študentski list
L j u b I j a n a , 18. maja 1966 Letnik XVI.           Številka 25
tribuna
PRED 90 LETI SE JE RODIL SLOVENSKI MISLEC IVAN CANKAR
Ob preiskovanju preteklosti sleherni trenutek mislimo na svoj danes. Ko prebiramo Cankarja, nam spominjanja ne narekuje le tradicija — njegova današnja prisotnost se nam zdi razumljiva sama po sebi. To da čutimo Cankarja kot vedno živega glasnika, pa seveda ne govori le o sorodnosti duhov, temveč tudi o sorod-nosti dob. Izbrani teksti so iz pisateljevih satiričnih, kritičnih in političnih spisov ter z Bele krizanteme.
Ideal nikakor ni tisti cilj, ki ga sluti moje srce in kaže moje hrepenenje, temveč je spomenik ob cesti. Velik in lep spomenik, na katerem je z zlatimi črkami napisano: »Bo prošeno, ta prostor ne oskruniti.«
Takih obcestnih idealov pa je lepo število; toliko jih je, da se neroden človek lahko ponedolžnem zadene ob tega ali onega. Kdor hoče, da bo spoštovanja deležen, naj se odkrije vsakemu spomeniku posebej, zdaj na desno, zdaj na levo; naj se odkrije po večkrat na dan, ali najboljše; naj se odkriva neprestano. Tukaj velja nemški rek: »Mit dem Hute in der Hand...« Gorje človeku, ki gleda vase ali proti nebu, ali v obraz Ijudem; pozabil se bo odkrivati obcestnikom, spotikal se bo ob nje in kmalu bodo kazali nanj: »Glejte grešnika, ki nam skruni ideale!«
Kratko razdobje mojih prvih dunajskih let (nekaKO od 1<*96. do 1. 1900.) je stalo za takoimenovano inteligentno mladino slo-vensko skoraj izključno v znamenju literature, liteiarnih oojev in prepirov. Listi, ki dandanašnji niti na kratko ne oznanijo no-vih knjig, so takrat prinašali dolge članke o čisto iiterarnlh vpra-šanjib; in ljudje so take članke celo brali. Vse to po mojih imsliii ni bilo edinole beg iz puste vsakdanjosti v lepšo poezijo, temveč je bil izraz splošne nezadovoljnosti z javnim življenjem, izraz mržnje do tega življenja, ki tudi zares ni zaslužilo dru^ega, iiego mržnje in studa v obili meri. Nekam se je ta grenka ne&adovolj-nost morala izliti, nekje si je morala najti strugo; in uašla si ju je v literatuii.
Kakšno jugoslovansko vprašanje v kuKumem „11 celo jezi kovnem smislu zame splon ne eksistira. Morda je »daj eksisti-ralo; toda rešeno je bilo takrat, ko se je jugoslovaiisKo pleme razcepilo v četvero narodov s četverim čisto samostojnim kul-turnim življenjem. Po krvi smo si bratje, po je^iku vsaj brat-ranci — po kulturi, ki je sad večstoletne separaine .zgjje, pa smo si med seboj veliko boij tuji, nego je tuj naš gorenjski kmet tirolskemu, ali pa  goriški viničar turiansKemu.
Ko sem bil še mlad, s*e ioi pri^ovarjau .sucamo, j»tu»aj oče-tovsko. »Mlad je in viiirav; spOKori se, unun, Kaaar ga obscnči tisto spoznanje, ki je bilo nam ze zdavnaj uoueijeno;« ivasel sem in dorastel, spoznanja ni bilo. Tedaj pa se je prucesija na vso moč razljutila. Nekateri izmecl vas so /e puDuaii Kaiacnje; kmalu mi je žvizgalo mimo ušes. Vsi vprek ste mi ocitali uzaijeni in sr-diti: »Kaj ti nismo povedah, kot in KamV Siar si m zauosti in tudi ušesa imaš dolga dovoij, da poslusaš ter uuogas uauke izku-šenih ljudi.« Ker vam nikoli ni prišlo na misel, da oi vaša mo-drost morda ne bila modrost, ste se spogleaaii: »i\aiasč iiodi po tej krivi poti! Zasmehuje nas!« Jaz pa vam povem oukritosrčno, da je bilo po mojem, bi vas bil vse po vrsti ubogal in užival bi danes beli kmh vašega češčenja; toda hodil sem, kamor sta ne-usmiljeno ukazovala srce in vest.«
Hotel sem klicati hozana — gias m marai u <;iia, nvuiiti sem hotel, kar ni zaslužilo hvale — jezik se je branii; pisati sem ho-tel zoper svojo misel — pero mi ni bilo poKorno... u.očnejša je bila božja resnica v mojem srcu nego posvetni razum v moji glavi. Nespametna in brezkoristna je tvoja pridiga, tovariš moj! Poslušal sem jo že mnogokdaj, posebno v tistih dolgih in žalost nih urah, ko nisem mogel zaspati in so romale pred mojimi trud-nimi očmi hude misli kakor črne sence, do stropa visoke; poslu-šal sem jo, zdaj pa sem je vajen ter se ji smejem, ne vem, kako napravijo drugi ljudje, da pojo hozana pa se jim glas ne izpre-vrže in jezik ne zaplete ...
Jaz vemjera v to družino svobodnih narodov. Jaz verujem, da bo iz te brezprimerne preizkušnje izšlo prerojeno človeštvo! Bil bi hinavec in lažnivec, če bi se imenoval socialista, pa bi v globini svoje duše ne veroval v svoje ideale! Nič se ne bojmo, nič se ne strašimo dnevnega trpljenja, ne zakrivajmo oči pred grozotami časa — pogumno jim glejmo v lice. Ne samo človek, ne samo narod, tudi človeštvo se bo vzdignilo iz močvirja, očiščeno in pomlajeno! V to verujmo, v to zaupajmo — in lažje nam bo trpljenje! Kristus je zmagal, ko je bil na križ razpet; človeštvo je moralo brezmejno trpeti, da si je zaslužilo preroje-nje in vstajenje!
Trdna je moja vera, da napoči zarja tistega dne, ko naša kul-tura ne bo več krizantema siromakova, temveč bogastvo boga tega. Že slutim zarjo tistega dne, sluti jo vse moje najgloblje in najčistejše hrepenenje. Ne, ne hrepenenje samo! Moje delo je slutnja zarje, vsaka moja beseda in vse moje življenje. Že slišim dleto, ki kleše granitni temelj novi zgradbi...
Kadar napoči tisti dan, bo prerojeni narod pobral iz blata pohojeno ubogo krizantemo očistil jo bo ter jo shranil s hvalež-nim spoštovanjem, za spomin na grenko lepo preteklost.
Na euem tistih tankih belih lističev bo napisano moje ime.
OSTI TEDNA
»SAMOUPRAVNE« POTI
Jugoslovanske železarne imajo v šluuentskem naselju v Ljubljani na razpolago 60 postejj, ki so namenjene njihovim štipendistom. To je vseka-kor lep primer skrbi za bodoči kader, ki bi ga prav gotovo lahko priporočali tudi urugim gospodarskim organizaci-jam in združenjem. Vendar pa ta skrb gre v nekaterih primerih le malce predaleč — toliko, da se vrstijo v zadnjih letih stalni spori med zdru-ženjem jugoslovanskih železarn in štu-denti  -  stanovalci  v  Naselju.
Kriteriji za sprejem v študentske domove se sicer spreminjajo vsako leto posebej, vendar komisija, kj od-loča o sprejemu, vedno bolj pazi, da so beneficij, kj jih imajo stanovalci v Naselju, deležni res študeiitje, ki ustrezajo predvsem s stališča študij-s»kih in materialnih pogojev. Po dose-danji praksi sodeč pa si nekateri U"d-je te kritenje prikrojujejo svojim že-Ijam in zaiitevam ter negirajo že uve-Ijavljeno   samoupravno   prakso.
V   preteklosti   je   največkrat   priha-jalo d0 kontlikta med upravamj jugo-slovanskih    železain    in    komisijo    za sprejem  v  domove. Tako   se je   vzpo-stavil   skoraj   odnOs   eksteritoriainosti, da namreč splošni kriteriji niso veljali za vse, kar so posamezniki zelo spret-no izkoriščali — vse to na škodo red-nih študentov. V letošnjeim letu je ka-zalo   že,   da   je   ta   problem  dokončno rešene.  Pa  ne.
Sklep skupščine v Naselju je bil, da izgube pravico bivanja vsi, ki lani niso imeli statusa študenta. Tak je bil tudi primer s študemom gozdarstva G. F. JSa priporočilo Zveze študentov na gozdarstvu mu je sprejemna komi-sija odklonila sprejem, enako tudi ko-misija za pritožbe.
Oče omenjena kolega je (baje) eden vodilnih uslužbencev v železarni Store. Zato je Lahko prišlo tudi do primera, da uprava železanie sporoča, da naj tovariš G. koristi en0 izmed ležišč, ki so njena last. Kot sem že omenil, gre za študenta gozdarstva!
Po Naselju se širijo govorice, da ta primer ni osamljen in da bi nadalj-nje bivanje v domu morali odpovedati še komu, ki ima slučajno to srečo. da je njegov oče direktor ali kakorkoli že, »živina« pri enem metalurških pod-jetij. Navajajo se celo imena, ki pa jih prepuščam »v obdelavo« samo-upravnim   organom   v   zavodu   saraem.
V   omenjenem   primeru   (in   tudi  v ostalih)   gre  za   izkoriščanje   situacije, do katere je prišlo po dolgih letih ne-solidnega poslovanja pod staro upravo, ko se je odločalo predvsem mimo mne-nja najbolj zainteresiranih} to je mimo slanovalcev   samih.
TRIBUNO UREJAJO: FRANCE ANŽEL (TEHNIČNI UREDNIK), NADE2DA CACINO-VIC, SPOMENKA HRIBAR, VILIBALD NOVAK (SEKRE-TAR), MILAN PINTAR, FRAN-CI PIVEC, DIMITRIJ RUPEL (ODGOVOR. UREDNIK), VLA-DIMIR  VIDMAR.
TRIBUNA   —   IZDAJA   UO   ZSJ
—   UREDNIŠTVO   IN   UPRAVA TRG     REVOLUCIJE     l/II      — TELEFON    21-280    —    TEKOCI RAČUN    503-608-72    —    LETNA NAROČNINA    DESET    DINAR-JEV   (TISOC   STARIH   DINAR-JEV)   —   POSAMEZEN   IZVOD 40   PAR    (40    STARIH    DINAR-JEV) — ROKOPISOV IN FOTa GRAFIJ  NE   VRACAMO   -   TI-SKA    ČP    DELO,    LJUBLJANA, TOMŠICEVA 1, TELEFON 23-522
—  POŠTNINA PLAČANA V GO-TOVINI.
je lastne sklepe tudi izvajajo.
Pred nami je obdobje. ko bo treba ponovno definiratj norme in kriterije za sprejem. Zdi se mi, da so organi samoupravljanja že dosti zreli, da svo-
Mislim pa, da bi bilo lepo in prav, če bi se oglasili tudi predstavniki že-lezarne in javno povedali, zakaj in s kakšno pravico v praksi odklanjajo svoje odločitve; znano je namreč, da je bil sporazum med univerzo in skup-nostjo železarn že dosežen.
Pritisk na študemske domove bo ver,jetno v prihodnje še narastel, saj še ni posebnih znakov, da se bo mate rialni položaj študentov izboljšal. Za-to ne bi storili posebne škode, da bi vsaj ob razpoložljivih mestih malo bolj  pazili,  kdo jih  uporablja.
bz
KRVOPRELITJE
NA ZALOSKI CESTI V LJUBLJANI 24. aprila 1920
v Ljubljani 24 aprila 1920 Danes je minilo 46 let od tistega dne, ko so na Zaloškj cesti v Ljubljani odjeknili streli žandarskih pušk, a P« pločniku in travnikih so pričeli kot pokošeni padati ljudje, zvijajoči se v lastni   krvi.
(Bil je to deveti dan splošnega štraj-ka železničarjev Jugoslavije. Lokomo-tive so stale po železniških postajah z ugašenjmi kotli, a na okencih za prodajo kart so bile potegnjene za-vese),
Ljubljanski proletariat se je zbral ta dan na Zaloški cesti, da bi mani-festiral solidarnost z železničarji in zahteval od vlade Stojana Protiča, da izpolni zahteve stavkajočih. Duhovnik dr. Anton Korošec, minister notranjih zadev, pa je bil odločen v skladu s stališčem in odločbo vlade, da z bru-talno silo razžene demonstracije. Po navodilih ministra za notranje zadeve je žandarmerija na Zaloški cesti pre-stregla demonstrante in odprla ogenj na sprevod, ki je korakai uporno na-prej, tako da je nastal strahovit pokol.
Bilanca masovnega policijskega zlo-čina je bila: 13 mrtvih in 75 ranjenih delavcev.
Naj takoj pribijemo! Te vesti ozi-roma notice nismo prečitali v kate-remkoli našem osrednjem dnevniku, zabeležena pa je bila v »Borbi« z dne 24.  4.  letos.
Zakaj se takih herojskih dogodkov naših delovnih Ijudi v preteklosti no-čemo več spominjati? Ne vem. Morda je to posiedica malomarnosti. morda preokupiranosti z dnevnimi problemi in težavami, morda pa je po sredi fi-ziološko popolnoma utemeljen proces pozabljanja itd. Pa vendar mislim, da bj se morali v interesu osveščanja nas samib oz. spoznavanja z našo trplje-nja polno preteklostjo seznanjati z »dialogi«, ki so jih plebejci vodili z vladujočimi razredi in strukturami. To nam bo vsem v stimulacijo pri gra-ditvi samoupravne družbe v smeri brezrazrednosti, v smislu spoštovanja človeka ter njegove pravice do jastne-ga, človeka vrednega življenja in sa-mosvojega  mišljenja.
Na mestu zločina, kjer je minister duhovnik pripravil »srečanje z bogom« po skrajšanem postopku celi množici delavcev (prav verjetno ,ie, da so bili mnogi od teh tudi religiozni) iz takrat-ne Ljubljane, je bil po vojni postavljen spomenik.
Slišali smo za polemiko. Spomenik bi bilo menda treba, ali prestaviti ali utrditi zemljišče, ker se menda nagi-ba. V okolici bmijo stroji, spomenik pa zapuščen sameva; denarja za ure-ditev seveda ni. Kot vse kaže, ga ni-kakor  ni  mogoče  zbrati.
Kako   hitro   pozabljamo!
KAJ JE NEMORALA?
A. J.
Vsak dan trkajo na vrata naše biv-še državljanske in sedanje občanske zavesti mnoga dobrodelna društva, ki zbirajo prostovoljne prispevke, to je> denarna sredstva. Naši občani naj bi z denarnimi prispevki odpravili lakoto v Indiji, razrešili vietnamski probiem, zgradli novo stavbo ljubljanske bolniš-nice in morda še kaj.
Terenske družben0 - politične ©r-ganizacije naslavljajo na občane svo-jega terena manifeste »POMAGAJMO NARODU VIETNAMA«. Manifesti izra-žajo solidarnost jugoslovanskih naro-dov s pravično borbo vietnamskega ljudstva, a istočasno obsojajo agresiv-ne akcije Združenih držav Amerike, ki bombardirajo ozemlje, uporabljajo pli-ne in druga brutalna sredstva za ma-sovno uničenje prebivalstva.« Manife-sti nam tudi sporočaio, da je bil »ne-davno ...     ustanovljen    Jugoslovanski
koordinacijski odbor, v katerem sesta-vu so: SZDLJ, Zveza sindikatov Jugo-slavije, ZZB NOV; Zveza miadine Ju-goslavije, Zveza študentov Jugoslavije, Jugoslovanska liga za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov, Konfedera-cija za družbeno aktivnost žena Jugo-slavije in Jugoslovanski RK« z name-nom, »da bi koordinirali akcijo za po-rnoč ljudstvu Vietnama«. Manifesti se končujejo s huraanističnim vzklikom »POMAGAJMO TRPECEMU VIETNAM-SKEMU  LJUDSTVU!«
Obenem nas našj časopisi obvešča-jo, da izdelujejo slovenske tovarne obutve čevlje za ameriško vojsko, za tisto zloglasno US ARMY, ki uporab-lja »brutalna sredstva za masovno uni-čevanje civilnega  pi-ebivalstva.«
V istem času, ko izdelujejo občani, k; bodo morda darovali sredstva za pomoč »trpečemu vietnamskemu ljud-stvu«, čevlje za ameriške vojake^ pa v Ljubljani zaseda simpozij o socialistič-ni morali.
