oziroma svojec priskrbi pri svojem trgovcu. Iz Krškega kr— Dva občna zbora. Danes bomo Ime li kar dva občna zbora v Krškem. Prvi bodo zborovali dopoldne naši kmetovalci, popoldne pa naši lovci v gostilni g. Franca Vaniča. kr— Opozorilo vsem maskam, kakor tudi vsem onim, ki žele poeetitl letošnjo maškerado krškega Sokola v torek 25. t. m.: Začetek bo točno ob pol 20, dočim do . prihod mask v dvorano točno ob 20. Vsi naj upoštevajo, da se mora maškerada letos prej zaključiti, zato moramo prej začeti in biti točni, če hočemo, da se bomo res zabavali. Iz Ptuja j— Obrtniki ustanavljajo ®vojo blagovno zadrugo. Ze dolga leta tarna obrtništvo v Ptuju in okolici nad visokimi nabavnimi cenami surovin za obrtniške izdelke. Zdaj si hočejo odpomoči s tem. da bodo ustanovili svojo blagovno zadrugo, ki bo članom obrtnikom preskrbovala surovine in kredite po zmogljivih pogojih. V zadevi ustanovitve blagovne zadruge bo v nedeljo 23. t m ob pol 9. v gostilni pri Zupančiču predavanje, na katero so vabljeni vsi stanovski tovariši. j— Otroški direndaj bo na pustni torek ob 14. v Narodnem domu. 'Priredi ga Kolo jugoslovenskih sester. Pozneje se bo vršil sokolski družabni večer. Zvočni kino predvaja danes ob pol 19. in pol 21. uri film »Moja hči tega ne dela« v glavni vlogi Geraldina Katt. Za dodatek filmski žurnal. Zasedanje banskega sveta končano Ljubljana, 22. februarja Banski svet je nocoj zaključil svoje letošnje proračunsko zasedanje. Dopoldne je najprej končal razpravo o proračunu trgovinskega oddelka, nato pa opranril Se razpravo o proračunskih dohodkih in o proračunu bednoetnega skladu. Popoldne je razpravljal še o spremembi uredbe o občinskih uslužbencih. O zadevah za trgovino, obrt in industrijo je govorilo zjutraj še sedem govornikov. Zahtevali so med drugim uredbo o pobijanju šušmarstva, imenovanje sosveta pri izpostavi direkcije za zunanjo trgovino v Ljubljani. Nato se je začela razprava o proračunu dohodkov, o katerem je podal načelnik finančnega oddelka dr. Orel kratko uvodno poročilo. Pojasnil je najprej, kako je proračun za 19 milijonov večji od sedanjega, nato pa poudaril, da proračun kljub temu ne uvaja nikakih novih davščin razen povišanja trošarine na pivo od 60 na 100 din pri hI in povišanja taks na prenos nepremičnin. K razpravi se je prvi oglasil industri-jec Avsenek, ki je obširno govoril o gospodarskih prilikah v državi. Dejal je, da kaže banovinski proračun prave znake pavperizacije. Samo Prevod bo že v prvem letu Izkazal bilanco, ki bo daleč presegala bilanco rednih banovlnskih dohodkov in Izdatkov. Nastopile so prilike, ki dovoljujejo, da bi se mogel banovinski proračun primerno povečati preko svojih sedanjih meja, ker so državne finance sedaj postavljene na trdne temelje. Banovina si mora z novimi ustanovami pridobiti sredstva za gospodarski, kulturni in socialni razvoj Slovenije. V tem pogledu predstavlja Prevod le prvo fazo v novem razvoju samoupravnih financ in treba bo ustanoviti še nekaj ustanov, ki bodo krenile isto pot, čeprav bodo imele drugačne naloge, končno pa bo treba strniti vse v eno. Tudi država je bila prisiljena seči po izrednih ukrepih, da je krila izredne mlii-jardne izdatke, ki so postali potrebni spričo sedanjega časa.. Treba je pozdraviti tendenco, da se razčisti vprašanje kritja teh izrednih državnih izdatkov. Kakor je Izvedena razdelitev državnih izdatkov oa redne in izredne, bo potrebna taka razdelitev tudi na državne dohodke. Izredne izdatke bo treba kriti z izrednimi davščinami, deloma pa tudi s posojili, kjer bo treba postopati enako radikalno kakor pri davkih. Vsak odpor bo morala država v interesu svoje eksistence radikalno zlomiti. Govornik je nato razpravljal o draginji. Cene moramo ustaviti na njihovi sedanj> poti navzgor, pa naj bodo za to potrebne tudi velike žrtve. Istočasno bo treba skrbeti za pravično razdelitev blaga, ki z njim razpolagamo. V Sloveniji bo ilo to lahko, ker naš aparat dobro posluje. Zahteva po avtonomni ureditvi razdelilnega načina je zato danes ena najvažnejših političnih zahtev. Po b s. Avseneku so govorili še štirje govorniki, nakar je bila razprava o dohodkih končana. Pravilnika o banovinekem proračunu i" o bednoetoem fondu — ta izkazuje i milijonov dohodkov — nista i sevala debate. Ob 12. je bila dopoldanska seja koKčbna. Na popoldanski seji, ki ee je leiVAi ob 17. je banski svet razpravljal o spremembah uredbe o občinskih uslužbencih. Spremembe se nanašajo v glavnem na možnost premeščanje občinskih uslužbencev in na njihovi minimalne plače, ki se izenačijo s plačami državnih uslužbencev in znašajo od 1100 do 1600 z ozirom na šolsko kvalifikacijo. Spreminjevalna uredba je bila soglasno sprejeta. Enako je bilo sprejetih nato še okrog 30 resolucij, ki so bile predlagane med zasedanjem. Med njimi so tudi naslednje: Ban mora odobriti vse zadolžitve občin in vse odsvojitve njihovih nepremičnin. Pokojninsko zavarovanje občinskih uslužbencev naj se prenese na Pokojninski zavod za privatne nameščence v Ljubljani. Poostri naj se kontrola nad mlaooletniki v gostilnah, na plesih hx drugih prireditvah. Pospeševanje kmetijstva n&i ec prenese na banovine. Uvoz modre galice naj se osvobodi carine. Za gradnjo klinike medicinske fakultete naj prosvetno ministrstvo najame 60-milijonsko posojilo. Uvede naj se prisilna obdelava vw» orne ztmlje. ki jo veleposestva oddajajo v zakup Naj se izvede likvidacija osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev. Pred koncem zasedanja se jc b. s. Novak zahvalil banu dr. Natiačenu za njegovo dalo ter uponiinjai pokojnega dr. Konjsca Poudaril je nato uspešno politiko kneza namestnika, ki nain jc ohranila našo nevtralnost in končal z zagotovilom, da bodo tudi Slovenci kot en mož pohiteli pod vojaške zastave, če bi kdo segal po našem državnem ozemlju. Prebivalstvo vse države bi v takem primeru dokazalo svetu da Jugoslovanu nobena žrtev ni prevelika. če gre za njegovo svobodo. V svojem zaključnem govoru se je ban zahvalil banskemu svetu za njegovo deflo in obljubi, da bo upošteval med zasoda-danjem iznesene pobude, kolikor bo le mogoče. Zahvalil se ie tudi uradništvu banske uprave in novinarjem, nato pa se je tudi on dotaknil našega mednarodnega položaja. Deja* je med drugim: »Storimo vsi. kar je t naši moči, da bo naš narod v teh težkih, a velikih časih pokazal. d« zasluži dostojno mesto na božjem soncu in lepšo bodovnost. kakor je bila njegova preteklost. To zaobljubo napravimo danes vsi. prsden se razidemo, • trdnim, nespremenljivim sklepom, da hočemo tej zaobljubi citati zvesti in ji služiti. dokler a* ne izpolni do konca. In enako aaobljubo iwj napravijo v«, pra* vsi, ki jih je riovenske imat: rodila.« Banove isvajanja §c bila »prejet* z velikim ploskanjem. Od 18.15 je bila nocojšnja seja končana in z njo letošnje «as©da-nje banskega sveta. Za člane banskega svete in vodilno uredništvo je biSa nato prirejena zakuska v repre2entačnih prostorih banske palače. Novo mesto. Kino »Domc v Sokolskem domu bo predvajal danes ob 16., 18. in 20 15 francoski velefilm »Kaljuža«. Predigra: Foxov žumal. Prihodnji film v torek in sredo, obakrat ob 20.15 »Polarni Sij«. V glavnih vlogah: Sonja Henie, Don Ameche in Cezar Romero. V sredo ob 16. uri predstava za mladino. Znižane cene 3 in 4 dir.. Kranj. Kino Narodni dom: danes ob 16., pol 19. in 21. uri dvojni spored: Marija Ce-botari v prekrasni drami »Himna ljubezni« in vesela komedija »Nanetlc c. (—) Kinematografi Sevnica. Kinopredstave danes odpadejo. ker ima v dvorani sokolsko društvo svojo tradicionalno pustno zabavo (ma-škarado) s pričetkoan ob 19. uri. (—) Jesenice. Zvočni kino Radio predvaja danes ob 15. nadvse zabaven velefilm »Anton Zadnji«. V gL vlogi Hans Maser. Med dodatki tudi kulturni film, Alfa kamera in vojni tednik. — Sledi za pustni torek: »V leijih krempijih«. (—1 Nase gledališče DRAMA Nedelja, 23. ob 15.: Snegulčica. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Cigani. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 24.: Protekclja. Premiera. Red premlerski. Torek, 25.: zaprto. Nedelja v drami. Zadnjič v letošnji sezoni bodo igrali danes popoldne očarljivo pravljico »Snegulčica« v stihih Pavla Golie z Ančko Levarjevo v naslovni vtogi. Veljale bodo znižane cene od 20 din navzdol. — Delo popularnega humorista Frana Milanskega »Cigani« ao našli pri občinstvu kar najživahnejfii odziv. Stalno razprodane predstave pričajo o priljubljenosti te uprizoritve. Zasedba je običajna. S kupleti bosta sodelovala Jožek in Ježek. Tudi za to predstavo bodo veljale znižane cene. Za vedelo pustno razpoloženje je naštudi-rala drama v režiji prof. šesta Nušičevo veseloigro v petih dejanjih »Protekcija«. Igrali jo bodo v ponedeljek zvečer za red premierski Dramatik pokaže na humeri-stičen in obenem satiričen način, kako iščejo razni uradniki protekcije pri ministru in kako se bori mlad novinar zoper korupcijo. V dejanje so vpletene tudi zelo zabavne ljubezenske zgodbe. Kdor se hoče resnično zabavati in nasmejati, naj ne zamudi te predstave! OPERA Nedelja, 23. ob 15.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20.: Tri stare škatle. Izven. Ponedeljek, 24.: zaprto. Torek, 25.: Tri stare škatle. Nedelja v Operi. Dve opereti bosta uprizorjeni v nedeljo popoldne: znana učinkovita opereta Ralfa Benatskega »Pri belem konjičku« s Poličevo in Sancinem v glavnih partijah ter Barbičevo, Zupanom. Japljevo, Pečkom. B. Sanclnora in Simon-čičem Dirigent V. šušteršič, režiser inž. Golovin. — Prva repriza ljubke operete »Tri stare škatle« bo zvečer. V glavnih partijah Poličeva, M. Sancln, Barbičeva, B. Sancin in Polajnarjeva. Baletni vložek bodo plesale Bravničarjeva. Moharjeva in Pilato. Dirigent D. Zebre, režiser in ko-reograf inž. Golovin. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 23. ob 15.15: Visoka pesem. Popoldanska predstava. Ob 20.15: Gospa ministrica. Poslednjič. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 23. ob 15.: Habakuk. Ob 20.: Sumljiva oseba. Znižane cene. V počastitev spomina pok. mons. Janka Barleta poklanja dr. Vilko Pfelfer za Ciril Metodovo družbo 100 din. R D I Ponedeljek. 24. februarja Ljubljana 7: Jutmji pozdrav, napovedi, poročila. — 7-15: Pisan venček veselih zvofcov (plošče). — 12: Nekaj poskočr.ih (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Nacionalni spored (Radijski orkester). — 14: Poročila, objave. — 17: Radijski orkester. — 18.10: Duševna zdravstvo (dr. A. Brecelj). — 18.30: Plošče. — 18.40: Vsakoleten ra-rvoj priro-re — II. deJ (prof. A. Mcder). — 19: Napovedi poročila. — 19.25: Nac. ura: Zagreb govori. — 19 40: Plošče. — 19.50; Deset minut zabave. — 20: Rezervirano za prenos. — 22: Napovedi, pereči'a. Beograd 20: Dramski večer. — 21.10: Jugoslovanske pesmi (poje zbor ljubljanske Glasbene M3tice). — 22: IHavirske skladbe. — 22/30: Lahka in plesna muzi-ka — Zagreb 20.30: Sremsike pesmi. — 21: Komorni koncert. — 2215: Ravelove skladbe. — Praga 20.30: Lahka giadba. — 22.30: Koncert češke filharmonije. — Sofija 20: Simf. koncert. — 21.30: LahT:a glasba. —• 22: Bolgarske pesmi in pieri. — Berlin 19.15: Zabaven spored. —21.15: Koncert orkestra in solistov. — 23.15: Nočna oddaja. — Rim 20.30: Sinvf. koncert. — 22.10: Violinske skladb«. Nedelja, 25- februarja Ljubljana 8: Jutrnji poadrav. — 8.15: Operni trio. — 9. Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (dr. I. Len-ček). — 10: Hrvatske pesmi (plodče). — 10.15: Radijski satanski orkester (vodi V. Novšak). — 11: Valčki in polke (plošče). — 11.45: Koroške pesmi v harm. Luka Kramolca poje sekat et »Javonrik«. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Bodimo dobre volje (duet Jožek in Ježek in radijski orkester). — 17: Nevarnost in zatiranje pasje stekline (dr. širne žibert). — 17 30: Veselo popoldne: Gorenjski trio (samospevi J. Ahafiča), vmes plošče. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Slovenska ura: Arnošt Adamič: Blaž Ko-cen ob 1201etnici rojstva. — 2ivljenjepis-na zvočna igra (Člani radijske igr. družine). — 20.30: Godba 40. pp. Triglavskega. — 22: Napovedi, poročila. — 2215: Za razvedrilo igra radijski orkester. Beograd 20.45: Verdijev »Requiem« (izvaja Glasbena Matica Iz Ljubljane). — 22.50: Plesna muzika. — Zagreb 20: Taa*-buraški zbor. — 20.45: Operetna muzika. — 22.15: Ples. — Praga 19.15: Orkster in solisti- — 20.30: Orkestralni koncert. — 22.10: češka glasba. — Sofija 20: Zborovsko petje. — 20.30: Instrumentalni koncert. — 21: Lahka godba in ples. — Berlin 19.15: Plesni večer. — 21.15: Orkester iti solisti. — 23.15: Nočna oddaja. — Rim 20.15: Spevoigra. osmin wwvndd Jutra pod »čista« 4020-1 Hlanec priden, pošten, h konjem, dobi takoj službo. Gostilna Huč, Ljubljana, Vegova ul. 10. 4005-1 Prvovrsten krojač sprejme konfekcijQ ln po meri delo na dom Reflektantom se vljud no priporočam. Ponudbe na ogl. oda Jutra pod šifro »Dobra izdelava« 3691-2 Bivši trgovec-gostilničar star 43 let, nesrečen v zakonu išče sebi enako, do 45 let staro trgovko ali gostilničarko zaradi skupnega dela. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dobrosrčnost«. 3676-2 Trgovski pomočnik 42 let star, soliden, ma-nufakturne ln špecerijske stroke Išče mesto pomočnika, skladiščnika aH slično. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hvaležen 42«. 3677-2 Ključavničar železcst ufar avtogenič-nl varilec, šofer, mehanik z večletno prakso vojaščine prost, išče službe najraje k kakemu industrijskemu podjetju. Ponudbe: Viktor Uršič, Radeče 184 — Zidani most. 3702-2 Samostojna kuharica vsestransko zanesljiva, z večletno prakso, varčna gospodinja, želi premeniti službo k boljši družini. Gre tudi k boljšemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varčna ln samostojna«. 3658-2 Iščem službe pri boljši družini. Grem za sobarico ali k malim otrokom, najraje v Ljubljano. Vivod Brigi-ta. Ruše pri Mariboru. 3652-2 Sobarica večletna b olnlška strežnica z znaniem francoskega. nemškega Jezika ln šivanja Išče službe za 1 marca. Kralj. Maribor. Pobrežje. Stranska 2. 3560-2 Prodajalka ki se Je Izurila v trgovini z mešanim blagom, želi premeniti mesto Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Vestna ln poštena«. 3688-2 Gospodinjska pomočnica srednjih let. pridna, poštena. vajena kuhanja ln drugih gospodinjskih del Išče službe pri dobri družini, s 1. marcem. po možnosti v Mariboru Ponudbe na podružnico Jutra v Trbovljah pod »Poštena«. 3664-2 Gospodična izvežbana v lesni stroki vešča drž. In nemškega Jezika. — stenografije, strojepisja ln knjigovodstva ln korespondence. išče mesto uradnice aH blaealnlčarke. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3622-2 Stavbni tehnik z obširno prakso v pisarni in na terenu, išče zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Vsestransko verziran«. 3770-2 Natakarica mlada in simpatična, — išče mesta kjerkoli. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Mlada in simpatična«. 3653-2 Frizerka z dolgoletno prakso, želi službo v LJubljani. — Ponudbe poa šifro »Nastopim takoj« na ogl. odd. Jutra«. 3768-2 Šofer in vrtnar Išče službo za takoj. Ponudbe na ogl. odd. "Jutra pod šifro »Vrtnar šofer«. 3632-2 Kovača aH ključavničarja, nadarjenega. ki bi se bo tel posvetiti kovanju le pih kovanih Izdelkov v boljši kovinski aelavnici iščem za takoj Mesto stalno, plača dobra. Po nudbe pod »Vojaščine prost, na ogl. odd Jutra. 3566-1 Mlad trgovski pomočnik pecerljske stroke, ao oer prodajalec, se sprej me. Hrana v hiši. Po nudbe z navedbo plače na podružnico Jutra v Celju ped »Dober pro dajalec«. 4064-1 Gospodična stara 24 let. pridna ln poštena, išče mesta v kaki mlekarni ali slaščičarni kot prodajalka ali v gostilni kot natakarica. Nastop 1. marca ali pozneje Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3657-2 Trgovska pomočnica lzučena 7 trgovini z mešanim blagom, vajena tudi gostilne želi premeniti mesto s 1. marcem. Ceni. ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Dobra mlajša moč«. 3617-2 Mesarski pomorn?V vojaščine prost, — Išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3557-2 Samostojen korespondent ter knjigovodja s trgovsko In nekaj kmetijske prakse. znanjem slovenskega, srbohrvatske-ga ln nemš':ega Jezika ter strojepisja želi radi zboijšanla dohodkov tn študija otrok premeniti službo Cenj ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Manjlv in samostojen« 3539-2 Mlada absolventka trgovske šole išče primerne zaposlitve, vešča stenografije ln strojepisja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna mlada«. 3789-2 Izučen trg. pom. in avto mehanik, zmožen za trgovino koles, motorjev ln šival, strojev, sploh za tehnične in kovinske trgovine, z znanjem srbohrvatske-ga ln nemškega jezika, želi službo, takoj. Grem tudi v delavnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten točen«. 3808-2 Trgovska pomočnica verzlrana v vseh strokah trgovine, želi namestitve. Ponudbe podruž. Jutra v Ptuju pod »1. marec«. 3803-2 Dekle pridno ln pošteno, vajena vseh gospodinjskih del, išče mesto k boljši rodbin! s 1. marcem najraje v Ljubljani. Np v v vseh poslovalnici Jutra. 3805-2 Mlada prodajalka dobro Izvežbana v špecerijski in usnjarski stroki, Išče nameščenja kjerkoli tudi kot prak-tlkantinja v manufak-turl s 1. marcem ali tudi pozneje. Naslov v vseh poslovalnic. Jutra. 3759-2 Uradnica s 15-letno prakso r knjigovodstvu. korespondenci ln strojepisju, zmožna tudi nekoliko nemškega Jezika, želi takojšnje namestitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šl---Zmožna 41«. 3933-2 Natakarica mlada, simpatična. Išče mesto v boljšem lokalu za takoj Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Natakarica«. 3930-2 16-letnn dekle pridna ln poštena, bi rada zamenjala učno mesto kjer koli. Naslov v' vseh poslovalnicah Jutra. 392C-2 Vajenca strogih staršev, se sprejme v mešano trgovino. Ponudbe lastnoročne na V. Jamnik, St. Janž prt Dravogradu. 3775-44 Klepar, vajenca zanesljivega, poštenih staršev, sprejmem takoj Gorupič Konrad — Novo mesto. 3783-44 Mizarskega vajenca lz ljubljanske okolice, sprejmem takoj. Josip Žužek, Streliška ul. 5. 3811-44 Vajenca Kuharica samostojna, pridna, vajena tudi drugih hišnih del išče službe, najraje k samostojni gospej. gospodu aH manjši družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Kuharica 2727«. 3937-2 Trgov, pomočnik verziran v špecertji galanteriji, splošni želez-nlnl. vešč strojeplsla. — želi nameščenja takoj ali 1. aprila Ponudbe na ogl odd Jutra pod šifro »Dobra moč 999« 3948-2 1000 din nagrade dam tistemu, ki ml preskrb) stalno službo Cenj ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Stalna služba 941«. 3958-2 Gospodična izučena šivilja, z zna nJem nemščine ter vešča vseh gospodinjskih del stara 21 let, želi mesto natakarice - začetnice najraje na Koroškem Naslov v vseh posl. Jutra. 4060 2 Trgovska sotrudnicb verzlrana v vseh strokah prodaje ter dobra aran ierka išče zaposlitve, naj raje v mestu. Ponudbe na ogl. oda. Jutra ood »Sotrudnica«. 3994-2 Mladenič star 30 let, želi premeni ti službo. Vajen vseh vrtnarskih ln hišnih ael Pošten ln delaven m če je potrebno, tudi kavcije zmožen. Grem tudi izven Slovenije. Ponudbe poslati na ogl. odd Jutra pod »Vrtnar 941 4042 2 Kuharica z gospodinjsko šolo ln večletno prakso, poštena In vsestransko zanesljiva, želi službe na deželo. Ponudbe na oglasni odd. TUtra pod »Agilna^ 4067 2 Izurjena prodajalka stroke stekla in porcelana, zmožna tudi pisarniških del. Išče namešče nja. Cenj. ponuabe na ogl. odd. Jutra pod »Ste klo«. 4063 2 Mlad trgovski potnik Izučen v trgovini z mešanim blagom. Išče mesta najraje na deželi. — Naslov: Mazovec Viktor, Domžale. 3703-2 Dekle, pošteno ln marljivo, — Išče postrežbo za dvakrat tedensko aH vsak dan. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Pridna marljiva«. 3844-2 Gospod;čna z enoletno pisarniško prakso, želi premeniti službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra _3853-2 Trg pomočnik •nešane stroke, z večletno prakso v železnlnl. že o nameščenja Cenjena ponudbe na oglasni odd lutru pod »Vesten. poš'tii« 3857-2 Frizerka miniža lš.'e slhžbo za lz-en Irubljane, najrajši na mrrje Nastopi lahko tskrj. Cenj. po-midw :e ogl. odd. Jutra pod »Zellm si na mo*-je«. 3826-2 I Mehanik i strojni ključavničar vefič o popravilu In montiranju raznih strojev, išče službo Ponudbe na ogl. j odd. Jutra pod »Samostojen mehanik«. 3818-2 Opekarniški delovodja z dolgoletno prakso na iaml kakor na e ,,ktiič nI po?»on ln v yA<-'v*l vsakovrstne .»pek?. le na ogl. odd. Ti.tra i*x) značko »Deiovodm* 9609-2 Stavbni tehnik želi dela v izdelavi stavbnih načrtov, na doni. Iadeluje takoj po naročilu. Ponudbe na oglasni icd. Jutra pod »Želim risati«. 4070-2 Restavracijska kuharica samostoj na, stredn j lh let, išče službe v restav raciji aH boljši gostilni kjerkoli v Dalmaciji Ce njene ponudbe poslati na podružnico Jutra v Celju pod značko: »Zmo žna kuharica«. 4072 2 Fant star 21 let, priden ln pošten. Išče službo sluge ali temu primerno zaposlitev. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4029-2 Boljše mesto za kuharico k fini družini najraje Izven Ljubljane Iščem Ponudbe na ogl oddel. Jutra pod »Boljša h'*a« 3850-2 *«5iencifke) Peronska brivnica LJut ana gl kol. s-rej me vajenca 37« 1-44 Frizersko vajenko po možnosti z nekaj učne dobe sprejme takoj damski frizerski salon. Naslov v vseh posloval. Jutra. 3670-44 za mizarsko obrt sprejme F. Kune, Sv. Petra c. 85. 3817-44 Vajenca sprejme trgovina z mešanim blagom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vajenec«. 3693-44 Vajenec za usnjeno galanterijo se sprejme. BergelJ. Glin >ka ul. 15. 3903 44 Učenko sa. kuhinjo in gostilno sprejme gostilna Lovšin Gradišče 13. 3987-44 Vajenko za v trgo.ino s čevlji sprejmem. Ponudbe pod »Imam potrebno lzobraz bO' na ogl. odd. Jutra. 4052-44 Trgovski vajenec s primerno šolsko lz obrazbo in poštenih staršev se takoj sprejme v špecerijsko trgovino. — Hrana ln stanovanje v hiši. Ponudbe z navedbo šol. spričevala Je poslati na poar. futra. Celje pod »Zanesljiv«. 