Poštnim pMni v goltfM C«m Mn t*- Stev. 219 V Ljubljani, sreda 25. septembra 1940 Leto V Boj za Dakar se nadaljuje Ker so se sile generala de Gaullea umaknile, ie nastopilo angleško brodovje in po preteku ultimata začelo bombardirati mesto Uradno poročilo o razlogih angleškega nastopa v Zahodni Afriki London, 25. septembra, m. United Press porota: Po poročilih, ki so do 24. prispela, boji pred Dakarjem še vedno trajajo. Angleško brodovje je ves žas v akciji. Snoči je bil oblastem v Dakarju dan ultimat, naj se mesto vda do šestih zvečer. Ker se to ni zgodilo, je angleško brodovje začelo obstreljevati pristaniške naprave, utrdbe in francoske vojne ladje pred Dakarjem. Snoči je iblo izdano o operacijah pred Dakarjem naslednje uradno poročilo: Operacije na področju Dakarja se dajo v tem trenutku prikazati takole: 1. Od premirja med Francijo ter Nemčijo in Italijo dalje je prihajalo v francoski zahodni Afri-ki do različnih manifestacij in gibanj za organi-zacijo odpora, kateremu je dal pobudo general de Gaulle. Te manifestacije so zavzemale tak obseg, da je vlada v Vichyju sklenila zamenjati prejšnjega guvernerja Caila z guvernerjem Boissonom, kateremu je izročila oblast tudi nad francosko vzhodno Afriko. 2. Od začetka julija so prihajali v Dakar nemški ter italijanski častniki pod pretvezo, da so po-trebni za osvoboditev svojih rojakov. Ti častniki so prevzeli nadzorstvo nad tamošnjim letalskim oporiščem. , 3. Od začetka avguste dalje so prihajala poročila, da prihajajo nove nemške skupine v Dakar. General de Gaulle je dobil obvestila, da Nemci pripravljajo obnovitev svoje letalske zveze z Južno Ameriko čez Dakar. 4. Dakar je nad vse važno oporišče na zahodni afriški obali, zlasti z ozirom na letalske proge. V Dakarju je veliko in najmodernejše urejeno letališče Uahan ter vojaški letališči Hanne in Thyes, dve vojaški letališči pa sta tudi ob izlivu reke Senegal v St. Louisu. 5. Med prebivalstvom v francoski zahodni Afriki je duh^ odpora proti Nemčiji in Italiji bil vedno močnejši. Posebno je na porast odpora vplivalo dejstvo, da se je generalu de Gaulleju ter Angliji pridružila Francoska vzhodna Afrika in pokrajina Chad, ki imata enak gospodarski ustroj kakor zahodna Afrika. Treba ji je bilo zagotoviti neovirano gospodarsko življenje. 6. Da bi zadostil želji prebivalstva In osvobodil francosko zahodno Afriko od gospodarskega podloiništva, v katero je bila uklenjena s premirjem in da bi preprečil, da bi te kolonija ne prišla v nemške roke, je general de Gaulle že pred časom sklenil, da jo bo zasedel sam s svojimi vojaškimi, pomorskimi in letalskimi silami. Te sile so se ukrcale na francoske ladje in so plule pod francosko zastavo v spremstvu vojnih ladij svo-■bodne francoske mornarice. 7. Angleške pomorske sile, ki so pred Dakarjem, imajo samo nalogo zagotoviti dopolnilno varstvo proti slehernemu napadu, ki bi prišel z nemške strani, ali bi bil izveden z nemškim sodelova- njem. To je popolnoma v skladu z izjavami angleškega ministrskega predsednika, da mora angleško vojno brodovje sodelovati s francoskimi silami za zagotovitev varstva nad tistimi francoskimi kolonijami, ki so se izrekle za generala de Gaulleja. 8. General de Gaulle je v ponedeljek zjutraj na čelu svojih oddelkov priplul v Dakar, toda ne na angleški admiralski ladji, marveč na ladji svobodne francoske pomorske sile. Da bi preprečil vsako prelivanje krvi, je general poslal odposlance z belo zastavo. Ti odposlanci so bili na neoboroženem čolnu, na katerem je bila poleg bele tudi francoska zastava. Navzlic želji prebivalstva, so krajevne oblasti sklenile zavreči de Gaullejevo ponudbo in dale zapoved za streljanje. Zaradi tega pada odgovornost za sovražnosti na oblasti v Dakarju, ker so zapovedale streljati proti Fran- cozom in sta bila dva de Gaullejova odposlanca hudo ranjena. Nekaj pozneje je general de Gaulle skušal mirno izkrcati svoje čete, toda dakarske oblasti so zapovedale streljati na francosko ladjo >Savorgnan de Brazza«, ki ji poveljuje kapitan Duboc. Več članov posadke je bilo ubitih, veliko pa ranjenih. Da bi preprečil boje- med Francozi, je general de Gaulle sklenil, umakniti svoje čete in svoje ladje od obale. 9. Nemška poročila trdijo, da je Dakar odprto mesto. Spričo tega je treba ugotoviti, da to ne drži, ker so obrežne baterije in topovi iz utrdb neprenehoma streljali na francoske sile in na angleške ladje, odkar so se začele operacije. 10. Zaradi vsega navedenega je bilo britanskim silam dano povelje, naj nadaljujejo s potrebnimi operacijami. Francoske vesti o boju za vzhodno Afriko Dva angleška ultimata branilcem Dakarja Vichy, 25. septembra, o. Francosko mornariško ministrstvo sporoča: Zaradi šestih brezuspešnih poskusov, da bi se angleške lise izkrcale severovzhodno od Dakarja, je poveljnik angleškega brodovja poslal mestu snoči drugi ultimat, da se mora mesto vdati do danes do šestih zjutraj. Ultimat grozi, da bodo mestne utrdbe sicer porušene, mesto pa s silo zavzeto, če Francozi ne bodo sprejeli ultimata. Včeraj popoldne so Angleži bombardirali več ur Dakar, francosko obrežno topništvo pa je sestrelilo tri angleška letala. Angleško brodovje je v veliki premoči, saj šteje dve bojni ladji, štiri križarke, šest rušilcev in šest ladij za prevoz čet. Francoski oddelek pred Dakarjem tvori bojna ladja »Richelieuc, ki je zaradi angleškega napada onesposobljena, 10 tisočtonska križarka »Georges Leyguesc in trije rušilci. Francoska admirala Landreau in Lacroix sta odločena do konca boriti se proti angleškim silam. Osemnajsto nočno bombardiranje Londona in angleških obrežnih delov Veliki požari, razdejanja na stavbah in boln šnicah, toda malo smrtn h žrtev Berlin, 24. septembra. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo sporoča: Pri nasilnih ogledniških poletih nad Južno Anglijo je nemško letalstvo tudi včeraj bombardiralo vojaško važne objekte. Pri tem so se razvili letalski boji, v katerih so imeli nemški letalci velike uspehe. Ponoči so bojni oddelki nadaljevali z napadi na London in na druge vojaške važne objekte v Angliji, na doke Mihvall in Indija v bližini \Vaxela in Hydeparka. Tudi drigod so bombe zanetile velike piožre. V Liverpoolu so bili zaneteni veliki ognji. Kot maščevanje za britanski letalski napad na nemško univerzitetno mesto Heidelberg, kjer ni no- Dve noči angleških napadov na Berlin Po nemških vesteh je bilo ubitih in ranjenih veliko civilistov, po angleških pa je bilo uničenih veliko elektrarn, postaj ter industrijskih naprav v nemški prestolnici Newyork, 25. sept Reuter. Po poročilih, ki so prispela ameriškim listom, je Berlin doživel v noči od ponedeljka na torek najhujše bombardiranje od začetka vojne. Glavni predmet napada je bila industrijska pokrajina v okolici Berlina. Napad se je začel kmalu po polnoči in je trajal štiri ure. Angleška letala so prišla nad Berlin v osmih zaporednih valovih ter se do minute natančno vrnila v svoja oporišča. Berlin, 25. sept. o. Uradno poročajo: Pred-sinočnjim in nocoj so britanska letala izvedla napade na več krajev v Severni Nemčiji in na Berlin. Bombe so poškodovale hiše na obrobju Berlina. Ubitih je bilo več civilistov, mnogo pa ranjenih. Niti v Berlina niti v drugih krajih ni bila povzročena nobena škoda vojaškim objektom. London, 25. sept. o. Nocojšnji angleški napad na Berlin je trajal tri ure neprenehoma. Angleška letala so zmetala večje število eksplozivnih in za-žigalnih bomb. Podrobnosti o tem napadu še niso znane, pač p& poročajo iz Berlina, da so letala Eovzročila le majhno škodo. Zdi ge, da je bilo z ombami zelo poškodovano veliko berlinsko letališče Tempelhof, avtomobilske tovarne BMW, postaje itd. Tudi snoči so vso noč bombardirali mesta v zasedeni Franciji in Belgiji, od koder nameravajo Nemci vdreti v Anglijo. Ljudje iz angleške obale so lahko opazovali, kako je nebo rdelo od požarov in neprestanega topniškega ognja. London, 25. sept. o. Letalsko ministrstvo je izdalo podrobno poročilo o silovitem angleškem napadu na Berlin v noči od ponedeljka na torek. Opustošenje v Berlinu je silovito. Stotine požarov je izbruhnilo na raznih krajih mesta. Angleška letala so prihajala nad Berlin v zaporednih presledkih po štiri in pol minute. Bombardirane so bile različne železniške postaje, tako potsdamska ter lehertska postaja in proge v njuni okolici, kjer gore tudi železniška skladišča. Zadeta je bila električna centrala za zahodni Berlin v Moabitu, elektrarna v Klingenbergu ter Siemensova tovarna za kable, kar vse gori. Kakor so opazila angleška letala pri povratku, se je ogenj v Berlinu naglo širil na vse strani. V Klingenbergu so bila zadeta tudi skladišča razstrelilnih snovi, kar dokazuje pet silovitih eksplozij, za katerimi je prišel silovit ogenj. Požari so izbruhnili tudi na elektrarnah v Charlot-tenburcu. Friedrichsfeldu in drugod. Berlin, 25. sept. o. N. P. Pri napadu na Berlin sta bili zadeti razen stanovanjskih hiš tudi dve tovarni, in sicer v severozahodnem delu mesta ter druga v severnem delu mesta. Bomba, ki je padla v bližino plinarne, je izkopala deset metrov globoko jamo in prav toliko široko, kar je imelo za posledico, da je bil pritisk plina v tem delu mesta zelo slab. Poškodovana je bila tudi proga in so morali promet usmeriti po drugih tirih. Iz poročil časopisja se vidi, da so bombe zadele neko delavsko naselbino, taborišče Nemcev iz Bolivije, naselje bojevnikov iz svetovne vojne in hlev s 160 konji, katere pa so vse rešili. Neka bomba je padla tudi v predmestje med katoliško in protestantsko cerkev, zraven katoliške bolnišnice, ki pa k sreči ni bila poškodovana. Prvi nemški begunci iz Besarabije v Beigradu Prahovo, 25. septembra, m. Snoči ob 18.10 je prispela v Prahovo iz Romunije ladja »Kraljica Elizabeta« s 680 nemškimi begunci iz Besarabije. Čim je ladja pristala, je prišel na njo poveljnik taborišča Hans Maier in pozdravil izseljence. Takoj nato je ladja odplula naprej proti Belgradu, kamor bo prispela danes ob 11 Nemci se bodo vsi izkrcali in odšli v taborišče, ki so ga Nemci zgradili na prostoru med Zemunom in Belgradom, kjer so zbrani tudi predstavniki nemških oblasti, ki imajo nalogo izvesti preselitev 118.000 Nemcev iz Besarabije in Severne Bukovine. V taborišču bodo posamezne skupine beguncev ostale največ po dva dni, nakar jih bodo z vlaki odpeljali v Nemčijo. Vsak dan bodo šli v Nemčijo štirje posebni vlaki. Sovjeti zahtevajo odstop