GrednMtv« • (pmu Ljubljana, Kopitarja*« l Telefo« »41-11«, Umb6u aaroAnln« O Ut, » Celu ra4. LJubljana 10.6M M oaroinlno ln 10194 u Ineerate, UklJoAno sa-ctopatvc ta »glasa ti I talij« 1« Inozemstva! DPI S, A. MIlana. Rokopisov »• vra8amo.
JANUAR- 1945
14
NEDELJA
Erwartete bolschewistisch® Winteroffensive an der Weichselfront eroffnet
In den Ardennen musste der Feind seine Angriiiskrait massigen Siidostlich Bastogne wurden die Amerikaner zuriickgedrangt — Wei-tere Eriolge nordlich der Donan trotz starkster sowjetischer
Gegenvvehr
Aus dem Fiihrerhauptquartier, 13.
Jamuar. Das Oberkommando der Wehr-maoht gibt bekannt:
Infolge unserer Gegenschlage hat die Starke der feindlichen Angriffe in den Ardennen nachgelassen. Nordostlich L a r o c h e vvcrhrten unsere Truppen (turn Teil ia Nachtgefechten den ortlich vorgedrungenen Gegner ab. Im Kampf-ranm siidostlich Bas t ogne wurutn die Amerikaner durch unsere Gegcnan-grilfe zuriickgedrangt; eine ain Vortage entstandeno Frontliicke wurde geschlos-scn.
Bei H a 11 e n nnd Rittershofen
in e 1 s a s b wird die Siiubcrung des eroberten Festungsgebietcs der M a g i -n o 11 i n i e fortgesetzt. Die Amerikaner. die den ganzen Tag iiber zu ver-geblichen Gegenangrifen ansetzten, er-littcn in unscreni zusammengefasstcn Feucr hohe hlutigo Verluste.
Siidiich B r s t c i n haben unsere Truppen auch dio zvveite eingeschlossene leindliche Kainpfgruppe aufgerieben. Noben 450 gczithltcn Totcn verlor der Gegner nach den bisherigen Feststel-lungen 26 Offiziere und iiber 700 Mnnn nn Oefangenen, ausserdem erhcbliches Kriegsmnterial.
Sclilechtos Wetter srhrankte die Kampftiitigkeit an den m i 11 e 1 i t a -lienischen Fronten ein. Die Briten fiihrten nur einzelne ergebnislose Vorstiisse an der Adriatischen K ii s t e.
In Ungarn kam es zvvischen Plattensoe und Donau gestern nur zu ortlichen Gefechtcn. Gegen den Siidostteil von Bu d a p e s t fiihrte der Feind heftige Angriffe, dio von der Bc-satzung in harten Kiimpfen ahgewicsen tvurden. Niinllich der Donau brachten unsere Angriffe trotz verstiirkter feind-lichcr Gegcnwchr weitcro Erfolge. Vcr-
8uclie der Sowjets, unsere Angriffs-spitzen durch Flankcnangriffe abzu-sehneiden, scheiterten. An der s 1 o w a-k i s c h e n Siidgrenze vvurden die Durchbruchsversuche mehrerer bolsche-vvistiseher Schiitzendivisionen zvvischen L o s o n c und II e r n a d vereitelt.
An der VVoichselfront hat die lange ervvarteto \Vintoroffensive der Bolschevvisten begonnen. Nach ansser-gewohnlich starker Artillerievorberei-tung trat der Feind zuniichst an der VVestfront des Briickenkopfes von Ba-ranow mit zehlreichen Schiitzendivisionen nnd PanzcrverbSndon an. Erbit-terto Kiimpfe sind entbrannt. Nebenan-griffe siidiich der Weichsel und im Nordteil des 11 a r a n o w-Bruckenkopfes wurden zerschlagen.
Im ostpreussischen Grenzgebiet lag beiderseits der R o m i n t e -n e r 11 o i d e schvvcres feindliches Ar-tillericfeuer auf unseren Stellungen. Zahlreiche bataillonsstarke Angriffe der Sovvjets wurden abgewiescn.