Če so na omenjenem simpoztju raz-pravljali o morali, so verjetno morali govoriti tudi o nemorali. Navedena dvojna igra je vzoren primer za našo socialistično nemoralo. Vprašanje, ki vsebuje že odgovor, je: kd0 ali kaj jo omogoča.
Peter Baloh
»MARLESOVŠČINA«
ALI   NEKA  KONCEPCIJA
JAVNOSTI DELA
Zapisnik 18. seje Upravnega odbora delovne organizacije MARLES, lesne in pohištvene industrije Maribor, dne 26.  marca  1966.
497. sklep: Zapisniki organov uprav-Ijanja se pišejo v enetn izvodu, ki se hrani v arhivu. Razmnožujejo in raz-pošiljajo se le sklepi sej. Predsednik organov samoupravljanja in direktor odločita, kdo izmed vodilnih sodelav-cev bo  vabljen  na sejo.
... je sledilo iz razprave direktor-ja delovne organizacije VLADA JU-RANČICA, diplomiranega pravnika (ki je bil, ali je nemara še danes, preda-vatelj na Višji pravni šoli v Maribo-ru):
... »Zapisniki sej organov uprav-Ijanja so obsežni in izdaja zapisnikov zamuja. Polni so mučnih in delikatnib. debat, stvari, za katere ni prav, da pridejo v širok krog bralcev in stva-ri, ki jih nihče ne čita. Zanje potro-šimo ogromno časa in papirja. Pred-lagam, da se obseg izdajanega zapisni-ka skrči na uvod (kdaj se je seja za-čela, prisotnost, dnevni red) in sklepe ter morebitno mnenje navzočih, ki naj bi bilo vpisano na izrecno željo. Izvod zapisnika, ki bi vseboval ves potek seje in bi mu za sestavo določili več časa, bi hranil splošni sektor. Tam bi bil dostopen  vsem  sodelavcem.
Na sejo organov upravljanja bi ne vabili vselej vseh vodilnih sodelavcev. Odločanje organov upravljanja bo svo-bodnejše. Morda bi ob pooblastilu predsednik in direktor presodila po-trebo po navzočnosti vodilnega sode-lavca za vsako sejo sproti.«
Naj živi samoupravljanje in njego-vi  neposredni  proizvajalci!
-iv
O  NEKATERIH  POSEBNOSTIH NAŠE »NARODNE DUŠE«
Vse kaže, da smo Slovenci pravi mojstri neke posebne umetnosti, ki ji ne vem imena. Zato bam prisiljen opi-sati delovno področje, metode dela ter pojavne oblike te svojevrstne nacional-ne umetnosti.
Gre namreč za pojav, da Slovenci večino tistega, kar sicer v takozvanem normalnem življenju najvišje povzdi-gujemo, kar se le da sinešimo. Sku-šajmo  obdelati  samo  nekaj takih po-
javov^ ki jih po enj strani sakralizira-mo, po drugi pa cinevno blaslemiramo-»Dejstvo«, ki ga vsi priznavamo in poznamo, je, da smo Slovenci znani kot nadvse bogaboječ in boga spoštu-joč narod. Vendar bi verjetno težko našli primer v sodobnem svetu, kjer bi se ti isti »verniki« trudili, da bi storili vse, da o »svojem bogu« govore kar najgrse in kar najzaničljivejše. Tako s«, kaže, bogu maščujemo za te-snobo, katero evidentno čutimo, ko nas preko svojih zemeljskih zastopni-kov vklepa v ozek in nestrpen sist^m religioznega   življenja.
Vendar moram reči da ^mo Slo-venci v tej svoji »protibogovski« ak-tivnosti glede na svoje dokazano, glo-boko poznavanje svetega pisma dosle-dno  previdni.
Temeljito smo preštudirali, kot ka-že, prav zgodbo svetega pisnma o gre-hu našjh prvih staršev. Z grozo se spo-minjamo, kako sta se uboga grešnika skrila v goščavo, popolnoma brezbož-no misleč, da ju razsrjeni bog ne bo našel in kaznoval. Vendar: Bog vse vidi, bog vse ve, greh se delati.. . itd., smo praktični in Hčni Slovenci povzeli situacijo, še poznim rodovom v pouk in zabavo.
Slovenci pa se tako hitro ne damo ugnati: tudi bogu ne. Izhajajoč iz brid-kih izkušenj prvih staršev, srao Pro-blem odgovornosti za naše grešno bo-gokletje rešili na najoriginalnejši na-čin, tako da mu tudi božja kazen ne bo mogla odpomoči.
Preklinjamo namreč v drugih jezi-kih. In, ker je znano, da drugib jezi-kov ne obvladamo (po nekaterih avto-ritativnih javnih izjavah že celo slo-venščine ne znamo več kaj piida), se bomo lahko z vso pravico izgovarjali, da »nismo vedeli, kaj delamo«. Stavim ena proti deset, da bo bog prevaran v svoji maščevalnosti. Slovenci ga bo-mo,  kot že   večkrat   doslej,   prevarali.
Podobno delamo dalje tudj s po-grebi. Verjetno ni naroda na svetu, kjer bi tolikokrat uprizarjalj pogrebe ter tolikokrat in ob tolikih najrazlič-nejših prilikah vedno nekaj pokopava-Ii. Ali to izvira iz nekega posebnega nagnjenja do te, sicer žalostne ceremo-nije ali iz neke višje prepričanosti, da se večji del projektov, ki se jih v živ-ljenju lotevamo, žal prečesto konča z nekakšno pogrebščino, ne vem. Clovek bi moral imeti talent psihoanalitika kakega Freuda, da bi lahko raziskal, kateri zavrti nagoni in nerealizirane želje ter hotenja nas tirajo v ta deja-nja.
Tega ne delamo samo, kadar smo, recimo, pijani (kot je znano, smo Slo-venci potuhnjeni in nepoboljšljivj pi-janci; to je pred leti že dokazal nek slavist. Vendar, ker je dokazal nekaj, kar je splošno znano, je vzbudil vihar-no ogorčenje).  To  delamo  tudi  trezni.
Lansko leto sem imel priJiko videti v nekaj počitniških naseljih v Istri, kako so organiziralf pogreb kot neke vrste karnevalski zaključek dopusta. Seveda so bili »pogrebci« Slovenci. Sprevod je bil nadvse slikovit: na za-četku neka bandera, križi, nato seveda truga, za njo ministrantje. žalujoči ostali ter pogrebci: cvileče babe in tu-leči dedci; vsi opremljeni s steklenica-mi  pijače kot slovenski rekruti.
Slučajno sem se letos na pepel-nično sredo (to .je dan po pustnetn torku) peljal z avtobusom z Reke v Ljubljano. Takoj, ko smo prekoračili »slovensko mejo«, smo že pričeli sre-čevati sprevode »pogrebcev«. Tak spre-vod smo srecali skoraj v vsaki vasi, tako da se jih je do Ljubljane zvrstilo najmanj dvajset.
Prizori so bili povsod približno isti: neka bandera, križi, obvezna truga — to pot seveda s pustno vsebino; mini-strantje, duhovniki, »žalujoči ostali« itd. Sprevodi so se pomikali ob na-vdušeni asistenci verjetno cdih vasi. To originalno in trdoživo folkloro so vidno vznemirjeni spremljali mnogi tujci. Seveda je jasno, da so te »po-grebe« organizirali Ijudje, Id so bili zjutraj prav verjetno pri maši. Pozna-valci razmer mi bodo zato pritrdili, da ne gre za kakršnekoli diverzantske akcije »sovražnikov  vere«.
Pred dnevj smo imeli priliko opazo-vati razigrane maturante po Ijubljan-skih ulicah. čudo bož,ie, tudi ti so po-kopavali! Razlika se mi zdi, da je tned temi pogrebi, ki sem jih opisoval, in tem, ki smo ga opazovali pred dnevi, le ta, da so bili tisti iz podeželja vsi dosledno »cerkveni« (znano je pač, da je podeželje boli »religio«io«): pogrebi Ijubljanske mladine pa so bili za ka-nec manj  cerkvenega videza.
Naj poudarim še enkrat! Ne vem, zakaj to delamo? Ne vem, kdo je temu kriv? Trdim le, da si jaz vsega tega nisem niti izmislil niti zakriva; p«ja ve samo registriram.
A. J.
Objava nekaterih kritičnih člankov v rribum (pismo Filozofske faKuitete, pater-...ilizem ali samouprava) zahteva od nas vključitev v samo jedro problemov, ki se pletejo okoli predloga zveznega sekreta-riata za prosveto in kulturo o reformi šoi druge stopnje. V Sloveniji pa se zaenkrat še nikomur ni zdelo potrebn© javnost s samim lem predlogoam seznaniti. Celo obratno — zelo dolgo časa je obstojal uni-kat materialov na Repufoliškeim sekretaria-tu za šolstvo, ki ga je Univerzitetni odbor dobil na vpogled pod posebnim jamstvom.
Prav je zaradi vsega tega, da nekatere bistvene točke predloga o reformi, ki je danes predstavljen že kot teza za zakonski predpis, navedemo:
Osnova intenca o novi srednji šoli je realizacija načela združitve občega in stro-kovnega lzobraževanja s prodzvodnim de-lom. Sodobno izobraževanje namreč pred-postavlja tudi progresivno integracijo splošne in strokovne vsebine: poleg huma-nističnih, prirodoslovnih in matematičnih znanj vsebuje nujno tudi komponento de-lovno tehnične kulture . Z integracijo teh treh komponent se odpira možnost formd-ranja polivalentne skupne izobrazbene os-nove za ddferencirano vn specialno nadalje-vanje Lzobraževanja, usposabljanje in izo-brazbo glede na zahteve piroizvodnih pro-filov delovnih mest in funkcij.
Srednje izobraževanje mora nuditi so-lidno in dovolj široko osnovo za nepresta-ne sukcesivne speciailizacije, ki jih v raz-voju znanstveno tehnične baze zahteva raz-voj vsake panoge gospodarskega in druž-benega  življenja.
Srednje izobraževanje naj bo organizi-rano v dveh povezanih fazah, pripravljal-nih in zaključnih, ki se odvijata v sukce-sivnem zaporedju, kar pa ne onemogoča tudi simultane realizacije za nekatere po-klice.
Pripravljalno  izobraževanje  predstavlja tisti   lzoDrazbeni   standard   srednjega   izo-braževanja, ki ga mora doseči vsakdo, ki po končani osnovni šoli nadaljuje izobra-ževanje. Delo v tej fazi se omejuje na pri-  Ij pravljanje za zaključno fazo in na delo v  | neposredni  proizvodnji.  Programska  stru-   !j ktura  pripravljane  faze  pa  sestoji  iz na-slednjih   učnih  področij:
—  humanističnega
—  prirodoslovno-tehničnega
—  proizvodno-tehničnega
Ta nivo izobraževanja ne predstavlja neposredne priprave za visokošolski štu-dij, toda povečuje realne možnosti v tej smeri vsem tistim, ki pokažejo sposobnost za povečane zahteve v nadaljnjem šolanju. V nadaljnjem razvoju tega sistema pa lah-ko pričaku.jemo, da se bo druga — zaklju-čna faza srednje šole — v vse večji meri vsebinsko in organiEaoijsko vezala na vi-sokošolsko  izobraževanje.
Zaključno izobraževanje naj bi pred-stavljalo tisti nivo izobraževanja, ki je namenjen pridobitvi doiočene strokovne kvalifikacije, ki pa vsebuje tudi elemente, potrebne pri nadaljnjem strokovnem uspo-sabljanju oz. šolanju. Zaključno izobraže-vanje je:
PRISPEVEK
K REFORMI
SREDNJE ŠOLE
—  specialno tehnično
—  profesionalno teihnično
—  gimnazijsko
Prograimska struktura in trajanje izo-braževanja na tej stopnji je pogojena z za-htevami prakse, kii naroea profil-
Specialno tehnično šolanje nudi ožje specifično produktrvno tehndčno znanje, delovno sposobnost in navado, potrebno za opravljanje konkretnih nalog, ki so do ločene z zahtevamii posameznrilh delovnih mest. Programe specialno tehničnega šola-nja postavljajo same delovne organizacije ma osnotvi zaželenega pnafila (današnji učenci v proizvodnji).
ProfesionaAno tehniško izobraževanje naj nudi široko tehniško in praktično zna-nje, potrebno za premišljeno in sarnostoj-no opravljanje kompliciranih nalog v do-ločenem poklicu (mehanikii, knjigovodje itd.).
Gimnaziijsko izobraževanje naj bo pri-prava za delovna mesta v razniih službah, za katere je potrebna širša splošna izo-brazba ter splošna kultura; je pa tudi priprava za visokošolskd študij. Program-ska struktura gimnazije se določa po sme-reh na osnovi klasifikacije znanosti in za-htev posameznih tipov fakultet ter viso-kiih šol. Vsebuje pa tri organizacijsko vse-binske komiponente z odgovar jajočimi uč-nimi disciplinami:
—  konstantni del: učne discipline, ki so posredno   ali   neposreidno   pomembne   za proučevanje vseh znanosti;
—  Sipremenljivi del se ravna po kasnej-šem študiju na visokih šolah
—  poljubnd del programa nudi možnost priučitve   nekaterim   praktičnim   dejavno-stim.
Gimnazija naj bi trajala dve leti, talen-tirani pa jo lahko zakljuoijo prej.
V  tako enotriem sistemu izobraževanja se ostvarja vertikalna in horizontalna po-vezanost  in  vsklajnost  med  posameznimi oblikami izobraževanja, tako da je prehod (prestop)  z  ene  na drugo  obliko možen brez   zaprek   in  prekinitev   v   kontinuiteti izobraževanja.
V   argumentaciji  potrebe  takšne  refor-me sredmje šoie izstopajo štirje momentd:
1.  srednja šola danes zaostaja za potre-bami prakse, kar se manifestira v nepri-merni   kvalifikacijski   stirukturi   aktivnega prebivalstva.
2.  obstoječa hierarhija šol diruge stop-nje nstvarja socialne neenakostii v družbi.
3.  8Oo/o tistih, ki končajo osnovno šolo, nadaJjuje  šolanje.  Torej   je  srednja  šola postala masovna in neselektivna in jo je kot tako potrebno adaptirati.
4.  Z  reformo  bo  srednja  šola dosegla nivo znanosti  in tehnologije in na njem vztrajala, sedaj pa je pod njim.
Poglejmo si to argiunentacijo od bltže:
1. problem pomanjkanja srednjega ka-dra je v slovenski industriji resnično zelo akuten. Brez dvoma rnnogo bolj kot pa vasokošolskih kadrov. Po vseh svetovnih merilih bi se morali pri nas resno ukvar-jati z vprašanjem permanentnega viška kvalifikacije. V industrijd pride na enega visokoizobraženega 2,li srednje lzobraže-nlh.
Racionalen proporc je 1:4. V negospo-darstvu je v Sloveniji proporc višji: sred-nji kader 1:1.8. Racionalen proporc je 1:3. Kako pomembna je rešitev problema sred-njega šolstva za perspektivo proizvodnje (trenutno morda pomembnejše od visoke-ga šalstva), pove praktična izkušnja, da visokošolski potencial zaposlujemo na spretnostnih delovnih mestih. Ob tem je gotovo eno: težko je verjetno^ da bi struk-tura srednje šole bila tista, ki je do takšne situacije pripeljala. Problem je —in to bodo vse srednje šole od prve do zad-nje potrdile — v zanikrni družbeni skrbi za to področje. Situacija bi bila bistveno spremenjena, če bi srednji šoli posvetili vsaj tolako skrbi kot visokemu šolstvu.
Ta ugotovitev ostaja na paliativnem ni voju. V resnejši luči se problem izobraz-bene strukture postavlja ob sledeoi kom-paraciji:
195C je v Sloveniji odstotek aktivnega prebivalstva v primerjavi z neaktivnim v določeni starostni grupi pokazal naslednjo sliko: Od vseh moških med 15 in 19 letom jdh je 850/,, že v rednem delovnem razmer-ju. V ZDA je v tej starostni skuipini za-poslenih le 57,60/0. po publikaciji The Aginy ol populations and its economic and sociai implications pa je za na pol razvite dežele normalno, da je v tej sta-rostni skuipini zaposlenih 7Oo/o vseh mo-ških.