turškega zunanjega ministra? Moskva, 25. septembra, m. Press telegraph je objavila poročilo, da je baje sovjetska vlada zahtevala od Turčije, da naj zuninji minister Sa-radzoglu odstopi in da ga zamenja kaka druga primernejša osebnost. Sovjetska agencija Tass je dobila pooblastilo, da zanika to poročilo kot po-oolnoma izvmišljeno in fantastično. benih vojaških objektov, so nemški oddelki bombardirali angleško vseučiliško mesto Camuridge. Pred več sovražnimi pristanišči so bile spet položene mine. London, 25. sept. o. Tudi nocojšnja noč ni prinesla miru angleški prestolnici. Nemci so oseni-najstič ta mesec napadli London, glavni cilj nemškega letalstva. Napadi pa so bili tudi na škotsko in pokrajino Walles. Večje število močno eksplozivnih bomb je bilo zmetanih v okolico Londona ter tudi večje število zažigalnih bomb, ki so povzročile razdejanja na hišah in zanetile požare, ki pa so bili do jutra pogašeni. Smrtnih žrtev ni veliko. Reuter poroča, da je bilo zadetih tudi več bolnišnic. — Na jugovzhodu države so nemška letala zmetala nad 1000 bomb, niso pa povzročila velike škode in tudi povzročila malo smrtnih žrtev. Na severovzhodnem delu Anglije je bilo porušenih več hiš, škoda je majhna in mrtvih je le malo. Velika bomba je padla v vzhodni Škotski, ni pa povzročila pomembnejše škode. Eno letalo, za katero so mislili, da je izgubljeno, poročajo, da se je vrnilo. Zasedba drugega pasu v Južni Dobrudži Soiija, 25. septembra, m. Bolgarska vojska bo danes zasedla drugi pas Južne Dobrudže z glavnim mestom Dobričem. Pri dosedanjem zasedanju niso bolgarske čete nikjer naletele na odpor in tudi ni prišlo do nobenega spopada z Romuni. Nove napovedi o popotnem obračunu z Anglijo Berlin, 25. septembra. DNB: V zvezi s končanimi rimskimi razgovori se s poučene nemške strani izjavljajo: V boju osišč ni kompromisa in potemtakem tudi ni kompromisnega miru. Boj proti Angliji se bo začel na vseh frontah. Razgovori v Rimu so obsegali vsa vprašanja, ki so važna za končni obračun z Anglijo, 6 čimer so ocenjeni tudi vsi mirovni posredovalni poskusi iz tujine. Razgovori niso veljali samo vojaškim, ampak političnim akcijam osi. Med vojaškim obračunavanjem z Anglijo je že določena nova politična ureditev Evrope. Ta nova razporeditev je docela nasprotna angleški politiki. Po tej novi ureditvi je treba vse države, ki imajo smisel za današnje dogodke in vse narode, ki imajo odgovarjajoče življenjske sile in voljo narediti za enakopravne člane evropske skupnosti. Sedanja vojna ima značaj vojne za red, po katerem bo staro izumrlo, in bo prišlo novo do razmaha. Preobra-t je danes že odločen, ker se že kažejo novi obrisi Evrope. Bombe na Gibraltar Gibraltar, 25. sept. o. Reuter poroča, da je včerajšnji napad na Gibraltar trajal štiri ure. Sovražna letala so zmetala večje število bomb, ki so povzročile škodo na stavbah in v neki ulici zanetile jjožar. Ob tem napadu so bile ubite štiri osebe, 12 pa jih je bilo ranjenih. Protiletalsko topništvo je sestrelilo eno letalo. Angleško poročilo iz Egipta pravi, da ni bilo na bojiščih nobenih sprememb in da so bombardirali nasprotnikova oporišča pri Manastiru in Tnhrnlni. Vesti 25. septembra Italijanski ministrski predsednik Musolini je včeraj sprejel nemškega prosvetnega ministra dr. Rusfa. Ameriško časopisje prinaša nekak načrt o ureditvi Evrope po sedanji vojni. Po tem načrtu naj bi bila Holandija priključena Nemčiji, Belgija razdeljena med Nemčijo in Francijo, Romunija, Madžarska in nekatere druge države bi bile priključene Nemčiji, ki bi dobila čez Trst izhod na Sredozemsko morje. Treba je poudariti, da poroča o tem načrtu pač londonski radio. Naš trgovinski minister dr. Andras je včeraj položil venec pred spomenikom grškega Neznanega junaka, snoči pa mu je bila prirejena večerja, katere se je udeležilo več grških ministrov. Zavod dr. Gallupa za raziskovanje javnega mnenja v Ameriki, je pri zadnjem glasovanju ugotovil, da 52% ljudstva v Združenih državah zahteva popolno poinoč za Anglijo, tudi če bi se zaradi tega Združene države zapletle v vojno. 43% Amerikancev pa se zavzema za pomoč v taki obliki, da bi to ne ogrozilo miru v Združenih državah. Pri zasedanju jugoslovansko-nemškega gospodarskega odbora je bilo sklenjeno, da bo tečaj nemške marke za Jugoslavijo od 1. oktobra dalje znašal 17.82 dinarjev namesto dosedanjih 14.50 din. Francoski bombniki naj bi bila včeraj hudo napadli Gibraltar ter z bombami poškodovali razne naprave, pravijo vesti iz Španije. Angleška poročila pa trdijo, da to niso bila francoska letala, saj je Francija po sklepu premirja ostala brez vojaškega letalstva, marveč da so napad izvedli Italijani ali Nemci, toda s francoskimi znamenji, da bi zaostrili spor med Anglijo in Francijo. Poveljstvo angleške vojne mornarice sporoča, da je 1850 tonska podmornica »Thames« izgubljena, ker se predolgo ni vrnila v oporišče. »Thames< je bila prva podmornica, ki so jo gnali Dieslovi motorji in ki je dosegla na površju hitrost čez 21 vozlov. Zasedba Dakarja ter francoske zahodne Afrike po četah generala de Gaulleja ali po angleških oddelkih je nujno potrebna, ker kaže da se bo poostrila vojna v Afriki ter bi Nemčija in Italija Angliji utegnili vzeti Gibraltar, v Dakarju pa urediti podmorniška in letalska oporišča za onemogočanje angleške trgovine z Južno Ameriko. Tako sodijo nevtralni diplomati v Londonu. Poroč la o letalskih izgubah Nemško poročilo: 6 nemških pogrešanih. 25 angleških letal sestreljenih, Angleško poročilo: 8 nemških letal uničenih, i 4 angleška letala sestreljena, f 1 angleški pilot rešen. Japonski vdor v francosko Indokino bo zaostril spor med Japonsko in Združenimi državami m povzročil, da bo Amerika poslala svoje tihomorsko borovje v angleška oporišča, zlasti v Singapoor, razen tega pa bo začela neizprosno gospodarsko vojno proti Japonski- sodi sovjet-ski tisk. Turška vlada je zapovedala, da morajo stavbni podjetniki priglasiti vse zidarske stroje. Stroje bodo odslej smeli uporabljati samo za utrjevalna in obrambna delti. Današnji ameriški listi poročajo, da Sovjetska Rusija močno pritiska na Japonsko, naj se popolnoma pridruži Nemčiji, če ne bo Nemčija ponudila Angliji mir, ki bi pustil angleški nedotaknjen, angleško brodovje pa bi dobilo proste roke, da z amerikim uniči Japonsko. Španski notranji minister Suner je včeraj imel spet dolg posvet z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom. Danes ali jutri bo Suner odpotoval v Rim, kjer ga bodo tudi skušali pridobiti za dejansko sodelovanje Španije v sedanji vojni. V letu dni vojne je Anglija ▼ Ameriki n*rož»la ea dve milijardi dolarjev (160 milijard dinarjev! vojnih potrebščin, največ letal, sodijo švedski finančni strokovnjaki. Angleži v obupni jen napadajo mesta, ki so jih morali zapustiti in prebivalstvo, ki 60 ga hoteli varovati, kar priča bombardiranje mest na Norveškem, v Holandiji, Belgiji, Franciji in pa Srni Barani, piše italijanski dnevnik »Popolo d Ita-lia«. _ Francoska vlada v Vichyju je sprejela sklep, da bodo kot veleizdajalci sojeni vsi Francozi, ki podpirajo generala de Gaulleja. Japonci so prelomili dogovor, po katerem so )jm Francozi dovolili urediti tri pomorska in letalska oporišča v Indokini. Smeli bi se v teh oporiščih izkrcati z morja, v resnici so pa zečeh francosko ozemlje zasedati £ kopnega, zaradi česar se jim francoska vojska upira. Tako je izjavil francoski poslanik v Washingtonu. Angleški minister za trgovsko mornarico Cross je izjavil, da ima Anglija danes več ton trgovskega brodovja, kakor pa ga je imela v začetku sedanje vojne, čepnav je bilo v letu dni potopljenih trgovskih ladij za poldrug milijon ton. Poskus nemškega vdora v Anglijo so pričakovali tudi nocoj, ker je bilo morje mimo, gosta megla nizka, nad njo pa jasno nebo. Romunska vlada je sprejela zakon, ki postavi a pod državno nadzorstvo imetje vseh oseb, ki so bile v zadnjih desetih letih predsedniki vlade, ministri, generali, načelniki policije itd. Večina od njih si je premoženje pridobila s korupcijo. Grški listi posvečajo veliko pozornost obisku našega trgovinskega ministra dr. Andresa v Atenah in pri tej priliki poudarjajo gospodarske, politične in zgodovinske zve* med obema državama, ki imata na Balkanu podobne naloge. Premiera izredno napetih senzacionalnih prizorov I — V glavni vlogi lepa Kitajka Ana May Wong Film za ljudi izredno močnih živcev! Zatočišče izobčenih f KINO MATICA, tel. 22-41 Ob 16., 19. in 21. uri m Film o krvoločnem vladarju, gospodarju džungle, kjer preže divje iveri za človekom na vsaki stopinji! — Mlada Kitajka med krutimi zločinci v borbi sa življenje in čast očeta! Ljubljana od včeraj do danes Brez megle je bilo včerajšnje jutro, tudi nekam kalno je bilo nebo, kazalo je, da dan ne bo minul brez dežja. Zlasti še, ker je bilo v opoldanskih urah tako nenavadno soparno. Pa ni bilo spremembe. Popoldne je v kopališčih spet vladal vrvež. Ljudje se še vesele gorkega sonca, ki ga bodo vso dolgo zimo tako pogrešali, vsaj tisti, ki nimajo prilike, da bi se odšli smučat na gore. Proti večeru so se oblaki razkropili, nastala je spet prijetna topla jesenska noč. Proti jutru se je 6pustila megla, ki pa ni bila tako gosta kakor druge krati in tudi tako dolgo se ni obdržala. Še preden je vzšlo sonce, se je razkadila. Nebo je danes prevlečeno s tenko oblačno odejo, tudi soncu se pozna, da sije skoznjo, nekam pepelnata in pusta je njegova svetloba. Bomo videli, kaj nam bo prinesel dan. Nekaj podatkov z OUZD-a Letos je članstvo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev doseglo številčni rekord. Avgusta meseca je bilo zavarovanih 110.000 članov. