Rubljema, torek, 22. novembra 1955 LETO XXI. Stev. 274 glavni in odgovorni UREDNIK rVAN ŠINKOVEC TOeja uredniški odbor List Izhaja vsak dan razen Petka II Cena 10 dinarjev M & Jbudskc^ PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEI AYICA l IZDAJA »LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA 8. OKTOBRA 1834 H MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO 1. JUL. 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK II OD l. JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO* Sadovi obiska Podpredsednik, Zveznega izvrš-1 posredne stike med najvišjimi v "? sveta Edvard Kardelj se je ' predstavniki, kakor tudi, da so Vei'l-V^er-a^ z uradne9a obiska v potrebna pogostejša posvetovanja od id Br*taniii’ kjer se je mudil o perečih mednarodnih problemih bil I9' novembra. Kakor je in vprašanjih obojestranske ko- Poudarjeno z angleške in ju- risti. ® ouiinslte strani, je bil obisk V uradnem poročilu je rečeno, Predsednika Kardelja še ena da je »obisk Edvarda Kardelja vainhrla manifestacija jugoslo- potrdil, da vežejo Združeno kra-$atfS n9leškega sodelovanja. Ijevino in Jugoslavijo odkritosrč-tit-e teSa obiska bo močno ču- no prijateljstvo in tesni stiki. Vlasto? V nadaljniem razvoju jugo- da Njenega Veličanstva in jugo-vansko-angleških odnošajev. slovanska vlada sta trdno sklenili »d! °Vi bodo nedvomno ugodno ohraniti in razviti svoje sodelova-P»vali v smislu še večjega iz- nje s pogostejšimi posvetovanji p0Jlscanja vseh možnosti na tem in na druge ustrezne načine. Obe vladi sta prepričani, da bosta žico jugoslovansko-angle- lahko tako mnogo pripomogli k cu ^oro^°’ objavljeno ob kon- ureditvi svetovnih problemov.« Prer?Z90V0T°v, ki jih je imel pod- To soglasje obeh vlad je tem rnin tnik Kardeli 2 angleškim važnejše, ker je dosedanja praksa hom kim Predsednikom Ede- potrdila koristnost takšne iz- niu’ zunaniim ministrom Mac- menjave mnenj. V tem oziru je n , ** in finančnim ministrom treba zlasti omeniti pomembne nih ’ usebuje več pomemb- en Ugotovttev. Tako je v poro-med drugim poudarjeno, da ta^-° ^u9oslavijo in Veliko Bri- sj Prijateljski stiki in visoka Nn^n^ S09lasja in razumevanja. dalje ugotavlja poročilo, da no 1flsu^eta °be deželi veliko važ-Teri■,°^lraJrli^vi neodvisnosti suve-, držav, zmanjšanju medna- obojestranske koristi, izvirajoče iz Edenovega obiska v Jugoslaviji jeseni 1952 in obiska predsednika Tita v Veliki Britaniji spomladi 1953. Jugoslavija je zmeraj poudarjala pomen proste izmenjave mnenj med voditelji in v svoji politiki je aktivno podpirala raz- r0,j -------• voj takšnih stikov. Jugoslavija se traIle naPetosti ter upostavitvi je pri tem naslanjala na trdno tfeio, 0 miTU in resničnega so- prepričanje, da takšna prosta iz-vanJa med vsemi narodi. menjava mnenj prispeva k bolj-Sfe ^d obiskom je prišlo do pro- šemu medsebojnemu spoznavanju, Ure lzr"}eniave mnenj o metodah s tem pa tudi k splošnemu raz-snicevanja takšnih ciljev. Tak- voju tesnih stikov med narodi. k0 . Prosta razprava je bila zelo Pomen proste izmenjave mnenj nstna, ker je prispevala k še med vodilnimi državniki je tem «a ’>sernu medsebojnemu spozra- večji, kadar gre za dve deželi z Z angleške strani pripisu- j različno družbeno ureditvijo, ki Ani raz9°vorom velik pomen.' sta razvili aktivno in plodno med-mu Sfci zunan^ minister Mac- sebojno sodelovanje, za dve depo sl t V brz°iavki> ki 3° ie želi z različnim pojmovanjem ne-Poilh podpredsedniku Kardelju, katerih konkretnih problemov so-dovouS'" smo }zredn° za- dobnih mednarodnih stikov, toda Priloži se nam ie Ponudila s skupnim prizadevanjem, da se Vezati °fS\ sestati se 2 Vami in na- j ohrani mir in stabilizirajo razme-ske rn popolne in prijatelj- re na svetu. tiaidmZ^TaVe‘ smatramo za Uradni obisk podpredsednika sr?n<~Ceneiši Prispevek k pri- Kardelja v Veliki Britaniji je po Odn nšn norrt 771 g d X. ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE OZN Resolucija o upostavitvi odbora za proučevanje revizije Ustanovne listine pred plenumom skupščine — SZ je zdaj proti sleherni spremembi Nem York, 21. nov. (AFP). Generalna skupščina OZN se bo morala danes izreči o resoluciji zahodnih, dežel, ki predvidena vzpostavitev odbora za proučevanje vprašanja revizije Ustanovne listine OZN. V tem odboru naj bi bili predstavniki vseh dežel, ki so članice Skupščine. Odbor bi odločil o sklicanju posebne konference, na kateri bi razpravljali o reviziji Ustanovne listine. Večina dežel, včlanjenih v OZN, je prej izrazila mnenje, da bi billa konferenca o reviiziji Ustanovne listine obsojena na neuspeh, ED ENO V A BRZOJAVKA EDVARDU KARDELJU Beograd, 21. nov. (Tanjug). — Predsednik britanske vlade An-thony Eden je v odgovorni na včerajšnjo brzojavko podpred- če se velesile poprej ne bi sporazumele o spremembah, ki bi jih bilo treba vklijmorti v Ustainovno hstino. SZ je zdaj proti sleherni spremembi. Debato o razorožitvi bodo ta teden nadaljevali v razoirožiitveni komisiji, ki bo morala najprej proučiti referat pododbora za razorožitev. Skrbniški svet se bo sestal danes, da bi proučeval poročila mi- sije OZN, ki je obiskala francoski ;ednika Zveznega izvršnega sveta in britanski Togo. Glede franco- Edvarda Kardelja poslal prek britanskega veleposlaništva v osa vsebuje poročilo dve varianti. Prva predvideva, naj bi dvern" .odn°šajem med našima pravici vzbudil veliko zanimanje Nek arna-« j v svetovni javnosti, saj pomeni j dovoljni smo, da smo imeli prilož- skur,v nedvomno zasluži v razen nadaljnje krepitve jugoslo- j nost sestati se z Vami in imeti tako skern Bm angleško-jugoslovan- vansko-angleških stikov tudi kon- j popolne in prijateljske razprave, ki skega Ti uti. 1' rva predvideva, naj Beogradu naslednjo brzojavko: ohranili zvezo med francoskim »Zelo sem Vam hvaležen za Togom im francosko Unijo, druga ljubeznivo poročilo. Upam, da je pa je za neodvisnost tega ozem-bil za Vas obisk prav tako pri- lja, ki naj bi se kasneje združilo jeten kakor za nas. Naši razigo- z britanskim Togom, vori so bili zame zelo koristni in j spričo prisrčnega razumevanja med nami sem prav tako zadovoljen kaCcor Vi.« BRZOJAVKA BRITANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA EDVARDU KARDELJU Beograd, 21. nov. (Tanjug). Britanski zunanji minister g. Harold Macmillan je poslal prek britanskega veleposlaništva v Beogradu brzojavko podpredsedniku Zveznega izvršnega sveta Edvardu Kardelju, »Zahvaljujem se Vam za Vaše zelo ljubeznivo sporočilo. Silno za- New York, 21. nov. (AP). Generalna skupščina OZN bo v petek na plenarni seji ponovno volila enega nestalnega člana Varnostnega sveta. Kandidata za to mesto sta Filipini in Jugoslavija. Doslej je bilo 21 glasovanj, toda noben kandidat ni dobil dvotretjinske večine. Po splošnem mnenju ni nobenih znamenj, na podlagi katerih bi lahko pričakovali spremembo v glasovanju predstavnikov posameznih dežel, in sicer kljub dvotedenskim privatnim razgovorom. BRZOJAVKA PREDSEDNIKA REPUBLIKE PREDSEDNIKU LIBANONA Beograd, 21. nov. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal predsedniku libanon- Podpredsednik Edvard Kardelj se je vrnil v domovino Ljubljana, 21. nov. (Tanjug). Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj se je skupaj z državnim podtajnikom za zunanje zadeve Srd jo Pričo, podtajnikom Zveznega izvršnega sveta dr. Antonom Bratušo in ostalimi člani delegacije danes popoldne vrnil v domovino iz Velike Britanije, kjer je bil na petdnevnem uradnem obisku. Podpredsednika Kardelja je spremljal iz Trsta, kjer se je danes delegacija na poti v domovino za ski konzul v Trstu Mitja Vošnjak. nekaj časa ustavila, jugoslovan- Na mejnem bloku pri Sežani sta podpredsednika Kardelja pozdravila predsednik Izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher in podpredsednik Izvršnega sveta dr. Marijan Brecelj. Podpredsednik Kardelj je kmalu nato nadaljeval pot v Ljubljano, kamor je prispel okrog petih popoldne. V Ljubljani so podpredsednika Kardelja in ostale člane delegacije pozdravili v vili »Rožnik« podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič, ki se že dva dni mudi v Ljublja- ske republike Camiltu Shamounu ni, predsednik Ljudske skupščine brzojavko, v kateri mu je čestital Slovenije Miha Marinko in pred-ob Dnevu neodvisnosti libanonske i sednik OLO Ljubljane dr. Mari-republike. J jan Dermastia. VELEPOSLANIK IVEKOVIČ PRI PODKANCLERJU BLUCHERJU Načel je vprašanje jugoslovanskih vojnih in predvojnih terjatev bo čez nekaj dni znova prevzel svoje posle Adenauer (Od našega stalnega dopisnika) Bonn, 21. nov. Veleposlanik FLRJ v Bonnu dr. Mladen Ivekovič je obiskal danes podkanclerja zahodnenemške vlade dr. Franz Blflcberja In finančnega ministra Schaferja. V razgovoru z njima je ponovno načel vprašanje jugoslovanskih vojnih in predvojnih terjatev PozornUoltdnŽ™ krCtni pri3peVel \ »P10*™« na' j'h i,Tnl7'0 za najdragocenejši pri- od zvezne republike Nemčije. Naš Vl/lf? 1 O j£ S0QLQ.SJ6 006ri POTOTTI ZCL rilnnn 1 enorok Ir nnsrrnim - J » . .. . - - - da je treba nadaljevati ne- mednarodnega razširitev aktivnega I spevek k prisrčnim odnosom med sodelovanja. J. S. našima dvema državama. POLOŽAJ V MAROKU Posvetovanja o prvi reprezentativni vladi ®en Jusef sprejel odstop članov kronskega sveta in Ben Slimana — Nesoglasja ined Istiklalom in demokratsko stranko neodvisnosti Pariz, 21. nov. (Tanjug), Maroški sultan Ben Jusef je za-cfl danes posvetovanja v zvezi s sestavo prve reprezentativne maroške vlade. Zato je davi sprejel odstop članov kronskega sveta, ki so svoje naloge izpolnili, kakor tudi odstop Ben Slimana, kateremu je kronski svet zaupal mandat Za sestavo vlade. Bp.n ? Pričakujejo, da bo sulian sp-, Ju®ef zaupal novi mandat za tay° vtadc Si Bekaj-u, ki ga JusH-'ra aiLi ponovno Ben na katercSa strani je de-r.il,ska stranka neodvisnosti, d j® danes ločeno sprejel ^v'a poliitiena prvaka. nesoglasij med Istikla- ® demokratsko stranko ne- (je gl^de člainov nove v la . imel maroški sultan, kakor 10 v Pairizu, silno težavno na-dis - bi zbližal nasprotna gle-teh dveh strank. • Maroltu se tudi bije boj med ®iail^-i -tihimi fcvdalnokolo-^ iftičnimi silami glede progra-Političnih, gospodarskih in Stevil ki hočejo uveljaviti svoj temenska napoved *a torek. ti. novembra ^,6rnnlJln? vreme z delno oblačnostjo, »led i S‘ura med —6 ln 0, podnevi " ■ ’ do 8 stopinj ——■ niegla. »ah Zjutraj po kotli- ®n EJ^KTROGOSpODAKSKA SKUPNOST SLOVENIJE na JI? Poročilo o stanju dotoka rekah in Indeks proizvodnje za dne 20. novembra 1955 . nS”*1 dotok v m'/sek.: Most. Maribor 210, 1954: IM, Sava, loi'9’ 19M' ^.5. Sava, Medvode >354: 390 : 48'7> So4a- Dobi ar «,2, * 1etom1i954?r^vodn3e v prtmerJavl načrt o izgradnji nove izvršne oblasti im proglasitvi ustajvme monarhije. Zato je mafroška Zveza dela zahtevala, naj bi pašam in kaidom onemogočili, da bi bili zastopani v bodoči vladi. Spopad med tema dvema težnjama je povzročil izbruh hudih neredov v vsej deželi, v katerih je bilo v zadnjih 24 urah ubitih nad dvajset, nam jenih pa okrog sedemdeset ljudi. dopisnik je zvedel, da je gospodarski svet, ki ga vodi podkancler Bliicher, nedavno razpravljal o naših terjatvah v Zahodni Nemčiji. To vprašanje naj bi v kratkem prišlo tudi na sejo vlade, kar se bo zgodilo najbrž že konec tega tedna. Uradno so sporočili, da bo kancler Adenauer čez nekaj dni po sedem tednov trajajoči bolezni znova prevzel svoje posle. Najbrž bo predsedoval seji vlade, na ka-[ teri bodo obravnavali te probleme. V Bonnu se je precej dolgo mudil veleposlanik zvezne repu- Aretacije v Argentini Buenos Aires, 21. nov. (Reuter AP). Argentinska policija je sinoči aretirata generala Juana Jose Uranga, prometnega ministra v vladi bivšega ministra Lo-nairdija. PRVI PLENARNI SESTANEK gospodarskih delegacij Jugoslavije in Egipta Pogajanja se bodo razvijala prek dela strokovnih komisij Kairo, 21. nov. (Tanjug) — Danes je bil v Kairu prvi plenarni sestanek gospodarskih delegacij Jugoslavije in Egipta. Egiptovski minister za trgovino in industrijo Mohamed Noseiir in vodja jugoslovanske gospodarske delegacije Osman Karabegovič sta na tem prvem sestanku razložila načelne okvire, v katerih naj bi se razvijala pogajanja ob blagovni izmenjavi, plačnem sporazumu in tehničnem sodelovanju med obema deželama. Pogajanja se bodo, razvijala prek dela strokovnih komisij. Tako so ustanovili komisiji za blagovno izmenjavo in plačil- ni sporazum, predvidena pa je tudi ustanovitev komisije za tehnično sodelovanje. Jugoslovanski gospodarski delegaciji na čast je egiptovski mi- Eisenhovverjev sestanek z vlado Gatesburgh, 21. nov. (Reuter). Predsednik ZDA Eis’enhower je dopoldne odpotoval iz Gatesburgha v Camp David, kjer se bo sestal s svojimi sodelavci in obravnaval svetovni politični položaj. Eisenho-wor bo danes prisostvoval seji nacionalnega obrambnega sveta, jutri pa seji vlade. Kitajska gospodarska delegacija v Beogradu Sprejel jo je državni podtajnik Hasan Brkič Beograd, 21. nov. (Tanjug). Po- med obema deželama, v Beograd, močnik ministra za zunanjo trgo- j Cilj teh razgovorov je podpis spo- vino LR Kitajske Kung Juan je pri- j razuma, prvega uradnega sporazu- spel danes na čelu kitajske gospo- | ma te vrste med obema deželama. darske delegacije, ki se bo z jugo- Jugoslovansko delegacijo na teh po- ____________________ ,ieuell slovanskimi predstavniki pogajala gajanjih bo vodil državni podtajnik i tiska«, ki ga urejajo in tiskajo o upostavitvi trgovinskih odnosov i za zunanje zadeve Hasan Brkič. I na razstavi nilster za trgovino in industrijo Noseir priredil kosilo. Vsi današnji egiptovski časniki so s poudarkom objavili vesi o začetku jugoslovansko-egiptov-skih razgovorov, poudarjajoč pri tem, da je bilo dosedanje sodelovanje med obema deželama na gospodarskem področju uspešno. Rodoljub čolakovič in Koča Popovič na razstavi tiska in radia Razstavo tiska in radia, ki so jo v nedeljo odprli v Beogradu ob desetletnici Zveze novinarjev Jugoslavije, je obiskalo v prvih dveh dneh nad deset tisoč ljudi. Včeraj je razstavo obiskal tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Rodoljub Colako-vič. pred njim pa državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič in državni podtajnik za narodno obrambo generalpodpolkovnik Otmar Kreačič. Po ogledu razstave sta tovariša Čolakovič in Popovič obiskala uredništvo časnika »Teden blike dr. Pfleiderer, kar spravljajo v zvezo s pripravljanjem noyega protipredloga bonnske vlade. Jugoslovanska vlada je prek svojega veleposlanika v Bonnu že 30. septembra izročila vladi Zahodne Nemčije vse predloge. Podrobnosti o novem predlogu, ki ga je pripravila zahodnonemška vlada, še niso znane. O. Miličevič Brentano zadovoljen z obiskom na Dunaju Zahodnonemška in avstrijska vlada sta sklenili napraviti križ čez »neprijetno minulost« (Od našega stalnega dopisnika) Bonn, 21. nov. — Tudi danes je minister von Brentano, kakor zmeraj, kadar se vrne s kakega potovanja, sprejel novinarje. Tokrat jim je sporočil, da je zelo zadovoljen z obiskom v Avstriji. Obe vladi sta se sporazumeli, da bosta čimprej uredili medsebojne diplomatske stike, izmenjali ve-leposlanika in v enem mesecu upostavili mešano komisijo, ki bo proučila vprašanja političnega, kulturnega in gospodarskega značaja s področja medsebojnih stikov. odgovoril tako, da bi bila zadeva jasna. Pogajanja v Parizu o tem vprašanju trajajo že precej dolgo, včeraj pa je minilo že mesec dni, odkar so nehali prihajati iz Sovjetske zveze vlaki z vojnimi ujetniki. Čeprav eno z drugim v sporazumu ni bilo pogojno vezano, se je v praksi pokazalo tako. Brž ko je bilo videti, da bonnska vlada zavlačuje privolitev v imenovanje prvega sovjetskega veleposlanika, so Rusi nehali pošiljati nemške vojne ujetnike. O. M. Ileinrich Von Brentano Sklenili sta tudi napraviti križ čez »neprijetno minulost« in v duhu »tradicionalnega prijateljstva« navezati čim tesnejše medsebojne stike. Bonnska vlada izjavlja, da v celoti sprejema nevtralni statut Avstrije. O najvažnejšem vprašanju za Zahodno Nemčijo, o bivši nemški imovini v Avstriji — nemška industrija je zlasti forsi-rala to vprašanje — pa v načelu niso ničesar sklenili. Ko so novinarji Brentana vprašali, kako je z uresničenjem sporazuma z vlado Sovjetske zveze o izmenjavi diplomatskih predstavništev, ni SKLICANJE SEJE ODBORA ZA GOSPODARSTVO REPUBLIŠKEGA ZBORA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Predsednik odbora zn gospodarstvo Republiške** zbora Ljudske skupščine LRS sklicuje XI. sejo odbora za četrtek. 24. novembra 1955 ob 19. url v poslopju Ljudske skupščine LRS. Predlo* dnevneea reda: Razprava in sklepanje o predlogu odloka v spremembah in dopolnitvah družbenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1955. SKLICANJE SEJE ODBORA ZA GOSPODARSTVO ZBORA PROIZVAJALCEV LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Predsednik odbora za gospodarstvo Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS sklicuje 11. sejo odbora za četrtek, 24. novembra 1955 ob 19. url v poslopju Ljudske skupščine LRS. Predlog dnevnega reda: Razprava in sklepanje o predlogu odloka o spremembah In dopolnitvah družbenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1955. Iz tajništva '.Judske skupščine V Tovariši Vukmanovic, Leskošek in Dapčevic na obisku v nekaterih podjetjih Ljubljana, 21. novembra. Danes dopoldne so si ogledali nekatere tovarne v Ljubljani tovariši S ve-tozar Vukmanovič-Tempo, podpredsednik Zveznega izvršnega svela, Franc Leskošek in Peko Dapčevic, člana Zveznega izvršnega sveta. Spremljala sta jih podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. Marijan Brecelj in predsednik OLO Ljubljana dr. Marjan Dermastia. Ogledali so si tovarno koles »Rog«, obrate Tovarne optičnih in steklopihaških izdelkov, oddelek Inštituta za elek-troveze v Kotnikovi ulici, kjer izdelujejo avtomobilske žarnice, nadalje zasilne prostore Inštituta za elektroniko in tovarno Telekomunikacije v Pržanju. Znano je, da v Tovarni steklopihaških izdelkov delajo pod izredno težavnimi pogoji, saj je del tovarne v nizkih barakah, del pa v tesni stanovanjski hiši. Vzlic takemu stanju pa v tovarni nenehno osvajajo nove proizvode, predvsem taike, ki smo jih morali uvažali. Tov. Vukmanovic se je v tej tovar- Tovariša Vukmanovic in Leskošek v tovarni koles »Rog« ta za elektroniko, sta jih prof. La- ni živo zanimal za kakovost izdel- sič in ing. Černigoj seznanila z de-kov, gospodarsko stanje podjetja, I lom in uspehi inštituta. Ugotovili uspehe na trgu itd. | so, da. tudi tu delajo v izredno te~ Ko so si zatem visoki gostje žavnih okoliščinah stvari, ki so za ogledali še zasilne prostore Inštitu- naš napredek izrednega pomena. Tovariš Svetozar Vukmanovič je dopoldne obiskal tudi Kranj Z RAZSTAVE TISKA IN RADIA V BEOGRADU PRIKAZ RAZVOIA naprednega tiska pri nas Beograd, 21. nov. (Tanjug). — Razstava tiska in radia, ki jo je včeraj odprlo Društvo novinarjev Srbije v novem poslopju Zveze sindikatov Jugoslavije in v prostorih Radia Beograd, prikazuje razvoj naprednega tiska pri nas. Hkrati je na prostoru 1200 ms prikazano kakor v velikem albumu ali muzeju vse, kar lahko zdaj zadovolji radovednost ljudi, ki se zanimajo za našo >sedmo silo«. Ta razstava presega republiški okvir in je večidel splošnega jugoslovanskega značaja. Z njim so bili tudi tovariši Franc brez ^astoj,a ’ fam ^ tiskali tudi V srednjem delu razstave stoji lik znanega tiskarskega mojstra iz srednjega veka, portret našega prvega grafika — zetskega meniha Makarija. Komaj je minilo pol stoletja od Gutenbergove ustanovitve tiskarstva v Srednji Evropi, se že leta 1494 pojavi prva tiskarna pri Južnih Slovanih, namreč tiskarna kneza Djur-dja Crnojeviča pod Lovčenom. Potem je tiskarstvo na naših tleh počivalo malone 200 let. V drugih evropskih deželah, kjer se je ti-skarstvo pojavijo istočasno kakor pri nas, pa se je razvijalo ■ , ■ 't ____________ 1: Leskošek, Peko Dapčevič in dr. | Medtem so naši narodi Manjan Brecelj. Visoki gostje so j;s]£ane knjige spreminjali v mu si ogledali tovarno za precizno To je bijk) p^bno za mehaniko m elektrotehniko svoj,0Jj0k za neodvisnost. »Iskra« m tovarno gumijastih iz- In vendar :e v Benetkah ma-delkov »Sava«. V »Iskri« je tov. ]one j ^ leti _ leta 1768 Vukmanovič zapisal v knjigo ijsfel • naS časnik, ki je bil obiskovalcev, da »napredek pro- hkxa,tf tudi Bil je »Slave- izvodnje v ,Iskn najočitnejeka- noserbski magaZin<, katerega ze, kakšne velike korake dela na- j^ektorc »glavni uirednik« je ša dežela na svoji poti spreminja- - nja v visoko razvito industrijsko deželo. Perspektiva naglega razvoja v prihodnjem obdobju je mnogo ugodnejša spričo dejstva, da smo doslej dosegli takšne uspehe.