4063-44 Vajenec za sooarsko stroko se sprejme s stanovanjem ln hrano v hiši. Jazbec Ivan, sodarstvo, Celje, Lastni dom 4. 4054-44 Vajenca poštenih staršev, sprej mem takoj v špecerljo v LJubljani. — Ponudbe poa »Zdrav« na ogl. odd TUtra. 4043-44 Z zakonom zaščiteno ime »EMONA« in gornji žig nam jamčita za kvaliteto našega zdravega, resnično pravega »Emona« cvetličnega čaja, ki ruskega (kitajskega) r vsakem pogledu nadkriljuje. Išče se potnik za prodajo špecerijskega artikla. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dober zaslužek 421«. 3860-5 Potnika ali krajevnega zastopnika. vpeljanega za procla-Jo čevljarskih potrebščin Iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez-konkurenčna novost«. 3868-5 Vajenca sprejme krojaški salon »MODA« Ljubljana, Resljeva 8. 3864-44 Vajenko za trgovino v "ečjem trgu sprejmem lirano ln stanovanjem v hiši. Pogoji: poštenost, pridnost ne edinka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Trg«. 3143-44 Učenko od 16. do 17 let staro lepo. z dobrim glasom za petje, katera Ima voljo za glasbo ln tudi harmo-nlkašlco. Iščem za mojo skozi famlllarno damsko kapelo. Klepšlč, kapelnik, kavarna Ljutomer, Maribor. 8772-44 Pouk Nemško konverzacijo in pouk nodi izobražena gospa. Skupine J—6 oseb Honorar zelo majhen. Pouk giasoviria po najboliSi metodi, zelo poceni. Kongresni trg 13/11. 2710-4 Instrukcije za vse šolske predmete nudijo brezposelni profe sorski kandldatje stro kovnjaki. — Novinarski dom. Gosposka 12: urad ne ure 00 10. do 12 219-4 Grščino latinščino, poučuje pro-f*-soi za zmeren honorar. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3696-4 Nemščino angleščino, francoščino, Italijanščino, poučuje dipl učiteljica. Kolodvorska ul. 11 pritličje. Informacije dopoldne. 3631-4 Dijaka z znanjem nemščine — Iščem za čl tanje med 18. ln 20. uro. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3678-4 Krajevne zastopnike za »čaJ-Ekstrakt« iščem Diven aroma. odličen okus. Ima aroma ln bar 'o najboljšega ruskega 'aja — Generalno za stopstro za vso državo R Filip. Novi Sad, Ze-leznlčka ul. 44. 3491-5 Prodam Vsled opustitve trgovine prodam stelaže tn pulte Ogleda se lahko vsak dan pri Foto Tourist. Lojze Smuc. Ljebljana. Premer nova 9. 355?-6 Škarjaste mreže (Schergitter) 8 kom., v velikosti 2X1.5 m proda po izredno ugodni ceni din 12 za kg tvrdka P. Majdič, »Merkur«, želez nlna, Kranj. 3518-6 Medene pipe za pivo, 50 kom. proda po izredno ugodni ceni tvrdka P. Majdič. »Merkur«. železnina. Kranj. 3517-6 Mizarske skobelnike 6 kom., nove, proda po izredno ugodni ceni — tvrdka P Majaič, »Merkur«, železnina, Kranj. 3516-6 Prvorazredne korenjake Rlparia-Portalis ln Gnthe 9 po 50 par nudi Zlher Fran j o, Zamušanl, p. Sv. Marjeta. Moškanjci. 301-6 POZOR! Vsakovrstne rabljene stro-ie, orodje ter železne, litin-ske in druge kovinske predmete, cunje, papir, gumij in steklovino kupuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdka Justin Gustinčič Maribor, Kneza Koclja ul. št. 14, telefon 21-30, tei podružnica vogal Ptuiske in Tržaške ceste. Telefon 24-94 103-6 Prodam 4 nove »Elin« mrtorje 0.5 ln 5 rabljenih 0.35 za tok 220-380 z 950 obrati, 5 šalterjev z kablom lfl kompletnih listovk ln 5 glavnikov za tkalne stro Je. Skupna cena din 13 tisoč. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3727-« Prodamo 2 trgovski omari ln 1 prodaj alnlškl pult, vsa dobro ohranjeno. Naslov v vseh posloval. Jutra. 3955-4 Prodam krojaško prikrojevalno mizo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3956-6 Več komadov tricikliev proda Kristan Franc, Tjrševa 54, mehanična delavnica. 3976-« Prodam bril j anten prstan tn drug nakit Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vse ocenjeno«. 3820-« Proda se razno pohištvo. Jedilnic« gosposka 60ba. Prodaj« od nedelje dalje od 9. do 12. ln od 15. do 17. Samo resni kupci naj s« javijo. Cesta 29. oktobra 18-1., levo. 3869-« Loja prodam večjo množino. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3845-« Pozor! 2500 litrov dobrega vina ln 1000 litrov Jabolč-nika prodam. Zglasite se do 1. marca. Topolovec Ptujska gora. 3674-6 Težka dira na vzmeteh, ▼ najboljšem stanju, nosilnost 5 do 6000 kg s širokimi platišči, ugodno naprodaj. Medarna. Ljubljana Židovska ulica 6. 3686-6 Pisalni stroj Underwood Portable, — zelo malo rabljen, prodam proti gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Underwood«. 3669-6 Spoštovane gospe Vellkanoč prihaja, prodaj om poceni ženske usnjene čevlje flrtle-rice Ia močne, velikosti 35. 36, 37, 41, 42. Crne-drap ln rujave par din 120.- plus pošta 12 — samo dokler traja zaloga. — Dobite prt firmi Grozdlč, BJelovar. Prodam nov zrcalni fotoamral »Rollelcord«. za film tn plošče, objektiv Zelss-Trtstar 1X3.5, z vsem priborom. Naslov v vseh posl. Jutra. 3938« Otroški voziček globok, modern in košarico s stojalom, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3931-« Gostilniški inventa« več raznih stvari, omar. radi preselitve naprodaj po ugodni ceni. Mencingerjeva 4. 3924-« Otroški voziček globok, dobro ohranjen, prodam. Vprašati: Tyršo-va 98, od 9. do 14. ura. 3999-« Še nekaj voz gnoja dobrega konjskega, proda gostilna, Vegova uL št. 10. 4006-« Gnojilo! Večjo količino svinjskega gnoja, pomešanega s konjskim, ln kurjim — prodam. Večje ln manjša količine. Marica Perklič, S toži-« 180, poleg gostilne »Pod Hpco«. 401S-4 Hrastove stopnice brezhibne, lepo izdelan«, dvoramne, za etažno vi-šino 3.50 m, širina rame 1.15, dalje enoramne širine 1.15, višine 1.70. s kompletnimi ograjami prodam. Verstovškova 9. Mlrje. 4008« Otročjo posteljo skoraj novo, prodam po ugodni oenl. Vprašati Livarska 10 4083-« € Diesel fe popustil — in naenkrat obstoji tiho — 30 km pred ciljem. To povzroča zamudo in stane denar! Ali je vzrok motnje v pospeševalni črpalki (Forderpumpe), v kratkem stiku žarilne sveče (Giuhkerze), ali je cedilnik (Kraftstoffilter) zamašen, ali pa so mogoče dize slabe? Vozačem, ki se podajajo na dolgo pot s tovornimi avtomobili, je čas zelo dragocen. Ti se obvarujejo vseh takih mučnih slučajev, če se redno poslužujejo našega Bosch-service, ki jim je vedno na razpolago z izkuše- Die«l-st ctotrj»l er tod-sem nirnl močmi za Diesel-področje, z dobrimi Bosch-preizkuševalnimi napravami in lepo razvrščenem skladiščem Bosch - nadomestnih delov. PERKON bosch-servtce, Ljubljana, Celovška e. 88 tel. 30-78.^^ Berkel tehtnica ja težo 20 kg se ugodno proda. DobovSek Ivan, •ležica 85. 3871-6 Srebrna lisica skungs boa ter ovratnik ln mul (ruski feh) zelo dobro ohranjeno, naprodaj. Ponudbe na oglas, odtl. Jutra pod »Srebrna lisica«. 3876-6 Prodam gumi jermen 11 m dolg. širok 30 cm ln 3 mm debeline. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pogon«. 3854-6 Leico s priborom kup.m. Pcnucibe s ceno aa ogl. oad. Jutra pod »Leica in pribor«. 3551 7 Čebelr.i vosek vsako množino, kupuiemo po naivišu dnevni ceni. Ju-goslov. pčel tnd. L. Ritz-man, Novi Vrbas (Dunav ska banovina). 5068-7 Kupujem po najvišji dnevni ceni fcroja.ke. šiviljske., r!e ti i ] 5ke, volnene odpad ke, bombaževe in konte ninaste. stare cunie. raz^e vreče in juto. Ko vačič, Tyr.?.eva 35. bivie Strojne tovarne. 3713 7 Žago na 1—3 liste ali polni jarem, dalje cirkuiarke za frize. kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »2aga«. 3726-7 Krojaške in volnene odpadke po najvišjih cenah kupujem R. Višnjevec. Stari trg 15. Ljubljana. 3689-7 Električno črpalko z rezervoarjem za hišni vodovod, kupim. — Ponudbe na F. Uršič Kamnik, Perovo. 3656-7 Surovine za izdelavo zemeljskih barv (okre. satinobre, gline) kupujemo v večjih množinah Pcvzorče-ne ponudbe pošljite na: JUB tovarna barv. Dol pri Ljubljani. 3665-7 Kupim valjčni stol Ivanefctf Franc, mlinar, Radovlčl. številka 31. p. Metlika. 3782-7 Kompletni aparat za ton.kino s pripadajočimi deli, novi ali pa malo rabljeni a dobro ohranjeni, kupim. Kakor tudi kinonaslonjače. — NaSlov v vseh poslovalnicah Jutra. 3728-7 Vidre plačujem visoke cene, kupim tudi zajčje, veve-rične. domače mačke tigraste barve in vse druge kože od divjačine. — Zdravič, trgovec. Ljubljana, Stari trg 30. 3714-7 Mizni štedilnik dobro ohranjen, kupim takoj. Po izve se i\/rartin Štibernlk. Mivka 17. Trnovo. 3509 7 Baročno mizo okroelo. vloženo, kupim. Naslov v vseh posl. Jutra 3907-7 Kupim staro zunanjo avtogu-mo 34 >'7, z vsaj dobrim platnenim delom. Stare Simon, Boh. Bistrica. 3892-7 Drobilec (Stelnbrecher) kupim ali vzamem v najem, kapaciteta do 1 kub. m na uro in za pogon do 4 KS. Ponudbe na oglas, od Jutra pod t. Plačam dobro«. 3669-7 Stare moške obleke čevlje, perilo Itd. kupujem. Pridem na dom. — Dopisnica zadostuje. — Drame Alojzija. Ljubljana. Gallusovo nabrežje 29 3938-7 Kuhinjsko kredenco belo. kupim Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Kredenca«. 4085-7 Mehanične statve rabljene in tkalske potrebščine kupim Ponud be poslati na podružni oo Jutra v Celju pod značko »Točno planilo«. 4065-7 Kupujem ln prodajam rabljene čevlje in moške obleke rabljeno perilo in stare cunje ^Clavžer. Ljubljana. Vošnjakova ul. 4. Vhod pri gostilni »Novi svet«. 3872-7 INSERIRAJ V „ JUTRU"! ©©©©fee*^ Radio »Lorenz« super 3+2, ugodno naprodaj pri »Promet« v Ljubljani na sproti Krlževniške cerkve. Telefon 43-90, 3815-8 4cevni Telefunken radio aparat, lep, nov, prodam ugodno ali zamenjam za motor do 20C ccm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodnost«. 3722-9 Tricevni radio znamke »Hochner« v dobrem stanju, prodam. — Polzve se pekarna Noč, Si. Javornik 194. Gorenjsko 3730-6 Radio aparati Lorenz, Tefag 4-1, naj popoinejr.i modeli, še ve dno najceneje naproaaj ^ »Nova trgovina«, Tvr Seva c 36 4074 9 m nnri Vsakovrstno zlato kupuje p< najvišjih cenaft CERNE — juvelir. Ljubljana VVolfova ulica 8-3" c zor: Pohištvo »SA VA<- ^aivečia izbira ličnih viol tov peresnih modrocev nodroci otomane kauči ežalm -stoli, okviru. Se priporoča »SAVA«, mizar rvo Miklošičeva. 3904-12 Pozor! Pohištvo »SAVA« "»aivcfia izbira pohištva, ■ palme in Icuhimskih oprav •»preimemo tudi vsa naro Jila pc Korkurenčnih ce lah Se priporoča »SAVA«, mizarstvo, Miklošičeva. 3906-12 Pozor! Pohištvo »SAVA« Majvečia izbira posameznih opolnoma novo in glo bok otročki voziček na orodal. Franc Ivan. Po ' ianska c. 69. 4041 l1 Cirka 30 kub. m jesenovega lesa v raznih dimenzijah in 3 vagone sena naprodaj Vprašati in ogledati pr upravi grsSčine Doma va, Moškanjci pri Ptu ju. 3613-15 2—4.000 m3 bukovine na panju za hlode in drva. prodam Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Bližina Poljčan« 4027-15 vtofnipto Motor Puch ;00 ccm nova tipa. do bro ohranjen, naprooa sa din 6000 Naslov v vseh posl. Jutra. 3605 K Tovorni avto Krupp-Diesel s Junker sovim motorjem, nosil nost pet ton in osebni avto Willis s 5 sedeži oba zelo malo rabljena, skoro nova, ugodno na prodaj Ponudbe na D. Pertinač, Sisak. 3538 10 Osebni avto znamke »Adler« 6 cyl., 4-sedežen, * brezhibnem stanju, poceni prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 3618-10 Kupim malo rabljen avto znam ke DKW in osebni avto znamke »Ford« 29 tipa A v dobrem stanju. — Franc Rabič, Šenčur št. 185, pri Kranju. 