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v tem mesecu 28.98 din, medtem ko je bila julija 28,63, junija 27.92, maja pa 27.27 din. Letni diferenciali povprečne dnevne zavarovane mezde so v zadnjih treh mesecih precej porasli, kar pomeni, da so se plače delavstva znatno izboljšale. Seveda pa to dejstvo močno kvari čedalje večja draginja. Eksistenčni stroški so se neprimerno bolj povečali kakor pa je napredovala povprečna dnevna zavarovana mezda, odnosno delavski zaslužki. Povprečna dnevna zavarovana mezda, odnosno delavski zaslužki so se povečali v enem letu, od avgusta 1939 do avgusta 1940 za 15.41%, eksistenčni stroški delavca pa za 33.55%, tedaj več kakor še enkrat toliko, za kolikor se mu je izboljšala plača. Delavstvo je tedaj z izredno hudem položaju. Kapitalno kritje nezgodne panoge, prenizke rezerve invalidnega zavarovanja delavcev in premijske rejerve uslužbencev SUZORja znašajo zdaj približno eno milijardo dinarjev. Zaradi draginje je približno ena tretjina, tedaj več kakor 350 milijonov, izgubljenih. Zavarovani delavci in uslužbenci SUZORja bodo zaradi draginje prejemali rente, ki bodo po dejanski vrednosti za eno tretjino manjše. To velja seveda pod pogojem, da bo draginja ostala enaka, če se bo pa zvišala, potem pa utegnemo dobiti celo drugo izdajo »kronskih upokojencev«. Predpis bolniških prispevkov v avgustu se je povečal napracn avgustu v letu 1940 za skoraj 900.000 din. Kljub večjemu številu članstva je stalež bolnikov letos manjši kakor je bil v istih lani. Kadar imajo zavarovani delavci priliko za zaposlitev in zaslužek, je naval le zdravnikom manjši. Finančno stanje OUZD je letos še kar zadovoljivo. Nominalni dohodki OUZD se v zadnjih mesecih precej povečujejo. Nevarnost preti samo zaradi eventualnih redukcij n. pr. pri tekstilnem delavstvu. V tem primeru bi se dohodki občutno zmanjšali, li<’odstotek bolnikov pa bi prav gotovo v močni meri narasel. f,1< Ogava je zlata zapestnica? Pred dnevi je bil aretiran 22 letni delavec France K. iz Ihana, okraj Kamnik, ki je znan kot drzen zmikavt. Osumljen je večjih tatvin in vlomov. Posebno rad sega po zlatnini. Pri njem so našli masivno zlato zapestnico za uro, vredno najmanj 1200 din. Ko so ga na policiji izpraševali, je je dobil to zapestnico, se je izgovarjal, da jo je našel na šmartinski cesti. Kakor je policija dognala, je prišel France v neko trgovino z zlatnino in vprašal, koliko naj bi bila vredna ta zapestnica. Pripomnil je tudi. da bi jo rad prodal. Zlatar je zapestnico ogledoval in odšel v svojo pisarno, da bi poklical stražnika. France se je hitro znašel v položaju, naglo jo je odkuril. Drugi dan je poslal k zlatarju nekega svojega znanca, ki je zahteval vrnitev zapestnice. Zlatar mu jo je sicer izročil, hkratu pa namignil stražniku. Ta človek je nato stražniku povedal, kdo ga je poslal po zapestnico. In kmalu so Franceta prijeli! Policijo sedaj zanima lastnik odnosno lastnica te lepe zlate zapestnice. Povprašala je že pri mnogih zlatarjih, toda nikdo ni mogel dati kakega pojasnila. Kdor pogreša kako zlato zapestnico, naj se javi na policiji v kriminalnem oddelku pri nadzorniku g. Močniku. Dveletna punčka {e utonila Znana, ugledna vrtnarija Herzmansky ima ob Večni poti vrt, v katerem je tudi velik, betoniran vodnjak, kjer segrevajo vodo, ki jo rabijo za škropljenje in zalivanje cvetja. Na vrtu se je včeraj igrala dveletna domača hčerka Marjetica. Punčka je hodila okrog, pa je prišla tudi do tega vodnjaka. Nagnila se je nadenj, pa je izgubila ravnotežje in padla v vodo. Vodnjak je bil skoraj do roba napolnjen z vodo. Na kraj nesreče so bili nemudoma poklicani reševalci z ljubljanske mestne reševalne postaje. Pripeljali so se z orodnim vozom in z reševalnim avtomobilom. S seboj pa so vzeli tudi tako imenovani »pul-motor«, s katerim pomagajo utopljencem pri umetnem dihanju. Zelo so se trudili, da bi punčko rešili ter jo vrnili v življenje, toda vse je bilo zaman, Marjetici ni bilo več mogoče pomagati. Ko so videli, da so V6i poskusi zaman, so se vrnili v mesto. Starše je smrt njihove miljenke hudo prizadela. Z njimi pa sočustvujejo vsi. ki poznajo ugledno rodbino Herzmansky. Pri cerkvi Sv. Petra je včeraj padel neki kolesar. Stražnik , ki je videl nezgodo, meni, da je kolesarju nenadoma postalo slabo. Poklical je re-ševalce, ki so kolesarja naložili na reševalni avtomobil in ga odpeljali v bolnišnico. Ponesrečenec pa je ostal v nezavesti tudi še tam. Zdi se, da je pri padcu dobil pretres možganov. Kakor se je pozneje izvedelo, se piše Milan Braf. Nove tatvine koles Policiji je bilo prijavljenih kar pet tatvin koles na en sam dan. Ivanu Benedičiču je bilo izpred moščanskega kina odpeljano 1800 din vredno kolo znamke »Alba«. — Maksu Mahkovcu iz Zaloga je nekdo ukradel ponoči izpred kavarne »Central« 1500 dinarjev vredno kolo »Diirkopp«. — Fejstu Karolu je bilo izpred gostilne Novak v Stepanji vasi na Litijski cesti ukradeno 1300 din vredno kolo »Vik-toria«. Ukradeni sta bili še dve drugi kolesi, vredni po 700 din. Iz trgovine Janka Pogačnika na Tyrševi cesti je neznan tat odnesel 4000 din vreden fotoaparat znamke »Robot«. Zelo se zadnji čas množe tatvine v vlakih na progi Celje—Zidani most—Ljubljana. Pred dnevi se je peljal odličen kasacijski sodnik v Celje. Ž njim v II. razredu se je vozil neki prav eleganten gospod srednjih let. V Celju je g., sodnik pogrešil denarnico prav v trenutku, ko je hotel vratarju na kolodvoru izročiti vozni listek. V denarnici je bilo 3000 din gotovine, razne posetnice in železniška legitimacija. Denarnico so drugi dan našli v vagon-skem stranišču. Tatvina plaščev za tovorne avtomobile Škodovi zavodi imajo svoje veliko blagovno skladišče na Dolenjski cesti 24, kjer je bila pred leti vinarna. Policija je bila sedaj obveščena, da je bilo v času od 21. do včeraj iz skladišča ukradenih 10 gumijastih plaščev za tovorne avtomobile, zimskega tipa, znamke »Pirelli«. Plašči so vredni po fakturi 14.000 din. Policija pred nakupom svari. Se eden potuje v Stari trg ob Kolpi Uprava policije v Ljubljani je dne 23. IX. 1.1. na podlagi čl. 1 uredbe o pošiljanju brezvestnih špekulantov na prisilno bivanje in prisilno delo določila Niklsbacherju Ferdu, poslovodju v Ljubljani, Bleiweisova cesta 5 kot kraj prisilnega bivanja Stari trg ob Kolpi, srez Črnomelj za dobo 6 mesecev. Iz poizvedb, katere je dobila uprava policije, se je ugotovilo, da je gori imenovan v septembru 1940 kot odgovorni poslovodja tvrdke Niklsba-cher d. z o. z. različnim strankam, t. j. pekovskemu mojstru Korenčanu, Čotarju in drugim prodajal moko št. 5 po ceni, ki je bila za 1 din višja od maksimalne cene. Podzveza stavbinskih delavcev razpuščena Od banske uprave smo prejeli: Banska uprava je na podlagi § 11, odst. 1, zakona o društvih, shodih in posvetih izdala odločbo, s katero se z današnjim dnem razpušča Podzveza stavbinskih delavcev za Slovenijo s podružnicama v Ljubljani in Mariboru, ker je s pozivanjem svojih članov k nezakoniti stavki ravnala proti državnemu in družabnemu redu. Z letakom, ki ga je izdala, je zagrešila tudi postopek po čl. 5 zakona o zaščiti države, ker se z njim ščuje nad razdor med družabnimi sloji. Društveni arhiv je zaplenjen, društvena imo-vina je zavarovana. Zveza združenih delavcev, Narodna strokovna zveza in Jugoslovanska strokovna zveza so pri banski upravi zaprosile za uvedbo poravnalnega postopka. Banska uprava je prošnji ugodila in je postopek uvedla. Tudi Podzveza stavbinskih delavcev za Slovenijo je vložila tako prošnjo, ki pa je morala biti odklonjena, prvič zato, ker je banska uprava zavzela stališče, da ne more intervenirati v korist delavske organizacije, katere članstvo vztraia v nezakoniti stavki, drugič pa zato, ker je bila Podzveza medtem razpuščena in je njena prošnja postala brezpredmetna. Iz pisarne banske uprave v Ljubljani, dne 24. septembra 1940. Anketa za določitev novih minimalnih mezd v Sloveniji Od Delavske zbornice smo prejeli: Ker je kr. vlada zvišala dosedanjo osnovno mezdo s takojšnjo veljavnostjo od 2 na 4 din in s tem omogočila tudi za območje posameznih banovin povišanje dosedanjih minimalnih mezd, je bila včeraj na iniciativo Delavske zbornice pred-konferenca delavskih strokovnih organizacij. Na predkonferenci so organizacije zavzele enotno stališče glede višine novih minimalnih mezd, katero bodo zastopale skupno s predstavniki Delavske zbornice danes na oficielni anketi, ki bo pri kr. banski upravi. Kako inozemci pridobivajo naše državljanstvo? Ljubljana, 25. sept. »Slovenski dom« je v začetku avgusta objavil iz Maribora daljši »članek o reviziji inozemcev, ki so si pridobili v kratkem času in prav naglo jugoslovansko državljanstvo. Članek je odločno poudarjal, da so si ga mnogi pridobili na prav čuden in zagoneten način. Ti novi državljani 60 dolgo let prej med nami živeli, prejemali lepe dohodke in vlekli iz raznih podjetij mastne dobičke, toda takrat v »dobrih časih« niso smatrali za potrebno, da bi optirali za našo državo, marveč so hodili oholi okrog kot pripadniki drugih držav. V sedanjih časih pa so kar z vso hitrico prosili za podelitev našega državljanstva, kar so po raznih potih in ovinkih še dokaj hitro dosegli. Ta članek je vzbudil tudi na Hrvatskem veliko pozornost in so ga zagrebški listi navajali skoraj dobesedno ali pa v izvlečkih. Mnogi gospodarski krogi so se pač takoj spomnili, da je tudi v Zagrebu in po drugih večjih mestih Hrvat-ske zelo mnogo takih državljanov, ki so bili do zadnjega inozemci, pa so mahoma postali lojalni jugoslovanski državljani. Prejeli smo zanimivo informacijo, kako je z nekim velekapitalistom, ki je do pred leti vedno živel v velikem mestu sosedne države na severu. Ta velekapitalist je investiral v neke panoge naše industrije ogromne kapitalije. Bil je v neki industriji odločujoč in vodilen čini-telj ter ni mogla ta industrija ničesar ukreniti in odrediti brez njegove vednosti in odobrenja. Že takrat, ko je živel v inozemstvu, je gospod vplival z vsem svojim vplivom in pritiskom na to industrijo. Mastni dobički te industrije so se stekali njemu v korist. Ko so pa v dotičnem mestu postali viharnejši časi in je nila njegova gmotna eksistenca ogrožena, jo je gospod popihal v Jugoslavijo takole jeseni leta 1938. Gospodu se je mahoma zahotelo našega državljanstva! In po poteku 20 mesecev je gospod, ki je med tem časom postal celo voditelj trusta tiste industrijske panoge, postal »odličen« naš državljan. Vsakemu človeku je pač jasno, da je bilo to državljanstvo doseženo na prav zagoneten način. Trdijo, da sploh v tej zadevi ni bila podana nikaka zakonita možnosti Pri nas v Sloveniji je tudi zanimiva okolnost, kako si pridobivajo naše državljanstvo bogate ino-zemke. Pri njih gre stvar skoraj na prav enostaven način. Iz nižjih, revnejših ali pa srednjih slojev si poiščejo kakega mladeniča. Z njim sklenejo po vseh predpisih zakon, se poroče, toda po poroki takoj že sledi ločitev. Bogate dame — sedaj jugoslovanske državljanke — izplačajo svojega »fingiranega« moža. Izplačajo mu čedno odpravnino. Takih primerov je bilo pri nas v Sloveniji že prav mnogo. Zadnji čas pa so postale politične oblasti na sklepanje takih zakonov naših