« V tovarni steklopihaških izdelkov POSVETOVANJE O MOTORNI INDUSTRIJI Proizvodnjo v tovarnah je treba izpopolniti in modernizirati Število kamionov je naraslo od 4286 v letu 1938 na 24.694 lani Beograd, 20. nov. (Tanjug), taci je in licenc od tujih proizva-Predstavniiki Centralnega odbora | jal-oev eden izmed načinov, da bi domačo motorno industrijo modernizirali in raizširili. Poudarili so tudi, da bi bilo treba zaostriti komtrolo nad kupovanjem licenc in jo vskladiiti s potrebami domačega trga. Na posvetovanju je biilo tudi rečeno, da pomanjkanje nekaterih surovim trenutno otež-koča delo motorne industrije. Izraženo je bilo mnenje, da bi bilo treba prepovedati izvoz tistih pTed- | metov, ki so potrebni naši industriji in ki jih moramo zato kupovati na tujem trgu. sindikata kovinarjev ter Združenja industrije motorjev in motornih vozili so danes na posvetovanju poudarili, da bi morali našo proizvodnjo avtomobilov, kamionov, avtobusov, motociklov, motorjev im traktorjev razširjati predvsem z večjo uporabo zmogljivosti tovarn, ki so se specializirale v tej proizvodnji, in z rekonstrukcijo zastafrel ih naprav ter razširjenjem posameznih oddelkov v tovarnah. Omenili i so več primerov, tz katerih je videti, da bi večja usmeritev naše motorne industrije v tem smislu močno koristila vsemu našemu gospodarstvu. Udeleženci posvetovanja so rarzen tega opozorili na potrebo po zgraditvi novih industrijskih podjetij glede na velike potrebe naiše države po razvoju motornega prometa. Pripomnili pa so, da bi prišlo to v poštev šele v prihodnjih letih, ker moramo prej izkoristiti vse možnosti glede izpopolnitve in modemizaoije proizvodnje v že zgrajenih tovarnah. V tej zvezi so nas na posvetovanju tudi opozorili na sedanje stanje motornega prometa v naši državi. Med drugim so ugotovili, da je število kamionov naTaslo od 4286 v letu 1938 na 24.694 lani, vtem ko se je število osebnih avtomobilov skrčilo od 13.561 na 10.145. V istem obdobju je naraslo število avtobusov od 943 na 1949, število motociklov pa od 7101 na 12.138. Na podlagi teh statističnih podatkov sklepajo, da je prišlo lani na vsako motorno vozilo povprečno 470 prebivalcev, v kmetijstvu pa na vsakih 700 ha obdelovalne zemlje samo en traktor. Nadalje so ugotovili, da bi moral biti nakup tehnične dokumen- 4000 novih traktorjev za kmetijstvo Predstavniki Združenja industrije motorjev so izjavili, da bo naše kmetijstvo v prihodnjem letu dobilo 4000 novih traktorjev. Industrija motorjev v Rakovici bo izdelala 1200 traktorjev, ostalih 2800 pa jih bodo uvozili. Poudarjajo, da bi industrija motorjev v Rakovici lahko podvojila proizvodnjo traktorjev, če bi omogočili uvoz ustreznih količin raznih delov za traktorje, bil Zaharije Orfelin. ZAČETKI STAREGA SOCIALISTIČNEGA TISKA V posebnem paviljonu je raz-starvljen portret Svetozacra Mar- Sredstva za večji uvoz blaga za široko potrošnjo zagotovljena Beograd, 21. nov. (Tanjug). Za uvoz hlatga za široko potrošnjo v prvem četrtletju prihodnjega leta je zagotovljenih 1.250,000.000 deviznih dinarjev. Del teh sredstev bomo doMii s kompenzacijo v našem izvozu. S tem uvozom pa niso zajeta živila, ki jih kupuje Zvezina uprava za prehramo. Kakih 300 milijonov dam bomo uporabili v prvem četrtletju prihodnjega leta za nakup zdiravil, za uvoz kolonialnih pridelkov pa 294 milijonov. Za uvoz tekstilij je določenih približno 100 milijonov na podlagi kompenzacije, kar bomo lahko dosegli, saj naše tek-stiltne tovarne že precej dolgo izvažajo anertme količine svojih izdelkov. Za široko potrošnjo bomo uvozila tudi večje količine izdelkov črne metalurgije, nekovin (gumbov, ščetk, porcelana iitd.), dalje kovinskih izdelkov delov biciklov, aparate za britje in brušenje britvic, kovinske galanterije in bižuterije, pisalnih strojev, ur, fotoaparatov, električnih strojev in naprav za gospodinjstvo itd. Uvozili bomo tudi nekatere izdelke kemijske industrije in papirja. Odobrena sredstva bodo zado- stovala z?a uvoz teh izdelkov v vsem prihodnjem letu. Ta sredstva, kakor tudi druga, ki jih bomo zagotovili za poznejše obdobje, nam bodo omogočila razširiti sestavo našega uvoza. Imamo že pogoje, da povečamo uvoz izdelkov široke potrošnje, ki jih primanjkuje na našem trgu. Otvoritev uormalnotirne proge v varaždinskem okraju V počastitev Dneva republike so 20. t. m. v varaždinskem okraju odprli norma¬imo progo Celje-tužno — rudnik Don j e Ladan je, dolgo 7 km. Proga bo velikega pomena za rudnik lignita Don je La-danje. Progo je zgradil rudnik z lastnimi sredstvi. S to progo bo rudnik znižal polno lastno ceno premoga za 120 din pri eni toni, kar znese letno 17 milijonov diin. V Sarajevu so odprli razstavo ob desetletnici tiska Ob desetletnici jugoslovanskega novinarstva so včeraj v umetniškem paviljonu v Sarajevu svečano odprli razstavo založniške dejavnosti tiska in radia v Bosni in Hercegovini. kovica, okrog njega pa prvi izvodi naprednega socialističnega tiska izpred 80 in več let. Tu je fotokopija časnika »Borba« iz leta 1882., katere uvodnik se začenja z besedami: »Prejšnjo številko je zaplenila policija zaradi uvodnika — ko časnik še ni bil natiskan. Čakamo, kaj poreče sodišče. Uredništvo ,Borbe‘.< V teh prvih številkah, ki pomenijo tudi začetek naprednega tiska pri nas, zadostuje že prebrati naslove časnikov »Beograd-ske radničke novine« iz leta 1911., niške »Radničke novine« iz leta 1915. »Istina«, »Crvena zastava«, glasilo Komunistične mladine iz leta 1911, »Rdeči prapor«, »Slo-bodna reč« iiz leta 1919, katere lastnik in urednik je bil Moš a Pijade, dalje »Socialistička zora«, »Crveni slneh«, »Orgamizovani radnik«. Skozi ves ta tisk se ko rdeča nit vleče boj za svobodo besed«, boj za svobodo človeka. Na čelu tega boja so se menjavale pod zastavo Komunistične partije Jugoslavije desetine in desetine časnikov, dnevnih in občasnih delavskih glasil. Najizra-ziitejši zastavonoša tega boja proti nel judskim režimom je bil vsekakor časnik »Borba«, ki se je imenoval »List radnika i seljaka«. Samo v letu 1928 je policija zaplenila ta časnik v 43 tednih 38-krat im njegovi uredniki so morali na prisilno delo. OD ŽEPNIH DO VELIKIH ČASNIKOV Razvoj povojnega socialističnega tiska je v paviljonih te razstave prikazan najširše. Tu je paviljon armijskega tiska, ki je hkrati najbolje urejen in prikazuje najpopolnejšo sliko razvoja enega dela našega tiska. V vitrinah vidimo mnoge primerke žepnih časnikov in biltenov. Ta pravzaprav naš najnovejši napredni tisk je nastal iz uredniških žepnih časnikov in biltenov proletarskih brigad. Nastal je simbolično v gozdu, ki je prikazan na fotografiji, na kateri vi- 1 dimo uredništvo nekega vojne?8 časnika v senci stoletnih dreves, i V vsaki diviziji NOB so^ izba* jali štirje bilteni in 36 žepni časnikov. To je samo en podate iz armijskega paviljona tiska. vitrinah pa lahko prebereš na" slove teh vojnih časnikov, ki w jih okorno napisale roke boroev. »Lički partizan«, »Gnnečkd 'J®s' nik«, dalje glasilo primorsko' goramskega NO odreda i>td. 1 žepni časniki so ostali samo M* vojni spomin. Zdaj izide vsar, jutro nad 750.000 izvodov razM® časnikov. To je že tisk, ki je P svoji tehnični ravni in značaj boljši kakor kdajkoli prej. »Bralec ali. poznaš tole?« glasi vprašanje v paviljon »Borbe«. Odgovor pa pravi: »V tiskarni ,Borbe' zlože le®0 550 milijonov svinčenih znakoT; Ce bi iz njih natisnili knjigo..? bila debela 21 m. Papirja porabijo 86 milijonov m!. Ce bi napra" iz tega papirja meter širok tra*j bi ga lanko ovili okrog ekvator]« približno dvakrat.« ODLOMEK IZ FOTOREPORTAŽE Naši fotoreporterji so spre®' I j ali s svojo kamero vse, kar s je dogajalo v socialistični izgrafl' nji J u gosi a viije. Čeprav je ra*1 stavljenih samo 400 fotogr&n1!’ vplivajo kot celota, kot dok«j meni o določeni etapi. Zato tu vzbujajo pozornost mnogih o®* skovalcev, kajti te fotografije navijajo spomin na tisto, kar s® nedavno preživeli in pri če® smo sami sodelovali. Odlomek iz 50-letne fotor^ porta že Riste Marjanoviča P? lahko obudi spomine le v jed* obiskovalcih, ker gre večino® za slike iz začetka našega stote*! Te slike vplivajo kot zgodovin pa naj se človek ustavi pr®" * tografijo, na kateri srbske k®, tiče pomagajo vleči top na boj položaj, ali pa pred sliko, na *■ teri vidiš srbskega vojaka, ka* nosi otroka, najdenega na uval vuvauj uuj\»v-iiv med umikom skoz Albanijo, »s* ka fotografija zahteva svoj ® čin prikazovanja, svoje pojasnil ker je treba o njej govoriti ▼ J-ziku zgodovinskih dejstev. i>a“® država je zdaj peta v Evropi P; skupni zmogljivosti oddajnih staj. Razvoj radia, kakor t®® oprema naših agencij, sta pri>a' zana na tej razstavi posebej. DNEVNA KRONIKA Skupščina Zveze pedagoških društev Jugoslavije V Novem Sadu je bila včeraj letna skupščina Zveze pedagoških društev Jugoslavije, danes pa se bo začelo posvetovanje o dosedanjem delu za šolsko reformo, o čemer bo obširno poročal predsednik komisije za šolsko reformo odbora za prosveto Zvezne ljudske skupščine dr. Miloš Zanko. UGOTOVITVE IN SKLEPI IV. KONGRESA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV JUGOSLAVIJE Tehnični kadri in strokovna odgovornost Na IV. kongresu inženirjev in tehnikov, ki je bil prejšnji teden v Sarajevu, so med drugim sprejeli sklep, po katerem naj Zveza inženirjev in tehnikov izposluje izdajo predpisov o določanju dejavnosti inženirjev in tehnikov v tem smislu, da na določenih delovnih mestih ne bo mogoče postavljati nestrokovnih moči. Sploh se je vprašanje odgovornosti tehničnih kadrov ter njihove vloge v gospodarstvu vleklo kakor rdeča nit skozi predložene referate in diskusijo. Mnogo pomanjklj ivosti v našem gospodarskem življenju izvira iz pomanjkanja tehničnih kadrov, deloma pa iz nezadostno podčrtane strokovne odgovornosti teh kadrov. V letih nagle tehnološkega procesa. Po osamosvojitvi podjetij in uvedbi delavskega upravljanja morajo zdaj tehnični kadri v podjetjih samostojno in ob nedeljeni odgovornosti organizirati in voditi tehnološki proces proizvodnje, in to s proizvajalnimi sredstvi, ki so družbena last in so dana kolektivom v upravljanje. Tudi dviganje tehnične ravni naše proizvodnje čedal|e bolj narekuje potrebo po strožjih kriterijih glede strokovne kvalitete, ki jo mora imeti posameznik, če naj dela na takem delovnem mestu. Zal pa se je v praksi prikradlo naziiranje, češ da se je v pogojih kolektivnega upravljanja stopnja odgovornosti tehničnih strokovnjakov za opravljanje tehničnih graditve nase bazične industrije; funkcij zmanjšala. Taka zgreše-smo pri investicijah včasih kar na naziranja je treba odločno po- razmetavali z družbenimi sredstvi. Nezadostno preštudirani in na IvitTO izdelani pro jok ti so nam najbolj podražili investicije, hkrati čutimo posledice takih pomanjkljivosti projektov v sami proizvodnji. Nemalo škodo povzroča skupnosti tudi nestrokovno organiziran in voden tehnološki proces v posameznih podjetjih. Od kod te pomanjkljivosti? V dobi administrativnega upravljanja gospodarstva so zaradi pomanjkanja kadrov v našem gospodarstvu zasedli številna delovna mesta z izrazito tehnično dejavnostjo priučeni lajki, ki so ob pomanjkanju tehničnih kadrov prevzeli razne funkcije na pod-ročjiu organizacije in vodenja bijati. Z izročitvijo podjetij v upravljanje delovnim kolektivom se je povečala ne le kolektivna odgovornost, marveč hkrati tudi osebna odgovornost strokovnjakov pred družbeno skupnostjo. Ta povečana odgovornost pa seveda narekuje, da opravljajo odgovorne tehnične funkcije le kvalificirani strokovni kadri. Ob stalnem dviganju tehnične ravni povzroča laicizcm v organiziranju in vodenju tehnološkega procesa čedalje večjo škodo, zato je treba čimprej odstraniti praznino v naših podjetjih, ki je še ostala iz dobe administrativnega upravljanja gospodarstva. V prizadevanju, zagotoviti strokovnost oseb, ki organizirajo in vodijo tehnološki proces, pa je na kongresu šel referent inž. Si-miiša Nikolič predaleč, ko je zahteval, da se določijo ne le de-lovjia mesta, ki morajo biti pridržana inženirjem in tehnikom, marveč da se predpišejo tudi družbena merila, po katerih naj bi se ugotavljala strokovna sposobnost posameznikov za določena delovna mesta, češ da se ne more prepustiti delovnim kolektivom, da bi sami odločali o tem, kakšna stopnja strokovne usposobljenosti je potrebna za posamezno delovno mesto. V diskusiji je kongres ta predlog odklonil, ker pomeni podcenjevanje sposobnosti organov delavskega upravljanja, postaviti na odgovorna mesta strokovnjake s potrebno kvalifikacijo. V zvezi s strokovno odgovornostjo tehničnih kadrov je tesno povezano tudi vprašanje njihove strokovne morale. Nekateri primeri, čeprav redki, kažejo, da posamezni inženirji in tehniki neodgovorno prevzemajo naloge, katerim niso dorasli in da pri dajanju strokovnih mnenj ne zastopajo dosledno objektivnega strokovnega mnenja. So celo primeri, da strokovnjaki pri sestavi tehničnih in tehnično-ekonomskih dokumentacij zavestno prikroje svoje strokovno mnenje zahtevam naročnikov, ki zastopajo lokali-stična in partikularistična prizadevanja. Taki 'pojavi prinašajo ne le škodo družbeni skupnosti, marveč hkrati kompromitirajo ugled tehničnih kadrov. V naših druž- benih pogojih imajo tehnični kadri obveznost in pravico zastopati zgolj tiste rešitve, ki so na temelju nepristranske strokovne analize najracionalnejše za celotno družbeno skupnost. Objektivne tehnične analize ne gre korigirati po željah ali po interesih kogarkoli, posameznika ali skupine posameznikov. To mora biti temeljno načelo strokovne morale naših tehničnih kadrov. Vsako odstopanje od tega pomeni tudi odstopanje od strokovne morale. Ko postavljamo načelo, da morajo izrazito tehnične posle opravljati inženirji in tehniki, se moramo seveda hkrati zavedati, da teh kadrov še zelo primanjkuje, četudi morda drži, da kadri, ki jih imamo, niso vselej pravilno izkoriščeni. V nekaterih strokah je pomanjkanje tehničnih kadrov tako občutno, da podjetja vabijo in nastavljajo študente, ki študija še niso dokončali. Tehnična fakulteta v Ljubljani daje na leto 20 do 30 kemikov, samo podjetja v Sloveniji pa bi jih že zdaj potrebovala okrog 300. Tudi tehnične srednje šole dajejo premalo tehnikov. To je zlasti problem Bosne in Hercegovine, ki potrebuje okrog 4000 diplomiranih tehnikov, tamošnje srrdnjetehnične šole pa zadoščajo le majhnemu delu te potrebe in se hkrati bore za šolski prostor, opremo in učno osebje, zlasti inženirsko, ki nima urejenih prejemkov in zapušča svoja mesta. Tudi na ta grozeča vprašanja je kongres opozorij Na skupščini so ugotovili, je Zveza v sodelovanju z zna” stvenimi in kulturnimi u®^nmi vami, društvi in organizacija^ znatno prispevala k razvoju dagoške dejavnosti. Sestanek podkomisije za šolsko reformo Pod predsedstvom dr. Zanka je bil v Sarajevu °v dnevni sestanek podkomisije reformo šol za obvezno izobra2 vanje, na katerem so Pr°lU'c probleme vsebine pouka in ” tranje organizacije vzgojnega ^ izobraževalnega dela v bodc°, osemletkah. Razpravljali so n podlagi gradiva, ki ga je PriPfje vil Zvezni zavod za proučevanj šolskih in prosvetnih vpraša Skupščina itali janske Un»jc za Istro in Reko V nedeljo je bila v osma letna skupščina italijangs Unije za Istro in Reko, kateri ^ prisostvovalo 130 delegatov osemnajst krajev Istre in Hrv ' , skega Primorja. Predstav« ^ italijanske narodne manjšine Jugoslaviji so razpravljali o' ® jj, svojih organizacij in o njino bodočih nalogah Delegati^r^ preti bivšim beneškim partizano*11 Vidmu. Otvoritev medicinske fakultete na Reki Včeraj so na Reki sveč3?. skupščine so odločno pr javnost v svojih sklepih. F. S. Skoplju. SO na rvtmi »• -.-to, odprli novo medicinsko fakult drugo fakulteto te vrste n,a vatškem ln šesto v naši “rv.ed Otvoritvi so prisostvovali n^(a drugim člani Izvršnega Hrvatske Marko Belinič. P^r predsednik Sabora Hrvatske Zlatan Sremec in rektor zag|J fke Univerze Hrvoje Ivekovi Nastop kitajski!' umetnik0 v Kreki . N^- Clani pekinške Opere ‘J1, • rodnega umetniškega iz Liaonina, ki so te dni 806 vali v Beogradu, so v^era:l^£.t' stopili v Kreki. Kitajski um nikl bodo zdaj gostovali še v ^ rajevu, Zagrebu, Ljubljani DANES PO SVETU BULGANIN IN HROŠČEV V INDIJI Y Indiji s© mudita na uradnem »Disku predsednik vlade ZSSR Bul-**nin in prvi sekretar KP Sovjetske •voze Hruščev. Obisk najvišjih dr-7»ctI v in političnih voditeljev o»R v Indiji sodi v dokaj obsežen mednarodnih sreč-anj, poto-6ez meje tistega dela sveta, v katerem so Sovjetska zveza, Kitajska in vzhodnoevropske dežele. Povojno obdobje diplomatske zgodovine teh dežel kaj takšnega še ne pomni. Ta program je predvideval tudi več obiskov tujih državnikov v Sovjetski zvezi. Doslej so ga intenzivno uresničevali v tem kratkem času, odkar sta se Bulganin in Hruščev mudila v naši državi, kar lahko velja nekako za začetek njunih obiskov. Dd tega obiska še ni minilo pol leta, pa sta Bulganin in Hruščev po Beogradu in Ženevi (kjer sta se sestala z Eisenhowerjem, Edenom in Fau-rom) odpotovala v Nov Delhi, sprejela pa vabili Velike Britanije in iiurme. Razen tega proučujejo v Mo- Zahodna Nemčija bo kupovala ameriške zaloge kmetijskih pridelkov .Bonn, 21. nov. (AFP). Državni j *^0”ožno8tl nekaterih drugih ajnik v ministrstvu za kmetij- v'tem času so se mudili v Mo-s”0 ZDA dr Earl Butz, ki je »kvi Nehru, Adenauer. U Nu, Pasl-Obiskal /ahrvrfrm TVemriin ir. i7 Kivl' Pearson In Gernardsen, ve* dru- iavil ^anoano lNemciJO,^ je iz g.jk pomembnih državnih obiskov v t da bo Zahodna Nemčija sovjetski zvezi pa že pričakujejo, orzcas v zameno za dobave ame- Vsak izmed teh stikov med naj višjimi riškega oroila lrurvnvolr, amori predstavniki je zelo pomemben, in šl„ , Ja kupovala amen- giccr v T6Ž ozirlh. Splošno znana in zaloge kmetijskih pridelkov, priznana stvar je, da je zdaj edina . »ZDA žele taiko porabiti svo- pravilna metoda za ureditev medse-je Presežke homhaia tohaka ži “»J111*1 stikov v konstruktivnem duhu ta veKe DomiDaza, tonaita Zl 6taro pravilo: audiatur et altera pars •j* m živilske k rune. Znesek v — slišati je treba tudi drugo stran. m^rkah od te prodaje bodo po- T<> načelo velja tudi, kadar gre za fi.