V teh podatkajh oz. v razlagi razmer, ki do take situacije voddjo, in ne v struk-turi srednjega šolstva, je osnova za kasnej-še zaključke. Večina mladih ljudi — ravno tistih, ki naj bi obiskovali srednjo šolo — je prisiljenih, da išče takojšnjo zapoalitev. Zelo malo je potem srednja šola kriva za obtožbe — 1953 leta 83,2o/o aktivnega pre-bdvalstva ni prišlo dlje od osnovne šole
— in da  se  ta podatek  v naslednjih  10 letih niti za en cei procent ni popravil-
2. Pod udarom reformnih aktov se je znašla takoimenovana hierarhična struk-tura v srednjem šolstvu. Kaj naj pod tem razumemo? Vsi šolski sistemi doslej so se bolj ali manj izrazito diferencirali na šolo priveligiranih in šolo diskriminiranih. Ni-koli ni bilo potrebno, da bi se obe institu-cionalno ločevale. Princip diferenciacije je bil socialen — družbeni pogoji so bili ti-sti, ki so narekovali vpis v »realne« šole, ki »slučajno« niso vodile k odiočujočim poziicijam v družbeni strukturi, niti k sa-moosveščanju.
Iluzorna je želja sestavljavcev predloga reforme, če mislijo, da bodo s tem, ko razbijajo eskalirano šolsko strukturo, ki je bila vedno tudi barometer »uspešnosti« aspirantov na višje položaje, ukinili tudi za socdalizem deviantno vrednotenje po položaju, ki ga neka šola zagotavlja, in ne po dejanskem delu, za katerega ta šola usposablja.
3. Dalsč od tega, da bi za ušesa poteg-njen podatek o 80o/0 abiturientov osnovndh šoi, ki nadaljujejo izobraževanje govoril o masovnosti druge stopnje izobraževanja.
Prvič je v teh »masovnih« osemdesetaih procentih zajetih borih 15 % tistih, ki bi potencialno na srednji šoli lahko bili. Dru-gič pa je potrebno samih teh 80 % neikoli-ko razčleniti.
1961. leta je toončalo osnovno šolo v Sloveniji 14.561 učencev, od katerih jih samo 127 ni nadaljevalo šolanja. 10007 učencev v tem letu ni uspešno zaključilo osnovne šols, toda samo 2839 jth ni na-daljevalo šolanje (na vajenskih ali drugih šolah), 1962 se je situacija bistveno po-slabšala: od 15165 učencev, ki so" uspešno zaključili osnovno šolo, jih kar 1335 ni imelo možnosti nadaljevati šolanja. Tudi tistim 11.311, ki osemletke niso zaključiili, so se šanse za nadaljnje izobraževanje zmanjšala in jdh že 3-700 ne najde poti do kakršne koli nadaljnje izobrazbe.
Situacija se potem v tem pogledu ia leta v leto slabša in 1965. leta mora 2.960 učencev od 17-644, ki so uspešno zaklju-čili osnovno šolo, ostati na stopnji ele-mentarne lzobrazbe. Od 14.601 učenca, kii osnovne šole niso zaključili, pa jih kar 6.156 ne uspe več izpopolniti kvalifika-cije. Po tej »učinkoviti« — brez dvoima socialni — selekciji šele nastopi fiktivni masovni vpis v srednjo šolo, kjer se za-radi temeljito opravljenega dela v osnovni šoli selekcija bistveno omili, da ne rečem odpade: od vseh vpisanih je po 4 oziroma 5 letih zaključilo:
gimnazijo 81,20/0.
učiteljišče 72,1%
srednjetehnične in ekonomske šole ll,&>/0
šole za strokovni kader 83,50/0
šole za odrasle 91%
4. O četrtem argumentu naj velja sod-ba, kot jo je izrekla slovenska pedagoška konferenca.
Franci Pivec
Zveza pedagoških društev Slovenije fe s sodelovanje društev psihologov, sociolo-gov in filozojov priredila dne 11. aprila 1966 posvetovanje o projektu za reformo izobraževalnega sistema na šolah II. stop-nje, ki ga predlagata zvezm sekretariat za prosveto in kulturo in jugoslovanski za-vod za šolska in prosvetna vprašanja.
Udeležervci, predstavniki srednjih in vi-šiih šol. univerze, republiških strokovnih društev, savodov za prosvetno pedagoško službo, zavoda za šolstvo, pedaffoškega inštituta, pedagoškega oddelka na filozof-ski fakulteh in posamezniki smo na teme-Iju referata in temeljite ter vsestranske strokovne razprave zavzeli do teh predlo-gov stališča in sprejeli naslednje sklepe:
1.  Načrt za reformo šol II. stopnje v svojih predlogih in utemeljitvah ne izha-ja iz splosno sprejetih spoznanj pedagoš-ke in psihološke vede in zanemarja našo stvarnost na področju šolstva. Enotno šo-lanje zamenjuje z unifikacijo šolstva, de-mokratično šolstvo pa vidi v niveliranju sposobnosti in interesov otrok.
2.  Posledica  takih izhodišč,  ki se  ka-iejo v načrtu, je odklanja^.je  diferencia-cije šolstva II. stopnje, ki ie nujna in tu-di uresničena  v  vseh  ekonomsko  visoko stoječih in razvitih deželah, Diferenciacija šolstva   II.   stopnje   temelji   na   seiekciji otrok po njihovih sposobnostih, interesih, posebni nadarjenosti in prvzadevnosti. Ta-ka selekcija je pravzaprav bistveni in pra-vi smoter   enotnega šolskega sistema. Bor%H se proti taki selekciji in proti tako pojmo-vanemu   dem-okratičnemu   šolanju   pomeni boriti  se  proti  družbenemu  napredku  in konec   koncev   proti   temeljnim   načelom socialistične druzbe.
3 Predlagani šolski koncept bi v prak-si močno prizadei splošno izobraževalno raven mnogih sedanjih srednjih šol. Pri-
SKLEPI
POSVETOVANJA O REFORMI ŠOL DRUGE STOPNJE
zadel bi kvaliteto pouka teh šol in stro-kovno usposobljenost kadrov, kar bi po-vzročilo hude posledice tudi na višjih in visokih šolah. S tem bi zavirali razvoj naraščaja za znanstveno delo in to prav v času znanstveno-tehnične revolucije, ko postaja znanost vse odločilnejši faktor dru-žbeno ekonomskega razvoja.
4- Tako skrivljeno pojmovanje enotne šole in iz tega izhajajoče projektiranje odvrača pozornost vse javnosti od dejan-skih vprašanj, od katerih res odvisi kvali-teta našega šolskega dela.
5. S pretvezo ustvariti polivalentno srednješolsko stopnjo ruši ta projekt gim-naztjo, kt je zaradi svoje splošno-izobra-ževalne vsebine najbolj polivalentna šola-Novo projektirana srednja šola pa po svo-ja zasnovi ni niti polivalentna, pa tudi ne politehnična, temveč je regionalno in to-rej enostransko profesionalno usmerjena. S tem pa nedemokratično in nehumano omejuje svobodo poklicne izbire otrok, ker zavira širši razvoj individualnih na-gnenj in sposobnosti ter tako nasprotuje
v ustavi zajamčenim pravicam  posarnez-nika.
6. V nasprotju s socialističnimi vzgoj-nimi smotri podreja ta projekt človeka neposrednim proizvodnim nalogam in za-nemarja njegovo kultiviranje ob humani-stičnih disciplinah. To je razvidrto iz stru-kture predlaganega predmetnika, ki pred-videva na prvi stopnji za samo proizvod-no delo več ur kakor za vse humanistične predmete. Na drugi stopnji pa na vseh profesionalnih šolah krči te predmete na minimum.
7- Predlog zmotno krivi sedanji šolski sistem, da omogoča šolanje otrokom po premoženjskem stanju staršev in da s tem vzdržuje priviiigiranost. Dejansko pa temu ni kriv sedanji šolski sistem, marveč ne-izvedena selekcija otrok po sposobnostih in interesih, neizenačeni objektivni pogoji osnovnega šolanja in zelo zanemarjena ma-terialna skrb za sposobne, a revne otroke. če bi uveljavili načela tega projekta, bi se sedanja priviligiranost še povečala, ker bi bila poglobljena skrb za humanistično izobraževanje   prepuščena   zgolj   staršem-
8. Predlog povsem zanemarja stvarne mošnosti povezovanja pouka s proizvod-nim delom. Dosedanja praksa dokazuje, da gospodarske organizacije niso usposob-Ijene za sistematično priučevanje svofih že zaposlenih delavcev, kaj šele za vklju-čevanje vse šoloobvezne mladine v proiz-vodnjo. če bi mladino vključili v prois-vodno delo v sedanjih pogojih, bi ga s tem v njenih očeh razvrednotili.
9- Spričo kroničnega pomanjkanja fi-nančnih sredstev za sedanje šolstvo si ni mogoče zamisliti finančne in kadrovske realizacije predloženega projekta.
10- Ker so izhodiščna stališča predloga zgrešena, je nedopustno lotevati se peda-goškega eksperimenta.
11.  Ker  pa  se   kljub   temu   pripravlja eksperiment anonimno, mimo ustanov in posameznikov, k% so usposobljeni za znan-stveno raziskovanje, opozarjamo, da izsle-dki   takega  eksperimenta  ne  bodo  imeli znanstvene in praktične vrednosti.
12.  Zavračamo anonimnost predloga.
13.  Iz vseh navedenih razlogov podpisa-ni  odklanjamo  vsakršno  odgovornost  za usodne posledice, ki bi nastale, če bi se uresničil projekt, ki je predložen za refor-mo šol II. stopnje.
Zveza pedagoških društev Slovenije
Društvo psihologov Slovenije
Društvo socvologov Slovenije
Društvo filozofov Slovenije
Skupnost gimnazij Slovenije
Društvo matematikov, fizikov in astrono-
mov Slovenije
Društvo za moderne  tuje jezike in knji-
ževnost
Zgodovinsko društvo Slovenije
DIMITRIJ RUPEL
POTOVANJE
Stopil sem mu po ploščadi nasproti. Prihajal je zravnan, brez prahu na čevljih in brez gube na obleki, od časa do časa, medtem ko se mi je približeval, je pogledal v sonce, ki je vzha-jalo za hribom. Zvoki tovarne, ki je zaključe-vala prostrano ploščad, so bili pritajeni, bilo je oddaljeno kovinsko brnenje, ki je približno enako skladno kot petje jutranjih ptic napol-njevalo tišino. Prihajal je trdnih korakov, sme-joč, z brezhibno negovanim obrazom, v desnici je nosil podolgovat kovinski predmet. Bližal se je počasi, čeprav se je zdelo, da naglo stopa po kamnitem pravokotniku. Prostor je bil raz-sežen, vsako gibanje na njem se je spreminjalo v polžjo ježo. Zdelo se mi je, da me gleda v obraz, čeprav zaradi sonca vrh gore nisem mogel natančno določiti lege njegovih zenic. Vražje sonce, napravilo je, da sem vse pred-mete videl v dvojnih obrisih, celo tovarna je kot morsko dno pod razgibano površino migo-tala. Zbral sem se, vsak trenutek mora biti pri meni. Res, stisnil mi je ramo, da sem občutil njeno razsežnost. Nato me je narahlo udaril s kavinskim predmetom, ki je bil podoben dalj-nogledu.
—  Kako si, prijatelj? me je vprašal, kot da ne pričakuje odgovora.
—  Odšel sem pač, je nadaljeval, — enkrat človek spozna ...  treba je ... saj, ko bi... nič se v bistvu ne spremeni...
— In kaj pravijo v tovarni, sem rekel, da se pnjateljevi premori ne bi spremenili v mučno tišino.
—   Vedno  se  kaj  takega zgodi,  nič ne  po-maga...  je že tako...  sicer so rekli, da me potrebujejo.   toda...   izprazniš   se,   saj   razu-mes...
—  Pojdiva k bajerju, sem naglo bruhnil, — nekoč sem celo dopoldne hodil okrog njega, ogledoval žabje ikre, rjavozeleno rastlinje, ki se vlači po površini, muhe, ki sedajo na lističe — kot čolni so,  ki plavajo po jezeru, nato sem sedel na razmajano klop, podrla se je pod me-noj, zares podrla... zasmejala sva se.
—  Podrla, je hlipal on, -po-dr-la... Objela sva se okrog ramen in odkorakala
proč od sonca.
—   Ali  ne  misliš, sem vprašal, — da se ti takle odhod lahko maščuje?
—   Maščuje?   Osebno   mi   ugaja,   svoboden sem kot ptič.
—  In žena, otroci, denar...
—  Mislim, da ne bo težav, saj me ne more-jo pustiti umreti od lakote. To si ne bi privo-ščili.
—  Verjamem, da ne, vendar...
—  Ne, res ni težav.
Okolica je bila mrtva, vendar jutranje sve-ža, rosna, zrak poln kisika. Nekaj nizkih dre-
ves je betonsko ravan delilo od parka, kjer je bilo na sredi skrito jezerce.
—  Misliš, da bo koncert?
—  Ponavadi zaigrajo kaj.
Ob jezeru je bilo še hladneje. Počasi so pri-hajali godbeniki. čistili so svoje inštrumente, nekdo je porinil cunjo pri ustniku noter in jo potegnil pri livku ven. Nato so se počasi pri-pravili. Postrojili so se v polkrožno vrsto ob bregu in zaigrali koračnico. Potem me je pri-jatelj nenadoma sunil v vodo. Podel sem kot snop, zviška in odsekano. Zmočil sem se do kože in na laseh se mi je nabralo nekaj alg. Skočil sem iz vode in se poskušal pogreti s tekom na mestu. Naglo sem dvigal in spuščal kolena, vendar mi je bilo precej hladno.
—  Prehladil se boš, pravi prijatelj.
—  Pa misliš, da res ne boš imel težav z od-hodom, kaj mislijo oni tam gori? sem pokazal s prstom proti tovarni.
—  Ah, kaj me briga. Prav vseeno mi je, je zamahnil z roko.
Godbeniki so sijajno igrali, s prijateljem sva ugotovila, da stopava v ritmu okrog ba-jerja.
Flavte so piskale, trobente stiskale visoke gla-sove, oboe cvilile, rogovi tulili kot volkovi, mi-dva pa sva korakala okrog bajerja. Prijatelj je vzel svoj podolgovati predmet in gledal sko-zenj, nato ga je nastavil na ustnice in stisnil iz njega nekaj zvokov.
—  Bravo, bravo, sem rekel.
Nato je vzel iz žepa majhno glinasto sve-tilko in rekel: — To je Aladinova čarobna sve-tilka. Vedno hitreje sva korakala in iz žepa so se drug za drugim prikazovali najčudnejši predmeti. Zasopla sva bila.
—  To... je... je med tekom pripovedoval prijatelj,  —  cikorija...   to je... mišja  past... to je Camambert... to je specialna... Začela sva strašno hiteti. Muzika je igrala neznansko hitro melodijo, menda je bila ruska ali kaj in tnidva sva tekla kot blazna. -De-re-za... je hli-pal  prijatelj,  -če-pi-ca...   to-bak-za-pi-po ...   la-tin-ska-slov-ni-ca...       voz-niš-ko-dovo-lje-nje... pe-šče-na-ura-Pa-pi-nov-lo-nec... Muzika je brez oddiha igrala vedno glasneje in vedno hitreje in sledila sva ji, ker sva se bala, da zaradi sre-dobežne sile ne odletiva ven iz kroga.  Samo zahropel je še: -Miza... zvonik... letalo... ži-valskivrt...  trgovinazotroškimiigračami. Težko sva tekla, ker je bilo na poti polno predmetov, ki jih je med tekom odvrgel prijatelj. -Zdaj-moram-pobrati-čarobno-svetilko-si-jo - kaj - videl, me vpraša prijatelj. -Ne, dahnem do kraja iz-mučen in omrtvičen od kolen navzdol.  -Jo-že imam, zavpije v naslednjem krogu, pobere sve-tilko in v trenutku se ustaviva, orkester pa se kot po toboganu zapelje v jezero.
