226. ifeuiiko.
o UnDUonk v Cetrteh i oktobra 1SZ3.
Loto LUI.
ixbala Toak dan popoldne, tx vse ms i nadalje ln praznika.
•nseratl i do 9 petit vrst d 1 D, od 10—15 petit vrst I 1 D 50 p, večji inseratl petlt vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici petlt vrsta  3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; Ženltne ponudb* beseda 75 p.
Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede mseratov naj se nriloli znamka zs odgovor.
u p? R-nissvo „siov. Naroda" in „Narodna tiskarna" Knaflova
nlloa si 8, pritlično. — Telefon st. 304.
Uredništvo m3lov. Naroda" Knaflova nlloa it S, t. nadstropje
Telefon Ste?. 34. Dopisa sprejema to podpisane in zadostno rranHovan©«
0     Rokopisov iS vraža.
v Jugoslaviji vsa dni po Oln 1"— v Inozomstvu navadna dni Oin 1, nadalje Oln 1*25
Postnim platana v gotavlil.
»Slovenski Narod* velja:	V Ja;9$!s«riT		V Icozftr.jtvo
	▼ Ljubljani	po po4ti	
6....... 3          ■ !*•••(	Din  14-V— . rt--      12 —	Din 144 — . 72*-. W-	Din 264*— „    135- —
Novi  naročniki  naj  pošljejo v prvič naioćr.ino vedno   py po nakaznici« Ma «?amo pismena naročila Dr-:- pjsln+»e denarja se ne moremo ozirat'.
Ljubljana - Maribor.
Pod tema imenoma ne mislimo na mesti sami, temveč na oblastna okrožja, o katerih se v nekih krogih misli, da si po svojih interesih stojita nasproti. Zlasti mariborski listi so pisali, kako Ljubljano vodijo preveč egoistični vi* diki, da je njena gospodarska politika omejena, da se slovenska metropola poteguje za čim jačjo koncentracijo upravnih uradov, itd.
Taki in enaki razgovori so grenili razmerje med Ljubljano in Mariborom posebno v dobi, ko se je obravnavalo vprašanje državne razdelitve na obla* sti. Lahko rečemo, da se je to vprn* *-injc razpravljalo iz ozkosrčnega stali* Sča in pod splošnim meglenim vidikom u :os'ovcnskega izenačevanja, in da so e premalo uvaževali tehtni kriteriji , '^ounravnih dobrot. Zaenkrat vpra* -r 'nje ni na dnevnem redu, in ko se ho reševalo, se ne bodo upoštevali ^imoupravni, upravnotehnični in gospo* r'nrski momenti, temveč po vsej priliki zopet državnopravni in megleni splošni n vtonomističnJ ali poluavtonomistični vidiki.
Nas zanima drugo dejstvo, ki se ruti zlasti v zadnjem čisu in ki nam nostavlja razmerje Ljubljana * Maribor v nonolnoma novo luč. Menimo iz* Vustvo, ki so ga doživeli na lastni koži nnfiriborski in štajerski krogi o priliki indije razstave v Mariboru. Tedaj in tudi pozneje za Časa Ljubljanskega \-eTeseima so se prepričali, kje tiče naši skupni konkurenti in zlasti, da se v naši državi očituje grupacija gospo* Jurskih interesov po nekakih središčih, od katerih velja omeniti zelo ugodno gospodarsko lepo Beograda in pa hude konkurenčne nakane bližnjega Zagreba.
Danes obstoja med Ljubljano in Mariborom enota gospodarskih intere* sov in potreba enotne zaščite in pro* cvita taistih ne na podlagi cbtraktnih separatističnih teorij, temveč vsled pri* tiska konkretnih izkustev. Konkretnost in izkušnja pa morata postati vodilni smernici našega javnega dejanja ln nehanjft. Ni zdrave politike brez teh načel. Radi te enote pa je priporočlji* vo, da se prizadeti krogi in organiza* cije strnejo h skupnemu delu in da se 1 }ubljansko*marlborski sistem zaščiti in Dokaže z vsemi sredstvi modernega merkantilizma. V prvi vrsti mislimo na večjo gospodarsko revijo, na števil* nejše raziskave naših gospodarskih, bančnih, finančnih, obrtnih, industrij* skih, delavsko * socijalnih, mezdnih in Gospodarsko * geografičnih razmer in razvitkov. Dalje smatramo skupno go* snodarsko in vzorčno propagando po
jugu in sredini države za zelo nujno. Potreben je tudi skupni gospodarsko' politični forum, ki bo te interese znal braniti in zastopati v Beogradu in Zagrebu,
Skratka: Ljubljana in Maribor po* treb ujeta čim največ gospodarskega solidarizma, sodelovanja in medseboj* ne pomoči.
Enak nauk moremo zaključiti iz izkušenj še drugih področij. Tu imamo nenadejano ostrino vprašanja naše se* verne državne granice.   Položaj na ti granici za nas nI ugoden. Naše časo« pisje vse premalo poroča o prograuič* nih   razmerah,   o  njih  nacijonalni in obrambni konsolidaciji, o socijalnih in družabnih odnošajih naših manjšinsko pomešanih  Štajerskih  mest. Surovost družabnega vedenja nemških ostankov do  jugo slovenskih,  avtonomih držav* Ijanov  je  skrajno   iredeniistična. Pa tudi po deželi se je vsled klerikalnega in demokratskega klevetaiočega defe* tizma in boja proti konsolidaciji držav* ne oblasti razpasla tako splošna neza* dovoljnost, da o kakem toplem patri* jotlzmu    In    vernem državljanskem čutu ne more biti govora. — S tem odkrivamo   nacijonalno   In socijalno* kulturno nalogo,   ki se tiče ne samo Maribora, temveč tudi, ali skoro pred* vsem Ljubljane. Štajerski rojaki so v prejšnjih letih skrhali najboljše moči v mučnem dvoboju z narodnimi od* padniki. Prosvetno in kulturno delo je zaostalo. Ljubljana pa je postala src* dišče znanstvenega in kulturnega na* predovanja Slovencev. Ona nosi naj* večjo   odgovornost  za   našo severno granico, ki je vprašanje širokcc?a pro* svetljevanja in kulturnega poglabljanja tamošnjega seliaškega in meščanskega prebivalstva. Severna granica narekuje enako solidarnost in medsebojno po* moč na prosvetnem in nacijonalnem polju, kakor Maribor*Ljubljana na go* spodarskem  področju. Tudi  tu treba medsebojnih stikov ter enotne nacijo* nalne in kulturne akcije. Ta naloga je zelo pereča in bi lahko razgnala seda*
nje splošno mrtvilo prostovljnega pro* svetnega in nacijonalnega dela. Na* predne dijaške organizacije na ljub* Ijanski univerzi se morajo za ta vpra* sanja zanimati in sklicati v ta namen sestanek slovenskih akademikov in srednješolcev. Treba dela, oznanjeva* nja, nacijonalnega podučevanja in kul* turnega osvajanja od sela do sela, od moža do moža, od meščana do meščana. Časi idealnega manjšinskega dela naj se znova prikažejo/
Za danes smo navedli samo dve skupni nalogi, ki spajata Ljubljano in Maribor v tesno enoto. Obe naiogi sta vznikli iz konkretnih potreb in kot take zahtevata tudi konkretne rešitve. Ljub*
ljansko*mariborski gospodarski sistem in vprašanje severne gnrdce morata postati dva poglavitna predmeta naše nove politične orijentacije.
Tele'
Seja narodne skupščine.
D
40 milijonov za plovidbo na Jadranu. — Zakon o železničarjih
sprejet.
— Beograd, 3. oktobra. (Izv.) Včerajšnja seja narodne skupščine )e potekla mirno. Predsednik Ljuba Jovanovič le izjavi!, da bo ukrenil potrebno za likvidacijo slučaja posl. Koste Majklča. Po končanih formalnostih je prometni minister Ur. Jankovlč odgovoril na vprašanje posl. dr. Grisojjo na o stavki mornarjev. Izjavil je, da je odklonila vlada militarizacijo, ker bi pomenilo to prejudiciranje Izidu stavka. Predloge In-tcrministerijalne komisije, ki je predlagala časne ukrepe, je kot prometni minister zavrnil ter predlagal ministrskemu svetu na| se osnuje brodarsko oddeljcnje, ki bi predložilo zakon o prcosnovl pomorske službe, nadalje da se sklene z lastniki ladfj dogovor o prevozu pošte ln vojaštva, likvidirajo dolgovi lastnikov in takoj Izplača 14 milijonov dinarjev podpore. Nadalje je predlagal, naj se v novi proračun vstavi 40 milijonov za subvencije. Na očitek posl. Grlsocona, da odgovarja prometni minister šele sedaj na vprašanje, stavljeno pred meseci, le odgovoril minister dr. Jankovlč, da tega nI mogel storiti prej. ker med tem časom parlament pač nI deloval. Za tem se Je prešlo na razpravo zakona o prometnem osobju. Po govora prometnega ministra o potreb' tega znkona so govorili poslanci opozicije Žebot, dr. Hrasnlca. Kokanovič In Ljuba Havido-vlč, ki so Izjavili, da bodo njihovi klubi glasovali proti zakonu.
V Imenu vladne večine je branil zakon o prometnem osobju posl. Vlajko Kostlč, na kar le govoril še poročevalec večine Mita DimltrlJevlč.
Zakon o prometnem osobju Je b'l sprejet tudi v podrobnostih z glasovi radikalcev, Džemijeta In Nemcev in proti glasovom demokratov, zemlioradnikov, klerikalcev, mu-slimnnov In socljalistov. Izmed 179 navzočih poslancev je glasovalo za rnkon 100 poslancev, proti pa 70. Predsednik je nato pozval, naj se konstituira odbor za zakonski načrt o konvenciii z Avstrijo ln odbor za zakonski načrt Ljube Davldoviča za priznanje zaslug Potnika in Mišića. Seja !e b"la zakliučena ob 12. Prihodnja seja le bila napovedana za danes dopoldne z dnevnim redom: Volitev odbora za razpravo zakon^keora tolmačenja člena 1.1 zakona o sodnikih in razprava o poročilu finančnega odbora o zakonskem predlogu o taksah.
— Ppnrfrfd. 3. oktobra. (Izv.) Prometni mlnl.fter dr. Jankovih je na včerajšnji seji narodne skup§eine izjavil povodom razpra* ve o zakonu o prometnem osebju, da so* tfla$a centralni odbor narodnih železničar* icv popolnoma z njegovim zakonom, ki je bil srrreiet na včerai?nji seli. Centralni od« bor nnrodnih železničarjev bo ohinvil te dni fivoi demanti, da ni nikdar pristal na snre* jeri zakon in da se Iz'ava ministra dr. Jan« kovica more nanašati samo na neki orejšnji načrt, ki ga je centralni odbor poslal mini* stru za promet.
Seja mmisfrsfcega mk.
Od prava treh ministrstev. Ukrepi nrofi hrvatskim seoaratistom.
— Beograd, 3. oktobra. (Tzv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta, ki je trajala od 17. do 21. zvečer, se je razpravljalo o zakonu o centralni upravi. V zvezi s tem je ministrski svet sklenil, da se ukinejo ministrstvo za konstiru-anro, socijalno politiko In agrarno ro-formo. Morebiti se odpravi tudi ministrstvo za vero. Gotovo Je, da bo novi ministrski kabinet imel v bodočnosti največ 15 resortov v ministr. predsednikom vred. Zakon o centralni upravi bi imel priti pred narodno skupščino meseca novembra. Vlada skuša doseči, da bi se čimprej spreiel ta zakon, kar je v zvezi tudi z izvedbo zakona o upravni razdelitvi države. Izvedba zakona o centralni upravi in o upravni razdelitvi države bi se nato izvršila Istočasno. Na
sklepalo tudi o razdelitvi dela reduciranih ministrstev na druga ministrstva. Ministrski svet je sklepal včeraj o predlogu za priznanje zaslug vojvodoma Putniku in Mišlču. Na seji je bil podpisal odlok o potniških in civilnih stroških uradnikov, ki jih je zvišal finančni odbor pred nekaj dnevi. Koncem seje je notranji minister obširno poročal o položaju na Hrvatskem, o katerem je danes poročal v radikalnem klubu zagrebški pokrajinski namestnik dr. Cimić. Vlada je sprejela gotove sklepe o postopanju proti hrvatskim separatistom, ki so se po končani seji sporočil nam. ClrnSču.
VREMENSKO POROČILO. — Dunaj, 2. okt. (uradna vremenska napoved za 3 oktober) Večinoma oblačno,
ponekod deževno, hladno ln živahni zapad-danaŠnii seji ministrskega sveta   se bo   ni vetrovi.
POGAJANJA Z ITALIJO SE ZOPET PRIČNO!
— Beograd, 3. oktobra. (Izv.) \-raj dopoldne je posetil zunanjega ministra dr. Ninčiča italijanski odpravnik Sumcnte, ki se je hotel informirati glede vladnih izjav v parlamentu, da se bo v reškim vprašanju zahtevala mednarodna arbitraža, ako bi ne uspela direktna pogajanja. Italijanski odpravnik se je zanimal vudi za mnenje naše vi a le o prošnji predsednika reške vlade Za-nelle za sprejem reške države v Društvo narodov. Italijanski odpravnik Su-monte se je razgovarjal z zunanjim ministrom dr. Ninčičem o pripravljalnih delih za obnovitev dela v paritetni ko-mls'P, ki naj bi so v kratkem pr;C*c?a, ker so podajanja zaradi tega med n š > in italijansko vlado že končana.
Frot? iugos-ovenskjm dcL na Reki-
— Sušak, 3. oktobra. (Izv.) General Giardini je predvčerajšnjim pozval k sebi zastopnike reških pristaniških delavcev ter jih vprašal, ali bi stopili v fašistovski sindikat, da bi se jih moglo zaposliti. Delavci so odklonili predlojro generala Giarđlnija ter so fz'avin, da so pripravljeni rajo umreti od glada kakor pa stopiti v fašlstovskl sindikat Za tem je general Giardini objavil s posebnim dekretom, da so morejo v pristaniščih zaposliti samo oni delavci, kS so vpisani v fašistovsko orga-nlzacr^o. Namen tega dekreta je, odstraniti vse jugoslovenske delavce z Reke. Napoveduje se rudi nova naredba, ki bo objavljena te dni. v kateri bo razglasil general Giardini ukrepe proti vsem onim. ki se nočejo poslužiti faši-stovskega sindikata.
Odbor za priznanje zaslug vojvodoma Ptitnfkn ln Mišica.
— Beograd, 3. oktobra. (Ixv.) Odbor za priznanje narodnih zaslug vojvodoma Putniku in Mišiću je imel sinoči seir. n-kateri je bil Izvoljen za predsednika doktor Žarko Miladinović, za tajnika pa Gjorgjo Ćirid. Ker se seje ni udeležil noben član vlade, se je prekinila in se bo prihodnja napovedala pismeno. V zakonskem načrtu za priznanje zaslug vojvodoma Mišiću in Putniku se imajo priznati obema zasluge, ki sta si jih pridobila za osvobojen je naSega" naroda, obenem pa se ima zagotoviti tudi eksistenca njmovim družinam.
RADIĆ OSTANE V LONDONU
— Beograd, 3. oktobra. (Izv.) Po vesteh angleških listov se namerava Radič stalno naseliti v Londonu. Trdi se, da je Radić odredil, naj se proda v Hrvatski vse njegovo imetje in da soj njegovi prijatelji poslali ves denar zanj preko zagrebške Eskomptne banke.
Claude Farrere — prevel Miran jarc:
Roman. 46
Guverner, nekdaj zelo brezobziren parlamentarec, se Je pri razkošnih prireditvah izkazal sijajnega. Pojavil se je ob enajsti uri; pred njim so stopali njegovi tonkinški sullčarjl in razsvetljevali park z bakljami. Sam, kakor kak vladar, je stopal med gosti. Gola ramena so se sklanjala v udvor-Ijivih priklonih, beli smoklngl so razlamljali že znojne naprsnike. On pa je Šel malomarno mimo ni'ih in Je zdaj temu razprožil dva prsta, zdaj onega nagradil s smehljajem. Zadaj pa je široka diagonala velikega anamskega kordona izpopolnjevala •amogospodovalno silhueto, — preračunjeno in hoteno silhueto, kot jo bistroumna politika v Aziji potrebuje. Umaknil se je v skrit salon, kamor sta vstopila samo admiral Orvilllerski in vrhovni general. Skozi odprta okna si utegnil od daleč videti, kako so se razgovarjali brez kretenj. Okrog in okrog pa so stražili Tonkinci z golimi sabljami.
Tedaj pa so se pričeli plesi in ljubezni Vso noč, do Jutra so plesali po marmornatih ploičah v veliki dvorani, ki jo velika kakor cerkev in vsrkava skozi ogromna okna vso svdost prave salonske no£i; posamni pari pa so Izginili za drevesi na vrtu. Svetla oblačila so se zlivala z belimi uniformami in slavje, prosto žalne barve evropskih črnih frakov, je žarelo in vriskalo. V parku se je v čudežnem svetu bambusovih svetiljk pozi-
bavalo kolo mesečinskih šetalcev kot Watteaujev nottumo.
Ves Saigon je bil tu; čeprav je bilo to slavje evropsko, slavje zmagovalcev, ki so se radovali zmage v osvobojenem mestu, vendar so povabili tudi domačine, mandarine, ki so se priliznlll Ijudo-vladi, vsled česar so jih njihovi preišnji podaniki proklell v svojih cankas. Šolonskl Tong-Doc se je z Malaisem razgovarjal o davkih, poslanik siam-skega kralja se je izogibal vprašanjem guvernerjevega namestnika.
V gruči kapetanov in praporščakov se je naha-iala gospodična Jeanne Nguyen Hoc, hčerka edinka novega Fuja, ki je malomarno pustila, da so j! dvorili. Dasi iz opicam podobnega plemena, je bila vendar le ljubka in nežna, toda skrlvnostnejŠa in molčečnejša od staroegipčanske sohe. Imela je gladko čelo in mrzle oči, da nisi mogel nobene njene misli prijeti In morda pod njenim razkošno vezenim zelenim satlnom, ki je pokrival njena ozka prsa, ni utripalo prav ničesar, ničesar vsaj, kar bi mogel razumeti Evropejec. Rodila se je v Franciji kjer so io tudi krstili kot katoličanko; v nekem slovitem samostanu so jo visoko vzgojili ter je znala plesati ljubimkati in zbrano poslušati Beethovna. Nlene vitke roke in drobne ustnice pa so tudi poinale vse, kar vedo evropeiske lahko-krilke: to je bilo zapitano v dvoumni ironiji njenega nasmeha. Toda vse to: — samo, samo obleka. Samo obleka je očitavala njeno neprikrito časti-hlepnost ?o dosegi moža Francoza, ki bi ji oskrbel do'* rvinsko pravico zmagovitega naroda; samo
obleka iz pariškega blaga, pod katero se je zakrivala azijska duša, ki se upira vsakemu nasilju; kajti azijska duša je prestara in tisočletna kultura jo je že preveč izkristalizovala. da bi jo sploh kdo mogel preobraziti ali pa razrešiti. Noben zapadni mislec, noben mojster dušeslovja bi ne mogel prodreti niti v obliko anamskih sanj Fujeve hčerke Nguyen-Hoc.
. . . Ves Saigon je bil tu. To je bila čudovita mešanica poštenih ljudi in takih, ki to niso bili, — no, ti so bili številnejši, kajti francoske naselbine so pravzaprav smetišče vse gnilobe in vseh izrod-kov, ki jih izbljuje in izmeče prestolica. Tu je bila množica sumljivih ljudi, ki jih kazenski zakonik, preohlapna pajčevina, ni znal pridržati v svoji mreži: bili so bankroterji pustolovci dragoletniki. izkušeni soprogi in vmes tudi nekaj vohunov; tu je bila množica preprijaznih žensk, ki št> znale po sto in sto načinih grešiti in jim Je bilo zakono-Iomstvo 5e nekaj najnedolžnejšega. V tej greznici so redki poštenjaki ln redke čednosti celo motile.
Čeprav je bilo to sramotno življenje občeznano, razkrito m. običajno, vendar so ga priznavali in z njim SOglaSali čiste roke so se brez studa stiskale Z Umazanimi Proč od Evrope se Evropejec, kralj nt zernlii z radostjo poeta vi ja nad zakone in dobro lil zlo, ki jih ošabno gazi z nogami. V Parizu ali pa v Londonu je morda tajno življenje ostudnej-še kot tu v Saigonu, toda je pa prikrilo, je življenje za zaprtimi oknicami V naselbinah pa se pregrehe ne bojijo solnčne luči In čemu bi preklel
njihovo predrzno odkritosrčnost? Ce je hiša iz stekla, si prihraniš iluzijo in hinavščino.
mm*
Zdravnik Ravmond Mčvfl se je zakasnil, zato se ni udeležil plesa. Komaj da se je pojavil v dvorani in po sobah in si je rajši izbral park za temelj zasledovanja žensk. Nocoj jih ni lovil kar slučajno, temveč je prcžal le na Marto Abelovo in gospo MalaisovO, da bi si osvojil eno ali drugo. Toda sreča mu je bila sovražna: na ovinku drevoreda je trčil na gospo Ariettovo, ki se j! ni mogel umakniti. 2e ves mesec je zamudil vsak tedenski obisk, zdaj pa ni mogel ubežati opravičilu.
Gospa Arlettova Je bila dostojna gospa, ki je v Saigonu slovela kot silno svetohlinska. Če jo je izdal ljubimec, je to ni mnogo razburilo; občutneje jo je dirnila razpoka, ki jo je to izdajstvo zarezalo v njen proračun.
»Zdi se ml,« je dejala povsem mirno, »da vam srečanje z menoj ni po godu. Pa zakaj? Drug drugemu res nisva ničesar več: to ste mi dali razumet1 brez ovinkov, tn čeprav bi mi bil prijaznejši razhod ljubši, vendar vas ne bom več vabila k sebi O tem bodite prepričani.«
Mevll se je udano skuSal opravičevati.
»Prosim vu . . . puativa to! Saj nisem niti najmanje jezna na vas! Vi me ne ljubite več, jaz var sploh nisem ljubila, a ostaniva pa vendar prijatelja Samo to besedo Je: včeraj sem vas pričakovala.., bil je za obiske določen dan . . .«
Mevil h je razumet
Stran 2.
•SLOVENSKI     NAROD*   Qno4. oktobra is«a.
stcv 225.
Madžarska dvoreznost.
D^Ina mobilizacija. — Madžari v zvezi z Bolgarsleo, Odposlanec Aleksandrova v PefctL
— Bndrmpešta,  3. oktobra. (Izv.)
47aš dopisnik je izvedel iz poučenega vira. da sta povodom zadnjih pogajanj med malo antanto in Madžarsko v 2e-revi zahtevala jugoslovenski in romunski delegat od grofa Bethlena, naj razpusti iredentovske organizacije v Madžarski Ministrski predsednik grof Be-tlden je to obljubil, na kar so mu zastopniki male antante obljubili, da bodo podpirali prošnjo Madžarske za posojilo. Izjavilo pa se je grofu Bethlcnu, da se bo akcija za madžarsko zunanje posojilo razvijala v istem teku, kakor se bo vršil na Madžarskem razpust vseh tajnih in iredcntovskih organizacij. Med tem je madžarska vlada tudi v tem slučaju igrala svojo običajno dvojno vlogo. Istočasno, ko je v Ženevi oblju-bovala vse, je delala doma ravno nasprotno. Tako je ravno te dni pozval trojni minister pod zastavo vse mladeniče od 20. do 25. leta. Poklicani vojaki so morali podpisati izjavo, da vstopajo prostovoljno v vojsko. Vojaki, ki bi £neli služiti v Budimpešti, so bili pozvani v provinco, da bi zastopniki antante v Budimpešti ne opazili velikega števila vojaštva. Za vežbanje teh vojakov so angažirali častnike, ki pripadajo organizaciji legitimistov in »probuja-jočih se Madžarov«. Ti častniki imajo vsak dan pred vojaštvom govore in pre-
davanja v vellkomadžarskem duhu ter pozivajo vojake, naj bodo pripravljeni na velike dogodke, ki bodo kmalu nastopni To vse te godi sporazumno s bolgarsko vlado, ki trdi, da Ima pozitivne dokaze, da Je bilo v poslednje dogodke na Bolgarskem zapletena tudi ju-goslovenska vlada. Bolgarska vlada pravi, da bo Jugoslavija svojo Igro kmalu ponovila in zato se je treba sedaj pripraviti za boj na življenje in smrt Kakor poročajo, si je Cankov dal po svojem poslaniku v Budimpešti poročati o oboroževanju na Madžarskem. Danes je došel v Budimpešto tudi posebni zastopnik Todora Aleksandrova. Včeraj je bilo v Budimpešti več javnih shodov, na katerih so govorili notranji minister Rakovski, bivši minister Lu-kacs, Štefan Friedrich in Jurij Gomboi. Štefan Friedrich je dokazoval, da se ima Bethlenova vlada zahvaliti za vse Društvu probujajočih se Madžarov in da je krivično, ako preganja sedaj sporazumno z malo antanto to organizacijo, Gomboš je imenoval lojalnost napram mali antanti anahronlzem, ker se Madžarska more nahajati napram mali antanti samo v borbenem stanju. Napovedoval je odločno borbo proti onim, s katerimi je grof Bethlen sklenil v Ženevi sporazum, zaradi česar bo priiei prod narodno sodišče.
Zmede v Nemčiji.