** britje stroškov za vzdr- ok!, V ^emclJ! razmeščenih tosti med bloki, za medsebojno zbii-oooroženih enot, znesek v dolar- *®v*nje gledišč in za njihovo medse- doK^ bo.omo&°či1 finansiranje b01^ medi,iokiTsJki odnosi so vse-orožja« — je dejal Butz. kakor glavno vprašanje. Razen blo-. Zahodna Nemčija uvozi letno ko\ P* «o tudi dežele velikega dela 2 ZDA Za 2*}n milimnnv sYeta» ki pripadajo niti formalno, nlti po sv0^ih političnih nazorih, ali clljsklh pridelkov. , čemerkoli drugem nobeni grupaciji | držav takšnega tipa. Možnosti spo-| znavanja njihovih gledišč, pa tudi njihove stvarnosti in otipljivih pozl-j tivnih elementov v njihovem razvoju, daje takšnim obiskom, kakor je po-! tovanje Bulganina In Hruščeva v In-| dijo in dežele podobnega položaja ln BeW,„ 01 /17 l j ! Politike veliko vrednost. Ski 21- nov- (Vzhodnonem- | t0 morejo biti ln tudi so zelo >, radio). Včeraj sta Vzhodna ustvarjalne komponente sedanjega Nemčija in LR Kitajska podpisali zboljšanja mednarodnega političnega trgovincL- jl vzdušja, katerega večje sadove že p sko pogodbo za ^eto 19o6. željno pričakujejo ljudje širom po ,.0 P°godbi bo LR Kitajska dobav- svetu. To pa je v takšnih srečanjih Jjala Vzhodni NVmčiii volfram k n pravzaprav najbolj bistveno. Iskati siter Nemčiji voltram, ko- nekak5en njlhoT sffiisel T blokovskem , antimon, živo srebro, caj, svi- : tekmovanju in jih razlagati samo ta-ui volno. Vzhodna Nemčija pa ! k<> — to pa dela del tiska po svetu ?° dobavljala LR Kitajski rvnrernn i tudI tokrat, ko poroča o bivanju vo-komnl^l / dk Kitajski opremo, diteIjev v Indiji in nJunih ^ e tovarniške naprave, že- govorih v New Delhiju — pomeni mske potrebščine, kemikalije, predvidevati najvažnejše, držati pa “bietna gnojila m izdelke nrerizne I se kakor plota vzporednega ln vztra-mehanib^ Kc precizne jat, T ostankih nesrečne dobe anike- I hladne vojne. B. Lazič PISMO IZ BRAZILIJE 24 ODLOČILNIH UR Kako je prišlo do preobrata v Braziliji Rio de Janeiro, 12. novembra (z letalom) Začetek tistega, kar se je dogodilo včeraj ob zori, ima svoje korenine v tistem jutru 24. avgusta lani, ko sta krogla, ki je prestrelila Vargasovo srce, in poslanica, naslovljena na ljudstvo, napisana z roko padlega predsednika, za vzdignili val ljudskega ogorčenja, ki je zaustavilo začeti državni udar. V minulem poldrugem letu dni je prišlo do srdite borbe brez odločitve glede tega, po kateri poti naj gre Brazilija naprej, potem pa so predsedniške volitve 3. oktobra odločile, da bo po svoje vendarle šla naprej. V zadnjih 24 urah se je zgodilo eno samo dejanje: niti, ki so razgibano deželo hotele ponovno omrežiti, je presekal meč brazilske kopenske vojske. Trgovinska pogajanja ffled Vzhodno Nemčijo in Kitajsko General Lott in predsednik Ramos življenja, polnega demokratičnih laži.« Te besede polkovnika Ma-medeja in sklep začasnega predsednika republike, ki je šele pred dvema dnevoma prevzel položaj, da bo iz tega polkovnika napravil junaka jutrišnjega dne — vse nepismeni. Dovolj nam je tega AKCIJA ZDRUŽENJA EGIPTOVSKIH NOVINARJEV Ofenziva ameriške propagande naSrednjem vzhodu Ameriški časniki pripravljajo množične nedeljske izdaje v arabščini je^a*ro, .21. nov. (Tanjug). Zdru-7„ eS>ptovskih novinarjev je .. nJe dni začelo trdovratno ak-J« Pr°ti poskusu, da bi uvelja-drov sroenski dumping na po-Sr!Ci ,U tiska *n propagande na sc; vnJeni vzhodu. Velika ameri-je 9as®iki »Times«, »Look«, »Li-rev ln .»Readers Digest« se nam-d « Pripravljajo na množične ne-iibJSke >daie v arabščini, ki bi Pripravljali in tiskali v VOJSKA PRIDE V MESTO V megleni in deževni noči od 10. na 11. november so se na praznih ulicah Ria pojavili kamioni, pottaui vojakov, topovi in tanki. »Ne moremo prepoznati voli- . . . ... . . , tev, na katerih so glasovali celo to Je povzrocilo ta neshsm, toda vseobsezm in daljnosežni premik brazilske kopenske vojske v speče mesto. Večer pred tem je začasni predsednik Carlos Luz sporočil ministru za vojsko generalu Lottu, potem ko ga je pustil poldrugo uro čakaitii, da odklanja njegovo zahtevo, naj bi zoper polkovnika Mamedea storili disciplinske ukrepe. Vsa dežela je z napetim pričakovanjem čakala, kako se ho razpletla za- Jih Kairu, zatem pa razpečavali po vseh arabskih deželah. Združenje egiptovskih novinarjev je na svoji izredni letni skupščini najodločneje nastopilo proti poskusu, da bi ameriška propaganda preplavila tiskovni trg na Srednjem vzhodu. Egiptovski novinarji poudarjajo, da je smoter te nezaslišane ofenzive amerišike propagande, razen politične propagande, tudi boj Zasedanje stalnega sveta bagdadskega pakta tovorili so britanski zunanji minister Macmillan in ministrski predsedniki včlanjenih držav s Bagdad, 21. nov. (AFP). Na za-sk~aniu stalnega sveta bagdad-n Pakta, ki se je začelo v netočnosti ministrskih predsed-Turčije, Iraka, Pakistana Irana, je govoril britanski zu-minister Macmillan. Izrazil j uP®nje, da bo bagdadski pakt l^ejemijiv Kot model za sode-sJ^hje z drugimi državami na Vnv rtiem vzhodu«. »Velikanski -ti* Podpora ZDA bosta bag-ril x Pakt okrepila,« je pouda- pjj, “^acmillan, »in z veseljem j bagdadskega pakta tajno sejo, na Pov krepitev njihovega kateri bo menda obravnaval go- azovanja z nami.« spodarsko in vojaško sodelovanje se bodo pridružile bagdadskemu paktu? _B*gdad, 21. nov. (AFP). Iraški minister Bašajan je po jšnji seji sveta bagdadskega izjavil da upa, da se bodo (K j* v kratkem pridružile bag-• skemu paktu. Iraški minister i 1e^» bo stalni sedež bag- s^ega pa/kta v Bagdadu. Zatem so govorili ministrski predsedniki včlanjenih držav. Predsednik turške vlade Mende-res je izrazil »zadovoljstvo, da so na zasedanju opazovalci ZDA. Govoreč o smotrih tega pakta, je poudaril, da bi moral le-ta »varovati« neodvisnost in ozemeljsko nedotakljivost včlanjenih držav in »zajamčiti« njih enakopravno sodelovanje na drugih toriščih. Danes popoldne bo imel svet Ob dveh zjutraj so se generali kopenske vojske in predstavniki Kongresa sestali v ministrstvu za vojsko. Vojaki so sporočili zakonodajalcem, da so sklenili začeti akcijo, toda ne zato, da bi oblast pridržali zase, temveč da bi ogroženi režim izročili v roke Kongresu. Medtem je kopenska vojska že ukrepala v skladu z načrtom o proti-udaru. Kmalu so zavzeli vse strateške točke v mestu, blokirali ministrstvo za letalstvo in vojaška letališča, s topovi obkolili ministrstvo za mornarico in okupirali sedež civilne policije. Prezgodnji vdor nekega majorja v predsedniško palačo je opozoril začasnega predsednika Luz a na nevarnost. Pobegnil je skozi zadnja vrata nekaj minut prej, preden je bila palača obkoljena. Štirje generali, ki so zatem prodrli v palačo, so aretirali tako samo novega ministra za vojsko in enega generala. Medtem so skupine častnikov že upostavile nadzorstvo nad tistimi častniki in radijskimi postajami, ki so vodile gonjo za razveljavljenje volilnih izidov in uvedbo diktature. Potem ko so zagotovili nadzorstvo nad glavnim mestom, je general Lott zjutraj ob štirih izdal naslednji proglas: »Upoštevajoč način, kako je predsednik Carlos Luz uredil zadevo polkovnika Mamedea, so voditelji kopenske vojske, sodeč, da to pomeni izzivanje ponosa armade !n kršenje načel discipline, sklenili pooblastiti me, naj bom tolmač teženj vojske za tem, da bi bil položaj povrnjen v normalne okvire ustavne ureditve. Prepričani smo, da lahko računamo na podporo tovarišev iz mornarice in letalstva ter pozivamo guvernerje držav, naj podpro naše stališče.« Ob šestih zjutraj so na ta proglas že prispeli pozitivni odgovori poveljnikov vojaških področij severa, vzhoda in centra, ene divizije z juga ter guvernerjev štirih držav. Malo kasneje je Lott z okrožnico sporočil, da so se z akcijo vojske solidarizirali predsednik senata in predsednik vrhovnega sodišča in da so prispeli pozitivni odgovori na proglas že od malone vseh večjih enot kopenske vojske. Zjutraj je imela vojska nadzorstvo nad malone celotnim brazilskim ozemljem. Stari general Flores, z belo kavbojsko, ruto, simbolom miru, okrog vratu je že ob osmih zjutraj odprl Predstavniški dom, ob enajstih pa se je z zamudo začela izredna seja. Po burni, toda odločno vodeni seji je Predstavniški dom s 185 proti 72 glasovom sklenil Luza odstaviti. Malo kasneje je sklep Predstavniškega doma sprejel tudi senat s 43 proti 9 glasovom. GROŽNJA V ministrstvu vojske niso bili tako vedro razpoloženi, kakor prebivalci Ria, ki so se sprehajali po ulicah ali nestrpno čakali izrednih izdaj časnikov. V ministrstvu so se zavedali, da Je treba do kraja onemogočiti letalstvo, ki je bilo ohromljeno spričo slabega vremena in topov, naperjenih na letališča. Prav tako pa Je bilo treba tudi rešiti problem mornarice. Ministra za letalstvo in mornarico proti razvijanju kadrov in lastne tohnilke domačega arabskega tiska, kd se je, kakor pravijo novinarji, doslej na tem torišču uspešno postavljalo po robu gospostvu ZDA. Pozivajoč egiptovske ©o vinar je in lastnike tiskarn, naj se postavijo po robu akcijam ameriških časnikov, Zdru-_____________ žen je egiptovskih novinarjev po- ster’za^vojsko* general de Castro. ndar ia da Te nuino ootrebno tistega hipu dalje se je na treh uoarja, ua je nujno poireono raznih krajih začela mrzli5na a^ija. obvarovati arabsko prebivalstvo vprašanje je bilo, kdo bo hitreje »pred vplivom arabskemu svetu ukrePai. docela tujega tiska«. deva Mamede, kajti samo nekaj dni general Gomez in admiral d© Vale, pred tem je bil odstavljen pehotni stebra Luzove vlade namreč nista klo-generai Da Costa in kaznovan z de- nila- .. se timi dnevi zapora letalski general1 Dopoldne je generalu Gomezu, du-dei Reis, ker sta javno rekla, da oho- novnemu vodji konservativne stranke, rožene sile nimajo pravice razvelja- ? obleganega vojaškega letališča uspe- vitl predsedniških volitev in da so dolžne braniti ustavo, če bo zakoniti red kršen. LOTTOV ODSTOP Potem ko je v kratki avdienci opozoril Luza na posledice tega, da Mamede j a nočejo kaznovati, je Lott odstopil. Se stopil ni iz predsedniške palače, ko je bil v njej že novi mini- lo z letalom pobegniti v Sao Paolo. Minister za mornarico, ki se je pravočasno umaknil iz svojega ministr- stva, je bil na križarki »Baroso« v zalivu, križarka »Tamandare« z odstavljenim predsednikom Luzom na palubi, pa je v spremstvu pet protitor-pednih ladij plula proti Santosu, pristanišču Sao Paola. Zvečer je vojaško letališče v Riu kapituliralo brez borbe. Admiralite-ta in poveljstvo mornariške pehote sta izjavila, da sprejemata sklep Kongresa o odstavitvi Luza. Možno pa je bilo, da bodo v Sao Paolu ustanovili središče odpora. MINULOST SE NE MORE VRNITI Leta 1932 je veleposestniška aristokracija Sao Paola, ki je imela v svojih rokah kavine plantaže, raznetila kontrarevolucijo proti liberalni oficirski revoluciji, ki je dve leti- pred tem označila začetek »Vargasove dobe«. Po treh mesecih borb so se »paolisti« vdali. Zdaj so pristaši državnega udara želeli, da bi Sao Paolo odigral vlogo, ki je pred četrt stoletja ni mogel odigrati. Stališče guvernerja Sao Paolo Quadrosa je bilo važen člen v tem naklepu. Njegov notranji minister je že navsezgodaj ukazal aretirati sindikalne in levičarske voditelje ter prepovedal vsa zborovanja, sprevode in demonstracije. Letalsko oporišče in deli pehotne divizije so bili v velemestu Sao Paolu pripravljeni na odpor proti akciji vojske. Križarka »Tamandare« in del ladjevja sta prispela v luko Santos, da bi odstavljeni predsednik iz Sao Paola začel boj za vrnitev na krmilo. Letalstvu so ukazali, naj se zbere na letališčih Sao Paola. Pokazalo se je, da so se časi spremenili. Država Sao Paolo je še vedno največji pridelovalec brazilske kave in tudi največje industrijsko središče Južne Amerike. Zakonodajna skupščina ni sledila guvernerju, marveč se je z velikansko večino solidarizirala s sklepom zveznega Kongresa. Letalsko oporišče in pehotni oddelki v Sao Paolu, osamljeni, brez podpore ljudstva, niso bili sposobni, postaviti se po robu pehotnim divizijam, ki so hitele, da bi napravile red. Obalno topništvo v Santosu je preprečilo izkrcanje nenavadnih potnikov s križarke »Tamandare« in en pehotni bataljon je proti večeru zaključil začasno dvovladje, do katerega je čez dan prišlo v največjem brazilskem pristanišču. Prihodnje jutro je Luz sporočil, da se ne bo več boril, dan kasneje pa je križarka »Tamandare« tiho pristala v pristanišču Rio de Janeira. Z nje so prišli odstavljeni predsednik Luz, notranji minister in vodja konservativne stranke Kelly, poveljnik ladjevja in »protikomunistični križar št. 1« admiral Botto, polkovnik Mamede s skupino generalštabnih častnikov in vodja neofašističnega »Kluba svetilk« novinar Carlos Lacerda. Neki časnik je opisal prihod križarke in izkrcanje njenih potnikov takole: »Križarka, ki je kakor brez glave plula z odstavljenim predsednikom na krovu in izkrcala cvet zarotnikov.« Vendar mnoge okoliščine te epizode v pristanišču vzbujajo vprašanja glede prihodnosti. Potnike so slavnostno sprejeli voditelji in poslanci stranke »Union democratica«, odstavljeni minister za letalstvo Gomez in bivši predsednik Luz pa sta s križarke odšla naravnost domov. Luz se je začel pripravljati, da bo prihodnji dan govoril v parlamentu. Ali pomeni to nepriznavanje poraza in napoved novih borb? Jaša Almuli Izrael hoče orožje New York, 21 nov. (AP). Izraelski zunanji minister Maša Šaret, ki se trenutno mudi v ZDA, je izjavil, da je Izrael pripravljen kupiti orožje v tujini, pa četudi bi s tem zavrl svoj gospodarski napredek. Pripomnil je, da Izrael potrebuje orožje izključno za obrambo in da bi le-to moralo biti vsaj enake kvalitete kot orožje, ki ga bo Egipt kupil od CSR. Ameriška židovska organizacija Mizrahi je na letni konferenci sprejela resolucijo, ki zahteva sklenitev ameriško-izraelskega pakta o medsebojni pomoči. S tem paktom, je rečeno v resoluciji, naj bi ZDA včlanjenih držav. Pričakujejo, daj zajamčile trajnost sedanjih izrael-bo zasedanje trajalo dva dni. I skih meja. PROTIUDAREC V predsedniški palači sta Luz in novi minister za vojsko urno podpi- BeOgrad, 21. nov. (Tanjug). — sovala odloke o razmestitvah in od- v n«--/ io hi.la te dni rvi/ini-stavitvah v kopenski vojski. | v 1 , m je ,Dua xe 0111 P?dpi- Hkrati so se v stanovanju nekega sana konvencija o varovanju in generala kopenske vojske sestali na vzdrževanju plovnih in svetlob- Konvencija o varovanju plovnih mejnih oznak na Prespanskem, Ohridskem in Skadrskem jezeru posvet vojaški voditelji »gibanja za ustavnost«. Gibanje se je začelo v zadnjih mesecih, ko se je javnost najprej borila za izvedbo predsedniških volitev, potem pa za spoštovanje izida le-teh. Na posvetovanju so presodili: odstranitev Lotta pomeni, da je napočil čas za izvedbo že izdelanega načrta o protiudarcu. Lotta so pozvali, naj se pridruži akciji in se ponovno postavi na čelo ministrstva za vojsko. Ponudba je bila sprejeta. Vsi skupaj so šli v ministrstvo ukrepat. Na tretjem kraju v sobi nekega hotela v Copacabani so zasedali parlamentarni voditelji šestih strank, ki imajo večino v obeh domovih Kongresa. Tu je bil voditelj stranke in-dustrijcev PSD, ki ji pripada izvoljeni predsednik Kubiček, vodja delavske stranke Brazilije, izvoljeni podpredsednik Goulart, voditelji več manjših zavezniških strank In predstavniki dveh predsedniških kandidatov, ki sta bila na volitvah poražena, toda nista izpodbijala zmage svojih nih mejnih oznak na Prespanskem, Ohridskem in Skadrskem jezeru. V imenu Jugoslavije je konvencijo podpisal vodja jugoslovanske delegacije polkovnik Kar- »Stranka svobode« v Turčiji Carigrad, 21. nov. (Reuter). V Turčiji je bila ustanovljena nova stranka, ki sc imenuje »Stranka svobode«. Predstavnik nove stranke Ibrahim Oktem je izjavil novinarjem, da se nova stranka opira na »stvar- na demokratična načela«. Stranko nasprotnikov, "sklenili so pozvati jav-| so ustnovili poslanci turške narodnost, naj bo budna in sklicati izredno j ne skupščine, ki so odstopili, ozi-zasedanie Kongresa, da bi tako za- , . ... * . . Celi akcijo za rešitev demokratskega j rtumi so bili izključeni iz vodilne režima. I demokratske stranke. GRČIJA ZA POMILOSTITEV KARAOLISA Z VSEH STRANI SVETA Kairo o sestanku v Bagdadu CIPER NAPADI Famagusta, Zl. nov. (Reuter). | Atene, 21. nov. (Tanjug). V Grčiji se je začela široka kampanja I za podpis poziva, ki zahteva, naj bi I pomilostili Mihalla Karaoiisa, ki so _ 1 ga nedavno obsodile na smrt britan- Kairo 01 r.^.1/ /Tsir.i„Dl TTrni ske oblasti na Cipru, češ da je med ai , ( IJhjug). Urad- protihritanskimi demonstracijami ubil be. j ki krogi in tisk izražajo nekega britanskega policista. Aten-, zadovoljstvo spričo sestanka dr- ski Gsk trdi, da je že več kot 800.000 j*V bagdadskega pakta. Poudarja- 1J«*” P^P^10 ta P««lv-vči • bagdadski pakt, ki so v njem ' t0a*ti*ene Turčija, Irak, Velika Bri-HS •*{*> Pakistan in Iran, ne pome i in ’ Pač pa nasprotno neuspeh Minulo noč” so v središču Famaguste l Poraz zahodne politike na Sred- streljali na neko britansko patruljo, a J crn v.s.j i pn tem je bil laže ranjen nek bri- znodu. | tanski častnik. Britanski vojaki so . politični krogi v Kairu opozarja- odbili napad na neko vojaško opo- J”' ua so se državniki haodadskeca riiee Prl rudniku bakra Mlcero, za-Pakta oaSuausKega hodno od N|kosle Prav tako so za- vDiiv S€staIi» da W razzravljali o 7, nam ovali več manjših napadov po L. u SZ na Bližnjem vzhodu, vsem Cipru. .. 1 Pripominjajo, da je ta se-1 ZDA ^an<* bolj zahodna politična de- NAPAD NA STEVENSONA . ^nstracija, kakor pa nujnost, da w a s h i n g t o n , 21. nov. (AFP). 1 se .,'1 Predsednik nacionalnega odbora re- teoa _ Porazgovorih o uveljavitvi pubiikanske stranke Leonard Hall je ^ P3kta. 1 ostro napadel demokratskega prvaka Adlaya, Stevensona zaradi govora, ki. naj vlada okrepi državno obrambo, ga je imel minulo soboto v Chicagu. 1 da bi bilo tako ponovno vzpostavlje-Ob tej priložnosti je Stevenson kriti- j no »ravnovesje sil, ki je bilo omajano ziral Eisenhowerjevo vlado, češ da se zaradi velike vojaške pomoči, ki Jo »zmanjšuje življenjska raven 20 milijonov ameriških kmetovalcev, medtem ko se republikanski voditelji hvalijo, da so pripeljali deželo do blaginje«. Dejal je, da te Stevenso-nove besede nikakor ne morejo vplivati na ameriške volivce. INDIJA ENODNEVNA STAVKA B o m b a y , 21. nov. (Reuter). V Bombayu se je začela enodnevna stavka v tekstilnih in drugih tovarnah iz protesta proti predlogu, naj bi državo Bombay razdelili na tri dele. Zaradi stavke so prizadete tekstilne tovarne, šole, banke in plinarna. AFGANISTAN RESOLUCIJI VELIKE SKUPŠČINE Kabul, 21. nov. (AFP). Afganistanska velika skupščina je potrdila je prejel Pakistan od nekaterih velesil.