—  In zdaj? vprašam začudeno.
—   Zdaj  se  odpeljeva  proč,  oditi  je  treba, saj se strinjaš?
—  Seveda, kar pojdiva.
—  Dobil sem jo za darilo, je rekel prijatelj in pokazal na svetilko. Hodila sva po travnikih, ki so bili med seboj razmejeni z ozkimi jarki. po katerih je v deževnem času odtekala voda. Od časa do časa se je kje za kakšnim grmov-jem zganila srna in prek neba je kdaj pa kdaj šinil kakšen avion, ki je za seboj pustil belo sled.
—   To  je  smešna  stvar,  se  je  opravičeval prijatelj, — toda vedno deluje. Ogledoval je gli-neni predmet.
—  Deluje, sem se moral nejeverno zasme-jati v odgovor, ker me je pogledal spod oči in obmolknil.
— Jaz gledam v nebo, sem nadaljeval, da prejšnji očitek ne bi izzvenel preveč resno, — pa vidim skrivnost sveta.
Prijatelj me je premeril z zanimanjem.
—  Poglej te avione, sem navdušeno pripove-doval, — kako plešejo in se nam rogajo, stroji, ki jih je ustvarila človeška roka. In stolpi, ki se pno skoraj do modrine, rakete...
Prijatelj je gledal v tla in me ni poslušal. Svojo glineno svetilko je medtem spravil v šep in med hojo je osmukal kakšen listič.
Ko sva hodila, sem vztrajno premišljeval o njegovi glineni svetilki. Rekel je, da je Aladi-nova čarobna svetilka, nič ni bilo videti, da bi se šalil.
—  Rekel bi, da je treba z njo rokovati na poseben način...
—  Nič lažjega, malo jo podrgneš...
—  In si zaželiš?
—  In si zaželiš.
—  Ali si kdaj pogledal, kakšna je znotraj, kako je sestavljena?
—  Ne, tega ne smeš storiti, ker potem čar izgine.
Stopala sva po mahu. Vzpenjala sva se na hrib, ki se mu je na vrhu med hojo skoz veje kdaj pa kdaj prikazala drobna cerkev. Hodila sva v krogih. Proti vrhu so se krogi vedno bolj krčili in vedno bolj strma je bila pot. Spomnil sem se sprehodov iz otroških let. Najbolj sem si zapomnil tistih elipsastih ne&nih lističev, ki rastejo kot grozdi. Imena drevesa ne vem. Spomnil sem se tudi nekega idiličnega travni-ka na vrhu hriba, ki je bil stran od poti, po kateri so navadno prihajali izletniki. Bila je to pot, ki je od križišča z razpelom zavila mimo dveh cipres — drobna kozja pot, ki je vodila k razgledu na močvirnato ozemlje za mestorn. Prav zelo verjetno sem niso speljali širše poti, saj kdo bi si hotel ogledovati to puščobo, ki pozimi vse okrog sebe zavije v plašč vlažne megle, poleti pa je videti le nekaj ozganih trav in sem in tja kakšno bledo poslopje. V zad-njem času so na to stran potegnili novo asfalt-no cesto in zgradili dve ali tri tovarne. Ena še ni dograjena in so je samo beli zidovi. Ta je največja. Kot kartonasta maketa je videti s te višine. Ta travnik je bil zame nekaj čudo-vitega. Ko sem ušel skupini, s katero sem pri-šel, sem se splazil med cipresama na živo ze-leni travnik. ki je imel na vsakem od obeh na-sprotnih koncev star nagrobnik. NagrobniJca sta zaradi tolikih let in sonca izgubila čitlii vost, bela pa sta bila vedno bolj, saj je dež s sončevo nomočio z niiiu svral vso umaza-nijo. ki io ie na niiju miMil nvtor. To ie moral
ge, njena ramena, na fcatera so padali svetli lasje, nekoč je morala biti športnica, mišice na nogah so se ji napenjale v rahlem loku in roke je zibala, kot bi z njimi premagovala str-mino. Bila je presenečena, da najn je našla na vrhu, morda je bil to tudi njen vrh, po tisti besedici je čakala, da bova midva kaj rekla. Očarana sva bila nad njeno podobo, ona pa je stala pred nama v zadregi, vlekla si je rokav puloverja čez dlani in živo gledala. — Hočeta jesti? je vprašala, kot bi bilo samo ob sebi umevno, da nama prinaša hrano, se sklonila in začela razkladati posodice. — Tu je juha, nekaj cmokov... Ko se je čez rob polila kap-Ija omake, jo je prestregla s prstom in ga po-lizala. Nato je prst obdržala v ustih in naju zvedavo gledala.
— Nismo  se še videli, je suho rekel pri-jatelj.
— No ja, ne vem, morda, je skomignila z rameni, — če hočeta vama lahko kaj povem, haha, zasmejala se je kot otrok, morda je zar-
dela od vročine ali od zadrege- — Lahko jesta, če hočeta, je rekla, vstala in nepremično gle-dala okrog sebe, — ali pa tudi ne.
— Mislim, sem rekel, da te imam rad, pri-šla si na travnik, ki je samo moj in vsak drug bi ga pokvaril, toda ti spadaš zraven, hočeš... bilo mi je žal, da sem načel pogovor, kajti v hipu se je zaprla kot školjka. — Ne vem, je samo rekla in se stisnila v klobčič. Prijela me je za dlan. — Razumem te, je dodala, nato pa počasi odšla prek jase na drugi konec travnika in izginila med cipresama.
S prijateljem sva molče pojedla cmoke, ki nama jih je pustila. Nato sem si mislil, da je pravzaprav neverjetno, kako nič nisem razumel tega dekleta. Niti ena stvar razen njene zuna-
njosti mi ni bila razumljiva. Toda ostala je s svojo podobo, nerazložljiva v meni in zal mi je bilo, da je odšla. Morda sem zahteval, da se mi razloži.
Pojdiva zdaj, je  rekel prijatelj, ožarjen  od sonca.
— Zdaj vem, kam pojdeva, sem rekel. S kretnjo roke sem ga potegnil za seboj v dolino-Hitro sva prečkala močvirno ozemlje in se znašla na avtobusni postaji. čakala sva. Bil je kol zaboden ob kraj ravne asfaltirane ceste. vse naokoli pa je mirovalo. Nikogar. Nobene hiše samo nekaj izkopanih temeljev m zaceh zidovi poslopij. Prislušlcovala sva in mti ptič se ni oglasil. Sonce se je nagibalo v popoldne. Nenadoma se je avtobus pojavil in sofer se nama je smejal z visokega sedeža. Vstopila sva in neslišno smo se odpeljali po ravni cesti.
V mestu je bilo živahno, toda se vedno mi je brenčalo v glavi in nisem se mogel vziveti v ropot strojev. Zavila sva v buffet, kjer sva sedela ob oknu, da sva lahko opazovala ztvlje-nje na ulici. Srebala sva kavo kar se sporn-nim nekega kolega z univerze, ki nosi brado. Živo sem si ga predstavljal in ne vem zaka] sem pomislil, kako bi bilo, če bi si sampusttl brado. Tedaj sem se ozrl k pnjatelju. Ocitno je bil zatopljen v lastne misli, zagledal seje nekam na ulico tn kadil. Ceprav m odpnalust in se nisva o ničemer pogovarjala, sem slisai niegov glas: — Pametni Ijudje ne nostjo bra-de, pametni Ijudje gredo zjutraj ob šestih v sluzbo in ob dveh iz nje domov. Stresel sem z glavo in si ogledoval prijatelja. se vedno je mirno kadil. Postalo mi je vroče, kajh trenu-tek nato nisem mogel ugotoviti, kako je pnsio od tega glasu, kako sem prišel do brade in ka-ko se je vse skupaj zgodilo. Tudi ni imel no benega razloga, da bi bil proti bradam, sajspa imela skupne prijatelje, ki so jih nosih Odsia sva iz buffeta in postal sem molcec. Kot bi nekaj seglo med naju. Začel sem si mislitt, da je niegova izjava pravzaprav sama ob sebi umevna. Ko sem nekaj časa okušal njegov stavek ga pregibal po ustih in otipaval z jezi-kom, se mi je zdel najrazumljivejši stavek na svetu. Morda sem ga nekoč sanjal ali pa je v meni že dolgo.
Odpravila sva se po ulicah. Hodila sva proti severu, nato sva zavila na vzhod, nato na jug, nato sva se pomaknila samo za ulico proti za-hodu, nadaljevala proti severu, vendar ne tako daleč kot pre-j, zavila še enkrat na zahod, nato sva jo ubrala proti jugu, nato pa spet daleč na vzhod. Po istem načrtu sva se pomikala še na-prej — napravila sva več takšnih enakih likov, pri vsakem pa sva se pomaknila nekoliko bolj proti vzhodu. Nekomu, ki bi naju opazoval z letala, bi mislil, da se gibljeva v labirintu, ven-dar bi čez čas spoznal, da se gibljeva vendarle urejeno. S svojo hojo sva opisovala meandrični vzorec.
Pri devetem meandru sva se znašla pred napol dograjeno tovarno, ki sva jo prej opa-zovala s hriba. Cerkev je bila videti samo še kot temna oblika na vrhu. Bil je večer. Odlo-čila sva se, da se povzpneva.
Drselo nama je po vlažnem listju, po str-mem bregu sva se oprijemala dreves. Od časa do časa je komu zašla noga v kotanjo in bile so težave z vstajanjern, kajti opornih točk je bilo malo, poleg tega pa svetloba ni bila riaj-boljša. Svetil je le zvonik na vrhu, kot bi v njegovi notranjosti kurili ogenj — saj od dru-
god ni mogla dobiti luči, ker je bil mesec «a ooiaki. Vendar sou ae icmaiu znaši i takšni višmi, da sva u ptičje perspektive gledala ne-dograjeno poslopje pod hribom. Premišljeval sem, kako enostavno je razumeti njegovo tjo-javo. Tam čepi sključeno v megleni dolini in ima za to razlog ali pa nima razloga. če je tam brez razloga, se lahko samo jeziš, če pa je zaradi neke volje ali da nečemu sliiži, je neza-nimiva.
Še sva se vzpenjala. Potna sva bila in uma-zana. Izmučena sva prilezla na vrh. Moj trav-nik je molčal. Spomenika sta se spogledovala s tisto stoletno vztrajnostjo, ki jima je mimo hrumenja časa zagotovila ugledni stas in iz-redno belino. Prijatelj je sedel v sredo travni-ka, sam pa sem se odpravil k spomeniku, ki jebil bližji cipresama. Belina me je tako osle-pila, da sem kriknil od strahu, ko sem se s stegni zadel v toplo in voljno bitje, ki je bilo, kot sem opazil kasneje, sklonjeno pred spome-nikom. — Jaz sem, je rekel ženski glas in spo-znal sem dekle, ki nama je dopoldne prineslo hrano.
—  Kaj počneš tu? sem vprašal živčno.
—  Morda sadim cvetje, morda je tukaj moj dom.
—   To  ne  more  biti,  sem  rekel ne  preveč uporno.
—  Seveda more biti, je rekla smeje, — od nekdaj prerokujem v tem svetišču.
—   Hočeš   reči...   sem   osuplo   branil   svoj otroški spomin.
Zravnala se je. Bila je oblečena v preprosto sivo obleko, ki je segala do peta. V roki je držala droban glinast predmet z ročajem in cevko na nasprotnem koncu.
—  Aladinova svetilka, sem rekel. Zasmejala se je. — Kje neki! je odvrnila.
Naslonila se mi je na ramo in mi gledala na-ravnost v oči-
—  Kdo  si?  sem  vprašal  tiho,  da je  ne  bi prestrašil,  ker je  bila njena glava čisto  blizu mojih ust.
Zapredla mi je prste v lase in nagajivo re-kla: — Ugani!
Stresel sem z glavo, kot bi se hotel otresti nadležnih sanj.
—   Utrujen  sem,  pravim, — umazan,  umil bi se. Dekle je pokazalo z roko na sredo trav-nika. Začuden sem se ozrl. Tam, kjer je prej sedel prijatelj, je bil ribnik, v njem pa je v krogu plaval moj spremljevalec. Stekel sem do roba ribnika in pomahal. Prijatelj je skočil iz vode  in  začel  teči  okrog  ribnika.   Sledil  sem mu. Tekla sva vedno hitreje. Dekle je udarilo z dlanema po vsakem krogu. Nato sve se usta-vila, počepnil sem h gladini, da bi se osvežil. Ko ' sem ze hotel zajeti prgišče vode, sem na površini zagledal kup znanih obrazov. Tisti hip je bila pri meni topla roka. V laseh, na rami, roka v roki, srečanje oči, stik zenic, topla polt.
—  Vse nas preganja ista podoba, je rekla,
—  vsi smo tukaj-
Poiskala je kamenček in ga vrgla v sredo ribnika. Okrog mesta, kjer je poniknil, se je najprej napravil čisto majhen kolobar. Nato se je širil, med središčem in naraščajočim ko-lobarjem pa so še in še nastajali novi krogi.
—  Tam je naša hiša, je pokazala s prstom na središče kolobarjev.
Zravnal sem se in znova začel teči. Godba je zaigrala.
MATE DOLENC
KRATKI TRIUMF
i.
Večer.
Lega na zemljo, pokriva jo s hladno temnomo-cLrim plaščem, postaja črn. Kamni ob poti se spre-minjajo v žive žabe, drevesa se zganejo, začenjajo hoditi sem in tja po travnikih. Na vsaki strani poti je zid, skuša se zajesti vanjo, kot bi me hoted ujeti; noč oživlja.
Seveda zid miruje. Tudi drevesa mirujejo, razen kodikor jih rahlo maje veter. Kamni so mrtvi in hladni. Premikam se jaz, proti velikim rjavim vra-tom v bedem samostanskem zidu. Zidova ob potd se razmikata, usmerjata me naravnost v vrata. Vrata se bližajo; bližam se vratom.
Preden se jim približarn, sa izpraznim mehur ob drevesu, potem predenem torbo iz desne roke v levo, da lahko z desno potegnem vrvico, ki sproži zvonec. Vrata se odpirajo.
Za njimi je še kos poti; črni hodniki, škripajoče deske, na križiščih brleče venče lučke. Hiša religije. Zidovi gostoljubno vabijo naprej, korakom sledi glas zvona.
Celica je asketska, nobena stvar v njej ni odveč. Zunaj pojej nočne ptice. Stojim sredi prostora v umivalniku, znoj dolge hoje se razkraja v topli vodi, medtem jem čebulo in kruh. Nikogar ne bo brigalo, de bom smrdel po čebuli.
Sprašujem, zakaj me tema in samota ne piašita. Popolnoma podiležem atmosferi. Sem kos tišine.
Dokler se ne pojavi tista ženska, ki sem jo videl na poti na postajo. Bilo je opoldne, stala je na robu parka s pasjim jermenom v rokah, v črnih usnjenih hlačah, črnem puliju, ki ji je oklepa] vrat skoraj do brade. Z dolgimi, 6mimi lasmi, kot bo nocoj črna samostanska noč — z obrazom, ki bi
bii po barvi lahko mulatski, po potezah pa popod-noma evropski. Vidim njena usta, ki izgovarjajo stavek: »Pojdi sem, Nero,« velikemu črnemu voJčja-ku. Usta kot zubelj, ki šviga iz te samostanske peči.
2.
Vstopam v mesto; sprevodnik vrže torbo na ploč-nik, poberem jo in grem čez dirjajočo cesto, zale-tavajoč se v mimoidoče vrvenje. Spet mi je to prijetno. Miganje, gomazenje, zaletavanje, kot Luna park, izogibanje, sprejemanje udarcev enface in od strani. Samostanska negibnost, ustaljeni mir, tišina, celo iepota sonca in petje ptic, škripanje kmečkih vozov, temne nočne maše, vzvišeno premiš-ljevanje, predanost atmosferi, ki vlada v hiši, po-svečeni mnogo višjemu, kot to mesto in ta država; umika se v ozadje, mesto se zdaj napenja vame, korakam vanj, da ga zavzamem, da se ga nasitim in spet grem.
De ne bi bilo le mesto, ampak več, je danes Pust. Zgodnje popoddne, toda po ulicah že hodijo maškare, neinventivne in čudno raztrgane, umazani kavboji, francoski kraljevi vojaki v izposojenih uni-formah in strgane princeze.
