OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ■ *
Izvršujemo v#akovr#iim# ilakoThi*
AKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Silnds
VOL. XXXV.—LETO XXXV.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), NOVEMBER 26, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 235
Taft je . zadovoljen
COLUMBUS, O., 25. novembra—O imenovanju tajnikov bodoče federalne vlade, kakor ga je izvršil general Eisenhower, se je Taft izrekel zadovoljivo. Taft ima v bodoči federalni vladi dva svoja izrazita pristaša in to Jamesa Humphreya, industrijalca iz Clevelanda, ki je imenovan za zakladnega tajnika ter Mormona Bensona iz Salt Lake City, Utah, ki je imenovan za kmetijskega tajnika. Taft pa trdi, da od svoje strani ni dal nobenega priporočila za kako poedino osebnost; Eisenhower je torej postavil tajnike na svojo roko.
Taft javlja, da bo predsednik izvršilnega odbora republikanske stranke Arthur Summer-field imenovan za poštnega tajnika.
Taft nadalje trdi, da ne bo ttiogoče znižati davkov v tem proračunskem letu. Bodoče proračunsko leto, ki se začne z julijem 1953, pa bo federalni proračun znižan na $70,000,000, proračun leta 1955 pa na $60,-000,000. Tako vsaj da sta se sporazumela z novim predsednikom Eisenhowerjem.
senatorji
v	columbusu
COLUMBUS, O., 25. novembra—Po zadnjih volitvah je strankarsko razmerje med senatorji države Ohio naslednje:
V	senatu sedi 23 republikancev in deset demokratov.	^
nova spopolnitev vlade
NEW YORK, 25. novembra— Eisenhower je dal vodstvo ameriških pošt v roke Arthur Som-nierfielda, ki je bil do sedaj predsednik izvršilnega odbora republikanske stranke. Dve ženski, in to Oveta Gulp Hobby, bo opravljala posle ameriških socialnih ustanov. Ivy Baker friest iz Utah, pa gre v finance.
Prazno je še tajništvo za delo in trgovino.
avtomobilov bo Dovolj
Ameriška industrija avtomobilov napoveduje, da bo do konca leta 1952, če ne bo v zadnjih tednih kakih motenj, bodisi v ftiaterialu, bodisi v delavni sili, izdelala 4,350,000 osebnih avtomobilov.
Korejci v nemčiji
Berlin, 25. novembra — Vzhodna Nemčija, ki je pod komunistično vlado, je sprejela v svojo oskrbo 200 otrok sirot, ki So prišli iz komunistične severnfe Koreje. Osiroteli otroci bodo za stalno v oskrbi vzhodno nemške Vlade.
Snežni zameti ^ Ameriki'
Od torka na sredo ponoči, so divjali na srednjem zapadu in Po sredini držav v Ameriki, ve-iiki snežni viharji, ki so v neka-t^erih državah ukinili promet po cestah. Do sedaj je našlo smrt ^ teh viharjih šest oseb.
Rojstni dan
Jutri praznuje svoj rojstni dan Mr. Frank Celigoj iz 834 Rudyard Rd. Je še vedno čil in zdrav. Soproga, otroci in prijatelji mu želijo še mnogo let za-'iovoljatva in sreče!
cigarete v smrt
Mrs. Agnes Ferguson iz 1469
' ^20 St. jo snoči umrla na posledicah opeklin, ki jih je dobila prejšnjo sredo, ko je zaspala z gorečo cigareto v roki.
NEKAJ O PROGRAMU KONCERTA CAROLYN BUDANOVE
F.
Program, katerega bo podala sopranistka Carolyn Budan v samostojnem koncertu prihodnjo nedeljo, je pester in zanimiv. Lahko bi tudi rekel—težak—toda, ker se je dobro pripravila, ga bo z lahkoto izvedla. Dolgo se ni hotela odločiti za samostojni koncert;, čeprav je nastopala v giavnm'vlogah v operi in opereti — pela solo neštevilnokrat, vendar prigovarjanje od strani publike jo je opogumilo, da je napravila ta korak. Zanimanje je zares izvrstno po dopisih, katere smo čitali od raznih oseb.
Carolyn ni samo dobra, ampak tudi marljiva pevka. Ima tudi okus za melodijo. Če ji pesem ni všeč in če misli, da tudi ljudem ne bo ugajala, jo kar lepo položi na stran. Naj navedem en primer: na programu je pesem "Pri zibeli." Kot mi je znano, je to edina pesem, ki jo je uglasbil E. Lampe na Slomškovo besedilo. Pesem je krasna, toda nepoznana. Izšla je kot priloga v "Dom in Svetu" pred mnogimi leti. Meni jo je dal pokojni Ed-
vard Kužnik, ko smo ustanovili Glasbeno Matico. Takrat sem pripravil Karlinco za neki koncert in ta pesem ji je prirastla k srcu. Po več letih sem ji pisal, naj mi pesem pošlje v New York, kar je tudi storila. Ker so bile note zmečkane, sem jih položil v staro telefonsko knjigo, da se zravnajo. Slučaj je nanesel, da so ravno takrat, ko me ni bilo doma, zamenjavali telefonske knjige in stare pobrali. Ker nihče ni vedel, da je v t.ej knjigi pesem "Pri zibeli," je ta krasna skladba s staro telefonsko knjigo izginila.
Ko se je Karlinca začela pripravljati za koncert, je takoj vprašala za pesem "Pri zibeli." Povedal sem ji omenjeno zgodbo. Kaj smo naredili? Gospa Minka Kramar jeva se je odločila za obisk v rojstno domovino. Prosili smo jo, če bi prinesla to pesem. Vedel sem samo toliko povedati, da je to priloga "Dom in Sveta" po letu 1900. Minka (saj mi do voliš, da te tako kli-(Dalje na 3. strani)
Kmetje se puntajo
BUETTELBORN, Nemčija. 25. novembra.—V dobi Hitlerja je bilo tukajšnje polje uporabljeno po nemški Luftwaffe—osrednji organizaciji nemškega letalstva. Vaščani so zaznali, da hočejo isti prostor uporabiti za letalsko bazo sedaj ameriške za-sedbene oblasti. Nemški kmetje so se uprli in zagrozili, da bodo šli s kosami in lopatami nad vsakega, ki bi še enkrat poskušal izrabljati nemško polje v vojne namene.
Kmetom se je hotplo dopovedati, da bodo Amerikanci tam imeli le municijsko skladišče. Na to novico so se kmetje zbrali in sprejeli sklep, da ne bodo dopustili še bolj "nevarnega skladišča municije" na njihovem polju.
Zaroka
Zaročila sta se Miss Marie Dolores Turek, hči Mr. in Mrs. Frank A. Turek iz 19170 Monterey Ave., in Mr. John S. Kro-mar iz 1113 E. 63 St. Poroka je namenjena za 16. maja 1953.
Bilo srečno!
eksekucija rosenbergovih
NEW YORK, 25. novembra— Zakonca Ethel in Julius Rosenberg, ki sta bila vsled špijonaže v korist Rusiji obsojena na smrt, bosta šla na električni stol 12. januarja 1953. Zakonca se bojujeta že 18 mesecev brezuspešno za spremembo sodbe.
Koledarji
Firma A. Grdina in sinovi, ki prihodnje leto obhjija 50-letnico svojega obstoja, sporoča, da je nabavila štiri vrste zanimivih koledarjev za to priliko. Za trgovske prostore ima družba velike stenske koledarje; za manjša podjetja oziroma za posameznike ima nekoliko manjše stenske koledarje; za one, ki imajo radi koledar z označbami raznih praznikov in svetnikov, imajo zopet druge vrste stenske koledarje, zopet za one, ki imajo raje majhne koledarje na pisalnih mizah, pa imajo lične koledarčke z tbplomerjem na strani. Podjetje bo s temi koledarji ra-devolje postreglo svojim odjemalcem, ako se osebno zglasite, prosi pa, da bi vsaka družina vzela le en komad.
parade v ameriki in v angliji
V Washingtonu so začeli prodajati sedeže za tiste, ki bodo opazovali parado, ki se bo uprizorila na nastop služba in zaprisego novega predsednika Jliisenliowerja. Od Kapitola do Bele hiše bo postavljenih 60,000 sedežev. Cena $3 do $15.
Dne 2. junija 1953 bo kronana britanska kraljica Elizabeta. Od katedrale Westminster do dvora bo postavljenih več sedežev kot v Washingtonu za Ei-senhovverja, sedeži pa bodo tudi dražji.
Iz Pariza poročajo, da so že sedaj oblegane francoske potovalne pisarne po ženskem svetu, ki hoče skori-stiti to priliko in priti bolj poceni v London, kakor je bil to tudi slučaj leta 1948, ko so se vršile v Londonu olimpijske igre.
Zakaj vsa ta parada združena z ogromnimi stroški, katere pa so Angleži in drugi evropski posetniki voljni plačati?
Britanski prireditelji pravijo: Gre za največjo predstavo sveta!
Torej predstavo____ In
resnično življenje? ...