« EGIPT NASERJEVO MNENJE Kairo, 21. nov. (AFP). Predsednik egiptovske vlade Naser je izjavil, da je prisotnost ameriških opazovalcev na zasedanju stalnega sveta bagdadskega pakta smatrati za željo ameriške vlade, da se pridruži temu paktu. NABIRALNA AKCIJA ZA NAKUP OROŽJA Kairo, 21. nov. (AFP). V Egiptu še zbirajo prispevke za nakup orožja. Doslej so po vsej deželi zbrali 4 milijone egiptovskih funtov. ALZIR SPOPADI IN SABOTAŽE A 1 ž t r , 21. nov. (AFP). V zadnjih bilo več spopadov. Neka mornariška enota je razbila manjšo skupino upornikov, Ubita sta bila dva upornika, 16 pa jih Je bilo ranjenih. Prijeli so 10 ljudi. Na kmetijskih posestvih je ponovno prišlo do sabotaž. V Diser-villeu je delno zgorela neka velika kmetijska zgradba, kmetijski stroji pa so bili uničeni. MAROKO LINČANJE Rabat, 21. nov. (AFP). včeraj so v arabskem delu Fesa linčali nekega Maročana, češ da je policijski vohun. Njegovo truplo so vrgli v goreči kamion, ki so ga pred tem zažgali. politiko afganistanske vlade glede 24 urah je bilo na področju Mamija Paktunistana in nekaterih drugih na alžirsko-maroški meji nekaj huj-vprašanj. Skupščina je sprejela dve ših spopadov. Uporniki so napadli resoluciji. Prva priporoča afganistan- j Duar Ben Busaid v Veliki Kabiliji ski vladi, naj podpre gibanje za Pak- pa je bilo ubitih več ljudi tunistan, druga resolucija pa zahteva, I Tudi v okrožju Constantlne je I parlamenta Fischer, Avstrijska parlamentoma delegacija v Moskvi Moskva, 21. nov. (Reuter). Na povabilo Vrhovnega sovjeta SZ je prispela v Moskvo na obisk avstrij. ska parlamentarna delegacija. Delegacijo, ki bo ostala dva tedna v SZ, vodi predsednik avstrijskega lo Šumam, v imenu albanske vlade pa vodja albanske delegacije polkovnik Lam,bi Premti. Podpisu konvencije so prisostvovali z jugoslovanske strani poslanik FLRJ v Tirani Predrag Ajtič in svetnik poslaništva Toma Buklevski, izmed albanskih predstavnikov pa namestnik zunanjega ministra Vasilij Nadhanaili, namestnik notranjega ministra generalmajor Teki Koloneci in drugi albanski funkcionarji. Japonska vlada odstopila Tokio, 21. nov. (AFP). Predsednik japonske vlade Hatojama je danes sporočil odstop svoje vlade. S tem je bila omogočena sestava vlade, katere člane bo izbrala nedavno združena liberalno-demo-kratska stranka. Tu pričakujejo, da bo japonski parlament na jutrišnji seji imenoval Hatojamo za predsednika nove vlade. V novi vladi bo bržkone pet bivših demokratov in prav toliko bivših liberalcev. V dobro poučenih krogih sodijo, da bodo glavni resorji ostali v rokah dosedanjih ministrov. Egintovska pogajanja z Mednarodno banko Washington, 21. nov. (AP). V Washingtonu so se danes začela pogajanja o posojilu v znesku najmanj dve sto milijonov dolarjev, ki bi ga Mednarodna banka za obnovo in razvoj podelila Egiptu za izgradnjo jezu na Nilu pri Asuanu V imenu Egipta se pogaja finančni minister Kajsuni, v imenu banke pa njen predsednik Eugene Black. Jugoslovansko-avstrijska komisija za trgovinska vprašanja V Beogradu bo 1. decembra začela delo jugoslovansko - avstrijska komisija za trgovinska vprašanja. Komisija bo obravnavala tekoča vprašanja izmenjave med Jugoslavijo in Avstrijo v zvezi s sklenitvijo novega trgovinskega protokola za 1956. TEDEN TISKA IN RADIA PO DESETIH LETIH Ob vsakem jubileju ali obletnici presodimo delo v minulem obdobju ter ugotovimo dobre strani in uspehe, hkrati pa opozorimo na pomanjkljivosti in napake, storjene v minulem časovnem obdobju. Vse te uspehe in pomanjkljivost si dobro zapomnimo, da nam koristijo v bodočem delu. Ko naj bi novinar ob proslavi desetletnice Zveze novinarjev Jugoslavije ter Tedna tiska in radia presodil desetletno bilanco življenja in dela jugoslovanskega socialističnega tiska, tedaj bo, o tem sem prepričan, sleherni sko-mizgnil z rameni in sam pri sebi pomislil, da bi storil to bolje kdorkoli zunaj novinarskih vrst. Ne zato, ker bi morda ne mogel, marveč kratko malo zato, ker bi bila po našem mnenju ocena in analiza lepša in pravičnejša. Menimo torej, da so za to najbolj poklicani bralci časnikov in revij ter poslušalci radijskih oddaj. Skratka, to naj bi opravili naši bralci, kar ustno tudi delajo, toda v sedanjem trenutku to ni možno in zato bomo zgoščeno navedli nekaj dejstev. GLASILO JUGOSLOVANSKEGA JAVNEGA MNENJA Kdorkoli hoče presojati vlogo, pomen in vrednost jugoslovanskega tiska in radia, ne more storiti tega na podlagi trenutnega vtisa ali površnega pregleda. Predvsem se mora sleherni ozreti na njegovo daljno in bližnjo minulošt ter burno zgodovino, saj je naš napredni tisk v minulosti in v naših časih zmeraj delil usodo revolucionarnih gibanj po svetu in pri nas. Bil je borec, tolmač in začetnik vseh akcij naše Partije, ki je ustvarila pogoje in možnosti, da smo leta 1941 tako slavno, toda z nadčloveškimi napori šli v najsrditejše boje, kar jih je pomnila dotlej naša zgodovina, in da smo pod zastavo KPJ in tovariša Tita zaključili slavno obdobje naše zgodovine, da smo skovali svobodno in neodvisno državo enakopravnih narodov. Naš tisk je imel že prej in ima tudi zdaj jasno nalogo. Naš tisk je glasilo jugoslovanskega javnega mnenja, to pa pomeni, da ima mnogo natanko določenih in težavnih nalog. Njegova naloga in funkcija je, da zanesljivo obvešča, tolmači in vzgaja predvsem naše ljudi, pa tudi zunanji svet o tistem, kar se pri nas dogaja in dela, hkrati pa da bralce doma v skladu z resnico obvešča o dogodku po svetu. UGLED PO SVETU Jugoslovanski tisk si je pridobil spričo takšne usmeritve ter načelnega in objektivnega stališča na svetu velik ugled in simpatije vseli naprednih sil. Jugoslovanski novinarji kot dopisniki naših agencij, radijskih postaj in časnikov so povsod na svetu deležni toplega sprejema in spoštovanja. Pridobili so si tolikšen ugled zato, ker se v svojih objektivnih poročilih o kateremkoli vprašanju nikoli niso odmaknili od splošnih socialističnih gledišč in načel. Glavna težnja našega tiska in radia na notranjem torišču je, da zmeraj in stalno razvija duha bratstva in enotnosti, da goji duha jugoslovanskega patriotizma v smislu naprednih in revolucionarnih tradicij iz časov pred rusko revolucijo, zlasti pa iz njenih časov. Še ena važna naloga tiska kot močnega činitelja, ki razvija moralne in duhovne vrednote ter ustvarjalne sile slehernega naroda v okviru vse države, je njegovo vztrajno delo za enotni lik jugoslovanskega socialističnega državljana. JAVNA TRIBUNA DRUŽBENE KONTROLE IN KRITIKE Naš tisk je javna tribuna družbene kontrole in kritike. Naš tisk je v pravem pomenu besčde družbeni vzgojitelj. Njegov vpliv na množice bralcev pa je od dne do dne večji in globlji. Toda razvoj našega tiska že prej ni bil, pa tudi zdaj ni brez problemov in težav, često pa tudi velikih ovir. Pogoji za razvoj naprednega jugoslovanskega iska v minulosti niso bili zmeraj ugodni, da bi dosegli raven mmuuf Obiskovalci na Gospodarskem razstavišču z zanimanjem ogledujejo razne merilne naprave izdelane v Inštitutu za elektrolize v Ljubljani Z LETNE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV TERENA CENTER V MURSKI SOBOTI Kršenje delavskega samoupravljanja bi morale preprečiti množične organizacije tiska v bolj razvitih deželah. Vzlic temu pa je dosegel zavidanja vredno raven. Naših grafičnih podjetij po vojni nismo dovolj obnavljali. Zaostala tiskarniška tehnika je bila kon. kos delu, pa tudi zdaj le s težavo izpolnjuje svoje naloge. Tiskarni-ške zmogljivosti niso zmeraj zadostovale, da bi bile kos vsem potrebam; pa tudi takšen, kakršen je, je naš tisk z velikimi napori ter vnetim in tovariškim prizadevanjem tovarišev iz grafičnih in tiskarni-ških podjetij dosegel in še zmeraj dosega največje možne uspehe tako-po kakovosti kakor tudi po obsegu. NOVINARSKI KADER Naš mladi novinarski kader, ki se je v minulih desetih letih učil na zgledih in praksi revolucionarnega tiska v minulosti, zlasti pa na izkušnjah iz narodnoosvobodilne vojne, je uspešno premagoval težave in postajal z vsakim dnem bolj strokoven, hkrati pa tudi politično zrelejši in boljši. Tudi poklicne strani ni zanemarjal, tako da imamo po 10 letih dela v svobodi, v novih razmerah soliden novinarski kader, ki še zmeraj teži po čimvečji izpopolnitvi. Menimo, da so novinarji v minulem obdobju, čeprav morda ne v celoti, vendar zadostili koristim in željam naših bralcev in poslušalcev, katerih število je po vojni, zlasti pa zadnja leta čedalje večje. Kolikor pa nismo v vseh podrobnostih novinarskega dela ustregli našim bralcem, upamo in si bomo prizadevali, da bomo to storili v našem bodočem delu. Vzlic nekaterim ugotovljenim pomanjkljivostim, ki j.ih ne prikrivamo, pa imata naš tisk in radio značilnosti dobrega sodobnega tiska na svetu ter veliko prednost spričo svojega čistega in načelnega lika. Naš tisk je vir realne informacije o ljudeh, dogodkih, gibalnih silah, pojavih preživelega... S svojo vsebino, jezikom in slogom je ne-dirigirano močno vplivno sredstvo agitacije in propagande — toda propagande družbenega napredka. V minulih desetih letih ni bilo moč urediti vseh vprašanj. Nekatera bomo še obravnavali, toda glavna in temeljna naloga bo tudi v prihodnje pridobiti čim večje šte-oilo bralcev in poslušalcev radijskih oddaj, da bomo dosegli svetovno povprečje, dalje zboljšati teliva niko in gmotno podlago tiskarn, povečati proizvodnjo papirja in grafičnih potrebščin ter izpopolniti kakovost tiska v grafičnem smislu. Stojimo na začetku nove poti v naši gospodarski politiki, zlasti glede zboljšanja našega družbenega standarda. Le-ta bo nedvomno pripomogel k hitrejši odstranitvi težav, na katere zadeva tudi naš tisk. Boljši tisk bo razširil krog bralcev časnikov in poslušalcev radijskih oddaj in tako bo njegov vpliv še večji in močnejši. Toda tudi ob sedanji zmogljivosti naših tiskarn izhaja 17 dnevnikov z naklado kakih 735.000 izvodov in deluje 18 radijskih postaj s 752 kw ter 14.547 oddajnih ur, oddaje pa posluša 496.811 naročnikov proti 155,113 v letu 1939. Samo v Srbiji je število radijskih postaj, njihova zmogljivost, število oddajnih ur in število naročnikov večje kakor je bilo leta 1939 v vsej Jugoslaviji. Naklada dnevnega in občasnega tiska ter revij, ki izhajajo samo v Srbiji, pomeni velik uspeh v primerjavi s stanjem v stari Jugoslaviji, saj izhaja zdaj samo v Srbiji 198 časnikov z naklado 200,373 izvodov od skupnih 457 časnikov v Jugoslaviji, dalje 236 revij od skupnih 480 v vseh republikah. Narodne manjšine v Jugoslaviji imajo 12 časnikov z naklado 12.453 izvodov in 28 revij z naklado 982.000 izvodov. Teh nekaj podatkov, ki smo jih objavili o našem tisku v minulih desetih letih, ne da bi se spuščali v podrobnosti, po našem mnenju za. dostuje za glavno informacijo o sedanjem jugoslovanskem tisku. Nikola Krsmanovič Posvetovanje predstavnikov SZDL v ptujskem okraju V soboto 19. t. m. so se v Ptuju zbrali predsednik} ob&iaiakih odborov Socialistične zveze. Posvetovanje je vodil sekretar Okrajnega odbora SZDL J tovariš Miro Bračič. Predsedniki so poročali o delu občinskih odborov, na kar so se pogovorili, kako bodo na področjih raznih občin uveljavili med ljudmi nove gospodarske ukrepe. Predvsem bo Socialistična zveza dala iniciativo zn posvetovanja predstavnikov kmetijskih zadrug ter s stalnim političnim delom pomagala pri razvoju kmetijstva v na vasi. Obravnavali so tudi vprašanje pojačanega izobraževalnega dela v zimskih mesecih, vprašanje družbenega upravljanja v občinah in priprav z« volitve v odbore SZ, k} bodo izvedene v mesecu decembru in januarju. M. R. Njena prošnja ni bila »med prvimi« (Iz razgovora s tekstilno delavko v Mariboru) Ta dan je sonce po nekaj dnevih zopet razdelilo malo toplote v hladno jesensko popoldne. Bilo je okrog trinajste. Pri vhodu v Mariborsko tekstilno tovarno je na mah postalo živahno. Z veselimi klici in sporočili je — kakor vsak dan ob tej uri — dopoldanska izmena prepustila v strojih milijone metrov niti in tkanin popoldanski izmeni. Ko je vrvež pri vhodiu prenehal, je v ušesa dalje udarjal samo ropot iz obratov te velike tovarne. Le kamioni, naloženi z blagom, so tu in tam prekinjali takt, po katerem se od prvih dni obstoja tovarne giblje na tisoče ženskih rok. Kdo so dekleta in žene, tekstilne delavke, ki že deset let oblačijo vsakega med nami? Ko sem jih gledala pri strojih in ko so odhajale iz tovarne, zjutraj ob petih, popoldne ob eni in devetih zvečer, me je prevzela želja, spoznati eno izmed njih. Zena štiridesetih let, lepih potez in prijaznega vedenja mi je odprla, ko sem potrkala na vrata skromne hišice, na pol barake v Vrazovi 38 na Pobrežju. Predica Pavla Brecljeva. Sedemnajst let zahaja Pavla zdaj k temu, zdaj k onemu stroju predilnic Mariborske .tekstilne tovarne. Teden dnd dopoldne, zatem popoldan nato zvečer. Začela je kot Su**" najstletno dekletce. Letos ravna 8 strojem v Predilnici I. Stanuje * kuhinji, ki meri 2 m v širino ® j 4 m v dolžino. Ta »stanovanjsK1* I prostor je last njene čez 80 1« ; stare matere, ki tudi stanuje 1 i njimi in jo je treba vzdrževati ker nima socialne podpore. St®1*? jo je vzela k sebi, da ni žara®, brezvestne hišne lastnice P1^ dvema letoma ostala s 4 otroki M cesti, ko je bil mož pri vojak*®-Dvoletni Branko spi s sestri^ Slavko v otroški posteljici, Pav s sinčkom Vladom v postelji, n*®* si pa z najstarejšim Ivan®0" tretješolcem, pogrinja na tleh. Pavla bi stanovanje dobila, kw pa nekaj časa ni delala žara® majhnih otrok, ni bila »med Pr®' mit. V tovarni je še 800 podobna) primerov. Kadar prihaja zjutraj utrujena z nočne izmene, odpraj* otroke v šolo, nato pa nekolik® zadrema, če ji to dovoli *j*a, Branko, ki še ne razume, kaj je to nočno delo. Pavla se počitk** tudi odreka. Doma je gospodinj® in mati. Treba je pospravljati, k*)' hatii in šivati, klala Slavka rni Je pokazala zvezke. Čedno piše svoja lota, in tudi mamica precej zaslug pri tem. Ko sf® prišla, sta ravno zavijali zvezkft Med razgovorom z menoj je hitel® s kosilom. Slavka bo šla v šol®' Ivan in Vlado se bosta pojavil® aktovkami na vratih, nato še n*®^ ob enih bo pa morala biti v, varni Nisem ji hotela jemati dr®' gocenega časa. Poslovila sem s® prepričanju, da sem spoznala e*1.^ izmed njih, ki jim gre veliko Pr*' znanje za požrtvovalno delo. 'e ' jetno bi mi večina med njimi *®' upala tako kot Pavla, da bi t®z? pogrešala tovarno. V upanju, “? bo težav čedalje manj, ljubijo sV.v poklic. O vsem tem pričajo m*1'' joni metrov blaga in pridne roke, ki nas že deset let oblačijo. &• Naročniki Ljudske pravice so zavarovani za primer nezgode Se so možnosti a dministr a tivnih V nekaterih murskosoboških podjetjih in obrtnih obratih se delavsko upravljanje še ni utrdilo. Na letni konferenci osnovne organizacije Zveze komunistov terena Center, ki je bila v petek, so razpravljali predvsem o treh primerih na svojem področju. Nojbolj grob primer kršenja delavskega upravljanja je bil v podjetju »Vrba«, kjer delavski svet in upravni odbor nista imela rednih sej, niti ni nihče sklical delovnega kolektiva, da bi razpravljal o tarifnem pravilniku im pravilniku o normah. Posledica je bila, da je bil tarifni pravilnik sestavljen tako slabo, da je povzročal med delavci mnogo nejevolje — nekateri so zaslužili ves mesec komaj 2000 din, čeprav niso delali tako slabo. Nedelavnost delavskega sveta je bila posledica nepravilnega ravnanja višjih uslužbencev, ki so si prilaščali preveč pravic. Na nekem sestanku delovnega kolektiva so predsednika delavskega sveta zavrnili, ko je opozoril na nepravilnosti, da take stvari spadajo v pristojnost poslovodje in upravnika. Ker sindikalna organizacija ni bila dovolj močna, niti kolektiv ni dobil pomoči od Socialistične zveze, je klonil pred samovoljo vodilnih uslužbencev. Na konferenci so komumisti podrobno ocenili vso gospodnrsko in kulturno dejavnost na svojem področju ter delo množičnih organizacij in društev. Zunaj Socialistične zveze ni mnogo volivcev, vendar njena dejavnost na raznih področjih ni zadovoljevala. To se je kazalo tudi pri zborih volivcev, ki niso bili dovolj uspešni. Na njih niso naredili nobenih konkretnih sklepov, zato tudi na.