glasilo slovenske: narodne podporne al EONOTB VAŽNEGA KONA. ZA- WILSON IN CARRANZA. smelo isdatt n volil-pri bodočih volit- PROTI VOLILNI »uran. [MelOkaiukemu načelniku bo dane prilika, da pokale svojo moč napram Villi WILSON BI JB ODLOČIL. DA ODPOKLIČE ARMADO IZ I OHICAGO- ILL- PETEK «. JANUARJA (JANUARY) I»|T. MO NASTAJAJO PBE-I JEZIČNI ROOSEVELT." štev.—NUMBER 4. Washington, D. 0., 4. januarja. Ot 4 januarja. Včeraj popoldne ae ja izvedelo, da _ _ predloga pro- ae je predsednik odločil, da odpo torupeiji je zdaj izdela- kliče 15.000 mož regularne arma- Ide ix Mehike, ker ao ae vsa po predloge določa, da | grajanja razbila « Carrsnzo. mm ce m stranke ne sme potno-1 Ce predeednik izvrši, ca kar volilno kampanjo kot pravijo, da ae je odloči potem je abivalea v Združenih konec kazenski ekapediciji, ki je o je približno $1,500,-1 imela ujeti VMo "živega ali mrt- od korupoij ao prepo- Generalni štab ravnotako pri uneana oaeba ne sme poroča, da ae naj Perahing i arma ati v volilni eklad kot do umakne is Mehike. S strategic d«* pred volitvami nega stališča je njegov položaj ze--tura aprejeti nobe- lo nevaren. Pravijo, da je Pershing sam v nevarnosti, da ga uja-eksekutive ali odbo- mejo "živega ali mrtvega," ne pa drage določbe. Njim je da primejo .Villo. Generalni štab ^ "Viti 5e na glavo do I meni, da ima Vilia ravnotako mo-ieov, 3c na glavo I fino armado kot Pershing. 600,000 prebivalcev Nekateri radovedneži vprsšu glavo za vee nadaljne | jejo, zakaj ni generalni štab pre ; . J« Pniel do tega zaključka, ker eksekutivc ali odbori načrta za operacije v Mehiki niao le 3c na glavo do I usdeiaii civilkti. Prihranil bi ae prebivalcev, 2c na lop denar, če bi bila efoapedicija nadaljnah 100,000 prebi- odpoklicana pred par meeeoi, ali ' cent na glavo veeh če bi sploh ne bila odposlana v prebivalcev. Mehiko RH^I v! k^8TTiki * popoldne so konferirali ki jih »JM, lahko vojni tajnik Baker, general Scott, volitve $5 000 vdrža- načelnik generalnega štaba, in ge-jo manj kot 1,000,000 ne«U Bike,, njegov nameeinik, o ' M nad®1Jne P™- načrtu, da odpokličejo ekspedioi ne smejo trošta prese- jo. Izvedelo se je letoliko, da sino- in ae kaznujejo s $£ooofS™^ ** »««<*<>*« kriiio zakon, je ^ kako „ ^ ^^ va mehiško vprašanje. Lane, tajnik za notranje zadeve in predsednik komisije, molči, kakšno je to priporočilo, o katerem pravi predeednik, da ga ie le študira, preden ae odloči za avoj nastop v bodočnosti. Ameriški komisarji menijo, da je Carranza s tem odklonil vsa nadaljna pogajanja, ker je zavrnil pogodbo. Predhodnik ni hotel umakniti okepedicije, ko je Carranza zah teval, da jo odpokliče. Zdaj je Willa postal nevarnost za Carran-zo in on želi, da ameriška armada oatane v Mehiki in etre,mo« Ville v severnem delu Mehike. Carranza ima zdaj priliko, da pokaže njegovo moč. Če premaga! Villo, napravi red in mir, te- ^ROKi. mm Kako je snal sviti Indijaneo vle-či sa nos babjeverne Indijance. — Povest o Noetovi barki. PREROKI IZGUBLJAJO MOČ. predsednik pravi, da Je Wil-„ 1 P0**** Ameriko a avojo nemoralno in hinavsko " noto -T NAPADA MIROV NO NOTO. Spokane, Wash. — Skoiaekan, indijanski prerok, je imel tako velik vpliv na Indijance v dolini Columbia Riverja v državi Washington, da jih je pripravil do grad nje ladje, ki naj bi jih čuvala potopa. Od leta 1872 do 1887 je bil duhovni vodja Indijancev. Zgubil je svoj ugled, ko ga je zveeno sodišče obsodilo v ječo. Senator R. A. Hutchinson is Spokane, ki je bil v letu 1886 in-dijanaki agent, prepoveduje i vplivu indijanskega preroka tole« 'Skolaskan ae jo v avojf mladosti precej učil av. pisma in odločil ae je, da svoje znanje spremeni v denar. 4 Nekega dne je dejal, da je hudo bolan. Ležal je tri dni v "zamak-n en osti." Indijanci so mfclili, da je mrtev in obdržavali so mrliške obrede. Naenkrat se je zopet zbudil življenje. Povedsl je Indijancem, da je bil v nebesih in da ga je bog ?o«lal zopet na zemljo, da vlsds Indijance. Živel je v Whdteotonu in v septembru je posvetil Okana-gan Indijance, katerim je pričel označevati novo vero. Indijanci »o se mu smejali in ga niso hoteli poslušati, To je vjo-zilo preroka in pri svojem odhodu je klical božjo jezo na neverne Indijance. Dva tetaa kaaneje se jo pojsvil potres, ki . je na/pravil ailen vtis na vražoverae Indija«, ce. Indijanci so zdaj poslali sls k Skolaekanu, da ga pw*ijo odpu- New York, N. Y„ 4. jan. — eodore Rooaevelt je danee v enem intervjuvu napadel laednika Wileona — prvič po itvah — zaradi mirovne note pohvalil aenatorja Lodgeja, tori vodi opozicijo proti odo' enju note v aenafti. Rooaevelt pravi, da je Wilaon s ajojo noto zavzel "akrajno ne-moralno atališfte in poatavil Ame riko v popolnoma lažnjivo luč, vkled Žeaar bi moral proteatirati v^ak prevdaren in tresnomiale« Amerikanec." Dalje pravi Rooae velt, da ni rea, da ae nemški ss vfrznioi in entente bore za eno in IMALI WILSON MIROVNE POGOJE ALI JIH NIMA? RUSI OSim DORRUDlO. Andnusv na Ogrskem pravi, da dobi Wikon^mirovne pogoje.-* Zavezniki f vedna mečkajo z odgovorom. Rum .o, .e poalovili od Dobrudže toda v Karpatih imajo zopet ^h Z«dn,e portojanke v Valahiji pod ognjem nemikih topov. ZADNJI VESTI. S ------— >«.» >H v,,v tu I London, 4 jan ■ Qen Pr«H stvar kakor je navedel Wil. riok B. Maurice,' glavai direktor v avoji noti. Teddy ae tudi vojnih operacij na Angleikem ie jszi nad odstavkom v noti, ki ae danei UjaviTda »r^om nal gUai. da je ljud.tvo Združenih novejših poročU is TWu^i, držav pripravljeno ščititi pravice fronte Ru.i zapustili Dobruito malih nsrodov. Po mnenju Rooae- ^ vslts ao te beaede "velika hinsv- Pstrograd. 4. Jan — Volni , koj preklicati, ako nofie postaviti novlU ofsnsivo v irosdnih kIttI Amerike ns lsž, ker ae ni takoj tih, Južno od pofforla BoJ« i« Kur;106 Be,glj6' k° ^^J^ ^ MOV DOHODNINSKI DAVEK. {■trojnih pušk in tri topove. Berlin, 4. jan. (Bresšično). — Is Stockholma poročajo, da ao bili ndnji četrtek v Moskvi veliki is- Druga v eat is Budapašta na P^vi, da je Andraaay rekel i "A- i;vrtdA Po- nudbo sato, ker Je le manev^ da ne vaebuje mirovnih po. fo ev.aoni ds^ne mar^o stiti v pogajanja, doklar ns sve-do, ksj mi sahtevamo, tedsj nsj ■o obrne na predsednika Wilaona komur bodo sporočani naši mirov, ni pogoji." Undo,, 4. jan. - Reuterjsvs a gen t ura ima porodilo is Amster-»lama, ds namerava nemški kan-oelar Bethmenn-Hollweg skliosti plonsrno sejo psrlkments v sredi W w^4 P^^wentsr. ' «ih strsnk baje zahtevajo, ds U odgovor entente na mirovno po-nudbo pretreaa v državnem ibo-m. kazen $10,000 denar ali dve leti ječe. redano je groziti časni jim odtegnejo oglase ali naročnino, če nočejo iz Mitičnega vpliva. Ravno repovedano listom raču-za politične oglase kot zs List ne more odkloniti pora oglasa, če ni odklonil itičnih oglasov. ._ PRIPOROČA PREISKAVO DRAGINJE. O., 4. januarja. _ ler« ynille, čigan- alužbena letos poteče, je v avoji poena ohijeko legislature pri-)čil, da se tskoj uvede preis-rsdi draginje. Njegova želja a ae ustanovi tržni odbor, ki bo podrejen državnemu polje iketnu departmental. Naloga __ stalnega odbora bi bHa, lahko takoj prične s preiaka-če cene za življeneke potreb- postanejo nenormalne. Tsdalje je priporočal v svoji ilsnici, da ae odpravijo vse siki nepotrebni uredi. 'Moje skušnje potrdijo," pca-govemer, "da je v Ohio preveč »v in nadzornikov." med poevetovalce ro- jet je bil du. Zdaj> prerok val poveet o Noetovi barki. Pos. lal je Indijance na delo, da zgra-de veliko ladjo, ki jih reši pogu-be pred vesoljnim potopom. Indi janci so posekali kakih 100,000 čevljev lesa, ki je tamkaj ležal že pred 20 leti, ko aem zadnjikrat potoval v Whiteatone. Barke niso zgrsdili, ampak po-•tavili so cerkev, pod katero je bi-a ječa iz cedrovih hlodov. Izde-al je zakone na podlagi av. pia-ma in uetanovil je močno policijsko stražo. Njegovi policaji ao bi- jan. — V Beli Waahington. 