"Mr. Civil Rights"
WASHINGTON, 25. novembra—Organizacija črnske zveze, ki skrbi za boljšo bodočnost črncev, je Trumanu vzdela naslov "Mr. Civil Rights" in mu izročila posebno diplomo. V diplomi se povdarja, da je Truman odkrito delal, da se v Ameriki ukine diskriminacija. Zgodovina mu bo pripoznala veliki delež, ki ga je Truman doprinesel k temu, da se je začel mašiti velik prepad, ki je zijal med ameriško državno teorijo in praktičnim življenjem, ki je črnsko raso sicer povsod zapostavljalo.
dolar v lovu za žensko
GOEPPINGEN, Nemčija, 25. novembra—Amerikanec Charles Calusdian, doma v Fresno, Cal., je dal v tukajšnjo časopisje že-nitbeno ponudbo. Calusdian trdi o Nemkah, da so dobre gospodinje. Županu mesta je naročil: Nemška dekleta, ki bi hotela dopisovati z njim, naj se zberejo prihodnje poletje, ko bo prišel tja Calusdian in bo pregledal zbrane navzoče, katera mu bo všeč. Dolar ostane dolar in za njega tudi Nemke niso nedostopne----
avstrija naj bo samostojna
NEW YORK, 25. novembra— Najavljen je prihod avstrijskega zunanjega ministra Karla Gruberja, ki bo nastopil pred skupščino Združenih narodov z zahtevo, da se Avstriji da neodvisnost, mirovno pogodbo in da Avstrijo zapustijo tuje za-sedbene oblasti.
DRAMSKO DRUŠTVO
IVA]\ CANKAR
poda igro
"Domen"
s PETJEM V PETIH DEJANJIH
\
prvo nedeljo v decembru v SLOV. NAR DOMU na St. Clair Ave.
Koreja v pričakovanju Eisenhoweirja; obsežne varnostne mere podvzete
NA KAJ BO EISENHOWER MORAL ODGOVARJATI NA KOREJI
SEOUL, 25. novembra—Čeprav se drži prihod Eisenhower] a na Korejo v največji tajnosti, ga Korejčani pričakujejo ravno na Zahvalni dan, jutri v četrtek 27. novembra. V južno-korejski prestolici Seoul je zbrano zavezniško vojaško poveljstvo z generalom Clarkom na čelu, kakor tudi tuja diplomatska zastopstva, da sprejmejo generala Eisenhowerja.
Mesto Seoul samo na sebi se nahaja v mrzličnem pričakovanju. Organizirane so parade šolskih otrok in civilnega prebivalstva, organizirane pa tudi močne varnostne straže.
General Mark Clark je prišel osebno iz Tokia in pregledal skupaj z generalom Van Fleetom varnostne mere za prihod Eisenhowerja. V Seoul je prispel iz Pusana ameriški poslanik Allis Briggs. To priliko bo Briggs uporabil, da izroči južno korejskemu predsedniku Rheeju svoja poverilna pisma.
V družbi generala Clarka sta prispela iz Tokia tudi tamkajšnja poslanika Velike Britanije in Francije.
Korejska vprašanje na Eisenhowerja
Glavno korejsko časopisje, je sestavilo nekaj vprašanj, ki jih bo predložilo Eisenhowerju v odgovor. Ta vprašanja se glasijo:
Kakšen vtis je napravila na Eisenhowerja južna korejska armada? Ali ta armada lahko nosi vsa bremena in vso pezo sedanje vojne na Koreji? Če je temu, kdaj naj se ta bremena, pa tudi kako naložijo nanjo?
Če naj južno Korejci zasedejo frontne črte, ali jim bo dovoljeno, da prestopijo severno korejsko—mandžurijsko mejo ? Ali bodo Združeni narodi dali južnim Korejcem materialno pomoč, da južni Korejci končno izboljujejo edinstvo Koreje?
Med volilno kampanjo je Eisenhower obljubljal ameriškim volilcem, da se bodo ameinški vojaki vrnili domov. Ali je umik ameriških čet iz Koreje v zvezi in pod predpostavko, da se umaknejo tudi kitajski komunisti iz Koreje? Če ne bo prišlo do premirja na Koreji in ko se bo gradila južna korejska armada, da bo ta končno dovolj močna za obrambo in napade, ali bo za to dobo Eisenhower opomnil članice Združenih narodov, da je tudi njihova odgovornost, da prispevajo k skupni stvari na Koreji z večjimi materialnimi in človeškimi doprinosi?
Kaj misli Eisenhower, ko se omenja možnost, o japonskih in vojakih Čiang Kajšeka v bojih na Koreji? Kaj misli Eisenhower glede možnosti, da se začnejo bombardirati baze v Mandžuriji?
Kaj misli Eisenhower o industriji v južni Koreji? Ali misli kaj spremeniti v programu ameriške pomoči južni Koreji?
Južni Korejci stpjijo na stališču, da se pri izmenjavi vojnih ujetnikov misli tudi na tiste iužne Korejce civiliste, katere so komunisti iz severne Koreje odpeljali ob priliki njihovega vdora v južno Korejo. Kakšno je stališče Eisenhowerja v tem vprašanju?
Južni Korejci imajo pripravljeno za Eisenhowerja važno
časno pa zelo kočljivo vprašanje:
Med volilno kampanjo je Eisenhower obljubljal, da bo pognal Sovjetsko zvezo nazaj na njene prejšnje meje in bo osvobodil države sedanjega sovjetskega bloka v vzhodni Evropi. Ali more isto napovedati tudi glede Azije in dr^v, ki si jih je po zadnji vojni spravila Sovjetska zveza pod svojo oblast? Skratka ali bo antisovjetska politika ista v Evropi in Aziji?,
Spričo volilne propagande Eisenhowerja in njegovih obljub si tudi ameriško vojaštvo na Koreji obeta mnogo od njegovega obiska.
izrabljen konservativizem
MALDON, Anglija, 25. novembra—Po angleških tradicijah se ravna tudi tukajšnje mesto, ki nalaga županu, da ob uradnem poslovanju nosi isti klobuk kot so ga nosili predniki —župani. Županski klobuk se je nosil že 53 let, postal pa je tako obnošen in že raztrgan, da ga ni bilo mogoče več dati na glavo. Sedanji župan je moral prekiniti s tradicijo in občinski svet mu je dovolil, da si nabavi nov klobuk.
Kriminal med mladino
VIRGINIA, Minn., 25. novembra—Mrs. Clifford Perala se je vrnila iz cerkve, ko je z grozo morala ugotoviti, kaj se je zgodilo v njeni odsotnosti. Njen 12-letni sin Hartley je ležal mrtev pred kopalno sobo, njen 10-letni sin, Arthur pa v zadnjih vzdihljajih v sobi v podstrešju, Arthur je umrl dve uri po njenem prihodu.
V odsotnosti matere je Arthur s puško ustrelil svojega starejšega brata Hartleya, nato pa izvršil še sam samomor.
64 dni na stavki
AKRON, O., 25. novembra— Stavka delavstva pri podjetju Goodyear Aircraft Corp. je trajala polnih 64 dni. Na stavki je bilo 5,000 delavcev. Stavka se je končala z novo mezdno pogodbo, ki bo trajala do 8. avgusta 1954 in ki predvideva: Prisilno članstvo pri uniji, povišanje deset centov na uro po-čenši s prvim septembrom in postopno povišanje mezde po razredih. Pribor jena je bila torej važna določba, da se podjetje proglasi kot "union shop."
novi sef afl
WASHINGTON, 25. novembra—George Meany je bil izvoljen za predsednika unije A.F.L. Za glavnega tajnika in blagajnika pa William Schnitzler iz Chicage.
George Meany je pozval unijo C.I.O., da se združi oboje velikih delavskih unij v eno.
Emil' Rieve, poslujoči predsednik C.I.O., se je izjavil pritrdilno o tem predlogu.
ZMEŠNJAVA V KONTROLAH CEN; NOBEN ta NE VZDR2I DOIGO
WASHINGTON, 25. novembra—Tighe Woods je bil šef urada za stabilizacijo cen le od 1. septembra 1952, pa je podal po tem kratkem času ostavko na svoj položaj. Ostavko, tako trdi Woods, je podal radi tega, ker se na podlagi sedanjega zakona ne more uspešno delati naprej. Woods je mnenja, da so kon-
trole še potrebne, da pa mora vsakdo doprinesti žrtve, zakon pa mora prevejati duh enakosti. Woods nadalje podčrtava, da zakon predvideva posebne specialne interese, ki ne dopustijo, da bi se vodila enotna gospodarska politika. Sedanji zakon mora biti po njegovem mnenju temeljito pregledan in popravljen, toda močna kontrola nad cenami je potrebna za trenotno stanje.
Vprašanje kontrole mesnim izdelkom še ni rešeno. Zadnje dejanje, ki ga je v tem pogledu napravil Woods, je bilo to, da je ukinil kontrolo nad cenami svinjine v prodaji na debelo.
Ameriška mesna, industrija pa pravi, da je Woods ostal le na polovici pota in da če je ukinil kontrolo nad cenami svinjine pri prodaji na debelo, bi moral iti še dalje in bi moral ukiniti sploh vsako ^kontrolo mesu, pa naj gre za katerokoli vrsto že.
Ce naj se da ameriški industriji mesa novi zagon, naj se ji da tudi svobodni trg, naj se ukinejo vse kontrole in tako bo prišlo splošno zunanje politično, isto- po mnenju industrije do zdrave-
ga razmerja -med producentom in konsumentom, med ponudbo in povpraševanjem. Torej strogo liberalno mišljenje.