Katoliški epat kopat proti revoluciji, — Nemški nacijonadistl proti pučem. — Kahr gospodar Bavarske, —■ Napetost med
Berlinom in Bavarsko. — Stresemann pred padcem. — Demisija
dveh ministrov.
— Berlin, 2. oktobra. (Wolff.) V vseh katoliških cerkvah Nemčije je bilo prečitano pastirsko pismo, ki se glasi: Najstrašnejša vseh svetovnih vojn leži za nami. Toda namesto da bi se delalo za sporazum In pomiritev narodov, se oklepa današnja človeška družba ozko-srčne sebičnosti in zagrizenega nacijo-nallzma. Drugi zopet žive v plamiečl maščevalnosti In z nepremišljenim! delanji škodujejo narodu In domovini. Oni prav tako škodujejo skupnosti kakor dotični, ki sanjajo o revolucijah ln hočejo doseči lepšo bodočnost potom uporov m novega krvoprelitja. Ml se odrekamo vsem mislim m načrtom sovraštva ln maščevanja. Ml nočemo sovražnikov uničiti, nego pomiriti, nočemo narodov razdvajati nego zedlnltl; mini no bomo Izpodkopavall, marveč ustanavljali.
— Berlin, 2. oktobra. (Uradno) Pustolovščina v Kustrinu je bila hitro končana. Posredovanje vojaškega odreda je prišlo le malo do veljave. 400 razgrajačev pod vodstvom dvanajstorice kolovodij je bilo aretiranih in razorože-nih. Pri obhodu po okolici Kustrina je policija ujela 30 mož broječo tolpo. Včeraj zvečer je prišlo med vojaštvom ln "uporniki do krvavega spopada. Uporniki so imeli 1 mrtvega in nekaj težko in lahko ranjenih. Vladne čete nimajo nobenih izgub.
— Berlin, 2. oktobri (Wolff) Danes dopoldne se je vršila seja voditeljev koalicijskih strank z državnim kancelar-jem, ki se je je udeležil tudi vodja bavarske ljudske stranke. Državni kance-iar je pojasnil temeljne smernice svojega današnjega govora v državnem
ZborU. VpriČO velike važnosti predsto-•ječih ukrepov na polju notranje in zunanje politike SO voditelii frakcij zavzeli 'stališče, da se morajo najprej posveto-i.vati s svojimi frakcijami. O sklepih bo
državni kancelar obveščen do 7. ZVe-;cer. V zvezi s tem je pričakovati, da gga bo današnja seja državne zbornice
Vršila šele zvečer.
— Berlin, 2. oktobra. (K.) »Lokal-fnzelger« poroča !z nemško - nacijonai-
nih virov: Odklanjamo VSO DOSklJSe kakor Je oni v Kfistrirra aH svolečasnl Kappov puč. Diktator, ki bi no Ime! zakonite oblasti m bi se no opiral na zakonito moč, bi no mogel voditi Nemčije k okrevanju ln svobodi.
Berlin, 2. oktobra. GO Državno-žborska frakcija bavarske ljudske stranke je pravkar izvedela, da je generalni državni komisar dr. Kahr Imeno* ran za bavarskega ministrskega predsednika. Iz Monakova se ta vest uradno Še ne potrjuje.
— Monakovo, 3. oktobra. (SK) *Mttnchener Neueste Nachrlchtenc poročajo, da se vrše ta čas med bavarsko ln wurtcnberško vlado posvetova-snia o splošnem položaju. V VVurtenber-tv baje nameravajo sprejeti nemJko nacionalista v vladno koalicijo.
— Monakovo, 2. oktobra. (SK) Iz dobro poučenih krogov, ki so v tesnih Stikih z diktatorjem Kahrom, poročajo, da je napetost med Kahrom In berlinsko vlado vedno večja. Nasprotij večkrat nI mogoče odstraniti. Mnogi domnevajo, da so bo moral Streseinann a Kahrom končno sproti.
— Monakovo, 2. oktobra. (Izv.) Generalni komisar je izdal   dve naredbi«
jo, vsaka sabotaža pa z velikimi denarnimi globami in ječo. V slučaju, da je zahteval sabotažnl čin kako človeško življenje, se kaznujejo krivci s smrtjo. Vse stavke so prepovedane. Te naredbe so izzvale veliko razburjenost pri liberalnih strankah ter izgleda, da so naperjene samo proti njim.
— Berlin, 3. oktobra. (Izv.) Zaradi nastopa predsednika nemške ljudske stranke Scholza, ki ga je podpiralo desno krilo stranke proti koalicijski vladi, je včeraj nenadoma nastopila kriza. Nemška ljudska stranka je postavila zahtevo, naj se sprejmejo nemški nacijo-nalci v vlado, naj odstopita ministra Helferlch in Sollmann in da naj se odpravi osemumi delavnik. Pogajanja so potekla brezuspešno, ker so socijalni demokratje odločno odklonili te zahteve. Po vrnitvi državnega kancelarja od državnega predsednika se je sestal ob pol 11. zvečer ministrski svet, ki je imel sejo do 13. ponoči Državni kancelar dr. Stresemann je sporočil državnemu predsedniku ostavko ministrov Rau-merja in Luthra. Minister Raumer je odstopil na podlagi včerajšnjega sklepa nemške ljudske stranke, ker so nastale diference med njim in stranko glede gospodarskih vprašanj. Minister Luther je odstopil, da napravi prostor kmetijskemu strokovnjaku, ki bi imel v desničarskih krogih večjo avtoriteto. Kot Luthrov naslednik se imenuje VVaren-boldt, ki je v dobrih zvezah z nemškimi nacijonalisti in ki je tudi v pruskem kabinetu sodeloval s socijalnim! demokrati. Položaj Stresemannove vlade je ne-vzdržljiv. Računajo, da se bo Strese-manova vlada umaknila desničarskemu
kabinetu. V novi vladi bi sodelovala razen nemških nacijonalcev in nemške ljudske stranke centrum in bavarska ljudska stranka. Stališče socijalnih demokratov Je še nejasno. Kot voditelja prihodnje vlade se označujeta pristaš centruma Stegenvald, ki bi bil državni kancelar, in Helfcrich kot finančni minister. Tudi ako demokrati ne bodo sodelovali v novi vladi, bt razpolagala v parlamentu s slabo veČino.
— Berlin, 2. oktobra, (Izv.) Danes je odstopil bavarski ministrski predsednik Knllling in pride na njegovo mesto dosedanji generalni komisar Kahr. Kakor znano, je bil Kahr imenovan od bavarske vlade za generalnega komisarja in je proti temu imenovanju protestirala državna vlada v Berlinu, ki je postavila Vojnega ministra Gesslerja za diktatorja V celi državi. Ker je zdaj dr. Kahr imenovan za bavarskega ministrskega predsednika, je verjetno, da je S tem tudi rešeno vprašanje njegovega koml-sarijata. Liberalni krogi sodijo, da Se S
tem imenovanjem položaj nI izpremenil, ker bo Kahr, kot *nan monarhist nada* ljeval svoje delo.
ŽITA NA BAVARSKEM?
— London, 2. oktobra, (izv.) »Sundav Ezpreas« poroča iz Monakoveza, da St nahaja bivga cesarica Žita tamkaj In dt Jfl V najtesnejši svezl s vsemi, ki delujejo sa vspostavttev bavarskega kraljestva. Ona misli, da kadar pridejo Wlttclsbachi zopet na prestol, prevlada v bivši podonavski monarhiji vpliv Madžarske !n tako nastop! priliki, dt le sagolovt madžarski prestol njenemu prvorojencu Otona. Dopisnik dostav-
Konec revolucije na Bolgarskem j
Moratorij za plačila.
— Beograd, a. oktobra, (izv.) Po poročilih Ig Sofije je bilo povodom za-dušenja komunistične vstale ubitih 2000 komunistov, 5000 pa ujetih. Vsi ti ujetniki razen njihovih voditeljev, ki so večinoma te postreljeni, sa bodo izpustili na svoboda
— 80113a, 8. oktobra. (Izv.) Komo-nistlčna vstaja je popolnoma zadušena. V provinci Je bilo aretiranih več tisoč komunistov. Da bi so obnovilo gospodarsko življenje, ki je zaradi poslednjih nemirov popolnoma počivalo, je bil včeraj proglašen moratorij za vsa plačila, zapadla od 18. septembra do 9. oktobra,
— Beograd, 3. oktobra. Zunanjemu ministru dr. NinScu je poročal načelnik oddolka za jamo varnost. Dika Lazić, o položaju beguncev is Bolgarske, ki so pri* Ležali k eam. Odločeno je, da se imajo bol*
Sa raki emigranti razporediti po notranjosti rbije pod pogojem, da se sadrže na našem osemlju popolnoma nevtralno in da ne pod* vsema jo nobenih akcij.
MANIFEST PROTI MUSSO-LINIJU IH FAŠIZMU,
— Rim, 2. oktobra. (Tzv.) Komunisti so fiotell spraviti preko meje manifest, naperjen proti Mussoliniju in fašizmu, ali manifest se zaplenili ob meji, ne pa da bi se mu s tem preprečila pot v evropsko Javnost, ker manifest prlobčujejo Italijanski lisU po vrsti. Manifest pravi, da Je delavstvo dvijmilo svoj glas proti izdajalcu proletarijata Mus-■olir'Ju. ko so goreli delavski domovi po rtallJI. Imenujejo za Nerona v Črni srajci, ki Je požiral na tisoče delavskih domov ln 70 tisoč delavcev vrgel v sapore, ki le uničil vsako tiskovno In aborovalno svobod"*. Sedaj listfva blaznlk Mussollni vojno. Nobene volno več! Dol a novim rimskim »Kalser-Jem«! Dot s emirni srajcami 1 Živela svoboda!
NOVE ITALIJANSKE PODMORNICE.
— Flm. S. oktobra- (Izv.) »Giornnle d* Italla« poroča lz Oenove, da se Je posrečilo po dolfik poskusili sestaviti aov tip podmorskih čolnov, ki prekašajo po svoji brzini in bojni sposobnosti vse dosedanje. Z novo iznajdbo Je zagotovljen v bodoče Italiji pre-vladajoči vpliv na morju.
GRŠKO - ITALIJANSKI SPOR.
— Risa, S. oktobra. (Izv.) »Tribuna« poroča, da so dospeli Italijanski člani preiskovalne komisije iz Janine v Brindisi in da so takoj odpotovali v Rim. Preiskava Je doznala, 'da se le umora italijanskih članov razmejitvene komisije udeležilo 13 oseb, od katerih jih Je 12 na grSkem ozemlju, trinajsti pa Je pobernil v Albanijo, kjer so za albanske oblasti aretirale. Napadalci so bili oboroženi pri napadu s puškami.
PnMtmne vesti.
tla, da Jt čnl vse to Iz ust Visoke vlada«
=3 Redukcija na poslu. Ministrstvo za socijalno politiko in agrarno refor* mo se ukine Itd. S takimi in enakimi, debelo tiskanimi in tendenčnimi naslovi razširja »Jutro« svoj brezvestni defe* tizem in zastruplja našo javnost s čedalje večjo nezadovoljnostjo proti državi in vrhervni upravi. Časnikarsko banditstvo, specijelno te vesti, se raz* vidi na dejstvu, da je Svetozar Pribi* čević, njegov vodja, še pred par dnevi v narodni skupščini grajal Število mini* strov rekoč: »Kako se može braniti taj broj od 19 ministara kad se sa sviju strana traži redukcija v nafto j državi.« Zahtevo po ministerijalni redukciji je podprl s selo tehtnimi razlogi in pred* lagal 8 <r!o 10 ministrov ta vso državo. Dv« dni nato se na seji ministrskega sveta sklene redukcija števila ministrov na 14. Takoj pograbi »Jutro« vest in napiše »Reakcija na poslu«. Taka poli* tika brez vesti in odgovornosti. Skrajni čas je, da so za tako brezvestnost pri. kroji novi zakon in onemogoči zloraba tiskovne svobode v defetistične na* mene.
aas Zakon O srednjih šolah. Včeraj ob 16. SO se sestali v ministrski sobi narodne skupščine član! sekcije zakonodajnega odbora sa zakon o srednjih Šolah. Na tem sestanku se je razpravljalo o načrtu takega zakona, ki za je izdelal poslanec Relsner. Posl. Relsner je o tem obSirno referiraj. Prvi del njegovega predloga je Čisto pragmatičen, drugI del pa govori o ustroju srednjih iol samo načelno. Sekcija je sprejela predlog poslanca Relsnerja, da nadaljuje tekom tedna Intenzivno svoje delo. da se predloži zakon o srednjih lolah čim prej plenumu zakonodajnega odbora in parlamenta.
** Pomočnik finančnega ministra Za pomočnika finančnega ministra dr. Stojadlnovtfta je imenovan Srečko Tesl'Ć, dosedanji pomočnik; ministra sa agrarno reformo.
— Krivična razdelitev prispevkov ta DruStvo narodov l 1924. Tajništvo Dmltva narodov objavlja razdelitev prispevkov posamnih držav za DruStvo narodov 1. 1924, \i katere posnemamo, da bo vplačala med drugim Anali ta 63 edinic, Ttalila 61. Kanada 35. Itd. Jugo« slavlja pa 26 edinic, medtem ko bo to breme znašalo pri mnogo Jačlih drža* vah. kskor n. pr. pri Belgiji 15, pri Ho. lendMI 20. pri Švedski 18. pri SvicI 15,
Čflen ;e nadalje egoizem, ki ]c prisodil Avstriji 1 (eno) odlnico, dasi jo ta država drnes ekonomsko žc zelo krepfca, Bolgariji 7, Grčiji 10, Perziji 6, Finski 10, Ogrski 4, Radovedni srao, ali bo Društvo narodov upoštevalo Jugoslavijo tudi v razmerju te, v ostalem ne* pravilno razdelitve prispevkov za njeno vzdrievanje,
ta Prezldent Masarvk o pravi re-HfOl V Pragi se je vršil češkoslovaški protestantski kongres, ki je odposlal k prozidentu Masarvku delegacijo, katera SO mu je zahvalila za njegovo delovanje v svrho čiščenja in poglobljenja religijoznega življenja. Deiegatjo so izrekli željo, da bi se religija nikdar ne mešala v politiko, vsekakor pa ostano odločujoč faktor v življenju narodov in posameznih oseb, ki bo določal smer ln vsebino življenja v javnosti in v politiki. Prezldent Je v svojem govoru nagla-šal, da je istega mnenja, da se religija ne sme mešati s politiko. To pomeni praktično ločitev države od cerkve. S tem dosežemo šele, kar zahtevate, da naj bo religija centralni faktor v življenju, ki določa tudi cilj javnega ln političnega življenja po svojem resnično krščanskem duhu. Ccško reformacija nas je podučila, da ima religija svoje naravno srediSče v ljubezni do bližnjega, to je v temelju vse morale. Čc5ka reformacija se je trudila pred vsem za moralno povzdigo. Kdor laže in dela nasilstvo, nima pravo religije ln je ne more imeti. Jaz se držhn Svetega Janeza, da oni, ki ne ljubi svojega bližnjega, katerega vidi, ne more ljubiti Boga, katerega ne vidi
se Klofač pristopil k »Češkim bratom«. Senator Vaclav KlofaČ je prestopil k evangeljski cerkvi *čeSkih bratov«. Motiv je političen. Klofač pravi: »Tam. kjer ilve protestanti in kjer so močne evangeljske občine, tam vlada češkoslovaška enotnost, tam* je doma ljubezen za skupno našo stvar in za republiko. Kjer tega ni, tam razsaja tllin-ka ln veleizdajstvo.«
= Federacija legtjonarjov malo antanto. Na posebni konferenci legijonar-jev C. S. R., Jugoslavije in Romunije, ki se je vršila po kongresu v Bratislavi, je bilo sklenjeno, da se ustanovi iede-racija legijonarjcv male antante. Nienl cilji bodo: 1. gojiti bratske stike med bivšimi jugoslovcnskiml, romunskimi in češkoslovaškimi dobrovoljci, ki so se v svetovni vojni udeležili bojev proti centralnim državam za osvobojenje zatiranih avstrijskih narodov; 2. utrjevati solidarnost teh narodov, da bi bilo mogoče kljubovati skupni nevarnosti, ki preti edinstvu teh treh, na razvalinah avstro-ogrske monarhije ustanovljenih nacljo-nalnih držav; 3. poglobiti in ohraniti gospodarske stike med drŽavami male an-tants, ln 4. uresničiti ideale nacijonalno svobode, demokracije, napredka in socijalne pravičnosti med svojimi narodi. Sedež tajništva federacijo bo v Pragi. Glede imena in statutov se bo vršila Še posebna konferenca delegatov v Kološ-varu.
= Madžarska rrasifstva nad Slovaki. Na Slovaško prihajajo poročila, kako razumevajo madžarska vlada in njeni uradi varstvo manjšin. Slovaki, kateri se odknro priznavajo k svoji narodnosti, so preganjani in se neprestano uprizarjajo proti njim razni procesi, češ da s svojo slovaščino ogrožajo Madžarsko.
V Bekeščabi, kjer živi približno 40.000 Slovakov, se vršo smotrena preganjanja in sicer na ta način, da Slovake na golo ovadbe aretirajo in gonijo v vojašnice ali oa na policijske urade, kjer jih SUrovo trpinčijo in mučijo, na kar jih potaknejo po ječah, da ne morejo iskati zdravniške pomoči. Oiavno zasledovalno službo proti Slovakom Izvršujejo madžarski skavti, ki provocirajo proti nadležnim Slovakom spore in spletke. Preganjani Slovaki na Madžarskem zaman prosijo diplomacijske pomoči Njih glas je glas vpijočega v puščavi Co primerjamo razmere madžarskih manjSin z razmerami slovanskih manjšin, potem §ele prav vidimo* na kako različen način si je mogoče razlagati zakon glede varstva manjšin.
— Vprašanje madžarskega posojila. Svet Društva narodov je imel v navzočnosti zunanjega ministra CKK dr. Be-neša tajno sejo, na kateri se je razpravljalo o finančni vpostavitvi Madžarske.
V navzočnosti zastopnikov zainteresiranih držav je svet sprejel resolucijo, ki pooblašča tajništvo Društva narodov, naj prouči vprašanje glede posojila Madžarski Madžarska, Romunija, Jugoslavija in Češkoslovaška so udeležo posvetovanj, ki bodo posvečena temu problema. Sklepi morajo biti soglasni.
— 2rtve bolgarske revolucije. Iz
Sofije prihajajo vesti, da je imenovan vojni minister 2ekov za bolgarskega diktatorja. Odkar je izbruhnila revolucija, pa do sedaj, je bilo ubitih 2000 oseb, 5000 vstaSev pa je ujetih. Ujetniki so bili kmalu osvobojeni, tzvzemš! 20 komunističnih voditeljev, ki so jih vladne četo na mestu postrellle.
m »Dalmatinski Radikali bo Uhajal t Splitu. Splitski listi poročajo, da bo od 15, trn, dalje (lasno radikalne stranke v Dalmaciji    »Dalmatinski   Radikal«    Izhajal y
Julijska krajina.
— Poitailjančevanjo slovenskih šot na Goriškem so jo pričelo, »Goriška Straža« je dobUa vest, da je oblast izdala za nekatere slovensko kraje na Goriškem ukaz, da se mora vršiti v prvem razredu ljudske šole odslej naprej pouk Izključno v Italijanskem jeziku. Slovensko prebivalstvo je ta ukrep italijanske oblasti pretresel do dna duše. Dne 25. junija 1921. je takratni ministrski predsednik OiolltU v rimskem parlamentu svečano zatrjeval, da bodo sodržavljani slovenskega pokoljenja vživall v Italln* svobodo, ki bo Italijanom v posebno diko ln bo lahko služIla za vzgled vsem državam v Evropi Ukaz o Italijanskem poduku v slovenski ljudski šoli nam znova lasno priča, koliko so vredno še tako svečano Izjavo velikih italijanskih državnikovi
— Slovanske In hrvatske učitelje mečejo na cesto. Včerajšnji »Edinost« poroča: »Z dežele nam prihajajo vesti) ki morajo vzbuditi srd našega trpinčenega ljudstva in zgražanje poštenih Una di vseh narodov. Kar je bilo ostalo naših učiteljev vkljub vsem šlkanam, so sedaj vrženi na cesto z družinami. So med temi družinski očetje, ki ne vedo, odkod bodo jutri vzeli kruha za svojo otroke ... Ko so priili včeraj v Šolo, so jih odslovili Češ: saj niste več učitelji Ko so prišli v Pazin po plačo, so jih zavrnili, Češ: saj sto odpuščeni Nekatere so celo zasmehovali Češ* vsa Čast Vam, zadovoljni smo bili doslej z Vami I So med temi, pravimo, ljudje, Ki so absolutno brez vsakih sredstor, podobni beraču s popotno palico v roki in belo cesto pred seboj . , .c
— »Častna obveza ln čin politično modrosti«. V novembru 1920 je takratna italijanski zunanji minister v rimskem parlamentu Sforza obljubil na svečan način Jugoslovenom v Italiji »najširšo svobodo Jezika ln kulture« in dostavil je: »To bo za nas Častna obveza m čin politično modrosti«. Z nežno skrbjo hoče Itoliia spoštovati jugoslovensko lokalno življenje. Sedaj pa vidimo Italijansko kavalirsko skrb za jugoslovensko lokalno življenje, ki se izkazuje v popolni odpravi slovenske ln hrvatske osnovne šole in v odpuščanju slovenskih in hrvatskih učiteljev! Strašen zločin .si je nakopala italijanska vlada na svojo vest. Vso merodajno evropsko javnost moramo informirati o divjaškem nastopanju Italije proti njenim jugosloveruskim državljanom, da spoznajo pred vsem v Parizu, Londonu in v 2enevl kako kulturna jo v resnici ona Italija, ki se neprestano trka na prsi s svojo dvatlsočletno kulturo. Slovani, pri katerih išče Italija kupčij, mislite na svojo zatirane brate pod italijanskim jarmom 1 Sramota za ves kulturni svtt pomen* italijansko postopanje z Jugoslovenl Zato v boj za kulturne pravice naših rojakov v Julijski krajini!
— Kar je bilo, naj so pozabi! Udn-rec za udarcem, dan na dan! Italijanska vlada hoče z vso silo, kar najhitreje mogoče, zatreti in iztrebiti IukosI o venski živelj v Julijski kraJinL Kiivica, ki se godi Jugoslovenom na šolskem polju, kriči do neba. Po eni strani moli Italijan Jugoslovenskl vladi roko v spravo ln veliko prijateljstvo ob Jadranu, po drugi pa z drugo roko t!5čl ln davi nase nesrečnike, ki so padli v rimsko suž-nost. Nikdar ne doseže Italija sprave in prijateljstva z Jugoslavijo, ako bo tako nekulturno ln nečloveško postopala s svojimi slovanskimi podaniki! To je gotovo in ni dvoma, da 3« iej porušijo tudi dosedanji že prece; dobri gospodarski stiki z Jugoslavijo! Bol Jugoslovanov v Julijski krajini so občuti vedno hujše v Jugoslaviji, zlasti v središčih, v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Ta občutek se stopnjuje ln zadena Italijo lahko zelo estro po gospodarski strani! Vsprlčo strašnih italijanskih ukrepov prod .higoslovetiskema šolstvu pa Ima Izginili vsak spor med voditelii v Julijski krajini Kar jo bilo, naj so pozabi! Italijanska krivica Hh poziva v enotno fronto, trpinčeni narod to zahteval
* JnaaB romana smrl Umrl jo v Parira mani hrva taki plemenita* Mat* l1«!, ka-tereza ljuKvno razmerje • hčerjo belgijskem kralji, Lujlzo, je vsmra'.o svoj ras mnogo razburjenja. LnMza ;* bua poroće-ra s EUipotn Saksonski«*, katere« )e pft-e*\[& ln Živela s Mat**teem. Pretrpela sta oblk? preganjanja ut ecralanja nad Lmteo
tn Matašfćem. kl ca sta bHi neločljiva. Sole povojna beda la itaroit Ju Jo vnls narazen m Lujlia Jo ostala sama t oskrbi pri sorodnikih.
* Itanianska Drinceztnla Olovsnaa umira? Is Turtoa poročajo danes, da se je bolezen ItaUJnnsks prurcezinjo Oiovanne obr-rrHa na slabio in Jo njeno stanjo opatno. Pri drusl prlcezlnj! Mafaldl poteka leear normalno. V ameriške liste se Je rreko Pariza tanesla vest. da ste se prln:ei!n{l hoteli zastrupiti: Ižplll sta nekaj atrnpa pa w ju pravočasno reSfM. Poroko ?r^vi]o, da $ta storili to, ker te neCcta potocltl, kakor fele na dvoru, V amer!&'-<!h pnroiiiiu o ffodklh v Evropi mora biti v-d.iu kaj redneza.
za
Zbirajte znamke lu9gslfli[^JBaiicQul
•SLOVENSKI   NAieU D«  dne 4. oktobra 1923.
Stran 3.
Gospodarstvo.
Dr. Fran WInd!schen
i M nMm hariala 1523.
Poto leto po svetovni vojski smo v gospodarstvu ostal! Se daleč od normalnih razmer. Vprašanje nemških reparacij, največji problem povojnega gospodarstva, ne more priti do zadovoljivega zaključka, pa vztrajno mogočno ux:nkuie na ekonomske prilike sosednjih, zlasti novih držav na vzhodu in Jugu. Občutno smo prizadeti tudi mi. Razni drugi, žal ne redki incidenti gospodarskega in političnega značaja do-našajo vedno nove zapletke in ž njimi ovire tolike jakosti,   da se gospodarstvo v izmučeni Evropi ne more stabilizirati na ustrezni rezultanti. Neogibno je v takih odnosa jih, da more gospodarska konsolidacija le jako rahlo napredovati osobito v novih državah, katere imajo kakor naša premagati v res-p'ci ogromne težave ob urejanju in od-ločevanju  načelnih upravnih, ustavnih in ckonomsko-političnih vprašanj.