državljanov z bogatimi inozemkami zelo pozorne in če le morejo, zabranijo sklenitev zakona. Ne bomo tu navajali raznih primerov. Nedavno je bil prav Koruza, pšenica, sladkor, premog Ljubljana, 25. sept. Letos se nam obeta rekordna letina koruze. V Bački in Banatu so jo že začeli obirati. Pričakovati je, da bo nova, umetno sušena koruza na trgu že proti koncu oktobra. Cena za staro koruzo se giblje okoli 350 din, za novo pa govore o 260 do 280 din. Pri mlinih prisilno odkupujejo pšenico, ker je sme vsak imeti na zalogi največ za petnajstdnevno porabo. Prisilni odkup se bo pričel, kakor kaže, tudi pri producentih. Privilegirana izvozna družba je edini kupec. Dala je tudi za Slovenijo na razpolago večje količine žita. Na razpolago je tudi že več moke. Mlini pa težko prihajajo do blaga, zdaj so že začeli pobirati zaloge pri producentih. Odlok finančnega ministra določa ceno letošnjega sladkorja na debelo franko kupčeva postaja vključno trošarina brez skupnega davka na poslovni promet za kilogram kristalnega sladkorja 13.30 dinarja, za kilogram sladkorja v kockah pa 14.95 dinarja. V nadrobni trgovini je pričakovati, da bo cena za približno 2 din večja. Cena kristalnega sladkorja bo tako v Ljubljani kilogram po 16 din, sladkor v kockah pa okoli 17.50 din za kg. Strokovnjaki so ugotovili, da je dovoz drv v naša mesta letos slabši, zato bi bilo dobro, če bi drva nadomestili z velenjskim premogom. Velenjskega lignita je na razpolago dovolj, njegova kurilna vrednost je večja kakor kurilna vrednost drv, povrhu pa je tudi cenejši kakor drva. Vagonska cena velenjskega lignita znaša v Ljubljani približno 2100 din, vagonska cena drv pa- približno 2800 do 3000 din. Vse te razlike jasno govore v prilog velenjskemu lignitu, zato bi bilo prav, če bi se tisti, ki so bili sicer vajeni kurjave z drvmi, letos oskrbeli z velenjskim lignitom, ki je cenejši in ima večjo kurilno vrednost, ker ima več kalorij. Danes fe bil promet na trgu kaj velik Ljubljana, 25. septembra. Že v zgodnjih jutranjih urah so hitele prodajalke iz Sostrega, Dobrunj, Iške vasi pa tudi iz bolj oddaljenih vasi tam iz domžalske okolice s svojimi vozički na ljubljanski trg. Na Krekovem trgu so jih lepo uredile v štiri dolge dvojne vrste, kjer jih je kar lpo lahko prešteti. Tudi vsi tržni otoki so bili 6 prodajnimi klopicami polno zasedeni. Kupčija se je dobro odvijala. Zelo mnogo je bilo jabolk, ki so jih v zvrhanih koših pripeljali iz vasi v okolici Škofje Loke ter iz Tunjic v kamniškem okraju. Zelo lepe sorte, kot n pr. Jakob Lebel, so prodajali kilogram po 4 din. Tako 60 se jabolka pocenila skoro za 2 din v enem tednu, ker so bila še pred 'kratkim prvovrstna jabolka po 6 do 7 din, Drugovrstna jabolka so danes veljala po 2.50 do 3 din. Kmečki branjevci so prodajali jabolka po 5 do din. — Hrušk je zelo malo na trgu in imajo v<6oko ceno. Domače hruške so zelo 6labe kvalitete. Novost so bile danes na trgu nešplje, ki jih je prodajala neka Belokranjica liter po 5 din. Bile so lepo omehčane in zelo okusne in jih je v kratkem času popolnoma razprodala. Tudi kutin je vedno več na trgu. Prinašajo jih iz Bele-krajine in veljajo kilogram 5 din. Sliv je bolj malo na trgu in veljajo 7 do 8 din. Breskve so večinoma iz Štajerskega in jih prodajajo kilogram po 6 do 8 din. Do-mače breskve so 6labe kvalitete. Visoko v kamniških planinah je nabral kmečki fant zvrhan koš robidnic in jih je prodajal na trgu liter po 4 din. Imel je lep prostor in tudi okusen sadež, zato se mu je trud izplačal, kjer so gospodinje pridno kupovale njegove robidnice. Precej je bilo solate ajserice, ki so jo prodajale Krakovčanke po 0.50 do 0.75 din. Enako ceno je imela solata endivija. Pesa je po dinarju. Po enaki ceni prodajajo tudi šop petršilja, zelene in drugih dodatkov za juho. Paradižniki veljajo kilogram 4 do 5 din. Zelje je v prodaji na glave ali po kilogramu, ki velja 0.90 din. Zeljnata glava pa velja po velikosti od 0.75 do 2 din. Kislo zelje prodajajo po 4 din, kisla repa je cenejša in stane kilogram 3 din. Kupčija s krompirjem je pa ponehala. Kmetje niso pripeljali nič krompirja na vozovih. Kmečke prodajalke so ga imele nekaj košar in 60 ga prodajale kilogram po 1.75 din. Občinski krompir prodajajo v lopi po 1.50 din in ga dobro vnovčujejo. Vsak dan je okoli stojnice živahen promet. drastičen primer nekje na Gorenjskem. Tam v nekem letoviškem kraju se je naselila inozemka — milijonarka. Inserirala je bila, da pridobi naše državljanstvo edinole zato, da si bo mogla kot Jugoslovanka zasigurati svoje kapitale. Vse je bilo že anranžirano za poroko. Sledili so oklici. Toda pristojno okrajno glavarstvo je poseglo vmes in »zakon« razdrlo. Ženin se je že veselil, kako bo prejel po poroki lepe denarce, saj ga je že »nevesta« popolnoma obleka in mu obljubila po poroki čedno odpravnino — takole okoli 100.000 dinarjev. Vse je šlo po vodU Inozemka-milijonar-ka pa sedaj išče drugega ženina po drugih banovinah in mestih. H ZGREŠENE STREL jg| Haverill — upravitelj ogromnega imetja, ki je pripadlo njegovemu nečaku, bi bil njegov zet. Njegova žena bi bila Vera, ki bi po vsem, kar se je to noč dogodilo, morala slepo ubogati očeta in bi morala storiti tako, kot bi on veleval... Česa lepšega in boljšega si je mogel tovarnar še zaželeti?« Broley je prekinil Sladovo pripovedovanje s psovko, ki je bila namenjena tovarnarju. Iz vsega tega torej sami vidite, da to- va r ni imel nobenega razloga, niti ne prvotno namena, da bi ubil Haverilla. To pa se je pokazali, kot potrebno šele kasneje. Toda prej, preden ga je s strelom tz samokresa spravil s sveta ... PretJ., ^ern 86 je Haverillu še posrečilo izročili 7 wl i tisto k., rto z dokumenti, katero je vzel iz Ruvanovega jeklen-ga predalr... . je bil zastrupljen odvetnik Startdge. Medtem se e bil ustrašil in med igro šaha, katero je igral 6 tovarnarjem, mu je odvetnl. soo-ročil, da pri tej igri ne bo več sodelo al. Tovarnar je stresel strup v steklenico, v kateri je bil wisky in svetoval odvetniku, naj popije čašico -'ijače, medtem ko » bo on pogovoril « svojo hčerko. Ver, se 55 je bila ra v. » srečala - --averllkjm, k’ e bil strašno jezen, misleč, da so ga izigrali. Towley je uporabil ko d-ugo .rožje.« »Samo eno vprašanje, SKd,« ga je prekinil Broley. »Odkod to, da je razora Ijal z Vero o tem, kako bi našel izhod iz te*a položaja, obenem pa se je trudil, da bi se izognil vsakemu srečanju z noi. Haverill se je skrival nekje v hiši. Verjetno v kaki 6obi v drugem nadstropju. Ko pa smo prišli, da bi preiskali to sobo, se je z dvigalom spustil v prizemlje. Tovarnar ga je obvestil in mu pokazal dvigalo, ker se je hotel na vsak način izogniti, da bi Haverilla prijeli in ga začeli izpraševati... Potem takem ni bilo nikogar, ki bi mogel spiti zastrupljeno pijačo pred odvetnikom. Towley pa je bil prepričan, da za njim prav gotovo nihče več ne bo hotel piti.« »In kako je bilo s tistim ujetništvom v jedilnici?« »To je bil nedvomno zelo spreten manever,« je priznal Slad iskreno. »Tow!ey se je spustil z dvigalom, da bi vzel dokumente, ki jih je Haverill po prejšnjem sporazumu skril v enem izmed predalov buf- feta v jedilnici. Posrečilo se mu je razorožiti me in mi vzeti ves denar, beležnico in Jimov nož. In to je en dokaz več za načrtne priprave, ki jih je tovarnar izvršil. Pripravil je tudi servijete, da bi zvezal 6vojo žrtev. Z Jimovim nožičem, katerega je našel na kaminu, pa je prerezal telefonsko žico, nato ,pa je nožič in ključ od predala vtaknil Staridgeu v žep in 6 tem hudo o težko čil našo preiskavo.« »In kako je bilo tisto s Sally?« je vprašal Calam. »Ali je Bandillo to pojasnil?« »Saj niti nisem rabil njegove razlage,« je odgovoril Slad in ponovno zažgal svojo pipo, ki je stalno ugaševala. »Stvar je popolnoma jasna. Towley je tako prestrašil svojo hčerko, da Bandillo ni več vedel, kako in kam. Towleyevih načrtov zaradi Vere ni mogel preprečiti. Pa tudi sam je bil pregloboko zabredel v to mlakužo. Sicer niti on niti kdo drugi ni osebno sodeloval pri umorih, ki so bili vsi delo tovarnarja, vendar pa 6e je že edelo skoro nemogoče, da bi stopil k nam in nam pojasnil stvari, ki se dogajajo. Po drugi strani pa se je vsebolj zgoščeval sum nad njim, da je soudeleženec pri izvršitvi teh zločinov. Zaradi tega sta 6e pokorila on in njegova žena tovarnarjevi volji. Tovarnar je postajal čezdalje bolj obupan in odločen, ker je sklenil, da mora to nevarno igro vzdržati do konca in do zmage... Vi veste, da je tovarnar srečal Saily na hodniku ravno v trenutku, ko je imel svojo kapuco na glavi. On je bil tisti, ki jo je prisilil, da 6e je spustila po tisti lestvici, jo 6podaj k lestvi privezal dn se vrnil v sobo svoje hčerke, ki 6e je tedaj pogovarjala z Ban-dillom. Tovarnar jima je ukazal, naj ne odpirata vrat, dokler se ne vrne in nato je odšel v drugo nadstropje ter prebrskal sobo Sally Ruvanove. Tedaj pa je prišel Edvvin Ruvan. Da ga ne bi oviral pri izvedbi načrta, ga je tovarnar udaril po glavi z držajem samokresa. Torbico od Sally je vzel s seboj, ker je že za mizo videl, da si je nekaj zapisovala v beležnico. Ko je beležnico odprl — in vedel, da je Sally uradnica pri odvetniku Staridgeu — je vi-stvari iz .pisarne. Earadi tega je hotel odstraniti tudi to beležnico, v kateri bi bilo mogoče najti kakšno telefonsko številko ali pa kak drug zapisek, po katerem bi se ugotovila njegova zveza z odvetnikom. Od tam se je tovarnar spet vmil v sobo svoje hčerke, pa je tokrat iz bogzma katerega razloga izbral pot jx> stopnicah za služinčad. Mi smo ga tedaj preganjali in bi ga kmalu dobili, kakor se spominjate. Ostal je v gornjem nadstropju, med tem ko smo se mi bavili.z Edvinom. Potem se je spet spustil navzdol in je enega od Calamovih policajev hudo prestrašil, ker 6e je delal, da hoče s silo vdrti v Verino sobo To pa je storil samo za to, da bi odvrnil sum od nje. Priznati je treba, da je bila to spretna poteza, če se upošteva brzina, s katero je svoje trike izvajal.« »To je bilo ob času, ko je Sally čakala 6podaj?