Woods je izrazil prepričanje, da bo bodoči ameriški kongres izglasoval novi zakon o kontroli cen in da ne bo te kontrole krat-komalo odpravil. Toda kongres bo mor»l postaviti novi zakon o teh kontrolah na načelo enakosti in enake porazdelitve žrtev in bremen.
*
Kaj pravita Putman in Truman
WASHINGTON, 25. novembra—Roger Putman, šef za gospodarsko stabilizacijo, se je zavzel za to, da se kontrole mezd in cen podaljšajo za 14 mesecev preko 30. aprila 1953 dalje. Te kontrole naj bi bile še strožje kot so dosedanje.
Senator Maybank, demokrat iz Južne Caroline, pa trdi, da ima informacije, da bo predsednik Truman ukinil te kontrole, še predno se sestane kongres na novo zasedanje dne 3. januarja 1953.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
26. novembra 1952
««
ENAKOPRAVNOST
99
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
UREDNIKOVA POSTA
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za ^no leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) i^or Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 - 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)___
For Six Months—(Za šest ipesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$12.00 - 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office a1 Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879,
104
INDIJA-KITAJSKA-KOREJA
(2)
Če naj se velika Kitajska reformira in v započetem režimu končno ustali, ji je potreben mir. Kitajska je glav na sobojevnica na Koreji; brez Kitajske bi bili severni Korejci že davno ukročeni. Ob priliki, ko je padel indijski predlog, kako priti do premirja na Koreji, se je trdovratno trdilo, da postopa Indija sporazumno s Kitajsko. Razume se, da s Kitajsko Mao in ne Čiang Kajšeka. Tudi Kitajska smatra za svojo nalogo, da izvede končni cilj: Azijo—Azijcem. Tudi Kitajska je v veliki socialni revoluciji. Kitajska je po prebivalstvu največja država na svetu. Ima 475,000, 000 ljudi in če odštejemo 7,500,000, kolikor prebivalstva ima Formoza, katero ima za seboj Ciang Kajšek, ostanejo za celinsko Kitajsko visoki sto milijoni.
Kitajska je prva med državami po svoji najstarejši zgodovini; je dežela največjih starih modrijanov, za naše pojme dežela velikih ugank, katere rešiti se je odločila vlada komunista Maoa po komunističnem receptu.
Imejmo pred očmi; Leta 1948 so se komunisti odločili za zadnje odločilne spopade z nacionalistom Ciang Kaj še kom. Leta 1049 je bila vsa celinska Kitajska v komunisti čnih rokah. Meseca septembra 1949 se je sestavila vlada po vzoru ruskih Sovjetov. Kmalu nato seje podpisala s Sovjetsko zvezo pogodba o prijateljstvu, medsebojni pomoči in vojaški ppvezanosti-, 14. februarja 1950 je Sov jet ska zveza dala tej Kitajski kredit $300,000,000, s katerim kreditom naj se Kitajska opomore, začne z industrializacijo in obnovo kmetijstva.
Revolucija na Kitajskem je bila komunistična revolucija, revolucija do dna družbe. Komunistom moramo pri znati, da gradijo svojo družbo od spodaj navzgor. Komu nisti so našli v svojih državah dedščino preteklosti v obliki velike nepismenosti, katero je za vsako ceno odpraviti. Komunisti so se posvetili mladini, izobrazbi in šolstvu. Zadnji statistični podatki navajajo glede Kitajske lepe številke vzgojno izobraževalnih ustanov: 30,000 ljudskih šol, katere poseča 20,000,000 kitajskih šolarčkov; 230 uni verz, na katerih posluša predavanje 140,000 študentov. Kitajski komunisti so napravili pravo revolucijo tudi v kitajskem jeziku. Iz tisočev izrazov, kateri onemogočajo enotni praktični kitajski jezik, so izluščili tako imenovani "osnovni" jezik, ki je postal kitajski uradni jezik.'
Komunisti na Kitajskem so izvedli temeljito agrarno reformo. 80% kitajskega prebivalstva je kmetov. Toda pri delek teh rok še danes ni zadosten za samopreživljanje Kitajcev. Kitajska je prav dobesedno v povojih industrializacije, čeprav ima ogromna ležišča premoga, lepe predpogoje za razvoj industrije svile, bombaža, rastlinskega olja, sladkorja, raznih začimb in je polna mineralnih zakladov. Kitajska je tudi glede jekla in cementa, tekstila, mlinske industrije, več kakor v povojih.
Amerika je bila glede uvoza svojih produktov na Kitajsko močno interesirana. Od vsega uvoza v Kitajsko do' leta 1948 je znašal ameriški uvoz 48%!
Kitajska potrebuje čas, če naj se režim notranje kon-solidira.
Kot komunistični režim za varnost države na znotraj in na zunaj se mora diktator Mao nasloniti na vojaštvo. Mao ima pod orožjem 4,000,000 mož, dočim jih drži Ciang Kajšek na Formozi le okrog pol milijona. Toda kakor Ciang Kajšek, razpolaga tudi Mao s slabo vojno in trgovsko mornarico in je mogel začeti z velikimi letalskimi akcijami na Koreji le z rusko pomočjo. Dežela v svoji ogromni prostranosti ne more biti notranje konsolidirana. Ne pozabimo, da gre vsaka komunistična revolucija ne samo na znana središča mesta in trge, marveč v globino dežele. Zajeti mora sleherno naselje, kateremu je postaviti takoj od vsega začetka svojega komisarja. Ce pa je kitajska revolucija komunistična do dna, potrebuje čas in zopet čas, da preobrazi 468,000,000 Kitajcev, katerim naj da. industrijo, reformirano kmetijstvo, notranjo in zunanjo trgovino, seveda vse po sovjetskem vzoru. Dvomimo, da bi taka Kitajska s takimi cilji hotela riskirati svetovni požar, ki bi začel nedvojbeno majati tudi temelje njene najnovejše socialne družbe.	'	L. C.
Dva koncerta 30. nov. v metropoli
CLEVELAND, Ohio —Cleveland in okolica, kjer stanujejo Slovenci, je v pevski sezoni. Slovenski pevski zbori se kar vrstijo eden za drugim. Začetek je naredila Zarja in drugi zbori so sledili. Primeri se tudi, da sta slučajno dva koncerta isto nedeljo, seveda v drugem okraju. Tako se bo zgodilo tudi prihodnjo nedeljo, 30. novembra. V Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. priredi svoj prvi samostojni koncert, tukaj rojena Slovenka, Caroline Budan, že dolgoletna pevka Glasbene Matice.
Drugi koncert pa poda Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. To bo že drugi koncert podan od tega zbora v enem mesecu. Prvega so podali v Slovenskem domu v West Parku na zahodni strani mesta. Pripomniti moram, kot že razvidno iz poročil v časopisih, da so bili vsi ti koncerti dobro obiskani in je upanje, da bosta tudi ta dva v nedeljo, 30. novembra, kajti slovenska naselbina je zadosti številna, da se to lahko doseže.
Pisec tega dopisa posečam že več let ta meni priljubljeni Mladinski zbor SDD. Živo mi je od lanskega leta še danes pred očmi, sedeč v prvi vrsti pred odrom, ko sem opazoval majhno, drobno dekletce v prvi vrsti na skrajni levici, kako je njeno telesce čustveno delovalo, to se ji je čitalo tudi v očeh, kot da popolnoma razume vsebino pesmi in to je pela na pamet, brez da bi gledala v note, katere je držala v roki. Resnično sem bil ves gin jen pri temu prizoru. Poleg mene je sedel sedaj že pokojni Mr. Jelerčič, opozoril sem ga na to. Dejal mi je: "Tudi jaz jo opazujem. S kakšnim čustvom ona spremlja pesem, je razvidno iz vsega njenega gibanja."
Jaz razumem po sebi, ko nisem pevec, pa mi pri kakšni pesmi kar mrgoli po hrbtenici. To sem prejšna leta posebno občutil, ko so delavski pevski zbori zapeli "Marsaljezo." Tako upam, da bom jaz in veliko drugih, ponovno videli ono deklico in morda več novih mladincev. Važno je, da se da temu Mladinskemu zboru vso podporo. Iz njih bodo dorasle nove moči in okrepile druge odrasl^ zbore, kot se to opaža pri članih vseh zborov. Spominjam se, koliko mladih je dobilo prve vaje pri pevskemu zboru Zarja, enemu najstarejšemu zboru v Clevelandu.
S tem, da jih posetimo v qbi-lem številu, damo navdušenje in spodbudo, ne samo malčkom, pač pa tudi njih roditeljem priznanje, da se zavedajo velikega pomena, da se vcepi v njih mlada srca ljubezen do slovenske pesmi. Obenem pa tudi vpliva na druge starše, ki imajo majhne otroke in imajo kolikor toliko posluha, da jih pripeljejo v ta zbor.
V mladini je vsa naša bodočnost, da se bo pelo še dolgo in dolgo slovensko pesem v Clevelandu in širni Ameriki, kot se je pelo to jesensko sezono..
Torej na svidenje v nedeljo, 30. novembra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Joseph Jauch.
Krožek št. I Progresivnih Slovenk
prijazno vabi na
BAZAR
v SOBOTO, 29. I\OV.
v SLOV, DEL. DOMU
na Waterloo Rd. Pričetek ob 1, uri popoldne
Naprodaj bodo krasna ročna dela in vsakovrstno pecivo. Zvečer prosta zabava.