Naš    denar v svoji vrednosti na mednarodnem trgu močnejše valuje nego je v interesu rednega industrijalnega in trgovskega dela. Kakor v mnogih drugih državah z novimi prilikami moralo tudi naši gospodarski krogi trajno voditi račun o spekulativni strani in o aleatornih momentib v svojem obratovanju. Spričo občutnih valutnih fluktu-acij. ki bremene kupčijsko poslovanje, je razumljiva goreča želja gospodarske prakse, da pridemo s svojim novcem do  skorajšnje stabilizacije. V industrijalni   in   trgovski praksi je dandanes treba napete pozornosti m skrbne preudarnosti.   Položaj se hitro mtnjava in je treba trajne čuječnosft da nove prilike ne Izncnadljo z nepričakovano škodo in neprevidno izgubo.
Spomladi že se je pričelo sitno uveljavljati v našem gospodarstvu tr-d o p o m a n J k a n j e gotovine In občutna napetost na kapitalnem trgu. Prva povojna leta smo precej gladko prebili. Zadrege so bile lokalne in prehodne. V petem povojnem letu pa se je perpetuirala denarna napetost kot pojav, ki hromi in ovira cel naš denarni promet in trdo prizadeva vse kupčljske stroke. Daveča tesnost na denarnem trgu je zajela celokupni kupčijski svet, Tesnost je ostala v trdovratni permanenct Denarne zavode sili, da s skrajno varčnostjo obračajo svoj denar. Trgovcu in industrijalcu veleva, da uravnava celo svoje poslovanje raz vidik obstoječe trajne kreditne napetosti Na sebi težaven položaj poostruje okolnost, da ie močno opešala kupovna sila domačih konsumentov. Le malo strok se more ponašati z živahnejšim odjemom. V o b -če daje kupčiji signaturo medla konjunktura v domačem prometu in ponehanje večletne žive stavbne delavnosti. Lažje se gibljejo le tiste redke stroke, katere imajo odprto pot za s vojo robo v eksportu. Opešanje kupčljskega prometa je za nekaj časa razbremenilo naš železniški promet ter začasno potisnili nekoliko v stran sicer glasne tožbe o nezadostnosti naših velikih prometnih naprav. Baš sedaj pa se v Sloveniji oglaša mučno pomanjkanje vagonov za premog.
Za velike potrebe naše države z bogatimi resursami je razpoložljiv domači kapital daleko preslab. Nov kapital nastaja pri nas le v nezadostni meri. Tvorba je skromna in tako počasna, da nismo kos zadovoljiti trajno velikemu popraševanju po denarju od strani industrije, trgovine, obrta in kmetijstva. Industrija! na podjetnost, živahno trgovanje, nove naprave in eksploatacije večjega obsega bodo pač možne le, če dobivamo kreativno oploditev Iz drugih kapitalno bolj oblagodarjenih predelov. Kakor gre blago za višjo ceno, tako išče kapital obilnejšega obresto-vania. Sledeč spričo tega izravnavi napram južnim delom države in pokoreč se večnemu pravilu o neporušnl zvezi med popraševanfem in ponudbo smo tudi pri nas podlegli po treh letih nad-močni sili okolnosti ter prišli na brzo roko in morda hitreje nego smo pričakovali rudi v Sloveniji tekom preteklega in tekočega leta do prej nepoznane izmere obrestne mere. Zanimivo dejstvo, ki jasno dovolj ilustrira položaj v današnjih kupčijskih prilikah, pri tem je to. da se splošno v industriji rajše pristaja na trde kreditne pogoje nego da se odloči za neracijonalno motitev redkega toka uvedenega obratovanja. V vseh strokah trgovine in industrije so spričo podražitve obratovanja v vseh 'omponentah kolosalno narasle potrebe po obratnih sredstvih. Podjetnikom e danes res težavno vzdrževati ravno-ležie. Ni danes težko prešteti onih pod-etn, ki so v srečnem položaju, da mo-"eio obratovati ob lastnih sredstvih. " -nemberski ultimo je stavil bankirje •'kor trgovce pred silno težko nalogo. nni kakor drugi so bili v soboto veseli, ko je bila mimo.
Pomanjkanje denarja pa, žal, tudi po prvem oktobru ni odnehalo. Narobe, Pičlost je tolika, kakor je doslej nismo
poznali. Vse je v skrbeh za gotovino In za kredit Obrestna mera pa narašča. Ni dvoma o tem, da imamo 1 etos ie j ako težke čase pred seboj.
Redukcija kreditov pri glavnem kreditnem vrelu, dosledno vstrafanje na načelu deflacije osobito v prečanskih krajih, zadrževanje visokih svot denarja doma In odtegovanje živemu prometu, običajne velike Jesenske potrebe ostre položaj do skrajnosti. Na naši borzi se v skrbi za gotovino ponujajo valute pod svetovno pariteto — prepričevalen memento, da ni vedno modro premočno zabarikadirati se v tujih vrednostih. Slabo znamenje je, da se tujci na naših tleh oglašajo številno kot kupci za eksport, dočlm domačini gledajo od daleč brez gotovine. In signaturo našim prilikam daje destvo. da tuji kapitalisti nudijo dinarje v naši zemlji po kolosalnih obrestih.
Prof. dr. Fran Fllcr:
0 naši davčni reformi.
G. V. smatra svojo koncepcijo za veliko -pridobitev osobfto nasproti mešanemu davčnemu sistemu, kakor ga Imamo sedaj v Sloveniji, ki se mu zarad! svojih donos-nln zdi zastarel In vreden, da se kratko malo odpravi. V svojem elaboratu vlcfi g. V. utelešen Ideal davčne teorije: »eden neposredni, čisto subjektni, progresivni davek od celokupnega dohodka.« Oporekati mu moram tudi na to stran. O njej sem razmotrival že v prvem članku, toda, kakor opažam, ni g. V. prav nič uvaževal »dolgih« mojih Izvajanj, kot da niso v obče napisana. Sel Je hladnokrvno preko njih m ponavlja *e-daj svojo dogmo, ki mu jo naj verjamemo — brez. dokazov seveda.
Davčnoteoretskl Ideal Je,   kar se tTče obdačenja po osebni gospodarski zmožnosti, dosegel dosle! samo pruski sistem s  svojo kombinacijo v s e o b č e progre-srvne dohodnine   in  vseobčega Imovinskega davka.   V tem sistemu je res do zadnjega   Izvedeno    načelo osebnega davka. Poedfne vrste davčnih objektov In njfh donosov se same   zase   ne uveljavljajo nikjer kot davčne podlage, nego se vse suče edino okoli subjekta. Ob-dačujejo se dosledno celokupni (globalni)   dohodki in celokupne Imovine brez razlike,   kakor se pač družijo v gospodarstvu    poedlnega davkoplačevalca. Dohodnina Je glavni davek,   Imovinski davek pa služI kot dopolnilo za višjo obremenitev fundlranega   dohodka.    Pri obeh davčnfh vrstah Je,   ker Imata vsesplošen (globalen) značaj,    s teoretskega stsl'šča •progresija upravičena tn celo nujna. Tako se davčno breme razporeja dosledno po Individualni    gospodarski    sili posameznih oseb. Toda pruski sistem zahteva dobro !z-vežr>ano  m  spretno   davčno  tnpravo,    pri I davkoplačevalcih pa dovolj davčne mora- j le. Potrebne so zlasti natančne Indlvldnnl- | ne davčne napovedi,   ki jih more v redu j polagati samo pismen narod z razvitim go- I spodarskhn knjigovodstvom. Zato Je ta sistem prfkladen le bolj z« države,   ki Jim gospodarsko težišče nI v agrarnem živilu, temveč v mestnem prebivalstvu, v industriji, trgovini in obrti. Sistem se Je v Pru-sIII pod Izredno ugodnhnl pogoji tudi praktično dobro obnesel. Vendar <pa Je v novejšem času jelo navdušenje zanj pojemati. Cujejo se resni prigovori posebej zoper Imovinski  davek,    pred   vsem zaradi ogTorrmlh tehničnih težkoč. ki Jih provzro-ča »priredba  tega davka. Oponaša se rmi nadalje po pravici, da ne upošteva razlik v   rentabilnosti   ali   donosnosti poedlnfh Imovinskih   objektov,   nego ohremenhife vse enakomerno zgolj   po   n^h denarni vrednosti. Ta hiba nI tako občutna, dokler I Je Imovinski davek zelo nizek, kakršen *e j bfl v PrusiJI. Drugačna pa Je stvar, ako bf se, kakor na qt. pri nas. hotel uvesti kot j nadomestek za naše dokaj visoke donos- i nlne.
Poleg pruskega   Imamo  še  drug tfp. al v teoretskem oziru nI tako zadovoljiv: tip tako zvanega mešanega davčnega sistema. V njem se spajata fn drug poleg drugega    samostojno   uvel'avllata hkrati oba momenta,   kf sta potrebna za davčno j odmero: objekt m subjekt. Zgodovinsko se j Je mešani sistem ponekod, kakor na pr. v ' Avsfr!!! In Ogrski, razvil Iz starih  donos- I nrn. ki so se kot  pristni   realni   davki  še j strogo držale zgolj objekta In  n'egovega i donosa. Tem davkom se je pridružila vse-občna (globalna)    dohodnina   kot   rnov'.t j davek po sublektu. A tuđi donosnlne same so se jele preosn-'vljatl in »prilagajati zah- ] tevi novejše teoriie, naj se pri obdačenfti j uvažujejo subjektivne razmere. Tip mešanega sistema je zelo razširjen. Razen sv-strHskega In ogrskega   sistema ;e semkaj šteti osobito angleško  dohodnin} (inrome tax) z njenimi »schcdules«, ki nallk našim donosnlnam  zadevajo   donosa Tz porllrln pridobitnih gran. potem novi francoski sistem z njegovimi »Imppots eedulaires«, ki ustrezajo   »kategorijam«   Italijankega sistema, osnovanega po angleških  in francoskih vzorcih. Vsi ti sistemi kažejo v podrobnostih sicer   marsikatere   razlike, v bistvu pa rnačljo eden In Isti tip. Vsem ?e skupna osebna dohodnina od ce. »kupnega dohodka, ki ji stoje ob strani posebni div-kl na poedlne vrste pridobita!« objektov, ostroma donosov. V tem seetavu se stare naše donosnlne dobile povsem drug pome« m druge naloge, nego so jih imele prej, ko so kot strogi davki po objektu stale ie vsaksebi In bile brez prave medsebojne zveze: Sedni so upravičene samo Še kot specialni david na fundirane dohodke. Kategorična trditev g. V<-a, da douosnlnt ne trvaiujajo
subjektivnega položaja, je bfla pravilna morda pred 30 leti, z današnjimi razmerami se ne strinja več. Saj mu ie vendar kot dolgoletnemu uradniku avstrijske finančne uprave dobro znan avstrijski zakon o neposrednih »osebnih« davkih I2 leta 1896., ki poleg vseobče osebne dohodnine obsega hkrati vrsto d o n o s n i n. Te donosnlne se na subjektivne momente ozirajo v toliki meri, da jih zakonodajalec sam Imenuje naravnost osebne davke. Rentni-ne, mezdnfne. plačarine so že po svoji naravi bolj osebni davki, bolj specialne dohodnine, nego H donosnlne. Celo naša hišna najmarma upošteva najmanj toliko r.ib-jektrvnlh momentov kakor na pr. ustrezna italijanska kategorija. Edina zemljarlna Je pri nas, pa tudi drugod še obdržala Izrazit značaj realnega davka po objektu. Vendar se I i njo, dasi nekoliko težje, dajo uveljavljati osebni momenti. Tako n. pr. pozna srbska zemljarina eksistenčni minimum. Med donosnlno in donosnino Je torej razloček: Imamo takšne, ki se oklepajo dosledno objekta, toda Imamo tudi modernizirane, ki skušajo zadostiti novodobnim zahtevam obdačenja po Individualnem gospodarskem položaju. Pavšalna obsodba donosnin samih po sebi pa že celo nI na mestu ondi, kjer tvorijo kakor pri nas skupaj z dohodnino enoten davčni sistem, v katerem obavljajo svoje orznnske funkcije kot specialni davki na fundirani dohodek. Vsako Izolirano ocenjevanje bi v takem primeru bilo enostransko fn torej načelno pogrešno. (Dalje prih.)
Zborovanje mariborskih
V smislu sklepa se je izvolil 7 članski odbor za presojo gospodarske zakonodaje. Izvoljeni so bili gg.: dr. Pl-puš, Glaser, dr. Muller, Kiffmann, Him-mler, Poljanec, ga Swaby. Župan je zborovalce še opozoril na naročilo sekc. načelnika v trgovskem ministrstvu, naj industrijcl svoje posebne želje pošiljajo pismeno na ministrstvo. Njegov poziv ob priliki obiska v Mariboru je dozdaj ostal brezuspešen. Pavšalna kritika brez konkretnih podatkov ne pomaga in ne zaleže.
O socijalnem zavarovanju je poročal stavbenik Glaser. Poročal je o Mariboru škodljivi centralizaciji okrajne bolniške blagajne in zavarovalnice zoper nezgode. S tem, da imamo v Mariboru samo ekspozituro, ki ne sme samostojno poslovati je obojestransko otežkočeno celo poslovanje. Glavno pa je: ves naš denar gre v Ljubljano, ozir. Zagreb In Beograd. Referent se je pri tem dotaknil tudi zelo važnega vprašanja: gradnje malih stanovanj s posojili denarja pri obeh teh zavodih. Govornik zahteva pravično porazdelitev kapitala, ki se nalaga In zbira v teh dveh zavodih, s tem bi bilo tudi pomagano stanovanjski bedi. Gra'a tudi, da se nove volitve v bolniško blagajno še niso Izvršile in da je cela industrija pri vodstvu brez vsake ingerence. Opozarja tudi na razne nedostatke v poslovanju obeh zavodov. V smislu referata se je sklenila rudi resolucija.
O razsod'šču za prepire iz pogodb z inozemci sprejeto, pa nejasno vladno poročilo naj se razmnoži ter porazdeli med interesente, in naj vsak dostavi svoje opazke.
Glavna točka, odločba stanovanjskega urada glede gradbene obveznosti industrilcev, se je rudi izvršila v naglici ob koncu med odhajanjem zboroval-cev. Poročal je mestni stavbenik Glaser. Nekaj industrijcev je na kratko predložilo svoje pritožbe o odločbi stanovanjskega urada, da morajo zidati. Iz'avili so. da so Hm visoki davki odnesli ves razpoložljiv kapital. Vlada naj jim nudi motnost, da morejo graditi. Kako naj zidajo, ako pa ne dobe pri nobeni banki niti za visoke obresti in niti za najmanjše potrebe manjše svote? — Sklenilo se je resolucija: Narodna banka naj Industri:cem nudi gradbeni kredit po 6%, država in občina naj gradbeno delo subvencionirata — potem je tudi mariborska industrija pripravljena ugoditi odločbi stanovanjskega urada.
—g Važnost reklame v Ap.?erlk!. Znani ameriški milijonar Ford, ki Ima tovarne avtomobilov, potrosi letos za reklamo 138 milijonov frankov. Da dobi to svoto za reklamo, vzame Ford od vsakega avlo-rrobHa, ki ga proda, 4 dolarie v to svrho. NVbrže je ta trgovska reklama Fordova združena s politično reklamo. Vse kafe, da bi Ford rad postal predsednik Zed:njcnih držav. Odslej upa FoTd prodati dnevno 5(0 svojih avtomobilov m raznih poljedelskih priprav.
— g Žrtve pr! dem. Lansko leto je bilo v naš! kraljevini prijavljenih 2715 slučajev nesreč pri delu, kar kaže v primeri s prejšnjim letom povllek za 264 žrtev. 100 slučajev je bilo smrtnih. Največje število nesreč je bilo v lesni Industriji in sicer «180, med temi smrtnih 22. Skoro vte delavstvo je bilo zavarovano proti nezgodam. Pričakujemo, da bo odslej zavarovano sploh vse delavstvo.
—C Za 100 dinarjev se je dobilo 2. olrt. 300 mllHonov nemških mark, 400.000 poljskih mark, 81.000 avstrijskih kron, 37 Kč. 35 Italijanskih Irr. 18.80 franc. frankov, 6 švicarskih frankov, 5 šnmgov ai l.lJB 'dolarjev.
—g Hmelj. Žalec. Savmska dolina, dne 1. olrt. 1913. Pri najlepšem vremenu se je njdi pognjl hmelj srečno spravil pod streho, ne da bi bil izgubil lepe, riatorelene barve. Od vsega letošnjega pridelka je približno 80% iz prvih rok; le pri velepro-d učen tih te nahajajo is prvovrstne tn ie
basane partije hi čakajo odjemalcev. Kupčija je pri nas prav živahna in tudi cene se Izboljšujejo; sigurno se bo v par dneh že plačevalo čez 115 Din sa 1 kg. Kdor še želi knptti našega lepega blaga, se mora požuriti m se naj obrne na naso tirne Oarno, katera je letos že postregla nekaterim vele-trgovcem m tudi pivovarjem. Vsa pojasnila dala vodstvo Hmelj- društva. — 2 a-1 e c, 2. okt. Tendenca čvrsta. Cene rasto-6a, (plačuje se do 468 kron za 1 kg.
—g Dobava električnega mattrtjeta. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vrflla dne 15. oktobra t. t ofertalna licitacija glede dobave raznega električnega materijala. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Dobava čevljev. Pri ode! en J u za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 10. oktobra t. L ofertnlna licitacija glede dobave 6000 parov podkovanih mornariških čevljev in 200 parov   brodskih nepodkovanlh
Čevljev. Predmetni oglas z natančneje mi podatki Je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v LJubljani Interesentom na vpogled.
—g Dobava materijala za Inštah " > rezervoarja za vodo* Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vrši-a dne 9. oktobra ti. ofertalna licitacija glede dobave raznega materijala za Instalacijo rezervoarja za vodo. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g  Dunav vpada. 2e mesec f  ' vp Dunav tako, da je vodostaj sedaj tak > n .-hen kak-r n: bfl nikdar tel   m 2 -serih let. PMtvost Reke       v lar-ski promet In provzroča zastoj. Wl:;. hI rc3-šl brodovi na črti Beograd-Dunaj m nehali   obratovati In sedaj   vozijo «;amo I manjši parobrodi.   Po vesteh Iz i r::^-j področja Donava ?e pričakuje. - ■ :• v: vpadanje vode.
?<-!t
— »Judri«. Sln^čna premiera Hcblove tragedije ni prK-abila toliko ljudstva, kakor »Azazel«. Skoda. KrnM večer je bil iako dober, deloma izvrsten In seveda le zlasti Marija Vera, ta veledramatska govorilna umetnica, vnaslovni ulogl d^sesrla Izreden uspeh. Da taJeoJ povem: V prizoru, ko ohz!?vi r^lrfema, mi le bilo n^ene glasovne sfle preveč. LTvažuioČ ves pato«. ki ie pHmeren t*V\ st*reiši tragediji, ki hrta dr"""*: pač vsi že r^zave^ro preveč pre-•pojen! z naturalizmom, d"1 bi narr ne motilo vfre. če Jtmnktma v šrrtorn, obdanem s i s^vaiaml. In v neposredni soteski speče Žrtve, katero namerava obgh viri, govori doj^e stvari fortlssfmo s povzdfgnienlm glasom. Ta pHzor m za mol okus mnogo prMobil s olaho (pritajnfm rl^om, v katerem je ravno Vera enako ve';Va mojstrica, kakor v kateremkol! registru To le rrlmo-g^ede. V ostalem sem se naslon'?' na Ve-rlnem velikanskem oktrsti, refcel hI ni*?Hnk-tu za nijanso fn pa za prehode. VcrznI Prehodi v glasu, v koloritu glasu m s tem v občutju, so še umetnost zase. Skrhlnšcko-vemn račinu prihajs rraeedPe te vn=te z visokim kotrrnom. garav naproti. Bil ie dokaj Imp^zorrten Holofemes z dobro masko tn se Je smel po nrflfvoffi razmahniti v dinamiki svojega glasu. Včasih p*č trdi tukaj malo preveč, Včas»h bi bilo bolj kraljevski ron prfetnej?! rn ver?efne!?l nego prehuda rojoofevost: nho Človeku trpeša In učinek začenja zmedlevatl. ako je Igralec preTogosto In predolgo nT1*! na svoj nnj-e^rtremenejšl ton. Pa v celoti Je bfl Skr-bliršeft prav dnst->fen dnrg Veri. katere umetnosti m živemu ognju gre <?eveda glavna In največja rashirra. da Je Ffeblova tragedija, kf je fornv?prav. n?gJ?de na starost, v svoH refleksi-, nostl !n skonsrru-frani psihologiji pravcati nemški Trmotvor, dosegla veTIk In nafbrže trajen ns-peh. Te Pa v Fr. .Vbrent^vem prevodu t^dl !ep*a. nego v težki In nefprorornT ne^f^lnl Izvirnika. Llp-'h se ie ko* režl«er On tudi v mon'šl vlogi) ze'o Izkazal. Seveda je Imel ob stroni p^cvetovalko .Marijo Vero, k! to deTo porna do poslednjih nftij: to ne zmanj-5u*e Lfpahovfh zaslug. Vsak režiser bi bfl v enakem o^iožafu hvaležen za prlporn^;*. Vodved^vl gre tudi bistvena z^slura na uspehu. Sekund'rala je Veri v vlogi sin-ž>brrfce Mfrze In |o diskretno podpirala. Tudi ansamblskl prizori so bili dobri, nič smešni, kakor se rado zgodi. Sploh posrečen večer. Toliko za danes. M. Z.
Emil Adamič:
U^lfcvISskl pevski zbor v JuIIj«?J
Pevski zbor udruženja   slov. učiteljev obstoji v Julijski Benečiji Že delj časa. Pod umetniškim In do skrajnosti požrtvovalnim vodstvom g. Srečka Kumra, učenca Pem-baurja v Lipskrm in izbornega pianista, se Je združilo okoli 60 pevk In pevcev-učiteljev v prekrasen mešan zbor, ki je z vstrajnimi vajami   fn   krepko  energijo  dosegel tako umetniško kvaliteto, da se sme brez strahu in s ponosom postaviti ob stran marsikateremu svetovno znanemu pevskemu zboru. Programi, ki jih poje ta pevski zbor, nad-krilh:jeJo po svoji izbranosti In glasbeni naprednosti prosrame vseh naših slovenskih zborov. Zborovodja g. Srečko Kumar le dokazal v izberi 5 skladb veščo in smelo roko, upoštevajoč po eni strani temeljito glasbeno izobrazbo svojih pevcev in njih redko kje tako dobri glasovni materijal, po drusd strani edinole umet. stran zasnovanih svojih koncertov. Vse, karkoli spominja na prežlti »Iiedertafelstil«  je brez pardona vrgel na cesto. Zdi se, kakor da za ta pevski zbor ne ekslstlra  nobenih  tehničnih  težav. Glasovni materijal teh pevcev je vzoren. Med basisti je lepo število oktavlstov. ki done kot orgije, redkokje najdeš v mešanih zborih takih tenoristov, kakor so tu. Alt Je sočen in v vseh legah enoten, sopranu pa manjka morda par izpopolnilnih  glasov In pri po-samnih pevkah  nekoliko samozatajevanja. Zbor dosega zbog temperamentnega vodstva take dinamične efekte, da sem se moral čuditi. Ti fortlss'mi n. pr. so tako silni da bi Jih pripisoval stoglavemu pevskemu zboru, nasprotno pa se odlikujejo pianlstimi po Izredni svoji nežnosti, naraščanje In padanje glasov spominja na rutini ran orkester, melodične črte so nepretrgane, vokalizlra-nje, Irvzemll nekaterih »e«. kar najlepše. Seveda bi bilo vse to nemogoče da nima zbor v dirigentu tako umetniško   čntečo edinico. G. Kumar je z vso dušo, a tudi z vsako svojo mišico in žilico pri deli. Njegovo dirigiranje le vročekrvno. Roke groze, prosilo, molilo, pojo. Vsak gib njegovega telesa se predvaja pevcem in se izrala   v njihovem predavanju. Morda pe ima to skrajno naporno dirigiranje tudi svolo senčno stran, ker naravna oslabelost dirigenta po dall*em izvajanju preide tudi na zbor. Kak^r hitro p^staneio zborovod^vl  rrbi medlaJSI. tudi . zbor pade v svoji silL  Tega pa se seveda I
ura-
, pri Kumru še dolgo ni baii. ker ie zdr^v, energičen in tilne volje.