| naslednjem zboru ni bilo ustreznih poročil, kako je ljudski odbor upošteval mnenje volivcev. Z odkrivanjem teh in podobnih pomanjkljivosti so opozarjali, kje čaka komuniste največ dela. Njihovo mesto bo predvsem v tistih organizacijah rn društvih, ki doslej niso izpolnjevala svojih nalog.1 Pomenili so se tudi o izobra-že vanju in usposabljam ju za politične im gospodarske naloge, za j kar je potreben individualni im skupinski študij, ter so naredili načrt za zimsko delo. P. Podjetja prevzemajo štipendiranje strokovnega kadra Na seji okrajne komisije za Dodeljevanje Štipendij, ki jo bila tc dni v Novi C.ortr\, so z zadovoljstvom ugotovili, da so Številna podjetja in gospodarske organizacije že prevzele Štipendiranje strokovnega kadra, ki ga je doslej večidel vzdrževal 01,0 v breme proračuna- V prihodnje bo OLO Stipen diral le Sc prosvetne, zdravstvene in druge javne delavce za potrebe celotnega, okraja, vtem ko bodo morala inženirje, tehnike in druge visokokvalificirane delavce raznih strok in gospodarskih panog. Štipendirati podjetja sama. Le-ta so, kot omenjeno, za to pokazala precejšnje razumevanje in je upati, da bo tako moč že kmalu precej omiliti pereče pomanjkanje zlasti visokokvalificiranega strokovnega kadra. M. D. Med ukrepe za dvig 2irvljenjske ravni spada tudi znižanje administrativnih stroškov na minimum. Ti stroški pomenijo za skupnost veliko breme. Znižanje administrativnih stroškov pa mora biti premišljeno zlasti pri osebnih iezdatkih, da ne bi trpela kvaliteta dela. Nepremišljeno zmanjšanje delovnih mest ali pa določanje nizke kvalifikacije za posamezna delovna mesta ima lahko za posledico večjo Škodo kot pa korist. Ta nevarnost obstaja zlasti danes, ko uvajamo v državni upravi naš komunalni sistem. V naši administraciji pa imamo še veliko možnosti zmanjšanja drugih materialnih stroškov, ki jih lahko kategoriziramo kot razsipništvo. Vsa naša dosedanja praksa kaže, da ni dovolj samo apeliranje na vest odredbodajalcev, ki jim Je skupnost zaupala izvajanje njihovega dela proračuna, temveč da je treba predvsem zaostriti vprašanje odgovornosti. V sklop odgovornosti vključujem tudi predlog proračuna zato, ker je že tu začetek slabega. Napihnjeni proračuni dajo večjo možnost za slabo gospodarjenje, razen tega pa anganlrajo sredstva, ki bi drugače bila porablje- j na v druge, koristnejše namene. Vsak proračun sprejme predstavniški organ. Isti organ sprejme tudi zaključni račun. Izvajanje proračunov pa je zaupano odredbodajalcem. Za odredbodajalca Je proračun zakon. ; Važno Je, kako odredbodajalec v okviru tega zakona gospodari. Večkrat Je formalno izvajanje proračuna sicer , zakonito, pa je vendar gospodarjenje I slabo. Se slabše pa Je, če imamo slabo gospodarjenje povezano z nezakoni- | tostmi. Vse to pa bi morali obravnavati predstavniški organi pri sprejemanju zaključnih računov. Vprašanje sprejemanja zaključnih računov se ml j zdi vse preveč formalno. Potrebno bi bilo, da bi se predstavniki ljudstva v ljudskih odborih kakor tudi republikah bolj poglobili v zaključne račune. Ce pa hočemo, da bi se stvari tako obravnavale, se moramo nujno posluževati ugotovitev kontrolnih organov, ki Jim Je to delo po zakonitih predpisih zaupano. V tem Članku se bom dotaknil gospodarjenja nekaterih republiških ustanov. Tudi tu ni vse tako, kot bi si želeli. Gre pa za velike vsote. Vzemimo n. pr. Upravo za cesto LR9. Ta ustanova zajema s svojimi stroški 29 •/• celotnega republiškega proračuna za leto 1955 — 2,8 milijarde dinarjev. Kot vidimo, to ni majhna stvar. Ce pri takem znesku prihranimo le 1 •/#, Je to 28 milijonov. Ta ustanova že ves čas svojega obstoja Ignorira odločitve Ljudske skupščine kakor tudi Državnega sekretariata za nroračun. Tako n. pr. ljudska skupščina za leto 1953 in 1954 ni odobrila tej ustanovi v rednem proračunu nobenih investicijskih sredstev, ker so bila ta angažirana za bolj potrebne stvari. Odobrila Je le sredstva *a vzdrževanje cest. Kljub temu pa Je ustanova porabila iz sredstev vzdrževanja samo v letu 1954 263.499.000 dinarjev za Investicije. Isto Je storila tudi v letu 1953 Te večstomilljonske Investicije so bile na ta način stvar individualne odločitve Hi presoje, ki pa Je lahko zgrešena aM pretiran len a z ozirom na potrebe, kakor tudi splošno gospodarsko situacijo. Da ta posto- pek ni demokratičen, ni potrebno po- | sebej poudariti. Pri svoji tehnični sekciji Ljubljana je imela ta uprava vsa leta in tudi še v letu 1955 »črni fond«, iz katerega Je nekontrolirano finansirala razne nabavke. Promet tega fonda pod naslovom »obveznosti za nefakturirano blago« pa je šel v več desetmilijonov. V letu 1953 in 1954 je šlo skozi ta fond 42,799.564 dinarjev. Tudi dohodki, ki jih je imela ta ustanova, se niso odvajali v republiški proračun, kot bi se morali, temveč so se uporabljali zopet za razne nekontrolirane nabave in dela. Takih dohodkov je bilo v letu 1954 za 131,227.000 dinarjev. Konec leta 1954 Jih Je bilo po raznih računiih sekcij še za 43,303.000 dinarjev. O kaki disciplini glede namenskega trošenja ni govora. Iz partije funkcionalnih izdatkov »nabava strokovne literature« je bilo namensko porabljeno le 7,8 •/•, vseh ostalih 92,2 •/• pa nenamensko. Državni sekretariat za proračun Je odobril tej ustanovi enkratno izplačilo nagrad v znesku 130.000 dinarjev pod pogojem, da se te izplačajo najboljšim delavcem, cestarjem in osebju tehnične shižbe sekcij. Dejansko pa Je bil ta znesek porabljen za nagrade uslužbencev uprave, znesek 20.000 dinarjev pa celo za nagrado uslužbencem izven cestne službe. Za ostala izplačila nagrad in nadur pa niso nikogar več vprašali. Osnovna sredstva predstavljajo pri tej ustanovi knjižno vrednost 361,318.000 dinarjev. Dejanska Je šc mnogo višja. Podzavarovana pa so bila še v I. polletju 1955 za znesek 273.000.000 dinarjev. Kaj je lahko posledica take malomarnosti, vidimo iz primera sekcije Celje. Zaradi podzavarovanja Je tehnična sekcija Celje v letu 1954 utrpela škode za znesek 1,928.664 dinarjev. Tudi miselnost, da Jo treba konec leta vso potrošiti ali pa poskriti. Je pri tej upravi globoko zakoreninjena. Zaključni račun je bil do sedaj za skupščino vedno Izvršen 100 odstotno. Na račun viška iz leta 1953 pa so so obratni skladi sekcij dvignili za 20 921.000 dinarjev. Koliko pa Je še takih primerov, kot n. pr. pri teh- nični sekciji Ljubljana, kjer so 291 m' lesa (3,5 milijonov dinarjev) prikazali konec leta med porabo, čeprav šc ni bil porazen. Vso to samo zato, da ne bi bilo treba kaj vrniti skupnosti. Ali nakazilo uprave tik ob zaključku leta raznim podjetjem za delovne obleke, srajce bunde itd. (skupno za 14,992.450 dinarjev). V februarju 1935 pa so tekla šele pogajanja, o dobavah pa še ni bilo duha ne sluha. Lepe denarje nas stane tudi nesmotrno delo pri tej upravi in nizka storilnost. Sekcijam sc nalagajo vedno nove tzredne naloge Zaradi tpga trpi Izpolnjevanje rednega programa. Ker se te naloge smatrajo vedno za najbolj nujne. Ima jih Izvrševanje za posledico visoke stroške. Tr^ba je mobflll-zirati Mudi iz vseh koncev ln krajev, prekiniti redna dela, plačevati terenske dodatke Itd. Za ta izredna dela na največkrat niso niti zaslgurana potrebna finančna sredstva, tako da gredo v večini primerov na račun sredstev rednega vzdrževanja In obnove. Pri takem načinu finansiranja Je Jasno da se Iz programa vzdrževanta 'n obnove morajo Izločiti dela, ki bi Jih bilo treba nujno izvršiti ker bodo sicer v doglednem času zahtevala še večje stroške. Ce obravnavamo vprašanje storilnosti v povezavi z delovno silo na kmetih, vidimo, da je ta ustanova s slabo storilnostjo povzročala velik odtok finančnih sredstev na kmete. Samo pri vzdrževanju makadamskih cest (nekvalificirana delovna sila) znese to okoli 45,000.000 dinarjev. Pri drugih delih ni dosti boljše. N. pr. v nekaterih kamnolomih in gramoznicah sekcije Novo mesto se norme tako visoko presegajo, da pomisliš, ali je zadeva sploh resna: v januarju 1954 do 144'/«, v maju do 271 */», v Juniju do 306 ‘It Itd. V Razdrtem (sekcija Ajdovščina), kjer je situacija najboljša, I je akord postavljen tako, da delavec v tem kamnolomu zasluž na uro 74 dinarjev. To je zelo visoko z ozirom na stopnjo kvalifikacije tega dela, kakor tudi le 39 */• Izkoriščenost drobilca tega kamnoloma. Praksa pri tej ustanovi Je tudi to, da se na gotovo časovno razdobje vrše sestanki vseh šefov sekcij in vodilnih uslužbencev uprave. Ti sestanki pa so zelo draga stvar. Računlca pokaže, da je tak sestanek v Novem mestu stal ničmanj kot 90.957 dinarjev, medtem ko bi pri dobrem gospodarjenju stal le 15.614 dinarjev ali 17 ‘It zapravljenega zneska. Od zneska 90.957 dinarjev odpade na vožnjo z avtomobilom 57.440 dinarjev (namesto 9364 dinarjev z vlakom), dnevnice 6250 dinarjev, ostalo 27.267 pa za zakusko v Šentjerneju, To pa šo ni vse. Sekcija Celje je priredila Izlet uslužbencev v Opatijo, Reko In Koper v času od 16. do 17. oktobra 1954. Razen stroškov za prevoz je vsak uslužbenec dobil še 2 dnevnici. Izlet je stal sekcijo 123.325 dinarjev. Se predtem (19. IX.) pa je bil organiziran izlet v Zagreb na velesejem, ki je stal 45.925 dinarjev. Tudi v tem primeru so udeleženci dobili dnevnice. Izlet v Celje in Laško, ki ga Je priredila sekcija Ajdovščina, je stal skupnost 76.625 dinarjev itd. Sekcija Novo mesto je v letu 1954 najela za več mesecev osebni avtomobil pri privatniku za ceno 40 din od kilometra (to Je samo obraba). Ta pretirana cena pa vodstva sekcije ni motila, da ne bi s tem avtomobilom vršila potovanja v Zagreb ln Ljubljano, kjer so na razpolago javna vozila Motilo Jih tudi ni. da ne bt uporabili poltovorni avtomobil za prevoz 64 batnih obročkov Iz Zagreba Itd. Mariborske sekcije tudi ne motijo prevozi z osebnim avtomobilom v Ljubljano, čeprav tak prevoz stane 11.313 din. ko bi z vlakom v najslabšem primeru stal le 1952 din. Takih in sličnih primerov pri tej upravi bi lahko navedel še več. Imamo tudi ustanove, ki obstoje že več let, nimajo pa pravil niti nišo registrirane To se pravi, da poslujejo ilegalno. Taki ustanovi sta Institut za Jeklene konstrukcije in Zavod za kemične in tehnološke raziskave. Poglejmo, kako gospodarita. Na primer Institut za jeklene konstrukcije. Odločbe o višini osnovnih In dopolnilnll plač ter funkcijskih dodatkov uslužbencev izdaja predstojnik brez kakega soglasja z Drž. sekretariatom za proračun In splošno upravo. Zato so tudi temu primerno samovoljno določene. Nadure se prav tako izplačujejo brez kakršnegakoli soglasja. Predstavljajo pa 40 re plač. Tudi tarifa za nadure je ločena samovoljno visoko in ne dn**1 do' up»' ločena samovoljno visoko in ne števa redne plače uslužbenca I15 je namesto 50 '/•, pri inženirjih P» g, več). V letu 1954 so obračunane ure tudi za predstojnika po 250 .0 v višini 463.925 dhv Računovodstvo odprlo za ta sredstva poseben ko > z naslovom »obveznosti instituta s, predstojnika«. Iz teh sredstev P® gj. izplačujejo nagrade in honorarji ^ sto drugim osebam. Kako Je skombinirano, vedo samo pri teDLn|c stitutu. Tudi izplačevanje an „ot-Ignorlra vse predpise v zvezi s P j. nimi in selitvenimi stroški. pregr° »Dekle iz Trente«. s %ro »Dekle iz Trente« je napi-Sh ^an kulturno-prosvetnega dru-j a »Mejnik« tov. Vlado Pipan. J« zelo uspela in bo našla pot i na amaterske odre. Tudi vče-ajs"-i° uprizoritev je publika toplo ?*a' Društvo »Mejnik« so n„ ,a®°yili leta 1945 in spada med jaiktivnejše v okraju ter ima več 140 članov. S) ljeno že vse potrebno, tako da bodo letošnji občni zbori verjetno najbolje organizirani od vseh dosedanjih. Pri razpravah na sestankih so prišle do izraza predvsem težnje, da bi v nove upravne odbore sind. podružnic izvolili mlajše ljudi. Novi upravni odbori bodo morali posvetiti več pozornosti ideološki vzgoji svojih članov in pa sodelovati z upravami podjetij pri obravnavanju in reševanju gospodarskih problemov. Igpggg: Tehniški kovaški muzej v Kropi ne baročne graščine v Sloveniji, le majhen muzej lokalnega zna-uredili splošen pokrajinski muzej Gorenjske, ki bi prikazal zgodovinski prerez skozi žitje in bitje ljudstva pod Triglavom. Dalje, predstaviti domačim in tujim turistom najlepši košček slovenske zemlje ter njenih naravnih znamenitosti. Razen tega C« VPRAŠANJU POMANJKANJA UČNIH MOCl Če bi bilo nekoliko drugače bi ne bilo tolikšne zadrege kanju učnih moči, ki se nepre- v stanju popolne zmogljivosti, ta-stano ponavljajo na sejah in se- ko velja taisto tudi za vsakega Stankih, povsem odveč vse dotlej, šolnika, dokler se tudi odnos do učnih moči ne izpremeni tako, da bodo Ko v komunah tožimo, da nam in da 23 ugotavljamo, na Y. zasavskem okraju močno kov število učencev in dija- osnovnih šolah, nižjih ter J n gimnazijah. Ko v tej zvezi ..*•—* ™ ~ .... , tj., kako je malone komune v večji meri poskrbele P^ma-njkuje prosvetnega hio-S+- tesno s šolskimi prostori, za stanovanjsko vprašanje pro- [ zdravstvenega kadra, je treba ne-Dov^ ri tožimo, da skoraj svetnega in učnega kadra. So prt- o^bno^ tudi pomisliti, da bo pre- terri Primanjkuje učnih moči meri, ko gre za eno ali dvoje C6i laže, da se bomo tem prej j. vsako leto naraščajo hono- stanovanj. In vendar se pereče; rešili iz te zadrege, če bomo temu Opazna so sicer pri- vprašanje po dve ali tri leta ne kadru omogočila vsaj najnujnejše premakne z mrtve točke. Učna J življenjske pogoje. Vprašanje je mesta ostajajo prazna, honorarne torej: nekoliko izpresmeniti sta- ure naraščajo, prosvetni kader je novanjski odnos do prosveitnega yp ; “i. aievmj uvimi rnuui, da Vv ^ ^os^e-j ®e nr moč reči, izka v6 ,g^e ^Sa kaj izdatneje j2 Zadrege. uucvucga icua m oyia— daio- učiteljišča in fakultete viti vprašanja o pomanjkanju vsako leto več učnega ka-«• Ponekod se ta dotok že vid-t>r,m P°?na- drugod pa ostaja ^anjkanje učnih moči prej ko niu ■ °na^° aH P3 se še celo stop-tere6 Prosvetni delavci, na ka-Vt> ,srno se obrnili glede tega tu<,aSatl'’a’ pravijo, da bi lahko red1 V dobili po razpo- svoi1 rePubliškega sveta za pro-razr^ Ve^ novih učnih moči. Do le Reditve učnih moči gre vse nov ak° Sladko. Ko pa bi te SVo-e u^ne moči morale nastopiti Dt-o. s*užbena mesta, se stvar r,a”lno?okrat zatakne. V glav-skeiTi s''var °btiči na stanovanj-kain* vprašanju. Brez stanovanja Jpada učitelj ali profesor ne p,. reta biti, to je več ko jasno, v zastran tega pa so v posa-nih komunah tožbe o pomanj- preobremenjen, pouk trpL In z i11 zdravstvenega kadra. To pa je dnevnega reda ni mogoče spra-: '^em laže, ker ne gre za desetine stanovanj, ampak vsepovsod samo za nekaj stanovanj. (ž) učnih moči Tako n. pr. v Zagorju, da ne navajamo drugih primerov, manjkajo učne moči na osnovni šoli in na nižji gimnaziji. Te učne moči so sicer dodeljene, a ne morejo nastopiti, ker so brez stanovanja. Čakajo, povprašujejo, dokler se slednjič ne naveličajo: »Zdaj mi je tega čakanja dovolj...« Medtem sta bili dve stanovanji že namenjeni novim učnim močem, a so jih drugi stanovalci zasedli ponoči. Tako se stvar seveda ne zgane za las naprej. Vse lansko šolsko leto učiteljica M. K. ni v Zagorju poučevala, ampak je bila s svojim malim otrokom doma pri starših na Gorenjskem. Podobna stiska je tudi v drugih revirjih in krajih v zasavskem okraju. Zagorski monirii Se radostno pripravljajo na Dan republike trol-io leto se vsi pionirji v Ju trudijo, da bi jx*itali v Za-bi dU.,6na izraod najbolj« urejenih nj2a(?y>0^ marljivih pionirskih orsa^-Y ^om premlevanju je po-feaj ° Prikupn-* značilnost, da &ku-^osto.- * v svojom delu čimbolj sa-**T1 eeIQor Pti veekaikor upo-vodu i Dasvoto svojih pedagoških lj^v' ev* klanov Društva prijate-^Udine in staršev. V tem pri-Ufll>ehIn ndfzajo pionirji 6fyja, za uspehom iai se lotevajo s samozavestjo težjih in Ži^0 nal°K. Z lastno dramsko dru- skih let°s uprizorili voč mladin- Br* K ^aterimi so postali zelo ^adevn11* me^ v80'mi Zagorjani. Pri-uspe h p so dosegli tudi s svo-2J"0v,lko sekcijo, ki se je z lepi-histi iKa‘lni pomerila z mladimi sa-lz drugih revirjev. p*iprflv^ve*jo radostjo Pa so te dni ^Puhlii na Pinzn^vanje Dneva ?«5k»7-a katoroRa bolj ali manj turn: “Jno pripravljnjo cnloton kul-^P°r6(l. Rami IhmIo naiitudirali .ii° 'Krioo. rpcitacije ter neka-st4 _ 'r]iKo to*ko. Pomagala jim bo-Ror»i7; ;t slavnostni sr>ored edino za-°,’tt«>t Kodba ter nevski 'tavnfu,* 0<*e I*. Najbolj se on tem v dnevu veselo, ker. bodo „ Pm revirju razvili prvi pio-vi>ann ^^»Por ter z njim dobili svoj W^U.mb01 marljivih ip zavednih čaja. Teh pa je po Gorenjskem precej. Specialne tehnične muzeje imajo na Jesenicah in v Kropi, v Begunjah muzej Talcev, na Bledu pa pripravljajo reprezentativni slovenski muzej. Torej le gorenjske sinteze za sedaj še ni nikjer. Tudi ne v Kranju in v Škofji Loki. Muzej bi imel vse oddelke, značilne za splošne muzeje. Prirodoslovno zbirko z alpsko floro in fauno, arheološko, etnografsko, ki bi zajela planšarstvo, lovstvo, lončarstvo, piparstvo, zvončarstvo; ves način kmečkega in mestnega ter delavskega življenja. Dalje kulturno in umetnostnozgodovinski oddelek, tudi samo z deli iz teh krajev. In zaključno socialno-zgodovinski oddelek z NOB. V letni sezoni bi prirejali še razne občasne razstave, ki bi lahko pritegnile tudi blejske turiste. Tak muzej bi bil Gorenjski že glede na bogato zgodovino, ki bi jo z ohranjenimi predmeti pustili našim zanamcem, vsekakor nujno potreben. Primernejših prostorov, kot so v radovljiški graščini,’ si je tudi težko zamisliti. Razen tega je kraj sam zaradi obližnjih turističnih središč zelo prikladen. Seveda pa pri odpiranju muzejev, kot pri muzejskem in spo-meniškovarstvenem delu, ne sme- mo misliti na rentabilnost. Edina rentabilnost je velika kulturno-vzgojna naloga in dolžnost do zgodovine. Tu ne smemo poznati lokalističnili teženj, ki so plodnemu delu le v veliko oviro. Tak pokrajinski muzej ni samo stvar kake mestne občine ali komune, temveč v tem primeru gorenjske skupnosti komun. Zato bi bilo dobro, da bi Okrajni ljudski odbor v Kranju preudarno odločil, ali naj prvotne ideje likvidira, oziroma jih skuša prenesti v center Kranj (ker je pač sedaj središče), ali pa naj pomaga uresničiti to dobro zamisel. S.B. Pred letno konferenco ZKS na Jesenicah Osnovne, terenske in vaške organizacij« ZK na povečanem teritoriju občinskega LO Jesenice so že pred nekaj dnevi zaključile svoje tetine konference. Konference osnovnih partijskih organizacij so dale bogato gradivo za bližn jo občinsko konferenco ZKS, ki bo na Jesenicah, dne 9. decembra. Na tej konferenci bo komunski komite ZKS Jesenice razpravljal z novimi vodstvi in izvoljenimi delegati prvenstveno o vlogii članov ZK pri izvajanju novih gospodarskih in ekonomskih direktiv za zboljšanje življenjske ravni našega delovnega človeka. Govora pa bo tudi o vlogi komunistov v družbenih organizacijah in društvih. DOBRI KADRI pogoj za uspešno delo komune Turizem bi lahko postal samostojna gospodarska dejavnost radovljiške komune Komuna v Radovljici je imela to srečo, da je lahlko absorbirala del kadra dosedain.jega okraja razen omega iz novih štirih občin Krope, Podnarta, Černivca in Begunj, ki spadajo pod radovljiško komuno. Dobri kaidri so vsekakor osnova za že dosedanje uspešno delovanje novega občinskega ljudskega odbora. V tem tednu bo že šesta seja, ki bo reševala še nujne tekoče probleme. Do sedaj pa so obravnavali razen organizacijskih vprašanj tudi gospodarska. Edino najvažnejši sektor, gospodarski, mora še dobiti svojega načelnika. Izvoljeni sveti tudi že delajo. Nekateri izmed njih sd sicer še niso našli pravega torišča delia ali bolje problemov. Veliko dela bo pa imela komunalna uiprava. Občinska odbor je, ko je temeljito analiziral stanje, ugotovil, da dosedanjih sedem po statutu izvoljenih svetov z ozirom na specifične panoge v komuni ne bo zadostovalo. So pred ustanovitvijo sveta za turizem in sveta za obrt. Turizem bi lahko z ozirom na predvojino tradicijo, sedaj precej zanemarjeno, postala samostojna gospodarska dejavnost v komuni. Svet za turizem bi imel nalogo, zboljšaiti turistično dejavnost vsaj na predvojno raven, ko je bilo v Radovljici razpoložljivih 700 do 800 postelj. Lani jih je pa bilo le 400. Prvo, kair bi bilo moč storiti za rešitev tega problema, bi bila ureditev celega »Grajskega dvora« spet v hotel'. Eno nadstropje, to je 25 sob, v katerih so stanovanja, bi z dograditvijo novih stanovanjskih blokov lahko izpraznili. Tako bi imeli na razpolago že 150 postelj. Drugo pa je zainteresirati privatnike za oddajanje sob. Bolje, pri njih je za to veliko zanimanje, vendair jih strah pred stanovanjsko komisijo zadržuje, da bi se v poletnih mesecih utesnili. Boje se, da bi jim komisi ja zaradi OB LETOŠNJIH POMOČNIŠKIH IZPITIH V ZASAVJU Skoraj polovica prav dobrih Letos je med 300 vajenci na področju obrtne zbornice Trbovlje 72 kandidatov, ki so končali svojo vajensko dobo, opravilo pomočniške izpite. Iz kovinske stroke je bilo 16 kandidatov, iz lesne stroke 20, iz oblačilne 12, iz čevljarske 7 ter iz raznih drugih uslužnostnih strok 17. Z odličnim uspehom so opravili izpit 3 kan- nje posameznih kandidatov. Zaključek izpitov je bil javen ter združen z razstavo vseh izdelkov, tako da se je vsakdo javno prepričal o delu in znanju naših mladih obrtnih delavcev. Razen vajencev so se zaključnega dneva udeležili tudi njihovi starši ali skrbniki, vso. mojstri in zastopniki obrtnih podjetij, učtelji, čla- Manjkajoče učne moči skušajo izpitu padlo 6 kandidatov. Tako sicer zakrpati s honorarnimi ura- je torej skoraj polovica vseh kan-mi, s substitucijami itd. Toda didatov opravila pomočniški izpit prav odveč bi bilo dokazovati, da s prev dobrim uspehom, takšen način pouka precej manj1 Ta rezultat je tembolj razve-zaleže, saj je učitelj ali profesor, seljiv, ker so bile praktične napo svojem rednem delu ne samo j loge, ki so jih morali izpolniti izčrpan, ampak mu ob