Zahvala zbora "Jadran"
CLEVELAND, Ohio — V nedeljo, 16. novembra 1952, je col-linwoodski pevski zbor Jadran podal svoj jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Da je bila dvorana nabito polna, se je s tem uresničila želja in upanje našega zbora. Zato si vsi pevci in pevke štejemo v dolžnost, da se zahvaljujemo vsem dopisovalcem, ki so s svojimi dopisi vabili občinstvo na našo prireditev. Imenoval jih ne bom, ker bi nerad izpustil ime ene ali druge osebe.
Zahvaljujemo se tudi članom in članicam sledečih pevskih in dramskih zborov, ki so bili navzoči: Adria, Anton Verovšek, Glasbena Matica, Ivan Cankar, Triglav in Zarja. Če sem katero skupino izpustil, oprostite mi. Vsem skupaj prav lepa hvala in vedite, da bomo mi znali ceniti vašo navzočnost na naših prireditvah.
Prav posebno zahvalo zaslužita naša mlada član in, članica, Mr. in Mrs. Reginald in Betty Resnik. Reggie je tako spretno spremljal na klavirju vse točke programa, da je bilo veselje poslušati, ampak vem, da niso vedeli posetniki, navzoči na koncertu, da je imel zlomljen prst na desni roki. Obema gre zahvala in priznanje za njiju trud in delo,, ker sta prepisala in dala natiskati note za več kot polovico našega programa.
Še enkrat prosim in apeliram na starše, da nagovorite vaše sinove in hčere, naj pristopijo k našim pevskim zborom, če hočete, da se bo slovenska pesem še vnaprej slišala na odrih naših Narodnih domov. Pevski zbor Jadran zboruje vsako sredo ob 8. uri zvečer v sobi št. 3 v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Člani in članice so opozorjeni, da se letna seja vrši prvo sredo v decembru, to je 3. decembra 1952. Na tej seji se izvoli odbor za prihodnje leto.
Pevski in podporni člani so vabljeni na Jadranovo božičnico ali "Christmas Party," to je v soboto, 20. decembra 1952 v spodnji dvorani Slovenskega delavskega doma. Podporni člani so tisti dobri ljudje, naši prijatelji, ki nam pomagajo na naših prireditvah, prodajajo pivske ti-kete, delajo za baro, servirajo na mize, sploh za vsako delo poprime jo in nam pomagajo do boljšega uspeha.
Mislim, da ni prezgodaj, da omenim, da bo Jadran imel banket in zabavni večer na Silvestrov večer, to je na zadnji dan tega leta, 31. decembra 1952. Vstopnice bodo kmalu razdeljene med člani in članicami naše-ga zbora. Sezite po njih, ko pridejo v razprodajo. Več se bo pisalo o tem v prihodnjih tednih.
Naj zaključim ta dopis in še enkrat se zahvalim v imenu pevskega zbora Jadran vsem prijateljem in posetnikom, in se priporočamo za v bodočnost. "It was a pleasure and a privilege to sing for you!"
Louis Smrdel, predsednik zbora Jadran.
Koncert gdč. Budanove
CLEVELAND, Ohio —V nedeljo, 30. novembra bo podala samostojni koncert naša sopra-nistka Carolina Budan. To bo dan, ko bo ena naših dolgoletnih donoscev k naši,kulturi, prišla do tega, da ji lahko pokažemo, da cenimo njen prispevek, da še zveni naša lepa pesem v tej deželi.
Pela je pri "samostojni Zarji" in sedaj poje pri "Glasbeni Matici. Nastopila je že z veUkim uspehom v odličnih vlogah in so-lospevih, in pokazalia, da ima talent in glas, ki je vreden upoštevanja. Nastopila je tudi v par vlogah pri dramskem zboru "Ivan Cankar" in pri raznih dobrodelnih prireditvah.
Vesele narave, da jo vzljubiš takoj. Spominjam se, ko smo nastopili v slovenskih plesih v Public avditoriju. Ko smo prikorakali na oder, je Karolinca za vriskala kot štirje, od samega navdušenja in potrkala z nogami zopet kot štirje. To je bilo natančno ta mesec pred 10. leti.
Malo naših kulturnih delavcev je dobilo priznanje od sicer hvaležne publike. Belle, Lube, Milavčeva, Eppich, Unetich, Va-dnalovi in Slejkovi, to je menda vse.
Napravimo presenečenje temu ali onemu in damo $5, $10 ali več, da počastimo slavijenca. Za Budanovo samo $1 za vstopnico in srečna bo, ko bo videla, da jo upoštevamo in cenimo njeno delo.
Kakšen program bo podala, mi.ni znano. Vem pa, da se bo pripravila, da nas zadovolji s svojo izbiro.	\
Pokažimo, da cenimo našo pevko, našo Carolino Budan in napolnimo dvorano Slovenskega narodnega doma v nedeljo, 30. novembra. Pričetek ob 4. uri popoldne.	John M. Steblaj.
Ob Tihem oceanu
Piše FRANK KERŽE NOVI AMERIKANCI
Ljubljanski nebotičnik nima 15 nadstropij
LEAMINGTON, Kanada — Zadnjič enkrat je bilo pisano, da ima ljubljanski nebotičnik 15 nadstropij, ampak dotični ni dobro štel, ali pa ne zna šteti, ker ljubljanski nebotičnik ima samo 11 nadstropij. Ne poskušajte mi ugovarjati, ker sem bil sto in stokrat na vrhu njega. V 10. nadstropju je kavarna, v 11. je bar, 12. je pa terasa, ki im se ne more šteti za nadstropje, tudi je odprta samo čez poletje.
Oprostite, ali moral sem vam sporočiti to napako. Vas najlepše pozdravlja
Urb SItut«.
Koncert Mlad. pevskega zbora SDD
CLEVELAND, Ohio — Še se spominjam, kako so se prepevale slovenske pesmi, posebno ob sobotah in nedeljah. Vse gostilne so bile polne veselih ljudi, če je pa kateri pripeljal svojo boljšo polovico seboj, pa je moral iti v drugo sobo, take so bile postave takrat, da ženski spol ni smel k bari. Seveda, od takrat se je že dosti spremenilo, tako tudi postave gostiln.
Moj namen ni za pisati o preteklosti, ampak o sedanjosti. Kot vsi vidite, pevski zbori pešajo. Vsako leto jih je manj na odru. Če bo tako šlo naprej, ne bo dolgo, ko ne bo več slovenskih pevskih zborov. Podpiraj-mo še, kar imamo in dajmo jim poguma, ^a nadaljujejo s svojimi vajami.
Mladinski pevski zbor Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. priredi svoj jesenski koncert v nedeljo, 30. novembra ob 3.30 uri popoldne v SDD na Waterloo Rd. Vljudno ste vabljeni, da pridete poslušat mlade pevce in pevke, saj se pridno učijo in naredijd kar največ morejo. Zatorej podpirajmo to mladino, mogoče se da še kaj ohraniti.
Po koncertu bo zabava v spodnji dvorani kot po navadi, odbor bo skrbel, da bo vsakdo postrežen, kar si bo poželel. Pavli-Tomšič godba bo pa igrala slovenske polke in valčke.
Torej na svidenje!
Jerry Pike.
Zabavni večer Zarje
CLEVELAND, Ohio—Ne pozabite na zabavni večer, ki ga jutri, na Zahvalni dan, prhedi pevski zbor Zarja v prizidku SND. Vhod na Addison Rd. Vstopnina bo prosta in zabave bo obilo. Pridite!
Amerika je bila od nekdaj prost svet. To se pravi—ni imela okoli sebe plota, preko katerega se ni moglo drugače, kakor s posebnimi pravicami ali privilegiji. Veljalo je geslo: Pridite vsi, ki se čutite prikrajšane na človeških pravicah. Naše države nimajo ne ograje, ne vrat.
Pripomniti pa moram takoj, da je veljala ta svoboda samo za belo pleme. Drugim so naravnost prepovedali ali tako omejevali, da je moglo le pičlo število priti k nam.
Vse to je držalo do leta 1923. Pet let prej je končala prva svetovna vojna, ki je pustila velika vprašanja nerešena in neodgo-vorjena. Posledice vojne so bile naravnost strašne za tiste, ki so zmagali in za tiste, ki so bili premagani. Pogodbe za mir in vojne odškodnine so se topile, kakor sneg v pomladanskem soncu. Vsi narodi so iskali rešitve—ne več za skupnost, ampak vsak zase. Rešitev — lepa beseda, če te vodi v take kraje, koder se da še živeti. Kaj je moglo ljudem priti na mišel, kakor Amerika, namreč tista Amerika, kakor smo mi. Naše države so bile sicer v vojni, a niso bile nič prizadete. Nismo dobili sicer nobenih vojnih odškodnin, a nismo trpeli radi tega. Evropa je namreč v ti veliki vojni tako trpela, da so se podirale državne zgradbe. Denar je padel na ničlo. In to je dalo priliko našim drža vam, da so poplačale ogromen dolg Evropi. Evropa ni dajala samo človeški material, ampak tudi ogromno denarja za razvoj komaj začete industrije.