« je vprašal Calam. ‘Dalje prihJ tu in tam Preskrba prebivalstva in vojske z drvmi in gorivom je vprašanje, kakršnega pri nas poprej nismo poznali, pač pa se je letos pojavilo v precej ostri obliki. Za Slovenijo vprašanje ni pereče, bolj pa za Vojvodino in Srbijo. Mnogo kuriva je prihajalo iz hrvaških krajev, toda Hrvatje so si zaloge rezervirali za domačo potrebo in bodo drugim prodajali šele tedaj, kadar bodo doma vse potrebe pokrite. Zaradi tega je bila v trgovinskem ministrstvu konferenca, katere so se udeležili zastopniki vojske, ravnateljstva za nadzorstvo nad cenami in ministrstva za gozdove in rudnike. Naredili so načrt, po katerem bodo iz državnih posestev oskrbeli z gorivom prvenstveno vojsko, potem pa tudi ostalo prebivalstvo. Sledila bo v najkrajšem času še ena konferenca, na kateri bodo ukrepe izpopolnili in jih potem objavili. »Zagrebški list«, ki neusmiljeno preganja jugoslovanske masone, je posvetil poseben članek tudi jugoslovanskim rotarijancem, članom ameriške organizacije, ki pravi, da se bori proti vsaki inter-nacionalnosti in proti šovinizmu. List ugotavlja, da so se masoni, katerih lože so bile razpuščene, skrivaj preselili med rotarijance in da se sedaj »smejejo burji, ki jim je uspavala lože«. Zato bi po mnenju lista rotarijanci storili prav, če bi hitro očistili svoje vrste in pokazali vrata novodošlim gostom framasonom, ki so pribežali v njihovo zavetje šele v zadnjem času. Proti pretiranemu birokratizmu nastopa »Hr-vatski dnevnik* in v daljšem članku opravičuje nekatere ukrepe, ki jih je izdala banska oblast v Zagrebu. List pravi, da so bile številne uredbe izdane iz najboljšega prepričanja, vendar pa ni mogoče preprečiti, da se ne bi dogodile kakšne pomanjkljivosti. Banska oblast ne gradi svojega dela na osebnih avtoritetah bana ali pa morebiti dr. Mačka, temveč hoče postaviti oblast na zdrave temelje in zato potrebuje sodelovanje vsakega Hrvata. Pobude morajo prihajati tako od zgoraj kakor oa spodaj. Vsak ukrep narekujejo stvarni razlogi m stvarne potrebe in zato je prav, da se vsi izogibajo zgolj birokratskih ukrepov, temveč da pomagajo tam, kjer je oblast pogrešila. List pravi, aa birokracija, ki ne upošteva dejanskih ljudskih Potreb, še nobene države ni obvarovala škode in zato tudi Hrvatov ne bo. V tem je tudi opravičilo, da se je nekajkrat dogodilo, da je banska oblast izdala kak odlok, pa ga je pozneje morala spremeniti, ker se je jx>kaza!o, da se je v dejanski izvedbi pokazal tu ali tam kot pomanjkljiv in ne-ustrezljiv. V soboto so v Belgradu prvikrt vsi peki začeli peči novi »ljudski kruh«. Ker pa svežega niso smeli prodajati, so ga smeli dati v prodajo šele v jxmedeljek. Proti enotni vrsti kruha se peki niso nič upirali, pač pa niso zadovoljni s tem, da jim uredba prepoveduje vsako nočno delo. Radi bi dosegli, da bi jim oblast dovolila delati že pred zgodnjim jutrom in ne šele ob šestih, kakor sedaj. V tem smislu so sestavili tudi svojo prošnjo, katero so poslali upravi mesta, od tam pa naprej v trgovinsko ministrstvo. Ljudski kruh je tudi med prebivalstvom naletel na ugoden sprejem, saj je dosti bolj zdrav in hranljiv kakor pa vse specialne vrste kruha. Belgrajsko sodišče je izreklo strogo kazen tudi nad kavarnarjem Ludovikom Racom iz Belgra-El!,r d?., predsednikom družbe, ki ima v lasti kavarno »Ruski car«. Rac je imel doma velikanske zaloge živil, zlasti pa kave in sladkorja. Sodišče je točno pregledalo vse okoliščine, ki so po zatrjevanju obtoženca pripelzale do tega, da si je naredil veliko skladišče kave in sladkorja. Ugotovilo je po knjigah in drugih pripomočkih, da si je Rac nakopičil več blaga kot pa bi smel po določilih uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Pri njem so našli 3700 kilogramov sladkorja in 1125 kilogramov kave. Zaradi tega je bil obsojen na tri mesece zapora in 30.000 dinarjev denarne kazni. Sodišče se je postavilo na stališče, da bi smel imeti Rac le za štiri mesece na zalogi sladkorja, ker ga izdelujejo doma v državi, in za šest mesecev kave, ker jo uvažamo iz tujine. Obenem je bilo odrejeno, da se odvišne količine, in sicer 1200 kg sladkorja ter 225 kilogramov kave zaplenijo v korist sklada za podpiranje siromakov. Dva mesarja, ki nista hotela strankam prodati masti, je poslala na prisilno bivanje policija v Novem Sadu. Prvi je imel na zalogi 400 kilogramov, drugi pa 80 kilogramov masti. Cim je dobila policija prijave o njunem ravnanju, je naredila preiskavo in po zaslišanju prič odredila za oba mesarja po šest tednov prisilnega bivanja in manjšo denarno kazen. Obenem je dobila še več prijav proti trgovcem in je verjetno, da bo tudi od teh nekaj romalo v tuje kraje. Iz Splita pa poročajo, da je oblast poslala v internacijo dva trgovca iz Sinja, ki sta navijala cene. O manjših kaznih, ka-; tere so policijske oblasti izrekle še nad manjšimi grešniki, pa javljajo iz številnih krajev. _ Prihodnjo nedeljo se bo v Zagrebu po vsej verjetnosti sestalo hrvaško narodno zastopstvo, katero je bil sklical podpredsednik vlade dr. Maček. Narodno zastopstvo tvorijo vsi tisti prvaki HSS, ki so na zadnjih parlamentarnih volitvah dobili večino, pa čeprav niso bili zaradi volilnega reda proglašeni za poslance. Dr. Maček hoče od teh ljudi, ki bi nadomestovali do neke mere hrvaški sabor, dobiti potrdilo za svoje dosedanje delo in obenem pooblastila za nadaljnje delo tako na Hrvatskem kakor v osrednji vladi. Zasedanje »narodnega zastopstva« bo trajalo verjetno tri dni. Na njem bodo govorili bržkone tudi vsi hrvaški ministri in ban dr. šubašič. Zaradi očitka, da ščiti korupcijo, je pravosodni minister dr. Lazar Markovič tožil sodišču odvetnika Svetislava Beriča iz Bogatiča, ki je bil dal tiskati odprto pismo pravosodnemu ministru dr. Markoviču in ga razširiti po okraju. Pismo je očitalo ministru dr. Markoviču, da je zaščitil nekega Dragoslava Djurkoviča, župana iz Dublja, bivšega policijskega uradnika, ki je bil zaradi korupcijp obsojen na pet mesecev strogega zapora, pa mu je bil pozneje del kazni spremenjen v denarno kazen. Ministru dr. Markoviču je odvetnik Berič očital, da ga sicer ne dolži korupcije, pač pa premehkega srca, ker je pustil, da je prišel korupcionist na cenen način iz zapora na svobodo. Na tožbo ministra dr. Markoviča je sodišče obravijavalo to zadevo in obsodilo odvetnika Beriča na deset dni zapora m na plačilo 900 dinarjev denarne kazni, pogojno na dve leti. Odvetnik pa ni bil z obsodbo zadovoljen in se bo pritožil na višjo inštanco. Y zaporu se je v Somboru obesil razbojnik Levojevič, katerega je bilo sodišče šele pred nekaj dnevi obsodilo na smrt. Ze na razpravi se je razbojnik obnašal silno drzno in je splošno presenečenje povzročil tedaj, ko je njegov branilec prijavil priziv proti sodbi, sam pa je odločno povedal, da si želi smrti in da ne bo prosil za nobeno milost. V zaporu so ga sicer stalno nadzorovali, vendar pa je razbojnik izrabil trenutek, ko so čuvaji raznašali hrano, da je iz delovne vreče in rjuhe naredil vrv in se nanjo obesil. Ko so prileteli čuvaji in mu prerekali vrv, je razbojnikovo življenje že ugasnilo. VESELI BOHEMI Na željo mnogih ponavljamo češki film Velezabavna opereta! V glavnih vlogah: Jarmila Kiirova, Hana Vitova in A. Novotny KINO UNION, tel. 22-21 Predstave danes ob 16M 19. in 21. uri Cankar prvič na naše drame Ljubljana, 23. septembra 1940. V soboto zvečer je bila v nali drami premijera »Romea in Julije«, snoči pa je bilo že na repertoarju slovensko delo. Drama je zaigrala Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski.« Na oder slovenske drame je bilo postavljeno delo, ki je v žarki luči ponovilo pred nami sliko naših literarnih in kulturnih razmer v letih okoli 1900. O tem svojem delu pa se je izrazil Cankar sam med drugim takole: » .. . iz srca mi je žal, da je ta knjiga tako zanič. Pomislite vendar, kako je to nespametno, da zabavljam brez nehanja, zabavljači sami pa so največji hinavci.« V tej potrebi po zabavljanju pa je šel Cankar še dalje in je med pripombe o tem, kako se naj ta farsa igra, tudi vstavil navedbe, kako naj igralci njegove osebe in micli čimbolj karikirajo. Mimo nas je tokrat šla ta zgodba že kot nekaka častitljiva stara dragocenost, ki nas skuša zadovoljiti bolj po svojih časovnih zanimivostih, ki pa po vsebini, bolj po tem, kako bi skozi karikaturo spoznali tedanje osebe ko pa po‘em, da bi zamogle te osebe povedati kaj več ko pa to, kako so svoj čas branile pesnika in umetnika; saj si jih je sposodil zato, da je po svoje označil svoj položaj v tedanji slovenski družbi. * Vsako slovensko delo pa bo naše občinstvo zagrabilo zmerom bolj ko pa še tako tuje delo na našem odru. Tudi karikiranje pri tem delu bo v gledališče privabilo vse tisto, kar najbolj išče v takih delih tistega, kar se da nategniti morebiti tudi na sedanje razmere. Tako bi naj narastla aktualnost takega dela za naše čase. Toda pri najrazbrzdanejši karikaturi naj posije zmerom tudi senca resnice na dan. Pohujšanje razgalja slabosti in pretiranosti naše družbe pred štiridesetimi leti. Ta svet nam je skoraj že tako odmaknjen, da pri tem pozabljamo, da se z novim časom^ razmere niso mnogo izpremenile. Kakor je pred štiridesetimi leti odločal o umetnosti tedanji rod po svoje, tako se je danes slična objestnost v vrednotenju literarnih in kulturnih razmer prenesla na »nasprotnike« tistih, ki so pred 40 leti morali služiti za karikaturo jedkemu pisateljevemu peresu. Kakor so ob prehodu stoletja tedanji suvereni tolmači umetnosti zavirali kulturni razvoj, tako se je zlasti v zadnjih dveh desetletjih kritikom malomeščanskega rodu posrečilo uveljavljati najhujše eks-kluzivizme ali pa enostranske obsodbe; njihov dogmatizem o takoimenovani čisti umetnosti je le senca proti jasnemu spopadu idej ob prelomu v 20. stoletje, ki so zašle tudi v karikaturo. Ta malomeščanski rod se še ni priboril do tolike svobode, da bi si upal raztrgati in po svoje karikirati tiste, ki jih ima za nasprotnike, ki se skušajo lastnega dogmatizma otresti na ta način, da se zavija v izposojen posmeh tistega, kar smatra za nasproten, umetnosti škodljiv dogmatizem, ŠPORT Naša nogometna reprezentanca proti Madžarom Belgrad, 25. sept. m. Za nedeljske nogometne tekme med Madžarsko in Jugoslavijo od katerih bosta dve v Budimpešti, ena pa v Belgradu, so bila določena sledeča moštva: Moštvo A: Glaser, (Urch), Brozovič, Beloše-vič, Djanič, Jazbinšek, Lehner, Cimernančič, Vuja-dinovič, Lešnik, Petrovič, Matekalo, Manola in Kacijan. Moštvo pomladka: Bjekč, Svaljek, Čukič, Krstič, Čajkovski, Janič, Ro6andič, Peštaj, Dimitrijevič, BaticKČ, Nedeljkovič, Petrovič, Jovanovič. B moštvo, ki bo z Madžari igralo v Belgradu, je takole: Mrkuštč, Stojilkovič, Dubac, Ataoackovič, Bro-čič, Čirič, Simonovič, čabrič, Savič, Požega, Djačič, Deunkov, Božovič. Po sklepu