4 hUi akrbno ^skrivajo via giba-v prilog miru. Ns ^^^^^^^ ^ j^fl* i awiaiiji witv^B V IVI OB K VI yaii^i s prvim januarjcMi j« .topli novi gt»dl prt InUrth j« bUo uUtih «". »kon r.a dohodnin-ki davok v ve-1100 0Mb PoUdjiTmLla^.JJ V . . . " „ vl*d»tl iKTCdolkor in 1« pokll. ki Inujo oaU vojtitvo u pomoj, toda vo ♦1.000 a vo« dohodkov „. 1^0. Jaki ^pot^nUi V^udrtw mno 2«be. kl » ,1.V. v druMnj, » Uoo. U^uZ^muT^ ^I ,♦#000 ah vod letnimi dohod«, .o oblaaU mtvmt^nATlZZ LI Jo 2 odatotk. dohod^.k.e;v„olK k°"- 'i",vr,'v P'"0« ka. Po ataram rakonu .o Z ___""[*?"<,rt°': kl '»»"'<0« 1» diplo- U, ao odatotok davi«. ' I Load«. 4. j™ _ ^ . „"d«<'varj.jo .oi davak J, u^im »u '^ T,Il.>«r"a* g*""1 ' n,olko»' "d- letne dohodke »20,000, ki nanWa vrtiuTTn!™. i-^-l/i. ? "»»»vanjem. Tako aa ja danea pood 1 do 13 odrtotkov. kL^' ^ ^^' Zr VT^'tJ,? F ^»tl kj ^fflS Tsatt te nrsr: 000 »»več ae plača naraščajo^predsednikov in sunanjih mini- pogoje ali saj ntkaJ^^.« davek od 1 do 10 odstotkov. Kor- strov v Berlinu. Te lwnfemSe ^ob , ki .o v to.ni «ve 7 SmtSitS m m rn ^ •r 40 vndno lmU>> - ^ pr««^« ^JraUko zanimanje razvila mirovna pogajanja v do. Po novem za^,*, mora vsaka o- Dejstvo, da ne bodo navločig«e tflednem času soba, katere čtoti dohodek v etu ralni itabL dala sodili «1^10 U ti na davčnem uradu za notranje isrednih LhSSTJT^i.^II n^f T r f b Mnt 0* , - - - .............davke tozadevno polo še pred i. '^ ^^ rt0t0' i oboroženi a samokresom in uko- marcem 1917. gospo££Sd ntoSv VImu i« v,. Indijanec, ki je grešil, je pri- Isjema je le za v^o in vdov. Avst^iul,da se L blSa čas" šel v ječo in je tam oetal, dokler «a do $4,000 dohodkov, Id je gla- ko bodo centralne države LikS »U plačal kazni. Dati je moral po- va družine in mora ekrbeti za dom mint po nišii oeni ^^ nija ali pa koze. f- - . ■ j in otiroke. Ta izjema velja tudi za1 * ^^M ČE ORE ZA NAVADNEGA DELAVCA Virginia, Minn, A januarja. — eetov Oodlovakega, starega 32 rodom Poljska, so našli mrt-ob potu, po katerem vozijo is šome, kakšnih osmrniaj* 1 j od OssMna. Ofieijelno poročilo ae glesi, da je izvršil samomor. Godiovsld je bil oblečen kot se noeijo Anmarjl Največja 1. loompenije, ki ima lam doU šu-Msceka taborišča, fcjavlja, da sa-njo ni delal deUvee pod tem saenom. Pri njem so našli tadi Orsve, namestnik mrliškega 1, ki je preiskal dogod 1 je OodlowSki izvršil . oi pa povedal, raroki so vpUvaH vunj, da si js končal življenje. Poleg Oodkmakegs so našli ee-is katerega je ^ila krogla v njegovo glavo. Mrlii-izjavlja, da je mriiš-ve nepotreb- pravi dai bo nnr/vt " T Vora M k obdržala do letu "«>ženjeaaga sina, ki živi mater- ^tim dJ^ cT^ nuL^ Je" 19"' i« njegovih poli- vdovo, očeta ali noožanjene aeatre. ^kTto^ ^ ^ «aJ S Sevajo, da m a To mnenje zdaj _ ječe, je zgubil vpliv." HINAVŠČINA BB URI TUDI Spomini aenatorja Hutchinsona I *A JAPONSKEM ao zanimivi, ker dokseujejo, kako nastajajo preroki in vere. upravnih krogih Cujejo ae tudi glaeovi, če odpo kličejo armado, preneha s tem tu di priznanje Carranzine vlade. V Mehiki vidijo afero popolno ma v drugi loči. Feliks M. Pala-vaeani, bivši minister zs poduk, ki je večkrst govoril zs Carranzo, js izjavil predainočnim v uSUvni PIJANCI SE MNOŽI KLJUB noBSBiaui. San Francisoo, OaL, 4 januarja Jspooaki listi poročsjo, ds je mi-nietntvo ss eunsnje zsdevs prepovedalo znameniti japonski i. gralki Sajdajako Kavakami obis kati s njeno drušbo Združene dr- Gibanjš ma mir. , - . - ,----- ----, Dss Moines, la 4 lannaria kUi 1 drulbo Združene dr ebornici, da je mednarodna situa- pu^j^ ^L^iLi' žsvs, ds nastopi v znamenitem Oi- dja zamotana. Prscbednik ^ ml JSZl"* Dodu' * * daklat nke je dejal, da je Cer«nz. od- nih v^pij^ ^t v litki J' «*"*"™ navada klonil konference s smeriškimi ^^ m. v letu.v Tokio. " W ^ zaetomiki. dnld^. z- I y letu 1916 je bilo aretirsnih » ._______ RUDNIKU. xsstopniki, dokler es ameriške še- LJL ^ "JJ I Ministnrtvo SS te ne umaknejo brsspogojno k ?'47? ^ ^ POannosU, mejtem ^ l.tTWinhsiTr.il. Ui Mehike. ^ i« bilo v letu 1915 aretirsnih * ^TJ T? Is 2,966 oseb. V tem leta je bilo * ur>V0T ,Druirt>4 ja/' ka-mokrih in šest £ih^ V Dss Moinea so odpravili ^1 j# ob~BI ^ I^Mnik aalune šest mesecev nrsiT^IZ, parlamenta. Ugr>voru ss je pridru- j. voJr ■ - 1 alejo, prikaca-l J* MimmmH»SI» V rudnik« PitUborgh end Idaho * ***** kompanije v Leadoru, Idaho, aa je dogodila raastrelbe. Dva rodsr- »tevilke, ki ne dogodiU raastrelbs. Dva rudar ja ata mrtva in šeatnajatim je ss prt izhod iz rudniks. DELAVČEVA USODA. Dalath, Minn., 4. 481etni August Prahn je dobil v obrata MfnneeeU Steel kompani Uko težke opekline od rasbe-I, ene kovine, ds js drago jotro umrl v bolnišnici. * Razbeljena kovina ga je opek- la po obrazu in tilaikn. I in mrslo v petek in eobo-to v niinoieu; eeverai vetrovi. ONašno in mrzlo v WkMonsinu, d* in sneg v Miehigana In jasno s mrzlimi vetrovi v Indi jeni. Temperatura zadnjih 24 ur vi CJbiesgi: najvišja 42, najnižje M VsMmfta Solnee iside 7:1«, seide ob 4 *2.l'odg« stoji ns stslišču, da — Zaveznižki odgovor ie vedno| Wilaonova nota pomaga NomšiJI In da je torej priatranskl doku. ment, katerega aanat ne ame odo-britl. a^iršnjejo in popravljajo. London, 4. jan. — Router's Te. legram Company objavlja alede-šei Zavezniški odgovor na Wilao novo noto je ie smiraj v Uku po pravljenja in ne bo objavljen po prej, dokler ne bo dan ali dva v Wilaonovih rokah, Nots bo mno go bolj posithrnejia kakor je pa bil odgovor Nemčiji In pričakuj* ae, da bo vaebovsls bolj podrobno edine pogoje, ns podlsgi katerih ao ssvezniki pripravljeni skis-psti mir. Zavezne države bodo natančno pojasnile, kje 4a leži »odo tudi, pod kafcflniml pogoji za mir. Valed tega bo nota v o-■trem kontrasta s nemško, kl je kila namenoma negativnega značaja. odgovornost za voino in povedale Jklksnu Dsiie mora R^L ^irff r p-.«!." m Amsterdem, 4. jen. — "Krink-furter Zeitung", vodilni finsnšn! orgsn v Nemčiji, js dsnss objavil članek, v katerem prsvl, ds Ism-jo eeotralne državs aladeče ta-meljne pogoje sa mir, Zs vss ni k i morsjo opustiti vsa-ko ids jo po osvsjsnjo tujega o* zemlje. Rusija mors savreči svoje aa-njs, ds bo kdsj Imsls Carigrad ali postala goepodojnčl faktor na o« Amsterdam, A jen. — Taka J šnje centralna šaenlkerske sgen tnrs Ims poročilo ls BodapešU, ki sa glssi t Orof Julius Andrsssy, blvti ministrski predsednik ne O. grškem, je isjsvll prsd bsnikar sklmi poročevslel, ds prsdsednlk Wilson ie ima mirovne eentrelnih ssvesnikov in lijo ententnl ssvesnikl^sj voditi o te pogojfc, nsj ss fSmej^na Wilson. postiti misel na Oalieljo In •kl dsl Poljsks. Kraneljs ns ssu misliti a> neksljo Alseeije In Lorena. Srbija more prskliestl svoj na-šrt sa aneksi jo jožnoistošnega a* zemlja / Avetrijl. Nemčije in sevesnlkov — zls^rf ns iztoka In jngosapadn — trebe nrvldirstl In revizija mo-Jam žit I tadi svobodo morja. (Nsdsljevanje na I. straai, 1. stopss.) PROSVETA L~mt&£g:Bsmy MmtiiM i lalMa* -ČSrŠFk Mi« M UU. M.tf M » TROSVCTA" MI7lkUw^» A—^ Cfcl»f> II THE ENUGftfTENMKirr / orgm •! suvmi* MM S«cUty i UbMM p iv i JIM TRCSVETA" T*UIM Lmwdmlm 441». Datum t oklepaju a. pr. (Da-oecnber 81—16) pola« vašega ima- na in naslova pomeni, da vam je tam dnavom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da sa ram ae ustavi list. Kam plovemo? \ Odgovor zaveznikov na