Pevski zbor It abs »lvirai po Jul : ki Denečiii tekom svojega obstoja*Že lepo serijo krasno uspelih koncertov In nI čuda, če je, zavedajoč se svoje umetniške visine in hoteč pokazati slovensko s'asbeno kulturo svojim ItaBlanskim s državljanom, sklenil v dveh obrokih prirediti po vseh večjih Italijanskih mestih koncec t Pri tem ski':ou g-, je vod:i edini ple ceniti namen« seznaniti italijansko Inteligenco s slovensko ometno ra narodno pesnil 1 a ter |o s tem poučiti, r'a zavoievani in pridobljeni novi slov. državljan] niso nekulturna masa, -..č uvažavanja In spoštovanja vredni člani nove svoje domovine. Lojalni in pošteni,-niso imeli absolutno niti najmanjšega namena ošabno izzivati, ker se dobro zavedajo, da je le v iskrenem medsebojnem - -znavaniu mogoč miren razvoj njihovega življenja. Istotako so mislili in mislijo še mnogi italijanski Inteligenti, v naštm slučaju pred vsem gospodje, ki so nesebično in z veliko vnemo pevskemu zboru 1 i; - -1]ali pot in odstranjevali vsa mogoča na-sprotstva in težave. Naj omenim n. pr. le g. Marija N o r d i i a, znanesa italijanskega publicista in tudi ve«čeca glasbenika, ki me je neka] tednov pred turnejo posetil v Ljubljani, želeč za Italijanski tisk hif »rroa-cii o slov. glasbi, dalje g. kapitana Ar .1 Kreutzerja. pripadajočega sedanji italijanski vladni stranki, ki je z redko vnemo in skrajno nesebičnostjo prevzel posel impre-sarija ter s. Ariberta SmareRlia, sina slove-če*a skladatelja Ant. Smarejrlia, ki je oskrboval vzpodbujajoče članke za italijanske liste ter z g. Kreutzerjem posredoval pri najemu dvoran itd. Italijanski listi so pred koncerti prinašali z veliko poštenostjo lepo pisane Informativne članke ter po koncertih najlaskavejše ocene. Pri tej priliki moram omeniti, da je v sobotni Številki »Jutra« citirani članek Iz lista L' Avverrire oT Italija res IzSel samo v lokalni Izdaji. Mnogi italijanski listi, med njimi tudi »Lf Avvenire d* Ttalta« pa imajo še drugo izdajo za širšo Javnost, v kateri po navadi Jzpuščajo poročila, ki Imajo lokalni pomen. Ravno v tel Številki, kakor smo konstatirali pozneje v Trstu, je izpuščenih tudi več drusrih notic In ne samo ocena slovenskega koncerta. Dvomim tedaj, da bi »L* Avvenire d' Ttalla« namenoma ravno ob tej priliki zaereSII to netaktnost. Tudi ni bil to isti vzrok, ki bi pre-napolnil čašo potrpežljivosti naših pevcev. knr so mogli zgorpj omenjeni fakt ugotovit* Scle po vrnitvi domov.
Jnđrta-Prn'er'lela- Šaloma.
(K (premieri Hebblove »Judite«).
Tvoia usta so grenka, Johanaan
..... Mar Je ljubezen vedno
grenka? ...
Oskar Wilde: »Šaloma«,
V Eiireju, na p ^janah smrti, kjer se blede sence nekdanjcev trnova oživljajo In napajajo s srčno krvjo velikih pesnikov — tam Imaš sestre, otožna Šaloma, mala, bleda princema. Ne zdrzaj se. če so ti krvav! beli prsti nežnih rok. Glej sled krvi 1 na rokah svojih sester!
In veš, odkodi ta kri? Ker so preveč liubTle. — AH ni bilo tako? Mar nisi T ti ljubila z vso strastjo in vročJmi leljand svojega skoro še otroškega srca? »linčem »poljubftl hroja usta. Johsman« — le to si vedela, le tega si pros'la. Toda usta velikega preroka so te proklela — odsekali so mu glavo — poljub ovala si le megova mrtva usta. Grenak je bil ooliub in vsa večnost mu ne vrame grenkobe.
Heinrlch VOC Kleist je v svoji »Pente-zflcjlc razodel, kako silna je grenkra v ljubezni. Mlada kraljica Amar^nk, Pente-zfleja, si je v srcu Izbrala naikraanejšega grškega Junaka, Ahlla. Misleč pa. da pretira In zasmehuje njeno Ihibezen in vso 11 .c-no lepoto, se je vitka Pentezileia s kopo svoflh psov obupana m omotena vrzla v boju na Ahfla. Kakor blazna jo z noht! In zobmi sama pomagala raztrgati neerečnlka.
Groza p<a. ko se je zavedla svojega delanja. Solze kesanja niso našle poti iz nie-nfh očlj, zastrupljene so JI vrele v srce nazaj m trgalo se ji je srco v obupu. Brez telesnih ran je nmrla Pentezileia ob Ahilu s poljubom na njegovih krvavih ustih: »Na/bolj nesrečni od vseh ljudi — odpusti mi! ... Le poljubiti sem te mislila — -prav res Ie to . ..« Grozni poljubi, krvavi poljubi ljubezni, ki so mogoči samo v smrti.
In Judita? Ve'ika junakinji, rešiteljica lsrae1a. krepostna sveta žena. J?ea je tako — pravi Hsbbel — ai vendar ni res! Njegova Judifra uvodna cburpana: Nič , nič me ni iraalo — edinole mts»l na sebe samo. Samo Senika j« Judira, prevarana; sebe samo y* varala. Njeno mlado življenje, tako mirne In častivredno, je bilo eno samo brezmejno hrepenenje v samoti. Njegova sedanjost je en velik krik strasti, krvi, uničenja. Prihrdnloatl pa za to življenje nI. Pesnik Hebbei ni oaiel Ur&za, da bi našli-
ftrtn« 4#
»SCOVCNSE!   NAROD« Ono 4- oktobra 1923.
btev 22G
irai oevkoučso, brezupa© pneetoft*, kt m od*
(ara pred JtitUto po lavi Senom krriTtn 6W
nti nad mozoOarra Hokirsrnora. »Svat tem zabodla v srce m dobro tora zadela«. Ona, ki je hrepenela po materinstvu ki bela vredna roditi boia, ona vbito »prvega ta zadnjega moža na greta«, Čcgnr plod ae> mara zdaj nosi pod tvojim srcem.
Pojmite, drage tesrre, tako silno gren* kob o In tak obup? In de se mora kljub temu še nadalje živeti? Koliko vaz Je, žen In deklet, takfli, ki vam velja Hebblov hrrek, da trepetajo pred lastnimi tanjami. Ce pa dajo ljubezen, dajo same tebe, dajo vse, prav vse, kar so m kar Imajo m jim prav ničesar ne preostane — potem te pa hkra-tu zavedo, da so bfle možu le kakor vtno v trenotku žeje; Izposodil si Je iz njmovfli ustnic toliko ognja, da Je umoril In tmlčil, kar Je bilo v njih najsvetejšega,
Vse te, četudi ne ubijate v obupu, a rte okusile samo grenkobo v ljubezni, ste sestre Judite, PentezHeje, Saiome...
Marija Vera,
Reperfoir Narodnega gledališča v Ljubljani-
DRAMA.
$5reda 3. okf. Zaprto.
Četrtek 4. okt: Azazel  Red A
Petek 5. okt.: Kar hočete Red F
Sobota 6. okt: Smrt majke Jugovičev Izv.
Nedelja 7. okt,; Judlt. Izven,
Ponedeljek 8. okt.: Azazel Red C OPERA*
Sreda ^. Okt.: Novela od Stan ca; Zapečatene! Izrven.
četrtek 4. okt.: 7.*&Ao (gen .vaj a za Aldo)
Petek 5. okt.: Alda Izven.
Sobota 6. oktobra: Novela1 od SrtflCi; Za-pecatencl. Red B
Nedelja 7. okt.: ZrinjskI Izven,
Ponedeljek 8. okt.: Zaprto.
** Sprememba repertoarjs'. Ker je vo-
J5lSka £Odba odipovedala svoje delovanje pri Aid I v soboto dne 6. trn., se mora vr-ilti premijera Al de i& v petek. Zato o^o. Sarjamo občinstvo »prav osebno Pl le tDO-
cente na to spremembo fal M repertoar TU
ieJrocl teden kakor je igoraj naveden.
-i Iz gledališke pisarno nam poročalo, <Ja Je gospa Rewlczeva Indisponirana, ter poje danes zvečer le, da omogoči premlje-ro. Občinstvo se proei, da io vsa me na znanje.
— ifcgoslavenska Nllva. Iztiao* Jb bf. 7. za mjesec oktobar. P trski poznali publicista Origorlle Petrov n članku »Tragedija Rusije« crta rolKIcTcs I socialne poroda sloma Rusije s uspjeha boljševika. Ivo Vojnovlć javlja sa pjesrnorn »Pismo moj, koja Ode«, a Branko Mašio" novelom hs )>*o-gratfskog đačkog Života »Djakovaeie«. Ivan Nevtstič u eseju »FflozofHa I ŽTvot« Ogovori o filozofskim oprekam* n viirt i\-Vota. Milan Marjamrvfc nastavljal Svfjtt študiju Vladimir Na^or kao Tlfteinflalnl pjesnik. U pregledu hrta ocjnea Nenadov*-Ćevfli »Pisama iz Nemačke«, djela austrlj. fristorlka O. Bauera d austrljskoj revolu-"dll» aktuehri feljton Ise Velikanovi če »Pismo iz Dembellje« Itd. Jujrosl. Nffva< fzlazi dav puta mjesečno, a stoji 120 Din na go-dlnen. Pretplata Šalje se upravi i Zagreb, Marovska ulica 30.
—- Veselo vesti Kakor kujemo, te Oton Župančič že skoro dovršil novo dramo, ki se Člmpreje nprlzori v našem dramskem Tjledalršču. Baje tudi Pran Govekar piše novo dramsko delo, Z velikim veseljem pozdravljamo te velezanimfve literarne novice In dogodke z Iskreno Željo da se Č!m-preje uresničijo in z domačim t vetjem okrasijo naš Tulfjln dom.
—* »Ispod Ozrena«. Pod tem naslovom Je Izšla v založbi modeme kniižnfce v Beogradu zbirka pripovedk srbskega pisatelja Stojana Zlvadlnovlca. V lepem, po-rjudnem hi gladkem slogu Je zbral avtor te knjižnice spomine Iz krvave vojne rpro-slostl. V kratkih črticah o lastnih doživljajih fn stikih z Junaškimi srbskimi vojaki se wcall velika ljubezen do domovine hi na* roda. ki ne pozna granio celo v hipu, ko pisatelj vidi v duhu neskončno procesijo ubrtth In v težkih mukah umrlih sinov svojega ljubljenega naroda In Jim kliče: Ne to-žrte niti v življenju niti v smrti. Največja dela posaurnikov, največja dela naroda so bila ovita s {plaščem tuge, polna vzdihov In ožrvotvorjenna z bolestjo, ki Jo rodi oploditev, porod m mučna pot skoz! Večnost. Pojdite v miru I Vaša bolest Je velika, večna, toda blagoslovljena In plodonot-aa. Tako opravičuJa pisatelj žrtve, ki }Ih je clcfprlnesel srbski narod v času svetovne Vojne m tako Izzveni vsak njegov spomtn na mračno prošlost Pogreša p* se pri »jem psihološka poglobitev m realno razumevanje življenjskih problemov* ker Skuša pogosto ne povsem posrečeno, nadomestiti z Idealizmom in globoko Vero v tradicije.
— Novcta ot! Sfamea. Danes zvečer ee -uprizori prvikrat na našem odru Izvirna Irrvatska opera Novela od Stanca (Sala t Štancem) delo brezdvomno oajplodovitej-šega živečega hrvatskega skladatelja. De* janje samo se odigrava na glavnem trga v Dubrovnfkn. Glasba pa Je povsem moderna ter zahteva tako od pevcev kakor tudi prav posebno še od orkestra zelo mnogo. Delo Je bilo Že izvajano v Zagreba pod taktirko Fr. Rukavine ter doseglo popoten uspeh. Glavno ulogo poje na našem odru g. Zathev, Dubrovnlčana DJIvo g. So-wllskl, MIho g. Pugelj in Vlaha g. Bavto-vec. Kot vila nastopi g. Korenjakova. Dirigira g. MataČIČ, režira pa g. Sest. Kakor čujemo, se udeleži premijere sam tklada-datelj dr. Božidar Sirola. Po Novell se poje enodejansko opero Zagjecatend, katero Je komponira! Leo Blech. Delo Je komično bi se dejanje vrši okolo 1. 1830. Kot župan nastnpf g. Levar, njegova hčerka Je gdč, Thalerjeva. Gospa Rewlczeva poje ulogo mlade vdove srospe Jere. Poteg teh naetO-iptfo še gospa Smolenska. g. Kovač, Zupan, Finko, Perko m Bogojevlč. Režija v rokak g. Šesta, dirigira pa g. Baljutka, Začete* ločno ob pol L zvečer.
Sokolstvo.
PnnDOiaim 60-letDfce LJaliljaiBkega Seksla.
Povor dr. V. Mmndka m občnem zbor*. Bratje In teatre!
Kadar človek postane star 60 let in pregleduje, kar je doživel In naredil v teh letih, ima dosti opraviti, Ce Je bil količkaj živahen in delaven človek. Tem več bi imel opraviti Jaz, ko bi Vam danes hotel ln tudi mogel samo površno navesti vse, kar le naše društvo, kjer krepko deluje in Je delovala velika množina mož m žena, doživelo v 60 letih, kar obstoji, In kar Je v tej dobi delalo ln pridelalo za se in za svoj narod.
Ljubljanski Sokol — naj naše društvo imenujem s tem imenom, kakor Je bilo dolga leta v rabi in se v narodu zanj rabi še danes — Ljubljanski Sokol, ime Je to posebnega zvoka I Dve besedi sta, ali sta kakor debel sveženj listov v knjigi zgodovine Sokolstva, tem važnem delu zgodovine našega naroda v zadnjih 60 letih sploh — zgodovine trpljenja in vstajenja, muk ln veselja, potrtosti In navdušenosti, bojev ln zmag, zmag Sokolstva. zmag naroda. PredaleS bi šel, ako bi Vam prebiral vse te liste: dovolite, da se pomudim in še to samo kratko le pri zadnjih desetih' letih življenja našega društva.
Prcdno pa io storim, cfajmo, bratje In sestre, duSka čutu hvaležnosti do onih mož, ki so pred tolikimi leti, v težkih Časih, ko le bilo preganjano vse. Car je bilo slovel-sko ln slovansko, pa obenem v dobi. ko V mnogih večjih slovan. in drugih nirodik še nI bilo razumevanja ra telesne vaje m njih veliki narodni In kulturni pomen, uatanovm naše društvo, prvo na slovanskem J uzu, mu (lali trden temelj In mu znali pridobiti ljubezen naroda- Junaškim ustanoviteljem našega Sokola zatorej hvala In slava!
Pred desetimi leti. bratje in tettre, leo
smo bili zbrani prav tu, da slavimo petdesetletnico našega društva, takrat ko io naia srca In duše prekipevalo navdušenja, iskrenih želj, veselih nad za društvo, za Sokoi-
stvo, za narod; v tistih dneh, ko je LJubljana posebno Iskreno izkazovala simestlje Ljubljanskemu Sokolu, svojemu ljubljencu — mislim, da ga smem nazvati tako—: takrat, ko smo se v krogu čeških, srbskih la hrvatskih bratov vnemall za podvojeno delo v bodočnosti: tisto nedeljo, ko smo oduševljeni poslušali glasove srbske fanfare, z ljubljanskega gradu oznanjajoče daleč na Okoli, da so srbski bratje tu: — takrat, bratje in sestre, nismo slutili, da kmalu zatuli bojna vihra preko nas, takrat nismo mislili, da al ponosne zlasove srbske fanfare moremo tolmačiti ne samo kot oznanilo Srbskega poseta ob tako pomembni priliki, ampak tudi kot oznanilo skorajšnjega prihoda še drugih in Številnih srbskih bratov, ki nas ne posetijo samo v našem suženstvu, temveč nam prinesejo naSo svobodo.
Kratko po 50-letnici Je bilo prekinjeno delovanje našega društva. Še se Je v tej dvorani, ki Je videla že toliko trdega, pa navdušenega sokolskega dela, izvežbala slovenska sokolska vrsta za mednarodno telovadno tekmo v Parizu In še je ta vrsta častno zastopala naše Ime v središču sveta. Se je poletel Ljubljanski Sokol v Zagreb, da vrne hrvaškim in srbskim bratom poset Ob 50-letnici in tudi tam pokaže svoje Jubilejno delo: zbralo se Je takrat v Zagrebu tudi mnogo odposlancev srbskega Sokolstva iz kraljevine in prireditev Je Izzvenela v mogočno manifestacijo STbsko - hrvaško -slovenskega cdlnstva. Srbska fanfara na ljubljanskem gradu* stiki v Parizu s telo-vadsklmi tovariši Iz antantnlh držav, manifestacije za jugoslovensko edinstvo v Ljubljani ln v Zagrebu, vse to kratko pred vojno — zdi se danes, kakor bi bili nezavedno, gnani po neznani nam sili, takrat, kratko pred vojsko, podvojili s vole delo za razširjenje zavesti troedinstva našega naroda ln temu delu — opirajoč se na uspehe truda-polnega dela v telovadnici, na uspehe tehničnega dela, ki je condltio sine qua non za vse druge uspehe Sokola — pridružili prizadevanje, okrepiti stike z našimi prijatelji Izven Slovanstva. In skoro popolnoma smo dovršili tudi še priprave za III. slovenski vsesokolski zlet, ki so poglavitno slonele na našem društvu, priprave za zlet, ki naj bi bila dotlej naj mogočnejša manifestacija sokolskega dela na slovanskem jugu pa tudi najkrepkejša posvedočba jugoslovenskega edlnstva, za zlet, ki naj bi bil k skupnemu velikemu činu z nami združil tudi Češke brate in bil ob sodelovanju Še drugih Slovan, bratov tuđ velika manifestacija vse-slovanske vzajemnost!, pa nam dal tudi priliko prvič na naših tleh pozdraviti neslo-vanske naše prijatelje.
Vse veliko priprave za zlet, vse favno Gelovanje Sokola Je presekal ostri zvek bojne trombe. Nastala Je tema, nastala Je zima ln zapadel je krvav sneg. Padal Je, vedno gosteje Je padal, in zdelo se Je. da zamete In zameti vse to, kar Je naše Sokolstvo, na čelu mu Ljubljanski Sokol, sejalo In gradilo leta in leta In za kar Je naše društvo tlt pred vojno podvojilo tvoj trud. Sokolstvo pa se Je še vedno gibalo v tej temi. Mislili so. da so mu luč odvili tako močno, da je agasnila, ali niso mozli uničiti Iskre V srcih, ki se ne da ugasniti z roko« pa na) bo še tako silna. Ta dvorana se Je morala oddan" za avstrijske vojne namene. Sokoli, kolikor lih Je ostalo doma, pa to te redno zbirali na tettanke ali k Izletom. Leta 1917 pa to te zasebno seve, ker v telovadnici niso smeli, začeli zbirati tudi k telovadbi.
Ko pa Je po dolgi zimi zatinlfo In z močno tvojo rorkoto temo predrlo zlato solnce svobode, kako Je naenkrat vzklile zopet življenje v našem društvu I Hitro te Je razmahnilo sokolsko delo v te) telovadnici, nagle |e napredovalo In nam kazalo, kako trden temelj mu le bit postavljen pred vojno, da ga vojna prav nič al mogla omajati. Bilo Je, kakor da tmo včeraj nehali, pa danes zopet začeli. Ali pogrešali tmo tega In onega, pogrešan tlasfl trt dobre vaditelje. Brata
stala žrtvi vojne; br. Dragotina Mdcuža pa, Id mu Je bila sreča mila, da le kljub težkim ranam in težkim bojnimi naporom (udeležil
se Je v prijateljskih n*« boJnUl vmah mcd drugim bojev v Dobrudil in prebitja solunske fronte) ostal zdrav. Je vojaški poklic, ki ga Je pridržal po vojni, odpeljal iz ožje domovine. Vaditelji, ki so ostali, so se tem Intenzivnejše lotili dela. Ljubljanski Sokol Je bil kakor preko noči zopet na prejšnji višini, docela kos mnogim nalogam, ki mu lih Je stavil povojni čas. Bilo Je, kakor bi se bili vrnili stari, prvi časi našega društva. Časi številnih poletov Sirom domovine, toda s osrečujočo nas razliko, da to domovino obseva sedaj solnce svobode. Po prevratu ga ni leta, ko ne bi bilo naše društvo celo poletje malone vsako nedeljo in praznik skoro tja do oktobra ali nastopilo samo aU sodelovalo pri prireditvah raznih sokolskih društev na deželi. Zlasti prve dve leti Je bil
Ljubljanski Sokol Včasih kar na več krajev za Isti dan vabljen, naj pride pomazat. Ustregel je, kolikor je mogel in rad je šel da pomaara z besedo ln pred vsem z delanjem, z zzledom, dvigniti razino v drugih, manjših društvih na predvojno vlSino in nad njo. zavedajoč se, da ne zadostuje samo veselje In navdušenje nad dobljeno svobodo, temveč da treba tedaj nič manj nego prej, da, Se bolj, krepkih rok In silnega duha, celih raoz In srčnih fena, ki Jih vzgalatl le naloga sokolskih društev. Le narod, zmožen vsak dan si Iznova priboriti svobodo, je vredt« svobode, to le narod dovršenih tcies-irfk\ nravstvenih ln duicvmh moči bo mai in imel neodol]ivi nagon, napeti vse te moči
do skrajne mere, da svobodo izrabi za kar največji svoj napredek na kateremkoli po-prilču.
Na svojem lastnem poprišču je Soltol-srvo pokazalo, da napeflja VSe SVOJ? R10Č1
de skralaotrJ. da bi te povsptlo tako visoko, da se mu ne bi bilo treba bati prtmere
Z VStm InOZCttitTVOm. 2e v tretjem letu po VOjnl Je začelo mi 3 U ti na prireditev vseso-kolakega zleta, ki zahteva toliko silnega truda ln žrtvovanj*. In na to. da zmeri SVOJfi sile z Inozemskimi. Vsesokolski Zlet V Ljubljani lani le uspel bolje, nego smo se nadejali, la merjenje sil Prt mednarodni tekmi le prineslo jugoslovenskemu Sokolstvu čast ll Slavo. NaJveCJI del priprav za vsesokol-tkl zlet ter za mednarodno tekmo pa je zopet slonel na ramah delavcev Iz Ljubljanskega Sokola, za mednarodno vrsto le sam postavil polovieo tekmovalcev.
Ob vseh mnogobrojnih Javnih nastopih v tek letik — potrebnih nastopih, da se Je dvignilo Sokolstvo iz brezdelja, ustije-eegt mu toliko časa — naše društvo ni za-»emarlalo svojega notranjega dela. 5aj so dokaz temu bal dobri Javni nastopi, Id bi bili brez rednega dela nemogoči taki. kakor so bili. Dokaa temu pa so tudi izvrstni uspehi vseh oddelkov našega  društva pri
tekmah Jugoslovenskega sckolskega saveza na lanskem vsesokolskem zletu, kjer Jo društvo doseglo celo vrsto prvih mest.
Z vztrajnim vsakdanjim delom si društvo vzgaja tudi številen naraščaj obojega Spola. Z vnemo In velikim uspehom se naS naraščaj udeležuje sokolskega dela. Ponosni smemo biti nanj, veseli smo ga in prepričanje Imamo, da bo ta naraščaj, ko doraste, v dosedanjih smereh in po dosedanjih preizkušenih metodah vodil naše društvo naprej do še večlih napredkov in uspehov v bodočnosti.
Kar pa nam danes nekoliko zatemnuje pogled v prihodnost, so naši prostori. Kolikor lepe so Jih danes naredili požrtvovalni bratje, kolikor svetega spoštovanja Imamo do teh od potu prekapanih ln dolgoletnega vztrajnega sokolskega dela posvečenih tal — premajhni so nam postaU, hvala Bogu! AH težko Je vprašanje, kako priti do večjih ia današnjim zahtevam primerno urejenih prostorov. Bodisi da bi bila to nova stavba, ali pa da se. kar bi bilo ob danih razmerah morda bolje ln lažje dosegljivo, razširijo sedanji prostori: za oboje treba denarja, za eno več, za drugo manj. Da se reši to vprašanje, ki le za nas z vsakim dnevom boli pereče, smo si ustanovili posebno društvo za svoj sokolski dom. Izrekam nado, da ga bodo naše članstvo In društvu naklonjeni krogi Izdatno podprli s prispevki, da Ljubljanski Sokol dobi Srn prej vse vna-nje, materijelne pogoje, Id Jih Je treba, da se more razvijati g vsem onim razmahom, katerega Je danes zmožen, ter da more materij elno neoviran vršiti svoje važno poslanstvo, veren svojim tradicijam.
Veren tvojim tradicijam, pravim; tn zvest velikim sokolskim geslom, ki so ln bodo vedno enaka. Sokolstvo ni bilo postavljeno od danes do Jutri; Sokolstvo ni bilo ustanovljeno za kakšno prehodno dobo ia tudi bistvo njegovega programa se se more premlnjatl. Tega bistva na morejo spremeniti niti burni Časi. vojni viharji ia stiske, mrl mirno v preteklost potekajoči čas. Koliko vrednot Je bilo v zadnjem desetletju ia zlasti po vojski prav red no testa« koliko programov lap remen j enih ali celo zavrženih. Sokolstvo stojf s svojim nespremenjenim ta nepremenljlvim programom kakor skala v penečem se morju časa. Caaa sob Je zaman v preteklosti ln bo zaman v bodočnosti grizel ob Idejo sokolstva, prav kar Je ts ideja vtvUena aad pre-membo Časa ta bo taka, kakor Je, ostala vsa čase, dokler bo človek Iz krvi In mesa. Ljubljanski Sokol bo slejkoprej skušal to Mejo Iz le duhu vidnih višav čisto spravljati v zemeljsko vidnost. Naj bi Imel vsi materijalna sredstva za to, naj se mu pa tuli le pomnoži energija pri delu za uresničevanje te Ideje: v kar nalboIJIU prid po-samnikov, ki po strmi peti stopajo k vrhu. kler misel postaja meso. v kar največjo korist naroda, pa tudi v povzdlgo človečanst-va v Človeku. V to Ime: kvišku prapori Sokol ljubljanski, naprej!