Vsi so toreadorji, kar se tiče avtomobilov.
Malo se bojim spopada s časopisnimi uvodniki in radijskiimi poročili. Bojlm se ponatisov in po-snetkov govorov, pa miroljubne koeksistence in Pisem bralcev. Toda grem naprej s pričakovanjem.
Kje je namreč ženska, ki sem jo pred tedni srečal na robu parka, s pasjim jermenom v rokah, v črnih hlačah in puliju, z mulatsko poltjo in evropskim obrazom, z zubjjem, ki sika v temno celiot)?
3.
Videti je, da mi hoče mesto prvi dan po vrnitvi iz samostana nuditi vse, kar sem pričakoval, in več. Prihajamo iz vinske kleti, kjer smo se malo napili, noč je že dolgo, na glavni mestni ulici pa se dogaja nekaj veselega, množica ljudi namreč preganja dva organa varnosti. Neka modra kapa leti po zraku in reklamna tabla se tudi podira. Proletarec z gavrochevsko kapo v roki maha proti pendreku, ki se opoteka po zraku brez zaupanja vase. Nekdo uide in Napoleonov vojak teče za njim. Množica ju zagrne, modra luč na avtomobilu utripa in rešuje brodolamca, zadensko se umika. Italijan z obrazom Marcela Mastroianija ustavi avto in reče: »Ma porco dio, questo e uni revoluzione . . .« nekdo pa mu zavpije, naj va a casa, spaghetti. Mastroiani ga uboga s polnim plinom.
Nocoj se moje mesto resnično trudi, da bi mi ustreglo. Ljudje so ponosni, da se jih je toliko zbralo; škoda bi bilo, če bi se zdaj razšli. Nekdo je baje pel in oviral promet, pa so ga aretirali, ljudje pa so rekli, da je Pust in so ga osvobodili; zdaj jih je toliko in v njih se prebuja želja po osvobajanju. Zdaj bi bili pripravljeni vsakogar osvo-boditi. Toda vsi so navidez prosti, nikogar ni, ki bi ga bilo treba čemu iztrgati. Pa nenadoma opa-zijo, da so prosti NA VIDEZ. In začno osvobajati sami sebe. In osvobajajo se kar od tam naprej, kjer so osvobodili razposajenega ujetnika; spravijo se na modro barvo, eno od treh z državne zastave.
Ure tečejo.
4.
V bipu, ko se zavem, da tečem po nepofcrebnem, kajti že pol ure se nisem strinjal z množico, se uistavim in hkrati začutim ožigalko, ki me ožge po roki od ramena do komolca. Takoj ugotovim, da je prejel komolec svoj lastni, avtonomni udarec. Lovka se zdaj steguje k obrazu, zelo si prizadeva, da bi ga dosegla, vendar ji obrnem hrbet, in pade po njem, kot bi strela preklala hrast, zažge me, a tudi takoj poneha, zato pa se spet vrne in obnovi vse prejšnje bolečine.
Uslužbenec ima pust, mozoljast obraz. Ima viso-ko vzdignjene obrvi, kot da mu bodo vsak hip skočile z obraza. Krč mu jih je pribil na čelo z žeblji histerije. Midva s tem uslužbencem sva oba histerika, kajti tuliva drug na drugega, moje grož-
rano na utolju in marogasta hrbta dlani. V sosed-nji celici, ločeni od naše, so zaprte kurbe. Mladenič jih gleda ogorčeno, kot da prav one najbolj žalijo paložaj, v katerem se je znašel. ženske se stegu-jejo skozi rešetke in nas dražijo. Eden zgrabi eno za nogo in jo vJeče k sebi, klobuk ji pade z glave in ženska vrešči, možak pa kot da jo hoče calo potegniti skozi razpoko; ne mara zato, da je druga kurbina noga na drugi strani palice. Potem jo spu-sti in ona pade.
Mož pove, da je bil ze večkrat tu na iztreznje-nju. Toda nocoj je trezen prišel noter. Pozabi na kurbino nogo in psuje.
Minevajo ure, ki so v tem prostoru daljše kot kjerkoli drugje. Sem in tja pripeljejo kakega pi-jančka, izgubljeno eksistenco. Kot da bi se ves noČ-ni Rio znašeJ v tem prostoru.
Mladeniču je ime Marko. Najprej je bil prestra-šen, s strahom in gnusom je gledal jamo, v katero je padal, potem se je pa prebudij in stresel name ploho ogorčenja nad tem, kar se mu je zgodilo, rekel je, da se ne boji posledic, da pa se boji očeta, ki bo tulil, da se ga bo slišalo po celi četrti in da ne bo dobil avta za narejen letnik — posle-dic ne bo, samo familiarne bodo — zelo je gotov v to, sem in tja celo napoveduje posledice tem, ki so ga prijeli. Zakaj so mu pobrali vse, kar je imeJ v žepih? Tudi denar so mu pobraJi. Moral se je podpisati pod seznam svojih stvari, usJužbenec je bil posmebjljiv, reked je »zdaj bomo pa pokazali enkrat tem študentom«. Za batine bo zahteval od-škodnino. Vprašam ga, če je bil zraven ves čas in če je vpil parole in ustavljai avtomobile: pravi, da to nikogar ne briga, in da mu ni žai za to. Ne, parod ni vpil, avtomobile pa je ustavljal. Videti je, da je celo proti parolam, to da je ustavljal avtomo-bile je bil pa »fazon«.
Celica smrdi. AlkohoJ plava po zraku, duh, ki omamlja. Večina teh Ijudi je bilo pijanih, ko so se udedežili procesije.
Padec iz miru in vzvišenosti je popodn. Samo-stanski očetje zdajle molijo; sluga prižiga tn ugaša luč, eden od patrov malo zazeha — tudi to je služ-ba. Moja celica je prazna, ker sem se znašel v dru-gačni celioi.
Toda; kriv sem, čeprav se ustavljanja avtomobi-lov nisem udeležii in sem bM oeio protd temu. Saj
me ne bodo kaznovali zaradi tega. Kaznovan bom zaradi tistega prej; ker se je moje grlo osvobajalo z vpitjem parol in psovk; ker so morali uslužbenci z rokami na hrbtu poslušati osvobajanje množice. Nihče ne bo kaznovan zaradi ustavljanja avtomo-bilov. Vsi bomo kaznovani, ker smo bili Bobi Dylani.
Sprašujem se, zakaj sem s tako spontanostjo začed tuliti z valkovi. Tam gori, visoko na nebu je luna; volkovi sedijo v krogu, stegujejo gobce v nebo in jokajo. Laže jim je, če jokajo skupaj. Pri-de še en volk, vidi druge jokati in zatuli z njimi. Luno pa dosežejo samo rakete.
6.
Pivo je hladno in ne pregrenko. Tipam po žepu, da bi videl, koliko je tam še denarja. Malo, moral bom nekaj dni životariti, ne da bi stopil v kak lo-kal, razen če me ne bo kdo povabil.
Borim se z zaveso pri izhodu, ki me skuša zgra-biti vedno, kadar grem skozi ta vrata. Iz navade se nekaj ljudi zaleti vame, sonce sije, toplo je, mirno, podležem atmosferi. Meščani so dobrodušni, imajo radi kužke, kregajo se z miličniki zaradi napačnega puščanja koles, gredo na kavico, se sme-jejo, malo tudi delajo ali berejo časopis, podpirajo socialno zavarovanje in službo družbenega knjigo-vodstva, tako mladi in sveži ljudje so to, nobenega nasilja ni v njih, lepo se oblačijo, Emonec ima celo zdato obleko in ker jo je nekaj ostalo, so jo dali tudi Napoleonu, ki je bil najsimpatičnejši gospo-dar, ki ga je ta dežela doslej imela.
Avtomobili pred Petričkom so spokojni in Ijudje v lokalu srečni, ker pijejo Istra BITTER s sodo. Prav pred vrati zagledam Marka, ki se napoti k avtomobilu in odklepa vrata. Mislim, da me bo prezrl, zato me začudi, ker je videti navdušen, da me je srečal.
»Kako kaj?« vprašava drug drugega.
»Hvala, sodnik nas je oprostil, ker ni bilo do-kazov.«
»Meni je šed po vodi avto, ki bi ga dobil za na-rejen letnik. Oče se je drl, da se ga je slišalo po celem kvartu, razen ko je pripeljal mimo vilak.«
Povabi me v avto in vpraša, če mi je kaj do škotskega whiskyja. Privolitev proslavi s cviljenjem gum, ko  spelje  z mesta.  Pripovedujem mu o na-
kijučju, da sem prav tisti dan pnšel iz samostana, kjer sem študiral. Gumijevka zaboli samo tisti hip, ko poči po tebi, potem pa takoj mine. Marku se je uho zacelilo. Da, bili so huligani; vseh nekaj sto, od petnajstega do osemdesetega leta, pač vsi, ki so bili zraven. Morali bi priti gasilci, da bi hla-dili vročo kri teh huliganov. Marko pravi, da je danes pozabljeno; odgovorim, da se gotovo še kdo spominja, da je bil tepen, ker je prišel iz kavarne. Glasilke, ki so ohripele od kričanja so že zdrave; toda nihče naj ne misli, da so rdeče maroge zbri-sane. Marko se smeje, on je sproščen in breaskr-ben mladenič.
Ustaviva se ob dvojčku z velikim, negovanim vr-tom. Za ograjo laja črn volčjak, zaganja se vame, upam, da se ne bo spomnil ograjo preskočiti, mo-ram mu biti zoprn.
Greva po kratkih stopnicah, skozi vrata, skozi predsobo, kjer visijo plašči in pasja vrvica, skoza zasteklena vrata; prideva v prostrano sončno sobo, dan sije naravnost vanjo. Marko vrže na gramofon The House of the rising sun. Sredi sobe sta dve stopnici, na eni polovici je klavir in knjiž.ica, v drugi bife in fotelji, po tleh mehke preproge. Pri-pomnim; ». . . res Hiša sonca, tole«. Marko vidi, da opazujem tračnico, ki gleda iz predala in začne sestavljati progo po tleh. Več velikih škatel leži okrog njega, mene' kar pozabi; vlakci brzijo, se srečujejo, ustavljajp, menjajo tire. Vprašam po whiskeyu, najprej sploh ne sliši; pa se vendar zave, kot bi se zbudil iz sanj; skoči na noge, odpre bife in natoči Walkerja. Zadaj je še nekaj steklenic brez nalepk, sumim, da je samostansko žganje. Tile go-spodje radi obiskujejo samostanske toleti in shram-be, to jim je ostalo od vojne.
Tedaj se vrata precej sunkovito odpro. V sobo stopi krotilka levov. Ni dvoma, da je to dekle, ki me je spremljalo v samostan in ki jo je šele div-jost pustne noči za silo pregnala iz zavesti v pod-zavest. Kri udari v ude, v glavo — »Pridi sem, Nero, pojdl sem, Nero, Nero . ..« »Zakaj ne spustiš psa?« vpraša. »Ker imam gosta. Tisto noč sva bila skupaj.« To ji šele vzbudi zanimanje zame; stopi proti meni, ponudi roko »Jana« — »Damjan«
to je čuden stisk rok, občutek hude nevarnosti me zgrabi, njena roka je vzvišeno mrzila, premrzla, noben mraz je ne more opravičiti.
Jane ni več v sobi. Marko mi je sprva natakai
(Nadaljevanje na 6. strani)
nje pa ne vzbudijo idrugega kot samoohra-nitveni nagon, boji , bo izgubil prednost, če bo nehal," jaz pa se l od njega in ko izogiba-joč se udarcem spi očala sem menda videti kot kak prikrit judl
Berimo Slovensk fevalec iz leta 1945, takoj po osvoboditvi; org bodo v novi državi skr-beli za red in mir Ddo več nosili gumijevk, kajti to bi bilo ža i novega, socialističnega človeka.                   I
Vsak udarec mefciz sanj, zažge in polije z mrzlo vodo. NajpArvem navalu strahu, mi-slim, da traja zažAojega telesa z napalm bombami ure rn urlsi razuma pa se pojavi misel, da je minilo&j sekund, in dolgoletna vojna, ki divja na Arbtu in ramah se spre-meni v pičlih šesAv. Prekinejo jih trije uslužbenci, ki pritefco naju v lovu za ne-kim mladeničem, z»a je malo upanja, da bi ga ujeli; moj Aec zavpije »Tegale!« in jih odreši nesmiselAka; od takrat naprej vsi štirje tečejo vame, ii si mislil, da sem tako razsežen, da štirjele tekajo po meni celo minuto.                    I
Vrata treščijo v*bil. Nebo postane rešet-kasto in se začneikati proč od mene. Na ovtnku nas vrže dii drugega, zavemo se, da smo v družbi, razisA obraze, pa psujemo.
»Kaj je bilo trel -sranja, zakaj sta ustav-ljali avtomobile,« se nv temo drveče celice. Vsivprek govorijo, ! iladenič zraven mene je tiho in z robcem 1 i z ušesa. »Ubogo ljud-stvo,« pravim, ko sn enci izginili, ste navalili sami nase;« vsi 9 i pa pravijo, da niso ustavljali avtomobfl sn se peni, ker so ga zgrabili, ko je stop tavarne, drugi pravi, da jim jo bo zagodel, < in še bo počel take stva-ri, ha, zdaj šele, pi bil pravi angel v primeri s tem, kakšen bo i mes meče fraze o socia-lizmu in humanizrn s biti kak delavec, ven-dar razgledan, pa i ipihnjen od uvodnikov.
Do šoferske preg to v kozarcu vode.
Mesto mi nudi n  se, kar zmore. Zapor; re-
žim  se.  Sin univen  |J profesorja,  znanstveni-
ka,  sedim na  tleh,   jen na zid, zraven  mene
na klopi sedijo trij  iji je mladenič, ki ima
biti kak zanikrn miirtnik, kajti celo ti-ste črke, ki so osmtoUkih lelih, so bile vegaste in nelepe.mkar je privlačilo, je bila njuna živo mva in njuno zeleno okolje. Vem, da sAč ure in ure presedel ob vznožju enegnm, in skušal uganiti, kaj je vsebina temv. S pogledom sem hotel prodreti pm be.line in zagledati skrivno jedro. Zdmije, da morajo črke, ki jih je sprala vmtopil prah časa, skri-vati neko nedopommnico. Ko sem več krat prihajal na m$ samotarjema, sem se počasi sprijazrmazrešljivostjo napisov in gledati sem zaam kompozicijo belo-ze-leno. čez čas se %wdelo, da sem bolj srečen, če ne skvmbrati vsebine ampak se zadovoljim s jmna bela malika, se postavim na sredi iito in s slutnjo o nji-ma poslušam bt m gomazenje med travnimi bilkami. sem legel in varno sem se počutil v psotnosti, saj zame nista več skrivala temveč sta bila pre-prosti priči čebel m, zelenosti trave in sivine polja pod )
Ko sem prijate tljal po neshojeni poti med zdaj že boho tipresama, mi je srce utripalo, kot bi 1 nl stihe, ki sem jih koval pod odejo ii tiotlej skrival očem. Kamna sta se še mpogledovala s koncev travnika in trava jkk vedno ista živahna poljana zelenosti mč. Zdi se mi, da sem stopal previdnejeMsem mislil, da s to-pimi koraki prebvme duhove — pokazal sem nabelt postamlvtravo. Brez besed svasedela,mordamti,rujena od vijugaste poti, morda namam opravka skladnost, ki sva jo gledala.me nisva mogla odlo-čiti. da bi vstala ¦ sem, kako v sunkih prihaja pome željmianem, pa sem se ji vsakokrat uprl s msa — dlani sem imel uprte v zemljo im so mi trave in ka-menčki vrezali v mrec, jih nisem mogel odlepiti, pa naj smtako prizadeval. Ko je sonce prepotomneba, sva se premak-nila h kraju ravnmogledala v dolino. Si-va nedokončana sm bila kot otroška iz-mišljotina na kupm Kot bi nekdo, ki si jo je izmislil, obsmizmišljanja, bil razo-čaran nad svojimmn in odpotoval daleč od svojih misli. Mje odšeZ ravno na ta hrib, si z njega omojo misel in nezado-voljen z njo zbeSmtgo stran hriba in v mesto. Nekaj je mo tej pravilnosti, pre-več enostavna je Mamor se ni oddalje-vala, bila je razlomrazvidna. Kamna na tem travniku stam nasproti. drug dru-gemu sta podajalmin tega odbijanja ni-koli ne more biti Mrke na njima nikdar ne morejo postati\khko razumljive kot sive stene tovarnem. Kamna sta vendar skrivala nekaj nemljivega, nekaj, česar se ne kaže dotikcmj, kar enostavno je in prehaja v človemnu vsede v možgane kot podoba, kot nmjska predstava, ki se sproža od časa dommdar o tem ne daje nobenega oprijemmpjasnila.