Wilso-novo mirovno noto nam ie ni znan. Iz Londona poročajo, da je odgovor ie spisan; drugi poro čsjo, da je ie na poti v Ameriko iu morda bo ie objavljen, preden pridejo te vrstice čitstelju pred oči. Vsekakor .ac nam zdi važno povdariti, da od zavezni-žkega odgovora lahko zavisi zelo nevsrns situacija za Ameriko, tako nevarna kakor že ni bila odkar divja mesarsko klanje v Ev ropi. Ko je bila objavljena Wilsono-va mirovna nota pred Štirinajstimi dneyi, je državni tajnik Lansing nčkaj povedal javnosti. Rekel je namreč, da je bila nota zato posfana v Evropo, ker se bližajo Združene države robu vojne. Ijanaing je pozneje zanikal, da ni mialil tega povedati, — ali ameriška javnost je skoraj prepričana, da je državni tajnik gotovo vedel, kaj govori in da je bilo njegovo i>oznejša zanikanje potrebno zaradi tega, ker se je bil zarekel, to se pravi, da je po< vedal več kot bi pa smel poveda« ti Lansing gotovo ni kakšna kle potulja, da bi klepetal kar tja vendan o nečem, kam nima smisla. Zato smo prepričani* da je isre kel besede, ki osvetljujejri — čeprav le skozi osko Špranjfco — pravo notranje stališče waahing tonske vlade. In to stali!6e je, da je Amerika priplula do križ pota, kjer se mora odločiti, al naj potuje že naprej po poti neu-t rs In ost i ali naj zavije na levo pot, ki pelje v brezdno vojne. Zdaj ni več čaaa razpravljati, da 11 ima Amerika dobre razloge za vojno ali ne, niti nas ne briga vpraftanje, da 11 je ameriika vlada kriva, da Amerika plove v to smer. Dejstvo je, da so Združene . države pod sedsnjo vlado in rszmersh, kakoržne so, zagazile v položaj, ki pomeni neavrnost, ln Če bodo take razmere fte obstale — kar jo prav lahko mogoče — tedaj gotovo pride d« trenotka reanične krize, ko bo moral Washington preklicati in požreti vae svoje izjave ali pa napovedati vojno. * Da grosl nevarnost vojne Nemčijo, o tem ni treba dolgo dvomiti, lousing gotovo ni imel v mislih nobene druge države, ko ja govoril o "nevarnosti vojne". Te je fakt in vsa mnenja posameznikov ne pomagajo nič. Ne pomaga nič, če bi nam bila lju-ba vojna s Nemčijo ali ne. če ta ali oni simpatiaira a centralnimi zavetniki ali s entento, ne poms i* nemftko vlado, ki sa bile objavljana on kdo ve — koliko je bilo izmenjanih tajnih kamunikaeij, za katere vesta samo Washington in Berlin. Tajna diplomacija v Amerike je ravno tako cvetoče kakor je bila pred vojno v Evropi — in kakšne sadove rodi tajna diplomacija, lahko vidimo onkraj oceana. Kolikor je raividno iz objavljenih komunikacij med Ameriko in Nemčijo, ni Wilaonova vlada niti malo zadovoljna z reševanjem vprašanja o potopu ladij. Ako hočemo biti odkritosrčni, lahko rečemo, da je Wilson silno potrpežljiv in v svoji potrpežljivosti je že davno prekoračil ti eto točko, kjer bi moral po svoji izjavi pozvati Nemčijo "ha strog obračun". Ampak Wilson je človek z vsemi čuti in slabostmi in enkrat bo moral nekaj storiti, Če noče pojesti svoje besede in ostati figa-aiož. Lansingova izjava je dokaz, da je WUsonovega potrpljenja že konec. In izjava se glasi jasno in neoporekljivo, da je bila mirovna nota poslana zato, da Wilson naredi zadnji poakua preprečiti nevarnost vojne. Wilson Sell, da se začne resno govoriti o miru, pre den je nevarnost že prevelika; on želi, da se zasuče situacij^ v smer, ko ae bo lahko poravnalo sporno vprašanje z Nemčije brez oboroženega konflikta — in ta smer je edino splošni mir. Kaj pa, če njegova nota ne pri nese zaželjenega uspeha T Kaj, če zdaj pade vae govorjenje in pi aarjenje o miru v vodo in se ves položaj zasuče zopet nazaj v 'statue quo ante-note "t Kam bomo tedaj zabredli f Časopisje je polno prerokovanj, da bo Nemčija začela z brezobzirnim submarinskim bojem, a-ko se poruši sedanja mirovna ak-olja. Poročila se glaae, da je Nemčija pripravila blizo tisoč submarink manjšega in večjega kalibra za neuemiljeno haračenje na vseh morjih in da ne bo prizanesla uiti neutralnim ladjam. Skušnja nas lahko uči — kajti vojna ni nastala še le včeraj —• da so ae taka poročila najrajši vresničila. In vifcutega nam lah ko pove zdrava pamet, da bo Nemčija, • ogorčena vsled odbite mirovne ponudbe, skukala s vsemi sredstvi uničiti sovražnika in ga čimprej prisiliti s orožjem na mir. V Nemčiji vpijejo: Boj na noži — brez obzira na ves ostali svet. Oni hočejo zmago, zmago za vsako ceno, pa naj bo cena še tako draga. g To pomeni, da v slučaju ponesrečene mirovne akcije se bodo v Berlinu smejali stališču ameriške vlade in ladje bodo šle na morsko dno. In tedaj pride trenotek, ka terega tako jaana vidi Lansing ko bo moral Wilaon sedeti in mir no gledati, — ali pa vrssnifiiti svojo grožnjo glede na "strog obrsčun". In mi ne verjamemo, gA bi sedel in mirno gledal. Sle dilo bo pretrganje diploraatičnih vezi, in če so enkrat pretrgani te vezi — tedaj ne bo več daleč do vojne. Is tega je razvidno, da so sedanje mirovne govoriee velikega pomena sa Ameriko, kajti prinesejo usm lahko nadaljni mir ali vojno I Vprašanje sdaj nastane, kak šen odgovor ima ameriško delav stvo s ozirom na to vitalno sub-marinsko vprašanje. Do danes le ni odgovora I Z nami bo tako ka kor je bilo s delavei v Evropi preden se bodo zsvcdli, kako in kaj, bo že izbruhnil požar in potem nam bo censor zavezal jeal ke ln peresa. Ameriška delavstvo bi ns smelo ixgubiti niti minute časa, temveč takoj rešiti saae vprašanje: Ali je vredno, da gredo Združene drža ve v vojno taradi protekeije la d i j, ki toaijo ameriške potnike in ameriško mnnicijo v Evropo t Ooshen, Ind., 4. januarja. ~ Okrajne oblasti okraja Etkhardt se trudijo, da iaslede požigalea, k je v Napanccju v par dneh pod ga nič, Če smo neutralni in č« smo socialisti, demokratje ali republikanci, če smo kapitalisti sli de Uvel. Pakta so tukaj in treba jih '»»"vil ■«* Qff>JT. je upoštevati. * ■■■ T» f.kt. •>: Wuhlnfton .. j. Wuhtafton. D. 0, *. jtaurj*. pwttvll n« ".1W. .L* - WfW "I"*«"1 "" mU Udi«, kilerih N.mJlj. lupk«. P"1*"«« I*1 .m. potopiti I" <1*1 j* «op,t -M*« »» <»•"» »"i"* rhoto« tr Vladarji neutralnih držav v Evropi, ki bodo igrali več ali manj vaino vlogo v pripravah za mirovna pogajanja. 1) Danski kralj Kristijan; 2) od leve na desno: danski, švedski in norveški kralj; 3) španski kralj Alfonzo; 4) švedski kralj Gustav; 5) nizozemaka druge vrste lsdje, katere sme Nemčija potopiti le tedaj, ako prej opozori saoštvo in potnika, da se Ishko rešijo ns varno meat*. In adaj pravi Wellington, da je Nemilja potopila nekaj par-nlkov, ki jfih ne bi smela potopiti. Zaradi tega vpralsnja je bilo ls-psenjanih vel not med ameriško larjev. Resnična vrednost sna-fts $8/KM,587,000, sli *2,166,M9,-000 več kot v letu 1915. threveport, La., 4. januarja. —- John Long in Henry Waller sta jr Virginia, Minn. — Vse člane S. N. P. J. se svari, da ne bodo hodili sem za delom, namreč kateri so učeni na žagi delati, ker tukaj je stavka. Delavci so zaatav-kali dne 27. dec. 1916 in zahtevajo aamo 25c. več mezde na dan. Ta žaga je last družbe pod imenom Virginia Rainy Laike Co., ki je tako trmoglava, da neče pri-boljšati teh 25c. ubogemu trpinu delavcu, čeravno ima ogromne dobičke, katere spravlja na kup ubogi delavec. Morebiti bode kakšen član S. N. P. J. videl in čital v kapitalističnem liatu, da žaga obratuje s polno paro, kar pa ni treba verjeti, ker je lal. Obratuje še nekoliko No. 3 žaga, največ s otroci in s poškodovanimi delavci, žagi No. 1 in 2 so morali ustaviti, ker delavci nečejo prijeti dela, dokler ne dobijo kar sahtevajo. Torej ako se ti primeri, da bi ti kateri pravil, da se na Virginia, M km. na žagi lahko delo dofei, povej