SPOMINJAJTE SE »DRUŽBE SV^ ORILA mj^TODA«}
—. Sokotfko drniiro v felal Bagsanja
svojemu članstvu ln občinstva, da Je moralo radi tehtnih ovir preložiti razvitje Bara-SČaJskega prapora na pričetek prihodnje sezone. Obenem javlja, da se prične nadaljevanje Sokolske lole 4. okt Vršila ts bo vsak četrtek In petek od 7.—9» zvečer. Tema predavanj Je: »SckolsM telovadni sistem m metoda«. Oni, k! se zanimalo za to naj se pismeno javijo bratu načelniku. — Zdravo! Odbor.
— Ustanovitev Sokola v Rogatcu. V nedeljo, dne 7. okt. ti. se vrŠl v Rogntcu ob H15. popoldne ustanovni občni zbor društva Sokol. Po ustanovitvi bo rabiva t Izbrar.lm sporedom. K obfinl udeležbi vabi pr!prav!,4alrr! odbor.
— Koncert komornega kvarteta »Zlka« V LJubljani. Četrtek zveČ. točno ob H 8. vrši se v velik! dvoran! hote-la Unicn koncert komornega kvarteta *Zika« s sledečim sporedom; Jesta 5ufc: Kvartet op. 31, Št. Z. 2.) Ravell: Kvartet v F-duru, obsegajoč 4 stavke in 3.) Anton Dvorak: Kvartet v As-duru, op. 105 s 4 stavki. Občinstvo prosimo, da pred S. uro zasede svoje prostore ter tako omogoči točen začetek. Zanimanje za jutrišnji nastop Zikovcevpo mestu je splošno ter je pričakovati zelo častnega obiska, ker umetniki tudi v polr.i
meri zsslufnjo. So na najboljšem glasu ter so njihovi sborrma krmcertf. kater« prirejajo posebno v r*xnlh mes tih po Cc h os lova šle em. ved*no popolnoma razprodani. Z vso sravieo rrKakuir^o, da bode tudi ju* rHšnjI koncert v LfuP1?!n! popolnoma razprodan. V5tOpnice, IrjrtCTth Je še precej na rarpolago. SO V predprodafi v MartlčiU knM-gami, na večer korscerta od 7. tire dalje ips pred koncertno dvorano. Pavnotam se dobi tudi t?s4cs»l spored večera.
— Kocsert  konaorisega  kvarteta Zikl.
Cbčmstvo opecarjamo. da je koncert Zl-koveev r-fel.^?r! In se vrSi v čtfrtofc, tfr,e 4. Gfc!«fort tOCflS Cfc fti zvečer v Uni-opBki <2vfTan?,
— Ost ar r^»7-: J«j;f»5!ovofl«Vo r*»ro*f«« pesa-ii ra Et©?l-! tn m zhor. TV. -ve-rek. L«srna ralHTba. Cen« 22 Din. V ličnem zvezku Je Dev rbra^ SO narodnih resnic. Jej priprosto hamonlriral In tako preskrbe! manj smblch'ozT.Irn (pevskim zborom lepo pevsko grndlvo za domačo zabavo in za koncert. Prva pesem »Njega ni« na Gregorčičevo besedfl© je ponaredila. In Jo Je Dcv v obJfki nekako* etra odsrovori med moškfm,   le??«k!m.   ozrrorrta mešanim
rom raztesr-tH v delilo skl?<?bo tako, da je nstrezel 1 a jo tudi zborom. H 3% po W?.vl-
cl posto »ad našimi kraflclmi skladbami. Zeio zanimive so carevine Iz Rojanccrr, n. pr. ft. 5, 6, 8 m 2(5. Neverjetno }e skore, da so otrranllo ie cfo sedaj tako čf«t s-bski
rnaČBj. Sorodne so Jim belokranjske, n. pr. §t. 7 ali 9. Poslednja, »Vigrred Se povrne« mana na?a na*rrobn*ca «p>a ne kale belokranjske barve In bi človek celo Jvoniil, da le narodna. V Izblrkl sta tudi dve eo-r!$ki, it 10 in 21. ki je o Kokošarjcvem rokopisu goriških rar. pesmi, ki ga imam slučajno pri rokab, ne morem najti. Zlasti prva Je ranimiva. Izmed srbsk'h je 5t. 25 prav gotovo ruska, ki najbrž niti nI narodna, temveč srvmšnj« na cicauski >roman«. Tri pesmi v zbirki ie haTmonlral tudi cer. 5chwab, ena le po Švikaršiču. hrvaSka, Št. 28. pa po Andielu. Končno najdeš tu celo eno beneSko. Št. 20. Tisk je zelo Učen. Človeka pa mora jeziti, da v vsej Jugoslaviji ne ^ernorerrro t'*k?.rne, k! bi mogla prevzeti taka dela. Ni čuda te<?aj, da so cene našfh muzika!?! razmeroma tako vho-Sre, saj mora v natis vse v Avstrijo ali Nemčfjo. Cen?. 22 D?n Človeka skoro pre-strafil. Zlasti sloji, ki kupujejo muzikalije (trgovec ali drug tak človek jih seveda ne kupi) si le teflco pritrgajo take vsote. V notnem stavku so dve, tri tiskovne pomoto, ki (pa si jej tol^čkat razborit pevec zamere sam popravki. Zbirko zlasti pevskim zborom prav toplo prtroročamo. —č
— Zastopnik! slovenskih pevskih drn-Stev v Beogradu. Kongresa jugoslovensklh pcvskffc društev se Iz Ljubljane udeležijo v hnenu Ohsbcne Matice g. Matel H u b a d, v Imenu oevskejra zbora Glasbeno Matice g. O r č a r, v Imenu Zveze slovenskih pevskih društev pa pevo vodja g. Zor ko P r e-lovec. LTdele21jo se tudi žalnih svečanosti povodom pogreba smrtnih ostankov ekla-daiteija Mokranjca.
— Liga zvez pevskih društev. Na kongresu pevskih druStev v Beogradu, ki se je pričel v nedsljo dopoldne. Je bila ustanovljena zveza srbskih pevskih društev. Za predsednika te zvezo Je bil Izvoljen ustanovitelj »Beogradskega pevskega društva« Ste-vo Todorovič. Popoldne se le v dvorani pevskega društva Stanković nadaljeval kongres pod predsedstvom ravnatelja Glasbene Marice Mateja TI u b a d a. Po vsestranski debati je bilo sklenjeno, da so osnuje Liga saveza pevskih društev. Ustanovni zbor te Lige se Ima vršiti povodom pevske tekme, ki bo od 1. do 4. decembra t. L v Zagrebu.
— Savec mazlčara SflS v Zagrebu. #a podlagi sklepa odborove sele. Id se Je vršila 26. septembra, te VTŠ1 fzredna skupščina Saveza« dne 7. oktobra ti. ob 9. dopoldne v prostorih 5okola I. v Bogovl-ćevt sllct. Opozarjajo se godbenrki, da so v to rvrho razposlana osebna Vabila. Kdor Vabila nI prejel In Je Član Saveza, flaj se osebno obrne na tajnfka Sldaka al! predsednika Pavllčevlća, ker brez vabPa ne bo mogel nihče prisostvovati skuc^ČInl, ki bo Izredne vafnosti. ker JI bodo prisostvoval' delegati organlzaefie godbenikov Iz LJubljane. Beograda. Splita ln Cetmia.
Društvene vesti.
«— Društvo fin. konceptnTb uradnikov na Slovenskem Ima svoj Izredni občni zbor 6. okt. 1023 ob 10. v restavracfll »Pri Levu« na GosoosvetskI cesti v LJubljani.
— Kolo Jngoslovensklh sester v LJub-ftard Ima s vole redne odborove teje vsak prvi ta tre tU Četrte* v mesecu la sicer j?q-
poldus ob 15. K rtvffl tem sejam, kakor tudi k izrednim, so razun odbornlc najvljudneje vabljene tudi članice,
— Novomeška podružnica društva »Soča« priredi dne 7. okt. ti. v Novem mesta v gostilni S*ri Kciaku predavanje. Predaval bode g profesor čadež. Pel bode železniški pevski zbor. Začetek ob 7. zvečer. Odbor.
— Vinsko trgatev priredi v soboto 6. oktobra Šentjakobsko-trnovska Ciril Metodova podružnica v salonu gostHne pri Mraku na Rimski cesti. Kdor hoče par ur ntiz-kaljenega veselja v družbi veselih viničar-jev ta vlničaric, gotovo ne zamudi ie ijube domaće prireditve. Začetek ob H S. zvečer.
— JugoMoTen^ko društvo za proučevanje angleškega Jezika Javlja svojim članoir. Ln vsem interesentom, da prične s poukom v tečajih kot doslej, vsako sredo se bed© vrSIU konverzacljskl sestanki. Natančne!5c informacije daje tajnica zospa Copeland. Gosposvetska cesta 5, pritličje, lovo. Va raz* polajro so članom knjižnica, dnevni listi Ifl revile v velikem številu.
— Otvoritvena plesna vala flnblJanfKm maturantov se vrti v četrtek 4. oktobra
ti. Ob 8. zvečer V veliki dvoran: Narodnoga doma. Vstop le proti vabilu. Odbor.
— Stroga zima, ki se nam letos obeta, je napotila Udruženje vojnih Invalidov V Mariboru, da Je določilo za glavni dobltcf pri tomboli VI se vrši dne 14. okt. v Ms»t» boru, po 1 seženl lesa, na kar občinstvo
OpOZaTJRrno pri nakupu srečk. Vrhutesa Je neb roj dobitkov tako v premoću, !«=su. lestvicah fn drugih stvarek-
— Vinska trjratev. Oodbeni odsek"" (lanskega prostovoljnega gasilnega ln re5č* vslneffa druStva vabi na I. vei;ko vinsko trgatev, ki se vrši v nedelj o dne 7. okt. t. 1. v grstllninclh prostorih Pri Losarju, na tr-EU Sv. Jakoba. Spored: Ob 15. sprevod po
rnCStU- NajJOVOr župana. Trratev. Petje. F!CS. SaTJlva poŠta. Prosta zabava. Začeto!^ vinske trgatve ob 4. ooooldne. Ker le i!$H dc*bfc>lf  namenjen  za  Onemogle   člftne. *#
preplavila hvflUJfno welema|a K obilal ndelftibl vljudno vabi odbor.
i , 2., 3, septembra
Ha — Ra — Fi
gospodar divjih zveri
v   Kino TIVOLI
■tjtjtp5^££^<:^= • ■
Turistika in spsrt.
ffltADJAITOCI S. K. (Zarre*) PHVAK JV-GOSLAVIJB V NOGOMETU Z4. ltM. Včerajšnja, ponovna no rometna teknra med Gradjansklm in SaSkom je konfiala s zmago Oradjansktra v razmerju & : 2. S tem si Je Gradi, pribor C naslov prvaka nš leto 1023.
— Kolesarska dirka ra prvenstvo Slo* venUo. Na 100 km dolgi progi Ljubijana-Vransko-Ljubljana se Je vrtna v nedeljo
kolesarska d!rka za prvenstvo Slovenije. Startalo Je 10 dirkačev. Kot prv! Je rrlspel na cUJ Goltes Adolf v 3: 4S.42, 2. Mere V 3: 57.02. 3. PosraČar v 4: 02:50, 4. Prr\h v 4: 02:51, 5. Ladlč v 4: 14:15. (vsi kol. IlrflJa), 6. Glavič v 4: 22:10 (Primorje). Kot zmagovalec teike skupine je bH prvi že zgoral imenovani Pognčar. Dirka se je vrSiia v vzornem redu ter je bila proga v dobrem Stanju. Eden najresnejših konkurentov Ko-smatin, je imel že pri Trzinu prvi defekt la drugega pri Lu&ovlci ter ie zato od-5* >ptl od nad*Uneza tekm-rvanla.
— Motoklub »Slovenija« vabi vse sv^Ie člane k sestanku, ki se vr5I v Četrtek dne 5» oktobra t. !. ob 20. uri v »RožcaK« v Unlono. Dnevni red- Razgovori o prihodnji ?r>^rtnl sezoni In slučajnosti. K obllol udeležbi vabi odbor.
mwmM
Iz^rod sodišča.
1 iS i~   VJtai T*jfi__ - • -
— Tatvina obleke. France Leve: je ukradel fz veže neke WŠe v VVoifovi ulte! Francetu Clfkaoa obleko m p^r čevilev. Prodal Je vse skupaj ra 100 Dm. starina* rlcl Mohar. To prodajo Je Izvršila Levče-va znamka Ivana Zakotnflcova. Starina rije vrufla obleko Ellkanu, čevljev pa ni več Imela. Obsojena sta bila Leveč na 3 rses. Zakotnlkova na dva mes. težke ječe.
— ZapelFvl dolarfl so premotili Fran-čiško Mesojedce Iz Šmarja. Ukradla Je Jakobu Mlkužu 30 dolarjev fn 20 Din. Dokle Je tatvino priznala tn Je bfla, ker Je povrnila vso škodo obsojena na 2 meseca,
— Za 14 smrek. Jakob Cfber, kočar z Iga le posekal ▼ gozdu Janeza KaplaTa, ki je v v Ameriki 14 smrek v vrednosti 1200 dinarjev. Del lesa )e porabil za ponravo hiše, ostanek pa Je prodal trgovcu Kobiiu za 400 Din. Ker Je Cfber odločno trdil, d» mu Je Kaplar Iz Amerike pismeno dovoii! eo* sekati lee, se je obravnava preložila, da se ugotovi, kaj bo poroćal Kaplar iz Amerflce,
— Ker nI prijavil paške je bU obsojen posestnik fcuCar v Litiji na 25 D!n globe tU 24 trr zapora. Na tozadevni razglas pokrajinske uprave, ki vsebuje zHo stroge določbe za posest tn nošenje orožja, ie mož »puško prikril. PitSTco so mu zaplenili, kar ga po lattnt Izjavi najbolj boli, ker j« Intel puško zelo rad. Deležen pa i« amaaalUa i: morda bo še prišel dc puike.
— NavOanle cen, Maaar v Vaeeh pri Utljl It bil obtožen, da Je (prodajal koitnr novo meso po 92 kron v času, ko Je staJ kg koštruna celo v LJubljani po 63 do 70 .v. Obsojen Je bn kljub temu, da ie res precej drago koštrune ku«poval tn ker Je aonojti kmetom vfš.'e cene kot drugI, da si zagotovi prvenstvo nakupa za enkrat same na 12 ur ln 50 Din globe.
— Slaba tovarlšrja, TovarHa France 2agar m Tratnik Tone sta Ti TTcplM nedelji preganjat v ponedeljek maČ-fca. Na poti ob zorenskl prozi *ta v travi zaspsla ln to prilfko le porabfl TrttnMc in ukradel tovarišu Iz listnice ea ttodlntrfkl bankovec tn dva kovača. Oosofta le bQ os
siev. 22b
Stran &>
Dnevne vesti.
V Ljabilanh dne 3. oktohra 1923.
Nesoglasja v klerikalno-komunistlčnl večini.
V zadnjem času so se pojavila velika nesoglasja med klerikalci in ko* munisti v občinskem »vetu. Očitajo drug drugemu, da hoče vsak izmed njih biti absoluten gospodar v mestni hiši, Komunisti dolžo klerikalce, da hočejo edini odločevati v vseh vprašanjih, ki se tičejo Šolstva in da vporabljajo ob* einski   denar   popolnoma svojevoljno brez pristanka ostalih koaliranih strank v svoje strankarske svrhe. Posebno so komunisti  nezadovoljni a tem, da je mestna občina dala, ne da bi o tem razpravljal občinski svet, večjo svoto Iz občinske blagajne kot podporo za ka» toliški  shod.  Klerikalci  pa  na drugi strani  dolŽe komuniste,  da so samo eoklja v občinski upravi ln da s svojimi •kstremniml nazori, ki jih skušajo uve* lj avl jati, zavirajo vsako uspešno delo* vanje in spravljajo komunalno politiko v tir, ki mora izzvati odpor v vrstah klerikalnih volilcev.
Nesoglasja v klerikalno * komuni* Stični večini so se v zadnjem času tako poostrila, da na obeh straneh že izjav* ijajo, da je v bodoče skupno rlclo« vanje skoraj nemogoče in da mora prej ali slej priti do ločitve. Ta nasprotstva aaed strankama, ki tvorita veČino v občinskem svetu, se doslej niso dala premostiti. Zato je tudi župan že dolo* Seno sejo občinskega zastopa moral odgoditi vse dotlej, dokler se končno ne posreči izgladiti sporo, ki groze lez-bHi sedanjo večino na magistratu. •   i s
Proti Slovencem pridno Sčuje poteg »Hrvata« tudi frankovski »Pra* Vas«. Svoje dni so nas frankovci orna* eevall za »planinske Hrvate«, danes se jim zdi ta naziv za Slovence menda preveč aČastcn«, zato jih psujejo s »Kranjci«. Včerajšnji »PravaS« priob* cuje notico pod zaglavjem »Kako se Kranjci v Zagrebu obocjačuju«. V tej notici se nekdo pritožuje, da je dobil v restavraciji »Zvonimir« v Petrinjski «liei 2, katere lastnik je oČividno Slo* vene«, premalo porcijo in zaključuje to pritožbo s tem*lc izlivom svoje duše: »Ta slučaj navajamo zato, da se vidi, kako razumejo Kranjci v Zagrebu v pravem smislu besede »pljačkati« in to pred očmi policije. Ako bi so bilo kaj takšnega   zgodilo   v  lokalu kakšnega Hrvata, bi takoj stopil v veljavo zakon o navijanju cen. Ker pa se je to dogo* idilo v lokalu nekega Kranjca, se živ vrag za to ne briga. Pa da, če bi se nič ne prištedilo, s čim bi ta Kranjec na* krmil one brezbrojne detektive in faši* ste, ki se kot muhe pri solncu zbirajo sa zlato torto v njegovem lokalu.« — Te »bratske ljubeznjivosti«, ki so v sadnjem času na dnevnem redu v raz* nfh hrvatskih listih, si  bodo Slovenci dobro zapomnili. Pride še čas, ko bodo Slovence tudi v Zagrebu še potrebovali!
_Nove upokojitve častnikov. »Voj-
rf. Ii«t« prinaša ukaz o upokojitvi velikan števila višjih in nižjih častnikov. Upokojeni so generali Rudolf Maister, Ante P1 i v e 1 i ć, Dragoljub K o-stić ln Ljubomir Milic. S tem ukazom je upokojenih nad 100 višjih ln nad 900 nižjih častnikov.
— Pojasnilo. Prejeli strto to-Ie pl-snso: »Z ozirom na članek v Vašem oertj. listu z dne 3. t m. o »Internacijo-pelni hotelski in kopališki družbi v kraljevini SHS d. d. na Bledu« Vas prosim, z ozirom na to, da sem pod točko 2. ped oznako »podpredsednik (prej generalni ravnatelj) ene največjih zagrebških ozmk, ki Ima tudi v Sloveniji zelo razvit posel«, mišljen jaz, da izvolite priobčiti sledeče pojasnilo: Češka errupa delničarjev omenjene družbe, ki ie to družbo tudi ustanovila, me je zaprosila, da sprejmem mesto upravnega svetnika, vsled česar sem se udeležil takoj v začetku ene edine seje tega upravnega sveta. Ker se pa nisem strinjal z načinom poslovanja, sem 2e 23. maja t. L, to fe mnogo pred pričetkorh obratovanja družbe na Bledu izstopil \z upravnega s^eta. Zahvaljujem se Vam za prlobči-tov tega pojasnila ter beležim z odličnim spoštovanjem Avgust Praprot-ri i k. Ljubljana, 2. oktobra
— Zeterrtiiko ngodnostl za đfla*e. Železniško ministrstvo ie ladalo naredbo, s katero priznava slušateljem vseučilišča, višjih tehničnih Šol, višJHi trgovskih ln pedagoških šol ugodnost, da se lahko vozijo po državnih železnicah za četrtinko vozne cene. Te ugodnosti veljajo za božične, velikonočne m velike počKuJce. Iste ugodnosti nitvajo rodi dijaki ca gimnazijah, realkah tn drugih srednjih Šolah. TI dijaki moralo pa predložiti ubožno spričevalo, ker se jim drugače te udobnosti ne priznavajo.
_ Kraljev dar.  Povodom pred nekaj
dnevi se vršeče konjske dirke, Je kralj obdaroval rltmojstra Mihajla Melića z zlatim svinčnikom, okrašelim t smaragdom.
_ \z daiinsko slnžbe.   Imenovani so
pri carinskem uradu na Jesenicah za carl-
v 16 te Malinske in Ljubom'tr 3 a j n o v iC iz Ljubljane, za carinike 4 razreda pa Marko Spalja iz Crkvenice. Pri carinskem uradu V LJubljani so imenovani za varini-ke 3 razreda Lovro Žnn lz Žir, Alojzij B e 1 i n g e r iz Jezerskega, Bogomir Dob-n i k !z Prevali in Franjo Eržen iz Tržiča; za carinike 4 razreda Žarko Popovlč Iz Hotederšico, Vinko 5 t e r 1 e iz Canko-ve In Udarlib Š t a j n d 1 lz Radgone. Pri carinskem uradu v Mariboru za carinike 3 razreda Franjo Knez   iz   Kozarševa in Dragotln Paljaga iz Zemunika; za carinike 4 razreda Dragomh* JovanovIČ lz Gornjega Cmureka in VukaŠin Stoja-novlć iz Beograda.  V Bohinjski Bistrici za glavnega revizorja Nlkolo V u č k o v 1-Ć a, dosedanjega podlefa personalnega odseka generalne direkcije carin. V Velikem Bečkereku za carinika 3 razreda Andrej Pavlin.   V  Dravogradu   za   carinika 2 razreda Milenko M a n o J1 o v ić iz Osijeka, za carinika 3 razTeda Ivan M a t u n o-v I ć iz Maribora, V Omišu za carinika 4 razreda Josip Povalej; V Podgorlci za upravnika  3 razreda  Neso P i 1 e t I č; v Sisku za carinike 3 razreda Pranjo TJ r b as Iz Senja in Maks Karlovlč iz Prahova: v Celju   za   upravnika 1 razreda Jernej KI a d n i k Iz Maribora, za carinika 3 razreda Trifun Vujošević   tz Bohinjske Bistrice.   V Žirm  za  carinika  3 razreda Viktor Kregar Iz LJubljane; v Jezerskem za carinika 3 razreda Viktor  F a b i j a n iz Ljubljane;   v Kozarševn  za   carinika 4 razr. Leonard Jurlč; v Rabu za carinika 3 ra-zr. Franjo Bakar iz Zagreba; v Supetru za carinika 3 razreda Ivan Pose-del lz Zagreba; v Trcgiru za carinika 4 raz. Ivan M o d e r č i n iz Zagreba; v Tržiču za carinika 4 raz. Franjo T e r 11 n e k Iz LJubljane in VTasrJrmr Adamovič iz Zagreba.
— Stavka čevljarskih nom©ct!*kov. V
soboto so stopili čevljarski pomočn'kl v Ljubi? »ni v stavko. V mezdnem gibani u se pomočniki nahajajo že od 6*. marca t. 1. Da upravičilo svoj korak, so izdali letake, v katerih dokazujejo, da znašajo njihovi sedanji prejemki f>0 do 70 % predvojnih plač in da so njihove zahteve tako skromne, da ne morejo vplivati na cene obuval. Končno naglašajo. cla računajo z dolgotrajno borbo In da prično z delom na svoi račun.
— Vsi bodo prlhkeO! V soboto, dne 6. rm. se Vrši na Taboru ob 20. trd predavanje br. staroste dr. Pavel Pestotn%a »Zakat se priznavam k sokolski misli«. Pozivamo vse brate m ses*re, da se nreda-vanja udeleže, ker je obvezno. Zls*t! še opozarjamo mla?še brate In setre, ki bi se v smislu sklepa Sokolskega Saveza morali udeleževati redne telovadbe. Prosvetni odsek Sokol* L
—. Celjsko vosi!. C i r II-M e t o đ o v a podružnica v Gaber je priredi v redelfo 7. tm. v Plevčakovlh prostorih vinsko trgatev v prid CM dru7.be. — Na j e m-nlnskl novci Č. Pokrajinska uprava za. Slovenijo Je dovolila, da sme mestna občina celjska (pobirati v letu 1923 najemninski novČiČ v izmeri 10% od uradov ugotovljene povprečne najemnine (v letih 1971 tn 1922), kl tvori podstavo za odmero hišne najmarlne za davčno dvoletje 1923 in 1924 po odbitku Din 200. Najer-nine do vštetih Dm 200 s^ najemninskega novčlča proste. — Koncert. Na konec-rtu dvojice Sancln. ki se vrši dne 4. tm. v mali dvorani »Uniona«, se bodo t>to\zv^]9 skladbe Dvofaka. Oriega, Bacha, Smetane In Ffbicha. — Ljudsko knjižnico bo v nedeljo 7. tm. ustanovil »Klub slov. nar. akademikov v Celju« v Dramljah pri Št. Jurju ob juž. žel. To bo klubova X. ljudska knjižnica, katere Ima klub v raznih krajih Sp. Štajerske in Koroške. — Obratovanje z elektromotorji. Mestni magistrat Je Izdal ta-le Tazglas: V času večje porabe luči, se mora do preklica ustaviti motorje, kateri so prlklopUenl na mestno električno omrežje. Trvreti so parno motorji z nad 1.5 PS. Prepovedani čas za obratovanje je sledeč: v decembru tn Januarju od 16.—21. tn od 7.—8. ure; v februarju od L—15., od 16..T>—21. in od 7. —8. ure; v febr. od 16.—28.: od 17.—21. m od 7.—7.39 ure; v marcu od 17.30—21. ure: v aprilu od 18.—21. ure; v maju od 19.—21. ure; v avgustu od 19.—21. mre; v septembru od 18.—21. nre; v oktobru od 17.—21. nre; v novembru od 16.—21. in od 7.—7.30. Stranke, katere bi se tega določila ne držale, bodo kaznovane z odvzetjem električnega toka.