—   Potem   venm čisto  prepričan,  da stolpi in letala pomodrešitev? me vpraša vriiatelj.               I
Po hribu navm prihajala mladenka. Kar naenkrat se jmk, z menažko v roki, stovola je po strimWqii in čelo se ji je svetilo od votnih 1
—  O' sem slišamml sem si njene no-
besedilo za skupščino zš Ijubljana, 1966
V pokraiini, kjer smo. vidimo tri drevesa
PRVO HnJCE: Kulu-ra je davna vrecmota
je koristna za priljubljenost političnih organi-zacij
je ugodna za počutje ljudstva je vse pohvalno kar se naredi na tem področju in naj zasleduje višje cilje. Imamo Akademski pevski zbor Tone Tomšič in ga tudi poslušamo tudi pojemo v njem in smo ponosni nanj in da ga imamo in da še bo
DRUGO RECE:
Po Ljubljani vidim mnogo pesnikov posebno med slavisti in dobrih
Po Ljubljani vidim mnogo slikarjev posebno na akademiji jih je in dobrih
Po Ljubljani vidim mnogo glasbenikov posebno na akademiji jih je in dobrih Ne objavljajo, ne kažejo slik, ne igrajo, ne izdajajo zbirk, ne razstavljajo slik, nič koncertov.
Cepijo med svojimi slikami slikajo v stiski so čepijo med svojimi pesmimi v stiski so pesnijo čepijo med godali v stiski so
ČAKAJO ODREŠENIKA ODREŠENIK PRIDE:
1.  študentom je potrebna poleg študija hrana
ideologija kultura.
2.  Kultura naj bo enotno organizirana, da uspešno za-sleduje svoj smisel in je bolj preprosto.
3.  Pridite mnogi pesniki, posebno med slavisti in
dobri. Pridite mnogi slikarji, posebno na akademiji in
dobri. Pridite godbeniki med godali v stiski.
4.  Prinesite svoja dela.
5.  Vstopite sodniki in organizatorji, poberite ta dela, izberite jih in objavite jih v knjigi, na razstavi, na koncertu.
6.  Študentje pridite, oglejte si vaše knjige. razstave, koncerte, diskutirajte o njih in zastopajte naspro-tujoča stališča, da bo bolj živahno.
7.  Tiste, ki niso za to, naj se pregovaria ali pobije. Prvo  drevo  gleda  kako  drugo  drevo  pregovarja
tretje drevo
DREVO
NEBO
SEKIRA
NEBO
SEKIRA
DREVO
SEKIRA DREVO NEBO Marko Pogačnik
(Nadaljevanje s 4.—5. strani)
whisky, zdaj ga natakam sam. Pogreznjen sem v naslanjač, zavijam se v dim in alkonomo megdico. »Zdaj morajo priti,« pravi Marko. »Sestra?« »Ne, Peter, Boris 111 Dare.« Ta imena mi niso všeč, to je tista klapa, ki se vedno drži sama zase, uspehe imajo pri mladoletnicah, suknjiče do kolen, z raz-porki do lopatic, hlače na zvonec, da skoraj pome-tajo z njimi in lahko jih srečam kdaj v kaki dobri restavraciji, ali na plesih na moji bivši gimnaziji. Klapa, in kadar gredo mimo, se moj prijatelj Dimi-trij zdrzne in pove zgodbico z zadnje hišne zataave, zraven pa skoraj poči od zavisti (zaradi deklet).
Preden pride klapa, stopi v sobo oče, velik, de-bel, z brki in z mehko roko — včeraj sem imed predvojaško, streljanje, puškino kapito je trdo — zahteva ključ od avtomobila. Omenja neki fiat; Marko zažari. Oče odide, Marko si natoči whisky in reče: »Se je že ohladil, avto bo.« »Samo prej na-redi  izpite,« pravim, on,  »to bom že kako .. .«
Zavaljen sem v naslanjač, pogreznjen v udobje, v meglico, v premaknjene podobe okoli sebe, želez-nica šumi ob nogah. Pozabljam vse, omotičen sern, premaknjen iz sveta, zraven pa se počutim močne-ga, kot da mi nekdo stoji za hrbtom, ki vedno jam-či zame, ki me bo vedno izmazal iz vseh težav, ki mi bo vedno nudil Johnyja Walkerja, Winston, železnico, fotelj, omamo.
Medtem so prišli »klapa«, stojijo na drugi stra-ni meglice, umikam se jim v ozadje sobe, spuščam zavese dima predse.
Padel bi v nirvano, če ne bi vstopila Jana. »Taka si, kot dreserka levov,« ji povem. Bila je zunaj s psom in ni odložila njegove vrvice, ki je videti kot bič. Prej je bila v krilu, zdaj pa je spet v dreserskih usnjenih hlačah in visokih škornjih. Sedi na robu mojega fotelja. Lasje se ji bleščijo od črnosti in divjajo kot ponoreli po ramenih, oči hipoma spreminjajo hlad v vročino, begajo iz za-gledanasti v prodiranje, spijo na ovitku gramofon-ske plošče, potem se zapičijo vame, in pri vsem tem ima strahotno mrzle rake, kaj, če me ugonobi?
Prevlada hJad; mrzla stena zraste med nama. Vstane, sončni žarek ji zdrsne z las, ponikne v črn puli in se pojavi spet na hlačah, ki se zasvetijo, in zmedli v parketu. Tresk vrat me vrže iz ekstaze (počutim se hipnotiziranega); glasno povem, da jih zapuščam, vprašam če ima kdo avto, da bi me peljal domov — Peter ima avto, nov opel, zelo je še navdušen in se z veseljem ponudi, dela se, fcot da je star avtomobilski maček, skuša pokazati, da ima do avtomobila ameriški odnos, jasno pa je, da slavi veliko zmago nad menoj, kajti jaz ne mo-rem omenjati nikakršnega avta, moj oče ima samo fdčkota in mi ga zelo redko pasodi, pa še tega ne ve, Peter.
Malo moram premisiliti; premislim, zdaj obču-tim zmagosilavje jaz. Nekoč bom potegnil Marka iz njegovega fotelja v svet, ki ga raziskujem; peljaJ ga bom v Had.
Toda Jana me preganja, presneti sex, kakšna sex bomba! Peter se zgubi v labirintu ulic med bloki, išče ena vrata med stotimi vrati, tam je vhod in dvigalo k mo.ji veličastni množičnosti, varnemu fizičnemu povprečju, na vizitki piše;  »PROFESOR«.
7.
Ne vem, ali bi zbežal, ali bi se podad v boj. V samostanu je mirno in vamo in želim si pitd nji-hov cviček in jesti peso in razne testenine, poslušati Čuka in se igrati z mačko Stašo — tam je življenje preprosto. Toda s tem sexom, ki ga nosim nepre-stano s seboj v Janini podobi ne morem v samo-stan. Ne smem več peljati ženske s seboj, že prvič sem preveč grešil, pa sem jo videl komaj nekaj se-kund. To moram prej pregnati, ali zmagati, ali pozabiti.
Vidim jo samo za hip; pride v sobo, topot oble-čena mehko, nežno, nasmehne se mi, začenjam ho-ditd proti njej, tedaj pa stopi za njo v sobo nekdo, ki ga poznam s ceste, prime jo čez rame in potegne za sabo na divan, poljubljata se vpričo Marka in mene. »Povabdm te nekam ven,« rečem, preseliva se v predsobo, ne da bi kaj rekla Jani, peš greva v mesto, Had se odpira, ne meni, Marku. Govorim mu o Hadu, Marko se strinja.
»Videl boš socialni realizem.«
»Kaj je to?«
»Obdobje v književnosti«.
8.
»Poglej, toie je pisal neki moj prijatedj neko noč na nekem podstrešju, kjer živi in kjer se midva čisto lahko še znajdeva nekoč nocoj — toJe;
Apsurt, o katerem pišš, je najverjv/etniji, zato mu posvečvam najvrčjopozornost. To pišem v p9po-odnem delirihu. Popkazujejo sr me mele miške i deliri. Jaro se izpotrebi in zadovilji vrsto (kako stiilno originalno) komparativijsk, ki so neizmerno potrevne žeQjne wtika z originalnim stikam s svo-jim kolegommm. Donna marija, Ljubim Te
AL
Toie je pa pisala neka prijateljica, meni;
če pada dež, je moški v nevarnosti. Seveda tudi ženske. Misdim, moška domišljija je drugačna od ženske. ženska je bolj vsakdanje sentimentalna, mo-ški pa nevsakdanje. če pada dež, vidi moški v kap-ljah drugačne slike kot ženska. ženska vidi marsi-kaj bolj splošno. Moškemu se oblikuje postava, siv-kasta mokra postava v dežnem plašču, z ozkim pasom in s sprijetimi bleščečimi lasmi. Damjan, ali gledaš kdaj skozi okno, kadar pada dež? Ali kdaj vidiš v meglo dežja zavito postavo?«
Preideva pijansko obdobje spominov in kazanja sdik. Ta Marko ima nekaj bab v denarnici, pa nic drugega, še denarja ne. Nocoj živi na moj račun. »Ali si ti intelektualec,« ga moram vprašati, Marko pa mene vpraša, če sem. »Jaz sem demon, pa tudi intelektualec, saj živiš na moj račun,« menim. »Ali misliš, da bova nocoj spet skupaj sedela?« »Saj sedlva,« »inisilim, tam dodi v kleti.« »Oh, kaj veš, kaj vse še bo danes.«
Marko sicer popije kdaj doma kak whisky, pra-vega pitja pa ni navajen. Predstavim mu Tomaža in Andreja, Andrej  gre jest v kolegij, Tomaž pa
ostane nekaj časa z nama. Spet je težak; »zmerja ine /. uuiz,ujij.>.iiii siiium. UKod ganibov je njegov piašč oguijen, on pa je zapit. Prosi me za stotak in ga pred menoj  raztrga.
Da, gledam skozi okno, kadar je dež. Vcasih je ulica prazna, včasih stopajo po njej procesije. Tudi fičkoti se podijo okoli naše hiše, pride dan, ko se vse zavije v fičkote, sami fičkoti divjajo po naši ulici. Spet drugič stoji postava v dežnem plašču s sprijetimi lasmi, brez dežnika, in gleda gor v mo-je okno. Šel bi dol k njej, toda ne grem, ker vem, da je v resnici ni tam in da je sploh ni. Morala bi biti Taja, ampak Taje ni več. Ali pa vidim Siav-ka, ki je moj kalega, ki počasi prihaja po ulici, vem, da je namenjen k meni, zato odprem vrata in ga čakam zunaj; ne peljem ga v sobo, ampak v kuhinjo in mu odprem hladilnik. Je spoštljivo, da mi je nerodno; kar se tega tiče, je Filip drugačen, on žre in mi potem ukrade še kako knjigo.
Kot rečeno, Marko ni navajen pravega pitja, za-to je že kar precej zmešan. Jaz pa hranim nocoj zanj še velike doživljaje, zato mu pol ure ne dovo-lim piti. Naročim mu kislo vodo. Potem ga peljem na zrak. Plačam mu sardelice. Nekaj jih zavijeva v robec in neseva seboj za pozneje.
Ker sem mu precej govoril o doživljanju, je začel res doživljati. Trdi vsaj tako. Pravi, da če pogleda v tla, se vse rahlo ziblje, kot bi hodil po preprogah položenih na travo. Ljudje so zmaknje-ni, taki, kot jih človek vidi v trenutku, zdrizasti, Marsovci (Marsovci zato, ker se tudi drugače ob-našajo. Marko ne ve, da se v resnici on obnaša drugače). V glavi ima omotico in v nogah glino; ali pa tak občutek, kot kadar prideš s planin in sto-jiš pred naslanjačem, v katerega se trenutek nato pogrezneš,
9.
Seddmo v krogu po raznih večjih predmetih majhnega prostora. Slavko sedi na ogromnem Sc.a-rem pisalnem stroju, Pilip na podboju vrat, Marko na postelji s tisto, ki smo jo pripeljali iz Ria, Boris na mizi z ono iz Evrope, jaz na zaboju. Na-zdravimo sd in Filip, ki je zvit, mi pomežikne m gleda Marka. Prebivalka Ria ga draži, Marku, ki je navajen brezhibnih deklet iz »klape« se gnusi«, rit ima debelo in oblečeno v nekakšno vrečevino, iase neumite, okoli vratu steklene bisere, ki ji jih ,e baje dal neki črnski študent, ki ima kapitaena ^n stodvajset tisoč štipendije.
Da, včasih gledam skozi okno, kadar pada dež, tudi skozi okno tega podstrešja, precej noči sem preživel tu ob pijači iz Amerikanca, na postelji, ki je zvezana z nekim ženskim pasom za nogavice, da ne razpade, ali na pisalnem stroju, na tem zaboju, na mizi, pod mizo. Če je notri več kot pet ljudi, lahko stoji samo eden, drugi morajo sedeti. S I r-ko spi v spalni vreči, vendar pravi, da kadar p ia veter, ne pomagajo tri vreče, mraz je in če smuk-ne v vrečo ne gre več ven. Slivovka pa pomaga sa-mo, če jo imaš veliko; včasih tma v samopostrež-bah dober dan in si lahko privošči cel liter, ki traja tri dni, razen če ne pride družba, potem gre v enem večeru. Skrivati se mora pred brivcem, ki stanuje v pritličju, ker je nekoč opravljal malo potrebo ob njegovem oknu in ni videl, da je od-prto. Brivcu je teklo na posteljo po rovu, skozi katerega prihajajo podgane.
10.
Amerikanca sem si prihranil za kanec. Porinem ga skozi vrata. Filip mu je z vratu ukradel kra-vato, vzeli so mu tudi denarnico in tobačnico s cigaretam. Ničesar ni opazil. Postaja pa malo divji. Preriva se ob točilni mizi in tišči točajki stotake, ki sem mu jih dal, da prinese še slivovke.
Prisedemo k trem grčavim razcapancem, ki kvartajo, čeprav je na steni napis »kvartanje pre-povedano«. Sredi med njimi je steklenica, razme-sarjene roke jo grabijo za vrat in nalivajo motno vino v kozarce, klokota jim po grlih, rigajo, kar se nenadoma eden obregne ob Marka: »Kaj si pa Ti zaen grof!« »Kaj te briga,« reče Marko.
»Take direktorje s hlačami na zvonec bomo po-metali na gnojišče.« Stegnem vrat k njemu in re-čem »Njegov oče . ..«
Tile proletarci so od vraga razdražljivi. Udarijo po mizi, da skočijo kozarci kvišku. Liter in že je kvanta na mizi, dve kvanti, pa je šimfarija, dreg-neš ga s slamico, pa te bo vrgel na cesto — ali raje pod mizo — tu oni vladajo (»Samo tu«, je šepnil Filip). »Berač,« reče Marko, obme se name, »pojdimo iz tega pajzlja!«
Berač ga zgrabi za roko.
Filip me dregne in vstaja od mize. »Ven mora-va,« reče. Sledim mu, nekdo mi pomaga, suva me k izhodu.
»Pusti tistega, tale je bil!« zavpije natakarica. Roke me spustijo, pogledam nazaj, natakarica hi-sterično kaže s prstom na Marka. Vrata zanihajo za nama, tresnejo, zacvilijo in odrežejo Marka od sveta.
»Kaj se je sploh zgodilo?« vprašarn Filipa; pri-sluškuje zvokom, ki prihajajo iz gostilne.