3616-10 Prodam dobro ohranjeno moško suknjo in obleko. Trža-c. 14, pritličje, levo. 3901-13 Lepe damske maske posodim Ljubljana, Rožna dolina, cesta III, na sproti tovarne Kovačič. «31-1» Motorno kolo DKW 500 ccm, z elek. žaganj ačem, 7000 km voženo, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značke »Gotovina - auto«. 3668-»j Dobavni avto nosilnosti 600 kg lahko v nerabnem stanju, kupi Julij Zevnik, Straži-šče. 3890-10 Motor Zundapp 250 ccm vožen 1400 km se proda ali zamenja za mizarska dela. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 3781-10 Avto prevozniku oddam za delj časa prevoz desk. Sprejmemo tudi enega dobrega šoferja za prevažanje lesa. Pismene ponudbe. Hotel Slon soba 201, — Ljubljana. 3776-10 Avto Opel Kadet štirisedežen in Puch-motor 200 ccm vse v dobrem stanju zaradi smrti se ugodno proda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3791-10 Motorno kolo »Triumf« 200 ccm, malo vožen v odličnem stanju prodam. V račun vzamem Stlrlcevnl radio. Jarkovič, ObrtniSka 1-n Jesenice. 3733-10 j VVanderer malo limuzino 4—5 sedežno. zadnji model, ▼ brezhibnem stanju ln Ford Eifel limuzino ugodno proda DKW zastopstvo J. Lov-še, Celovška cesta 93. 3954-10 Diesel motor znamke Cristoph & Dn :nack. ležeče konstruk cije, 10-11 HP, malo rabljen. dobro ohranjen, se po zelo ugodni ceni pro-:la Naslov se izve v veh posl. Jutra. 4055 10 Avto Opel Ollmpia, malo vožen, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3767-10 Avtobus »Praea« 25 sed., 7 popolnoma novih gum, 30 X 5, vsa kakor novo, takoj prodam za din 90.000. — Podboj Ivan, Sesvete pri Zagrebu. 3721-10 Avto Olimn?« Onel v dobrem stanju z dobro gumo naprodaj pri Jereb Rudo, trgovina, Glince, Campova ul. 8. 3694-10 Poltovorni avto »Wanderer«, zaprt. Jeklena karoserija, 4 nove gume, lep, brezhiben, — prodam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 61fro »Wanderer«. 3935-10 Prodam avto Ford 6-sedežen, — uporabljiv tudi za sanitetni avto a posteljo, v odličnem stanju. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Ugoden nakup«. 3862-10 Adler Junlor, nov, vožen 4000 km, prodam. — škrblne, slaščičarna. Jernejeva 2. 3968-10 Motorno kolo do 200 ccm. v prav dobrem stanju, kupimo takoj. Ponudbe na »Servis Biro« LJubljana, Sv. Pete-a cesta 27-1. telefon 21-09. 4013-10 Plinske generatorje imamo pripravljene za takojšnjo montažo na tovorne avtomobile. Iz delava po preizkušeno najboljšem sistemu. Ce ne dostopne vsakemu lastniku avtomobila. — Specialna delavnica plin sklh generatorjev Ljub liana, Tyrševa 13 pri Fi -ovcu 4044-10 Zamenjam dobro ohranjen in generalno popravljen tovorni avto »Rugbl. z dobrimi pneu matikami in rezervnim kolesom za potniški avto novejše tipe Prodam teški voz (plato) 3 do 3 5 ton nosUnosti Ponudbe pod »500« po družnici TUtra. Maribor. 4075-10 Kupim avto Ollmpia, Kadett ali Ford Eifel. v dobrem stanju. Cen.1 ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dobre Tume 941«. 4040-10 Motor 500 ccm nove gume v dobrem stanju, ugodno prodam A. Vrhovšek. Podgrad St. 5 pri Zalogu. 3867-10 Motorno kolo NSU. 100 ccm. novo, — znamke »Pony«, prodam. Informaciie vsako popoldne od 14. do 16. ure. Naslov v vseh posl. Jutra. 3471-10 Kupujemo in prodajamo 3V« obveznice za likvlda cljo kmečkih dolgov in posredujemo naj ugodne.! še nakup tn prodajo vi o? nih knjižic velebank pod zaščito. Trgovačka ban ka d. a- čagreb. Zrinje vac 14. Telefon 41-41. in 42-42. 3572^6 Domača industrija nudi dobro naložbo z 1'knjiSbo na prvem mestu. ev. tudi udeležbo Dopisi pod »Odkup na og'. odd. Jutra. — Po sredovanje mogoče. 3514 16 Starejši odvetnik v lepem, večjem mestu želi mlajšega družabni ka, ev. koncipienta s polno prakso. Ponudb" pod »Zvest« na ogl. ood Jutra 3515 lt Ureditev dolgov •op -JU knjigovois 'ti bila:, ce kalkulacije. Moj Dom«. Ljubljana Dvor žakova 8. Iščemo pover lenike. 199 16 Hranilne vloge ljubljanske Kreditne oanke, Prve nrv Stedlo niče. Prekmurske banke, kupimo takoj po naj-ooljši ceni. Bančno kom. zavod Maribor. 37-16 Apnenico najmodernejšo s kamnolomom na postaji Črnomelj, prodam vsled družinskih razmer. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo rentabilno«. 3725-16 Družabnika Kapitalno močnega, lSCe brezkonkurenčeno, 45 let obstoječe lndustr. podjetje v dravski banovini. Ponudbe z navedbo referenc ln udeležbe na ogl. odd. Jutra pod »Vzajemnost«. 2644-16 Kupimo vlogo Posojilnice v Ribnici n« Dolenjskem do din 100 tisoč od najnižjega ponudnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Proti gotovini 921«. 3777-16 Stanovanje kuhinjo in sobo t bližini postaje Lesc nudim onemu, ki ml posodi 30 tisoč din — za obresti. Ponudbe poslati na podružnico Jutra Jesenic« pod »30.000 din«. 3732-16 Kapital Mlad podjeten obrtnik ln trgovec, išče kompa-njona-(ko) s kapitalom od 80—120 tlso£ din e* povečanje obrata brea-konkursn Snega dobro-vpeljanera sezljskega artikla. Bvlkt. posojilo. — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Jamstvo«. 3715-1« Posojila različna preskrblm hitro ln brez kakega predplačila RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka ulica 12. Znamka 3 din. 3974-6 Hranilne knjižice Kmetskega hran. ln p os. doma v LJubljani kupim proti takojšnjemu pla cllu. Morebitne ppnudbe na ogl ood. jutra v Ljubljani pod »Knjižice« 3888 16 Posojilo P >souim do 80.000 din na prvo vknjižbo hiše. Za ctre.nl prosto dvosobno stanovanje Ponudbe na o^l odd. Jutra pod šifro *Vk,ijiiba«. 3858-16 Družbo z o. z. prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »15.000«. 3975-16 Vojno škodo in vse druge državne vrednostne papirje, tudi posamezne komade kupujemo ln prodajamo po ugodni ceni RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka ulica 12. 3973-16 Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno ln po najvišjih cenah ln takojšnjemu plačilu RUDOLF ZORE LJubljana. Gledališka ulica 12. 3972-16 5 — 6.000 din vložim v doblčkanosno podjetje. — Sodelovanje zaželjeno. Cen j. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zaslužek«. 3959-16 Hranilno knjižico Kmetskega hranilnega in posojilnega doma, 14.000 din in Okrajno Litija 8.000 in rabljeno harmoniko kupi Slmonlč. Rožna dolina. Cesta V-2. 4035-16 Hranilno vlogo Mestne hranilnice v Kamniku, ca 20.000, se takoj kupi po dnevni ce ni. Plačilo takoj. Potjuo be na ogl. .idd, Jutra aod »20.000«. 4033 16 Bonbonijero elegantno. Izvrstno ldočo naj prometnejfta zagrebška pasaža, renomlrano in prvovrstno, prodamo s celokupnim inventarjem ln veliko zalogo blaga za 125.000 din. — Poslovnlca Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 3834-19 500 din nagrade kdor mi preskrbi zares dobro gostilno kjerkoli v najem s prvim aprilom. Pavla Vlrant, Pod-gora, Videm - Dobro polje. 3710-19 Gostinsko podjetje veliko, najboljši vogal zagrebškega centra, prodamo v polnem obratu. Veliki moderni prostori, letna terasa, najfinejši Inventar. Cena 230.000 din. Poslovnlca Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 3835-19 Zagrebško kavarno otmeno, eleganten in moderen angleški stil, prvovrstnega značaja, — prodamo s celokupnim inventarjem ln z nizko najemnino za ceno din 90.000. Poslovnlca Pavlekovič, Zagreb. Ilica 144. 3836-19 Zagrebško podjetje agenturno, koncesionlra-no. izvrstno idoče, reno-mlrano in donosno, prvovrstno vpeljano v celi državi, naprodaj radi starosti lastnika za din 120.000. Poslovnlca Pavlekovič, Zagreb, IUca 144 3837-19 Gostilno vzamem v najem ali na račun, najraje na deželi — takoj. Ponudbe | na ogl. odd. Jutra pod »Poštenost 22«. 3870-17 Koncesijo za mehanično delavnici takoi oddam v naj^m. Gerbifeva ul. 57. Ljubljana 3C93 17 Gostilno oddam kavcije zmožni natakarici na račun. Ponudbe na Cffl. oddelek Tutra ped »Industrijski kraj«. 3913-17 Kozmetičarka Slava Gril Zagreb Sava. B!ciwcisova 2n parter levo daie nai hnliše informaci-e ?a neco vame lepote Naročite si spec. kmigo za 30 din po povzetju. 3132-3C POZOF! Izdelujem praktične predmete za ženski poklic. zastopnik, kateri bi imel za to zanimanje naj se javi na naslov: Ivan Doljak. Ptudor št 42. v Bohinju. 3729-30 Zagrebški obrat razčlenjen. trgovskega značaja, zelo prometen, specialne lukrativne stro ke, z dokazanim letnim čistim zaslužkom 120.000 din. prodamo za 95.000 din. Poslovnlca Pavlekovič. Zagreb, Ilica 144. 3838-19 Skladišče veliko, zračno, vzamemo takoj v najem. Me-darna. LJubljana. Židovska 6. 3685-19 Buffet ala gostilna. posebna prometna zagrebška pozicija. lepo in fino urejen. dobrcidoč. obiskan od najboljših konsu-metjtov, prodamo z bogatim Inventarjem za 37.000 din. — Poslovnlca Pavlekovič. Zagreb, niča 144. 3839-19 Trgovino Špecerijsko kolonljalno z delikatesaml, Izvrstno idočo, najprometnejša zagrebška pozicija, prodamo v polnem obratu s finim inventarjem ln veliko zalogo blaga za 95.000 din. Poslovnlca Pavlekovič. Zagreb, niča 144. 3840-19 Delavnico nrodam zn 13.000. Hanl Zeinsn. Llubljaria. Mo -te. Ribniška 12. 3899 19 Proda se brivski salon na oromet ni točki v Ljubljani. — Resni reflektajiti naj se javijo pod šifro »Brivski ;&lon« na ogl. odd Jutra. 39%-19 Mlekarno z Inventarjem prodam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3929-19 Pozor čevlji! Priznano najboljši čevlji ročnega Izdelka, finega okusa ter Izbranih najnovejših modelov, sprejema vsa naročila za Ivana Krnaiča, čevljarstvo v trgovini Ema, Frančiškanska 2. Cenjene naročnike prosimo, da se obrnejo z zaupanjem na ta naslov, kjer boste z odlično Izdelavo ter materialefm postreženl. — Se naj topleje priporoča Ivan Krnalč. 3965-30 a Frizerski salon za dame ln gospode e 3-letno plačano najemnino radi bolezni takoj prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »V Ljubljani 944«. 3624-19 Parfumerijo z drogerijo, fino. Izvrstno ldočo, najprometnejša zagrebška pozicija, prodamo z veliko zalogo blaga, z dovršenim Inventarjem, praktičnimi prostori za 225.000 din. Poslovnlca Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 3831-19 Mlekarno veliko zagrebško, izvrstno ldočo, — najstrožji center, velik promet z mlekom, mlečnimi ln delikatesnimi proizvodi, prvovrstno uvedeno, prodamo za ceno 30.000 din. Poslovnlca Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. x 3833-19 Modna trgovina v centru Ljubljane, naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj prodam«. 3061-19 Trgovski lokal pmtorss, b ltpo lalofr. bo v centru Ljubljana, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odkup-nlrufcc. 3963-10 Kolarsko delavmeo strojno, oddam v nalem. Potreben ko pital 30.000. Naslov v veh poslovalnicah Jutra. 3934-19 Lep lokal v centru LJubljane, poleg magistrata, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3943-19 Vinsko klet iščem v centru mesta, po možnosti za pisarno ali stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vinska klet«. 4011-19 Lokal v trgovske svrhe ali slično, s stanovanjem ali brez oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Slfro »Promet«. 