mu, da je tam štrajk, ker ae delavei borijo za boljšo plačo. Ker spadajo tudi goadarji pod e-no in iato kompanijo so ae tudi oni organizirali za stavko in prihajajo kar v trumah v meeto iz goeda. Vai delavei na žagi in v gozdu so zaetavkali pod organizacijo t W. W. Do sedaj še ni prič-lo do izgredov, ker delavci se ob-naša jo prav mirno, kakor so tudi poduČeni od organiaaoije I. W. W. Ko bode stavka končana bo-dem poročal na tem mestu o izi du. Pozdrav vsem delavcem, kapi-taliatu pa p . . . prej ko je mogoče. Opazovalec. . Is Olevelanda, O. — Prestopno leto jemlje alovo in lepi, čeravno snetni zimaki dnevi ae kažejo v vsej svoji naravni lepoti. Naa ele-velandake bellarje objema strah ln groza, kajti sa dolga tri leta ne bo več prestopnega, ne bo več na razpolago toliko medenih srčee, kot jih je bilo v prestopnem letu W916^0 Kristu. Bečiarske struna brenčijo, kot Davidova harfa, njih odmev buta, oairoma se odbija ob ranjenih zašitih, raabitih bcčlar-skih srcih. "Mea culpa, . . , inea maxima etapa," odmeva drugi jek priznala, da sta umorila farmar- v odsadju pa se posmehuje druš- ja John Kecveaa, njegovo ženo in tri otroke. čina saljubljenih clsvelandskMi da-klet In "šek, šek" al strlejo pr- ste, nam v priboljšek za bečlarsko gorje. No, tako je v Clevelandu, centrali slovenskega cvetja. Vem, da ni enako v pusti in zaprašeni Ohi-cagi. Vaaj tako ae je izrazil Mr. Gajžla, ko aem ga zalotil pri "fik-sanju" "luftšifa". "Vrag ti jaži dušo črno", sem ga nagovoril, "kaj pa se vstavljaš v ccntrali slovenskih rož, ko jemlje clovo prestopno letof Pa, jar nisi prišel atrašit naših "aprinm/hioken." Pusti pri miru lUUto cleveland-ake nimfe, huriake,/deve, devojke, čmrljčke in arčeca, beži nazaj v Chicago, tja k češkim holkam, katerih si prepeval včaaih "Te Deum laudamus," da jih imamo, o slovenskem svetu pa si se izrazil s "Sod Libera noa a malo. "Le glej, da čim preje odkuriš nazaj v Cicero, No 1." Pa mislite, da je kaj pogrelo f Ne, ampak prigriznil je pol kilo metra dolg izrezek rozinaste potice, misleč si, da se s potico mar sikatera gorka spravi k notranjemu miniatru v pretres. .Drugi dan jo ulomim po St. Clair eeeti proti Collinwoodu. Odkar aem postal nevtralen proti vsem ljubezenskim aferam* po navadi gledam samo v tla, vendar aem srečno prišel do številke "šeettavžent in še nekaj," ne da bi zadel kak ošter sunek v moje revno, raztreeeno, zašito in od A-morjevih puščic ranjeno aroe. Kar me zdrami petje petelina, ki je zmagoalavno kikirikal na vijaku Gajžlatovega 'luftiifa'. Naše pn, tke, petelinčki in "tpringčikne" pa so veselo skakale gori in doli, meneč, nas vsaj gotovo opazi tisti Mr. Gsjžla ,o kterem ve cela Ribnica in Žužemberk, da ni nič za drugo prišel v slovensko centralo, kot da se zopet nasrka sladkega ohijakega vinea in ae naaiti medenih, orehovih, lešnikovih in rozinovih Štruklje v in potie. Poleg tega ho v tem prestopnem letu prav gotovo pustil tukaj ko« srca, če že ne celega. "Luftšif" je btl privezan za vežna kljuko, da bi ga ja nihče na tfkral. — V glavo mi je šinila drzna misel. Grem po oba prijatelja Ribenča-na, ki ata prava strokovnjaka v pečlarekih potih. Kmalu smo pip-11 nad slovensko eentralo. Rrben čan /'piščavkar je vodil "luft-šif". Ribenčan No. 2 is Colorade ga je pa mazal a pristnim ohij-skim vineem in mašil luknje v raztrganih perutih s medenimi skorjami potie in kolačev. Moja malenkost je operirala "šternku- kraljica Viljemma; 6) norveški kralj Haakon; 7) nedavno izvoljeni predsednik Švice Edmund Schultheaa. kar." "Kam pa "f vpraša piščav kar pokorno. "V Montano, t je v East Heleno, k Suhadolnikovi mami gremo obirat pečene piške in srkat kalifornijsko vinee," ko mandiram jaz. "All right," pritrdi mazač Ribenčan. Leteli smo rsvno nad Chicago, ko me šofer prestrašeno vpraša, če to ni New York in če je tod res najkrajša pot v Montano. Potolažim ga, da niamo zgrešili pota in da je to tista zaprašena Ohicaga, kjer ni deklic, ne nimf, ne Gajžle niti njegovega prijatelja Charleta. Plujemo naprej, pod nami natlačeno črnih oblakov, iz kterih ae je vsipal sneg, pomešan s takozvano 4'babjo jezo" po dolrgočaanih planjavah N.^Dakote. Poostrimo vijak, da bi ložje in hitreje rezal zrak in v nekaj minutah smo v mali ameriški Sahari, monotoni Montani, pusti in suhi, da bi jo človek na kolenu prelomil, če hi njena deželna cvetka ne bila bodeča Priokly Pear rožica. Zaau-čemo sc proti oblakom dima, ki zavija idilično E. Heleno v svoj žalni pajčolan m pristali kot pristni Clevelandčani na Cleveland St., ker drugje ae niamo čutili varne. Znani glavar pečlarjev nam priveže "luftšif" kar za brzojavni drog. Predstavim mu oba Ribenčana in fant se ni malo čudil, kako pridem jaz kot trd Gorenjec med Rihničane. Nato smo šli aeveda nad par čaš mokrega, kar nam je razvozljalo in otajalo naše napol zmrzle jezike. Sledila ao običajna pečlarska vprašanja: "Si zdrav f Si kaj zaljubljen f Koliko jih ljubiš f Kdaj bo ofccet..!" Ne vem, kaj vse bi bilo še prišlo na vrsto, da naa ni po teh pogo vorih spoznala . Suhadolnikova mama. "Zlodja," ae začudi (o-prpstite, to je znan eaathelenSkl pozdrav, ki ne pomeni nič slabega), "odkod pa vi trije in kje i-mate Terbovčevega Toneta t Prav nič ne dofoite za "krizmus", ker ste prišli brez njega." "No, mu ponesem pa jaz v Cleveland, tje k žrtvi šivanke," ponudim se tialužno. — Pogovor ae je pletel pozno v; noč in telko amo ta poalovili od nektarja in ambrozije, ko smo si prej še cvrtja, potice, štrukljev, kolačev in krač navezali na ogrodje ukradene zračne ladije. Že smo zavrteli vijal^ ka se spomnim, da se nisem nič oglasil pri rsstžielenskih Ančkah, Miekah in Urifcah. Pa stopim malo do njih, sem se odločit "Nothing doing, boy, ofce sta ie omoleni," me o Yukon, Pa. — Tužnim srcem naznanjam sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da mi je dne 25. decembra 1916 nenadoma umrla moja draga aopro-ga Ivana Žnidaršič. Na omenjeni daa. zjutraj napravila sva se, da greva k šesti maši. Ko ava bila že pred hišo, opazim, da sem nekaj pozabil, torej se vrnem v hišo,. Ko pridem čez par minut iz hiše nazaj, je moji soprogi naen-krat slabo postalo, da kar dihati ni mogla več, nakar sva se vrnila v sobo. Poklical sem nemudoma zdravnika in babico, toda bilo je prepozno. V pol uri bila je zdrava in mrtva. Za njo žalujemo soprog, tri nedorasle hčerke in dva sinka, kterih eden je star trinajst let, drugi pa dve leti in pol. V stari domovini zapušča pokoj-nica stariše, eno sestro in enega brata, tukaj v Ameriki pa razen svoje družine še eno aestro, sta-nujočo tu na Yukonu in brata Johna |n Frank Oblak, stanujoča v Cleveland, O. Doma je bila v Begunjah *pri Cerkvenici na Notranjskem, stara šele 37 let in je prišla v Ameriko pred tremi leti. Tem potom se zahvaljujem njenima bratoma, ki sta prišla tako daleč, da se zadnjič poslovita od sestre na mrtvaškem,odru. Zahvaljujem se nadalje mojemu svaku Antonu Bolk in njegovi soprogi Franku Omejic, Mih. Preširen, Fr. Mihelčič in soprogi, Johnu in Mary Kosec in sploh vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so dragi pokojnici izkazali zadnjo čast. Pokopali smo jo dne Zt. decembra na katoliškem pokopališču v Yukon, Pa. Naj ostane vsem v blagem spominu, nji pa naj bo lahka svobodna tuja gruda. — Žalujoči ostali: Frank Žnidaršič, soprog, Frančiška, Ivanka in Mil-, ka, hčera; Frank in Johny, sina. Yukon, Pa. — Tem potom se srčno zahvaljujem rojakom, ki so mi o priliki nenadne smrti moje soproge, ko sem se nahajal v slabem finančnem položaju, priskočili na pomoč r denarnimi prispevki: Po en dolar so