— Mariborske vesti. Kritični čas! Poman jkanje razpoložljive gotovine ss ie začetkoma meseca v raznih podjetjih občutilo celo v plačah nartavljencem, katerim so se megle izplačati !e manjše svote na račun. Pričakuje se le večja stagnacija kakor le Že »daj zlasti V trgovin! m 'esnl mdustrijL Mcičujeio se poteg gnanih eujof-nlh vzrokov krize v Maribora zlasti trije specijalni vzroki: Odtegnitev gotovina Iz bančnih podružnic v centrale« neprimerno razkošno življenje v produktivnih s'ojfh !n na tplošno (tudi za nastavljence) brezrner-no pijančevanje. — Začasna obustava velikega obrata. Velika tvornica za konfekcijsko blago *Jugoslovenskl Lloyd« bo koncem tega tedna v svrho razširjenja ozfr. preureditve obr*t*r za nekaj časa prekinila * obratovanjem. S tem bo kolikor toliko (prizadeto mnogo deltvstva. — Nesreče: Franc Robijat tesar, zaposlen pri mostu blizu Kamnice Je vsled padca tramovja zadobfl težke notranje poškodbe. Dijak Rklo Leskovar v Trubarjevi ulici si Je zlomil roko. Trgovec Pr;c Jauh tz Ruške ceste si Je zlomil nogo. V vseh teh slučajih je nastopil rešilni odJalek. ki Je ponesrečence {prepeljal v bolnico. Rešilni
nfke 3 razreda Zvonomir Svagllč, Teo- oddelek je bil klican tudi k nek! pekovski dor Dimitrijev! Č, dosedal uslužben v družini v Krčevini, dozdeven napad, ugo-Subotlci,   Zrvorad  Purić, iz  Marmora,   tovljen pa Je bil družinski poboj — Jena
n e se niso skoro v ničemer spremenile. Blaga je več ko dovolj, a — denarja ri in kar za je, roma vsako nedeljo v — vinograde.
— Smrtna kosa. Umrla je sinoči ob 17. poo. obča znana gospa Kararina JakSa-Bcrnatovlč, lastnica konfekcijske trgovine na Mestnem trgu tn hišna posestnlea. Zastrupila si je pred kakimi H dnevi z iglo pri šivanju prst na roki. Rano je sr7rva negovala sama, šele kasneje je (poklicala »dravnika. Bflo je že prepozno. Zasrrup-Ijenje krvi jo tako napredovalo, da ni pomagalo nobeno sredstvo več. Po tedenskem trpljenju je Irclhnll?.. Znana je bila po svoji srčni dobroti, zato nI imela sovražnikov. Ne davno tega se je poročila, z g. Jakšo, lesnim trgovcem v Radečah. Blag ji spomin, težko tprteadeti rodbini naše so-falje! — Dne 1. oktobra je na Bledu umrla ra. Ljudmila Verderber roj. Pire. sestra kranjskega župana g. Cirila Pirca In ta?ča dr. Ivana Kavčiča, uradnika železniške direkcije v Zagrebu. Pokojnica je b!Ia vrla narodna žena, ki Je vžfvala na Bledu In v okolici splošen ugled. Pogreb bo v četrtek ob 16. na Bledu. Blas Ji spomin, njeni rodbini naše soialje. — Včeraj Je po dolgi mucnl bolezni umrl g dr. Ferdinand Toma-žtč, ministerijalni tajnik. Pokojnik ni bil r.?5 somišljenik, vendar (pa je bil vseskozi konciljanten mož, ki je vžrval simpatije tudi pri političnih nasprotnikih. Preje je bil uradnik deželnega odbora In kot tak osebni tajnik deželnega glavarja dr. šušteršfča. Ob prevratu Je bil prevzet v državno službo. Njegova vdova je iz znane ljubljanske narodne rodbine M'iačkove. Pogreb bo v četrtek 4. tm. ob 15. Blag mu spomini — V torek je umrl v 71 leta svoje starosti g. Josip Rarblch, mehanik na Bregu št. 14. Pokojnik je bil dobeT obrtnik, splošno znan v Ljubljani. Pogreb bo v Četrtek ob 16. Blag mu spomin.
— li Amerike. Umrl jo v državi Ohlo Ivan Tušar roj. 1. 1869 v vasi Hotovlje nad SkofJoloko. V Ameriki je bival nad 30 let. Pred kratkim smo poročal!, da se je v Tho-masu obesil rojak Anton Osredkar. Ta vest ni resnična, kakor pojasnuje to sedaj »Glas naroda«, ki ostro prijemlje dotične.ca brezvestnega dopisnika, ki se je hotel morda radi kakega prepira sli česa drugega nesramno maščevati nad Osredkarjem.
— Strumlčan! na potu po domovini. Športni klub »Be'asica« v Stružnici, ki je v balkanski vojni pr«7^dla Bolgarski, si hoče ogledati svojo novo domovino. Krenil je na pot. In si ogleda vsa večja mesta v naši kraljevini. Izletniki so te dni posetlli Skoplje In Nil In so v nedeljo prispeli v Beograd, kjer so jih presrčno sprejeli. Iz Beograda se as potijo v Sarajevo, Dubrovnik, Split, in aa Sušak, odtam pa pridejo tudi v Ljubljano te Maribor, kar smo že svoj čas poročail. Izletniki so iz skrajne naše jugovzhodne meje, večinoma sami trgovci ln obrtniki. Nast trgovci in obrtniki, pa tudi nasM športni krogi in naša narodna društva, M si pridobila veliko zaslugo, ako bi jim priredila lep in r>r!srčen sprejem.
— Tlakovanje Beograda. Stranske ulice v Beogradu Imajo še vedno start turški tlak, nekatere sploh še niso tlakovane. Sedaj hoče mestna občina vse ulice tlakovati in sicer ravne ulice z velikimi kamnitimi kockami, strme ulice pa z malimi kockami, To tlakovanje bo stalo 104 milijone dinarjev. Materijal za tlakovanje bodo nabavljali najbrže Iz Slovenije, kjer je več kamnolomov granita.
— KoHko Pausterfevlh zavodov imamo v Jugoslaviji. Kakcr je znano se osnuje po odredbi ministrstva za narodno zdravje r Celju Pasteurjev inštitut To je zavod, kjer se lečijo bolniki, ki so jih popadli stekli psi. Ta zavod bo v kratkem otvorjen. To bo peti takšni inštitut v naš! državi. Dosedaj so bili takšni zavodi v Zagrebu, v Sarajevu, v Novem Sadu in v NiŠu.
— Češka novinarska visoka šola v Pragi prične svoje delovanje dne* 1. februarja pril odnjega leta.
— Služba strokovnih učiteljic na gospodinjski šoli »Mladika«. Mestna občina ljubljanska razpisuje mesti dveh strokovnih nč'teljic za gospodinsko šolo v poslopju «Mladike*. Pogoj strokovni izpit iz gospod intstva ali rpa kandidatki je za tak strokovni izpit Služba je provizorKrna in je odpovcdljiva na 14 dni. Plača In natančnejši pogoji po dogovora. Prošnje je vložiti do ipetka to Je 5. oktobra 1923 opoldne pri mestnem gospodarskem uradu.
— Razpisana pošta. Razpisana je služba poštnega starešine v Podnartu (TT/l). Prošnje naj se vlagajo pri poštnem !n brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani.
— Interesantna razprava v Šibenika. Pred šlbenlšklm sodiščem se je začela zanimiva raziprava. Mesarji 2lvkovi6 In drugi so težili Narodno veće, ki iim Je v decembru leta 1918 zaplenilo 100 volov, nekoj koz tn ovac. Krlr.sko Narodno veče Je poslalo to živino ob sprerrnrtvu gardistov v Sinj, a io med potjo en del frvlne Izginil. Razfprava se nadaljuje.
— Beduin! ▼ Beogradu. V Beograd Je prispela večja družba Beduinov, na katere je policija opozorjena po raznih trgovinah, postala pozorna. Beduini so namreč prihajali v razne trgovine In sicer vedno v večjem številu ter se po navad! spustili v prepir. Med prepirom pa so na spreten način pustil! pod svoihnl širokim! plašči izginit! predloženo jhn blago. Policija je našla pri njih velike množme ukradenega blaga.
— Ponesrečen atentat na župana t Som boro. V noči od 26. na 27. septembra je bil Izvršen na somborskega župana Ojorgja Flemlna atentat, k! ra nI uspel. Atcnatorj! so streljali skoz! okno v njegovo stanovanje, aH k sreči Elemlna n! bilo doma. Policija je na Hcu mesta aretirala napadalce tn slceT uradnika 2lvka Koztea In trgovca Radtvoja Ranovačkega m Vasa Boljmanskega. Vzrok atentata le bfl političen.
— »Japonski« dan se vrši ▼ nedeljo 7. tm. po celi državi v korist od potresa prizadetemu Japonskemu prebrvalsrvu. To na-!°J0 «• RLW&>8&^ [
nesa dne se bodo v šolah cele drŽave vršile zbirke, k-kor se bodo tudi po gledališčih vršila jxrcdstave v korist trpečih Japoncev.
— Opozorilo, Ker se Je pripetilo v zadnjem času v tuuradnem okolišu zopet več nesreč, katere so zakrivili kolesarji, vozniki In šoferji vsled malomarnega uvaževanja cestno - policijskih predpisov, se vsi kolesarji vozniki in šoferji ponovno opozarjajo na določbe cesino-policijskih predpisov, — zlasti pa: 1.) Vsa vozila morajo biti od mraka do zore opremljena s predpisano prlžsal-no lučjo. 2.) Voziti se mora vedno brezpcejej-no samo po levi strani ceste, oziroma ulice ter prehitevati na desni strani. 3.) Vsako vozilo mora biti opremljeno s predpisano zavoro. 4.) Strogo prepovedano je voznikom ob priliki vožnje na vozu spati ali pa se upl-janiti. 5.) Voznikom, ki še niso izpolnili 18. leta. se ne sme prepustiti samostojnega vodstva vpreženih vozil. 6.) Tovorni in mesarski vozovi smejo voziti samo korakoma in to r* slede na io. Če so vezovi prazni ali pa natovorjcnl. 7.) Vsi vozniki se morajo na dano znamen'e varnostnega organa takoj ustaviti In se odredham slednjega brezpogojno pokoriti. — Policijska dlrekcMa v Ljubljani
— Koncert v Zvezdi. Danes in vsal: dan od 17.—19. koncert godbe dravske di-vpzikke oblast* v paviljonu pred kavarno »Zvezdo«, od H 20.—23. pa koncert v restavraciji.
— Ntkdo no pozab!, ogledati si modni salon za dame in gospodo po mer! in konfekciji brata BmnsVuIe, Ljubljana, Židovska ulica 5. N*;fine;'š;3 blago v ktsrni zajo-gl. Konkurenčne cene.
—- Drzna ta&lnska tolpa v LJnbljen?. V zadnjem času je opažati, da v Ljubljani tatinski in vlomilski posel zocet bujno napreduje. Zlasti se odlikujejo specijalisti za nočni nenapovedani obisk stnnovsnj In »profesijorrlsti« za tatvine pisalnih strojev. Že včeraj smo poročali o nekaterih drsnih vlomih, ki so bili izvršeni tekem noči v soboto. Pa rud! v nedel>o niso tatovi počivali. V noči od sobote na nedeljo so obiskali klet lastnika vile Crzina na Zrinlske-ga cesti. V spomin In v proslavo »prvega« so odnesli več stek'enlc vina In šampanjca. Nato so obiskali vfsa-a-vis stanujočega odvetnika dr. Prana Tommška. Brez hrupa so odnesli iz rralnice njegovega sina obleko, nekaj denarja rn zlato uro. Tudi v hi5i stanujočemti dr. Na tlačenu niso primr-esll In so mu ukradli več predmetov. Skoda znaša nekaj tisoč Din. Zanimivo je, da so tatovi ImeTi seboj kar voz ia lestve. Drzna tatvina je bila irvršena v noči od nedelje na ponedeljek rudi v ljubljanskem muzeju. Tu pa je operira! »strokovnjak«, ki se peča z »mineralogijo bi starinskimi irrno-tvori«. Kajti odnesel je vse zlate in srebrne rude, kakor rud! nekaj drugih, (poleg tega brlljant le^le velikosti bi sedem starih kellhov v skupni vrednosti 17.420 Din. Nadalje Je bfl v noči cd 30. sept. na 1. oktobra Iz računskega oddelka pokr. uprave ukraden pfsr^nl stroj znamke »Adler«, vreden 26.000 K in lz računskega oddelka finančne delegacije pa rnčunskf stroj, ki je veljal 150 dolarjev. Vse kaže, da se ti stroji »prodalajo v Italijo, ker si jih v Zagrebu uzmovlč* ne upajo prodajati. Baje so oblasti zločincem že na sledu. Gre, kakor ČU~ jemo, za organizovano tolpo mladih ljudi, o katerih bi človek mislil, da niso sposobni za take zločine. Pozor torej tudi pred takimi, o katerih nihče ne misli, da so lopovi. Pozor foredvsem pred — mladino!
— Zdravstveno stanje mefta LJubljane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v Času od 23. do 29. sept. Izkazuje to-Ie statistiko: Umrlo je 15 oseb, 9 moškega fn 6 ženskega spola, (tujeav 5). Smrtni vzroki: jetfka 5, škr!at?ca 1, možganska kap !, rak 1, drugi naravni smrtni vzroki 6. Med* tem časom se Je rodilo 26 otrok, 14 moškega in 12 ženskega spola (2 mrtvorojeni). Naznanjene nalezljive bo'ezn!: da vica 2, škr-latica 5, para legar 3, griža 6.
-- O Inozemskih zavarovalnicah nam pišejo: Pred prevratom so imele različne inozemske zavarovalnice zastopstvo na Dunaju fn tudi v Sloveniji. Ko je po prevratu
3 Din, priloge pa z 1 Din. Posebna vabila S izpitom se ne bodo pošijlala, — M, Pire
predsednik.
— Veilk gozdni požar. Preteklo soboto je v bližini Sente v državnih gozdovih izbruhnil velikanski požar, ki je zavzel ogromne dimenzije in je v plamenih že okdi 6000 oralov gozda. DcscdaJ požara navzlic prizadevanju volaštva In prebivalstva še ni b.lo mogoče lckalizlraU.
— Z nožem v vrat V nedeljo 39. septenf«
bra so se v Ivanjcm selu stepli in sprh vaslđ, fantje. Posestnikov sin Jože Jernejčič iz Unca je kuial pcrnjriti glavnega prepirača, nekega Kogoja iz Vanjega sela. Slednji pa Je potegnil nož in sunil z njim Jemcjčiča v-vrat Težko poškodovanega so prepeljali • bolnico.
— Vinska trgatev je na Dolenjskem p<v nekod že pričela. Seveda sikio s trgatvijo ravno oni vinogradniki, ki Imajo najslabša-vinograde in najslabše vrste. dL'Cim prc\idai in preudarni vinogradniki cdiiSajo, dokler se da, ker vreme je sedaj za iorltcs in zbrlj*ii nje zamudnega izredno ugodno. Pri sedanjem vremenu utegne pridobiti grozdje ^ enem tednu 3 do 4% na sladkorju, torej do 100 dinarjev na hektolitru. Sedaj treana pori tugalka Ima 16 do 189/» sladkorja, preteklo* leto pa 13 do 15%. Umestno Je sedaj izvrstu^ le pređbiratev popolnoma zrelega in naKnf tega grozdja, drugo pa prepusuU dozo* ritvi. Med vini sedaj ln med enimi v drug*-polovici oktobra trganim! bo v kvaliteti, v slučaju ugodnega vremena, vel.ka razlika* Kupci naj pri nakupovanju letošnjega mošta to posebno vpoštevajo in naj dajejo pred* nost pozneje napravljenim moštom oziroma vinom, če tudi bi bila ta sorazmerno mnogo dražja, ker vina iz popolno dozorelega grozd* Ja so močncj?a, bolj aromatična in stanovi-tcjSa ter nimajo onega surovega ln kislega okusa kot ona iz nedozorelega grozdja.
Fr. Gč.
— V Baflnl v Harani! ie na ondotni želee* nfškl postaji, kakor nam poroča naš ntroo* nik. nameščen železničar Slovenec, Pr^at, fe tja v najhujši ztm; po štiridnevnem poštovanju. Komaj se Je tam privadil, fe «► ga zopet (premestili nekam v Liko. Da je siromak stem težko prizadet, je umljhro* Ali ni nikogar, ki bi se zanj zavzci?
— Izseljenci ▼ avgustu. Mes era avgusta se je Izselilo lz naše države 664 oseb In sicer 393 moških In 271 ženskih. V Zdru* ženo države ameriške se je izselilo 387. v Kanado 46, Argentinijo 219 v Avstralijo 12. Od prvega januarja do 31. avgusta se v celem izselilo 2976 ljudi, v Istem času pa je odšlo iz naša državo 1144 tujih podanikov.
— Nerreča mi nogometu. Pri nogometni tekmi Lask : Ilirija (rez.), kl se je vršil« včeraj, v nedeljo, si je zlomil igralee *ka* demik Hartman deano nogo. Prepeljan ja
bil v bolnico.
— Zvišanje poštnih paketnih pristojbin. Po odloku poštnega ministrstva od iS-septembra ti. se zvišajo s 15. oktobrom ti. poštne pristojbino ra pakete v tuzemskem prometu, in sicer: a) TeŽna pristojbina: do 3 kg 8 Din, od 3—5 kg 12 Din, od S—10 kg 25 Din, od 10—15 kg 40 Din, od 15—20 kg 50 Din, b) za pakete večjega obsega taJco Imenovane ločenke se plačuje dvojna tež> na pristojbina, c) Vrednostna pristojbina, dostavnina, obvestnlna ha druge paketne pristojbine ostanejo, kakršno so sedaj v veljavi.
MARIBORSKA POROTA. Uzmovlčl,
Anton Schlamberger Je bil usTužrren kot šofer pri tvrdk! Balkan v Mariboru. Ker je čutil vedno sušo v žepu, je prišel prišel na misel, da bi se dalo na tuj račun menda bolje živeti. V to svrho je ponudil svojemu zn?ncu Rudolfu Skobrnetu večjo množino masti za usnje v prodajo. Tema se je tudi posrečilo najti kupca, ki je prevzel blago In plačal lepe denarce zanK j Schlambergerju pa še to nI bilo zadosti. Poneverll je še vrhutega okoli K 13.DO0, Id J!h je kasiral v Imenu tvrdke, a obdržal za se. Tvrdka je končno vendar zahtevala denar od strank, ker ga pa ni bilo, je prf* šla cela stvar na dan. Pred poroto se je
11 ! -t "V.       r0"3 r'"'?ldn0 '7-'"'-1   so I zaeovarjal s   slabo p!a£o.   Porotniki so V? Iav.rrva!n'" ^ <™*> j VPraftu* dede tatvine potrdili, nakar *
JTlT- . Se ?rM"e sp,'cie-    P°'°">' obsodil Antona Schlatnberi
mati nada,;ne premij« v Jasoslovensklh kr*- ! bergerja na 15 mesecev težke |e£e a R«.
nah, da bi jfm ne bilo treba zavarovalnin" v i j u .___...   .        , "Vd^v4inm„ v    doifa Skabmeta na deset mesecev ječe po-
Jugoslovenskih krona'!   likvidirati ne glede ' —*________*__»____-___■______
na to, da so zavarovalnice skoz dolgo vrsto | let plačevali zavarovalne premije v zdravi valuti. Ena takih zavarovalnic je tudi »Splošna nizozemska zavarovalna družoac v Amsterdamu (Allgemeene Maatschappij van Levsnsverzekering en Lijfrento Amsterdam), katere tukajšno zastopstvo je po prevratu izginilo kakor kafra. Njeno generalno zastopstvo na Dunaju se brani sedaj zavarovancem Izplačati zapadlo zavaroval n:no v jugoslevenskih kronah. Vprašamo \'lsoko vlado, aH ni mogoče, da bi se zavarovanci varovali pred takfm postopanjem mozemsklh zavarovalnic? NI čuda, da potem take zavarovalnice Izkazujejo velikanske dobičke na korist svojim delničarjem, ko so opeharil! zavarovance za njih krvavo zasluženi denar.
— Povišane tarife na železnicah se že močno poznajo na osebnem prometu. Nedeljskih izletnikov Je mnogo manj po železnicah. Vozi se le tisti, k! Je primoran in pa premožni sloJL Tudi tovorni promet nazaduje. Tistih številnih pošiljk sadja, grozdja Itd. nI več. Saj se mora za par kg sndja plačati več tovomlne kakor celJa sadje na trgu ▼ mestu. Dvomimo, da bo železnica t povišanjem dosti pridobila.
— UsposoblJcnostnl Izpiti za obče ljudske la meščanske lole pred Izpraševalno komisijo v Mariboru (na državnem moškem učiteljišču) se prično dne 5. novembra t 1. ob 8. zjutraj. Pravilno opremljene prošnje za pripust k Izoftu na! se predlože po šolskem vodstvu pravočasno okrajnemu šolskemu svetu, da bodo najkasneje do 25. ok-
ostrene s postom !n eno temnico na meseci Tatinska družba. Pri popoldanski obravnavi so prišli n I zatožno klop voditelji dobro organiziran družbe tatov, ki Je skozi celo leto ogroža* la varnost imetja v mariborskem okraju. Bili so to Karel Vogrin, Josip Ogrizek m Fran Saša. TI trije so v družbi svojih pri* jeteljev in praktlkantov te čedne obrti Ia» vrSfl! nešteto tatvin ln vlomov. Samo Vo* rrln je priznal, da je v teku pol leta Irvr* šil čez 85 vlomov. Dot:! slučajev pa la sploh n! prijavljenih. Kot dokaz o agilno* sti omenjene družhe naj služi to, da je trajalo Čitanje zapisnika o ukradeni^ predmetih čez eno uro. Blago, in sicer vseh mogočih vrst so uzmovlčl potom svojih znancev prodajali v Maribora ter te za skuplček prav dobro Imel!. Obtoženci tO svoja dejanja deloma priznali, a za vse svoje čine se niti sami ne spominjajo ved« Porotni senat pod predsedstvom dv. rf, đr. Omsellrja je obsodil Karla Vogrina Josrpa Ogrizeka na 5 let, a Frarrco Sa&o. na 2 leta težke Ječe. S tem Je končala rlborsko Jesensko porotno zasedanje.
Poizvedbe.
— Pozor. Zatekel se Je Črn pes volčje prsme na prsih z belo Usko. Lastnik naj se takoj zglasi. Vič Olince 61.
— Sokolska pelerma se je zgubila v soboto dne 29. tm. po noči od kavarne »Zvezdac do hotela »Slon«. Pošteni naj II-
telj naj Jo odda proti nagradi pri vratarje) tobra v rokah Izpraševalne komisije. Proš- 1 Ljubil, kreditne banke, evoot. oaj nauaal
nh Ml U mi* g celo poiQ in kolkujcioj j tvoj JflejEaS& *
Zdravstvo.
DRUŠTVA ZA DUŠEVNO fflGIJENO. V juniju 1. I. se je vršila v Parizu konferenca zastoipnikov društev za duševno higieno iz Amerike,  Francije in Belgije, na kateri je bilo med drugim sklenjeno, da se skliče 1925 leta mednarodni kongres za duševno higijeno v Ameriki. Za organlzator-|a tega kongresa je bil izvoljen prof. dr. Perm, ki je dobil nalogo, da stopi v stflce t vsemi evropskimi državami hi jih že sedaj Opozori, naj se pripravijo za omenjeni kongres. Vse države poznajo danes agilno In Več aS manj uspešno borbo proti različnim fizičnim boleznim,   kakor tuberkulozi, veneričnim boleznim, otroški smrtnosti, raa" lariji Itd. Rezultati dela na polju narodnega zdravja so po večini v vseh državah zadovoljivi. Zabolevanje in smrtnost v kulturnih državah sistematično nazaduje.   In ko so številna opazovanja in poizkusi dokazali, da sredstva in metode borbe proti narodnim fizičnim boleznim trpljenje In Izgube človeštva neizbežno lajšajo ln polagoma odstranjujejo, so začeli učenjaki  m dalekovidni javni činitelji najprej v Ameriki, potem pa tudi v drugih državah propagirati Idejo organizacije društva za borbo proti duševnim boleznim.