Amerika je bila edina dežela, katera je profitirala v prvi svetovni vojni. Postala je takore-koč čez noč bogata. In kadar človek "ima," želi ohran^i zase. Dokler ni bilo zagotovila, da "imam," ni bilo potreba zapi rati vrat niti graditi plota okoli sebe.
Dasi ni ostala skoro nobena velesila po prvi svetovni vojni nevarna za nas, ni Amerika vseeno verjela sama svoji moči. Zato je poklicala zakonodajo na pomoč in sklenila prve zakone proti naseljevanju belega člove ka. Princip zakonodaje je bil tak, da se je dajalo prednost germanskim plemenom.
Vse to je držalo trdno do kon ca druge svetovne vojne, v kateri je zopet Amerika sodelovala. Razume se, da zopet z velikanskimi profiti. Ves svet je ostal takorekoč nag in ubog, le Amerika je bila izvzeta. Kar je bila začela prva svetovna vojna, to je dokončala druga. Ves svet med njimi države kot Anglija in Francija—je bil resnično na beraški palici. Nove razmere so ustvarile nove pogoje. Leta 1923 zaprta in zaklenjena vrata— razven za izvoljeni—so se odprla na stežaj. In začele so prihajati trume iz vseh mogočih dežel—seveda zopet belo pleme —med katerimi je bilo veliko število ljudi iz Jugoslavije. Koliko jih je do danes tukaj, je težko reči, ker so prihajali na različne načine. Gotovo je eno, da jih je več tisoč.
Medtem ko so bili naseljenci pred prvo svetovno vojno najbolj pozabljeni ljudje v svojih državah, je bil v tem drugem naseljevanju docela nov material. Prišlo je veliko število inteli-gentov—seveda ne samo k nam —pred vsem pa duhovnikov. Večina vseh došlih ljudi spada med strogo cerkvene pristaše. Ti so verjeli propagandi, ki se je vodila med drugo svetovno vojno in kasneje po krajih naše stare domovine. Ali so storili prav ali ne, to bodo pač sami določili in sicer vsak zase.
En del teh ljudi, ki so prišli k nam, je igralo večjo ali manjšo vlogo v domači revoluciji. Koliko jih je in kdo so; se ne ve dosti. Svet, v katerega so odšli, je
dovolj velik, da se marsikaj lahko skrije ali napol pozabi. Mi stari Amerikanci nismo imeli dosti stika z nekdanjo Jugoslavijo. To se je najbolj pokaz^o pri našem časopisju. Nekdanje novice iz stare domovine so bile čisto prenehale med nami.
Ko so začeli prihajati novi ljudje k nam, smo bili naravno precej nezaupljivi. Nismo vedeli, s kom imamo opraviti. To se ni od nikoder priporočalo niti reklamiralo. Kar nastalo je med nami in to je vidno danes tako, kakor včeraj. Nekak hlad vlada med nami, katerega ni bilo nikdar prej.
Človek premišlja, kaj in kako. Ne bi rad delal komu krivice, a na drugi strani se boji, da ne seže komu v roke, ki niso čiste. Dobro vem, da je veliko število nedolžnih—toda ne vsi.
To "razmerje visi zdaj med nami in mu ne vemo izhoda. Od povprečnih ljudi se jako malo sliši. Oglaša pa se precej duhovnikov, a ne vsi. Sicer so belogardisti in partizani izdali svoje brošure, če človek vse prebere, kar pride do njega, še vedno ne ve odgovora temeljnim vprašanjem.
Človek bi rad videl, da bi se malo okrepil naš živel j. Čakamo, kakor da bi moral čas biti tisti, ki bi izbrisal medsebojne rane. A to čakanje ni ne dobro ne zdravo. Trpimo mi, ki smo tukaj stari našeljeniki, trpe oni, ki so prišli nanovo k nam, ker so osamljeni. Kako bi se dalo to rešiti, je pač težka uganjka. Ko bi ljudje izmed preprostega ljudstva govorili malo 'več, bi bilo ložje.
Eno je pa gotovo. V javnost prihajajo stvari in zadeve, ki so se godile v zadnjih ostankih nekdanjega rimsko-nemškega cesarstva, kar samo kaže, da so brez vsakih načrtov in idej. Kdor si s tem tolaži svojo vest, bo zmiraj slabši. Zanašati razmere klerikalizma med nas ameriške Slovence ne pojde. Vsaj dolgo ne. To stanje smo preboleli in dokončali pred več kot tridesetimi leti. ,
En del inteligentne emigracije skuša opravičiti svoj korak s tem, da izdajajo od časa do časa brošure, ki naj bi pomenile nadaljevanje tistega, kar je bilo tam daleč, doma. človek bi jim rad povedal, da ne pojde. Amerika—severna in južna—ublaži, izbriše in pokoplje vse, kar prinese ljudje semkaj. Je nekako tukaj drug in drugačen svet, ki ne more živeti od tiste hrane, ki se servira ne samo po naši stari domovini, ampak po celi Evropi-Tukaj izginja rod za rodom tako popolno, da ni o njih ne duha ne sluha. Naj se torej nikdo ne moti, da bo z nami, Slovenci, drugače.
Kolikor nas je še Slovencev v Ameriki—mislim starejšo generacijo—trpimo na pomanjkanju zmožnih ljudi. Mi bi jih rabili precej a vedeti moramo, koga vzamemo. Mi jih ne moremo naravnost vabiti, ker ne vemo, kdo so. Oni sami se nekako boje med nas, četudi ne vemo, zakaj.
Važno je pred vsem eno—da smo ločeni do danes. Da hodimo mimo njih tako, kakor oni mimo nas, ne da bi se ustavili in rekli : stopimo skupaj. Mi smo eno. Naša vez je naš jezik, naša kri, naša tradicija.
Res je sicer, da se v nekaterih naselbinah zbirajo novi Amerikanci sami med seboj-— recimo v pevskem, dramatičnem ali podobnem društvu, kar je sicer hvale vredno, piav pa ni. Mi smo majhen narod, ki ne more in ne sme biti razdvojen, če hoče še kaj časa živeti tukaj. Imamo precej različnih institucij, nekaj živih listov—a vso to nekako hira. Vzrok je ta, ker ni dovolj novih sil. Mi mladine nimamo in je najboljše, da kar priznamo (Dalje na 3. strani)
r
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
OB TIHEM OCEANU
(Nadaljevanje z 2. strani)
to. Posamezne izjeme ne štejejo. Okrepimo se lahko samo z ljudmi, ki pridejo semkaj iz stare domovine. Ne pride jih sicer dosti, a pomagajo nam vendarle, da smo med živimi. Če bi usmerili novodošle na par močnih naselbin, bi lahko kar dobro živeli tukaj.
A eno je gotovo. Uspeh bi dosegli le, če se združimo. Ni potreba, da postanemo vsi eno. V Ameriki žive ljudje vseh ver in barv, ne da bi se med sabo pretepali ali sovražili.
Meni se zdi, da je baš naš Cleveland idealen kraj za naše nove Amerikance. Bil je od začetka naša največja naselbina, ki je izgradila devet narodnih domov samo v tem mestu. Vsi imajo dvorane in odre—toda kulturne prireditve so vedno redkejše. Ne mislim, da je premalo naših ljudi, da bi mogli Ustvariti res nekaj vrednega. Toda eni so se umaknili, drugi mislijo, da so prestari, tretji mislijo, da so že vse videli na
tem svetu. Kaj pomenja to? Da bi rabili nekaj novih sil, novih moči, ki bi našle tukaj dovolj hvaležnega polja.
Naši novi Amerikanci so tisti, ki bi oživeli naše kulturno polje. Toda—kako jih pridobiti, kako vzbuditi v njih tisti čut, ki človeku nekaj nalaga. Mi in naše institucije smo tukaj—kje ste vi, ki ste nedavno došli sem? Če gremo v skupnost, se okrepimo vsi—če ostanemo vsak zase, poležemo vsi. O tem naj se ni-kdo ne moti. Jezik je eden, pesem je ena, umetnost ena—to se pravi—vse je odprto za vse. Treba ni drugega, kakor malo dobre volje, pa%)ojde.
Vsi imamo eno veliko skupno bolezen—ne čutimo dobro, če se od časa do časa ne družimo z našim človekom. Če ga ni, ga iščemo, dokler ga ne najdemo. Naš človek, pa naj bo že tak ali tak— naš je. Nikdo nasvetu ga ne more zamenjati, ker ni nikdo tak, kot so naši. Gojimo skupnost, pa nas ne bo nikdar konec!
NEKAJ O PROGRAMU KONCERTA CAROLYN BUDANOVE
(Nadaljevanje z 1. strani) čem), je šla v Univerzitetno knjižnico v Ljubljani, razložila celo zadevo in dobila omenjeno pesem. Z veseljem jo je Karlinca uvrstila v svoj program, katero do zdaj, kot jaz vem, še nihče drugi ni izvajal.
Nadalje boste slišali Pavčiče-vo "Padale so cvetne sanje," za visoki sopran, šegavo "Poljsko" narodno in Puccinijevo "Oh, ljubi očka dragi" v slovenskem jeziku.
Po kratkem oddihu bo zapela "Ave Marijo," od Bailey-a, in dve pesmi v angleščini.
Vera Milavec-Slejko bo zaigrala krasno "Clair de Lune" in Chopinov valček. Nato sledi ari-
ja iz opere Rigo^etto.