takšnem j kandidati, a tudi ustni izpiti ne-načinu poučevanja ne ostaja niti primemo strožji, kot je bilo do-trohico časa za kakršno koli slej v navadi. Za vse izpite je družbeno udejstvovanje. Kakor j bilo določenih 14 komisij raznih velja za delavca, da po svojem ; strok, v katerih so najboljši stro-opravljenem rednem delu ni več 1 kovnjaki ocenjevali delo in zna- Mladina iz bovške občine najboljša v goričkem okraju didati, s prav dobrim 32, z do- J ni izpitnih komisij ter zastopniki brim 25, z zadostnim pa 6. Za i ljudske oblasti. Javna razglasitev daljšo ali krajšo dobo pa je pri i rezultatov je zlasti tiste kamdida kazali premalo znanja, neprijetno stanovanjske krize sob ne zasegla. Tu bo vsekakor potrebna koordinacija obeh svetov, ker bi se morali za razvoj turizma zanimati vsi cmitelji komune. Predvsem, ker bi zaradi nižjiih cen kot na Bledu, imeli možnost oživeti domači turizem. Tretji izhod pa bi bil camping s 100 ležišči. Razmišljanje o novih smernicah v gospodarski politiki — povečanje lokalne gospodarske dejavnosti — pa jih je navedlo na ustanovitev sveta za obrt Sedaj imajo v tovarnah obrti, ki so jim potrebne, a vendar zaradi nenačrtne proizvodnje nerentabilne. Še več, podjetjra sov breme. Takšnih je več in bi se z malo sredstvi in boljšim izkoriščanjem strojnega panka lahko razvile v samostojne obrtne delavnice. To se je v praksi že obneslo. Prepričani so tudi, da bi bilo pametno ločiti kroparsko umetno kovaštvo od tovarne »Plamen« v Kropi Po mnenju strokovnjakov ima ta izraiziito slovenska umetna .obrt najlepše pogoje za razvoj. V tovarni je sedaj 55 mojstrov umetnega kovanja. Ta obrt bi ne bila le lokalnega značaja, saj si Kroparji s svojimi izdelki niti ne upajo na raizne velesejme, ker pod sedanjimi pogoji ne morejo izvrševati vseh naročil, ki bi sledile velikemu zanimanju domačega in tujega trga. V bodočnosti bi ta umetno-obrtna dejavnost absorbirala vso delovno silo same Krope. Komuna pa ima še druge skrbi. Urediti promet. Ostali kraji komune so slabo povezani med seboj in komuno. Delno rešitev so našla že podjetja, ki nameravajo kupiti avtobuse za prevoz delavcev. Misliti pa bo treba na stalne avtobusne zveze. Investicije želi radovljiška komuna porabiti v prihodnjem letu za dograditev stanovanjskih blokov, dograditev priključka ceste na cesto prvega reda ter za manjša komunalna dela. Tovarne pa so svoja obnovitvena dela skoraj končala in bodo v kratkem dajala skupnosti izdelke za široko potrošnjo, tako tekstilna tovarna v Otočah in tovarna sukna v Za-pužah. Torej je komuna v Radovljici Na seji predsedstva okrajnega komiteja LMS, ki je bila te dni v Novi Gorici, so pregledali delo in uspehe mladinskih organizacij v šestmesečnem tekmovanju. To tekmovan je je raizpisal CK LMS in bo trajalo do 15. febr. Ugotovili so, da je v okraju najbol jša mladina iz občine Bovec, ki ie v dosedanjem tekmovanju pridobila precej novih članov in dosegla znatne uspehe tudi na ostalih področjih. — Na seji so sklenili, da bo okrajni komite v začetku prihodnjega leta sklical tridnevni seminar za predsednike in tajnike občinskih komitejev LMS, predstavnike organizacij iz gimnazij, učiteljišča v Tolminu ter raznih vajenskih in strokovnih šol. Na seminarju bodo razni politični delavci iz okraja seznanili udeležence z načeli nove smeri v razvoju našega gospodarstva in drugimi aktualnimi vprašanji ter v zvezi s tem določili bodoče naloge mladinskih organizacij. Informativni bilten OZZ Gorica Okrajna zadružna zveza v Šempetru pri Novi Gorici je izdala prvo številko informativnega biltena, ki bo odslej izhajal dvakrat mesečno. Bilten bo izhajal v nakladi okrog 120 izvodov ter bo seznanjal splošne kmetijske zadruge, državna in zadružna kmetijska posestva, družbene in politične organizacije, organe ljudske oblasti in posamezne kmetovalce z delam OZZ in problematiko kmetijstva v goriškem okraju. Objavljal bo tudi prispevke znanih kmetijskih strokovnjakov o raznih strokovnih vprašanjih posameznih kmetijskih panog. M. D. te, ki se niso potrudili ter so po- sebej naigradiLo. To jesen je Vinogradniško gospodarstvo Jeruzalem nabavilo več sodov orjakov, ki so držali po 16.500 litrov. Tl sodi so bili gospodarstvu potrebni za vkletenje vina, ki prideluje v svojih obširnih vinogradih. Sode je izdelalo Sodarsko podjetje v Mariboru. V sode so letos natočili prvi mošt - traminec; to bo kvalitetno vino, ki ga bodo prodajali tudi v inozemstvo. Gospodarstvu ne bo treba več prodajati mošta raznim kletarskim podjetjem, ki pravo jeruzalemsko vino spremenijo tako, da nosi samo še ime jeruzalemčana, v resnici pa je to vse drugo, samo pristno vino ne. $ pnzadela. S tem večjim ponosom začela kar uspešno delovati in tu pa so sprejeli izid izpitov vsi tisti di našla probleme, ki terjajo re-kandidati, [si so bili marljivi v Šitev. svoji vajenski dobi in f.ti so se te- ______________________________________ cretično in praktično izkazali, da so vi^dni nositi naslov obrtnega Pn73r \T C! CillVl pomočnika. Najboljšim je obrtna j ^Uuul V OCllll zbornica razdelila denarne in 1 ^ 15 novembra zvefcr je zaielo praktične nagrade ter diplome, goreti v skednju posestnika Zoreta Strojno mizarstvo v Trbovljah pa v Selah, kmalu nato pa se Je vžgal ie svoie vaience ki sn usnešno skedenl njegovega soseda Martina je svo^e vajence, ki so uspesno Sku£ce Čeprav so gasilci kmalu pri- opravm pomočniške izpite, se po- hiteli na pomoč, so predvsem obvarovali ostale zgradbe, skednja pa sta , pogorela do ta>l. Domnevajo, da je bil j ogenj podtaknjen. Ogenj na reševalni postaji Dne 19. novembra ob 8 je v reševalni postaji v Ljubljani izbruhnil požar. Mehanik Rogelj ki je malo prej delal v garaži, je postavil posodo z bencinom blizu močno zakurjene železne peči. Kmalu nato je odšel iz garaže. Bencinski hlapi so se vneli, nastala je eksplozija, pri čemer se je vnel tudi rešilni avtomobil. Da znaša škoda le okoli 70.000 din, gre zahvala šoferjem, ki so takoj začeli gasiti in so rešilni avto izvlekli iz garaže na prosto. Pri gašenju je dobil šofer Albin Černe hude opekline. _o. Ne 24, temveč 29 koles sta ukradla Poročali smo že, da sta bila pred kratkim obsojena kmečka sinova Avgust Sepic in Ignac Urajnar iz Hudej pri Trebnjem na 8. oz. 6 let strogega zapora zaradi tatvin 24 koles. Organi TNZ Novo mesto pa so preteklost tatov pogiledali še globlje in ugotovili, da sta kriva še drugih kaznivih dejanj. Tako sta ukradla 10 tisočakov vreden primož. 200 kg pšenice, več fižola m ajde, okovje in kolesa zapravljivčka ter dve železni brani, last KZ Mirna na Dolenjskem. Razen tega je Sepic ukradel še tri kolesa v Novem mestu. Bršljinu in v Sentlovrencu, Urajnar pa lani eno kolo v Veliki Loki. leta 1951 pa eno kolo v Trebnjem. Skupno sta nevarna zmikavta ukradla v zadnjih štirih letih kar 29 koles. Okrajno sodišče v Novem mestu 1u je na ponovnem procesu spet spoznalo za kriva in obsodilo vsakega dodatno še na 3 leta strogega zapora. •C KULTURNI OBZORNIK > Šampanjec s peno in brez nje ali AXELRODOVIH »SEDEM LET SKOMIN« V LJUBLJANSKI DRAMI IN CELJSKEM GLEDALIŠČU predstave: Pretnar je ostvari! iskro, hitro stopnjevitost dogajanja, Kragelj je zgubljal sled v nerazumljivih premorih in situacijah. V obeh postopkih je domala zgledno razodeto, kak Sna more in mora biti drama turško-režijska vrednost ritma in dinamike pri odrskem ustvarjanju, ne le formalna, marveč pomensko-odrazna. Sklepni vtis o režijski podobi obeh uprizoritev: Pretnarjevi velja zaradi prevrednotenja smeha v posmeh in zaradi iskrosti dogajanja simbolni vzdevek — šampanjec s peno — Kraglju pa je vsebinsko-pomenska in di- Nova oblika sodelovanja med slovenskimi gledališči — uprizarjanje istega dela istočasno z udeležbo nekaterih istih umetnikov (v našem primeru scenografa, komponista in kostumografa) — je prestala ognjeni krst, kljub temu, da je škrat časa nekoliko razmotovi- j lil dan obeh premier. Princip je i uveljavljen in prav je tako. Zgled in spodbudo sta dali ljubljanska Drama in celjsko gledališče. Za to I lepo priliko sta povabili k besedi sodobnega ameriškega dramatika —• j zvečane oblikovalca lažjih žanrov — Georga Axelroda z romantično komedijo »Sedem let skomin«. Brodway iu bulvar 1 Dva so^naič-ua pojma v gledališki in filmski praksi — prvi z ameriškim, drugi z evro psi. km predznakom — ki ju literarni puristi in puritanci z naslado preganjajo, ne glede na to, kolikSedem let cena enega samega dne, tako tudi 5k(Hnin<. _ j . umetnost ne sme m ne more zapo- J sta/viti kaplje enodnevnega smeha v j koj po premieri morja življenjske resnobe. krepko zagodel »Sedem let skomin« je teatrska ..... enodnevnica. V njej ni nič takega, ljubljanski publika* bi bilo vredno dolgih razprav: kj. zlomil si je muhavost zvestobe in nezvestobe I , , moža, čigar žena je odpotovala na no£° 11 kome- oddih. On sam in ona sama. Vmes fljja je 7Jl dalj Ča- pa: slučajno srečanje z nekim slu-fajmim dekletom v slučajni noči. In rK OZena' seve: slučajna nezvestoba. Dan, ki j zdrsi mimo človeka po najbolj j neproblematičnih, malomeščansko j smešljivih tirnicah, se za trenutek j ustavi in zamisli, nasmehne in po- I cmph«., da lahko poslej jadrno namična pena, kljub večji vnanji plava mimo čeri. j domiselnosti, shlapela.' Naslov pričujočega poročila se J Za igralce je Axelrod v »Skomi- tedaj ne nanaša na Asekoda in nah« pripravil komaj dve skomini-tudi ne na njegovo komedijo: sim- i vi vlogi: Richard Shermaii in De-bol — šampanjec — je namreč kle. V Ljubljani ju igrata Sterne Se-kljub vsemu preveč »cekinast« za ver in Majda Potokarjeva, v Celju napoj, kakršen je »Sedem let sko- Janez Škof in Klio Maverjeva. min«. Naslov velja za obe uprizo- Niy moški niti ženski part ne dajeta igralcu možnosti zjt globlje Režiserja — Igor Pretnar v Ljub- oblikovanje, saj plitvini ni težko ljaai in Mirč Kragelj v Celju — poiskati dno. Ponujata pa vlogi: sta za temeljno uganko komedije hrabrost igralske veščine, spretnost, zastavila isto, pravilno rešitev: Lah- igrivost. Ce si ob teh resnicah pri-kotnost, sproščenost, konverzacij- kličemo v spomin Severjevega Sher-ska jadmost in naravnost učinko- mana je treLa povedati, da je bil vita preproščina smeha in vedrine, njegov lik ne le dovolj razigran, situacijska smešljivost. In čeprav marveč podprt z neko osebno Šesta izsledka njunih postopkov v . verjevo smešljivo in radoživo noto, bistvu enaka, se odrski podobi ko- tako rekoč nakodran z verižico lah-medije med seboj v marsičem raz- j kotnih, humornih bravur, ki so likujeta: oba sta s pridom izrabila Shermanovo etiketo domiselno oživ- Avgust Sedej nekam okorno po-kmetil, kar liku gotovo ni bilo v prid. Scenograf Sveta Jovanovič je v obeh scenskih postavitvah zlasti va-riral z gradivom (vrvi, kovinski okvirji z barvnimi ploskvami), a tako v Ljubljani kot v Celju je zasnoval slikovite, prostorsko razgibane, moderno pojmovane scenske načrte. Kostumografinja Mija Jarčeva je v obeh uprizoritvah pripravila tako rekoč modno revijo sodobnih ženskih blačil in ta revija je bila dovolj okusna. Ritmi in melodije Bojana Adamiča so naravi režisersko svobodo, ki jo lahki žanri velikodušno podarjajo, in oblikovala predstavo v prvi vrsti kot razstavo smeha in humorja, le da je Pretnar prilil smehu še posmeh, (ki ga ima avtor tako rekoč v neznatni meri) in s tem požlaht-nil vrednost dela. Kragelj, žal, tega ni storil, bolj od Pretnarja pa je podčrtal vnanji — tehnični — blišč (to velja zlasti za impresivno svetlobno iluzijo bara, v katerem sta Richard in dekle večerjala in jo je Pretnar domala prezrl!), ki je brod-waysko naravo in štimungo komedije brez dvoma domiselno ponazarjal. Zlasti situacijske humorne nadrobnosti sta oba režiserja delila tako rekoč z odprtimi rokami, čeprav vsem ni bilo dano, da bi »planile« v gledalce. Nedvomno prednost Pretnarjevi režiji pred Krag ijale. Janez Škof v isti vlogi ni razstavil, oziroma nd mogel razstaviti vseh tistih obratov igralske veščine, ki jih interpretacija Shermana terja, ker jih v svoji igralski naravi pač ni našel. Tako je marsikdaj igrala prvo violino rutina, ponekod ohlapna, drugod duhovito nadigra-na. In prav v trenutkih te nadigra-nosti je bil Škofov Sherman najbolj živobarven. Od obeh Deklet-radoživk je imela Majda Potokarjeva veliko več sproščenosti, lahkotnosti, igrive preprostosti in »živega ognja« kot Klio Maverjeva, ki se je šele po začetni — menda premierski — udržanosti nekoliko raziskri-la in se pritipala do tiste značilne, neproblematične tjavdanosti, ki jo lik vsebuje. Od manjših vlog kaže omeniti vsn' dT. Rrubakerja, ki ga je v Ljubljani Janez Cesar domala ŠPORT IN TELESNA VZGOJA J TEKMOVANJE TELESNO VZGOJNIH DRUŠTEV »PARTIZAN« ZA POKAL »LJUDSKE PRAVICE« Po drugem izboru - 8 najboljših Najresnejši kandidati: Rled, Cankovo, Gomilsko, Narodni dom, Studenci/ Trbovlje, Vič, Železničar - Maribor Ljubljana, 21. novembra. — Komisija »Partizana« Slovenije za tekmovanje »Ljudske pravice« marljivo dela. Danes so se člani sestali in naredili drugi izbor. Med prvo in drugo sejo sta še dve okrajni zvezi poslali društvena poročila, tako da smo dobili Se nekaj novih kandidatov. Po temeljitem pregledu vseh poročil in po kontroli vadbene statistike, je sedaj ostalo še osem društev, izmed katerih lahko vsako prejme pokal našega uredništva. Naštejmo jih: Bled, Cankova, Gomilsko, Narodni dom, Studenci, Vič, Trbovlje, Železničar — Maribor. Vsa omenjena društva so zelo izenačena in bodo odločale morda tudi desetinke točk, da bomo lahko do ponedeljka, 28. novembra, zvedeli, katero društvo »Partizan« je bilo v letošnjem letu najuspešnejše. Leto uspelega dela »PARTIZANA« GORJE Nedaleč pro£ od Bleda — približno dva kilometra — ob cesti, ki pelje na Pokljuko, ležita dve vasi: Spodnje in Zgornje Gorje. Z® vse obrobne vasi Bleda, ki so nekako prav tako oddaljene kakor Gorje, je sicer značilno, da nimajo samostojnih športnih društev niti TVD »Partizan«. Gorje pa pomenijo v tem oziru izjemo. Saj ste verjetno že slišali za znani smučarski klub Gozdar, ki ima v svojih vrstah več znanih smučarjev. Toda Gozdar ni edino društvo v Gorjah. Tu je še TVD »Partizan«, ki sodi med najbolj delovna društva na Gorenjskem. ni, ki niso včlanjeni v smučarsikem klubu. Udeležili! so se vrste tekmovanj — od mnogoboja, gorenjske smučarske podzveze, gorejskega smučarskega zleta do lastnih društvenih smučarskih tekem. Kako koristno pa je to sodelovanje s »Partizanom« zlasti za vrhunske smučarje-tekače, ki jih je v Gorjah kar precej, pa menda ni treba še posebej poudarjati. Trener pa ima tako možnost, da jih vse leto neprestano kontrolira in spodbuja. ŠTEVILNE PRIREDITVE Toda napak bi bilo, če mislite, da se je TVD »Partizan« posvetil samo smučanju. Tudi na svojem področju so bili zalo marljivi. Mimo redne vadbe Zlasti v letošnjem letu se je aktivnost v gorjanskem »Partizanu« zelo povečala, kar dokazuje tudi velik priliv novih članov. Medtem ko je bilo lani članstva okrog 150, se je letos ta številka zvišala na 240, kar pomeni, da je okrog 16 odstotkov prebivalstva- v Gorjah včlanjenega v telesnovzgojnem društvu »Partizan«. Med članstvom je največ pioi7 -?** diplomiranih »t«« a vse Člane, da bo tečaj iz gS^djetrije v torkih ob 17 v pro-nn Ekonomske fakultete. krompirja preprečuje »Kro-i- V. zaščitiš 300 kg krompirja, ti i 1 kg »Krosana«. Dobiš ga v Mar"gi. semenarni, drogeriji, nnin i * kopalna sol ima čudovit smotr 113 tvoje telo. Krepi živce, de- ^i w&£a^0prero3en 81110 ko' PREDAVANJA Vf»JHu71?tv<> stenografov in strojepis-in 4iJ^llbI3ana» obvešča svoje člane 2? slrso javnost, da bo v petek, dne snv»U?iVembra ob 20 na Ekonomski p.p^ji šoli v Ljubljani predaval lejJ2®onik Zveze stenografov in stro-guša^ Jug°slavij« tov- Milan Me-J0JE..0 praktični uporabi magneto-aparatur v pisarnah in par-J*™*1« Na predavanje opozarjamo EovS*oresP°ndente podjetij in od-UstaS71^ administrativne voditelje lian* V’ ker predavanje spremili*2 nazomim prikazom, kako je olaiepff z uP°rabo aparatuT znatno jsati in pospešiti pisarniško delo. 8Voi e°grafsko društvo Slovenije vabi n Je člane m prijatelje geografije j>Url^avn° predavanje prof. Danila v -L *\a: *s Poti po Nemčiji«, ki bo dne 22- novembra ob 20 v Ljubljen Predavalnici Univerze v teh ni f7* 0 gradbenih nženirjev in 22 J 0v LRS priredi v torek, dne novembra 1955 ob 20 v predaval-Tehnš*^Uclarsko"rnetailurSkeSa oddelka Ijani fakultete Univerze v Ljub-rjica’ A§kerčeva 32 (velika predava-1-Svptt- P^tličje P S) predavanje ing. avtn«a * apaJne 2 naslovom: »Objekti ceste Ljubljana—Zagreb« IJurt« odos,ovno društvo vabi na po-I,ra««°^nanstveno predavanje ing. Voha 2a Mlakarja: Od milijoninke SDr*£Jr° mUi3onov voltov Predavanje, •>i\ ^Uano z diapozitivi, bo danes ob ekonomistov | MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Torek, 22. nov. ob 15.30: Giraudoux: •Trojanske vojske ne bo«. Abonma Torek popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji; ob 20.30: Leskovec: »Dva bregova«. Abonma TSS II. Sreda, 23. nov. ob 20: Gogolj: »Ženitev«. Abonma Vajenci — Učenci v gospodarstvu Četrtek, 24. nov. ob 20: Gogolj: »Ženitev«. Abonma red Četrtek. Vstopnice so tudi v prodaji. Šentjakobsko gledališče Ljubljana — Mestni dom Sreda, 23. nov. ob 20: Konfino: »V soboto se poročim«. Izven. Sobota, 26. nov. ob 20- Schiller »Marija Stuart«, tragedija, gostovanje M. Saričeve. Red B vstopnice so tudi v prodaji Nedelja. 27. nov. ob poj 16: Schiller: »Marija Stuart«, tragedija, izven, popoldanska predstava, gostovanje M. Saričeve. ob 20: Finžgar: »Divji lovec«, ljudska igra, izven, večerna predstava. 20, UnivJ1 v Prirodoslovni predavalnici erze, vhod iz Gosposke u>ldce. GLEDALIŠČA SL°V NARODNO GLEDALIŠČE T DRAMA i?* 22- nov ob 20: Lorca: »Svatba Sred? « Abonma H. •Mr nov- ob '20: Machiavelli: CetvtT,nclraSola«- Abonma G. .tek, 24. nov. ob 20: Machiavelli: ’ “*• UWV. UU «SU. IVAd petJ£andraS°la«. Abonma E. Sohrvf’ nov.: Zaprto. pvf, 26. nov. ob 15: Golia: »Jurček«. ok nJlera- Izven ^ 2a podeželje. T,.r 2^: Machiavelli: »Mandragola«. Neto?" Za Podeželje. ’ 7- nov- ob 15: Golia: »Jur- oh . Izven in za podeželje: o 20: Machiavelli: »Mandragola«. Ven in za podeželje. OPERA 22- nov. ob 19.30: Massenet: To: Sro^Ian°n«. Abonma red K. r3. 23. nov. ob 19,30: Musorgski: Cet«°,VanSf;na*- Abonma red D. »*« ’ 24- nov ob 19,30: Massenet: petf?an°n«. Abonma red F ’ 28. nov, ob 15,30: Musorgski: soCrlr"* Abonma red petek aan q nov- ob 19,30: Balet: Ko-Les"_eiT1.enov! Amazonke. Mozart: Rr,_„betit8 riens. Lhotka: Balada, fen? ' Polovski plesi Zaklju- krvodajPiedstaV* Za br<>3tov<>1ine n..Prenehalo je biti zlato srce e najdražje žene tn mame J0SIPINE BEVČAR K večnemu počitku Jo bomo spremili v sredo 23. t. m. ob «.30 iz Nikolajeve mrliške ve-2ice na 2alah. Ljubljana, 21. nov. 1955. 