darovali sledeči: Anton Marinček, John Grošel, Chas. Meglič, Mike Kor-bar, John"Verlonja, John Golobiž, Frank Sedminek ,John Kravanja, Anton Gerzon ,Tony Klarič in Mike MaSkovttč. — Terezija Oti-na 75c. — Po 50c so darovali: Martin Mervič, John Marin, John Juršič, Joe Perko, Mike Leskov-šek, S. Chovune, Andy Kravanja, Tony Volk, Anton Kaferle, P«t. Hijman, John Grum, John Koz-lovski, John Tombson, Frank Zupan, Valentin----, Pcter Grum, Mary Koročin, Tony I>ov rič ,John Lever, Tom Kepee, Har tol Lovšina, Peter Jeme, Mik* Golobič, Joe Baloh, Frank Podlo-gar, Frank Kovan, Joe-flerkman in Marko Kovič. — John Oruae 40e. — Po 25e so darovali: .l"hfl 8kočir, John Božič, Hike Katm-na, J. Haneberger, Alojzija Lov rin, Ar.ton Bolk, Prank KoItk in Joe Banštritar. Neomenj'" : 5e. — Srčna hvala vaem skupaj! Frsnč ŽnidsrSi pozori prijatelj in me pozorno o. jazuje, da hi videl »koliko solz >om precedil. — Propeler aabren-či in vzdignemo se v reški mon-tanski zrak, tam od rožnih oken pa je bilo čuti nekaj, kot odmev 'Daj, daj srček nazaj . . . !t" a i ae mi je pa zdelo. Kako aem prišel nazaj v Cleve-and, ne bom pravil Povem naj e, da Oajžle niaem mogel nikjer opaziti Kot sem pozneje zvedel, bil je tisti čaa obkrožen od tistih treh eester in revež čisto pozabil, (bogovi mu ne štejte v zlo 1) da smo mu ukradli njegov polomije. ' ni "luftšif." Ko sem drugi dan šel po St.w Clair, ni »bilo ne "iuftlifa" ne Gajžle nikjer, le ongava mama tam na Lakeaide so mi rekli: -'Le povej tisti tvoji Gajžli, da naj nikar ne privezuje "več "luftšifa" za naš "fenc". Če žc%hoče (kako "apringohicken" naj ae "melda" pri meni, aaj mu rada eno dam, ampak "feneov." lomiti po Clevelandu ni treba." Jaz ae pa odre-žem: "Mama, Če boete še meni e-no dali, pa mu povem!" "Beži k vragu, ti ai ravno tak pečlar, kot je Gajžla, Magajna, dr Taučar in drugi," mi zabrusi v obraz, pa izgine v "springehickcnhouse". Meni je pa httdo pri aren ... 1 ... Janko N. Rogelj. PB06VBTA AVSTRIJSKI POSLANIK PRI. DE TA MESEC. Concord, N. D., 1 januarja — Organi racija oestnoželezniškrh u-služenccv je napravila novo pogodbo i družbo. Uslužbencem ae poviža mezda od 23% do 29 centov na uro. Stara lestvios je bila od 22 do 26 eentov. Vojni potodaj. OeteMvlieaa * aprila XijjJ' IT. Junija 1907 t*04 " 1 e dri. Illinois. GLAVNI btsnt 9667—6$ bo. LAWN DALI a VB., chicago, ILLlNOii W1ATW ODBOB: • Prodsodaiki Jeka Vogrit, bo* WW, U Ballo, IIL L 1'odprodMdnU: J. Brattovil, H. F. D. 4, beg SS, Olrard, Kw IL Hodprodtod.lk. Jo*of Kukolj, NN Mag iu, Bo. Ukioago, UL Tajalki Joka Vordorbar, 1T0S Bo. Low«dalo Ave, Okioago, IIL Blagajniki Aatoa J. Torbovos, P. O. Bos i, OUore, QL Zapisnikar i Joka liolek, 4009 W. Biti Bt., Okloago, QL »AOSOBMI ODOSi t Joio A m broil A, tAl bo*, Oaaoaobsrg, Pa. Paal Borgor, T41—lol Bt, La Ballo, m f. B. Teaskar, ST4 Akaaj A »o.. Book Sprlaga, Wyo. * FOBOTMI ODSBKi Aaloo lir m t, lU-MIh a»o., Now Dui.tk, MUo Jožo BadlAok, 6f» bo* Bmitkoa, Pa. • Bodolf Flolorlok, Uf boa, Bridgevtllo, Pa. Milwaukee, Wts„ 4. januarja. Milwaukee Glove kom^Minijs,' pri kateri etavkajo delavei radi povišanja ineade, je izjavila, da • prvim januarjem poviža mezdo za deeet odstotkov. Stavk ar jem ae radi kompanij-aok ponudbe prav nič ne mudi, da se vrnejo na delo. Milwaukee," Wis., 4. Januarja. Rev. Hyacinth Gulski, ki je bil dodeljen poljaki katoliški cerkvi na južni strani meats, je zapustil oaeun in dvajaot tisoč deklic dveh rudniških kompanij. Te dolniee so priračunili njegovi osebni lastnini. 25.000 deklic je od Old Sea Level Gold Mining and Dredging kttnpanije, ostale so pa od Nome, Montana, New Mexico Mining kompanije. Pot tisoč delnio od United States Alaskan Tin kompanije ceni-jo po $50 in ravno to ceno imata dve delnici Klub Polskich kompanije. n Nekje v sv. pismu stoji zapisano: Ne sbirajte zakladov, ker jih rja in molji Irol «■ ■ Lawrenoe, Mas., b. Januarja. — Uletni Oharlec Le Roy Jennings Ward, jo rajle zavžil strup, • katerim je Imel zastrupiti domačega psa, ki je bil proglašen za ba-cilonofio. Poleg njega je ležal listek: "Ne ubite velikega kužka, jaz sem nmrl mesto njega." Denver, Oolo., 4. januarja. — Strokovno d*l#V|ke organizacije priredc veliko kampanj.o za raz-veljavljenje zakona, ki določa, da delavci ne smejo proglasiti stavke, dokler komisija ne uvede preiskave in poroča o svojrtn dolu. Odločba komisijo v zadevi delavcev, ki rarpožiljajo časnike, je pretrgla nit delavske potrpežljivosti. Osemnajst mesecev ni bilo delavcem dovoljeno stavkati, zdaj pa komisija izjavlja, da niso o-pravičeni do povižanja mezde, ker ss je podražil papir in drug material. Komisija ni hotela pregledati poslovnih knjig izdajateljev. To je dober zgled, koliko so vredna prisilna razsodišča za delavce. Jožo Zavertaik. VBJIOVWI BDBAVVEb ». J. Kora, M. D, flSOl Bi CUir Ave, Olevolaad, Okla vsa OBNABNB BAOBVB XV BTVABI. ki SS tt**o gl la & M. P. J. aal se posujaje as aaatovt TAJNIŠTVO B. N. P. J„ SSS7—SS Bo. LawaSals A* raiTOŽBB ULBDB OBNBBAXNBUA POSLOVANJA Portland, Ore., 4. januarja. — Oblasti so aretirale cigane rodu Romani, ki ao bili utaborjeni ob Rose City četrti. Obtošnica jim je o&tala potepuštvo in da so brez sredstev za življenje. Obtoženi so bili Nicholas George, glavar rodu Rom ami, in cigani George Polo, Costa Oostello, John Cruze, Ohris Sftario in JtHf Adams. * Veliko razočaranje je naatalo med radovednimi poslušalci v sod-nijski dvorani, ko je glavar predložil dokumente in pripovedoval, da ima na banki v Chicagu $22,-000, da lastuje petnajst lepih konj, tri avtomobile in farme v Južni Dsfcotl In Oklahomi. . "Vsi imamo denar," js hitel glavar. "Cigani se danes vozijo v avtomobilih, imamo konjs> imamo vse, kar potrebujemo." Pokazal je tudi dokumente od zunanjih konjakih trgovcev, da on ki njegova četica kupčirje s konja. Sodnik Lameguth je spoanal, da se jih na podlagi takih argumentov in dokaaov ne more obsoditi radi potepuštvs ki opromtil je cigane. "Fnwroto" as rabit* Basa ar d ako iottto, ds ko vsaka si Sojo |Uvm|i uprovoofo totrtok o ■•mu, Zoiotok ok SLOVENSKI ZDRAVNIK * SSS Penn Av.t Pittsburgh, Pa. UMimmiuiHHHIIIIMIHIIIHHlnnmn. Rudsč rž. Whiskey $2 $2.00 $8.00 BsU rž. Whisksy $2. $2.00 $8.00 Rom (rdeč)......$2. $2.00 $8.00 Gin ali Brinjsvio., $2. $2.00 $8 00 Kimal............$2. 2.00 $ J00 Anisette......... $2. $2.00 $3.00 Eoiolijo ..........2. $8,00 $3.00 Viaskl špirit ..... $8. $800 $4.00 Vina i1tdwfi ali kisla..........$1. $1.00 $2.00 Pišite po natančni cenik whiskeys, vins, okrepčujočih pijsč i. t. d. Mi plsčsmo ekspresne sil Is-leznišks strošks, sko nsročits ss $5.00 sil vsč ns vse krsjs Iztočno od Mlsslslppl rske. Naročlts tiskovine, zslepke, sidne koledsrje, kupice za žganje, odpirsče, vss dobite brezplsčno s naročilom. Denar pošljite po požtl ali v pri- C F. ZARUBA A CO. 818 THIRD AVENUE. Dep Pr PITTSBURGH, PA. Salam, Ore., 4. januarja. — Državna konvencija strokovskih or-ganizaeij prične dne 22. januarja t. 1. Okrožnica je bila poslana vsem lokalnim organizacijam, v kateri odbor povdarja važnost konvencije in priporoča, da vsa-ka lokalna organizacija pošlje dHefata. Sureka, Mont., 4. januarja. — Burt Wikke is Trega je šel na lov na sme. Ustrelil je smo in ko je iz nje jemal drob, je srno zagledal tudi Frank Mamton is Grave Oreeka, ki je takoj nanjo oddal strel. Krogla je zgrešila smo ki zadela je Wilkeja. Zdravniki izjavljajo, da ga ohrsnijo pri življenju, da«ravno je zgubil mnogo krvi. KJE JE Joe Kalan doma iz Škofje Loke na Gorenjskem. Za njegov nsslov bi rad zvedel njegov svak Peter Bernik, R. No. 6, Pittsburg, Kas., (Jsn 