Znani zdravnik-socijolog dr. Toulous propagira in ustanavlja v Parizu ligo za duševno higijeno. Na prvi konferenci te lige je podal obširen, znanstveno utemeljen referat o pomenu zrtorelostl in duševne higijene. Ko je naglašal pomen raznih kategorij duševno bolnih za človeško družbo In rod-bmo, je posvetil posebno pozornost veliki socijalni nevarnosti, ki preti človeštvu od Strani napol znorelih In živčno bornih, ki se nahajajo v službi na različnih upravnih mestih, kakor na železnici, ipri policiji, tramvaju itd., ne da bi jih predhodno preiskali, da-H so duševno zdravi. Duševne bolezni, je dejal dr. Toulous, so socrjalen bič, za katerega se mora človeštvo zelo interesirati. Samo v Parizu je nad 100 tisoč psihopatov, ki stalno napolnjujejo bolnišnice m Ječe.
Nastane vprašanje, da-li sploh obstoM lekarstvo >proti duševni bolezni. Dat 'odgovarja dr. Toulous. Duševne bolezni so ozdravljive In izogibne pod pogojem, da se pravočasno začno zdraviti m sicer še prej, predno so ne ozdravi j fvo pokvarile možgane. Dokaz temu je okolnost, da Je od 4 tisoč duševno bolnih zapustilo bolnišnico ipo preteku 1 leta 2 tfsoč zdravih. Treba Je samo z večjo pozornostjo proučiti ta problem, urediti in rzpopolnfri umobolnice in preskrbeti jih s potrebnimi sredstvi napravami, m tz-vežbanlm osobjem ln končno se morajmo borj zanimati za duševno bolne same. Duševna bolezen Je rzogibna, ako se poslužujemo t»ametne profUakttke, flje koristne posledice nam kaže Amerika, kjer v nrnoglh umobokrfcati delajo izvežbane tn disciplinirane nsmrUenke. Glavna naloga teh usmiljenje obstoji v tem, da bolnika po prvih zna* km dnSevne bolezni takoj ločijo od ostalih m ga vodilo k zdravniku, ki ga preišče. Nato pa so neprestano v bllžmi takih bolnikov atrefelo Hm In skrbe, da okoBca tn življenjske laaUJCte blagodejno vplivajo na njihove »vce,
Paatjfv nadzor nad učenci in dijaki od strani asmttlenk, ki delajo kot pomočnice pri šolskih arfravrdkm, bo tudi omogočil, da se izognejo nreog+rn. duševnim boleznim In da že v zadnji mladosti lahko Izberemo dobre javne čtartelje, čijih delovanju bo pozneje poverjena javna varnost tn narodno zdravje. Treba Je, je zaključil dr. Toulous, da se naučimo žrveti, ko smo se naučili umirati.
V reviji, kl jo izdaja društvo Rdečega križa v Parizu, [pa najdemo nastopna navo-
dila in pravila, kl im imajo društva za duševno higijeno: l) leče nje bolnih in zaščita zdravih od duševnih bolezni; 2) Skrb za umstveno in fizično nerazvito deco, ki je najdemo v vseh šolah dovolj 3) skrb ga ob" likovanje popolnega duševnega zdravja pri normalno zdravi deci; 4) Kultiviranje, patrt-jotizem In družabna solidarnost med vsemi sloji človeške družbe; 5) Strog- nadzor nad nrnstvenim zdravjem in moralo vseh. Med razlago teh pravi! so zapisane tudi besede, da sta pojem duševna higijena m zdrav razum istovetna.
V vseh kulturnih državah se začenja po dobro organizirani borbi proti fizičnim, tudi borba proti duševnim boleznim. Ustanavljajo se društva, Čijih delovanje bo polagoma vplivalo rudi na duševno stanje človeške družbe tako, da bo vedno manj slučajev, ko človek uprav radi pomanjkanja dobrih umobolnic in (Primernega lečenja Izgubi svoje psihične sposobnosti m postane neproduktiven član človeške družbe.
Razne stvari.
* Madžarski morilec Iz Szatmarja poročajo, da je tamkajšnji trgovec Jakffo Retnitz obdolžen, da je tekom zadnjih dveh let umoril šest svojih družabnikov ln si prilastil njihovo premoženje, kl znaša 190 tisoč Kč, 350 tisoč lejev in 1300 dolarjev. Remltza so seveda zaprli.
• Šolstvo v Rusiji. Stevflo Šol, Id je lansko leto padlo, se je letos zopet dvignilo. Danes je na Ruskem vsega vkup 57.000 šol. Na delavskih fakultetah je vipi-sanih 26.000 študentov, od katerih je 60 odstotkov delavcev. Stanič za zmanjšanje analfabetizma je pa celo — 8 milijonov!
Posledice torpedlranja ladje »Lusl-tanlja«. V Montrealu se vrši te dni proces proti nemški vladi, ki bi Imela plačati na tožbo vdove znanega kanadskega kapitalista Al ena odškodnino v višini 13.000 angleških funtov za izgube, kl jih je utrpela pri po-topljenju »Lusitanije« 6000 funtov zahteva za Izgubljene efekte, 5500 funtov kot odškodnino za poškodbe ln 1500 fantov za zdravniške stroške. Dve hčeri tožlteljlce sta se takrat potopili.
* AH Je nosil Molzes očala? Prav gotovo jih nI ffosil, ker očala so znašli šele v poznem srednjem veku. Vendar (pa je bil Mojzes že večkrat naslikan z očali, tako n. pr. na neki miniaturi v Heldelbergu v 15 stoletju. Sploh spadajo stari gospodje z očali na slikah h najpomembnejšim ana-hronizmom, karkoli Jih poznamo. Srednjeveški slikarji so se posluževali očal zategadelj ,da bi bistvo docela v svoje delo zamaknjenega učenjaka karakterizirali z očesnim steklom. Prof. Oreef je v svojem delu o Iznajdbi očal navedel celo vrsto takih anahronlzmov. Tako n. pr. Je naslikan Py-thagoras s ogromnimi očali in ravnotako Vlrgll na sliki westfalskega slikarja Hermana. Na slikah Svete družine nosi oče Jožef očala, katera pa mu Jezušček odjemlje, da bi se Igral z njimi. Nemški slikarji so zelo pogostoma predstavljali apostole in cerkvene očete z očali, da bi (predočili svetu njihovo učenost.
• Odkod ime »Bockbior«? Bavarska vojvodi Krištof in Albert sta Imela v gostih nekega bnmšviškega viteza ln ž nJim že na vse zgodaj pokulirala. Ko so bili vsi trije dobre volje, postavi točaj pred viteza veliko kupo pravega domačega, rujave-ga piva Iz vojvodske dvorne pivovarne. Z obema rokama zgrabi vitez za kupo, nastavi, požira a nagloma preneha piti, odstavi kopo, se nanrrdne in vzklikne: »to je rujavkast kis, ne pa pivo«. Razjarjena vojvodi pokllčeta takoj dvornega ptvovarja tn ga pošteno ozmerjata. Ali le-ta se obrne k vitezu ln zakllče: »Ako pridete čez leto
dni zopet v Monakovo, prinesite seboj sodček prva, a jaz hočem Vam zvariti sodček piva, ki bo premagalo Vaše. Ako se to ne zgodi, izgubim čast mojstra ln naša vojvodi naj me obsodita, da jaham nazaj obrnjen na osiu iz mesta in izgubim v Vašo korist vse svoje imetje.« Krohota-joč se sprejme vitez stavo in založi dvesto goldinarjev. Napoči 1. maj prihodnjega leta. Na dvorišču vojvodskega gradu so postavljene galerije, lepo okrašene s pisanimi preprogami, smrekami In venci. Tu sem se vsedejo plemenite dame, hoteč prisostvovati redki tekmi. V trebuhe sodčkov zabijejo pipe In peneč se teče plemenita pijača v nastavljene kupe. Brunšvlški vitez nastavi polno kupo in jo izprazni do dna, ne namrdne se, pač pa vzklikne: »dobra je ta pijača, a namenjena le Vašim žlH-skam, ker nima prav nlkake moči.« Koj spoznate, da se motite milostljivi gospod«, odgovori pivovar ter da napolniti dva 2 Vt bokala držečlh kup, kojih pivo izroči vitezu, a drugo obrdržl sam rekoč: Izpite* kupo do dna ln tudi jaz Izpraznim svojo na Vaše zdravje. Kdor more čez pol ure, stoječ na Jednl nogi, vtakniti v Iglo nit, dobil je stavo«. Tekmovalca izpijeta v trenotku posodi do dna, a Kastelanka hiti v svojo sobo, kjer je hnela zaprto kozo, po Igli in sukanec. Koza, veseleč se zaželjene prostosti, prlbeži na dvorišče ravno v trenutku ko sta stala tekmovalca vsak na Jednl nogi. Pivovar takoj vtakne nit v iglo, kar se pa vitezu niti po tretjem poskusu noče posrečiti. Nasprotno, zvrti se mu In mahoma je na tleh. »Oj, oj, plemeniti gospode, pravi pivovar, »kaj se Vam je pa zgodilo, da stikate po tleh?« Težkim Jezikom za-blebeta vitez: »Ta-le kozica me je pre-vrgla!« »Kaj še, gospod vitez odgovori pivovar, »ta kozica je Vas tako malo vrgla kakor mene Vaša lužica.« Kozel, ki Je Vas vrgel, le-tega zvaril sem jaz«. To je bilo veselja In ukanja na grajskem dvorišču! Povsod so izvedeli o zmagi pivovarja, ki Je zvaril takega kozla, da je le-ta vrgel v pesek brvnšvlškega viteza. Mojstra sta vojvodi bogato obdarovali, vitez pa Je Izgubil 200 goldinarjev ln Jo osramočen od-kuril domov. V spomin na ta domorodnl dogodek se toči vsako leto spomladi v dvomi pivovarni v Monako vem močno, sladko pivo pod Imenom »Bockbier«. Druga verzija se glasi pa tako-le Neki angleški zdravnik je ordiniral bolni ženi Maksa Bavarskega bucklnghamsko, dvojno pivo, Id je bilo tedaj na glasu radi svoje zdravilne moči. Ker je bilo prvo Maksu predrago, pošlje svojega pivovarja v Bu-ckingham, da si le-ta ogleda na Hcu mesta način varenja. Leta 1623 meseca oktobra, ravno na Maksov god, se Je prvikrat točilo v Monakovem pivo zvarjeno po načinu Bucklnghamskem. To besedo so pozneje okrajšali v Buck, pozneje Bock. S početka je veljalo pivo za zdravilo, pozneje se udo raačllo kot sredstvo za užitek.
• ZadnU solnčnl mrk v Ameriki 10. tm. so gledali številni učenjaki v aeroplanih v višini 6000 m, v katero so se dvignili rz San Diega v Kaliforniji. Mrk Je prišel o polnoči. Za 3 minute je luna popolnoma pokrila solnce,. okoli katerega se Je razprostiral svetel kolobar. Na aeroplanih, katerih je bilo 17, so Izvršili mnogo fotografij svetlega kolobarja. Astronomi pravijo, da jim bo to opazovanje v nadaljne Študijske svrhe tzborno služIlo.
* Kje Je največ listov? Tam, bi odgovoril človek na to vprašanje, kjer živi v prestolici najbolj kulturne države največ prebivalcev, v onih državah ki drže usodo sveta v svojih rokah in čijih državniki ter javno mnenje mora imeti najboljše tn najpodrobnejše Informacije o tem, kar se godi po vsem svetu. Temu pa ni tako, kaj-
ti bostonska revija »Christlan science monitor« nam odgovarja na splošno začudenje, da ima sorazmerno s številom prebivalstva egiptovska prestolica Katro več časopisov, kakor katerokoli drugo mesto z ennkim številom prebivalcev. Po številu svojih iistov je Kairo prekosilo celo London. V Egiptu Je izhajalo 1922 leta 166 dnevnikov in tednikov. Od teh 94 v arabščini, 6 v drugih orijentalskih, 63 v evro-pejskih in 3 v mešanih (vzhodnih ln zapadnih) jezikih. Od teh listov je Izhajalo 105 v Kairo, 46 v AleksandrijI In samo 15 v drugih mestih Egipta. Med 166 Usti je 36 dnevnikov, ostali pa Izhajajo vsak teden. Kairo šteje 600—700 tisoč prebivalcev. V mestu Izhaja 24 dnevnikov ln sicer 12 v arabščini, 4 v francoščini, 2 v italijanščini, 4 v grščini, 1 v angleščini in 1 v armcnščinl. V Aleksandriji izhaja 11 dnevnikov ln sicer 4 v grščini, 3 v arabščini, 2 v francoščini, 1 v angleščini ln 1 v Italijanščini. Vrednost novinarstva je v Egiptu nizka. Dnevniki prinašajo najnovejše vesti, ne da bi zanimali, da-ll so resnične. Glavno je, da vzbujajo senzacijo. Zanimivo jo, da listi v arabščini pišejo v vzvišenem tonu. V njih se nikoli ne poroča o škandalu \z zasebnega življenja meščanov, o nasiljih ali zločinih, ki jih je nasprotno polno angi. časopisje.
♦ DedŠčina 170 mlliloDOv Kč. Iz Sarajeva poročajo »Bohemijic, da je policijski uradnik Adam Navratil podedoval 170 milijonov Kč. Zgodovina te dedščlne Je v zvezi z zgodovinskim dogodkom, ki se Je vršil pred nekaj stoletji v bivši Avstriji. Po smrti kralja Matija Korvlna Je zasedel avstrijski prestol Ferdinand II. Češki pun-tarfl pod Thurmom niso hoteli priznati Ferdinanda ia kralja. Dne 26. avgusta 1619 so Izvolili za svojega kralja vladarja kneza Friderika V. Po bltvi na Bell gori pa Je bil konec vladanja »zimskega kralja«. In začelo se je sramotno preganjanje odpadnikov. Nekaj jih Je pobegnilo čez granico, druge so polovill m pobesni. Podobna usoda Je doletela tudi plemiča TomaŽa Štefka, lastnika velikih posestev, kl so ga ža tedaj Imeli za večkratnega milijonarja. Posestva zaplenjena Stefku, je daroval cesar ožjim zvestim prijateljem, med njimi tudi Lfchten-stelnu. Štefkovl potomci so |>oskušall v prejšnjem stoletja priti vnovič do svoje posesti. Kakih 40 let >e tega kar je začela drugič proces Ana Hlasna, omožena Navratilova. Na temelju starih listin Je dokazala, da Je ona edina dedinja posestev, kl so bila zaplenjena njenim prednikom. Njen fin polkovnik Adam Navratil je pravdo dalje vodil ln nedavno tega se je proces ugodno končal za Stefkove potomce. Po češkoslovaškem državnem zakonu se morajo vsa posestva, ki so bila kdaj zaplenjena zaradi upora, vrniti njih pravim lastnikom. Na podlagi tega zakona so torej prišli Stefko-vi dediči do svoje pravice in ogromnih posestev, kl Jih cenijo na 170 milijonov Kč aH več ko 1700 milijonov naših kron.
Borzna poročila.
ZAGRESKA BORZA. Dne 3. oktobra. Sprejeto ob 13.
Današnja borza se Je pričela zopet s čvr-stejšo tendenco, ki se Je obdržala tudi še po borzi. V splošnem je bilo malo blaga in pa precej nakupnih nalogov. Narodna banka Je intervenirala v Izplačilih Praga ln Trst Radi Izrednega pomanjkanja gotovine ni pričakovati večjega porasta v devizah ln izgleda, da so bili tudi današnji nakupi Izvršeni večinoma v svrho pokritja prejšnjih prodaj. Dinar se je radi včerajšnje slabe tendence na tukajšnjih borzah v Curlhu ponovno učvrstil. Na efektnem tržišču Je še nadalje slaba tendenca, ki se Je pričela v arbitražnih papirjih radi baisse na dunajski  ln budimpeštanski
borzi ter se Je tudi razširila   na   še 0*^1 efekte.
Ob zaključku notlrajo:
Devize:   Curlh   15.475—15.55, .....
5.225—5.325. London 393-3)7. Dunjj 0.121O—O.1225, Praga 2.58-2.61, Trst 3.9| —3.94, Newyork 85.75—86.50, Budliup tla 0.43—0.45.
Valute: dolar 85.50, Ura 3.R5—*v
Efekti:   7%   invcat.  dri.  po*, oo 1921 68—70, Ljublj. kred. banka 210- 220. Prva hrv. ited„ Zagreb 1150-1155, ? , banka, Zagreb  110. Hrv .-slav.   zem. hip. banka, Zarreb  132—138, Hrv. esk. b:. Zagreb 1S0—182,    Jugosl.  banka, Zaurib 158. Trbov. prem. dr. 925. Guttmann 1850— 2010,   Slavonija 237.50, Ejtploata,! Sečerana 2340.
INOZEMSKE BORZE.
— Curlh, 3. okt. (Izv.) Današnja > J-borza: Beograd 6.525, Berlin 0.000014, Amsterdam 220.50, Newyork 560.75, Londrn 25.49, Pariz 33.35, MIlan 25.15. Praga 16.75 Budimpešta 0.03, Bukarešta 2.62, Sofija 5.40, Varšava 0.0012, Dunaj 0.007875, avsu. žig. krone 0.0079.
— Trat, 3. oktobra. Predborza. Beograd 25.40—25.48, Berlin 0.0OO06—0.0001, Dunaj 0.0310—0.0315. Praga 65—65.50. P.<-riz 132.50—133, London 101 — 101 20, Ne\\-york 22.15—22.25, Curlh 394—397.
— Dunaj. 2. okt Devize: Beograd 79? -792, Praga 2115—2125. MIlan 3199— 3J11, London 321.700—322.700, Pariz 4227—430<i Curih 12.640—12.690, NewyoTk 70.560—70.9^ Valute: dinar 777—783, češka krona 20<V7 2113. lira 3160—3180. franc. frank 4180- 4210 švic frank 12.525—12.605 funt štcrKn^ 310.900—321.500. dolar 70.560—70.960.
Darila.
Upravi našega lista so poslali:
Za Jogoslov. Matico: Rodbina Prcu tu, 100 Din, mesto venca na krsto g. dr, Martina Travner.
Za Ciril - Metodovo dražbo:    O. Jnk h Jetrih 100 Din ln g. Jas. Seydl 100 Din (tz redna pristojbina). Skupaj 200 dinarjev.
Srčna hvala I
— Kavarna »Jadran« Turjaški trg 6, vsak večer koncert   salonskega orkestra
— Opozarjamo, da se Je rvrdka 1. M' -ček, stara, priznana solidna trgovina z oblekami, preselila v poslopje Pokojninskem zavoda na Aleksandrovi cesti Štev. 12. kjer prodala Še nadalje po Izdatno znižanih cenah.
— Kino Matica. Danes zadnji dan »Fo'-zcmeljska Amerika«. Danes v sredo 3. oktobra se predvaja zadnjikrat kolosnlii film »Podzemeljska Amerika«. Prednaznani-lo: »Strast«. Od četrtka do nedelje
— Oglejte si v Izložbah oblačilne Industrije A. Kune, LJubljana, Gosposka nI. 7 najnovejše raglane, njih nedosežno lepi kroj In nizke cene pri izvrstnem blagu.
KINO TOVOM
JEZDEC BREZ GLADE
I. del
4», B.| 6* ln 7. oktobra
KOT NASLADA IN KOT HRANA JE NAJ. BOLJŠA ČOKOLADA »SANA.«
— Električna masaža lica In manicu-ra za gospode ln dame, vsa lasna dela se strokovno Izvršujejo, poseben oddelek za striženje otrok, separiran uhod za dame skozi vežo. Zaloga parfumerlje, moderna hlgljenlčna brrvnlca Aleksander Gjud, Ljubljana, Kongresni trg 6.
Morilo Rogelj
manufakturna - trgovina -se nahaja sedaj Llngarjeva ulica št. 4
druga ulica čez frančiškanski most Velika izbira sukna, cajgov, parhanta, višnjevo in belo blago, opreme za neveste, perilo za dame ln gospode.
Blago dobro.   Cene nizke. 10223
naznanilo.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da otvorim s 1. oktobrom trgovino z usnjem in čevljarskimi potrebščinami v Prešernovi lil. 14
ter se priporočam
Jelka Seunig, Ljubljana.
o NO
j* o5
i-i _ cd
r5 o
« o
i?
•S o o 2 ■ JH
cj bi)     mm --s
75
<u čud -n C0 is g
to tfl cd _
> n c «
IaJ- i
S:     o <s a> o
C0 3
o g & c a n 5 bfi
INGER
ŠIVALNI STROJI
Na celem svetu znani kot najboljši
Podružnice In x*»topstva v vsth meejfih LJUBLJANA, Selenburgova uUoa štev. 3.
Centrala za državo S. H. S. ZAGREB, feruMm ulici br. 5, IL kal
Jusosl. importno In eksportno po«jjet]e
■■O. RUDOLF PEČLIN.
Stroji za vulco tadnitaflo, luno bi kovinsko; poljedelski stroji in orodji; Iokomotnle ln rao-
•__r* _ ----____J.       mm   *__a_*__. *    *      - - - *  ■ -        a1 m mr m    mrm     «a— i    I_        ■        - - *■ -    *   -** mM--m\ -    "I"rt_
potreba
Tel. inteis 88.
MARIBOR, Trubarjeva ul. 4.    TaL lata*. M.
PRAVKAR JE 1ZSLA NOVA KNJIGA
K S A V E R   M E S K O:
življenje
Cena broširani knjigi Din 18'—, pO pOŠfJ Din 21<-% Cena vezani knjigi Din 25*—, po poŠti Din 28'-^.
Narod. Knjigarna, Ljmbljana Prešernova nllca 7.
IzveStavaju, da su otvorili svoju kancelariju u Palati Jugoslovenske banke, Kolarćeva ulica br. 1, Beograd, i da su počeli primati narudžbine za slijedeće kao i za mnoge druge predmete čiji se spisak može videti na zahtev:
Parne kazane, mes'ngane i druge metalne proizvode kao mesingane ploče, šipke od žutog mesinga i. t d., mostove, sitne predmete od livenog gvoždja i druge predmete od livenog gvoždja, Ugalj i koks, instalacije za rudnike, sve vrste dizalica, instalacije za električno osvetljenje i elektri čne centrale, razne maSine, gvozdene kovane predmete, instalacije za vuču (preno-lenje), hidrauličke mašine, inštalacije za razvijanje hidro tlektričnt snage, lokomotive i željeznički materijal i njihove rezervne delove. mašinske alate, motorna prevozna sredstva i njihove delove, pneumatične alate i druge potrebe, instalacije za proizvodnju hartije i za preradu materijala za hartiju, pumpe sprave za konstrukciju pu-teva, farodoifradiliita, čelik i gvoždje, čelične konstrukcije za gradjevine, instalacije za izradu čelika, alate, ilce metalne konopce, bormaSine, okrugle gvoždjene šipke poluge, čelik visoke tensije i čelične vagone.
Detaljna se obaveštenja mogo se dobiti na zahtev na gornju adresu.
Takodje se izveštavaju zainteresovani da imamo u stovarištu veliku količinu mašinerije za prodaju, i da je ovo odlična prilika da se nabave razne instalacije u odličnom stanju a po vrlo niskoj ceni.
IVAH ZAKOTNIH
Telefon 379    mestni tesarski mojster   Tdeion 379
Vsakovratna tesarska dela, modeme lesene stavbe, ostrešja za palače, hI3e, vile, tovarne, cerkve ln zvonike:   stropi,   razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje Itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna tega« Tovarna furnirja.
klobučevino ln v vseh modnih barvah.
HajDUJe tene!
Han Izbira I
modni salon
tuchly-Maške
LJubljana, Židovska ulica 3
Pozor, tfgovd In Industrijalci I Jednonadstropna
elegantna zgradba
v središču Beograda, Poetikareova ulica
oa zemljišču od 16O0 kv. met* U meji na Miletino ulico,
se proda.
n
Vprašati pri Karlu Hatanitaa,
Dušanova ulloa 99 ali telefon 1911.
10398
70
štev. 22o
»SLOVENSKI   NARODi dne 4. OKioDra 1923.
stran /
1
-4
si
i
m i m**
Ne na nisko ceno
temvefi na kvaliteto
rarate paziti kadar kupujete gumi pot-
^Strnc5«_^j^gyajte od Vašega ćrevljarja izrecno Palma kaučuk pete in potplate.
MMa plnnn InsnSsS 8 Ro.
d. 2 O. Z.
Celja, Kralja Petra cesta 12
ima na prodaj:
Hlie, rile, graščine, gostilne, trgovine, vsakovrstna kmetijska posestva, gozdna in veleposestva, žage, mline itd. 9181
Jtojnovejša Iznajflbal
Brei kvarjenja blaga kemično anasenje in vsakovrstno barva-al« oblak*
Anton Boop 9011
Ljubljana* Šelenbnrgova nI. 6, I. nadstr.        Gllnce-Vlč 46
STEZNIKE
(moderce)
po životni meri priporoča
Ana Hntfer
Dunajska cesta 6-11
v hiSi lekarne PJccoli.
Po dolgi In mučni bolezni je dane« preminula v starosti 67. let, previđena s tolažili sv. vere, naša ljubljena mati oz. stara mati, sestra, tašča, svakinja in teta, gospa
PRODA SE 10560
vsled preselitve električna btnečsnska žsgs z zraven »padajočo hišo s 4 stanovanji in
kovačnico, električno razsvetljavo v Račjem pri Mariboru, 5 minut
od postaje. Stanovanje tako i na razpolago. Več pove lastnik Josi?
Sernko v Račjem pri Mariboru.
mer rai Pire
posestnica.
Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 4. oktobra 1923 ob 4-ih popoldne iz hiše žalosti na blejsko pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji župni cerkvi.
Blagi pokojnici ljub spomin.
Ha Bledu, dne 1. oktobra 1923.