2alujoči: mož Alojzij, hčerki Vida In Dušica ter družine Bevčar, Le-nassi in Manojlovič. VESTI IZ MARIBORA DEŽURNA LEKARNA Torek, dne 22. novembra: lekarna »Pri gradu«, Partizanska cesta I. Sreda, 23. novembra: lekarna »Studenci«, Gorkega ul. 18. Četrtek, 24. novembra: lekarna »Center«, Gosposka ul. 12. Lekarna »Pri gradu«, Partizanska cesta 1 je odprta od 7.30 ure zjutraj do 18.30 zvečer neprenehoma. Lekarna »Center«, Gosposka ul. 12 in lekarna »Melje«. Meljska c. 2 sta odprti neprenehoma od 7. ure zjutraj do 19. ure zvečer. KINO: poljski fiim »Blago« PARTIZAN: tednikom. UDARNIK: franc, barvni film »Rdeče in črno« s predfilmom. POBREŽJE: jugosl fitlm »Vesna« s predfilmom. STUDENCI: jug. dokumentarni film »Dokumenti življenja« s predfilmom (Biografija maršala Tita). Ker }e bila tudi zadnja predstava veseloigre »V soboto se poročim« razprodana in mnogo obiskovalcev ni do-J| vAunnvo rr rnAT bilo več vstopnic, bo v sredo, 23. nov" SLOV NARODNO GLEDALIŠČE zvečer ob 20. uri še enkrat uprizorjena ta zabavna veseloigra. Prodaja vstopnic od torka dalje pri blagajni v Mestnem domu. Rezerviranje telefon št 32-860. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Ročne lutke Resljeva cesta 28 Torek, 22. nov. ob 11, 14 in 16: Gostovanje v Mariboru. Sreda, 23. nov ob 10: Gostovanje v Lovrencu na Pohorju, ob 14: Gostovanje v Rušah, ob 16.30: Gostovanje v Selnici ob Dravi. Torek, 22. nov. ob 19.30: Gotovac: »Ero z onega sveta«. Zaključena predstava za JLA. Sreda, 23. nov. ob 19.30: Camus: »Obsedno stanje« (Kuga). Red A. Četrtek, 24. nov. ob 15: Brenkova: »Najlepša roža«. Izven. RAMO LJUB! JANA Spored za torek, 22. novembra Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 5.00—6.20 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — 6.20 Naš predlog za vaš jedilnik — 6.25 Reklame — 6.35 Operetna in lahka glasba — 7.10—7.30 Zabavni zvoki — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.15 F. Schubert. Simfonija št. 6 v C-duru — 11.45 Cicibanom — dober dan! 12.00 Slovenske narodne pesmi — 12.30 Kmečka univerza — Ing. Zupančič: Problem in možnost sanacije v opešanih vinogradih — 12.40 Skladbe Debussyja. Ravela. Prokofjeva in Kabalevskega — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — L3.39 Lahka in zabavna glasba — 14.20 Pionirski kotiček — 14.36 Želeli ste — poslušajte! — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 Utrinki iz literature — Karel Capek: Lirični tat — 15.45 Lepe melodije — 16.00 Tečaj esperantskega jezika — 8. lekcija — 16.10 V svetu opernih melodij — 17.20 Zabavna ;n plesna glasba, vmes reklame — 18.00 Zunanjepolitični feljton: Ženevska konferenca — 18.15 Violina in klavir — 18.30 Športni tednik — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00* Tedenski notranjepolitični pregled — 20.10 Veliki zabavni orkestri — 20.30 Radijska igra — Rabindranath Tagore: Citra — 21.30 J. Brahms: Trio za klavir, violino ‘n rog — 22.15—23.00 Plesna glasba — 22.15—23.00 UKV program: Koncert za klavir 1n orkester — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na va-lu 327,1 m (prenos iz Zagreba) DROBNI OGLASI PODPISANI se zahvaljujem tovarišu Umek Ivanu, borcu NOV, da je odstopil od sodnega postopka zaradi osebnega žaljenja kot borca. Veit Ivan. M 581 OBJAVA. Krojaška šiviljska delavnica Zagorje ni plačnik dolgov Vartažnik Danijela. Z 45 OPREMLJENO SOBO, proti nagTadi, iščem. Naslov v oglasnem oddelku. 4008 SPREJMEMO šoferje C in D kategorije, avtomehanike, avtoelektričar-je in delavce za priučitev v delavnicah. Vse informacije glede nastopa službe prejmete na upravi podjetja Električna cestna železnica — Ljubljana. 4009 ISCEM OSEBO, ki bi v dopoldanskih urah pazila na otroka in opravila gospodinjska dela. Naslov v oglasnem oddelku 2826 MASIVNO OPREMO za obednieo, izdelano v staronemškem slogu, poceni prodam. Milutina Bojiča 4, Beograd. 17200 DIAPOZITIVE za reklamo v kinematografih Izdeluje umetniška delavnica Spasoja Simoviča, Beograd, Jelene Cetkovlč 14. 3194 UMETNOSTNA GALERIJA Razstava mariborskih likovnih umetnikov. Razstava je odprta v času od 20. nov. do 11. dec. 1955 dnevno od 9. do 16. ure, ob nedeljah ln praznikih od 9. do 13. ure. Razstavo prireja pododbor DSLU v počastitev desetletnice obstoja društva. CELJSKE VESTI CELJSKO GLEDALIŠČE Torek, 22. nov. ob 15: Shakespeare: »OtheLlo«. Zaključena predstava za gimnazijo Iz Sevnice. Sreda, 23. nov. ob 20: Shakespeare: »OtheDo«. Izven. Četrtek, 24. nov. ob 20: George Axed-rod: »Sedem let skomin«. Izven. Petek, 25. nov. ob 15.30: Aleksander Marodič: »Operacija Altmark«. Zaključena predstava za I. gimnazijo. Nedelja, 27. nov. ob 14: Shakespeare: »Othello«. Gostovanje v Topolšici. VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Torek, 22. nov. ob 20: William Shakespeare »Othello«. Red A in izven. Petek, 25. nov. ob 16: Bratko Kreft: »Celjski grofje«. Zaključena predstava za tovarno »Iskra« v okviru proslave za Dan republike. Nedelja. 27. nov. ob 16: WiUiam Shakespeare: »Othello«. Izven in za podeželje. Pazite na znamko KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »UNION« Avstrijski film Luč ljubezni Tednik. Predstave ob 15, 17, 10 in 21. V glavni vlogi Paula Wessely Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 ter od 14 dalje. •■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■aa■■■■•! GO-KO TABLET E h »KINO VIČ« Ameriški barvni film ROBINSON CRUSOE Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje. za dezodorizacijo toaletnih in drugih kino »KOMUNA«: Franc, film: »Pol- zatohlih prostorov. VESTI IZ KOPRA GLEDALIŠČE SLOV PRIMORJA Koper Torek, 22. nov. ob 20: Akademija Društva novinarjev ob Tednu tiska in radia. Sreda, 23. nov. ob 20: Držič-Rupel: »Boter Andraž«. Premiera. Red A. Četrtek, 24. nov. ob 15: Držič-Rupel: »Boter Andraž«. Red C, dijaški, ob 20: Držič-Rupel: »Boter Andraž«. I Red B sindikalni Oglašujte v našem listu!! -• “J£S£*aJca' TOVARNA CEMENTA »SL0B0DA« — P0DSUSED KUPI TRIFAZNI ELEKTROMOTOR Z DRSEČIMI PRSTANI IN OPUŠCACEM Motor 38 kW - Obr./min. 1400 - Voltov 380 - Cos. 0,85 nočna ljubimca«. Tednik: Filmske novosti št. 47. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi Jean Marais in Dany Robin. KINO »SLOGA«: Premiera ameriškega barvnega filma: »Robinson Cru-soe«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. — Ob 10 matineja istega filma., V glavni vlogi 0’Harlihy in Jammes Femandez. Procfaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30—11 in od 14 dalje. KINO »SOCA«: Francoski illm: »Polnočna ljubimca«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. KINO »TRIGLAV« KINO »LITOSTROJ«: Ital. film: »Na ostrini meča«. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom prve predstave. JESENICE: »RADIO«: Ameriški film: »Sodnik Timberlaine«. Predstavi ob 18 in 20. »PLAV2«: Ameriški barvni film: »Sneg na Kilimandžaru«. Predstavi ob 18 in 20. CELJE: »UNION«: Ameriški film: »Ujeto mesto«. Predstavi ob 18 in 20. »DOM«: Angleški film: »Magnet«. Predstavi ob 18.15 in 20.15. KRANJ: »STOR2IC«: Ameriški film: »Izgubljeni sin«. Predstave ob 16, 18 in 20. Francoski film »LEPOTICE NOCI« Tednik. V glavni vlogi Gerard Phiiipe ln Gina Lollobrigida. Predstavi ob 16 in 18. Danes zadnjikrat. Ob 20 ameriški barvni film: »Meč in roža«. Tednik, V glavni vlogi: James Robertson sn Justice Mary. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Pismene ponudbe pošljite na tovarno. Telefon 62-227 in 62-228. KINO »ŠIŠKA« 2896 T5HNOPROMET TRGOVINSKO PODJETJE ZA PROMET NA VELIKO TER ZA UVOZ IN IZVOZ KOVINSKIH IN TEHNIČNIH IZDELKOV Beograd — Nušičeva 6 Telefoni 29-111 do 115 In 27-330 Brzojavi: TEHNOPROMET Teleprinter: 01-130 Poštni predal: 239 Zastopstva v FLRJ: v ZAGREBU, na REKI, v LJUBLJANI, MARIBORU, SARAJEVU in v NOVEM SADU. obvešča, da bo od 12. (dvanajstega) decembra 1955 inventiralo blago v skladiščih: JUGOTRANSPORT — ZAGREB, v svojem skladišču v ZEMUNU ter v prodajalni v NOVEM SADU Prosimo poslovne prijatelje, naj se pravočasno za-lože s potrebnim materialom iz naših skladišč, bodisi po zastopniku ali neposredno prek centrale v Beogradu, z naročili pa naj se obrrtejo na nas najkasneje do 8. (osmega) decembra 1955, ker od 12. decembra 1955 pa do 25. decembra 1955 blaga ne bomo prodajali. 3201 Jugoslovanski film KONCERT Predstave ob 16, 18 in 20 — Prodaja vstopnic od 14 dalje sporedu samo še danes in jutri. Na \\\\\\\\\v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\w\\\\\\\\\\v\\v\\\\\\\\\\\\\w\\\\\v\\\ii Prebivalstvo Krope obveščamo da priredi Društvo novinarjev LRS skupaj s Socialistično zvezo tega kraja v Tednu tiska v Kropi »USTNI ČASOPIS«. S svojimi prispevki bodo sodelovali novinarji »Ljudske pravice«, »Tanjuga«. »Radia« in »Pavlihe«. Ustni časopis bo danes, v torek, 22. novembra ob 19,30. V soboto, 26. novembra, bo v dvorani kina UNION tradicionalni NOVINARSKI KONCERT 2 izbranim sporedom v katerem sodelujejo pevski zbor Glasbene matice in simfonični orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Cirila Cvetka ter operni solisti Vanda Gerlovičeva, Elza Karlovčeva, Rudolf Franci, Zdravko Kovač in Samo Smerkolj. Vstopnice bodo v predprodaji pri blagajni Slovenske filharmonije na Trgu revolucije od torka dalje. m m« ........................... Uini||#!l!l|||||iM|||i||!!l!lj||i!iJlinil|0|M||||ilOII||||M^ »Nočem.« v Willy je skomignil z rameni in začel vtikati fotografske aparate 2ePe. Quinn se je nasmehnil, kakor da se je domislil nečesa pristnega. »Včeraj sem kupil Leico. Zelo lepo dekle mi jo je prodalo.« »Jo poznam?« »Informacij ne dajem zastonj.« »Plačam ti potem, ko bom videl, ali me nisi opeharil.« »Ime ji je Dora in dela v hotelu ,Bailey‘.« »Torej od nje si kupil fotografski' aparat?« je vprašal Willy. »Da, od nje.« . »Res si ga {»lomil, da nisi kupil mojih aparatov,« je dejal Wiiiy Potem je zapustil prodajalno in stekel do prve telefonske v°rilnice. Sporočil je, kar je zvedel, in počakal na navodila, tem se je skril v temačen vhod v neko hišo in tam počakal Kih dvajset minut, dokler ni pripeljal avtomobil, v katerem je človek, ki mu je pravkar telefoniral. Deset minut kasneje je Dumetrius iz starinarnice telefoničho klical Hedy Bergnerjevo. »Halo?« je vprašala Hedy. Hedy,« je rekel Dumetrius »Srečo smo imeli. Našli smo foto-atski aparat. Film sem že uničil.« »Kje ste ga našli?« »Pri nekem človeku, ki mu je bilo ime Piggy Quinn,« je odvr-Dumetrius. XV. Tretjega dne po Dumetrisovem prihodu v London — bilo je 24.nočembra — je policija našla v Birminghamu Digbyja Mit-chella. Z letališča Northolt se je naravnost napotil k nekim svojim prijateljem, le-ti pa so ga seznanili z drugimi prijatelji. Spal je že na treh raznih krajih, preden ga je dosegel poziv iz Londona. Ko je prispel v prestolnico, je naj#l na postaji Paddington taksi < in se ustavil pred neko kavarno, da bi v naglici popil dva kozarca pijače. Mislil je o tem, kako ga je Keen spravil v London, ne da bi mu v brzojavki razložil, za kaj gre. Ko je stopil v Keenovo pisarno, je bil jezen. »Rad bi vedel, zakaj nisva mogla tega razgovora opraviti tele-fonično?« je vprašal Digby, stoječ naslonjen na kamin, s čašo Keenovega whiskyja v roki. »Mar ne veste, za kaj gre?« je vprašal Keen. »Coutts mi je razložil položaj. Cujte, ~li ste prepričani, da ne pretiravate?« »V čem?« »Glede Dumetriusa.« »Dva človeka sta bila že ubita,« je dejal Keen. »Toda lotiva se stvari Opišite nam tega človeka, da bi Frayne in njegovi ljudje vedeli iskati pravega.« Mitchell se je premaknil na stolu in rekel: »Zal mi je, major, toda ne morem.« »Zakaj ne?« »V tistem letalu sem bil v takšnem . . stanju, da ne bi opazil niti Dumetriusa, niti Scammela, niti pogarkoli drugega, pa čeprav bi bil dvoglav.« Keen je Mitchella dolgo tehtal s pogledom. »To je neverjetno,« je rekel naposled. »Štirje odrasli ljudje so bili v letalu, a nihče ne ve nič pametnega povedati!« »To hi prav. Vem. Zal mi je. Lahko vzamem še malo vašega whiskyja?« »Izvolite!« Mitchell si je nalil pol čaše in dodal malo sodavice. »Hvala. Coutts mi je povedal, da iščete Petra Ridgewa/a.« »Drži « »Poslušajte, to je docela nesmiselno.« »Zftlo sem vam hvaležen, ker ste nam povedali svoje mnenje.« »Ridgewaya poznam ko svoj žep. Nikdar ne bi mogel zabosti koga z nožem, prav tako kakor tudi jaz tega ne bi mogel storiti« je dejal Mitchell in izpil polno čašo. »Oprostite, toda ne bi mogel reči. da je vaše mnenje zame posebno prepričljivo,« je rekel neljubeznivo Keen. Mitchell je bil sit razgovora z majorjem Gregoryjem Keenom »Poslušajte, če mislite, da sem popil preveč vašega whiskyja, vam lahko pustim na kaminu en funt šterling!« »Pojdite k vragu!« je rekel Keen. »Menil sem, da mi boste pomagali Kako ste le mogli priti iz Berlina z istim letalom, ne da bi bili tega človeka sploh opazili?« »Zakaj naj bi ga bil opazil?« je odvrnil Mitchell. »Jaz nisem eden izmed tistih vaših vohunov iz stripov, ki se sprehajajo okoli z lažnimi bradami in vtikajo povsod svoj nos. Sit sem vas! Dragocene obleke nosite in čine polkovnikov in majorjev Prav tako je bilo pred nekaj leti ko smo bili mi na fronti, z žepi. polnimi granat, in s čeladami na glavah, vi pa ste sedeli v zaledju v glavnih štabih, zatikali zastavice v zemljevide, če pa se vam je posrečilo priti v štab korpusa, so vam dali celd medaljo za hrabrost Zdaj pa preganjate nekega prekletega zločinca in nimate nobenega drugega dela. kakor zalezovati poštene ljudi, kakršen je Peter Ridgeway ... Sit sem vas!« Coutts je stopil k njima in stal tam, krivonog, čokat, širokih ramen in krepak. »Dobro, Coutts!« je spregovoril Keen »Naj kar govori.« »Kda pa je tale?« je vprašal Mitchell. »Vaša telesna straža?« [f?7 izdaja časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica« Ljubljana Kopitarjeve ulica 9/1IL telefon St 39-181 — Notranjepolitična - gospodarska rubrika telefon štev 21-613 m Kulturna --ubrik; Je,Qo st 21-887. Nazorjeva ulica 10/ti — Uprava Kopetarjeva ulica 2. telefon 39-181 — Telefon za naročnino ln oglase 31-030 — Mesečna naročnina 250 itn za tujino 500 im - Tekoč, rafur 60-KB-1 -Z-1393 — poštni predaj 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovim — Rokopisi se ne vračajo m nNTnmnmTrillTr^B~ii~^fc ^4 .ut , jih miiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiii n iiiiiiiiii wiiiiwwwiiiwiiiiiwwiiiMHWwiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiwiiiiiiiiiiM' n;- Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDL Občinski komite ZK Občinski odbor ZB Občinski komite LMS KSS SLOVENJ GRADEC prebivalcem mesta Slovenjega Gradca in vsem ljudem naše lepe domovine! I DELOVNI KOLEKTIV LESNO INDUSTRIJSKEGA PODJETJA SLOVENJ GRADEC Z OBRATI: MISLINJE DOVŽE PAMEČE DRAVOGRAD MUŠENIK VUHRED :\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\‘; čestita vsem sorodnim delovnim kolektivom in vsemu delovnemu ljudstvu naše socialistične domovine ob Dnevu republike! \VV\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\Vv\\W\Wi\\\\WW-WXXV' Ob obletnici rojstva republike 29. NOVEMBRU, čestitamo vsem našim 0 pridelovalcem oljaric, komisionarjem in kupcem DELOVNI KOLEKTIV tovarna* OLJA * slovenska STRICA * TOVARNE OLJA SLOVENSKA BISTRICA I Delavni kolektiv lovarne kis Tovarna z dvestoletno tradicijo. Naše kose so najbolj poznane v naši domovini ker so. iz najboljšega jekla in so jih izdelali prvovrstni strokovnjaki. Kmetovalci zahtevajte povsod slovenigraške kose. s katerimi boste zadovoljni! Slovenj Gradec čestita svojim poslovnim prijateljem ob Dnevu republike! 1« Podi e t j e Mizarstvo ss | Ljutomer Izdeluje vse vrste pohištva • Kupuje suhi te® P? naj višjih dnevnih cenah V službo s prej me w dobrih pomočnikov Čestitamo ob Dnevu republike! Delo-vni kolek*** JCIIIIIIIIIRHIIIOllIlIllilRRMIMMIINNnilMMIIIIRIIRIIIIUMIinilll'^ Oti Dnevu republike pošiljamo vsemu delovnemu ljudstvu borbene nozdrave Kolektiv Zadružnega ( | vinogradniškega ( gospodarstva ( Presika pri Ljutomeru 1 •ji^RBNNMNMIRMNNMHMNNMNMNMUMMNliA ^\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\WA\\\V\VA\\\\\\\\\V' trgovsko podjetje s kmetijskim, oridelki in reprodukcilskioi materialom »Zadružnik« Liutomer Odkupuje vse vrste kmetijskih pridelkov: ajca, perutnino, polže gozdne sadeže in zdravilna zelišča Kotekttv čestita vsem delovnim kolektivom in vsem svojim dobaviteljem m tdiemalcem ob Prazniku republike' % t rvi r. * %a .t • fc % * jaT.95i9.9M* •'*>7«fc*W4»T-9;W ^ * m * «»:» VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM ČESTITAMO OB PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU! j! Šd > *■ g- Priporočamo se z našimi solidnimi izdelki moškega perila in si želimo še nadaljnjih poslovnih z voz DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE PERILA MURA 99 MURSKA SOBOTA ZADRUŽNO PROIZVODNO PODJETJE »HLEKOPROMET« ljutomer Nudimo svojim odjemalcem prvovrstni ementalski sir tei ostale mlečne izdelke. — Vsem svojim odjemalcem čestita kolektiv ob prazniku 29. novembru' Na Živ 29. november, revolucionarna obletnica rojstva naše domovine Trguje na veliko s kmetijskimi pridelki, sadjem, zele njavo in njihovim izdelki :vXXXXXXXXXXX\NXXXX\NXXXX\XX\XXVSX\NX\NXVXX\XVsX' ✓VW'AA/VNAAA/VWVWVWSAAA/WWW\AAAA/W'^/V\AAAA/WVW\At DELOVNI KOLEKTIV 1 »KONFEKCIJA« | | ljutom~er] Čestitamo vsem delovni® ljudem naše socialistično^domovine ob Prazniku ustanovitve republike! 1 NAŠE IZDELKE IZDELUJEMO M SOLIDNO, HITRO IN POČENE nillllllllll>l!l!lllllllll!l!l!ll!lll!!!!IIIIIGIIIIIIIIIII!!llllllll!>Il \\\\\\\\\\v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\W-xv"'‘VV' { I | Podjetje za { impregnacijo lesa Hoče pri Mari boru KUPUJE IN PRODAJA j TT IN E DROGOVE 5 Nai Živi 29. november, svetla, revolucionarna obletnic*1 rojstva naše domovine! ZAMužno- TAGOvgoecainii; vurnan dl ^aXXX>NNNXVVNNXXXXXXXXXX\N>N>N.VSX>VCCS;>:>:VC':N PODJET«. L ELEKTRO CELJE CELJE DOBAVLJA POTROŠNIKOM ELEKTRIČNO ENERGIJO PO NAJUGODNEJŠIH POGOJIH PROJEKTIRA, ORADI IN OPRAVLJA MONTAŽO DALJNOVODOV KRAJEVNIH OMREŽIJ IN TRANS FORMATORSKIH POSTAJ . IZVRŠUJE VSA V ELEKTR1ŠKO STROKO SPADAJOČA INSTALACIJSKA DELA. IVEi 28. N0Vt«6kK nun rfpublik^. |JIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!Glllllllllllli:illll!lllll!IIIIIIIIGIIIIII!l!llllllll>Glill!lllllllll!ll!!lllll!!IIIIIIIIIIHI!llllllllll!l!ll!lllll!l(lllllltmi1{WIIU9lllll!llllilll!lll!GIIIIIIHIIIIinillllll!lll!