»Mislijo, da je on počil natakarico s kozarcem po prstih.«
»Pa je ni?«
»Jaz sem jo. Izgubiva se, preden pride marica.«
Pred gostilno so kolesa, eno si vzamem. Najprej hoče kolo voditi mene, potem ga prisilim, da jaz vodim njega, za silo vsaj. Filip gre na svoje pod-strešje, vidim ga ko odhaja za vogal, režeč se kot stara žaba. Najdem skoraj ravno črto, da vozim po njej; toda roke me dvignejo s kolesa, posadijo me na rame nekih ljudi, nesejo me skozi umazano predmestje, okna se odpirajo in Ijudje, ki so za to nočno uro nenavadno nasmejani, mi mahajo z robcd Ln rutami. V resnici pa padem v ribnik. Pla-vam malo sem, malo tja, zlezem ven, iščem kolo, ne najdem ga, padem nazaj v vodo in čutim kolo pod nogami. Mimo pride barman iz Slona in vpra-ša: »Ali ste pili moj atomski?«
11.
čakam glas velikega zvona, ki kliče k nočni ma-ši. V tej situacdji je važno, da nihče ne ve, kje sem.
V Delu smo se 15. aprila v članku »Kako prepre-čiti črne gradnje« seznanili z mnenjem republiškega urbanističnega inšpektorja Ostoja Stareta o črnih gradnjah in ukrepih, s katerimi naj bi jih v dokajš-nji raeri odpravili. Čeprav ima inšpektor Ostoj Sta-re morda pri vsem tem tudi dobre namene, pa mu moramo takoj zameriti, da ni analiziral glavnih os-novnih objektivnih in objektiviziranih vzrokov za precejšen obseg gradnje stanovanj, ki ne uživa sim-patije pristojnih oblasti in pokroviteljstva zakonov. S svoji mpodnaslovom: »Problema se je treba na vsak načm lotiti pri njegovih koreninah« nas torej pripravlja k neizpolnjenemu pričakovanju. Razočara-nje seveda ni prehudo, ker se nam kaj podobnega ob čitanju časopisa, v katerem je objavil svoj članek, večkrat dogaja. Vendar to ne pomeni, da črne grad-nje ne indicirajo že dolgo zelo perečega problema, ki pa ga je treba osvetliti precej širše, kot to do-pušea inšpektorjev metodološki obseg. K temu pa nam bo bolj pomagalo, če se postavimo na stališče povprečnega državljana, ki se ukvarja z običajnim družbeno priznanim delom in ni toliko »družbeno koristen«, da bi poleg svojih skromnih dohodkov, izvirajočih iz tega dela, lahko po potrebi v tej ali oni obliki individualno posegel še po deležu iz pre-sežne vrednosti, ki bi sicer pripadala bivšim, toda ekspropriiranim ekspropriatorjem.
Takšen državljan, ki seveda tudi nima nobenih drugih možnosti za protekcijo, pa so ga razmere pri-silile, da se loti gradnje doma za sebe in svojo družino, stoji kot nepopularni privatnik, naslednik ali pa latentni pripadnik izkoriščevalnega razreda pred dvema mogočnima fasadama: pred fasado z re-žijo politične nereformiranosti obremenjenega eko-nomsko reformiranega gospodarstva in fasado brez-obzirnega sankiconiranega urbanizma.
Če je ustvarjalec novega doma dovolj bogaboječ, in takšni so povprečni državljani, se nobeni od obeh omenjenih fasad ne more izogniti, kajti za prvo mu prodajo gradbeni material, za drugo pa dovoljenje in navodilo, kje in kako si lahko zgradi hišo, če si jo sme zgraditi. Drugi nosilec objektivnih okoliščin poskrbi tudi za to, da z zavlačevanjem pri poslo vanju (po predpisih) ter z omejevanjem števila iz-danih lokaciskih in gradbenih dovoljenj daleč pod po-vpraševanjem omogoča vzdrževanje čim višjih cen zazidalnih površin, za katere so predvidena lokacij-ska in gradbena dovoljenja.
Oglejmo si stik graditelja z obema nosilcema objektivnih okoliščin za gradnjo.
Graditelj je z gospodarstvom v dveh bistvenih odnosih: kot proizvajalec in kot potrošnik. če je proizvajalec, pa še ne pomeni, da je organizator proizvodnje; to povprečni državljan tudi resniono ni. Je pač običajen delavec ali uslužbenec, ki se od njega sicer v splošnem zahteva manj delovne disci-pline, kot bi se zahtevalo na podobnem delovnem mestu v Avstriji, Nemčiji in še marsikje drugje, je pa tudi precej slabše nagrajevan. Ce bi torej isti delavec ob nekoliko večji discipliniranosti in ne mno-go povečani intenziteti dela pridobil v Franciji v istem delovnem času približno dva do trikratno kupno moč za njegovo strukturo potrošnje, potem majhen zaslužek pri nas ni njegova subjektivna kriv-da. Da se je večina delavcev pripravljena odreči komoditeti nediscipline, kjer taka nedisciplina vlada in, kjer to še ni dovolj doseženo, izkoristiti delovni čas za delo, če bi jim to prineslo ob pošteni delitvi dohodka produktivnosti ustrezno nagrado za delo, ki bi se bližala po kupni moči nagradam za isto delo v sosednjih razvitejših državah, se lahko vedno zno-va prepričamo
Kje je torej vzrok za nezadovoljivo rast akumu-lativnosti našega gospodarstva? Precej smo slišali o nesmotrnih in obsežnih investicijah, ki so vsekakor posredno zelo negativno vplivale na rast produktiv-nosti in hkrati pritgovale sredstva, ki bi morala biti rezervirana za družbeni standart in njegovo ra-st. To se je dogajalo tako, da so zagotovljena in zaradi inflacije vedno bolj povečevana blagovno nekrita finančna sredstva, namenjena investiranju v gospo-darstvu, negospodarstvu in za vojsko, pritiskala na relativno slabo založeno notranje tržišče in na de-vizni fond. To je nenehno stopnjevalo inflacijo in razvrednotilo sredstva ostale potrošnje ter povzro-čalo pretirano in kronično pomanjkanje deviz. Pri-tisku na devize pa so se k starim državnim dolgo-vom pridruževali vedno novi. Produktivnost se je verjetno najbolj povečevala v zavodu za izdelavo ban-kovcev v Beogradu
Do prve gospodarske reforme leta 1961 je in-flacija že tako razvrednotila dinar, da je prišlo do spremembe tečaja od 300 din do 750 din za 1 $ USA. Razen tega je prva reforma prinesla v glavnem idea-listične ukrepe, kot je apeliranje k večji produktiv-nosti in pojačano propagando za delavsko samo-upravljanje, ki naj bi pripomoglo k individualizira-nju posameznih gospodarskih organizacij in tako s procesom decentralizacije gospodarstva in ostaJih funkcij, razen temeljnih političnih funkcij ustvarilo dispozicije za tržno gospodarstvo. Kot vemo, se go-spodarske organizacije po prvi reformi niso obna-šale kot podjetja v kapitalističnem gospodarstvu, ki se s skrbjo za večjo produktivnost in kvalitetnejše storitve borijo za svoj obstoj. Naša podjetja so sicer dosegla nekaj pri povečanju produktivnosti, vendar jim je bila glavna oblika borbe za obstoj nenehno navijanje cen. Pri tem jim je dajala potuho velika investicijska potrošnja, oviralo pa jih je delno administrativno plafoniranje cen.
Ker v taki situaciji ni bilo mogoče stabilizirati gospodarstva, kar je bilo prepričljivo eksperimental-no ugotovljeno, je prišlo po dobrih štirih letih na-daljnje inflacije do admini^trativne^a zfimrznjenja cen, nakar je »izbruhnra« druga reforma. Poleg za-mrznitve cen so bili njeni bistveni ukrepi ponovna izravnava paritete dinarja na 1250 din na ; S USA. približevanje odnosov cen odnosom na svetovnem tržifjču, zmanjšanje investicijske potrošnje in n^dalj-nja močna propaganda za delavsko samoupravljanje. iz česar je zaključiti, da bo pri boiočih posktis;h za uvedbo tržnega gospodarstva dolavskemu samo-upravljanju ponovno dana bistvena vloga pri indivi-dualizaciji gospodarskih orsranLzacij, kar je oogo.j za *ržno gospodarstvo Če v si^temn samoii^nravljania ne bo novih kvalitativnih sprememb, ni treba pred-
ČRNE GRADNJE IN ČRNO
ZIDANI
DOMOVI
videvati, kako bo  ta način odigral svojo vlogo  po prvem neuspelem poskusu.
Prišlo je tudi do nekaj radikalnejših ukrepov proti nerentabilnim podjetjem, vendar je jasno in razutn-ljivo, da se v sedanjem gospodarskem sistemu v tej smeri ne more daleč. Takšna nujna obzirnost za naš tip socialističnega gospodarstva, kjer se interesi pod-jetja kljub poskusom načelno ne indentificirajo z ©ksistenčnimi interesi odgovorne osebe ali posamez-nih eksistenčno odgovornih oseb, zelo krni vitalnost in razvojno moč socialističnih podjetij v primerjavi s kapitalističnimi.
Vendar kljub temu pri nas še vedno ne bodo iz-koriščene vse možnosti za bistveno individualizacijo podjetij, dokler se pri kadrovski politiki pri izbiri ljudi za vodilne in organizacijske funkcije ne bodo umaknili politični kriteriji, ki imajo po mojem mne-nju mnogo manjši pomen v smislu, v katerem se uporabljajo, kot se morda misli. Politične kriterije bi morali zamenjati kriteriji izpolnjevanja pogojev za največjo uspešnost dela in zaupanja do ljudi, izbra-nih po takih kriterijih, pa tudi možnost učinkovite zamenjave, če takega zaupanja ne zaslužijo več. če bi s tako prakso začeli že prej, bi se morda že na-učili ravnati s stalno skrbjo za vsa področja in se ne bi kampanjsko zaletavali zdaj v ta zdaj v oni prob-lem, pri čemer je prišlo navadno do usodnih nasprot-nih pretiravanj.
V našem konkretnem kampanjskem načinu reše-vanja problemov je v navadi čakati na krize določe-nih orotislovij in .iih šele nato razreševati z znanstve-no nedognanimi ali konformistično znanstvenimi re-šitvami (med katerimi ni bistvene razlike), ki uki-njajo trenutno krizo in vnašajo nova, običajno ne-
predvidena protislovja. Ta protislovja se zaostrujejo v nove krize. Takšen zaletavo dialektičen način dela izdaja ne glede na proklamirano funkcijo samouprav-ljanja zelo centralizirano vodenje politike, ki.ga je mogoee demonstrirati v skrajni obliki v stavku: en človek ne more hkrati misliti na vse; pa tudi: da bi spoznal zid, bom poslal nekoga, da z glavo butne vanj. Da je res butnil v zid, mu bom verjel šele ta-krat, ko začenja itzigubljati zavest in bom nato dru-gače trasiral pot.
Ne trdim sicer, da se je možno izogniti vsem kri-zam, vendar bi se s simultano sistematizirano, znan-stveno osnovano stalno skrbjo za vsa področja lahko velik del pelivanskega načina pouka iz drago plača-nih napaili nadoinestil z nekonformističnim znanstve-nim predvldevanjem variant razvoja, česar pri nas do-slej po mojem mnenju v praksi še ni bilo. Politične odločitve bi se nanašale na izbor variant. Kakor je pogoj za uspešno tržno gaspodarstvo individualizi-ranje in subjektiviziranje gospodarskih organizacij, tako je neobhodno tudi dolgoročnost in dognanost za tak mehanizem bistvenih gospodarskih načel, česar tudi doslej še nismo dočakali. V takšnih okoliščinah pa ni več prostora za stalno kompromisarstvo kakrš-nih koli subjektivnih sil. Socialne funkcije je treba zelo negovati, toda ne v okviru proizvajalnega pro-cesa, če slabijo njegovo učinkovitost, psevdosociaJo pa je treba sploh ukiniti v preprostem smislu: kdor ne de-la, naj ne je.
Ce hočemo npr. rešiti kadrovski problem, ga ne moremo rešiti samo z odpuščanjem delavcev. še ve-dno so do mojem mnenju ti »odvečni« delavci naj-manjše breme pod.jetij, kajti nismo še dosledno ust-varili pogojev za ugotavljanje, kaj je sploh odvečno. čp z ene s^rani razTlašamo in uvajamo rotacijo m reei^Vciio t dm?p ctr-^rv- rva t>o nni^tičn^ \in^ii i^Tva-jamo pritisk, s katerim politične kriterije selekcioni-
ranja kadrov postavljamo pred načelo najve^je ^s-pešnosti dela, smo se ponovno odločili za ._,ž.jvo hitrost v razvoju gospodarscva. V tem vidim prob-lem politične nereformiranosti našega go&oodarstva.
V&i problemi gospodarskega sistema so ^.ezani kot deli avtomobilskega stroja. Če pa kateri od bisc-venih delov stroja ne opravlja svoje fvinkcije, smo pač prisiljeni pred avtomobilom s hvaležnostjo gle-dati vole.
Vsako nesmotrno vztrajanje se odrazi nega:ivno v gospodarstvu. Velikl in mali potrošniki od nacional-nega do pnvatnega obsega plačajo tako nesmotrnost s pomanjkanjem sredstev, ki so jim potrebna. Gra-ditelj hiše pa mora ob manjšem osebnem dohodku kupovati dražji gradbeni material.
Kaj doživlja graditelj za fasado brezobzirnega sankcioniranega urbanizma?
Takoj moramo poudariti, da s tem nikakor ne mislimo, da so načelno brezobzirni urbanisti. Urba-nisti so po oloveških lastnostih podobna populacija kot ljudje drugih strok. V družbenoekonomskem si-stemu pa igrajo svojo specifično vlogo, kakršna jim je dodeljena od tvorcev in modifikatorjev tega si-stema.
Če je bilo za povojno revolucionarnost mnogo bolj kot premišljenost in dognanost koncepcij značilno, da smo si upali pr&kinjati procese in uvajati nove procese neglede na velikosti razlik med pričakovani-mi in dejanskimi dolgoročnimi učinki teh procesov in ne glede na to, kako so bili s tem zadovoljni mnogi ljudje, ki niso nikoli pripadali izkoriščevalnemu raz-redu in kaj so si ob tem mislili (pisati o tem tako niso smeli, govoriti pa le naskrivaj), se je ta revolu-cionarnost na razločen način odrazila v urbanizmu. Kljub neznosni stanovanjski stiski, ki smo jo mnogi okusili in ki je še zdaleč ni konec in kljub pomanj-kanju sredstev in slabi organizaciji gradnje stano-vanj v družbeni režiji, je bil urbanizem v praksi po-stavljen na zelo tXDge temelje. To je bilo tem manj opravičljivo, ker je ta mlada strakovna panoga pri nas šele nastajala in si pridobivala prve izkušnje. Mladi arhitekti in gradbeniki-urbanisti so v taki si-tuaciji doživljali pravo špartansko vzgojo, kar je ze-\o kvarno vplivajo na njihovo delovno vzdušje, ker jih je birokratska nuja potiskala k podobni nehoteni površnosti, kot je površna toga koncepcija prakse urbanizacije. Dobršen del manj strakovnih kadrov pa se je na tem področju izživljal in se še izživlja kot oblast. Tako se je pogosto dogajalo, da so poželi naj-več pohvale tisti, ki so popustili tej kampaniji površ-nosti, grajo pa tisti, ki so gojili strokovno vestnost.