4026-19 Lokal lep prostoren (telefoni, na prometni točki, odstopim radi prezaposlenosti proti pon-nltvl Investiranih stroškov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V centru«. 4007-19 Lokal lep, prostoren, z dvema izložbama od erlavne poŠte pa do kavarne Evrope ob glavni Tvrševl cesti, vzamem takoj v nalem za dallSo dobo, nalmanj za pet let. — Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra ood »Reno-mlrana tvrdka«. 4088-19 Gostilno ali vi no toč na prometni točki kjerkoli vzamem v nalem. Ponudbe na podružntco Jutra v Celju pod' značko »Samska« 4066-19 Večje zemljišče pod Rakovnikom napro daj po 14 din kv. m — Tel. 4556. 4030-20 Velik trgovski lokal pripraven za vsako trgovino ali obrt se odda takoj v najem v najpro-metneJSl ulici Ljubljane. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3878-19 Posest Stavbno parcelo Lavrld. 1300 kr. m, ob državni cesti blizu kolodvora, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 3274-20 Kupim mlin oa vodni pogon. Ponud be s točnim opisom milna in navedbo cene na Kočevar, mlin ln žaga Metlika. 3492-20 VILO Bežigrad, - 3-stanovanisko, luksuzno din 700.000. VILO komfortno, Šiška. 3 večja modern« stanovanja, caraža. velfk vrt, 600.000 din. VILO v okolici Sv. Petra, dvostanovamsko, preko 1000 kvadratnih metrov vrta. din 460.000 in veliko število nepremičnin, katere razvi-dite iz lista »Posest«, ki iz-haia vsakega prvga v mescu. proda »POSEST«, — Ljubliana. Miklošičeva cesta 4. 74-20 Njiva •a 3000 kv m r.aprooai Posredovalci izključeni Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pro ti gotovini« 3698-2C Hiša trlstanovanjska z vrtom m gozdom v Krfkem, št. 28, se takoj proda. Na slov v vseh posl Jutra 3667 20 Stavbna parcela četrt ure od mesta Celja. smer Krekova cesta. na krasni legi naprodaj. Poizve se v Celju. Mariborska 27. 3659-20 Mlad, lep gozd prodam v Tacnu pod šmarno goro. Pojasnila gostilna Gorjanc. šmarna gora. 3630-20 V najem oddam v Mengšu hišo z gospodarskim poslopjem ln nji\-aml. Pose te v okoli 40 mernikov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj Mengeš«. 3587-20 Stavbišče za vilo vogalno, okoli 1000 kv metrov v LJubljani prodam. Vprašanja na ogl. odd Jutra pod »Lepa lega 272«. 3681-20 Lepo kmečko posestvo 40 oralov. sadonosnlkl, se proda. Ponudbe pod »500.000« na podruž. Jutra v Mariboru. 3608-20 V sredini države posestvo v lepem, zdravem kraju tik železn. postaje na državni cesti 10 km od Travnika proti Sarajevu. Velike stanovanjske ln gospodarske zgradbe. Dobre ravne zemlje 60 ha, veliki kompleksi mladega sadnega drevja, detelj 1-Sča. Žična ograja. Najmodernejši poljedelski stroji, motor, mlatilnl-ca, samovezalka. sejal-nikl, plugi, kultivatorjl itd. Premičnine v veliki meri konji, govedo, svinje. oprava, orodje Itd. Naprodaj zaradi selitve Obrnite se na: M Grgln Vitez, Bosne.. 3537-20 Hiša kot vila z zemljiščem z« troje živine, lahko tudi vinograd ob cesti blizu postaje ln premogovnika, ugodno naprodaj. — Ponudbe na ogl. oddel i Jutra pod »Krmel.1 Do-' lenjsko«. 3790-20 oa Kupim eno- ali dvostan. hišo na severni periferiji Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra nod šifro ».Gotovina 250.000«. 3804-20 Prodam hiš'» v Vrhovlel, Poizve se gostilna Vidmar. 3801-20 Dvos-,estev po ugodni cer.i na jrodajl Istotako hi*e ■itavbiš a. žage. mline. ;o.*tilne. 405820 Pritlično hišo v LJubljani, ob koncu Tržaške ceste, s prodajnim lokalom z mešanim blagom in večjim vrtom prodam Prometna cesta. Cena din 280.000. Ponudbe na ogl odd pod »Obrtna hiša«. 4016-20 Trgovsko hišo dvonadstropno. center LJubljane, več trgovskih lokalov ln stanovanj, vrt skladišča, prodam. Ugodna cena. Dobro obrestovan je Cena din 720.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesečna i renta«. 4017-20 Dvosob. stanovanje v bližini kolodvora Litija se odda s 1. aprilom v novi hiši. Pcizve se pri g. šijatiec. viš. žel. kontrolor v Gradcu 103. 3716-21 Trisob stanovanje s kopalnico in vrtom in podpritliino enosobno stanovanje z vsemi pri- , tikllnami ln vrtom, slednje samo dvema oseba- ' ma oddam Bsbnlk. Sv. Križ 75. Vprašati cvetličarna Šimenc. 3843-21 Soba z dvema posteljama, ve-UK& lil svetla v centru mesta se odda. Naslov v (bin pošlovaln. Jutra. 3799-23 Lepo sobo za dve osebi event. tudi za eno š souporabo ko-;>o.in:cfc in celo oskrbo % ct;^ „ru mesta oddam. — Nasiov v vseh posloval-mc&a Jutra. 3796-23 Trisobno stanovanje i kopalnico ln toplo vodo .skupno 8 prostorov, v novi hiši poceni o~l sam s 1. ,-T.arcem l an ska c. 94a. 3921 21 4-sobno stanovanie moderno, novo preslikano. s kopalnico, oddam za 1 mat. Ponudbe na osi odd. Jutra pod šifro »Bežigrad«. 4025-21 Enoseb. in dvosob. stanovanje oddam. Pojasnila Vodovodna c. 39. 3855-21 Stanovanja Soba, lepo opremljena, s kopalnico, eveat. prazni ave, oddam, boljši osebi pri sodibču. Naslov v vseh poslov. Jutra. 3812-23 Opremljeno sobo lepo, sončno s posebnim vhodom. oddam boljši gospodični aii gospodu za 1. marec. Trnovo — Mivua bt. 27. 3800-23 Gradben parcele prodam ob Vodovodni cesti. Za cerkvijo sv. Cirila in Metoda proti Ri-žarni. v Sp. šlški. bližina Kamniške ulice, bližina nove šišenske cerkve, na Ježlcl, bližina Save, vilni četrt. Tacen pod šmarno goro za Weekend. ob Tyrševi cesti. — Hinko PrlvSek. konces. posredovalec. LJubljana, Tyrše-va cesta 12. buffet »Na Na«. 4018-20 Njivo 878 kv. m. ob CelovSkl cesti, posejano z deteljo, oddam v najem. Ponudbe na Združenje elektro-tehn. obrti. Gledališka 7-n. 4009-20 V prodaji Imam več parcel, stanovanjskih b«. vil Itd. v LJubljani ln Izven LJub-Hane. — Realitetna pisarna KUNAVER LUDVIK. gradbeno strokovno naobraien posredovalec pri kupoprodajah nepremičnin. LJubljana, Miklošičeva 34, telefon 20-37. Vhod lz veže. 3405-20 Žaga z lastno vodno mo?Jo. mlinom, hišo ln gospo larskim posloplem v Podgorju pri Slovenj -mdcij ugodno naoroaaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gosoodar ko. 3934 20 V Ljubljani predam takoj zaradi ?e litve hi*o z gospodar skim poslopjem in velikim vrtom Naslov v ->er? posl. Jutra. 4053 20 Stavbna parcela 1400 kv. m Nova vas, -ončna le^a, se zelo ugodno proda. Obran. Maribor, Loška 13. Posredovalci dobrodoSll. 4079-20 Velika trgovska hiša in HOTEL v prometnem me°tu Slovenije 4.500.000, GOSTILNA s sobami za tulce, velik promet din 420.000. vila v Mariboru din 150.000 naprodaj. — Za odgovor priložiti znamko. Posredovalnica »Rapid«. Maribor. Gosposka^_4077-30 Prodam HIŠO, novo, 5-stanovanj sko, Bežigrad, za din 490.000.-HISO. novo, z bufetom ln stanovanji ob glavni cesti za 400.000 din. PARCELE na Kodeljevem ln v šiSkl, po ugodnih cenah. Vse informacije so brezplačne. P. PRI-STAVEC, realitetna pisarna, Ljubljana, Oospo-svetska cesta 3, telefon 23-81. 4034-20 Naprodaj trgovske, stanovanjske hiše. vile, parcele ln kmečka posestva. Pojasnila daje Jančar, Sv. Petra cesta 27. 4039-20 Proda se posestvo v okolici Ljubljane, hlSa, gospodarsko poslopje — sadni vrt, nekaj njiv ln gozda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa lega«. 3875-20 Parcela preko 1000 m3 ob Oe-lorBkl cwM 8 minut od rcmlse, m proda po dla 100 za m2. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Slfro »Parcela 100«. Stanovanje eno ali dvosobno, s priti klioami. iščem za 1. april Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Novoporočenca« 3349-21 a Eno- do dvosobno stanovanj« v cen trum u ali nepo sredni bližini, najraje na Mlrju se išče. Ponud be pod »Dve stalni ura a niči« na ogl odd Jutra 3590 218 Dvosobno stanovanje s kopalnico in prltikli-naml event. tudi kabinetom. iščem blizu rudarskega instituta (Mir-je aH Vrtača) za takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dr. Ing.« 3680-21S Enosob. stanovanje 6 pri tikllnami, v mestu, išče drž. vpokojenec brez otrok za april. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vpokojenec brez otrok« 3762-21a Dvosobno stanovanje s kopalnico, iščeta mlada zakonca, brez otrok za junij. Prednost v Jugozahodnem delu mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »21«. 3705-2la Dvosob. stanovanje išče državni uradnik z odraslima otrokoma, za april ali maj v bližini centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv plačnik«. 3717-21a Veliko stanovanje event. celo nadstropje, Išče rodbina dveh oseb. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »LJubljana«. 3823-21a Stanovanje dveh sob, kabineta, kopalnice, po možnosti plin, v bližini centra, iščem za april ali pozneje, za dve odrasli osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Reden plačnik«. 3995-21a Enosob. stanovanje zračno. Iščeta zakonca brez otrok za april. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sonce«. 4003-21a Eno ali dvosobno stanovanje iščem za 1. april. Ponudbe na ogl. ood. Jutra pod »Prvi«. 3981-21a Enosob. ali manjše stanovanje dvosobno, lSče takoj zakonski par brez otrok. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oba nameščena«. 3865-2U Enosob. stanovanje ali prazno sobo, separl-rano. iščem za marec ali april. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »April«. 3877-21a Sobo odda Opremljeno sobo v centru, s souporabo kopalnice, oddam solidni osebi. Clgaletova ul. 11-1. desno. Ogled dopoldne. 3980 23 Dva gospoda se sprejmeta na dobro domačo brano s 1. marcem. Cena zmerna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3883-33 Lepo sončno sobice oddam. Poizve o« na Ižanski c., nora hiša, poleg it. 120. 3879-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam za 1. marec. Zvezna ulica 14. Zelena jama. 3753-23 Sobo z dvema posteljama blizu Tabora se odda. — rutiierjeva 13-11 vrata 16. 3711-23 Opremljeno sobo oddam solidni mirni stranki. Kotnilcova 15. pritličje, desno. 39C4-23 Soba s posebnim vbodom, se odda — Za&orc, Vožarskl pot 8. Ogleda se lahko od 12. ure aalje. 3910 23 Opremljeno sobo vhGn s stopnic, strogo sfparirana. odciam. Raz-potna 6 Trnovo. 3908 23 Lepa, prestorna soba, na Iliriji, prazna ali opremljena, z vsem udob jem ln pritiklinami se odda. Nasiov v vseh poslovalnicah Jutra. 3819-23 Opremljeno sobico s posebnim vhodom oddam takoj. Zg. Šiška, Pielovčeva 8-1. 3824-23 Opremljeno sobo z dvema posteljama ln souporabo kopalnice, oddam v centru mesta. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3843-23 Opremljena soba lepa, čedna, se takoj odda solidnemu gpepodu. Frančiškanska ul. 8. 3339-23 Sobo s hrano poceni oddam preprosti gospodični ali gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3928-23 Na Taboru oddam mesečno sobo. — Tabor 5, vrata 10. 3927-23 Sobo malo, lepo opremljeno, s posebnim vhodom ■ stopnišča, oddam 1. marca. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3952-23 Sobo oddam 2 gospodičnam. Naslov v vseh posloval. Jutra. _3948-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam x vili boljšemu solidnemu gospodu. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 3042-23 Sobo lepo, oddam enemu aH dvema gospodoma. Zelena jama, KoroSčeva 2. 3896-23 Na Iliriji oddam lepo sončno sobo z dvema posteljama ln souporabo kopalnice dvema solidnima osebama. Kratnar, Jesenkova 2-1. 