3, 4, 5, 6, 8, 9.) ■—.................. ■ ■ «■" ■ »........... Priporočam svojo gostilno v obisk vsem Slo vencem In Hrvatom r okoliši Youngstown, O. Ksdsr potujet* skosi mesto sli po oprsvkn, ss o* glasite pri meni. Irnsm rssnovrstno dobre pljsčs, sveže pivo brin jevos, alivovee, visky, smotks Itd JoAsf Olgols, B. 897 Psdsral 01 Bloomington, Ind., 4. januarja. Tukaj so aretirali 301etnega Harry Kellogs, ki tnii, da je ski H. W. Kelloga, bančnega predsednika v Menlu. Ia. Kellog priznava, da je ponaredil več čekov, ki jih je oče poravnal, izvzemši zadnjega za $35. Dejal je, da naj obvestijo njegovega očeta. Pripravljen je iti domov ki prositi očeta odpuščanja. Kellog je dokončal višjo šolo in je kssneje študiral na univerzi za civilnega inženirja. ARCHITECT 1181. La Salto St, CMiafo, ki j« izdelal načrt za fl. ura 8. N. P. J. s« priporoča 81o-voncem za Izdelovanja stavblnskih načrtov. Tel frank lla f«Sl TEL. NA DOMU AUSTIN MOOC Pošiljateljem denarja! Ao vodno se lahko donar potijo v staro domovino po krooltiooi krnejoo« In potom podu, todo ■prejemsino ga le pod pogojem, da se v »led vojne mo-goče Isplads s somudo. | Doner no ko v nek s—m slninj« o«, ontpnk nu«| samereje te Po kroožilnom krso>ov« se inmore poslati b ekrogloAnoako pe sto, as primer 100. 200. SBO. 400. 100. 600 In Uko dalle do 6ff Used kron. Za brsojsvne sirotke je najbotyfte, da se nam podijo $4 sa vsarnsolovj ako bede kaj prevod ali premalo, bomo peolali nasaj, otlroma ploolt sa prtmanJkUsj. O oclrom nn sedanje rnsmore. ker se voljsvs donnrjs skoraj vssft dan I sprem os i, nam Je nemogodo sa oddaljene kraje prloMeveU no to ni ne eeae donor Jo, ter hodsmo od sdaj nnproj do prekllon rsdunoll krono pe eont, kakor bodo nomanjona v Usta "Ulns Norodn" lott dan, ko nnm dospo v roke Bsaar. mogolo Udi po nižji eonl, sa slndaj, da ki rnsmore naneslo lake. Kdor Uli, da se ispladllo IsvrtM pe k^aillnsm kroo>ooo. naj pripomni aa donnml no kotni«! "potijo ns) se brsojsvne". TVROKA FRANK SAKSEB. BS CorlUodi Siroot, Now York. Garantirane VI§kC PB08VETA IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHUIUIIIIINIIIIIII|i I ST ARO GO RS KI: Junaki Svobode: POVESTI III ČRTICI IZ BALZAMA ■tttCBtlfIttllllBSIIlIltlfIBttltlltllllllllftlffllltittllftlltllllfllltlSl HA STRAŽI To so bili boji krvavi in strain i. Treskalo jo in grmelo s peklenskim truščem, železen dež je škropil s besnim vriskom in trgal meso in kosil junake. A kaj to . . . Bronasti krik topov je naznanjal zmago za zmago in junak-Bolgar je ple-tel venec alave domovini . . . Kdo bi pomnil vsa junaštva, kdo vse zmage. Svilen (Muttafa-Paša), Lizengrad, Ljule-Burgaa . . . Kakor blesteča zvezda alave blevte ta imena v lavorjevem vencu junakov. Tam pred Odrinom zmaguje Bolgar . in Srt>. Združena v braUki slogi zavzeodjeta trdnjavo za trdnjavo. Tu pri Čadaldži po segs bojni krik amagovalcev do vrat Carigrada in trka na eveta vrata Uagije Sofije . . . Kj, sila junaštva se je zbilo v teh dneh osvo-bojovalne vojne, eila krvi ae prelito. Ali moralo je biti . . . Naslonjen ob puško, je gledal vojak Vaailij v daljavo, a anegom odeto. Obraz ae mu je emeh-Ijal. Ni čutil mraza, ni čutil anega, ki je padal goeto in belil njegov plašč in kapo in poljubljal njegovo, od mraza premrlo lice. Hiael na zmage, na slavne pohode, ne pre-etano trpljenje; mu je grela dušo. Ni še konec, ali sklenjeno je premirje. Ofvobojcn je trpeči, zasužnjeni rod. Friborjena je svoboda. S potoki krvi in a potoki solz je priborjena, a U te krvi, iz teh eols vzide aolnee novim, slaVnim dnom bolgarskemu narodu. ... Premirje je eklenjeno. Morda pride mir in on se Mrrnedomov k ženi, k otrokom. Če pa ne, pa se bo bil junaško, kakor doaedaj . . . Bog ga bo čuval in molitva mile žene in drobne dece, sinka Mttovana in Vladoja in hčerke Cvetane, ga bo ššittta. Ako pa prileti vaeeno morilna. kroglja, ako zahteva domovina i njegove krvi in njegovo življenje, ne zboji ae smrti, zakaj Vaailij je Bolgar. Bog bo rterbel za njegove zapuščene in domovina jim bo briaala solas .... Sladko mu je v duši . . . Zazdi ae mu, da ne atoji na straži, da ne pada sneg, da ne brije mraz. Doma je v hišici pri ženi ovoji, ki ga gleda,in ae mu amchlja vsa srečna, da se ji je pvrnil, ponosna, da je pomagal osvoboditi domovino. Sinka, Milovan in Vladoj mu sedita na kolenih in hčer-k lea Ovetana ovija krog njegovega vratu drobne ročlee ter vaklika: ata^tal In on, vee razigran, poljublja sinka, poljublja hčerko, poljublja ženo fcn pripoveduje o bojih in zmagah, o padlih tovariših in o grozotah in prestsnem trpljenju. Stiska ae žena k njemu in hudo ji je pri srcu, hudo za padlimi junaki. Srečna polgarka čuti veliko Irtev drugih žen, drugih mater . . . Ubožlcel i---Gin jen je Vaailij, 4iatniee ae mu zganejo in M zamrmra t "UboŽice "In ti si se vrnil, Vsslllj, slava Bogu/' šepeta lena. „ - In on odgovoriš 11 Vrnil s#m ss. hvala Bogu I" In popet ga eprašuje žena In on pripoveduje, pripoveduj© ... Kolikokrat je mialil na njo in na otroke, kolikokrat v mialih poletel k njim. Po hudem boju, ko je utrujen legel k počitku na gola tla, mu je zasanjala duša o njej In o drobni deei, da je pri njih, da jih objema in poljublja. In ko je zatrobila tromba, ko ga klicala v novi boj, je hitel okrepčan, a hrepenenjem, da Mmprej osvobodijo brate, da bodo 1 oni vžlvall enako srečo, kakor on, osvobojevalec. Oni pa, fmagovalel, osvoboditelji ae povrnejo domov k Svojim milim.' In aedaj je pri njih, za vedno . . . Sneg pada in veter brije, a vojaka Vaeilija ne zebe. Krepko drži puško v zamrzll desnioi in oprt na njo, strmi v daljavo. Obraz se mu smehlja .. . Srečen je Vssilij. Ssj ne stoji na etra-U, on je doma pri svojih dragih, pri mili ženi in ljubkih otrok ih ... — — — — ' — T Sneg zešumi, zaškrlplje. Začujejo ae stopinje. Kaj i* to! Straža! All ne ališi! ... Al ne vidi temnih aeno, ki ae bližajo . . . Bvo, obstale so, ozirajo ae okrog j4 ki prihaja, da zamenja tovariša. "Hej, straža,?'zakliče vodja. J Nlkdo ae ne oglaai. Kvo, tam saanežen ateber. Kdo je to. Vodja ptistopi. "Zaspal ... Na atraži zaspal . . ." 5 Oaoren Je bil glaa vodje in krepko potreee Straža • Debeda pisat snega pade a ramen In kučme in vejak omahne v aneg. Vodja ae eklone, potiplje obraz, potlplje roke .. . VI* je ledeno, zmralo. MZmrznil je, siromaki" Bočutno, zamolklo je spregovoril vodja In postavil drugo strašo . . e , Tam v majhni vasici na Bolgarskem sedi pri miši lena krog nje otroci, dva einka in hčefka. Petrolejka brli na miši in raasvetljuje lesene stene In podobe svetnikov. Skromna večerja atoji pred leno In otroci. A nlkdo ae je ne dotakne. žena drži v rokah pismo to čita enkrat, dva-brit • • . "Atek je phuU . . . dobri naš atek ..." pravi lena in poljublja piamo. "Zdrav je in tisoče poljubov nam pošilja . ." Kakor šarek veeelja je to plmno ženi, ki drh ti sanj In aa boji ... A on piše, da Je adrav, hvala Bogu . . . žena poljubi piamo in ga spravi. Poljubi einka to hčerko in vsi pokleknejo pred aliko Bogo rodniee. Vroča molitev žene in otrok kipi k nebu, molitev za dragegf moža, za milega očeta, da ga ošnva Presveta eovrsžnih krogelj in ga vrne nji m otrokom . . . V slast je šla ženi skromna večerja. Piamo Vaailij* je noeiU v nedrijah, ono jo je grelo, ono jo je tolažilo ... - Oj žena, oj Bolgarka! Tvoje srce še ne sluti bridkosti, ki te presune, ne sluti žrtve, ki jo je zahtevala domdVina od tebe in od mnogih . . . OOJKA KLIČE ,. Kad pogledaš brdu iznad grada, eve porasle smokve i maslkne*) i još oni grozni vinogradi; kad pogledaš strmo inpod grada, ai uzraala pšenica bjelica, , a oko nje zelena livada, kroz nju teče zelena Bojana, po njoj pliva riba svekojaka . . . \ Srbska nar. pesem. 