Auch im Nordteil des M e m e 1 e r Briickenkopfes blieben mehrere feindliche Angriffe erfolglos.
Die feindliche Laftwaffe fiihrte am gestrigen Tage nur einzelne Jagdvor-htiisse ins K e i c h s g e b i e t. In den Abendstunden vvarfen britlsche Storflug-zeuge Bomben im R h e i n I a n d und im W o s t f a 1 e n. Bei einem militarisch crgehnislosen Angriff von etwa 40 vier-mntorigen britisehen Bombern gegen die Norvvegischo Ktiste bei Bergen schossen 18 deutsche Jiiger 11 feindliche FluRzeiige, Marineflak zwei weitere ab. Nachtjiiger brachten iiber der Kieler B u o h t ausserdem serhs schvvero bri-tiseho Bomber zum Absturz.
Das Vergcltungsfeucr auf London daucrt an.
Izredna dejanja nemških vojakov
Pričela se je pričakovana boljševiška zimska ofenziva na bojišču ob Visli
V Ardenih je moral sovražnik omejiti svojo napadalno moč — Jugovzhodno od Bastogna so bili Amcrikanci potisnjeni nazaj — Nadaljnji uspehi severno od Donave kljub najmočnejši sovjetski protiobrambi
Berlin, 13. jan. V Ardenih in Spodnjih Vogezih, v pogorju južno iu v ravnini severno od kolena Donave so onemogočili led, obilica snega in megla vsako premikanje.
Posebno težko nalogo zahteva borba ▼ Ardenih; vsak dan znova zahteva bitka od nemških vojakov, da se bore z vso energijo. Da jc presenetljiv napadalni sunek v prvih dneh decembra dvignil bojišče t. severnoameriške armade iz tečajev, je bila velika zasluga nemških pionirjev, ki so večkrat do prsi stoječ v vodi, položili preko luxemburške mejne reke in pozneje preko Querfa in Ourthe brvi in ponto-ne. S pravočasnim postavljanjem mostov in odstranitvijo minskih polj so mnogo doprinesli do hitrega razvoja nemških napadov. Danes podpirajo obrambne boje. Na severnem in južnem boku urdenskega predgorja pomagajo gernadirjem pri zgradnji obrambnih položajev s polaganjem minskih polj in razstrelje vanj ein zmrzle zemlje. Posamezne čete so ostale v zaščito umikul-nih premikov na zahodnem rogljiču nemškega vdornega področja, v neposredni bližini sovražnika ter so razstrelile pripravljene razstrelilne naboje šele takrat, ko so britanski vojaki stopili na podminirano ozemlje. Glavno breme boja pa nosijo nemški grenadirji. Med napredovanjem so morali dati iz sebe vse, da so se priključili naprej prodrlim oklepnikom, potem ko so uničili sovražna oporišča. Sedaj branijo v svojih premočenih nli zaradi močnega mraza zamrzlih uniformah vsak meter zemlje. Ponovno je moral sovražnik posamezne točke naskočiti do desetkrat, da je končno zavzel za ceno izredno visokih izgub 50 ali 100 metrov ozemlja.
Železno hrbtenico pehote pa zopet tvorijo nemški oklepniki. V napadu so poglobili od grenadirjev pribojevani vdor v prodor, prerezali so sovražne zveze z zaledjem ter zmleli rezerve, ki jih je vrgel sovražnik nasproti njim. isedaj so ojačili grenadirske protisunke ali napadajo v strejenih oddelkih vdr-lega sovražnika. V sredo so severno od Bastogna zapahnili sovražna vdornu mesta. V četrtek so pričeli s protinapadom proti Severnoameriknncem, ki so sunili jugovzhodno od Bastogna v izvirno področje reke Ourthe. Mnogo
Fiihrerjev glavni stan, 13. jan. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Zaradi naših protiudarcev je popustila jakost sovražnih napadov ▼ A rd e n i h. Severnovzhodno od Larocha so odbile naše čete deloma v bojih na nož krajevno prodrle nasprotnike. Na bojišču jugovzhodno od Bastogna smo potisnili Amerikance z našimi protinapadi nazaj, neko prejšnjega dne nastalo hojiščno vrzel pa zaprli.