|l Delovni kolektiv OBRTNO GRADBENEGA PODJETJA »SKUPNOST« MARIBOR čestita vsem delovnim kolektivom ob Dnevu republike' izvršujemo vsa obrtna gradbena dela iolidno hitro n pocenil Čestitamo ob Dnevu r ep ub Uk e kolektivom ostalih podjetij z željo da v borbi za socializem dosežejo čim večje uspehe DELOVNI KOLEKTIV KOROŠKEGA GOZDARSKEGA PODJETJA SLOVENJ GRADEC Gradbeno podietfe SLOVENJ GRADEC «00% Izvršuje vsa v gradbeno stroko spadajoča dela hitro in solidno! Čestitamo ob Prazniku republike vsem delovnim kolektivom in i*m želimo mnogo uspehov v izgradnji socializma! ■UMIIIIIIIIIllUUIIUMMillUlliiMlIttlllllHiltlHIHiiMHIlilMMMilHUMiUilllMIIIIIUIIIlilllUHIIHilHIIIUHinUilllUUIMklUtlHtHIttl 00* OB DNEVU REPUBLIKE ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU Parna pekarna Dolenji Logatec Ob Dnevu republike pošiljamo vsem občanom in ostalim delovnim ljudem tople pozdrave! Občinski ljudski odbor Cerknica Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Krajevni sindikalni svet Občinski komite LMS Občinski odbor ZB NOV Ob Dnevu republike čestita vsemu delovnemu ljudstvu Kmetijska zadruga UNEC z vsemi svojimi poslovalnicami na Uncu in Rakeku Ob Dnevu republike čestita 'n se priporoča eenjenim odjemalcem ‘er jim nudi raznovrstna originalna istrska, dalmatinska to Štajerska vina VINO CERKNICA KOLEKTIV POŠILJA TOPLE ČESTITKE VSEM, KI SE TRUDIJO ZA ZBOLJŠANJE ŽIVLJENJSKIH POGOJEV VSEH DELOVNIH LJUDI ■■■■■■■■ura TISA TOVARNA LESNIH IZDELKOV RAKEK čestita vsem delovnim ljudem ob Dnevu republike TOPLE ČESTITKE OB DNEVU REPUBLIKE VSEM DELOVNIM LJUDEM Vsemu delovnemu ljudstvu čestita ob Dnevu republike kolektiv Kmetijske zadruge Cerknica ^\\X>^^XNXVXXXV\.NXXVXN'^XVX\XNXXNXXVXXW^XVVVV>XXNXXX'^X>^.VXXVVVXVXXVXXXXXXXVXXVXXV^XXXXVV^NXVVv>^NX>WWC^V\XXNXX^VCNW.,^XCO Ob Dnevu republike pošiljamo vsem občanom * tn ostalim delovnim ljudem tople pozdrave OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LOGATEC ^\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\X\\\\\\\\\\\\\\\\V^^^ I PEKARNA f RAKEK i 4N^^^^^^^N^^^VXV^^VXX\^^X^X\NX\VXV^>XVVV\XVVXXX\\\VVXVX\VXXVXVV\X\VV^^ TRGOVSKO PODJETJE LOGATEC ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM OB DNEVU REPUBLIKE IN SE PRIPOROČAMO SVOJIM ODJEMALCEM utiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiimiiiHnnintuiiniiminrntimnnminiiiniiiirmi Tople čestitke ob Dnevu republike vsem delovnim ljudem Gostinstvo Logatec Čestitamo občanom Domžal in okolice ter ostalim delovnin ljudem ob Dnevu republike — 29. novembru Občinski ljudski odbor Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZB NOV KSS Občinski odbor ZWI Občinski odbor UROJ Domžale Državna obrtna podjetja Domžale čestitajo svojim strankam in ostalim delovnim ljudem ob Prazniku republike — 29. novembru v > —*----------------------------—rr~-ninrn«ii Si Delovni kolektiv tovarne INDUPLATI JARŠE POŠTA 0MIŽALE Ob Prazniku republike — 29. novembru, želimo vsem delovnim kolektivom mnogo uspeha v nadaljnji graditvi naše stvarnosti Delovni kolektiv tovarne TITAN KAMNIK želi ob Dnevu republike vsem delovnim kolektivom mnogo uspeha v borbi za zgraditev socializma ¥ ITK Vsemu delovnemu ljudstvu čestita ob Dnevu republike Podjetje MESO KAMNIK Vsem delovnim ljudem čestitamo ob Dnevu republike — 29. novembru Lesna industrija Domžale a v Črnuče čestita vsem delovnim ljudem ob Prazniku republike — 29. novembru Tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov TOKO Domžale čestita vsem delovnim ljudem ob Prazniku republike — 29. novembru XX^XXXXXXVVXXVXXVXVVVXXVVVXXXVWNXXXXXXVXXXXXXVXXXVXXXXXVXXX>XXXXXXXXXX*»C«OC«W<»J«li»V.XXXV> Čestitamo vsem delovnim ljudem ob Prazniku republike — 29. novembru Mlinska industrija Domžale Tople čestitke ob Dnevu republike vsem delovnim ljudem Keramično - kemična industrija Kamnik Ob Prazniku republike čestitamo vsemu delovnemu ljudstvu Plesk Kamnik V Ob Prazniku republike pošilja tople čestitke vsem delovnim ljudem Kolektiv splosm MIZARSKEGA PODJETJA. Tovarna jedilnih tehničnih oli sSoMČsuca Vir pri Domžalah čestita vsemu delovnemu ljudstvu ob Dnevu republike Ob Dnevu republike — 29. novembru, čestitamo vsem soborcem za zgraditev socializma PAPIRNICA KOLIČEVO IMIIIMIilllllllllliKIIIIIIIIIIIWttllljMIIIUWMIIIIIIIlllllllllllil!IJill||||ii||||i{||i|Ui|||!|||||||||||!|||||||||i|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||U||||||ll!ll!l!W^^^ Telet on: direktor, tajništvo 22 komerciala 1 — Brzojav: KLI Logatec Poštni predal 10 čestita vsem delovnim ljudem ob Prazniku republike 29. novembru Kmetijska zadruga Logatec čestita ob Prazniku republike vsem svojim članom in ostalim delovnim ljudem in se svojim odjemalcem toplo priporoča. OS DNEVU REPUBLIKE ŽELI VSEM KOLEKTIVOM O Brco USPEHOV PRI GRADITVI SOCIALIZMA KOLEKTIV Kolodvorska 19 Telefon številka 48 Z obrati: Postojna, Belsko, Ko* ritnice, Rovnik Proizvaja: rezan les iglavcev in listavcev, pohištvo, zaboje, in galanterijo za domače in tuja tržišča Kupuje: hlodovino vseh vrst. gostinsko podjetje Delovni kolektiv čestita ob Prazniku republike vsemu delovnemu ljudstvu, z željo, da bi dosegli čim večje uspehe pri graditvi domovine. VRHNIKA čestita vsemu delovnemu ljudstvu ob Dnevu republike, obenem se priporoča cenjenim gostom. Kolektiv gradbenega podjetja SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE PRIMORJE AJDOVŠČINA gradi vse kategorije gradenj in izvrfuje vsa v gradbeno stroko spadajoča obrtnižka dela. Kolektiv čestita vsem poslovnim prijateljem ob Prazniku republike 29. novembru. Delovni kolektiv SGP »Primorje« iestita vsemu delovnemu ljudstvu ob Dnevu republike DOSEDANJE IZKUŠNJE s Salkovim cepivom Oddelek za zdravstvo ameriške vlade je objavil poročilo o dosedanjih izkušnjah s Salkovim cepivom proti otroški paralizi. Iz poročila je videti, da cepivo sicer zavaruje otroke pred okužbo in otroško paralizo, da pa možnost okužbe ni povsem izključena. Mnogi otroci, ki so jih cepili samo enkrat, so > vzlic temu zboleli. V 60 do 80 % primerov obolenj pa se. bolezen ni razvila toliko, da bi zapustila posledice v obliki ohromelih udov. ZDRAVNIKI MENIJO, DA JE TREBA CEPITI ČIMVEC OTROK Mladinci, ki so jih cepili dva ali trikrat, so bili proti otroški paralizi še bolje zavarovani. Kmalu potem, ko so začeli Sal-kovo cepivo izdelovati množično, je takoj po cepitvi, pri kateri pri- ' » - *■' dejo mrtvi virusi otroške paralize v človeško telo, zbolelo za to boleznijo precej otrok. Zdravniki so domnevali, da virusi v cepivu niso bili mrtvi. Seveda je bila tudi možnost, da se otroci niso okužili s cepljenjem, marveč vzlic njemu kako drugače. Statistične primerjave kažejo, da je verjetna drttga možnost. Okužba ni nastala s cepljenjem, marveč vzlic njemu. Število teh primerov pa je v skupnem številu cepljenj neznatno. Odkar so začeli izdelovati Sal-kovo cepivo pod posebno državno kontrolo, ni bilo nobenega primera več, da bi cepljeni otroci oboleli takoj po cepljenju. Zato zdravniki, ki so si že pridobili izkušnje s tem cepivom, menijo, da je treba cepiti čimveč otrok. •‘SsSfc$•••. - -a- ■ ?F> • K#'" Na sliki vidimo egiptovske vojake na egiptovsko-izraelski meji pri El Sabi. Tu je bilo v zadnjem času več hudih inidentov. Avstrija je dobila civilni ACNIPRC/UET Pred dnevi je pristanišče Bostona zapustila ladja »Eastwind«. Pridružila se bo ostalim ladjam, ki so že odplule na Antarktiko, kjer bodo raziskovali tamkajšnje področje. Raziskave vodi znani poznavalec Antarktike Byrd. Avstrijci si prizadevajo, da hi na vseh področjih čimprej odstranili posledice in sledove okupacije. Ze pred sklenitvijo državne pogodbe so v Avstriji razmišljali o upostavitvi civilnega : letalstva, o rednih zračnih pro-| gah, na katerih bi letala avstrijska potniška letala. Avstrijski časniki pa so te dni svarili jav-| nost pred prevelikim optimizmom in prenagljenimi poskusi. | V Avstriji so namreč imeli že ! več primerov, ko se podjetja, poslujoča z državno podporo, ni-|so obnesla. Zato so znova pro- MOZEN VZROK r Nadobudni pisatelj: »Rad bi vedel, zakaj mi uredništva vračajo vse moje stvari.« Zena: »Morda zato, ker vsakokrat priložiš znamko za odgovor.« VEČ ALI MANJ OGNJA >Kaj pravite,« vpraša mlad pesnik, »ali naj vložim o svoje pesmi več ognja?• »Ne, nasprotno,t odgovori založnik. Morski roparji izropali ladjo NA NJEJ JE BILO 25 POTNIKOV IN MORNARJEV, KATERIH USODA SE NI ZNANA Vsi znaki kažejo, da so mor- I plula pred dobrimi petimi tedni iz l ski roparji napadli in izropali mo- J Apie proti Samoi in brez sledu iz-torno ladjo »Yoyito«,ki so jo našli ginila. Šele zdaj so našli njeno na te dni zapuščeno in na pol - potop- pol potopljeno ogrodje sredi oce-I ljeno v Tihem oceanu. Ta 70-ton- ana in ga odvlekli v Malau na oto-, ska luksuzna jahta, ki so jo upo- \ kih Fidži. Preiskava je pokazala, rahljali kot trgovsko ladjo, je od- Žena moževa gospodinjska pomočnica Neki angleški zakonski par se je hotel ločiti. Preden pa je sodišče izreklo ločitev, sta se mož m žena sporazumela, da bo ostala žena v moževem stanovanju kot j kompasa in radijske postaje na hišna pomočnica, delno zaradi kratke valove do radijskega zvon-stanovanjske stiske, delno pa tudi ca. Shrambe za živila so bile praz- da je ustavila to ladjo na morju neka druga in da so jo pozneje najbrž izropali. Pod palubo, kjer stoje stroji, je bilo eno izmed okenc odprto, da je v ladjo vdrla voda. Iz tega sklepajo, da so jo hoteli roparji potopiti. Ker pa so bili tanki za nafto do polovice napolnjeni z nafto, druga polovica pa z zrakom, se ladja ni mogla docela potopiti. Na krovu je bilo demontirano vse, od »Boste že oprostili, gospod ropar, toda ključ od blagajne je v mojem hlačnem žepu.« zato, ker je v Angliji zelo težko dobiti delovno silo za gospodinjske posle. Zena je ostala pri možu proti tedenskemu plačilu 5 funtov. Kot zakonska žena mu je morala delati zastonj. Obema je bilo to po volji in pred sodnikom sta naposled izjavila, da sta si premislila in da rajši ostaneta skupaj, ker obema tako bolje kaže. ne. Manjkajo tudi velike posode, ki jih na splav ne bi mogli naložiti. Na -ladji je bilo 25 potnikov in mornarjev, ki pa so se lahko zatekli samo na splav, če bi bila ladja zašla v vihar. Vse to dokazuje, da so ladjo napadli in izropali morski roparji. Kaj se je zgodilo z njeno posadko in potniki, še ni znano. ustanovitev delniške družbe. Začetni kapital bo znašal 150 milijonov šilingov. Najprej bodo letala avstrijska letala na progi Dunaj—New York. Zračni promet bi se začel prihodnje poletje. V poletnih mesecih bi letala avstrijska letala tudi na progah Frankfurt ali Amsterdam ter Salzburg in Celovec. Zanimivo je, da Gradca za zdaj še ne upoštevajo. Potniški promet na učili predvsem vprašanja, s ka- i teh zračnih progah bi bil zelo terimi se ukvarja posebna štu- donosen. Pozneje bi letala av PRVA AVSTRIJSKA POTNIŠKA LETALA BODO LETALA PRIHODNJE POLETJE] NA PROGI ■ DUNAJ—NEW YORK j MALI LEKSIKON Vprašanja: Kako je prišlo do ustanovitve prve časopisne agencije? Ali so poznali o rimsjdh časih gledališke objave? Odgovori: Prva časopisna agencija je bil dijaka družba za zračni promet. Njene sklepe bodo objavili šele potem, ko bodo razna zadevna vprašanja teoretično dobro proučili. Ne glede na to, kakšna bodo strijska letala tudi na progah, ki vežejo Avstrijo z vzhodnimi deželami. Notranji zračni promet s trgovskega stališča ne pride v poštev, ker je praksa pokazala, da dognanja omenjene družbe, pa i so retabilne samo dolge proge, bo Avstrija obnovila zračni pro- ! Ce pa bodo država, dežele ali met. Usitanovili so že štiri pod- j večje občine hotele imeti redni jetja in Avstrija ima že nad 20 zračni promet, bodo morale jam-potniških letal. Avstrijci so sploh I črti za rentabilnost proge, torej zelo navdušeni za potovanje zle- za^njeno^ 70% izkoriščanje. Vse tali. Zadnje dni oktobra so odletela iz Salzburga na Dunaj prva potniška letata, nekakšni zračni taksiji. V Salzburgu so ljudje navalili na poslopje, kjer so prodajali vozne listke. Avstrijska študijska komisija z.a zračni promet s sedežem na Dunajiu in neka druga doslej ob strani stoječa družba sta se povezali in bosta odslej sodelovali. Ta konzorcij zaposluje večino avstrijskih strokovnjakov in pilotov. Vse je že pripravljeno za Nevaren skok iz letala Angleškemu letalskemu oficirju Henryu Mollandu se je prvemu na svetu posrečilo izstopiti iz letala, ki je letelo 8000 m visoko s hitrostjo, večjo od hitrosti zvoka. Letalo znamke »Hunter«« je letelo nad Rokavskim prelivom, ko se je moral Molland zateči k padalu. Udarec zunanjega zraka je bil tako močan, da je oficirju zlomilo eno roko in strgalo z njega čevlje in zapestno uro. Molland pa se je vzlic temu spustil na morje v bližini Fe!ixtowe na vzhodnoangleški obali, kjer so ga kmalu pozneje našli in potegnili iz vode. velike letalske družbe na svetu, tudi pred dobrim letom ustanovljena nemška Lufthansa, dokazujejo, da delniške družbe, ki obratujejo po trgovskih načelih, ze*lo dobro uspevajo. pravzaprav salon Francozinje ® dame Doable, ki je bila v s letju v Parizu splošno znan Bila je zelo lepa, za njeno n klonjenost so se potegovali n10, gi gizdalini, v družbi se je pobahala s svojo lepoto in sebe je zbirala pisatelje, stvenike, glasbenike in P°* ta[j Okrog njene velike mize so s* stoli, na katerih so sedeli nJe. gostje v strogo določenem re . in pripovedovali, kaj so zve® novega ali pa o dogodkih, k1 . jih sami videli. Njen tajniik JJ zapisoval vse to v dve knj‘§' Prva je bila določena za p®vS . točne informacije, v drugo p* K zapisoval še nepreverjene ve* ‘ Kmalu je madame Double za® njala knjigi z bilteni, prepis, nimi v 20 izvodih. Pošiljal®. je svojim stalnim gostom, niso mogli udeležiti zadnjega s stanka. In eden izmed 6oS rJ velik ljubitelj domislekov,, Jennville, jo je prosil, naj dovoli vzeti s seboj bilten i« * prebrati ljudem, ki niso bili f ležni časti, da bi prihajal* salon »Diane, podobne M*ncrV,Kii-Veneric. In tako so šli potem ® teni iz rok v roke. Tako J©1® -dame Double obveščala ParlZ*je 0 novicah in novostih. Po*® j je nekdo uporabil to ustanovil urad za' informacij * Naročnikom je dvakrat tedejj*. pošiljdl biltene z najnovejs vestmi. Podjetje je hitro nap* . dovalo in lastnik je kmalo i* dopisnike tudi v tujini. Tako J nastala prva časopisna agencu ’ ki jo je v začetku 19. st°IeH zamenjala agencija, katere ns novitelj je bil znani Char Havas. * Gledališke objave, bre.z.^n/eIa' si zdaj ne moremo misliti g,e j lišča, izvirajo iz davne minul® V Rimu je prireditelj *Ser xt predstav pripravljal »listke« _ jih nekaj razdeljeval med o »c stvo, druge pa nalepljal na ste j Ti lepaki so bili Često opretnU tudi s slikami, ki so predat® 1 jale boj gladiatorjev. Razen * «-so hodili po rimskih ulicah * niki in vabili ljudi v cir*®* Izkopanine v Pompejih PrV>_v* da so bile starodavne ©W g0 močno podobne našim. Bi*c različne in navadno so jih Vr_ stavljali v okviru h gledal*5 ..t vratom. Včasih so bili **a„. * naslikani ljudje, sodelujoč* . igri, povedano pa je bilo tu d*. ^ bo uprizorjena tragedija ul* , medija. Druge slike so Pf«0 stavi jale posamezne prizore* 1 ®. so konce minulega stoletja javljali tudi programe koncef in gledališč. Ta rimski je v Italiji ohranil precej in se razširil malone v vse..»sa žele. Zdaj skoraj vsa gledalIt- ^ na svetu razstavljajo Pr*. fotografije posameznih ali prizorov iz del, ki jih °P zarjajo. FAERSKI OTOKI naj bi postali neodvisni OBSODBA KOLOVODIJ UPORA JE SPROŽILA V KLAKSV®1 NOV VAL OGORČENJA Zadeva z uporom prebivalcev ladjico »Ternen«, ki Preva^ejgV(' k««’ danskega mesta Klaksvika postaja njence, imajo še posebne , danski vladi čedalje bolj neprijet- Na Faerskih otokih ni nature*' r čedalje bolj neprijet na. Prejšnji torek je sodišče obsodilo 31 kolovodij upora, kar je sprožilo v mestu nov val ogorčenja. Ko so prepeljali najstrože kaznovanega poveljnika pristanišča v Kialcsviku z danske križarke »Hol- bene možnosti, da bi zaprli c ^ ka, ki krši zakone. Obsojence rajo torej prepeljati na Dansk 'ty Napredna stranka se je čela zanimati za to zadevo, o* j( ni konferenci v Thorshavn^ reče«0: stom, na motorno ladjo »Ternen«, j da ko ireba odstranili ^o1*! ger Danske«, zasidrane pred me- j sprejela sklep, v katerem je član*1 OLVftii, 11«! IIIUIUI IH) IttVIJU » IClIltTl«, _ ntQ“ • ki naj bi pa odpeljala v Thorshavn, vlado in. priznati Faerskini ji je več prebivalcev zasedlo elcklrar- ! samostojnost. Vse prebiva v,lt no. Kmalu potem je pretresla pri- i lmfJ° vol.'!no Pavico, so jt stanišče huda eksplozija. «««*•* ‘ Težave s požiranjem. • Pri« »Upam, da tvoja skodelica ie stoji na pravem mestu.« MARK TWAIN N-aSO&jeno mes Pričujoča zgodba se ni porodila iz bujne domišljije pisca pustolovskih romanov, marveč je čista resnica. Neki mister John Wilson Mackenzie, poklicni trgovec, svoj čas bivajoč v nekem zakonitem kraju v državi New Versev, je sklenil z datumom 10. oktobra 1861 z ameriško vlado pogodbo, v kateri se je zavezal, da bo dobavil za vojaštvo pod poveljstvom generala Shermana v VVashingtonu 30 sodčkov nasoljenega mesa. Poslal ga je iz Bostona. Ko je prispel velespoštovani gospod John wjlSon Mackenzie s svojim vozilom v Washington, da bi izročil nasoljeno meso vojaškemu intendantu, je zvedel, da je odrinil general s svojimi četami v Manassas. Neutegoma se je odpeljal za njim. Toda tudi tokrat je prispel prepozno. Tedaj je poizvedel za naslednji cilj Shermanovega pohoda, ležeč nekaj sto kilometrov južno od Ma-nassasa. Ker pa tudi tam ni našel generala, se je začela tekma v teku, tako rekoč tekma v teku okrog sveta. V New Yorku, kamor je prispeli na svojih napornih vožnjah, je Mackenzie zvedel, da se je general pred nekaj urami vkrcal na ladio in odpeljal v Palestino. Mackenzie se ni niti za trenutek obotavljal. Sodčke z nasoljenim mesom je ^spravil na krov k odhodu pripravljene tovorne ladje in se tudi sam napotil v sveto deželo. Tam se j® vozil križem kražem skozi puščavo, oaze in mesta in dosegel samo to, da je od ameriškega konzula v Jeruzalemu približno zvedel, da general s svojimi četami svoj čas sploh ni zapustil ameriške celine, marveč da se je napotil v prerijo. Po pustolovski vožnji po morju, na kateri je bila ladja večkrat v nevarnosti, da bi se v viharju potopila, se je v New Torku spet izkrcal, da bi se neute-goma napotil v prerijo, kjer so se Sherman in njegovi vojaki borili z Indijanci. Tokrat je kazalo, da ima dobri in do kraja pošteni Mackenzie več sreče. Po nevarnosti in naporov polni, več mesecev trajajoči odpravi skozi mnoga in doslej še neraziskana področja je prispel tako blizu cilj« svojega upanja, da bi ga bil lahko zgrabil z rokami. John Wilson Mackenzie je bil s svojimi tridesetimi sodčki nasoljenega mesa oddaljen natanko dva kilometra od glavnega stana generala Shermana, ko se je priplazilo nekaj ducatov Indijancev do resnično vestnega tr ,ovca, ga z izredno ostrimi tomahavki umetniško pobilo, se polastilo njegovega skalpa in tridesetih sodčkov nasoljenega mesa in jo (»opihalo z njim v goščo. Na tragični konec te odisejade pa je padla vsaj nekoliko razveseljiva luč s tem, da so čete generala Shermana nekaj dni po strašni Mackenzievi smrti v spopadu zavzele indijansko taborišče in zaplenile trideset sodčkov nasoljenega mesa. Tako je vojna dobava dobrega Mac-kenzla vendar še prišla v prejemnikove roke. naj se vpišejo v volilne SP Jjsa1 , bo danska vlada prisiljena raZ" p V svitu žarometov s križarke so nove volitve. Ce tej zahtevi nC c. tehniki upostavili prekinjeni elek- | ugodila, bo morala računati s fu trični vod. Policija poizveduje, kdo , kinitvijo vseh stikov med T®e je povzročil eksplozijo. Z motorno | mi otoki in Dansko. j sil1 Ben Jusef znova sedi na maroškem prestolu. Prcdno je iz f1 "it* |V .« £| Ben Jusefa. Na sprejem v Franciji je moral v predsobi čaka aem prestolu. Prcdno jc i* * --3 v odpotoval nazaj v Maroko, ga je obiskal tudi marakeški P®^a» Guai, ki je bil eden Izmed pobornikov za strmoglavljenje s . ce\0 -------------------,- — ...... . — - po' uro. Ko je bil sprejet je padel na kolena pred sultana 'n ljubil roko. Njegove besede so bile polne kesanja, kajti stan gjo je vsekakor računal, da mu bo morda tako uspelo rešiti oblast in svoje bogastvo.