Olga Eavtlo ro|. Verderber, hfi. — Clrfl Plro, brat — Dr. Ivan Kavči6, zet — Ivo In Mitja, vnuka. — Lucija Pire ro|. Rodo, Mlml Pire roj. S s i o vi o, svakinji. — Val ne ta ki In nečakinje.
Na prodaf 1
Pomožno motorno kolo, motorno  kota a priklopnim voz. 6 ko sa - in dvoseđeani anto
v dobrem stanju,  takoj rabljivo, iz privatne roke po vrlo ugodni ceni na prodaj pri
Eosta Novakovlć,
Ljubljana, Kopitarjeva ulica 1
JOŠKO RAJSP in
LEA VOLČIČ zaročena
SO. septembra 1923
naznanilo d preselilo!,
YUidno nainan]gra, da aa |c enoja tmdka
je muc
največja zaloga oblek za gospode in otr>!;e
preselita
Iz
saisorooi c. a.«. j isrid
o islišo Pokojninskega zavada
hi ss piiporofsm cenjenim u&'zmilczm in slaunesm ofaSfassfeu xa nadaljno naklonjaaoal a zatrdlinm naJsolIdnelSe posfrcZbs.
t
Tuf ni m srcem javljam v»em sorodnikom, prijateljem in znancem, da me je po 47-letnem srečnem zakona za vedno zapustil moj predragi soprog ozir. predobri aCe, stric in tast, gospod
Josip Harblch
in se po dolgem In mučnem trpljenja, previden s tolažili sv. vere, v 71. letu starosti, v torek ob pol 7. zjutraj preselil v boljše življenje.
Pogreb nad vse ljubljenega pokojnika se vrši v četrtek ob 4. Iz hiSe žalosti, Breg 14, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. male zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah.
V LJUBLJANI, dne 2. septembra 1923.
Globoko žalujoča soproga: Katarina Harbieb in otroci ter ostali sorodniki
Zahvala.
Za vse iskrene dokaze sočutja, ki so nam došli od blizu in daleč povodom prerane smrti našega srčno ljubljenega soproga in očeta, gospoda
vana K<
višjega  flnan. rač. svetnika  v pokoju,
izrekamo tem potom vsem ljubim sorodnikom prijateljem in znancem prav toplo zahvalo. Osobito pa nam je dolžnost zahvaliti se vsem mnogoštevilnim udeležencem pogreba in darovalcem vencev. Vsem tisočera hvala I LJUBLJANA, 2. oktobra 1923.
Codblnl Sovač«Korn.
Tovarna čevljev „Boston", Beograd, Sralja Aleksandra 152«
Potrebuje vsevv ste
strojnih doiavcećT,
a le prvovrstne, istotako
Steperice in prireievalke (herrihisrice).
„C o I o r,
najboljša, neškodljiva BAR«
VA ZA LASE. Glavna zaloga drogerija A. KANC, Ljubljana. — Raz> pošilja tudi po poŠti. 2^22
BB&aasstSBe^^ r.-z r t«t -t t ^
III
Po čudovito znlžaslia ceaala
prodajam novodošlo blago, posebno moško sukno, hla-čevino, barhente, cefirje, platno za rjuhe, fine sifone iz domačih tvornicjp- Pridite in prepričajte sel
Ivan Kos,
Šiška (Seidlova hiša) Celovška cesta 2, Ljubljana, Sv. Petra cesta 23
luno
V BsčS:!- Banatu iSZt dobra z**t«p-stva dobro  uvedena  agentura s sedežem v Subotid. Na razpolago reference.
Naslov: Publlk-Bektasi,
Subotica, Strrssmaterova uli<*a
v pivovarnah in pri ve'jih vinskih trgovcihnale države dnbro u^eljaa,
se takoj snrejrne.
Reflektira se samo na prvovrstno moč z dobrim* referencami. Po» nudbe pod .Agilen 10425* na upravo Slov. Naroda. 10124
Hala! Kam pa?
K,JribBHi" v £jub!iaaa
Karlov s-Ui eaatti at. 4 Tam ;« po ceni in velika izbir* otroških vozičkov, dvnkolcs rarnil) modelov,   niino\ eii'h   pomoJn lj rcotoifkov znamke Ewans, Orio*
OPOZORILO.
10473
10236
Ker ac v zadnjem času opetovano dogaja, da pri-. hajajo gotovi elementi v Slovenijo od mesta do mesta 1 ;fc°fr: D ,
in prevzemajo naročila moje tvornice za oboknlce (rolete), klubmh garnitur, različnih kakor tudi predplačila za naročeno blago, izjavljam tem i ssst^ov itd. Deio solidno.— potom, da prevzema vsa naroČila, spadajoča v mojo i . /      Cene zmcrne-
stroko edinole ^irna       »nt »ad.io v zalogi!
Sf^jT   trgovina t želcznino.v Ljubljani i«p|f
katera ima od mene zastopstvo,
V slučaju, da se pojavi še kak element, ki bi ponujal te vrste blago pod mojim naslovom, prosim, da ga blagovolite naznaniti najbližji merodajni oblasti.
Mirko Bonf6,
Specijalna tvornica vseh vrst obokale (rolet)
ZAGREB.
Poslovnica: Opatovin 11. Tvornica: Fijanova 19,
nette, Motorette, D. K. W., Omegi ter vsTkovT'tne pneumatike. Spre« BBBggaaBBgMPaaesOCaa I iems;o se  tudi vsa popravila tef rw%       . j  «        .   '   I pon:k'anje in emajliranje. 113?
Tapetniška delavnica \—-——----
Na cKelom
contlnentn
poznato je već od mnopjo g^o^na
1 izvrsno svagd,e ražireno sredsUV za dc^triflolranja
FRANC JAGER
Lfubijana - Kolodvarska^uVca ?3
f^nstvu
se priporoča slav. r^rJffnstvu za vsa v  to stroko ^fadajoča dela,
vseh vrst 2lm-
i lil£ Ki i se uP°^rehlIava za pranje mka I £lljU j aparata, zatim za svaku vrst des? » j iniiciranja, kao i za otstra.jenj«
UH ^      svakog neugodnog vonja. Mir o  Dobiva se u apoteci i drogeriji t U   *^   u originalnoj opremi p' ovldjca si . j ur»utom o urv .abl. i
Z2l žganjekuho ima v zalogi! Generalno Eajtnpttao i depot zi w   Wr « •  •«.     . cijelu Jugjslavi ui
i. Knez v Ljubljani,  jnsophartliac,la d(L
Oosposvetska cesta 2 ZAGREB, Prilaz 12.
1. U MM
V najgloblji falosti naznanjamo v?em prijateljem in znancem pretužno vest, da je naS najbolji vzor-soprog in oCe 02ir. sin, brat, zet, svak in stric, gospod
■m
mlnlfitor- tajnik
v torek, dne 2. oktobra t L po daljši bolezni previden 8 tolažili sv. vere boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega ranjkega se vrši v četrtek, 4 t m. ob treh popoldne Iz hlSe žalosti, Slomškova ulica 7 na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, 2. oktobra 1923.
Vera TomailC roj, Mu! a ček, soproga«
Verica in Andlca,
hčerka.
Žalujoče rodbino Tomaiifi In Nnlatek.
*     ■ •'—      i-""-; ■-.--tTJ>*« •.
Neizprosna smrt, ki ne prizanaša nikomur, n3m je iztrgala Iz naše srede nepričakovano našo nad vse ljubljeno, predobro, mamico in soprogo, sestro, staro mamo in teto, gospo
o
lip pMllM!
loprogo veistrg0T03,
• r
ki se je danes ob 5. uri popoldne, previđena s tolažili sv. vere, vsled zastrupljenja krvi, nenadoma ločila od nas, zapuščajoč nas v brezmejni tugi.
Predrago pokojnico bomo spremili na njeni zadnji pot! iz hiše žalosti, Mestni trg 5. k sv. Križu v Četrtek dne 4. oktobra 1923 ob polpetih popoldne v rodbinsko grobnico.
Maša zadušnica se bo darovala v petek ob 9. uri dopoldne v stolni cerkvL
V LJUBLJANI, 2. oktobra 1923.
Ivan Jakša
soprog
Elza vd. Mixich roj. Bernatovlć   Pavao OiSić župnik hčerka. brat
V Imenu vseh ostalih sorodnikov.
i
Sv
I-
S iSL'.l O.
»SLOVENSKI   NAROD« dne 4. oktobri 1*2*
Za odgovore uprave Raj se priloži
1 dšnar.
H1HLIOGLHSI
Din nadaljM b« para, s daviilffio vred
i
proBam
Zimska suknja
?• proda. — Vpraša se ari g. Schotler, Spodnja
iška 224.
10.525
Postelja,
kompletna, se ugodno proda. — Sp. Šiška, No* va ulica 228 (od 12. do 3- ure). 10.515
Lahka kočija,
polpokrita, enovprežna, naprodaj. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 10.449
Več dvokrilnih stanovanjskih vrat
In podstrešnih oken na* prodaj. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 10.528
Skoro novo kolo
paprodaj. — Ogleda se lahko vsak dan: Poljan* ski nasip št. 40 (na dvo* rišču). 10.534
Pletilni stroj št. 8,
dobro ohranjen, se po ugodni ceni proda. — Naslov pove uprava »SI.
Naroda«. 10.516
Klavir,
prvovrsten ter dobro ohranjen, f~ pro':a radi selitve. — Ponudbe pod »Štev. 105 A/10.492« na upravo   »Slov. Naroda«.
Dva mlada angleška lovska hrta,
pes in psica ter dva fo.va naprodaj. — Poizve se pri Vek, Dolničarju, hotel »Tivoli«. 10306
Pozor kovači fn stavbni ključavničarji!
Ročni vrtalni siroj
(dobro ohranjen) se po nizki ceni proda. — Po* izve se v tovarni Kune & Kornp. 10329
Ugodna prilika!
Proda se oprava za jedil* nico in spalnico po nizki ceni Tiled pomanjkanja prostora, — Naslov pove uprava   »Slov. Naroda«.
10363
Dva lepa prvovrstna težka konja
{valah 7 let in Žrebec 5 let star) se prodaš ta ali zamenjata za dva lažja konja, — Povpraša se: Franc Cucek, Ptuj. 10364
Obleka za dečka,
popolnoma nova, ▼ sta* rosti 12 do 14 let, z dol*
gimi hlačami, naprodaj za 600 Din. — Poizve se: Krakovski nasip štev. 12.
10347
Dve železni peči
in cevi naprodaj. — Po* izve se v pisarni »Mana«, tovarna kanditov, Ljub* liana,   Rimska   cesta 6.
10350
Krojaški stroj
za luknjati (Knopfloch* masehine) po zelo ugod* ni ceni naprodaj. — Po* izve se pri »Hermes«, Sol* s!ci drevored 8. 10.554
Vila v Mariboru
z vrtom se proda za 350 tisoč dinarjev. Stanova* nje s petimi sobami in pritiklinami se odstopi. — Ponudbe pod »Krasno stanovanje 10.442« na upravo   »Slov. Naroda«.
Pozor!
Za polovično ceno sc proda manjše posestvo od Vi jutrov z leno zida* no hišo. pripravno za vsako obrt, oddaljeno 5 minut od železniške po* staje. — Naslov pove uprava  »Slov. Naroda«.
10342
Pisalne mize
in salonska garnitura, do* bro ohranjena, obstoječa iz mize, štirih foteljev in omare, se nroda. — Tsto* tam *e odda rudi stroj za izdelovanje masla, pri* bližno za 26 litrov. — Pnr»'idbe je poslati na naslov: Bokalce, p. Vič.
10.494
Za 70.000 Din
se proda radi odpotova* nja dobičkanosno pod* ietje z inventarjem v Ljubljani. — Odstopim tudi meblovano stanova* nje sredi mesta, obstoje* če iz 1 ali 2 sob. — Po* nudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Podjetje 70.000/10323«.
Redka prilika!
Zaradi odpotovanja v inozemstvo se takoj pro* da krasno posestvo v Ljubljani, obstoječe iz enonadstropne hiše in novo zidane vile, obdane z velikim vrtom, ob k a* terem teče tudi voda. — Stanovanje v vili s se d* mirni sobami, kopalnico i. d. kupcu takoj na raz* pol ago. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 10352
50 kg žice 2.5 mm
(paktom) prodam. — Se* ver Edvard, Krakovski nasip 10. 10321
Prodam sode
iz suheha klanega hra* stovega lesa od 230 D do 3 D za 1 liter iz skla* dišča. Dobavljam vsako množino. — Jovo Milo* ševič, Zagreb, Franko* panska br. 8. 10.287
Jedilnica,
temna, popolnoma nova, obstoječa iz 12 kosov, se vsled pomanjkanja pro* štora ceno proda. Proda se tudi že rabljena spal* niča. — Ivančič, Zabjak št 3, I. nadstr. 10.127
Pozor
Amerikanci, trgovci. Pri* morci! — Proda se takoj radi preselitve na Pra* gerskem, pet minut od železniške postaje, tik za okrajno cesto, lepo pose* stvo, obstoječe iz stano* vanjske hiše s štirimi so* bami, kuhinje ter kleti, Iepet?a vrta, velikega skladišča za s^no in sin* ttk> (30 m dol<?*-i. 12 m šl* roko), mesnice, katera dobro gre, hl^va za živi* nn, h^cva za 60 svinj. — Na tem posestvu je že od 1. 1911 obrt z deželn. pridelki, apnom, cemen* tom ter proda io vina in piva v zaprtih stekleni* cah. Pripravno tudi za svinjskega in živinskega trgovca. — Vpraša se ori Ka^-ol Zflanu. ^ra^^rsVo. — Posredovalci rzVljuČe* nI. Naklada se lahko do 300 vagonov krompirja in 250 vagonov sena in sla* me. 10.558
Kurm
Borove štafle
(morale) 5/8 in 8/8 cm 4 m vfc£ vagonov kupim. — Ponudbe na Veble i drug, Beograd, Bara Ve* necija. 10.498
Klavirje
in planine kupujem. Po* nuabe z označbo cene, marke, dolgosti in notra* nje konstrukcije klavirja (to je, dali ima klavir znotraj okoli železno ali leseno ramo), naj se pošljejo na S. F. Čop, Zagreb, Mrazovičeva ul. št. 12, m. nadstr. 10.276
Šivalni stroj,
dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe pod »Stroj 10338« na upravo »Slov. Naroda«.
Hlode.
smrekove in jelkove, od 25 do 60 cm media 38 cm kupim vsako množino proti takojšnjemu plači, lu. — Ponudbe: Ljublja. na, poštni predal št. 77.
10.433
Kupi se srebrna kaseta
(kompletna) za 12 oseb, stara srebrna posoda in mobilje baročne dobe. — Ponudbe pod »Starine 10313« na upravo »Slov. Naroda«.
Knnimo 40 do 50 tisoč komadov
obeljenih, zdravih in rav* nih kostanjevih drogov, 11 m dolgih in ne manj kot 13 cm premera na vrhu. — Ceniene pomd* be z navedbo količine, termina dobave in cene, franko vacon nakladalne postaje na nas^v tvrd* ke: Jos. Lorenri nasledn., Ljubljana. — Tstotam se kupujejo vedno zdravi, lepo merkantilno tesani trami. 10345
Stanovanja
[*»•»»»<
Prazna soba
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo se takoj odda gospodu. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 10319
Odda se soba
(čista in zračna) s hrano dvema gospodoma ali go* spodičnama, event. tudi zakonskemu paru. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 10322
Soba s hrano
se odda dvema uradnici* ma ali diiakinjima, ozir. dvema dijakoma nižjih razredov. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 10341
Sobo
s popolnoma separiranim vhodom, event. majhno stanovanje za 1—2 me se* ca išče samec za takoj.— Ponudbe pod »1000 Din 10.549« na upravo »Slov. Naroda«.
Kot sostanovalka
se sprejme boljša gospo*
dična. — Gospoavetska cesta 13/L_10326
Meblovana soba
v Spodnji Siškl se odda solidnemu gospodu ali gospodični (uradnici). — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 10339
Za stanovanje
3 sob in pritiklin plačam 800 do 900 Din mesečno. — Ponudbe pod »900 Din mesečno/10346« na upra* vo »Slov. Naroda«.
□
Službe
Delavce,
ki so vešči samostojno Izdelovati usnjene gama« še, išče za takojšen na* stop »Velebit«, društvo za izdelavo usnjene robe, Bjelovar. 10.487
Potnik,
kateri bo potoval po vsej Jugoslaviji, sprejme le druge izdelke s seboj za prodajo proti proviziji; nairaje iz špecerijske ali kolonijalne stroke. — Po. nudbe nod »Agilen pot. nik/1035f)« na upravo »Slov. Naroda«.
Mesta učenVc
v trgovini z meSanim blagem na deželi želi 15* letno, pridno, močno de* kle poštenih starcev, s šestraz'-edno ljudsko šo* Io. — Ponrdbe na upra* vo »Slov. Nn^odm pod »rridna 101 '10.518«.
Modni atelje
sprejme izurjene pomoč* niče. — Pavlina Rozman. Zatiska ulica 1. 10332
Primerno slnžbo
za popoldanske ure i*če državni uradnik. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 10.491
Zobotefcnik,
mlaiša moč, išče službe. — Ponudbe pod »Zobo* tehnik/10348« na upravo »Slov. Naroda«.
Konserratoristinja
želi poučevati klavir. — Ponvdbe pod »Konserva* toristlnia/10.4^« na upr. »Slov. Naroda«.
Pomočnica,
spretna, se takoi spreime v salonu damskih kVbu. kov Mirni Sark, palača Kreditne banke. 10.474
Knjigovodkinja,
obenem rudi koresrx>n. dentka, želi premenH službo takoi. — Pomid* be pod »Dobra izpriče* val a /10.4*4« na upravo »Slov. Naroda«.
Gospodična,
trgovsko naob ražena, z dobrimi l^ričevali ter z daljšo prakso. BRSe mesta kot pisarniška moč. — Ponudbe pod »Strojem* sVa/10.483« na upravo »Slov. Naroda«. 10.4*3
Službo gospodinje
k samostojnemu gospodu ali manjši družini izven Ljubljane sprejme inte* ligentna gospa, stara 42 let. — Ponudbe na upra* vo »Slov. Naroda« pod »Gospodinja/10336«.
Gozdar
aH gozdarski adjunkt, samski, samostojna mo*. doher lovre, resen in tre* zcn. s praVso: evmti'eTno ffo7darski praktikant, se snreime za večinama re* virsko službo. — Proxnje s p*-er>isi spričeval in na* vedbo referenc na Osl-rb* niSfvo graščine JtrrVf«* šter via Laško. 10.562
lokali I
Lokal v Sp. Šiški
se z inventariem vred odda. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 10.508
V najem vzamem
event. kupim dobroldočo gostilno ali trgovino. — Vstopim tudi kot dnižab* nik h kakšnemu podietju s 50 do 100 tisoč dinar* jev. — Sprejmem zaupno mesto kot opora šefa, no* slovodje aH slično. — Po* nudbe nod »Vsestransko« na: »Aloma Companv«, Ljubljana. 10.568
Cenjenim ^»mnm
najvljudneje naznanjam, da izvršujem točno in polovico ceneje vsa mo* distovska dela. Se pri* poroča Skubic Pranja, Stopanja vsa 38. 10282
Nemščino
poučuje bivša učiteljica v skupinah ali posaraez* no. — Poizve se: Rimska cesta 2/1. desno, od 11.
do 2. in 6. do 7. 10397
Instrukcije
iz vseh predmetov ljud* ske šole, nemščine in kla» virja daje mlada učitelji, ca. — Ponudbe pod »Bo* doČnost/10.382« na upra* vo »Slov. Naroda«.
Iv*» ŠFer,
Kongresni trg 6,
prodaja vsakovrstne klo. b"kc, naVitia, po zniža* nih cenah. Sprejema vsa nova fn stara dela ter jih izvršuje točno. 10.427
Objava.
Podpisani javljam, da sem s 1. sept^mbr^m t. 1. izstopil kot družabnik iz tvrdke »Silva«, Industrij, ska in trgovska lesna družba z o. z. v Liublja* nI. — Ruperf Krainer.
Razno
m....................■
2000 Din posojila
iščem; izplačljivo v obro* kih z dobrimi obrestmi. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 10.472
Prispeli so najboljši šivalni stroji
»Mundlos«. Šivajo naprej in nazaj. Garancija deset let. Znižane cene. Vse potrebščine na razpola* go. Pouk v vezenju brez* plačen. — Tvrdka I. Se* lovin.Čuden, Mestni trg št. 13, Ljubljana. 10312
En^lish Lessors.
Miss Farler returns from England Oct. 8 th to re* sume heT lessons. Tnter* views from 6 to 6 pom. — Mondavs Wednesdavs and Fridavs, Pražakova ulica (nova hiša) 111. nad* strop je. 10365
Kdor bi ooleg dragih učencev
vzel v poduk mojega 8* letnega fantka za nem* ščino, naj javi naslov pod »Nemščina 10333« na upravo   »Slov. Naroda«.
Žaga-samica
s tremi listi in cirkularko, oddaljena en kilometer od postaje, v bogati lesni okolici Gorenjske, s ga rantirano »talno močno vodo, se odda v na lem za deset let. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »2aga*samica/10361«.
K* Widmayer
pri »Solncu«
za vodo. Velika izbira volnenih jopic in čepic. Raznovrstno perilo. Svil. nati in drugi robci. Ser* pe. Manufakturno blago. Oblekce in predpasniki. Vsa oprava za novoro* jenčke. Maje, nogavice domačega izdelka. Ven* čki in šopki za neveste, odeje (kovtri). Edina za* loga peč (abtahov). Na debelo primeren popust.
10327
Novi vinski sodi
(bačve) v vseh velikostih se dobe in popravljajo pri Fran Repiču, Ljubi i a* na. Trnovo. 9993
Čebeljni med,
trčen, zajamčeno pristen laatni izdelek, po K 100 odda v vsaki množini Jože Prah, SoUki drevored 8. 10355
Vsakovrstne
£ev1ie ifairifita,
športne čepice, bomh*^ in volno ra pletenje vseh, barv nudi /edno naj« ceneje: RaspoHljalnica »Konkurencija«. Ljubi'«, na. Zgornja SiSka. 8159
»Kolizej«
Oprema stanovanj, d- *.* ba z o. z., Ljubljana, Go* sposvet^ka cesta 13 (pr-'j brata Sever). Pripore-'i bogato izbiro pohištra ed navadnega do najfinejše« ga: prevzame vsa na-^« čila, tudi za celotno opre« mo stanovanj. — Zaloga vseh vrst modrncev in drugih   tapetniških d-'.
10.535
Razglas.
V najem se odda s 1. novembrom 1923 lesno skladišče s pisarno in lo* po za shranjevanje le«a. Skladišče je popolnoma ograjeno in meji na dr* žavno cesto in kolodvor. — Istočasno se na javni dražbi, ki se vrši v nede* Ijo dne 7. oktobra 1923 ob 9. uri zjutraj v Zgor* njih Domžalah, št. 110, proda mal motor na I *n* cin. Žensko in moško ko. lo ter dva stara voze i z deli za vozove. Natan*. ni pogoji se objavijo pred priČetkom dra7.be.
Županstvo Domžale.
10343
ln
PERJE
vedno v islogl pri tvrdkl
i lil
LJUBLJANA
SHRDIIM
Tvornice: Komita, Ifla&arsfca, Pastire, Trpan], llelalnba, Siget, Trogir ftoglr)
Prolzuaja: Sardine, nialmsle, sUnz sardele u olin nasoljene u vzm
===== oblikah In velikostih =====
DobaolfaC krali, doora nj. Uel.
Zastopstvo in gl. zaloga R- Bune in drug, Ljubljana, Maribor, Celje
--
V   Gradbeno podjetje G. T9NN1ES
družba z o. z., LJUBLJANA.
29
Ustanovljeno leta 1846. Brzojavi i TOnnles Ljubljana. Telefon št. 563.
naznanja cenjenemu  občinstvu, da 10 začetkom oktobra s tvojo pisano preseli Iz Oafeve ulice v svojo Ustao, dodao Mio — Dunajska cesta 29 — vhod v Pražakovi ulici, kjer je bilo isto ustanovljeno leta 1846.
Podjetje projektira in izvršuje:
bančne in industrijske palače, stanovanjske hiše, tovarniška poslopja, šole, cerkve, vile, male enonadstropne, oziroma enodružinske  hiše v opeki in »Heraklitu« (najceneji stavbni način.)
Lasten gramozolom in opekarna«
„OBNOVA", gradbena družba
z o. z., LJUBLJANA.
Ustanovljeno leta 1920. Brzojavi i Obnova Ljubljana. Telefon št. 563.
naznanja cenjenemu  občinstvu, da se začetkom oktobra s svojo pfe?rne  preseli  Iz  Oajeve  ulice v svojo lastno poslopje — Dunajska cesta it 25 — vhod v Pražakovi ulici.
Družba projektira in izvršuje:
Talne in vodne zgradbe — mostove in ceste — betonske in železo-betonske zgradbe — železne visoke in mostne zgradbe — gozdne in industrijske železnice — naprave za preskrbo z vodo, kanalizacije, gradnje trijemova iz lesa.  Inštalacijska centrala za vodovode in cen
tralne kurjave.
Nakupovalna centrala za stavbeni materijal; stavbno
predmete ln stroje.
Im3  stalno v zalogi i Cement,  Salonit za pokrivanje streh,  cevi iz kamenine, ,TQrfoleumM plošče, »Heraklif materijal.   ' 10517
517
-Ju
0
76
38
47
21