Pri Hattnn in Rittershoina ▼ A1 z ac i j i nadaljujemo s čiščenjem zavzetega trdnjavskega področja M o g i n o-t o v e črte. Amerikanci, ki so vršili ves dan brezuspešne protinapade, so utrpeli v našem strnjenem ognju visoke krvave izgube.
Južno odErsteina so uničile naše čete tudi drugo obkoljeno sovražno bojno skupino. Poleg 450 naštetih mrtvih je izgubil nasprotnik po dosedanjih ugotovitvah 26 častnikov in nad 700 ujetih mož, vrh tega pa mnogo vojnega gradiva. Slabo vreme je omejilo bojo na s r e d-n j c i t a 1 i j a n s k i h bojiščih. Britanci so naprcviii le nekatere brezuspešne sunke ob jadranski obali.
Na Madžarskem je prišlo med Blatnim jezerom in Donavo včeraj le do krajevnih spopadov. Proti jugovzhodnemu delu Budimpešte je napravil sovražnik silovite napade, ki jih je posadka v hudih bojih zavrnila. Sej-verno od Donave smo imeli z našimi napadi kljub ojačeni sovražni obrambi nadaljnje uspehe. Poizkusi Sovjetov, da bi odrezali naše napadalne osti z bočnimi
napadi, so se izjalovili. Ob slovaški južni meji smo preprečili prebijalne poskuse več sovjetskih strelskih divizij med Losoncem in Hernadom.
Na bojišču ob Visli se je pričela dolgo pričakovana boljševiška zimska ofenziva. Po izredno močni topniški pripravi je napadel sovražnik najprej na zapadnem krilu baranovskega predmost ja s številnimi strelskimi divizijami in oklepniškimi oddelki. Ravzneli so se ogorčeni boji. Postranske napade južno od Visle in na severnem delu baranovskega predmostja smo razbili.
Na vzhodnopruskem obmejnem ozemlju je sovražnik na obeh straneh Romintener Heide s težkim topniškim ognjem obstreljeval naše postojanke. Zavrnili smo številne sovjetske napada ▼ jakosti bataljonov.
Tudi na severnem delu m e m e 1 s k e. g a predmostja več sovražnih napadov ni imelo uspeha.
Sovražno letalstvo je napravilo včeraj podnevi le posamezne lovske sunke na nemžko področje. Zvečer so vrgla britanska motilna letala bombe na Pore n j e in na V e s t i a 1 i j o. Pri voja ško brezpomembnem napadu kakih 40 štirimotornih britanskih bombnikov pro ti norveški obali pri B e r g e n u je zbilo 18 nemških lovcev 11 sovražnih letal, mornariško protiletalsko topništvo pa dve nadaljnji. Nočni lovci so sestrelili nad Kielskim zalivom poleg tega 6 težkih britanskih bombnikov.
Povračilni ogenj na London traja dalje.