4024-23 Opremljeno sobo zelo čisto m sončno, s posebnim vhodom oddam. Vodmat — Krekova id. 15. 405123 Gosposko sobo separlrano, moderno, novo pohištvo, kopalnica, telefon, oddam samo bolje sltulranemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4001-33 Lepa solnčna soba separirana, v centru, se odda dvema gospodičnama z dobro domačo hrano. Breg St. 16 L 3082-23 Sobo veliko. solnčno, lepo opremljeno, na Aleksandrovi cesti, s posebnim vhodom, odda m Ima strank« boljšemu gospodu ali gospodični. Naslov pri Jutru. 4045-23 Solnčno sobo lepo opremljeno, stroge separlrano, na periferiji, S minut od' tramvaja. krasen rutglad, souporab« kopalnlos, oddam starejšemu lntetl-gentu. Ponudbe prosim pod »Domačnost« na ogL oti& Jutra, ZANATSKA BANKA KRALJ. JUGOSLAVIJE A. D, PODRUŽNICA V LJUBLJANI podeljuje obrtnikom, obrtnim podjetjem in obrtnim zadrugam vseh vrst agodna posojila in kredite v tekočem računu do najvišjega zneska Din 300.000.—. — Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje. Sostanovalec pošten in trezen, se sprejme v prostorno, čisto in zračno sobo. Na slov v ogl. odd. Jutra. 4049-23 Sobico v centru, s hrano od-d°am mlajžemu gospodu ali gospodični. Naslov v vseh posl. Jutra. 4028-23 Sobo s separatnim vhodom po možnosti v bližini št. Jakobskega trga, iščem. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Inženjer«. 3953-23a Lepo sobo v centru, oddam 1. marca. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4032-23 Sprejmem sostanovalko Stožice 150. 3823-23 Opremljeno sobo v bližini »Mladike« ali »Opere« Išče solidna go spa Ponudbe pod »Ta koi iščem na oc! ood Jutra. 3C03-23a Iščem sobo za krojaški obrt v centru mesta. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Takoj soba«. 3880-23» Orrem!ieno ?obo veliko in lepo z modernim konfortom (po možnosti telefonom išče v centru mesta oziroma v okolici bolnice zdravnik Ponudbe na ogl odd Jutra pod šifro --Zdravnik«. 3797-23a Malo sobico opremljeno ali prazno, s kuhinjo. iš-em. Ponudbe pod »Grem tudi za sostanovalko' na, o~l. Odd Jutra. 3922 23a Sobo v bližini bolnice, z uporabo kopalnice in po možnosti s telefonom — išče gospod 1. marca. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Zračna«. 3936-23a Sobo strogo separlrano ali gar sonlero, — prazno aH opremljeno, po možnosti s tekočo vodo Iščem v centru ali neposredni bližini Ponudbe na ogl. odd Jutra pod značko »Lepa nagrada*. 4010-23a Opremljeno sobo z vhodom s stopnišča, v "entru ali bližini. Išče -^ocpod Ponudbe pod »Strogo sep*>r'T-anoi na ogl. odo. Jutra. 3983-23a Onr^rr»Tiono sobo s posebnim vbodom ln vso oskrbo iščem Ponudbe ns ogl odd Jutra pod »Udobna«. 4036-23a Gospodična išče sobo s posebnim vhodom za 1 ali 15. marec v Mostah ali Spod. Šiški Pomidbe na ogl. odd Jutra pod »Točna plačnica 22«. 33S6-23a Dražbe Dražba oglja in drv Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani. Cesta 29. ok tobra št. 24-1, bo proda jala na javni dražbi, ki se bo vršila dne 21. marca 1941. v Straži ca 6450 stotov bukovega oglja ozir. 6450 prm izdelanih oglarskih ln trgovskih bukovih drv iz območja svoje šumske uprave v Straži pri Novem mestu. Pojasnila, pogoji in tiskovine so na razpolago pri gornjih upravah v Ljubljani ln v Straži. 3371-32 Informacije Kdo potuje v Berlin ln bi bil pripravljen narediti nalo uslugo pro ti dobri nagraoi,- Naslov v vseh posl. Jutra. 3893-31 z zsi+rkom iščeta dve gospodični za takoj. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Center«. 3848-23a tj i • _■ 1, ~ 1. ,X: vse. kar se tiče Vaše ose naOienaiDOUSl be _ karakter, sposob-r-> nos ti, služba, loterija (5 r n t fl I n O ^ poslovni uspehi, ljube-5 ' ' zen. zakonsko življenje prijatelji, sovražniki, potovanja. bolezni, nevarnosti. ki Vam pretijo ln katerih se morate og niti prilike, ki jih mo rate izkoristiti. kakor tudi vse vrste razlag in nasvetov, ki Vam bodo koristili vse Vaše življenje. Vse to dobite popol-nor.a -- BREZpLACNO ako kupite najnovejšo knjigo »Naš život i okultr.e tajne«. Knjiga je zelo interesantna in velikega pomena za Vaše življenje. Pošiljite še danes rojstnf podatke in "vsa važnejša vprašanja, katera Vas zanimajo za Vaše bodoče življenje ter din 30 za knjigo na moj natančen naslov: F, lem svetu' in nepremag- T. KARMAH, Žalec. Deljiv v te i znanosti Po nar se pošlje v naprej Vaši pisavi lahko spozna na čekovni račun 17455 Uganili ste že. da je naj boljši grafolog F. T. Karmah. priznan po ce Najrazličnejše naloge Izvršujemo diskretno ln zanesljivo! Preskrbimo razne naslove v tu- ln inozemstvu. Izvršujemo vse pisarniške posle. — Zahtevajte Informacije. Za pismen odgovor priložite din 10 v znamkah. »Servis Biro«. Ljubljana. Sv Petra c. 27-1.. telefon 21-09. 4014-31 Potujem v Nemčijo ln prevzamem naročila proti odškodnini. Našlo-, v vseh posl. Jutra. 4032-31 Glasbila Klavirsko harmoniko dobro ohranjeno, kupim. Plačam takoj, ev. dam v račun novo tri-vrstno diatonlčno. ž; Ivo Pretnar, Dobrava 1, pošta Podnart. 3581-26 Dve stružnici za lesno Industrijo, eno lz litine, drugo leseno, proda: Justin Gustlnčič Maribor. Kneza Koclja 1-» 3559 29 Strojno podjetje Ing. Borštnar Ljubljana, Sv. Jerneja ulica štev. 18 izdeluje vodne turbine žage, mline, transmisije. dvigala itd. 105-29 ŠIVALNI STROJI raznih prvovrstnih znamk, nove ln rabljene najceneje kupite pri »PROMET« tel 43-90 v Ljubljani nasproti Križanske cerkve Isto-;am se tudi lzpoc~1fi1o' 3814-2P Električni generator 50 do 70 KS, samo dobro ohranjene, kupujemo. Ponudbe na Publlcl-tas, Zagreb, IUca 9, pod »58186«. 3720-29 Čevljarski stroi za šivanje, poceni prodam. Jereb Rudo. Gllnce čampova ul. 8. 3692-29 Sincer šivalni stroi v najboljšem stanju proda: Medama, Ljubljana. 21dovska ulica 6. 3687-29 Pianino ali klavir vzamem v najem proti primerni odškodnini. Pcnuabe na ogl. odd. Jutra pod »Učenec petja«. 3896-26 Kratek glasovir Billard svetovne znaxke, skoro nov, planino, črn, modem, železne konstrukcije, ter mizo z mar mornato ploščo, radi selitve prodam. Dobrajc, Maribor, Aškerčeva 16. 4078 26 Klavir, dolg, dobro ohranjen, prodam za din 2.500. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4038-26 Dva elektromotorja od 15 ks ln 60 ks za izmenični tok v dobro o-h ranjenem stanju kupim Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Elektromotor«. 3506-29 Se po starih tovarniških cenp.h so na razpolago stružnice naimodernejše 20C X 1000 mm z norton-prestavaml in vdelanimi elek+romotorll. Sha-ping Klopp 550 mm s^obelne dolžine, vrtalni stroj, močan, vrta do 30 mm z elektromotor-iem Ludvik Ileršlč. — Ljubljana. Cesta 29 oktobra 13 Telefon 37-54 3333-29 Motor na vnnini plin 71 KS ln 100 KS. nov, takoj dobavljiv, proda MAG Zagreb, Varšavska 11. 3625-29 Lokomobila 80 KS, 100 KS ln 120 KS. nova. takoj dobavljiva, naprodaj. MAG, Zagreb, Varšavska 11. 3626-29 Gnetilni stroj za testo (stroj za mesen je te.*ta) za vsebino sklede 30 1. na Jermenski pogon, nov se proda. Vprašati pri Oskar Klein. Ljubljana, Tyrševa 31. 3798-29 Anker šivalni stroji so znani kot najboljši za šivilje, krolače. čevljar Je. gospodinje, tudi za entlanle in cikcak z dve ma iglama Na zalogi rabljeni z okroglim čol ličkom od 300 din na prej. Prooaja TRIGLAV Resljeva 16. 3912-29 Mizarstva! Lesne industrij Nabavite si nože za sko-belne stroje marke — Steinstosser Dauerschnltt dokler traja zaloea. Trgovina strolev DOV2AN TVAN, LJubljana, Frančiškanska 4. Tel. 45-42 3856-2S Prodam H. Lanz Mannhetm loko mobllo 22 efektivnih K° s pritiskom na 10 atm Vprašati pod »Lokomo bila 41« na ogl. odd Ju t.ra. 391129 Mntociklov stroj kupim 350 OHV. 1926 naprej Eventualno mo-tocikel aH sestavne dele =troja Popis, ceno Hro-vat. barutana. Kamnik. 3970-29 Dinamo (istosmerni generator) ugodno prodam. Učinek liname 12 PS, napctc«t 225 V. Je rabljen, a po polnoma brezhibno de iuje. Anton Dobrotinšek. Celje, Glavni trg. 4061-29 Ugodna prilika! Se popolnoma nov pisalni stroj v kovčku, najnovejši model, pod ceno takoj prodam. — Kovačlč, Clgaletova 11, III. n. 4000-29 Pisalni stroj COURIER poceni prodam,, Zrinjskega tli. 17. 3283-29 Pletilni stroj nov, znamke Claes & Co. Muhlhausen 4-100 štev. 211338 naprodaj. Ponudbe na ogl. odd.. Jutra pod »Ugodna prilika 1941« 3390-29 Šivalni stroji znamke »JAX« so že skozi 60 let znani kot najboljši. Rabljene stroji vedno na zalogi. Ivan JAX ln sin, Tyr-ševa c. 36. 3874-29 Kanarčke haroerje samce ln samice proda Rudolf Zakovšek, LJubljana, Poljanska 51. 3671-27 Ušel je pes pes volčje pasme, kt sliši na Ime »Rlh«. Najditelj se naproša, da Javi pismeno na Alotz Tratar. Smartlnska c. 62. 3979 27 Fige ^a Jganjekuho po naj nižji cen! prodaja tvrdka Ivan Jelačin. Ljubljsma telefon 26 07 58 33 Vosek in med ima »ečio količino ugodni ceni naprodat darni, liubluni. Židovska ul. 6. 81-5$ £ Gospa 45-letna, Išče gospoda za prijateljstvo. Ponudbe Inžener v državni službi, 30 let star, s plačo 2.100 din na ogl. odd. Jutra pod ' išče zakonsko družico. " Pojasnila daje NADA. Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din. • 3737-25 šifro »Popoldanski lzpre-hodl«. 3998-24 Iščem človeka ki zna ceniti nesebično prijateljstvo brez skritih namer. Veselilo me bo, če ml piše starejši na obražen gospod pod »Človek človeku« na ogl. odd Jutra. 4048 24 Kar dalje, gospod! ProsL-r. avlgnite pismo v upravi Jutra. 4084 24 Potrebujemo večjo množino belega krompirja za seme ln hrano Ponudbe z navedbo najnižje cene. Je poslati na Prehranje valnl urad občine Pe trovče pri Celju. 4062 33 Dopisi Situirana mlada dama Išče 3ta rej šega sltulra-nega gospoda Vdova popolnoma sama. 35 let stara, z doto 80.000 din. Išče trgovca, obrtnika aH slišno. Navodila dale NADA. Zagreb. Jelačičev trg 10. Za navodila pošljite 10 din. 3736-25 Zenitna posredovani? boljših krogov Izvršule-mo uspešno vestno, fino ln stroge diskretno Informativne prospekt* pošllemo proti nakazilu 10 din v znamkah Velika izbira odličnih nar-t.11 Rezor Zagreb nr>stn 3. 3289-25 Res 'epa hčerka solidne meščan - ____ _____ v svrhe ske družine Hrvatica. razvedrila." Ponudbe na 20 let. z naMepšimi vr-ogl odd. Jutra pod ši- : Unnml soprr.ee. z fro »Strogo diskretno«. ! oor-mo »11 brez dote -3637-24 želi poročiti Intelektualca. Rezor. Zagreb, pošta 3. 1 I i .1.f ;.i ?: «"> :VV V'/«.)- Uradnik 1 j t . volno-tehnlčnl soliden. -♦'••i. » « f,n' 25 1et- rkt- čustven ; /i.j « i, « « A ** j ln lepega značala , ' j J * v « V A V \ « ". ; A 3. k i C a t j < 2 A >l kM 1V11, i, i / \ t 11 i A - * , .'»K.« iMi t' 1 X I I «1 1*1» ) i n » t «im* » jI želi žerVnega poznanstva s mlado ffospodlfno lz dobro sttulrane druSlne. Informacije dale Rezor. Zagreb. poŠta 3. 3829-25 Trgovčeva hči simpatične zunanjosti. Ui >1« it^i" i.i rkt., 25 let. vzorne pre- , * t t i i JUj ji> teklostl. z doto v goto-i KT' • !» T,no 150.000 din. želi ^ . > i i. l* f i': poročiti mladega ln t a x t'• <1 . agllne^a trgovca aH sllč- no. Informnctje Rezor, Zagreb, pošta 3. 3829-25 Gospodična 25 let stara, z doto v gotovini 100.000 din. Išče trgovca ali si. Pojasnila daje NADA. Zagreb. Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din. 3738-25 Industrijec star 39 let. z Imovine 1,700.000 din. mesečnim dohodkom 6.000 din lšč€ zakonsko družico Pojasnila daje NADA. Zaereb, Jelačičev trg 10 Za poiasnila pošljite 10 din. 3739-25 Vdova prijetne zunanjosti, z doto 600 000 din, išče zakonskega druga. Poiasnila daje NADA Zaereb. Jelačičev trg 10. Za poiasnila pošMite 10 din. 3740-25 Dobiva se v vseh strokovnih trgovinah. Gospodična 19 let stara, z doto v gotovini 150.000 din Išče zakonskega druga. Pojas nila daje NADA, Zagreb. Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din. 3748-25 Zdravnik 32 let star. z imovino 500.000 din ln mesečnim dohodkom 8 do 10 tisoč din. Išče zakonsko družico Pojasnila daje Nada. Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din. 3749-25 Vdovec 40-letna kuharica želi poročiti upoko1enc» do 60 let. Neanonlmn« ponudbe na oel. oddeL Jutra pod »1941«. 3895 29 Razno Brezplačno .sakemu knjižica z navodili za fizični ln živčni preporod. — Naročiti: Beograo, Masarvkova 9, Miloš Markovlc. 2618-40 »\Vaterproef« 3 otroci, nekaj premoženja želi dobro eospodl-nlo 30 dc 40 let. Slika Vdovec lažcilcra. Ponudbe na 48 let star z Imovino 4 c.Qd Jutr£ P°d šlfr° starejši državni uradnik 1 Vam lmpregnira dežni plašč in nogavice. Proda ia Kolb & Preda'15, Ljubljana. 4087-37 milijone din. mesečno rento 19.000 din Išče zakonsko družico Pojasnila dale NADA. Zaer»b. Telačlčev trg 10 Za poiasnila pošljite 10 din. 3741-25 Mladenič 2f. .et star. Splltčan. išče rad! ošamllenostl sorodno dušo Rad; osamosvojitve za prevzem trgovine zažePeno nekaj kapitala. CenJ dopise na ogl odd Jutra pod šifro »Harmonija 26«. 2773-25 3700-25 Trgovec srednjih let. želi znanja ! z lstotako gospodično, ki ima veselje do trgovine ln nekaj gotovine. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Zenltev«. 3607-25 Dobrosrčen gospod na vodilnem rnestu s pravico do pokojnine in modernim stanovanjem poroči simpatično gospodično (vdovo) do 35 let, ki ljubi dom in Je dobra gospodinja. — Samo resne ponudbe s Ločenka 33 let stara, z doto v potov!ni 160.000 din išče moža kateri bi bil vo- j sliko, ki se takoj vrne lian biti samo njen. Po- ' Jasnlla dale Nada. Zaereb. Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din. 3742-25 na ogl. odd Jutra pod šifro »MoJ dom«. 3612-25 Mlad posestnik, 21 let star, želi znanja s 17.—21. letno gospodično _ ___katera poseduje 100.000 koin 40.000 dlnarTev!" želi dln 231 vpeljavo iesne tr-poznanstva s trgovcem , govlne. Ponudbe s sliko. aH bollšlm obrtnikom, f1 J* VTn* na PodTUŽ-Dota zažellena. DoplRe s i Ju^ra „ 7 Novem mestu sliko prosim na podruž. Pod »Zakon«. Gospodična stara 28 let. zelo dobra gospodinja, s prlhran- Oma ml vsi v skrbeh, vrni se takoj, dosedaj brez posledic. ; že'1 sporazumno ln a 3879-V dovoljenjem svojih staršev poročiti lepo mlado Mlad študent Dalmatinka Prosim kavarna Union. Starejši ločenec ne po svoji krivdi, želi spoznati dobro ženo z 35.000 dinarjev gotovine. Dopise na podružnico Jutra v Celju pod šifro: »Srečolov«. 3760-24 ln bogato gospodično, ki bi mu omoaročlla nadalj-nil Studil. Vse lnforma-3795-24 clje dale brezplačno: - Rezor, Zagreb, poŠt* 3. 3829-25 Mlada dama s premoženjem, želi dopisovati z akademsko naobraženlm gospodom. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Iskrenost«. 3718-24 Linček kje si — sporoči. Sem v skrbeh. 3960-24 Gospod želi poznanstva ln prijateljstva z gospodično do 30 let. Ponudbe na ogl. odd. pod »Akademski poklic«. 3902-24 Ročne brizgalne za škropljenje ln gašenje po predpisih protiletalske zaščite. Rupena Ivan tovarna Lutz, LJubljana, Slška. Tel. 32-52. 3967-24 Mehaničarka Dvignite naslov pod »Mehanik 911«. 4 046 24 sre^e«. Šumarski višji svetnik 52 let star, mesečni dohodek 4 do 7000 din, išče zakonsko družico. Pojasnila daje Nada, Zagreb, Jelačičev trg 10 Za pojasnila pošljite 10 din. 3743-25 Katera gospodična Inteligentna, lepe postave, s primerno doto, bi hotela dobiti značaj nega moža z milijonskim premoženjem. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovec 32«. 3932-25 Gospodična stara 33 let, z lepo hišico na dežeH ln nekaj gotovine, želi poročiti državnega uslužbenca. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena, enačaj na«. 3998-25 Varani 35 letni obrtnik z hišo in posestvom vrednim 230 000 din. poroči gospodinjo z Imetjem. — Ponuahe na podr. Jutra Maribor pod »Jamstvo 4080 25 Jutra v Celju pod šifro: »Sreča«. 3758-25 Učiteljica čedne zunanjosti, resna ln mirna, tridesetletna, želi postati značajnemu srčnodobremu lntellgen-tu do 45 let stalnemu uradniku ali učitelju zvesta tovarlšlca skozi življenje. Samo neano-nlmne dopise na oglas, odd. Jutra pod »Neodvisna«. 3590-25 »Scprani« Settimio so najnovejši amplifonično dovršeni edinstveni modeli: VIINLVTI/K, MIDGET-GRAND, RIALTO, PETITE in LIDO, so dospeli. — Le pri virtuozu na harm. BREZNIK ALFONZU na Aleksandrovi c. 7 kjer dobite tudi TEMELJIT POUK. 3785-25 Gospodična 19 let stara, z doto v gotovini 250.000 din, Išče zakonskega druga. Pojasnila daje NADA, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din. 3744-25 Učitelj 32 let star, plača 1800 din. Išče zakonsko družico. Prednost učiteljica aH sllčno. Pojasnila daje NADA, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din. 3745-25 Učiteljica 28 let stara, z doto v gotovini 250.000 din Išče zakonskega druga. Pojasnila daje NADA, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din. 3746-25 Lekarnar 31 let star. z lastno lekarno v vrednosti din 1,200.000 išče zakonsko družico. Pojasnila daje NADA. Zagreb. Jelačičev trg tO. Za pojasnila pošljite 10 din. 3747-25 Zahtevajte pri brivcu nego Vaših las z LECTTHIN KREM-OLJEM Ntmefa PREPREČUJE SPUŠČANJE ZANK in zajamčeno podaljšuje trpežnost ženskih nogavic. Steklenica din 30.— zadošča za 20 parov nogavic. Preprosta uporaba; navodilo priloženo vsaki steklenici. Zahtevajte original »NIMELA« v drogerijah in trgovinah. Samoprodaja »NIMELA«, Celje, poštni predal 2. .CJB H. Adams: 7 in Jftosemarg Roman A zalo dekle zbudi povsod pozornost. Na enem koncu promenade v Dinardu je velik, odprt plavalni basen, in tu se je čutila Daisy kakor doma. Mnogo gledalcev se je zgrinjalo dan za dnem, ki so občudovali njeno plavanje in potapljanje. Bili jo je obsipal z laskavimi besedami, trdeč, da prihajajo vsi samo zato, ker jo hočejo videti. »Tedaj pojdiva rajše v morje,« mu je rekla. »Tu mi je vobče preveč ljudi...« Zdaj se je uveljavil njegov motorni čoln. Plavala sta, se klatila po vodi in lenarila na so^ncu. Pričakovanje krasnih dni je bilo zvabilo Daisyio v Dinard, in res se ji je zdel tu sleherni dan nre-lesten dar. »Daj, Rosemary, povej mi kaj o svoji materi — o zadnjih dneh, ki sta jih skupaj preživeli.« To je bilo eno tistih vprašanj, ki se jih je Daisy zmerom bala. Da je mogla odgovoriti gospe Carterjevi po pravici, bi ji bila opisala prizor, kako je njena izmučena mati oštevala dve jezični šola-rici zaradi raztrganih spodnjic. To je bil poslednji spomin nanjo. A tu si je morala zamisliti ženo, ki je ni bila nikoli poznala. »Tako slabo znam opisovati ljudi, tetka Amy. Zmerom je biLa dobra in krotka, in njene oči so bile takisto lepo modre kakor tv»je, in lase je imela rahle in mehke kakor svila ...« »Da, da, res je,« je vneto pritrdila gospa Carterjeva. »Kot dekleti sva venomer ždeli skupaj. Ža- lostno je bilo, da se po svoji možitvi nisva nikoli več videli.« »Zelo žalostno,« je rekla Daisy. »Se spominjaš sličice, ki so jo bili napravili tik pred njeno poroko?« Daisy je poznala to miniaturo, enega izmed zakladov, ki jih je Rosemary najbolj skrbno varovala. To ji je omogočalo, da se je vsaj nekoliko ustavila ob neprijetnem vprašanju. »Seveda se je spominjam. Imaš sliko pri sebi? Daj, pokaži mi jo. Stric bi je bil tako vesel. Saj veš, kako se navdušuje za miniature.« Daisy se je ugriznila v ustnico. Mar ne bi bila omenila sličice... to jo je zapletlo snet v nove izgovore in neresnice. »Zal mi je, a slike nimam s seboj.« »Kje pa je? Ali ne moreš Dišati ponjo? — Toda rada bi jo še enkrat videla. Zakaj je prav za prav ne nosiš zmerom s seboj?« »Prav za prav bi moralo biti tako, a saj veš, tetka — zanikarna sem, tako strašno zanikarna. Nikoli se ne bi umirila, ko bi vlačila vse svoje zaklade kar v kovčegih s seboj — kakor striček Doran. Sličica je varno spravljena, a gledala bom, da jo prej ko mogoče dobim. O. kako bi bila mamica vesela, da vidi tvojega malčka! Daj. prosim, povej mi še enkrat tisto razburljivo zgodbo o ugrabitvi. Ali nisi rekla, da ti je pomagala neka jasnovidka?« S tem je speljala pomenek na manj nevaren tir. »Da, tako je bilo. Nisem praznoverna in zmerom sem se smejala skrivnostni kristalni krogli in podobnim rečem, a tu se je res čudovito poikazala božja previdnost.« Gospa Carterjeva je nekaj trenutkov molče zrla na ročno delo, ki ga je imela pred seboj. Stara navada je železna srajca, zato niti tu, na hotelski terasi, ni mogla sedeti praznih rok. »Darieju še ni bilo leto dni. Imela sva dve pridni varuški in niti za trenutek nisva pomislila, da bi se utegnilo malemu kaj goditi. Neko popoldne sva bila povabljena k znancem, in ena izmed dam, neka gospa Verdonova, ki sem jo le od daleč poznala, nas je zabavala z vsemi mogočimi preroko vanji in drugimi takimi stvarmi, ki je trdila, da jih vidi v kristalni krogli. Meni se je zdelo strašno abotno, a vendar sem se dala pregovoriti, da sva napravili z gospo Verdonovo poizkus. Ela Verdonova je strmela v svojo stekleno kroglo in se ni ganila. Nato pa je mahoma s čudnim, kakor zasanjanim glasom rekla: .Majhnega dečka imate.' Nu. Rosemarv, to je pač vsakdo vedel, in tako sem se samo nasmehnila in dejala, da je res. Ona pa se ni zmenila za moje besede, ampak je nadaljevala: ,Velika nevarnost mu grozi!' ,Mu grozi?' sem vprašala. ,Ta mah. mislite?' Dokaj časa je prešlo, preden je odgovorila: ,Ne vidim, ali ta mah ali šele čer nekai časa. Toda nevarnost je tu... velika nevarnost. Da bi ga izgubili, ne verjamem, a ...' Konca nisem počakala; stekla sem iz sobe, poiskala Dorana in mu povedala vse. Vidiš, dete, Dorie nama je bil najdražje na svetu. Bil je najino vse, in od tistega trenutka nisem imela več miru. Morda je bilo vse nesmisel, a če sta bili varuški zanikarni ali če bi se mu kaj zgodilo ... Bog ne daj, kar hitro domov! In Doran mi je pritrdil, toda še danes pomnim, kako se nama je njegova sestrična, Alisa Gasterjeva, na vse grlo smejala. ,Nikar se ne smeši, Amy/ je rekla. ,To je samo Elin trik. Mali Dorie mora prej ali slej dobiti ošpice, in potem se bo lahko hvalila, da vam je naprej povedala.« »A ti se ji nisi dala premotiti?« je zasoplo vprašala Daisy. »Ne, hvala Bogu! Avto naju je hitro pripeljal domov. Skoraj vsi hišni uslužbenci so bili odsot- ni Vrtnarja sva našla zvezanega in z zamašenimi usti za nekim grmom... in v hiši sta bila dva dedca s krinkami na obrazih napadla dekleta. Ena je bila že privezana na stol, druga se je branila na vse pretege. Dorie je ležal trdo povit na tleh. Ko bi bila vzela dekletoma možnost, zavzdigniti poplah, bi bila razbojnika z njim pobegnila. Samo dve minuti pozneje, pa bi bilo prepozno. Ko sta naju dedca zagledala, sta skočila skozi okno na vrt in izginila.