Po odmoru bo zapela "Poljub" (il Bacio) arijo iz Toske in arijo iz opere "Lastavica" (Puccini), ki se bo prvič izvajala na našem odru.
Nato sledijo dve Ivan Zorma-novi pesmi "Pomlad" in prekrasna "Oj večer je že," ki je tako lepa, da je skoraj ponaro-dela, ter narodne slovenske pesmi. Program zaključi valček "Pomladni glasovi."
Torej, kdor še nima vstopnice, naj si jo preskrbi. Dobi jo lahko pri Oražmovih. Kdor se pa zadnji moment odloči, naj pride k blagajni nekoliko pred četrto uro, ker koncert se bo točno začel.	Tone Šubelj.
Glasbena Matica vabi nove člane
CLEVELAND, Ohio — Preizkušnje so sedaj na razpolago vsem osebam, ki se želijo pridružiti Glasbeni Matici. Pišite ali pokličite g. Anton Schubelna, 6409 St. Clair Ave., EX 1-8638. Preizkušnje so potrebne, da se izenači glasove za pravo harmonijo v zboru.
Glasbena Matica je kulturna, nepristranska organizacija, pooblaščena v državi Ohio. Namen te organizacije je ovekovečiti slovenske klasične in narodne pesmi, katerim se tudi doda svetovno prignane kompozicije, opere, operete in oratorije.
Vsi pevci Glasbene Matice dajo svoj čas in talent brezplačno tej organizaciji. Preostanek priredb krije stroške polletnih predstav. Vaje se vrše vsak četrtek večer ob 8. uri v Slovenskem narodnem domu, v sobi št. 2 v Clevelandu, Ohio.
Ob tej priliki zbor izreka iskreno hvalo vsem, ki so se udeležili ali pomagali pri uspehu pretekle prireditve, opere "La Traviata."
Pevci Glasbene Matice.
VEČ GOVEJE ŽIVINE
Na ameriških pašnikih se je v zadnjih treh letih število goveje živine pomnožilo za okrog 11 milijonov glav. Iz tega sklepajo nekateri gospodarstveniki, da se bo goveje meso v doglednem času nekoliko pocenilo, ker bo prihajalo več živine na trg oziroma v klavnice.	'
ALI JE VAŠ AVTO VAREN? če vozile avto, glejte da je v prvovrstnem stanju. Policija ustavlja avtomobiliste in pregleduje avte. Avto, ki nima dobrih zavor ali je drugačeč v slabem stanju, ki ogroža varnost voznika kot pešcev, je odveden na policijski stan. Iz« ognite se sitnostim in stroškom— bodite prosti skrbi.
oglašajte v enakopravnosti
Naznanilo in zahvala
z bolestjo v srcu naznanjam vsem, da je umrla moja ljubljena, nepozabna soproga
Hesifeobec
1877 roiena BRICELY 1952
Zatisnila je svoje mile oči po dolgi in težki bolezni dne 12. novembra 1952.
Pogreb seje vršil dne 15. novembra iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek in po pogrebnih obredih na Highland Park krema-torij.
Blagopokojnica je bila rojena dne 8. decembra leta 1877 v Ljubljani, Jugoslaviji.
V dolžnost si štejem, da se iskreno zahvalim vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njeni krsti, kakor tudi vsem, ki so dali svoje avtomoF>ile brezplačno v poslngo za spremstvo pri pogrebu.
Srčna hvala vsem onim, ki so prišli kropit pokojno ko je ležala na mrtvaškemu odru, in vsem onim, ki so jo s^iremili na njeni zadnji poti na pokopališče.
Mojo zahvalo naj sprejmejo nosilci krste ter pogrebni zavod Mary A. Svetek za vzorno voden pogreb in najboljšo poslugo.
Hvala Progresivnim Slovenkam za veliko udeležbo pri pogrebu. Enako hvala vsem za izraženo sočutje na en ali drugi način. * $
Ako kateri pomotoma ni dobil pismene zahvale, prosim opro-ščeiija in naj prejme mojo globoko zahvalo.
Končana jc Tvoja pot, ljubljena. Odšla si v večno spanje, da prejmeš plačilo za vse, kar si dobrega storila. Jaz in Tvoji prijatelji se Te bomo spominjali za vedno.
Žalujoči ostali: ,	JERRY, soprog
ALBINA CASERMAN,
sestra v starem kraju
Cleveland-Euclid, dne 26. nov. 1952.
Slovanov koncert v Euciidu
EUCLID, Ohio—V nedeljo, 7. decembra priredi pevski zbor Slovan v Euclidu, O., svoj običajni jesenski koncert. Na programu imajo Slovani to pot mnogo prav lepih pesmic. Par teh pesmic smo ravnokar prejeli iz stare domovine in niso bile še pete v Ameriki. To so prav živahne pesmi, kakršne so najbolj priljubljene pri naših ljudeh. Na primer narodna popevka "Pri farni cerkvici," katero smo večkrat slišali, ko smo bili na obisku v domovini. Potem pa težjo skladbo "Starčkova večerna pesem," nadalje "Pastir," katero se ni slišalo že dolgo vrsto let. Te in še mnogo drugih. Cel program vsebuje 18 pesmi. Za ta koncert so se pevci, pod vodstvom gospoda šubelna posebno dobro pripravili, ter obeta biti eden najboljših.
Vabimo torej vse ljubitelje lepega petja, da nas obiščejo v nedeljo, 7. decembra. Vabljeni so tudi Slovanov! prijatelji iz zunanjih naselbin Clevelanda,- kot Barberton, Akron, Lorain, Con-neaut, Painesville in od drugod. V krasni dvorani na Recher Ave. v. Euclidu je dosti prostora za vse.
Tudi za one, ki bi po koncertu radi nekoliko povasovali pri nas, bo prav dobro preskrbljeno. Za plesaželjne bo skrbel Grabnar s svojim orkestrom, za dober prigrizek pa naša izvrstna kuharica Mrs. Gorjanc s svojim štabom. Pa tudi za žejne se bo kaj dobilo.
Vabimo torej vse ljubitelje petja od blizu in daleč, da nas posetijo na zgoraj omenjeni dan, da s tem pokažejo, kako cenijo trud naših domačih pevcev.
Program se prične točno ob 4. uri popoldne v nedeljo, 7. decembra v Ameriško-jugoslovanskem centru na Recher Ave.
Joseph Durjava.
INDIJSKA RESOLUCIJA ^ PRVA
NEW YORK, 25. novembra— Sprejet je bil predlog, da bo imela resolucija Indije prvenstvo in da se bo o njej najprvo glasovalo. Ameriška delegacija trdi, da vsa resolucija rabi še nadaljne poprave.
Britanski zunanji minister Anthony Eden je z letalom od-letel v London.
PURANA DOVOLJ IN POCENI
Za Zahvalni dan je cleveland-ski trg močn^ založen s purani. Tudi cena je za pet do deset centov pri funtu nižja kot je bila lansko leto.
Trgovine, ki sicer ob sredah popoldne zapirajo svoje lokale, bodo to sredo ostale celi dan odprte.
Ženske na vsporedu v rokoborbi v četrtek
Jutri zvečer ob 8.S0 uri se zopet poda zanimiv vspored rokoborcev in rokoborbk v Areni na 3700 Euclid Ave. Nastopili bodo samo profesionalni rokoborci.
Za prvenstvo med ženskami se boste spoprijele sedanja ženska čampijonka Mildred Burile in Therese Theis. Na kocki je diamantni pas, vreden $10,000, katerega sedaj poseduje čampijonka. "
Med drugimi se bosta spoprijela tudi Jim Londos in Rudy Dušek, ki sta huda tekmeca zadnjih 20 let. Londos je že nad 60 let. Dušek se približuje 50. letu.
Dalje bodo poizkusili svojo spretnost: Luther Lindsey in Ruffy Silverstein; Tom Selvag-gio in Jack Vanski ter britanski rokoborec Lord Carlton in Tiger Jogandar.
Don t gamble v/ith fire-
v.-you!
ZAHVALNI DAN
Ameriški praznik Zahvalnega dne je določen vsako leto s posebno proklamacijo predsednika Zedinjenih držav. Pričetek tega praznika je bil tridnevni festival Pilgrimov leta 1621 v tedanji tako imenovani novo-angleški koloniji Plymouth. Novi naseljenci so tisto leto beležili lep uspeh, ker je bila letina bogata. Zbrali so se skupaj v radostnem zahvalnem praznovanju, ki je polagoma prešlo v tradicijo, to posebno v New Englandiji, kjer so se ob priliki Zahvalnega dne zbrale skupaj družine k skupnemu družinskemu sestanku in pojedini. Ta tradicija je še vedno živo vkoreninjena v državah, ki so nekoč veljale za kolonije Nove Anglije.
Od leta 1621 do sedem let po proglasu neodvisnosti (od Anglije), je bil Zahvalni dan obhajan največ v zgoraj omenjenih državah. Splošni praznik Zahvalnega dne je bil uveden po revoluciji. Prvi tozadevni proglas je izdal Kontinentalni kongres in zatem pa Konfederativni kongres. Naravno, da je borba za neodvisnost dala večji in zna-čilnejši pomen prazniku Zahvalnega dne, to posebno v dobi med leti 1776-1783, ko je bila podpisana Izjava neodvisnosti (1776) in zaključena revolucionarna vojna (1783) novega sveta proti angleški nadvladi.