Bivši kralj Peter pod pritiskom
Ženeva. Kot javljajo fe srbskih kro-jjov, pritiskajo britanska vlada in levičarski krogi še nadalje na kralja Petra, da bi dosegli spremembo njegovega stališča do dogovora med Šubašičem in Titom. V tej zvezi opozarjajo v Londonu na prejemke kraljeve rodbine in na odškodnino za dvorne izdatke, ki iih označujejo kot »nedemokratske«. Istočasno opozarjajo, da bi lahko izvršili nameravano preosnovo vlade ter izvedbo volitev ea ustavodajno skupščino tudi brez kraljevega sodelovanja, ker je dežela
trenutno dejansko brez veljavne ustave. *
Poročilo o nadaljnjem angleškem in levičarskem pritisku na kralja Petra mora marsikomu, ki doslej še ni spregle-Idal, na široko odpreti oči. Titova komunistična agitacija je dolgo varala nevedno prebivalstvo, da so Titovi tolovaji »jugoslovanska kraljeva vojska«, ki da se bori za »osvoboditev« in podobno. Kdor je le malo poznal razmere in boljševiške agitacijske metode, je takoj vedel, da je vse to laž. S kraljevim imenom so vabiii na iimanice tiste ljudi, ki se tolovajem niso hoteli ali ne bi hoteli
pridružiti na njihov odkrit komunistični jjrogram. Sedaj so vse krinke dokončno padle. Tito, Moskva m London pritiskajo na mladega kralja, naj pristane na sporazum med Titom in Šubašičem, to je z drugimi besedami, naj se odpove prestolu. Titovi boljševiki so s tem pokazali, da so resnično protinarodni elementi in da hočejo vse Srbe, pa tudi Hrvate in Slovence spraviti pod komunistični jarem. Ti dogodki so tudi v celoti potrdili naše dosedanje pisanje, ko smo trdili, da titovci navidezno služijo kralju, dokler jim kaže, pozneje pa pokažejo pravo barvo in se obrnejo proti njemu. Najnovejši dogodki v Londonu morajo vsakomur odpreti oči. Kralj Pe ter, ki se je zanašal na pomoč zahodnih zaveznikov, je bil izigran od njih in od komunistov. Vsak pravi narodnjak se bo zato boril proti našim narodnim sovražnikom in ne bo dopustil, da bi komu nizem zavladal na naši zemlji.
Stockholm, 12. jan. V Londonu eo zelo ogorčeni, da se je drznil jugoslovansk kralj Peter skromno oporekati dogovoni med begunskim ministrom šubašičem in tolovajskim vodjem Titom, ki je bil skle
in obrambi imajo komore. Kljub zlede-nelim cestam, obstreljevunju sovražnega topništva in napadu lovskih bombnikov, prinašajo vedno znova in pravočasno strelivo in prehrano, kakor tudi orožje v prve bojne črte.
Izredno trdoto zahteva tudi borba na alzaškem bojišču in v spodnjih Vogezih, kjer so pričele nemške planinske čete z novimi napadi. Borba, iti jo otežkoča snežni metež kakor tudi megla in ki jo vodijo proti sovražnim utrdbam južno in jugovzhodno od Weisenburgn, zuhteva izredno skupno delo vseli vrst orožja. Odlično obnašanje vsakega posameznega vojaka . iu čut za disciplino omogoča uničenje nadaljnjih biinkerskih skupin, poglobljenega vdora pri lluttenu do Ritters-hofena, kakor tudi obrambo protinapadov svežih severnoameriških oddelkov. Posebne uspehe so dosegli Nemci med Schlettstadtom in Erstcinom. Presenetljiv napud nemških oklepniških oddelkov je odrezul močne sovražne zuporne oddelke v trikotu med lllom in Renom in v dveh velikih kotlih na obeh straneh prekopa Ren-Rodun so bili sovružni oddelki stisnjeni.
S srednjeitalijanskega bojišča ne poročujo razen o brezuspešnih sovražnih sunkih ob ligurski obali in uspešnega zaključka večdnevnih očiščevalnih nastopov proti gaullističnim tolpam, ki so usmerile svoje bre/.uspeš ne inotilne nastope proti nemški preskrbi in ki so jih morale plačati z občutnimi izgubami, o nobenih pomembnih vojnih akcijah. Na Balkanu je ostulo delovanje tudi krajevno omejeno.