vrhovne nogometne zveze je dobil za enkrat suepens za nedoločen čas Raljič od sarajevske Slavije, ker je prišel na nedeljsko tekmo z Romunijo z hujšo poškodbo, pa športnih funkcionarjev ni o tem obvestil. Voditelji nemškega športa v Belgradu Ne glede na vojno stanje, posvečujejo Nemci še naprej veliko pažnjo telovadbi in športu, Nemci prirejajo vsak teden celo vrsto velikih športnih tekem in mednarodnih turnirjev. Posebna skupina nemških telovadcev in športnikov se pripravlja na prireditev informacijske turneje po balkanskih državah. Zaradi organizacije te tumeje so se podali na pot vodja mednarodnega olimpijskega odbora v Berlinu dr. Karl Diem in navnatelj Ohnesorge, ki 6ta prispela danes iz Budimpešte v Belgrad, kjer se bosta zadržala en dan. Obiskala bosta ministra za telesno vzgojo naroda Dušana Pantiča, s katerim bo«ta razpravljala o vprašanju organizacije javnega nastopa elitne grupe nemških telovadcev in športnikov v Belgradu. Naši športni strokovnjaki zlasti pa slu-šalci nemške visoke šole za telesno vzgojo bodo to priliko porabili, da pozdravijo svojega velikega učitelja dr Diema in strokovnjaka Ohnesorga. Dr. Diema pozna naša javnost kot enega od naj,plodo-vitejših športnih pisateljev, katerega dela čitajo vsi športni narodi. Svojo športno kariero je začel pred svetovno vojno, ko ga je nemška vlada poslala v Grčijo in Amertko z nalogo, da prouči olimpizem in druga športna vprašanja. Po vojni se je dr. Diemu posrečilo, da je pritegnil pozornost nemške vlade za osnovanje visoke telesne šole v Berlinu. Po njegovi zaslugi 60 se zbrali na tej visoki šoli najbolj poznani predstavniki športa, tako, da je ta šola kmalu zaslovela. Razni narodi so pošiljali svoje mlade športne strokovnjake in športne zdravnike na to znano visoko šolo za telesno vzgojo. Dr. Diem ni poznan samo kot velika športna avtoriteta, ampak tudi kot velik športni organizator, ki si je stekel zaslug z organiziranjem olimpijade 1936 v Berlinu. Z izvedbo teh iger je dr. Diem prevzel nase veliko nalogo, ki io je mojstrsko rešil.. Kot spomin na berlinsko olimpijado, je vodja rajha Hitler ustanovil med narodi olimpijski zavod in imenoval za njegovega ravnatelja dr. Diema. Dr. Diem in Ohnesorge bosta ostala v Belgradu do jutri, nato pa bosta nadaljevala pot v Romunijo, Bolgarijo in Grčijo, 1 letošnjem programu Marsikdo si je že poskušal Cankarja naslikati na svoj prapor. Ker pesmi o pohujšanju sedanjega časa še nimamo, bo aktualnost štirideset let starih fresk najbrž svobodneje razlagal tisti, ki lastne sence še ni opazil ob sebi. Naši igralci so zvesto podali tekst, pa tudi režija in inscenacija ni silila izven okvira farse same. Ni pa oboje segalo iz prejšnje uprizoritve in ni dalo nič novega. Umetnika Krištofa Kobarja je igral g. Jan, Jacinta pa je bila ga. Sancinova, ki svoji prijetni pojavi še ni mogla posoditi enakih igralskih sposobnosti. Ptuj Na pojju valovi življenje. Te dni je po polju vsevprek živo. Ljudje kopljejo krompir, to najvaž-nejšo ljudsko hrano. Ker je malo moških doma, opravljajo to delo skoraj same ženske, celo otroks so vklenili v jarem garanja. Od ranega jutra, ko še vlažna^ in gosta jesenska megla pokriva zemljo, pa do večne luči zvečer hitijo roke jx> delu in pobirajo sad zemlje ter ga nosijo v pripravljen voz, ki čaka na koncu njive. — S prodajo krompirja pa so kmetje letos kar zadovoljni, ker že dolga leta sem ni bilo takoj v jeseni tako ugodne cene. No, saj je prav, ker je to pri marsikateri hiši edini pridelek, ki ga morejo prodati, ne da bi se potem čutilo doma pomanjkanje. * Draginja na trgu. Na ptujskem živilskem trgu se prav tako občuti draginja kot kje v večjem mestu, kjer je množina uradništva in delavcev v raznih tovarniških obratih odvisna naravnost od trga. Prav močno so letos jjoskočile cene sadju in grozdju, ki ga več let ni bilo na trgu dosti na izbiro, zdaj pa ga še za najnujnejše j>otrebe ni dobiti. Prav te dni, torej že v drugi polovici septembra, je priromalo na trg prvo, še komaj napol zrelo grozdje, ki ga prodajajo za nas po neverjetno visokih cenah: srednje velik grozdek po en dinar. Včasih si jih dobil 4 do 6 kosov za isto ceno. Pozna se, da so vinogradi, s katerimi je milo daljna okolica Ptuja naravnost obdana, letos slabše obrodili. Tudi ostalega^ sadja je malo; kolikor ga ie še kje, ga ljudje spravljajo na mariborski irg, kjer so cene baje še nekoliko višje. Tako se dobi za en dinar le 4 do 5 breskev, 4 do 6 jabolk, debelejše hruške pa so po dinarju kos. Sliv pa ni prav nič, niti da bi jih človek poskušal. Skrajno neokusno in iz higienskega vidika neprimerno je otipavanje raznega sadja in preizkušanje njegove trdote, kar je pri večini ptujskih ku-povalk prav grda razvada. Se bolj človek ostrmi, ko vidi kako »boljšo mestno damo«, ki kupuje mlečne izdelke: vzame žlico, oblizne vrhnje ali sir z nje in jo spusti spet nazaj v poln lonec. Pa stvari potem ne kupi. Tako namaka svoj jezik in poskuša stvari od mlekarice do mlekarice. Pristojni organi naj bi take »fine damice« naučili vsaj malo higiene in olike! Saj jim pouk ne bo škodil! Drobne izpod Konjiške gore Elektrifikacija Dravinjske doline. Z velikim veseljem smo pred dvema letoma pozdravili pričetek elektrifikacijskih del na liniji Tepanjski vrh— Oplotnica, kjer je v razmeroma kratkem času falska elektrarna napeljala električni tok. Delo je velike gospodarske in kulturne važnosti ter se nihče, ki je krenil n to pot modernega gospodarstva, danes ne kesa. Takrat je obstojal načrt za elektrifikacijo tudi ostalih krajev Dravinjske doline, ki še nimajo elektrike ali pa jim sveti elektrika iz privatnih malih elektrarn. Mislili smo, da se bo prekoristna zamisel uresničila, vendar pa zaradi nekaterih motenj do izvedbe ni prišlo in vsa stvar je nekam uteh-nila. Nastajajoča draginja in druge gospodarske neugodnosti pa upamo da ne bodo nastale ter bo kmalu mogoče začeti z delom za modernizacijo naše doline, saj je to samo naša skupna gospodarska korist. OUZD naj bi po večjih in manjših podjetjih, kakor tudi pri zasebnikih izvršil revizijo. Našel bi mnogokaj, kar »ni v redu«. Najbolj upravičena je namreč zahteva delavstva, da se določila socialnih uredb do pike izpolnjujejo. Čebelna paša je bila letošnjega avgusta in septembra zelo slaba ter panji na teži niso dosti pridobili. Slabo vreme, ki je oviralo cvetenje ajde, je onemogočilo čebelno pašo, med je sedaj zelo drag. Najboljši stane od 25—30 dinarjev. V namenu zboljšanja gospodarstva v slovenjekonjiškem okraju Vremensko poročilo »Slov. doma« «i.£. o med 2$. in 27. septembrom velika vaja v obrambi mesta pred letalskimi napadi. Ker bodo pri vaji sodelovali tudi člani javnih zaščitnih ekip, ki so sicer zaposleni pri raznih podjetjih, vabimo vodstva podjetij, da dovolijo onim svojim uslužbencem, ki so pozvani, da sodelujejo pri vaji, potrebno odsotnost, ne da bi jim za to karkoli odtrgali od zaslužka. Blagajna Poštne hranilnice, podružnica v Ljubljani posluje za stranke od 1. oktobra 1940 dalje od 8 do 13. . ■ . Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani ima svoj redni olxv,ni zlx»r dne 26. septembra 1940 ob 8 zvečer v dvorani št. 1 (pri sv. Antonu) na porti Frančiškanskega samostana, l^nevni red je razviden z oglasne deske v 1' rančišknilski predavalnici. LJUBLJANSKO GLEDALIŠKE Drama. — Začetek rb 20. uri: Sreda, 25. septembra: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Red Sreda. Četrtek, 26. septembra: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Red Četrtek. Petek, 27. septembra: »Razvalina življenja«. Red Premierski. Sobota, 28. septembra: »Romeo in Julija«. Red B. Opera — Začetek ob 20. uri: Sobota, 28. septembra: »Fidelio«. Otvoritvena predstava. Red Premierski. Nedelja, 29. septembra: Zaprto. Ponedeljek, 30. septembra: Zaprto. Cankar je dramatik, ki je v vseh svojih delih prodrl globoko v mišljenje in čustvovanje slovenskega naroda in je zrcalil v svojih delih podobo njegovih vrlin in napak. »Pohujšanje« je farsa o morali Šentflorjančanov in njihovem odnosu do umetnosti in umetnika, ki ga pooseblja sirota iz doline — Peter. Fr. Ks. Finžgar, čigar dramatika se odlikuje z resnično podanim življenjem našega kmetskega ljudstva, bo zastopan letos z njegovo dramo »Razvalina življenja«. Premiera bo v petek za red Premierski. Režiser Milan Skrbinšek. Uprizoritev Beethovnove opere r dveh dejanjih »Fidelio« kot uvodne predstave v letošnjo sezono, bo prvovrsten umetniški dogodek. Beethoven je med komponisti po svoji elementarni muzikalni invenciji pravi titan, njegova simfonična dela, prav tako pa tudi najrazličnejše komorne skladbe, missa solemnis, ouverture, pesmi, kvarteti itd., so edinstvene umetnine. Njegova edina opera je »Fidelio«, ki jo odlikuje ekstatična poteza, tako v glasbi kakor v libretu, ki očituje človečansko misel. Lebar, kralj operete, je ustvaril tekom let niz del, ki so dosegla po vsem svetu največjo popularnost. Izredno melodiozna glasba in učinkoviti libreti so jim pripomogli do nešttvilnih repriz. Med starejšimi, posebno učinkovitimi deli je »Grof Luksemburški, ki ga bo uprizorila naša opera. Leharjeve operete zahtevajo zaradi svoje kakovosti prvovrstnih pevcev, zato je zasedla direkcija glavne partije z opernimi močmi. Uprizoritev te operete bo našla gotovo najživahnejši odziv. se nam zdi umevno, pri tej priliki poudariti, da pri nas vse premalo gojimo čebele. Ob dobrih letinah bi se čebelarju bogato obnesla, ob slabili pa bi izgube tudi nikdo ne utrpel. Posebno kmetje absolventi KS naj bi nastopili na tem polju, ostali pa naj slede. Dajte mladini kruha Celje, dne 23. septembra. V zdravstvenih in socialnih revijah po vojni najdemo številne razprave o vzrokih bolehanja in hiranja mladine med preteklo svetovno vojno. Cene živil so se takoj v začetku vojne znatno dvignile. Oblasti so vpeljale ‘karte na moko, sladkor, meso in drugo. Mladina ni dobila dovolj kruha, ni dobila dovolj mleka, saj je znano, da »o morali Celjani daleč v okolico, da so ga dobili vsaj za svoje malčke. Ljudje so se morali nastavljati v dolge vrste pred trgovinami in čakati ure in ure 6 kartami v rokah na svoje deleže. Belega kruha, žemelj in drugega peciva niso poznali več. Vojaška oblast je brezobzirno pobrala Kmetu vse, kar je le mogla zaseči, mladina pa je imogokje trpela pomanjkanje. To so temeljni vzroki, da ni naša mladina, med vojno rojena, tako odporna, tako močna. Današnje dobe sicer