George Washington je izdal prvo predsedniško proklamacijo Zahvalnega dne 30. oktobra 1789, ko je bila sprejeta Ustava Zedinjenih držav. Določil je tedaj 26. november kot dan splošne zahvale in molitve k Bogu, "ki je stal ob strani ljudstvu te dežele v času, ko je težilo za združenjem in tako postalo en narod oziroma samostojna dežela . . Predsednik Washington je v svoji proklamaciji naglasil potrebo ljudstva in vodstva, da zaprosi Boga pomoči v izpalnje-vanju bodočih nalog.
Lahko Lahko
za servirati na budžetu

il
Ena stvar je,
ki jo ljudje imajo radi z zabavo.
To so okrepčila.
To je ledeno-mrzla Coca-Cola ... prav v steklenici.
BOTTLED UNDER AUTHORITY OF THE COCA-COLA COMPANY BY CLEVELAND COČA-COLA BOTTLING COM PA N Y
"Coko" it Q registered trade-mark.
Naslednji predsedniki, z izjemo Thomasa Jeffersona, so izdajali proglase Zahvalnega dneva do leta 1815. Od tega časa pa do izvolitve predsednika Lin-colna. Bela hiša ni izdajala proglasa Zahvalnega dne. Sredi civilne vojne pa je predsednik Lincoln določil "zadnji" četrtek v novembru kot Zahvalni dan. Od tedaj naprej je ta dan zapovedan državni praznik dežele. Sprememba je bila uvedena leta 1941, ko je kongres določil četrti četrtek v novembru kot Zahvalni dan. Tako sedaj ta dan ne pade več vselej na zadnji četrtek v mesecu. Zahvalni dan je obhajan v vseh državah Zedinjenih držav in v vseh zunanjih posestih dežele.
(Common Council)
Pri nas radevofje
POŠILJKE V JUGOSLAVIJO PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
PREDELUJEM IN PRENAVLJAM
kuhinje in kopalnice ter napravim lepe rekreacijske sobe. Vlagam asfaltne pode in stene obijem z vsakovrstnimi ploščicami (tiles).
Dobro, zadovoljivo delo po zmerni ceni.
Vprašajte za proračun. STANLEY DOLENEC 19870 ORMISTON AVE.
KE 1-6597
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti In avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGEMTURA
KE 1-1934 15813 WATERLOO RD.
Hiša naprodaj
Proda se hišo za 2 družini na 5408 HOMER AVE.
Prodaja se zaradi ureditve zapuščine.
Oglejte si in dajte vašo ponudbo. Za podrobnosti se obrnite na
JOSEPH ZORMAN 6411 St. Clair Ave.
HE 1-1713
V NAJEM
V NAJEM SE ODDA
spalno sobo dekletu ali priletnemu zakonskemu paru.
Lahko si tudi kuha.
Poizve se na 18209 LANKEN AVE. KE 1-4974
DELO DOBIJO MOŠKI
© 1952, THE COCA-COLA COMPANY
DIE SINKERS
ALL-AROUND ENGINE LATHE HANDS, PLANER HANDS
2. in 3. šift Viisoka plača od ure, plačani prazniki; skupinska zavarovalnina in hospitalizacija.
MIDWEST FORGE CO.
17301 ST. CLAIR AVE.
DIE MAKERS
NA SREDNJE VELIKIH IN VELIKIH
DIES TOOL ROOM ' ENGINE LATHE OPERATORJE MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN
Radi bi govorili tudi z mašinisti. Visoka plača od ure. čas in pol za nadurno delo. Dvojni čas ob nedeljah. Dobre delovne razmere; poleg dodatka za življenjske stroške. Dela na razpolago v obeh naših tovrnah — na
E. 93 ST. in WOODLAND AVE,
in
ni5 E 152 ST.
Prosilci naj se zglasijo v naši glavni tovarni št. 1
MURRAY OHIO MFC. CO.
1115 E. 152 ST.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
i WARWICK DEEPING
X
USODOVEC
ROMAN
(Nadaljevanje)
Vremenska poročila v časnikih so slej ko prej napovedovala sušo; visoki tlak se je širil od Azorov na sever; sapa se je obetala s severovzhoda—torej bo ostalo vreme toplo in lepo. Tako so sodili veščaki. Še tisti dan popoldne se je veter izpre-vrgel na zahod in jel pihati v močnih buhih; grmade belih oblakov so pripule na nebo, in med te velike ladje so se jeli mešati dimnati, soparni oblački. Ko jih je Furze zagledal, se je zganil v njem čuden nemir. Čutil je, da prihaja dež; tamle je visel v zraku; da bi se plast oblakov le zgostila in pretrgala.
Drugo jutro je že ob petih vstal in stopil k oknu. Ponoči
še ni bilo dežja, a nebo je bilo prepreženo, vse sivo in oblačno, in veter se je bil polegel. Mogočna tihota je bila vse naokoli— tihota pričakovanja.
"Deževalo bo — mora deževati," je pomislil.
Vendar so ga obhajali dvomi, že mnogokrat je bil doživel, da se je nebo po nekaj urah jalovega, klavrnega kapljanja spet zjasnilo, po trohici dražilne mokrote, ki je bila žejni zemlji v zasmeh. A ne — to ni bila navadna soparica, ampak oblačni jez, pripravljen, da se pretrga.
Vse dopoldne je ostalo nebo gosta siva rjuha, toda deževati ni hotelo. Nebo je bilo polno tesnobnega pričakovanja, i n Furze je postopal okoli hiše, nezmožen za vsako delo, in čakal
USTANOVLJENO 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi
HAFFNER INSURANCE AGENCY
6106 ST. CLAIR AVENUE
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 1-0583
Avtomobili in bolniški vt>z vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLUJWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118
IŠČE
POSLOVODJA in
S E
OSKRBNIKA
(vsako delo posebej)
\	za
SLOVENSKO DELAVSKO DVORANO na PRINCE AVE.
Kdor se zanima, naj se prijavi tajniku pismeno do 14. decembra na 10814 PRINCE AVE.
ali pa telefonirajte za podrobnosti DI 1-5464
EUCLID POULTRY
549 EAST 1851h ST.. KE 1-8187
Jerry FelkoTiek. lastnik
Vsakovrstna perutnina in	prvovrstna jajca. Spreje-
mamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.

IMEJTE • VROČO VODO, KO JO RABITE
Mario Kolene
A. U. I.
Loui* Planine
Vroča voda za vse vaše potrebe ... po temperaturi, ki vam ugaja . .. avtomatično! To dobite, ako imate lepo nov, bel Bryant vodni grelec, ki ima ravno podlago, da vam ni treba mučiti se s čiščenjem pod njim. Zgrajen je za trajno uporabo. Oglejte si ga ... Veseli ga boste! Automatic - Uinderfired - Insulated
BRYANT
Automatic GAS Water Heaters
CENE OD $79.00 DO $128.00
IN VEČ. — V VSEH VELIKOSTIH.
Imate do 3 leta časa za plačati.
Lahko plačate poleg plinskega računa.
MOT*
Trgovina je odprta vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek do 8. ure »večer
usmiljenega dežja. Slišal je mu-kanje živine; to je bilo dobro znamenje; lastovke so letele ob tleh; in mačka Tibi je sedela na pragu in se umivala za uhlji.
Will je črepal vodo v korita na dvorišču. Dvoriščni vodnjak je še dajal vodo, a gladina je bila upadla za petnajst čevljev.
"Mora deževati, Will."
"Nemara da, gospod, nemara da ne. Če bi bilo leto takšno, kakršna so po navadi, bi dejal, da se bliža vesoljni potop."
Furze je bil silno vznemirjen. Vse dopoldne je v mračnih, a vendar upapolnih mislih blodil po svojem posestvu. Nu, če res ne bi deževalo, tedaj pojde k "Juriju" večerjat in bo videl Rozo Hurleyevo. Zdaj je dobro vedel, kako ji je bilo ime. Opoldne še ni bila padla niti kapljica z mrkega, skrilastega neba. Šel je v hišo h kosilu in pojedel nekaj sira in kruha; mesa — klavrnega koščka mrzle bravine z nekaj mrzlimi kuhanimi krompirji namesto prikuhe — se ni mogel dotakniti. Pustil je jed in krožnike, se vrnil pred hišo in jel spet hoditi okrog. Vsak trenutek je gledal na svojo staro srebrno uro. Kazala je dve— kazala je tri.
Ko je bil na Devičjem pašniku, tam, kjer je steza v rjavem
loku zavijala po suhi travi, so padle prve deževne kaplje. Obstal je kakor vkopan in pritegnil sapo. Bile so težke, osamljene kaplje; ena mu je padla na klobuk, druge so klestile po osmo-jeni travi. Nato pa, iznenada, kakor da bi bila vehkanska roka pretrgala baldahin nad glavo, se je v sivi rjuhi ulila ploha. Suha trava je zaprasketala in zapuh-tela, v razpokah skorjastih tal je klokotalo kakor krop. Furze je vzel klobuk z glave in dal dežju, da mu je tekel po licu; v globokem zmagoslavju je dihal na vsa pljuča, čuteč, kako mu voda premaka ramena in curlja po hrbtu.