Vendar tudi pri največji urbanistični strokovni vestnosti predvidevanje razvoja, posebno v naših ap-rilsko spremenljivih okoliščinah, naleti na velike te-žave. Zato je nesmiselna pretirana togost v urbani-stičnih, zlasti pa v zazidalnih konceptih. In ravno na takšno togost naleti graditelj, ki mora včasih leta in leta čakati na lokacijsko dovoljenje. Na ta problem je opozoril urbanistični inštitut v Ljubljani (1962), ko je poudaril, »da je vlogo urbanistične službe mo-goče pojmovati tudi širše, namreč kot deloma samo-stojno operativno organizacijo, ki v določenih pogle-dih na osnovi delegiranih pooblastil samostojno re-šuje določene naloge na svojem specifičnem področ-ju dejavnosti.« »Sem bi npr. sodilo odobravanje manj važnih lokacij na osnovi sprejetih urbanističnih pla-nov oz. ustreznih smernic« Do urosničitve tega reali-stičnega koncepta pa v glavnem ni prišlo. Namesto tega pa naletimo navadno na stališče »vse ali nič«. Urbanisti v mnagih primerih ne rešujejo ali ne smejo reševati najprej velikih problemov, kar bi omogočilo kontinuiteto stanovanjske izgradnje ob angažiranju vseh raz-položljivih sredstev in sil in preprečitev naj-hujših napak v gradnji, gledano z urbanističnega sta-lisča, ampak prekinjajo gradnjo na velikih komplek-sih in predpisujejo na drugih omejenih kompleksih zazidavo do neverjetnih podrobnosti, pri čemer naj-brž v velikem delu po predpisih ignorirajo z nujo stanovanjske stiske utemeljeno zahtevo po ekspedi-tivni gradnji in želje graditeljev, kar pa med ostalim gotovo ni v prid niti estetskemu izgledu naselij Vsa ta in še druga dejstva pridejo do izraza v mnogih primerih. Gotovo v Jesenicah nimamo edinega pri-mera, da investitorji že dvajset let čakajo na zazi-dalni načrt, v Veienju ne osamljenega primera med novimi urbaniziranimi naselji enodružinskih hišic z zelo spornim estetskim videzom, Celje pa menda tudi ni bela vrana s svojim prikrojevanjem urbanističnih konceptov glede na želje nekaterih vodilnih funkcio-narjev. Ta zadnji primer samo dokazuje, kako čutijo potrebo po elastični urbanistični politiki tisti, ki lah-ko nanjo vplivajo. Takšna politika sama po sebi ne bi bila nemoralna. Nemoralna pa je dvojna mera, ka-dar gre za vodilne fumkcionarje in ko gre za vulgus.
V vsem tem je mnogo zaviranja privatne gradi-teljske iniciative kljub zelo omejenim družbenim sred-stvom za gradnjo stanovanj. Neznosne stanovanjske razmere in brez dvoma birokratična brezobzirnost sankcioniranega urbanizma pripravijo nekatere ljudi do odločitve, da zavihnejo rokave vsemu navkljub in — črno zidani dom je tu. Po vsem povedanem niti ni več dvomljivo, če ima republiški urbanistični inšpek-tor v večini primerov tudi z etičnega stališča prav, ko te ljudi kar povprek imenuje krivce. Inš^ektor Stare dalje omenja nekatere pomanjkljive predpise, ne omenja pa odvečniJi predpisov, katerih rezultat je sedanje stanje. Prav ima, ko nastopa proti velikemu komunalnemu prispevku rn oderuško zamišliene^nu prispevku za uporabo mestnega zemljišča, ker toka teh sredstev v glavnem ni mogočs spremljati in ker je za reševanje komunalnih problemov treba sploh angažirati in krepiti druge vire, kot sem omenil v prvem delu tega sestavka. Nerealistično pa ie kakrš-no koli drugačno »stimuliranie« gradnje ali ne^radnie, razen z ukinitvami že uveljavljenih preLiranih dajatev, prispevkov, in drugih. zajetij pošteno zaslu-ženega denarja v razrrb oderuških filtrih. Tudi tooo-stritve kaznovalne DOlitike etično ni mogoče uteme-ljiti, do^ler ustrezni sislemi za ekonomsko in urba-nistično fasado brezobzirno zavirajo in kom-olicira|o gra^ni^ «+nnova.ni. kaiti t^kšn4 sistemi so po mojem mnenju največje črne gradnje na tem področiu.
Milan Fabjančič
S prihodom pomladi je v odnosih med Pekingom in Washingtonom zavel svež vetrc ter vzbudil upe, da se bodo ze šestnajst let zamrznjena stališča ZDA in LR Kitajske drug do drugega odtajala. To ne bi vplivalo samo na odnose med obema državama, mar-več bi imelo daljnosežne posledice tudi na svetovno politiko. Kakšne? Preden si »Ktfajsko vprašanje« pogledamo pobttže, pa je treba poudariti, da ameri-ške politike do LR Kitajske ni moč pravilno razumeti brez poznavanja osnovnih načel zunanje politike obeh držav. človek tudi zlahka postane pristranski, kadar sliši očitke, ki lete na račun kitajske agresivnosti, za-to je treba sedanjo politiko Kitajske tolmačiti kot posledico njene zgodovinske preteklosti. Podobno je treba gledati na problem sprejema Kitajske v OZN tudi s stališča položaja in filozofije svetovne organi-zacije v svetu.
Edinole na ta način se bomo ognili nevarnosti, da pademo v pasti pristranosti.
ZAKAJ JE KITAJSKA AGRESIVNA
Bistvo dosedanje ameriške politike do LR Kitaj-ske je v stališču, da je treba to državo zaradi njene »agresivnosti in ekspanzivnosti« čimbolj »krotiti«. To načelo so ZDA doslej uresničevale s svojo politiko izolacije Kitajske s pomočjo »obkrožitve« in gospo-darske blokade. Pravilnost te ameriške teze si je vred-no pobliže ogledati, zlasti zato, ker je to tudi eden iz-med argumentov ameriškega nasprotovanja za spre-jem LR Kitajske v OZN. ZDA se namreč sklicujejo na 4. člen Ustanovne listine OZN, ki pravi: »članstvo v ZN je odprto vsem MIROLJUBNIM državam, če sprejmejo obveznosti v Listini...« itd.
Najprej je treba povedati, da se ameriško stali-šče opira tudi na resolucijo, ki so jo ZN na ameriški predlog sprejeli 1. februarja 1951. V njej je LR Kitaj-ska proglašena za »agresorja«. S tem so hotele ZDA doseči, da bi v mednarodnih odnosih drugi gledali na Peking kot na vlado, ki ima na vesti neke vrste »pr-votni greh«.
Toda sklenili smo biti nepristranski, zato si oglej-mo, kakšno je stanje v resnici. Tako je treba priznati, da dandanes zavzema LR Kitajska negativno stališče do vseh važnejših mednarodnih vprašanj. Peking v svoji zunanji politiki stalno rožlja z orožjem, do problema razorožitve in miroljubnega reševanja med-narodnih sporov (npr. Vietnam) zavzema negativno ¦stališče, zavrača Moskovski sporazum o delni prepo-vedi jedrskih poskusov in razbija enotnost socialistič-nega tabora. Zato smo sedaj priča dejstvu, da je Ki-tajska, ki bi že zaradi svoje velikosti lahko pomemb-no vplivala na razvoj naprednih teženj v Afriki in Aziji, nedavno tega svoje prijatelje na teh dveh celi-nah izgubila in se znašla osamljena. Konkretno se je diskreditirala lani, ko je neslavno torpedirala poskuse za »drugo Bandunško konferenco« v Alžiru.
Ni se torej težko strinjati s tem, da LR Kitajska
RAZPISNA KOMISIJA PRI ŠTUDENTSKEM SERVISU ZA HONORARNE ZAPOSLITVE IN KRATKOROČNA POSOJILA
RAZPISUJE
prosta delovna mesta (honorama)
1.  blagajnika
2.  obračunskega   referenta   za   distribucijo mleka
3.  referenta za honorarne zaposlitve
Pogoj za vsa tri delovna mesta je srednje-šolska izobrazba.
Prednost imajo študentje.
Prošnje pošljite do 18. maja na Univerzi-tetni odbor ZŠJ, Ljubljana, Trg revolucije 1, pod oznako »razpis«.
NOV NAPEV
S STARIM
REFRENOM
ne daje vtisa miroljubne države. Toda to njeno obna-šanje je treba razumeti. šestnajstletna gospodarska blokada, izoliran politični položaj v svetu, stalen pri-tisk od zunaj in že sama notranja družbeno gospo-darska struktura so povzročili, da je današnja kitajska socialistična stvarnost deformirana. Izgradnja soci-alizma je dolgotrajen in naporen proces. Vendar pa Peking misli, da je težave mogoče premagati in na-praviti »dialektičen skok naprej« že s tem, da z voja-ško silo pomete imperializem s sveta. Toda bližnjice v komunizem ni.
Občutek, da ji je končno dana možnost svobodne krojitve usode svojega naroda, daje Kitajski mnogo samozavesti, To je obenem naravna reakcija na vse ponižanje, ki ga je morala ta država pretrpeti kot polkolonialna dežela. Ni torej čudnega, če ameriški intelektualci vidijo kitajsko zunanjo politiko bolj kot prihiatrijski in ne kot politični problem.
Ne smemo pa prezreh še drugega momenta. Ki-tajski narod pri sedanji stopnji razvoja materialne baze svoje družbe v primeru vojne ne bi imel dosti zgubiti. Brz pa, ko bo LR Kitajska bolj razvila svoje gospodarstvo, bo v njenem lastnem interesu, da uživa njegove prve sadove in ga mirno razvija naprej. če pa bo hotela mirno živeti, bo morala postati strpnej-ša do drugih političnih sistemov. Koeksistenca se ji bo vsilila kot nujnost v lastnem razvoju. Spoznala bo, kot so že ZDA in SZ, da je v današnjem svetu to edina in EKSISTENCNO NUJNA alternativa atomski vojni, ki bi bila za človeštvo usodna.
AMERIŠKO—KITAJSKI ODNOSI
Doslej so bili odnosi med ZDA in LR Kitajsko stalno napeti. Toda diplomatske gostobesednosti z obeh strani ne smemo jemati preveč tragično. Kajti 16. marca letos sta se v Varšavi pogovarjala ameri-ški in kitajski veleposlanik, ZDA pa so po dolgem času dovolile svojim učenjakom, zdravnikom in novi-narjem potovati v LR Kitajsko ter odprle vrata svoje dežele Kitajcem istih poklicev.
Veliko bolj pomembno kot to površinsko zmanj-ševanje zadržanosti pa je razpravljanje o vidikih no-vih ameriško-kitajskih odnosov v ameriškem Sena-tu. Medtem ko je bilo v ZDA še pred kratkim vsako govorjenje o Kitajski tabu, je zdaj Senat sklenil vprašati za svet nekaj »pekinologov« (strokovnjakov za LR Kitajsko), ki so se bili v času zloglasnega McCarthyjevega »lova na rdeče čarovnice« poskrili po kotih ZDA.
Ameriška univerzitetna profesorja Fairbank in Barmtt sta se zavzela za izboljšanje odnosov s Kitaj-sko. To naj bi se izvedlo tako, da bi Wašhington opu-stil svojo politiko izolacije Kitajske, medtem ko bi gospodarska blokada veljala še naprej. Razen teh pri-čevanj moramo omeniti še izjavo 198 ameriških inte-lektualcev. Objavil jo je Nevu York Times in je imela močan odmev po ZDA. Njeni podpisniki se zavzema-jo za korenito spremembo politike do Kitajske.
Kakšen je uspeh teh apelov na ameriško vlado? Ne posebno velik. Sekretar Dean Rusk je izrazil pri-pravljenost ZDA za pogovore z LR Kitajsko, toda »brez predpogojev glede miru v jugovzhodni Aziji«. S tem pa je Rusk v dobršni meri možnost za razgo-vore spet zmanjšal, saj je Vietnam eno bistvenih ne-soglasij rned obema dršavama. Razen tega Johnsono-va administracija pravi, da se politika ZDA do Kitaj-ske ne bo spremenila vse dotlej, dokler Peking ne stopi iz svoje izolacije, ki da ji je sam kriv.
Tako obe drtavi izgubljata čas in potrpežljivost v pričakovanju, da nasprotna stran prva spremeni svo-ja stališča, namesto da bi vsaka od njiju najprej po-pravila svoja lastna.
SPREJEM LR KITAJSKE V OZN
Vprašanje sprejema LR Kitajske v svetovno orga-nizacijo je na dnevnem redu zasedanj Generalne skupščine od leta 1949, ko je Peking uradno zahteval svoj sedež v OZN in izključitev čangkajškove vlade. Zahteva je bila takrat odbita in odtlej je ZDA vedno uspelo, da ie več članic glasovalo proti sprejemu, kot zanj.
Bistvo ameriškega stališča je v tem, da je naci-onalistična vlada čangkajška, ki se je morala po osvoboditvi celinske Kitajske umakniti na Tajvan (Formozo), edina zakonita predstavnica kitajskega Ijudstva. Zato ZDA tudi ne priznavajo LR Kitajske.
Toda države, ki ima več prebivalcev kot katera-koli celotna druga celina na svetu, ni mogoče kar ta-ko ignorirati. že zaradi dejstva, da Kitajci predstav-Ijajo skoraj četrtino svetovnega prebivalstva, bi mo-rala LR Kitajska dobiti svoj sedez v OZN.
ZDA pa se trmasto branijo. Trdijo, da LR Kitaj-ska kot »agresivna« država ne more v OZN, ki je predvsem organizactja mirovnega pomena. Toda tu se pojafii vprašanje, kakšna sta resničen pomen in filozofija OZN v današnjem svetu. Ta organizacija je prerasla svoj prvotni koncept »varuha miru« in po-stala je že pravi svetovni parlament, ki bo moral slej ko prej vključevati vse suverene države na svetu, ne glede na njihovo politiko
Razen tega ugovor, da LR Kitajska ni miroljubna država, sploh nima tako odločujočega pomena. V do-sedanji praksi OZN se je pokazalo, da ta organizacija ni idealna skupnost miroljubnih držav, kot so si ne-kateri predstavljali ob njeni ustanovitvi junija 1945. Takrat so bili še mnogi pod vtisom grozot II. svetov-ne vojne in kazalo je, da svet nikoli več ne bo mislil na orožje. In sedaj? Večino mednarodnih političnih zapletljajev  povzročajo  ravno   drzave  članice  OZN.
ZDA pa se bojijo članstva LR Kitajske v OZN predvsem iz drugega vzroka. Če bi LR Kitajska po-stala člamca OZN, bi se Čangkajškova vlada sama umaknila iz svetovne organizacije, ker obe Kitajski ne priznavata druga druge in nočeta sedeti skupaj. Ker pa je Nacionalistična Kitajska sedaj stalni član Var-nostnega sveta, s pravico veta, bi na njeno mesto prišel Peking. To ZDA prav gotovo ne bi bilo pogo-du. saj bi po njihovem mnenju bojevita LR Kitajska potem s svojim vetom onemogočala vse akcije za mi-roljubno reševanje mednarodnih sporov. Kajti sklepi Varnostnega sveta morajo biti sprejeti soglasno od vseh stalnih članov. Kolikor mnogi trdijo, da bi bilo mogoče bolj vplivati na pekinško vlado, če bi jo anga-žirali v OZN, pa se Washington boji, da bi LR Kitaj-ska s svojega sedeža v OZN utegnila postati še nevar-nejsa, zlasti ker bi se lahko učinkoviteje mešala v svetovno politiko.
Kakšcn je sedanji položaj v Generalni skupščini glede sprejema Kitajske? Značilno za vsa dosedanja glasovanja je bilo, da se je mnogo drzav glasovanja vzdržalo. Med njimi je večina novoosvobojenih držav Afrike in Azije. Ker so Francija, ZS in Velika Brita-mja (vse tri priznavajo vlado v Pekingu) naklonjene sprejemu LR Kitajske v OZN, bodo z njimi potegnile morda tudi vse tiste države, ki so v območju njiho-vega političnega vpliva in ki so se doslej glasovanju vzdržale. Zato se prav verjetno utegne zgoditi, da bo-do morale letos ZDA popustiti in dopustiti sprejem LR Kitajske
Najbolj logično bi bilo, da bi Peking postal ena-kopraven član in da bi prevzel stalno mesto v Var-nostnem svetu, medtem ko naj bi na tajvansko vlado gledali zgolj kot na vlado določenega otoka. Toda Peking zahteva priključitev Formoze k celinski Ki-tajski, češ da je sestavni del nove kitajske države.
Ameriška Administradja je v zvezi z morebitnim letošnjim sprejemom LR Kitajske v OZN izjavila, da ne bi ovirala te akcije, če bi Tajvan še naprej ostal član OZN. To bi pomenilo prehod na tako imenova-no »politiko dveh Kitajsk«. Vendar bi ta sprememba pomenila zgolj obrambno stališče ZDA v primeru di-plomatskega poraza po glasovanju. Kljub temu se ameriška politika do LR Kitajske dejansko ne bi bi-stveno menjala Dean Rusk je namreč dejal, da ZDA nikoli ne bodo odstopile od svojih obvez do čang-kajška.
S tem je v bistvu celoten problem spet na začet-ku. Sedanji dialog med LR Kitajsko in ZDA r>n ip vo-doben pogovoru med dvema glušcema.
Mitja Jermol