4r Sevale so zvezde na nebu. Tiho jc šumela Bo-jona v svoji strugi. Mimogrede ao se ozirali valčki v o« črnogorskih straž, ki so jih gledale hrepeneče in govorile: "Pozdravi beli Skader, mesto ljubljeno, Bojana, pozdravi ga in povej Gojki, srbski materi, da prihajajo k nji njeni otroci . . . Slišali so njen klic in vstali so v hrepenenju in ljubezni. Ob skali, naslonjen na puško, jc stat Črnogorec in gledal proti utrdbsm. Kraj njega sta ležala, na pol zlciaijena tovariša, dokaj mlajša od njega. < "Ilije," reče eden, "kaj misliš, kako dolgo še bomo čakali na jnriš!" Nagovorjeni je zmajal z ramami. "Gospodar ne pusti . . . smilijo se mu ljudje. Ej, kakor bi jih mati rodila za lennhanje." "Bes, dolgočaano je to čakanje. Bratje Sr-bijanci odhajajo — škoda, to ao junaki — in mi oatanemo sami. Zapuščeni od vseh." In zdelo ae je, kakor da je glaa vojaku nekoliko podrhtaval, bodiei od žalosti ali jeze. "Ostanemo sami," reče litja "in zmagamo sami. Skader mora biti naš. Sam kraljevič Marko nam pomore, da vzamemo njegovo rojstno 4 mesto." "Pravijo, ds so ga videli." "Pravijo, da. Srbijanci eo trdili, da je pri Kumanovem jah^l v boj a svojimi junaki v prvih vrstah. Ej, ne »drži Turčin kraljeviču Marku, ne zdrži ... A Srbijanci, junaki so . . . kako levi so .. ." "Videli smo tu pod Tarabošem." "Pravijo, da je bil a kraljevičem Markom tudi atari Jug Bogdan s svojimi devetimi Jugoviči. Ej, nieo mogH spavati na Kosovem, ko grme topovi, pa so vstali In planili v boj. Sedaj je Kosovo svobodno, tudi Miloš in Dušan Silni sta lahko ponosna na take junake ... In Prizren je svoboden .. . Samo Skader je še rob, Gojkovica plače za avojo deco in jo kliče k aebi . . ." "Sirota . . .Dolgo nas čaka, a nas pričaka." . "Pa ne vseh." "Slava junakom ..." Zagledali so se v Bojano in se zamislili. Nekaj trenutkov na to reče eden izmed vojakov: "Glej jo, IHja, tvojo Vido I" , Ilija se je ozrl in tedaj je pravkar stopila k njemu. "Ti si, Vida, hčerkica! Po kaj si prišla k meni ob tej uri!" . Nežen je bil glas Ilijc, daai ni bila to njegova lastnost. Ali odkar so mu padli vsi trije sinovi, njegov ponoa in dika, ter mu oetala Vida, droben cvet, ae mu je raznežilo srce. Zato je bil njegov glas nekako ekrbeč, leo jo je vprašal: . "Po kaj ai prišla k meni ob tej uri!" "Da te vidim, oče, da te vidim, če ai zdrav in živ." "Zdrav aem in živi Ilvala Bogu!" "Oče, si lačen! Prinesla sem ti jagnjetine inalra." In deklica je pokleknila na tla in iztožila jedi. Oče jo je pobožal po licu. < "A kako ai me našla!" "Povedali so mi, pa sem te našla.V Ilija se je nasmehnil, nato pa dejal: "Ej, tovariši, skupaj se bijemo, skupaj tudi poskusimo, kakov je sir in jagnjetina." Tovariša, ki sta doslej napol ležala, napol sedela, sta se zravnala in segla po jedi. Nič nista rekla, samo njuni pogledi so govorili kratko, a tem iekrenejšo zahvalo Ulji in deklici . . . • 4'Kako dolgo še bo beli Skader v tujih ro-k«h, oče!" Čudovito. Isto vprašanje, kakor malo prej njegovega tovariša. Vae sprašujte drug drugega, vojak vojaka, žena ženo, cela Cnagora je polna a a m o enega vprašanja: Kako dolgo še . . . Zdi ae, da je to vprašanje tlelo cele veke v prsih naroda in da je aedaj prikipelo na dan z vso silo, a vseh hrepenenjem po mestu, v katere temelje je zadana elovanaka mati, arbaka žena, mlada Go jkovica. Kako' dolgo še bo klicala avoje »i no ve t „ . ♦ Ilija je na vprašanje hčerke pogledal proti Skadru, nato pa dejal: "Kmalu, Vida, kmalu ... Ko bodo zvonovi peli vstajanje Kriatovo, bodo peM tudi vstajenje narodovo. Tedaj bo Skader čmogomki,* ) tedaj bo osvobojena Gojka." "Oče, povej no ono poveet o nesrečni materi, U eo jo zazidali v Skader. Pravil ai nam že to veftkrat vsem, bratom In meni, ko amo sedeli Evefier doma. a povej še enkrst tu na straži. Ob šumljanju, Bojana, pri svitu zveadie. na bojnem polju bi jo rada slišala Se enkrit." (Dalje aledh. Pesen dolenjskih cest •) oljke. • ) Skader je padel 23. aprila, v sredo, tik pred pravoslavnimi velikonočnimi praaniki. Ivan Lah. je prav, kako* je, samo ljudje ne vaakim začetnikom. Nekaj čaaa (Konec). Polko igraj, godec, poakočnol Vidiš, Tinica, to je plea! Kako ao v tem trenotku žive tvoje oči, tako je jaaen tvoj nasmeh I Kdo bi se zdržal, da bi ne poljubljal tvojih polnih, kipečih ustnic!" Godec je doigral. Denar jc za-žvenketal na mizi. V Pij, godec, in zaigraj drugo, novo I" - Prislonil jc glavo k harmoniki, kakor zaljubljen fant naaloni glavo k svoji ljubici, kadar ji šepeta neumne besede. "Vidiš, Tinica, godcu je harmonika vse: postelj in žena, denar in posestvo, vzrok in namen začetek in konec. Tako je nam zemlja vae in življenje njena edina peaem. Eno iz peami ljubi godec nad vae. kakor ljiibim jaz tebe, moja edina ljubica; zato poljubljam tvoja kipeča liatna, kakor da bi hotel do dna izpiti vso tvojo sladkost. Godi, godeči" Končan je bil plea. "Krčmar, plačami" Debeli krčmar $e jc zadovoljno zaamejal. ... f 4'Veselo, veselo. Kam pa!", "Vozimo se po svetu kakorkoli, kamorkoli!" "Ho, vi srečni ljudje!" Stopila vsa s Tinico na voz. Godec ae je dvignil in je prišel za nami. "Vzemite me s seboj na.voz!'! 4'Pojdi, godec, in igraj!" Poaadil ae je zadaj na voz. Hlapec je pognal. "Juhul" To je bila pesem na cesti! Cesta ae je vila v daljavo kakor pesem od griča do griča. Plesala so drevesa ob costi, bori so šumeli, jagnedi ao Šepetali, smreke so se vrtele. "VidiS, Tinica, vsa zemlja je kakor sama pesem in ples. To dela godčevska umetnost. Ako bi te "ne bilo, bi bil svet otožen in zapuščen. Kaj je življenje, Tinica! Pravijo, da nosimo vsak svojo butaro od rojstva do smrti. Vrag vzemi bultare, ako jih je Bog naložil! Vem, da so ljudje na svetu, ki ne morejo brez njih živeti. Celo taki so, ki jih imajo vedno premalo, kakor da so rojeni zato, da nosijo butare zase in znajo prav živeti. Godi, godec Za ovinkom ae je pokazala go stilna. Vozovi so stali pred njo pivci eo sedeli pri mizah. Od akr bi in težav ao ai podpirali glave "Eha, ustavi!" je šlo lepo naravnoet in še dosti k1 pokonci^ toda v kolikor večji tek je prihajalo kolo, toliko slabša je postajala vožnja. In v strahu, da ne bi padla, da. bi še kako vzdržala kolo in sebe v ravnotežju ter Obstal je konj sredi med vo- si podaljšala vožnjo, je pričela .- adjuniktova hitreje kretati vodilno kolo, kar je imelo pa vselej nasproten učinek. Kolo je šlo vedno bolj aik-sok, in navadno ae je goapa adjunktova zavalila a Pojdiva, Tinica, za njimi! Da- koleaom vred po tleh. Od tam h jo je moral goapod davčni prakti- zovi in prag goatilne ae je napol nil z mladimi obrazi. "Godec je tu, veselje jc tu." Prišli so in so prijeli godca in ga a veča no neali v gostilno. • • i>,.;,iiv. Tinicft. za niimi leč je še noč.1 - - -- u 4 - Skočila je lahkotno z voza m kant Julij Trn pobrati in jo zo vsa odšla na ples.' Mladi pari ao (pet posaditi na kolo ter tako u- za druge. Toda kaj bi mi z buta- g0 se vrteli v gostilni. "Godi, godec!" Možje so zapustili skrbi in težave in so pritrkavali z nogo. "Kdo bi ae kremžil! Godi, godec!" "Vidiš, Tinica, dvoje aorte ljudje so na' aVetu: eni, ki ljubijo večnost, drugi, kir ljubijo treno-tek, eni hočejo vse, drugi le nekaj, eni hočejo butare, drugi plea. Velika je včasi človeška neumnoat in nepreudarnost. Kajti, modro je Bog ustvaril tako, da je včaai trenotek kakod večnost in večnost kakor trenotek, je vse — nekaj in nekaj vse, da je butara ples in ples butara. Vrag vzemi vso filozofijo, Tinica, kajti krasen