Nekdo je prihajal po stezi z Bobovih njiv, postava, ki ji je dež raztapljal obrise. Njena gornja polovica je bila rumena, spodnja črna. Bilo je dekle, in Furze jo je opazoval, to deževno dete, devico trgajočih se oblakov. Kaj vraga--?
A tedajci se je zasmejal, zakaj tudi ona je smeje se stekla proti njemu v svojem premočenem rumenem jopiču, z vencem vodnih biserov okoli klobuka. Od črnih las ji je teklo, obraz ji je žehtel od srečne, prijazne mokrote, in vse njeno bitje je bilo videti odeto v krepilno, do-brodejno roso.
"Kaj, za Boga, pa delate tukaj, Roza?"	^
"Namakam se."
"In še kako--!"
"Vi tudi. Ali niste veseli, gospod Furze?"
"Menda sem."
"Danes je moj prosti popoldan. Mislila sem, da bi šla nekoliko na izprehod. Moj najboljši klobuk in moj jopič sta vam priklicala dež."
S smehom in več ko smehom v očeh sta stala in gledala drug drugega. Furzeu se je zdela kakor boginja dežja, močno, zalo, temnooko bitje z belimi zobmi in mokrimi lasmi. Opazil je deževno kapljo, ki se ji je lesketala na okrogli, beli bradici. Bila je kakor del dežja, hladna, čila in zdrava, smejoče še, dobrovolj-no, toplosrčno bitje. Kri mu je hitreje zaplala po žilah.
"V hišo boste morali stopiti, da prevedrite."
"Do kože sem mokra."
"Treba vas bo posušiti. Srečo ste mi prinesli, Roza, prvo srečo po mnogih mesecih."
Njene temne oči so se za trenutek ujele z njegovimi.
"Hvala Bogu."
4
V hiši ni bilo nikjer zakurjeno, a Furze je prinesel v dnev-
THE MAY GO'S BASEMENT
4
41
4

MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
DEKLIŠKE NOVE PRAZNIČNE
Prešite halje
Atraktivne prešite halje v lepih cvetličnih vzorcih. Imajo Peter Pan ovratnike in so okrašene z kontrastnim robom. Ozadje je belo z asortiranimi cvetličnimi vzorci.
Mere 8 do 14.
DEKLIŠKE (HENIILE HUJE
Vedno privlačne
Mehke, rahle, tesno tkane cheijille halje. Krilo je lepo zaokroženo. Ima pas. V črešnjevi, roza, maize in plavi barvi. Mere 8 do 14.
Poštna in telefonska naročila sprejeta v soboto do 5.30 ure in v ponedeljek od. 9. zj. do 9. zv.
Pokličite CHerry 1-3000	_
The May Company's Basement oddelek z dekliško opravo
Deške Sanforized* Sueded bombažne PLAID
FliANNELETTE SRAJCE
Izbome za šolo, igro ali športno nošo. Izdelane za trpežno nošo in se izvrstno perejo. Dečki imajo radi svetle barve in toplo udobnost. Obširna izbera barv. Mere 8 do 12.
' Povprečno skrčenje 1%.
Deške 3.95 U. S.



mornariške usnjene
Avijatske čepice
1
Deške pristne US mornariške usnjene avijatske čepice z podbradnim pasom,
in toplo podlogo. Samo v rjavi barvi.
Mere 6% do 8.
Poštna in telefonska naročila sprejela v soboto do 5.30 in v ponedeljek od 9. zj. do 9. zv. Pokličite CHerry 1-3000 The May Company's Basement oddelek s deško opravo
no sobo naročaj suhih drv in našel Rozo, kako je sezuta gledala umazane krožnike in načeti košček bravine na mizi. "Siromak," je bila pravkar pomislila; "ni čudo, da ga časih zanese k nam." Na rdečih opečnatih tleh so se poznali sledovi njenih mokrih nog.
Furze je vrgel dvva na ognjišče.
"Nekaj polen še prinesem. Kmalu bo gorelo, da bo veselje. Ali morate biti mokri!"
"Do živega."
Smehljala se je. Niti besedice ni imela za svojo pokvarjeno obleko in razmočeni klobuk. Njene noge v nogavicah so mu bile po godu — sam ni vedel, zakaj.	^
"Tačas, ko stopite po polena, prižgem trske."
"Prosim. Papir in užigalice najdete tamle v omari."
Ko se je vrnil, je bila sklonjena nad ognjem; mokri jopič ji je tesno lepel po telesu. Da, bila je brhlko, čvrsto* dekle, ne mestna zel s ploskimi nedri. čutil je, da mora biti tudi dobra, če to pomeni toploto srca in vedro, zdravo pamet.
"Imenitno."
Ogenj je kmalu veselo vzpla-polal, in njegov odsev ji je poigraval v očeh in na mokrih črnih laseh.
"Vas zebe, Roza?"
"Oh—malce že."
Dva pogrebna zavoda
zanesljivo izkušeno
simpa+icno pogrebniško postrežbo
po
CENAH, KI JIH
DOLOČITE pokliči!#
A.GRDiNAtJ'SONS
FUNERAL DIRECTORS
lO»3CA$T62«sr
-KUmen Hm
Sporočamo našim narodnim domovom,
trgovcem in posameznikom, da je prispela nova pošiljatev vina iz Slovenije h leta 1947.
Belo vino, ŠIPON. iz ljutomerskih goric; črno-rdeče vino, kraški TERAN, ki vsebuje mnogo zdravilnih snovi, zlasti železa in lake vrste kisline, ki povspešujejo prebavo in obnavljajo krvni obtok.
DRENIK BEVERAGE DISTRIBUTING, INC.
23776 Lakeland Blvd.
EUCLID. OHIO Tel. RE 1-3300
"Čutje, dekle—te mokre reči ( moi'ate sleči. Poiščem vam kaj za silo, dokler se ne posušijo."
"Bi mogU?"
zdela je na tleh in nekaj opazovala.
"Da. Stopite tu noter in se zaklenite — jaz pa zberem kaj pripravnega in vam denem pred vrata."
Z nasmehom je vzdignila glavo in ga pogledala; odprl je vrata v izbo gospe Damaride, jo pustil samo, šel na vrh in jel iskati, obleke. Športni suknjič in star ' jopič iz bele volne. Da, ali kako,
vraga--? Ne — hlač nikakor
ne. Vse, česar se je mogel domisliti, sta bili dve zavesi iz zelenega platna in usnjen pas: to zbirko je odnesel dol in potrkal na vrata.
"Roza--"
"Da."
"Precej težave bo — zastran krila, mislim. Poglejte, če si morete s temle kaj pomagati. Tačas pristavim čaj."
(Dalje prihodnjič)
ZAHVALA
Za nešteto poslanih brzojavnih in telefoničnih čestitk k 50-letnici najinega zakona, se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, prijateljem in znancem. Zelo vsa hvaležna za čestitke jDrijateljev in znancev, kateri so bili ob času najine poroke 27. oktobra 1952, še v otroški dobi.
Prisrčna vam hvala!
Jože in Nežka Zalokar.
B. J. RADIO SERVICE
SOUND SYSTEM INDOOR — OUTDOOR Prvovrstna popravila na vseh
vrst radio aparatov Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
1363 E. 45 St. — HE .1-3028
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
REAL ESTATE FOR SALE
Private Owner — HOUSE A-1 condition. Western suburbs. 5 rooms, 2 enclosed porches, full basement, garage, 3 blocks to railroad depot, stores. Sacrifice for quick sale. — 211 3rd St., Downers Grove.
Tel.: Downers Grove 612R
SOUI^HSIDE—Only $9,500. If you are looking for a home, ideal for business too. See this lVž-story home, 2 front entrances, 2 car garage, seven roomg, stoker, hot water heat. 60 day possession. Perfect location for doctor, florist, tailor, pet shop or beauty salon, etc. Garage suitable as weldhig qr auto repair, etc. Call owner today. WAlbrook 5-7043 or write 6445 S. Ashland, Chicago.
ZIDANA HIŠA Cape Cod stila; 2 spalnici spodaj; odprto stopnjišče z eno sobo in kopalnico zgoraj. Gorkota na plin. Lota 40 čevljev bloboka. Nahaja se blizu 86. ceste in Vincennes. $13,500. Mrs. Burtch.
Hilltop 5-4900 ali WAtorfall 8-5320 ob večerih
LASTNIK PRODAJA za $17,000 hišo s 5 sobami. Georgian tipa, štiri leta stara. Spalnice in kopalnica zgoraj. Parna gorkota. Klet pod vso hišo, garaža za 2 avta. Velik jard. Blizu katoliške cerkve, šole in dobrih prometnih vezi. Lahko hitro prevzamete.
9955 S. Sangamon BEverly 8-7865
BUSINESS OPPORTUNITY
Good Chance to rent TAVERN —-7 years established. See to appreciate at
734 W. 35th St., Virginia 7-9469
Established, profitable
FEED MILL &
GRAIN ELEVATOR
In Central-Wisconsin. A complete plant with good profitable business-Priced for quick sale, $15,000, plus inventory. A buy for a lifetime for a right man.
COME AND SEE Write or call owner HANCOCK FARM SERVICE
HANCOCK, WISCONSIN Phone 2971 or 2972 .