« »In ju niso nikoli dobili?« »Nikoli! Policija je sumničila služinčad. češ, ko bi ne bila ta pomagala, ne bi bil mogel nihče vedeti, da je vila malone zapuščena — a dokazati niso mogli ničesar.« »Kar koli je imela jasnovidka na misli, pomagala vama je vendarle.« »In kako hvaležna sva ji bila in sva ji še danes ta dan! Ela Verdonova in njen mož sta postala najina najboljša prijatelja in bosta tu v Evropi nekaj časa pri naju v gosteh. Z Elo se skoraj stalno posvetujem. Toliko razumevanja ima ... tako rada pomaga človeku ... « »In tista sestrična, gospa Gasterjeva, ki se vama je smejala, je morala biti pač vesela, da je nista poslušala?« »Da, čeprav še danes trdi, da je rešila Dorieja nepreračunljiva usoda, ne pa kristalna krogla s svojimi zabrisanimi slikami. Kasneje so poizkusili še en napad na otroka, a ta ni uspel nič bolje od prvega. Policija se je zdaj bala, da se ne bi raz-nesel glas o teh ponesrečenih naklepih in privabila še drugih zločincev. To naju je napotilo, da sva se odpeljala v Evropo; ostati misliva, dokler se nesrečni dogoditi ne pozabijo. Ker živita v ja-ko tesnih razmerah in si težko privoščita kakšno veselje, ju z Doranom od časa do časa povabiva. Upam, da ti bosta všeč.« SAMO PRAVO Ofil GIN ALNO TINTENKULI »TIKU« PATENT — NALIVNO PERO »TIKU« patent nalivno pero za pisanje, risanje ln kopiranje ima rdeči prstan z vtisnjenim imenom »Tintenkuli« ! Din 115.—/150.— NAJLEPŠE DARILO ZA VSAKEGA ! »Logos« — Beograd Fah 368 Tel. 25-459 Boljše brije in dalje traja • • • Zahtevajte povsod britvico A L C O S O Postani in ostani član Vodnikove družbe! NENADRRIL JIVO naglo delo, trpežnost in točnost vam nudi avtomatska tehtnica Garancija 10 let. Ugodni plačilni pogoji. — Zahtevajte ponudbe! TVORNICA TEHTNIC J. ŠEBEŠČEN, SUBOTICA Navadi ga pravočasno na SARGOV K^LODONT proti zobnemukamno PREMOGOVNIK V SLOVENIJI IŠČE sposobnega administrativnega URADNIKA z nekaj leti prakse. Prednost imajo dobri strojepisci, računarji, korespondenti in poznavalci rudniškega materiala, ki imajo vsaj dvoletno trgovsko šolo ali imajo drugo enakovredno kvalifikacijo. Prošnje s kratkim življenjepisom, z navedbo zahtevane plače in podatki o dosedanji službi je poslati na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Samostojen uradnik«. PUH ODEJE SEVER RUDOLF Marijin trg Z. Zahvala Za vse dokaze iskrenega sočutja in za poklonjene vence in cvetje ob nenadomestljivi izgubi naše srčno ljubljene mame, gospe ar® vdove po urarju se vsem in vsakomur najtopleje zahvaljujemo. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI RAZGLAS Krajevni šolski odbor v Borovnici — kot pripravljalni odbor za šolo na Pokojišču — razpisuje licitacijo zidarskih, težaških, tesarskih in krovskih del za zgradnjo novega šolskega poslopja. — Licitacija bo dne 16. marca 1911 ob 9. uri v ljudski šoli v Borovnici. Pismene ponudbe je poslati kraj. šolskemu odboru najkasneje do 15. marca 1941 ali jih predati na dan licitacije med 7. in 9. uro. Načrti in proračuni so interesentom na vpogled v upraviteljevi pisarni v Borovnici. Ponudniki morajo na dan licitacije prinesti s seboj: 1. Potrdilo o plačanih davkih; 2. potrdilo zbornice za trgovino, obrt in industrijo; 3. potrdilo o položeni kavciji pri davčni upravi na Vrhniki v višini 5% ponudbene vsote. Krajevni šolski odbor v Borovnici, dne 21. februarja 1941. Ljubitelji pristnih perzijskih PREPROG kakor tudi drugih lepih trpežnih preprog, se opozarjajo na največjo izbero orijentaLskih preprog pri sta romani tvrdki „ TEHERAN44, Ljubljana, Šelecifrorgova 4 dvorišče ki izvršuje strokovno vsa popravila. •— Zamenjuje stare ! INSER1RAJTE V »JUTRU«! Zahvala Za mnogoštevilne ustmene in pismene izraze prisrčnega sočustva, kakor tudi za poklonjeno cvetje ob težki izgubi naše ljubljene nepozabne mamice, babice prababice, taSče, sestre in tete, gospe Antonije Ahačič roj. Perico se prav vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki *c blagopokojno »premih na njeni zadnji poti v Tržiču. Ljubljana, Tržič, Grosuplje, Ptuj, &k. Loka, Trst, Kumanovo, dne 23. februarja 1941. Globoko žalujoč! ostali i rzauia hipotekama banka KRAL1EVINE 1UG0SLAVIJE (prej Uprava fondov, ustanovljena 1862. leta) Centrala v Beogradu GLAVNE PODRUŽNICE: Zagreb, Ljubljana, Split, Sarajevo, Cetinje, Novi Sad, Skoplje, Banja Luka, Zeniun in Niš PODRUŽNICE: Kragujevac, Petrovgrad, Valjev©, čačak AGENCIJE: Pančevo, Bitolj, Prijepolje, Šabac, Les kovač in Banka posluje z vsemi državnimi in javnimi fondi pupiJarnimi. depozitnimi in cerkvenimi kapi ta H, samostanskim, občinskim in denarjem ustanov itd. — Emitira obvezne založnice. — Sprejema hranilne vloge. — Daje posojila na nepremičnine, občinam pa in samoupravnim korporadjam posojila na podlagi davkov in dohodkov. — Izvršuje vse ostale vrste bančnih poslov. — Skupna vsota bančne bilance na dan 31.12.1940 znaša 29)162,598*888.61. — Bančna obratna sredstva din iS,5^0,000.000.—. Banko upravlja neodvisen upravni odbor. Za vse bančne obreze jamči država, ZAHTEVAJTE^ŽIMC^SAMQ Z^A$£lTNO PLOMBO STERILIZIRANI v ■ M UV ZADRUZNA TOVARNA ZIME D.D. >TRAŽIŠ^:E NflŠfl ŽIMfl JE HIGIJENSKO OČIŠČENA IN STERILIZIRANA Nfl PARI 115°C,NE DIŠI, JE BREZ MflSCOBE IN FERMENTOV, PO CENI. Od Morave do Save od Danava do Drave proti kašlja vzemi JCavamefe sjictiMZ Zavojček din 5.— v lekarnah. Bf M za postelje dobite najceneje v Komenskega ulici 34 Izdelovanje posteljnih žičnih vložkov. Električni aparat za suho britje! Brez mila - brez vode - brez čopiča! Brez britvice in — brez bolečin! V boljših trgovinah ali pri tvrdkl „LOGOS" — Beograd Pošt. pret. 386. Tel. 25-459 ČUDO moderne tehnike Najboljša dolgotrajna žepna svetilka z lastnim električnim pogonom! — Daje zanesljivo ln Jako svetlo luč, brez vsakšnth baterij Dinamo žepna svetilka »MANULUX« —brez baterije. Samopro-daja: »Logos«, Beograd, predal 3S6, telef 25-459. Iščemo povsod preprodajalce ali zastopnike. zelo povoljno — zaradi smrtnega slučaja v Osijeku (Slavonija) TVORMCA SUHOMESNATE ROBE kakor tudi TVORNICA LEDA, vse z električnim pogonom, najmodernejšimi F. Haga stroji, kakor tudi dve naj-moderneje urejeni podružnici na zelo prometnih mestih itd. — Ponudbe poslati na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9, pod 3-58185«. Idealna lepota sedanjosti ni več ona »interesantna bledica«, nego zdrava barva kože, z dobrim krvotokom in ki je opaljena od sonca. Približati se temu idealu ni niti najmanj težko. Kdor se redno obseva samo 8—o minut z ultravioletnimi žarki »višinskega sonca« — original Hanau — dobi ne samo lepo in zdravo barvo kože, temveč tudi ojačenje in svežost. Po obsevanju se boste počutili dobro razpoloženi, prijetno osveženi, a koža dobi jačji krvotok. Povzročevalci bolezni bodo uničeni, in odporna sila vašega telesa se bo povečala. Vprašajte svoje znance, ki se že poslužujejo »višinskega sonca« pa boste tudi vi zvedeli o zdravilnih prednostih obsevanja z višinskim soncem. Zahtevajte še danes ilustrirano brošuro št. 843/6 na 40 straneh brezplačno od: logoslovensko Siemens a. d., Beograd,. Kralja Aleksandra 8 Zagreb, Bogovičeva ul. št. 1 Ljubljana, Tyrševa cesta št. 1 a Jagoslovensko AEG, Beograd. Brankova Ul. St. 30 AEG Union, Jugoslavensko d.d. Zagreb. Karadžičeva ul št. 1 Ljubljana, Livarska ulica št. p Zahtevajte ponudbe ln plačilne pogoje! stabilno ali polstabilno na premog, rabljeno do 50 KS dobro ohranjeno KUPIM Ponudbe pod »Tovarna 901« na oglasni oddelek »Jutra«. MODROCE patentne posteljne mreže nudi solidno tn po nizki ceni R. RAOOVAN tapetni* Mestni trg IS. Od Vas je ivisno. da Imate obleko raj - vedno ^^^ kot novo zato jo pustite redne aemlčno čistiti al« oarvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-0 Pralnic« tvctlolikalmc* Orwro/oČ9n pov* *• ^vavu loS>te*ajf& bretptaien renOt HE1NEL-HER0LD as-o.j. io/. frorn/re g/asA MARIBOR* to i Novi naslovi nI A ■■MflijaaB 2 951 za težke statve za sukno. Posel stalen. Ponudbe poslati pod šifro »Bosna« na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. ■BB— 5CKMEIDEB ZAG0EB. NIKOLIČEVA IO TEVAJtE BRESPUCHICENIK Jekleno blago vsake vrste --.N g en iife Poskusite kakovostne kline OKAMA MAZILO lz edravUnm zelltt Čudovit uspeh prt racah, npeklin&h. ožuijenjUi, | volku, t uriti tn vnetjih itd za nego dojenčkov, pri kožnem vnetju, izpu SCaJlb ln hrastah na temenu. za razpokane or-*ne bradavice Dobi m v vseh lekarn ab ln dno-gerijah. | IZDELOVANJE | i m, v. Pri kaSQn REMEDIA (juajace£ SIRUP v tem originalnem zavitku Dobiva se v vseh lekarnah Glavno zastopstvo za Slovenijo: Apoteka Bahover — Ljubljana mre. t a- »«« »«•«___ KllttJE ENO VECBAtVNE JUOOGRAHKA SYPCT^AMASIF23 Veščega VRTALNEGA mojstra za rudarska raziskovalna globoka vrtanja v hrvatskem Zagorju sprejmemo takoj v službo. Prednost imajo oni, ki so vajeni vrtanja s Craelius-vrtalno napravo, ki so lzučeni kake strojne obrti in poznajo Diesel-motorjie. Prošnje s kratkim življenjepisom, podatki o praksi ln navedbo zahtevane plače je poslati na: RUDARSKO ZDRUŽBO BOHEMMA, rudnik Pečovnik pri Celju. Oprema za hlajenje izdelovanje ledu itd. znamenite tovarne THOMAS THS. SABROE 6 Co., DANSKA Nagla dobava. Projekti in ponudbe po ing. L. TEMKIN, tehnična poslovalnica, Zagreb, pošta L, pret. 455. — Telefon 84-75. ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN BREZOBVEZEN OBISK INŽENIRJA 1 Vsakovrstne strojne in električne naprave projektira in dobavlja JUG0ŠK0DA A, D. ZAGREB. Boškovičeva 32-1 Telefon 67-51 V STALNI ZALOGI S. FORSTNERIC Mlinostavsko podjetje Marlbor-Melje Domači mlini in mltnski stroji Bolni na pljušils! Tisoči že ozdravljeni! — Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanja. ki je že marsikoga rešila Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen nitro premaga Nočno znojenje in kašelj prenehata teža telesa se zviša tei po poapnenju sčasoma bolezen preneha. Resni možje zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo Cim prej začnete z mojim nači nom prehrane, tem bolje Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, tz katere boste črpali mnogo koristnega Ker ima moj založnik samo 10.000 komadov za brezplačno razpošiljanje, pišite takoj, da se boste mogli tudi vi prištevati med one srečneže Zbiralnica za pošto: Pannonia-Apotheke. Budapest 72 Postfach 83. Abt Z 490 Cena kompletnih aparatov od din 1.800.— naprej AZGLAS AVTOMOBILSKA ŠOLA V BEOGRADU sprejme na dan t aprla tega leta GOJENCE v svojo pcdsSicirsko četo-šole Pravico do konkuriranja za gojence avtomobilske podoficirske šole imajo vsi zdravi in sposobni mladeniči, od 18—21 let starosti, ki so dovršili najmanj 2 razreda gimnazije-realke ali 3 letnike obrtne šole. Prošnje je vložiti do 15. marca tega leta. Vse potrebne pogoje zainteresiranci lahko izvedo pri najbližjih vojnih ali meščanskih oblastih in na žandarmerijskih postajah. Urejuje Davorin Ravljen. — izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi f Ljubljani.