še ne moremo primerjati z medvojno, katero so doživeli naši očetje in matere v skrbeh za nas, prav pa je, da se vprašamo, ali ima naša doraščajoča mladina res dovolj kruha, ali morda ne trpi pomanjkanja, ali ni lačna ie v današnji mirni dobi? Če bi vse šole pri na6 izvedle in objavile statistiko, koliko otrok pride v šolo brez vsakega zajtrka, ali brez kruha, mislimo, da bi nas zaskrbela naša mladina, ki je bodočnost vsakega naroda! Primer: Na II. deški ljudski šoli v Celju prihaja največ mladine iz naših delavskih četrti in celjske okolice. Ta primer naj nam služi v opozorilo. Na šoli je 697 otrok, od teh prinaša redno kruh 6 seboj približno 300 otrok, vsi drugi pa prihajajo brez njega. Ta mladina nima potrebnega kruha, ker ga nimajo doma. Druga leta so prinašali otroci v šolo sadje, ki je nekoliko nadomeščalo kruh, letos pa tudi 6adja ni, ker so ga pobrale uime. Otroci prosijo za sprejem v dnevno zavetišče, ki pa letos lahko sprejme 6amo omejeno število otrok. Celjfka mestna občina prispeva za zajutrkovalnici v obeh ljudskih šolah 10 tisoč din, vendar to le v zimskih mesecih, ko je mladina najbolj potrebna toplega zajtrka in kruha, ker bi bila drugače tešča v šoli. Letos bo še težje. Z odobrenim prispevkom bodo lahko nudili učencem skoro polovico manj, saj se je moka podražila skoraj trikratno, potrebnih pa je vedno več. To daje ljubiteljem mladine nove težKe skrbi, vendar upajo, da se bodo našla dobra srca in priskočila na pomoč. (Za mladino, ki obiskuje te šole, naj bi prispevali v večji meri naši industrijalci, za katere izkoriščajo svoje telesne moči od ranega jutra očetje in matere teh otrok. Prav bi bilo tud«, da bi merodajni činitelji poskrbeli za take šole primemo zalogo moke in druga živila. Morda bi kdo menil, da je ta slika le na II. deški šoli v Celju. Na mnogih drugih šolah ni niS boljše. Se bolj porazna je statistika na ljudski šoli pri šolskih sestrah N«č kaj razveseljive bi tudi ne bile take stilistike na šolah po Savinjski dolini. Mladina nima kruha! Tako n. pr. je prišlo v *olo v Veliki Pirešici (80 otrok), le 6 otrok s kruhom in trije z jabolki. V nekaterih krajih pri nas so že ustanovili posebne občinske šolske okrepčevalnice, kjer dobi uboga mladina kruha, mnogi zajtrk ail obed. Mladina je bodočnost vsakega naroda, zato moramo skrbeti, da bo ta mladina res krepka in zdrava, ker le taka bo odporna in sposobna za bodoče življenje! Kako napadajo strmoglavci? Zadnja svetovna vojna še ni poznala letal, ki bi napadala sovražne cilje v padu. Danes pa si je skoro nemogoče zamisliti sodobno zračno orožje, ki se ne bi posluževalo tega načina borbe. Letala za borbe v padu spadajo k pojmu vojnih letal, ki predstavljajo važno sredstvo za napad in lahko prenašajo borbe daleč v neprijateljsko ozemlje. Seveda je način strmoglavega napadanja precej drugačen kot napadajo navadna vojna letala. Do-čim težko vojno letalo z več motorji meče bombe iz vodoravnega leta, se strmoglavec spusti iz velike višine. Pri tem padu mu ni treba meriti s kakimi pripravami, da bo zadel cilj, ampak ima že vse njegovo letalo smer k cilju, katerega namerava letalec napasti. Ko prileti letalo kakih 600—800 metrov nad zaželjeni cilj, tedaj spusti določeno število bomb, ki nadaljujejo smer dosedanjega padanja letala, dokler ne dosežejo cilja. Letalo pa se v tej višini sunkovito obrne navzgor da čim prej pobegne izpred cevi protiletalskih topov. Do španske državljanske vojne je b'l tak način napadanja povsem neznan tu pa so ga začeli prvikrat uporabljati. Šele v poljski vojni je dobilo strmoglavljenje pravega izraza, ki >e nemškemu orož-lu pripomoglo do tako hitre zmage Pa tudi pri umiku Belgijcev, Angležev k Dunkerquu in Francozov so strmoglavci opravili svoje Strmoglavec z enim motorjem se uporablja predvsem proti tako imenovanim ciljem v obliki točke kot so: »bunkerji«, letališča, cestna križišča, kolodvori, mostovi itd., alt pa proti premičnim ciljem kot so to vojne ladje. Strmoglavci so eno ali dvosedežni, v vsakem primeru pa pilot sam spušča bombe. Strmoglavci imajo bombe pritnene pod krili letala, dočim jih imajo drugi bombniki v notranjosti. Bombe strmoglavca imajo na enem koncu pritrjena krilca, ki služijo, da se bomba v zraku ne preobrne. Prednost tega letala je, da morejo prileteti docela nenadno in točno zadevajo. Delovanje bomb je strašno Ako zadene točno cilj, za-more prekiniti ves promet na cesti, alt pa lahko, kot se je to zgodilo na Poljskem, vrže v zrak kar cel oklopni vlak. Letalec-strmoglavec mora imeti posebne zmožnosti, da lahko uspešno upravlja svoje letalo. Vedeti je namreč, da doseže letalo pri napadanju tudi čez 600 km brzine. In pri taki hitrosti mora biti vse na svojem mestu, letalo in oni, k ga vodi. Zdrav mora biti letalec kot riba. kajti v času padanja delujejo močne sredobežne sile na pilotov hrbet, roke in noge in ga nemilo tišče na sedež. Posebno srce in pljuča morajo biti zdrava. Letalo ima tudi poseben vzvod, s katerim je mogoče preprečiti preveliko brzino padanja Ta vzvod pa omogoča tudi točno bombardiranje postavljenih ciljev. — mr. Nekaj od vsepovsod Leto6 so v Turčiji pridelali 80.000 bal bombaža. K temu je treba prišteti Še ostanek bombaža iz leta 1939, tako da je na trgu zdaj okrog 100.000 bal bombaža, od katerih jih je dozdaj prodanih 50.000. Romuniji bodo prodali za visoke cene okrog 20.000 bal. Od predvčerajšnjim se na Francoskem dobiva kruh, meso, mast, sladkor, milo, kava, riž in sir samo na živežne nakaznice. V gostilnah bo omejitev začela šele 30. septembra. Poročilo, izdano o tem v listih pravi, da je omejitev porabe živeža v prvi vrsti posledica britanske blokade Dalje pravi poročilo, da je letošnja žetev \ Franciji posebno v nezasedenih pokrajinah mnogo slabša kakor prejšnja leta, posebno slab pa je pridelek sladkorja zaradi zanemarjanja nege sladkorne ^ pese, katero so gojili zlasti v severnih, zdaj uničenih pokrajinah. I Boj za Nil, hrbtenico Afrike Nobena reka na svetu ni tako zanimiva v zemljepisnem, gospodarskem in zlasti v prometnem fogledu kakor Nil. Že stari Herodot je imenoval gipet »dar Nila«. Po Mississipiju, Missouriju in reki Amazoni je Nil najdaljša reka na zemlji, ker preteče od izvira do izliva pot 5760 km. Že zaradi tega je razumljivo, da je zlasti za promet silno važna. Ob reki ob Nilu poteka najbolj ugodna kopna pot, ki gre od Sredozemskega morja skozi afriški puščavski pas do Srednje Afrike. Medtem ko so karavane, ki gredo po drugih poteh skozi Saharo, prisiljene, da se oskrbujejo z vodo pri oazah in razmeroma majhnem številu puščavskih studencev in torej prisiljene, da vzamejo Skrivnosti električnega ušesa Iz Amerike poročajo, da je tam umrl Charles Sumner Tainter, priznani ameriški tehnični strokovnjak in izumitelj električnega ušesa. Njegovo ime bo ostalo vedno v zvezi zlasti z iznajdbo »diktafona«, iznajdbo, ki je malo znana in s katero je izumitelj zaslužil lep denar. »Diktafon«, po naše bi rekli »narekovalo« ali pa še bolje »prisluškovalo«, je kombinacija električnega ušesa in gramofona, To je aparat, ki ujame izgovorjene besede na ploščo in ki jih potem zopet oddaja, kadar pač hočemo. To je neke vrste Gramofon, kakršnega so se med svetovno vojno poslu-ežvali zlasti vohuni. Te plošče so zelo lahke in ‘eh-tajo komaj nekaj gramov. Nanje se »ujame« lahko po nekaj tisoč besed. To »prisluškovalo« je boljše od vsakega stenografa in je pripravno zlasti zato, ker lahko lovi besede, ki so namenjene samo nekaterim ušesom. Ameriški trgovci, ki so v vedni stiski za čas, uporabljajo to »narekovalo« za svoje tekače. V Beli hiši v Washingtonu imajo ta »narekovala« postavljena, da lovijo razne govore in razprave v parlamentu V našem starem svetu je uporaba »narekovala« bolj malo znana in ga le redko rabijo. To samo po sebi nedolžno »prisluškovanje« je igralo važno vlogo tudi v življenju bivšega avstrijskega kanclerja Schuschnigga. Njegov osebni tajnik baron Brohlichstal je omogočil dunajskim hitlerjan- cem, da so skrili v njegovo delovno sobo prisluškovalo. Tako so nasprotniki zvedeli za vse njegove zaupne razgovore, ki jih je imel s svojimi ljudmi. Tako je hitlerjanska vohunska služba zvedela za vse kanclerjeve načrte. Slučano so odkrili tega avtomatičnega vohuna šele tri dni prej, preden 60 vkorakale nemške čete na Dunaj. New York šteje čez 7 m lijonov duš New York. Pred nekaj dnevi je bil objavljen uradni izid popisa prebivalstva v Združenih državah 1. aprila letos. Dozdaj objavljajo popis za največja mesta. Newyork se je od leta 1930 povečal za 6.5% in šteje zdaj 7,380.259 prebivalcev. Čika-go ima sedapj 3,384.556 prebivalcev in se njegovo prebivalstvo v zadnjih letih skoro ni nič povečalo. Se bolj nenavaden pa je izid popisa v Filadelfiji, * kjer je bilo 1. aprila letos 1,935.087 prebivalcev, kar pomeni, da se je število prebivalstva v tem mestu v zadnjih letih zmanjšalo za 5000. Nasprotno pa se je dvignilo število prebivalstva velikih mest v severnih, vzhodnih in zahodnih krajih. Detroit jih ima 1,618.549 prebivalcev, kar pomeni povečanje za 20%, prav tako se je za 20% dvignil Los Angeles, ki ima sedaj 1,496.792 prebivalcev. ■ ' ■ : vodo s seboj, morejo druge karavane, ki potujejo vzdolž Nila skoraj vso moč svojih tovornih živali uporabiti za tovor. Hkrati je Nil — in to je najvažnejše — edina vodna pot med Sredozemskim morjem in ekvatorialno Afriko, katere struga ima vodo skozi vse leto, le na razmeroma malo mestih prekinejo nilski tok slapovi. Pot po Nilu je v zvezi z drugo reko črne celine, s Kongom, in se razteza tako do zgornjega teka Nila do Rta dobre nade v Južni Afriki. To je prava hrbtenica Afrike, Egi-pet pa predstavlja samo glavo. Tako je povsem jasno, kakšno vrednost ima Egipet v prometnem, a hkrati tudi v strateškem pogledu. Važnost je toliko večja, ker je geologija vzdolž Nila utrla še drugo prometno pot, ki ima vprav medcelinsko in medoceansko veljavo. Velika dolina vzhodne afriške polovice, »veliki afriški jarek«, v kateri so jezera vzhodne Afrike, ki iz njih izvira Nil, se podaljša v dolino rdečega morja, povezanega od Babel Mandeba z indijskim Oceanom, in naposled po sueškem prekopu s Sredozemskim morjem ter Atlantskim morjem. Če bi ne bilo Rdečega morja, bi Sahara prešla od egiptskega Sudana naravnost v puščave arabskega polotoka. Rdeče morje in sueški prekop pa tvorita medoceanski kanal, ki je za svetovni promet neizmerno večje važnosti kakor Panamski kanal. Egipet je lahko ponosen, da vlada nad sueškim kanalom in nad zem-. ljo, ki jo namaka božanstvena reka Nil. Kovinasto protiletalsko zavetišče za poedinca. Taka zavetišča postavljajo v Nemčiji po cestah, zlasti m varnostno osebje Delfin uničil letalo Predkratkim se je v bližini Kube pripetil nenavaden dogodek, ki bi skoraj zahteval življenje nekega pilota. Letalec je zaradi megle izgubil smer in zašel v pravcato nevihto, kakršne večkrat kar nenadoma prihrumijo v bližino tega otoka. Letel je v višini nekoliko sto metrov. Naenkrat pa je šinil iz morja proti nebu visok vodni steber. Voda je pognala v zrak tudi delfina in ga vrgla naravnost na krilo letala. Ker je bilo letalo s tako nenavadno težo na eni strani preobloženo, se je zazibalo in nenadoma pričelo padati proti morju. Pilot je v zadnjem trenutku škočil s padalom iz letala in pristal na morju, kjer se je nekoliko časa boril z valovi. Srečo je imel, da ga je opazila posadka nekega patrolnega šolna, ki je bil tedaj v bližini, ter ga rešila smrti. V Bukarešti bo 10. oktobra rastava romunske knjige. Razstavljenih bo čez 5000 knjig in sicer iz leposlovja ter znanstvenih knjig. 