nad vse filozofske sisteme je ples s teboj. Godec, godi!" Pozno v noči smo se vračali domov. Tema je ležala po zemlji, zvedno nebo je sijalo nad njo. Cesta se je svetila daltfč v noč. Tinica je ležala kakor utrujena v mojem naročju. . "Vidiš, Tinica, tako eni ljudje iščejo, kar so izgubili, in drugi iščejo, česar niso nikdar imeli, in niti prvi niti drugi ne bodo našli niti tega, kar so izgubili, niti tega, Česar niso še nikdar nimeli: niti resnice niti svobode. Jaz pa imam tebe, Tinica, ti zlato dekle, in pesem imava in godbo in ples. Kje je ostal godec! Naj nese naprej avoje veselje. Glej, kakor pesem je noč,okoli naju. Da bi bilo življenje kakčr ta vožnja! Daj, da poljubim tvoje polne, kipeče ustnice. In kaj hofieva se! SliSiS, kako šepečejp drevesa po lesovih, kako šume žita po poljih, kako se iz daljav smejejo vinske gorice! Glej, vse je na avetu, vse, in kakor večnost je ta trenotek, kakor da je v njem vse, kar je bilo izgubljeno, in vse, česar ni rami! Pomisli, Tinica; ti in butara. Ali jaz! Kako bi plesali, kako bi se vrteli! Komaj hlapec Bomej bi jo morda sprejel. — Ali pomisli godca in butaro. Zagodel bi tako, da bi butara odplesala bogve kam. Zato je harmonika na svetu. » Vračal sem se nekoč, toe vem odkod. Godec jc sedel z nami v vagonu in je spal. Bog ve, kje je prečul noč, v gostilni, ali na svatbi, ali pri dekletu. Harmonika mu je ležala v naročju; godec je sfral, ali pesem ni spala. Samo od sebe so se zgenili prsti — in jc nam zaigral. Stpal je in igral. Kam se voziš, godec! smo ga vprašali. Nič ni slišal, le igral jc naprej svojo pesem. Še tisti dan aem ga videl v mestu, ko so ga gnali. Zaprli so ga, kar je nekoč igral, ko mu je prepovedal vaški župan. Še na sodišče jim je priigral, prav pred vrata pravice, dokler ga niso zaprli. Taka je pravica na svetu. Čemu ti to pripovedujem, Tinica! Hotel aem ti povedati, kako je z nami, s plesom in z butarami". Vse je, kakor kdo hoče. Priznati se mora, da je človek zelo nehvaležna stvar in da ima Bog ž njim velike težave. Ljudje ao vedno nezadovoljni v svoji nepopolnosti. Otroci so, ki hočejo imeti vse, kar vidijo, in Se več. In vedno govore in prosijo: daj, daj! Kako bi ae ne smejal dobri Bog! Glej, vse sem jim dal, da ai izbero po volji, in vedno še hočejo. Kaj hočete še, ljudje božji!" Privozili smo na vrh klanca in zapleaali so griči okoli nas. "Go<|i, godec!" "Vidiš, Tinica, U krasni avet! Pomisli na križe in ttžave po teb hišah in vaseh, ki nemo leže ob razvoženih potih. Oni, ki ao mi-alili o vsem tem, niso imeli še nikdar vesele ure. Komur se* koče Počasi se je na sedežu zibala temna postava hlapca Bomeja, enakomerno je plavala konjeva griva v lahnem vetru. Tinica je ovila roke okoli mojega vrata in nje speče ustnice so iskale polju bov... Prijatelj Mavricij, Hi'je pripovedoval to povest, je nenadoma utihnil, ozrl se je po nas in je — zaplakal. Pripovedoval je -vse kakor v sanjah, njegove oči so žarele, ustnice so poljubljale, ro ke obljemale. Sedaj je bilo, kakor da se je mahoma prebudil in nas zagledal pred seboj. Daleč je bila dolenjska hiSa, Tinica, cesta, pesem, ples. Zato je zaplakal. v , "Kje si, mladost, izgubljena, nadožita, tako' krasna in vesela kakor vožnja po beli cesti! Kje si pesem,, neugnana, nedopeta, kakor svet v onih čudovitih časih! Kje si, Tinica, dekle ljubezno, ki si edina znala voziti se po dolenjskih cestah, kakor da si ti edina razumela njih pesem!" Na kolesu. Spisal Ivan Puoelj. s Davčnemu praktikantu Juliju Trnu ao stale na čelu velike potne kaplje. "Prosim, milostijiva, držite se popolnoma navadno ,čisto pokon-cu! Na cesto se ni treba nič ozirati, saj je dovolj široka! Kolo ravnajte tako, kakor boats čut« ravnotežje! Kadar se vam bo pa zdelo, da je cesta prenavpična, pa nekoliko zavrit$! Prosim torej l Pod sedlom bom opiral kolo z desnico, in če bo treba, poprimem." In gospa adjutantova je prijela Čmo krilo, ga prizdvignila nad t^FVZ* ~ a TT Pedal ter ** na primerno žalost iti, je ima povsod dovolj, razpolovila, da se je udobno used, Zato je na avetu harmonika: ob.la na sedlo novega dolesa. Trn * 3T tS* ZWr i" je Prijel I*™' koče veselja., Godi, godec! Ju- ]0 v tako počasen tek, da je lah- Celo hlapee je zavrisksl In konj js hotel voliti rsje v reber ne go ns ravnem ali pa navzdol. r--------f i® ko zraven tekel in dajal potrebno i„ T' M ^ A pismo je bilo brez p^Pj ^'"n r^S^e žene do P* , , ---—» »• u" imuin n r?**' d* g *Teti BUh° ustvarjen m«itotn. ali da je življenje mčvredne. Vse| I„ rodilo ie je ž njo, kakor s C stvariti-tfocela nov začetek. Seveda ga je ^ospa primerno obdelala, zakaj je ni poprej ujel in jc kako prestregel z rokami, naročila in zabičila pa mu je, da mora to poslej gotovo storiti. In Trn je obljubil, in ona je iz-nova sedla na kolo. A Trn ni držal obljube. Gospod Julij Trn, davčni prak-tikant, je bil ljubezniv tepček. Stel jc dvajset let, vihal sijajne brčiče pod nosom; več pa ne vem. Bil je tudi jako dobro vzgojen in, doma iz dobre hiše, kar pa nič ne šteje v življenju ali pa le na slabo stran. Gospa adjunktova pa je bila lepa, mlada, življenja polna gof-pa. In tesnosrčnih nazorov ni gojila in mej si ni stavljala. Kadar je njeno razvito telo o-mahovalo negotovo na kolesu se-mintja in se nagibalo, iščoč opore, na ono stran, kjer je Trn podpiral kolo, tedaj se je Trn, če je le mogel, umaknil, zarudsl še ži-veje v lica, a v svoje n&ročje si ni upal za nikako ceno ujeti bujnega mladega telesa. Tako neizrečeno ga je bilo sram. In zaradi tega je gšapa pogosto padla v cestni prah. Prigodi-lo pa se je tudi, da ao se ji pri padcu pokazale v lepih nogavicah lepe okrogle noge... In ko je Trn to zapazil, mu je Sla kri urneje k srcu in v glavo; tako čudno mu je bilo, a sram ga je hilo samega sebe, in vselej je zaklopil oči... Gospa adjunktova je to opazila, in nad vse jo je to zabavalo. V treh dneh pa je goapa že sama vozila, četrti dan je pa tudi že sama sedla na kolo., e Gospod adjunkt TomSič je bil čuden mož in prav nič tak, kakršne si navadno predstavljamo sodne adjunkte. Kot uradnik je bil sicer vesten in morljiv, a počasen in neuspešen, kar je pa menda tudi provzročalo počasnost napredovanja v službi. Brigal se ni za nobeno stvar na avetu; niti pisemskih znamk ni nabiral. V vsem obnašanju je bila neka zas panost, utrujenost, % nekakšna o-mrtvelost. Bil je pravi kontraat svoji ženi Dori kakor.po letih ta-k5 tudi po značaju in temperamentu. Ona mlada živahna, vesela, razposajena; njeno bujno telo je drhtelo po življenju; on pa resen, zamišljen, malobeseden. In baš onega, česar je želela najbolj je imela najmanj pri svojem so-progu. Drugače je imel adjunkt Toni Sič svojo ženo še preveč rad. Bil je pravzaprav njen suženj, ud njene volje. Čutil se je srečnega, da je imel tako soprogo, čatil se je dolžnika za uslugo, ki mu jo je storila s tem, da se mu je žrtvoval* za ženo. In to dobroto ji je izkušal ob vsaki priliki povrniti. In^gospa adjunktova ae je mila prikriti Zato pa je smela v«-ga želeti, in vse se ji je navadno tudi izpolnilo. Otrok ni »JJ zato pa ji je bilo tako doltr^ doma. Vedno si je izmillj«^ kako bi se zabavala in peM Sas. . Za letos je hotela kolo m gi * tudi dobila. Celo učitelja Trt* ji je preskrbel soprog, kakor t« di potem spremljevalca. Gospa adjunktova in Trn » se vozila na izprehode, adj®® pa je delal v pisarni. Vsak dan so bili izprehodi - • . >• ' Nekega popojdneva pa je jel gospod adjunkt v urada * liko pismo a trikrajearsko zna ko. Z nenavadnim nanimanje ga je odprl in ptečital Vsebina je nanj grozno rpo* tikanta Trna. (Konee jutri.)