23 milijonov kilogramov bomb na Veliko Britanijo - v šestih mesecih S takimi velikimi vzorci pušk se uče angleške šene in dekleta obrambe proti sovražnim padalcem Od 10. avgusta je nemško letalstvo po lastnih uradnih vesteh vrglo na ozemlje Velike Britanije 23 milijonov kilogramov bomb raznega kalibra. Zadnjih šest tednov so nemška letala vrgla pri 200 napadih na glavne britanske luke 8 milijonov kg razstreljiva. V istem razdobju so nemška letala izvedla 7000 napadov na letališča, tovarne in industrijske naprave na južnem in srednjem Angleškem, vštevši London in vrgla 15 milijonov kg bomb. Pri tek akcijah so poškodovala ali uničila po nemških vesteh 6000 tovarn in industrijskih podjetij, med njimi 1400 v Londonu samem. 20% elektrarn in plinskih central v angleških mestih je poškodovanih ali uničenih. Razen tega je več prometnih •■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Človek v boju s podganami Ni mesta na svetu, kjer ni nobenih podgan. V nekaterih mestih je teh gnusnih živali toliko, da povzročajo milijonsko škodo in so prebivalci prisiljeni storiti vse ukrepe proti njim. Na Dunaju so se v zadnjem času pojavile v velikem številu. Odvodni kanali so polni podgan. Iz teh kanalov prihajajo v skladišča in v stanovanja in uničujejo vse. Zaradi tega je pokončavanje podgan zadeva ne samo za Dunaj, pač pa za vsa mesta, kjer se je ta golazen razpasla. V dunajskih občinah so prišli na zanimivo zamisel. Po vseh kanalih namreč postavljajo popolnoma gladke cevi, po katerih podgane ne morejo plezati. Leta 1907 so podgane na Danskem povzročile I velikansko škodo. Požrle so živežnih zalog v vrednosti 7 milijonov danskih kron. Leta 1850 pa so v Parizu ubili 144.301 podgano, kar predstavlja zelo majhno število, ker so računali, da je bilo tega leta najmanj eno milijardo podgan. Tako se vodi v vseh mestih boj proti podganam, nikjer pa niso dosegli popolnega uspeha, ker se ti škodljivci ne dajo popolnoma zatreti. Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« središč in na stotine kilometrov raznih prog tako poškodovanih, da ne bodo mogle služiti za prevoz ljudi in blaga. Samo v Londonu so uničene štiri glavne postaje in zatrpane tri važne proge podzemske železnice Požari so povzročili škodo pol druge milijarde nemških mark na zalogah žita in drugega živeža. To je nemški obračun šesttedenske akcije za uničenje Velike Britanije. Radio tW—1 Program radio Ljubljana Sreda, 25. sept.: 7 Jutranji pozdrav — 7 05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Obisk pri Waldteuflu (plošče) — 12.50 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 A. Dvorak: Slovanski plesi, simf. suita (igra Češka filharmonija, dirig Vaclav I alich, plošče) — 14 Poročila — 18 Mladinska ura: a) s kolesom v šolo. Nekaj o cestnem redu (Janko Sicherl); b) za mlade naravoslovce (M. Zor) — 18.40 Mladinske oddaje naše postaje v prihod, letu (prof. N. Kuret) — 19 Napovedi in poročila — 19 20 Nac ura — 19 40 Objave — 20 Kvartet mandolin — 20 45 Poskočnice (plo-^e) — 21.15 Koncert Ang. Jarca, pri klavirju prof. M. I ipovšek — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Prenos lahke glasbe iz Nebotičnika. Drugi nrograml Sreda, 25. septembra: Belgrad: 18 35 Narodna gl.: Zagreb: 21 Koncert (Ivan Križaj in radij, ork) — Budimpešta: 19 25 »Madame Butterfly« — Puccini — Rim-Turin-Florenca: 20.20 »Manoo Les- caut« — Sottens; 20 55 Simf, konc. italij. mojstrov iz XVIII stol — Praga: 20.30 Violinski konc. — Brno: 17 30 Zborove narodne pesmi — Moravska Ostrava: 18 10 Mandoline — Toulouse: 20 45 Veliki valčki — Andora: 21.30 Dunajska gl. Tallin; 19.10 Nove ruske kompozicije. Ferri Pisani: Hoč pri masonih »Prostozidarstvo je družba zločincev.« Leon XIII. Podčastnik nemške vojaške policije je prelomil pečate iz rdečega voska, postavljene na vrata Velike francoske lože. Odprl je vrata in vstopil sem v tempelj franroskega prostozidarstva. Nemški podporočnik, ki je vodil to odpravo, mi je malce posmehljivo zaklical: »Gute Naeht!« Potem je sedel v svoj voz, ki je odropotal v nastopajoči mrak. Na cesto De Puteaux, kjer je sedež pariške frainasouske lože, je spet padel molk, ki Ro ga enakomerno trgali samo koraki stražnika, postavljenega pred poslopjem. V veži templja sem obrnil stikalo in vseh pet nadstropij se je razsvetlilo, od kleti do vrha. Vse do jutra Rem bil gospodar druge framasonske družbe v Franciji in njenih skrivnosti. • Nad vratarjevimi prostori je v kameniti oblogi stene Kristusova glava, tudi iz kamna. Treba je poudariti, da nismo v kaki loži Velikega Orienta. Tam navadnega smrtnika posvetijo v prvo fra-masonsko stopnjo »vajenca« santo potem, ko je prej z nogami pohodil križ in z bodalom prebodel tri pajace, ki predstavljajo praznoverje, kralja in papeža. Velika francoska loža je v tem pogledu dosti boljša. Pod svoj trikotnik je postavila celo sv. pismo, kakor je to običaj v ložah angleškega obreda. Njeni člani se hlinijo, da časte Boga pod imenom »Velikega stavbenika vesolja«. Njena pravila hočejo imeti videz verske strpnosti. Govore o odličnih moralnih načelih in se pri vsaki priliki sklicujejo na imena velikih osebnosti, celo kraljevskih, ki sijejo v framasonskih seznamih. (Vojvoda Antinski, Ludvik Orleanski, Voltaire, Benjamin Franklin, general Murat itd.) * Z ogledom sem začel v podzemlju. Ker je masonska druščina razdeljena na osem razredov, je v podzemlju urejenih osem temnih celic, ki bi jih človek na prvi pogled imel za osem fotografskih razvijalnic, če bi ne bilo v vsaki celici mrtvaške glave in prekrižanih golenic pod njo. Zidovi celic so prevlečeni s črnim blagom. Na njih so v belih črkah bahati napisi kakor: »Boj vsem fanatizmom!« (Kakor da bi prav framasonstvo ne oznanjalo največjega, najbolj izključenega in najbolj zagrizenega fanatizma v vsem javnem, zlasti kulturnem in političnem življenju.) Drugi napis se glasi: »Dol z nasiljem«. Kakor da bi ne bilo framnsonstvo pometalo z dinastijami samo zaradi tega, da je zaseglo ono njihovo mesto in pod pretvezo svobode, enakosti in bratstva izvedlo najdoslednejše nasledstvo pri vladanju narodov po vsem svetu. V tem mrtvaškem podzemlju se začne šolanje novega masona. Tu so skušnje, ki jih mora pred posvetitvijo za prvo stopnjo prestati novinec. »Poveljnik straže« zapre kandidata v tako celico, da mora pri soju sveče pred mrtvaško glavo premišljati o minljivosti vsega posvetnega. Potem novinca z zavezanimi očmi odvedejo v prvo nadstropje, kjer je »tempelj« za tri nižje stopnje. Tu mora bodoči masonski brat odgovarjati na dolgo vrsto političnih, verskih in celo najbolj zasebnih vprašanj, kakor n. pr.: »Ali vaša žena ve, da ste prosili za pripustitev k masonom?« »Vajenci«, »tovariši« in »mojstri«, to so tri nižje stopnje v loži, tekmujejo v tem, kdo bo nastavil novincu bolj premeteno zanko, zakaj pri masonih velja pravilo, da pri obilno založeni mizi ni I dobro, če je preveč požeruhov. Dobrote tega sveta, ki jih loža pre- 1 skrbuje svojim članom, so namenjene samo majhnemu, izbranemu številu okrog »masla uboge vdove«, kakor pravijo pri masonskih obredih dobrotam tega sveta. To zunanje okolje in okrasje naj preplaši novinca. Slehernemu pametnemu človeku se seveda zdi to strašno smešno. In vendar se tem masonskim komedijam po vsem svetu spoštljivo klanjajo ljudje, ki se imajo za najbolj napredne in najbolj brihtne v človeški družbi in ki vzvišeno vihajo nosove nad slehernim človekom, ki n. pr. izpolnjuje zunanja verska določila in ga zaničujejo kot slabiča, ki se ne more oprostiti starih oblik. • Toda pomisliti je treba, da masonerija ne nabira svojih udov samo med stremuhi, ki so za denar in ugodnosti pripravljeni ponižati se do vsega. Med masoni je tudi množica revčkov, ki so že vnaprej obsojeni, da bodo v nižjih masonskih stopnjah služili višjim in boljšim bratom za lestev. Na te preproste ljudi seveda obredje pri masonskih sejah močno vpliva. Kak Blum, kak Hcrriot ali kak Chautemps se seveda prisrčno norčujejo iz masonske »velike skrivnosti«. O tej skrivnosti pripovedujejo, da se bo nekoč še razodela, toda vse to govorjenje je samo ena sama velika sleparska družba na korist velikih masonskih dostojanstvenikov. Začetnikom v ložah je namenjen tudi skrivnostni masonski jezik, ki ga govore bratje pri skupnih pojedinah. Ta jezik je zanimiv. Jedo na povelja, kakor: »Zastavo na vrat!« To pomeni v navadnem človeškem jeziku: privežite si prtič... »Desnico na bodalo!« in vsi primejo za jedilni nož... »Topove navzgor!« Tovariši dvignejo čaše ... »Ustrelite!« Ir tovariši pijejo ... Krožnikom pravijo tu »opeke«, žlicam »ometače«, kruhu pravijo »neobdelan kamen«, vinu »živo apno«, sladkorju »gips«. Ni mi težko obnavljati te prizore v opravi in pohištvu tega pritličja v masonskem domu. Miza je postavljena v obliki podkve. Pri pojedinah sedi na čelu »častitljivi«, na konceh pa »nadzorniki«. Nasproti »častitljivemu« sedi »mojster obredov«. (Dalje.) Za Jugoslovansko tiskarno V Ljubljani: Joie Kramarič. - Izdajatelji Inl Joie 3odJa - Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo. »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob tl Mesečna naročnina U din, ca Inozemstvo 23 din Urednlilvoi Kopitarjevo nlica 6 UL Letelo« it *00i do *oo». Upravai Kopitarjeva otlea k r