Dvojna bitka na Madžarskem pa napram temu zopet narašča. Severno od Szekesfehervarja, na zahodnem robu pogorja Vertes, v pogorju Pilies in v ravnici zahodno od izliva reke Gran so nupredovale nemške čete kljub težkim vremenskim in ozemeljskim razmeram. Boljševiki so uvideli veliko nevarnost. Pričeli so s protinapadi predvsem severno od Zn-molyja in pri Bicskejii, ne du bi mogli onemogočiti počasno, toda vztrajno prodiranje nemških čet. Omeniti je treba, da so boljševiki prvič poslali v boj jadralne letalce pri /,amo!yju. Tri jadrulna letala so nemške čete takoj
poskus, dovesti ojačenja na posebno ogroženo točke, daje sklepati, da so imeli Sovjeti izredno visoke izgube. Nadaljnje visoke izgube v moštvu in oklepnikih je imel sovražnik na vdornem področju severno od Donave. V Budimpešti pa vztraja od božičnega večera posadka v težkih bojih navalu boljševiških čet. Obruniln je v odločilnih protinapadih na vzhodnem kolodvoru, kakor tudi v južnih in severnih predmestjih vse sovražnikove prebijalne poskuse ter uničila pri tem 4 letala in 5 oklepnikov. Okoli vojaš-in tovarniškega področju so divjali ioko v noč ogorčeni bližinski boji.
11 ie globok
zaslug za obilico vsega, kar je potreb- J po pristanku napadle ter uničile v bo-no grenadirjem, pionirjem, topničurjem I ju njihovo posadko 150 mož in zaple-in oklepniškim posadkam pri napadu I nile jadralna letala. Ta brezuspešen
»Zgodovinski zakon našega stoletja«
Berlin, 13. 1. Vodja tiskovnega in poročevalskega oddelka v nemškem zunanjem ministrstvu jjoslanik dr. Schmidt je prikazal na delovnem zborovanju nemškega znanstvenega zavoda zgodovino britansko-sovjetskoruskega pakta »rdečo aliansc« ter v njem odražajoči se propad britanske zamisli to vojne. Za Anglijo jo bila Sovjetska zveza le oportunističen vojni činilec proti Nemčiji, a nikak povojen činilec. Anglija je upala, da bosta Nemčija in Sovjetska zveza medsebojno izkrvaveli ter da bo s tem Angliji zagotovljena njena moč v Evropi. Po Stalin-gradu pa nima rdeča armada več zadržu-jočega značaja v vojni proti Angliji. Obratno se trudi da bi postala potencialni zmagovalec vojne v Evropi in s tem najmočnejša kontinentalna sila. Iz tega izhaja za Anglijo nujnost, da dela Sovjetom priznanje za priznanjem, po drugi strani pa da skuša na diplomatskih tleh omejiti politične cilje Sovjetske zveze v Evropi. Ta poskus ustvariti okrog Sovjetske zveze takozvani »cordon sanitaire«, se jo tako s pomočjo emigrantskih vlad v Londonu in njihovih dežel Poljske in Jugoslavije kot tudi s pomočjo zahodnega bloka ob odporu Moskve poponoma razbil. Enako pa je bilo varljivo upanje, da bi bila lahko Amerika angleški zaveznik pri njenih naporih za omejitev evropsko sovjetske politike kajti spričo svojih koristi na Daljnjem vzhodu nočo stopiti Amerika v glavnih življenjskih vprašnjih britanske politike ob stran Anglije, da bi jo podprla. Tudi Rooseveltov poskus j>olitične ugotovitve ciljev Sovjetske zveze se je ponesrečil. Dumbarton Oaks letalska in valutna konferenca, predstavljajo postojanke v ameriških naporih po zagotovitvi njihovih imperialističnih povojnih načrtov. Vendar so morale Združeno države kapitulirati pred moskovsko politiko. Z naraščajočo pripravljenostjo Združenih držav za sodeovanje s Sovjeti postaja Atlantska listina prazna
utvara. Najprej so jo interpretirali nato o njej niso več govorili, kasneje so original izgubili, 6. januaTja pa jo je Roosevelt končno kot »zbirko pravil« položil v airhiv. S tem se je zrušila an-gloameriška osnova evropsko politiko in propaganda. Meslo nameravanega pakta- o zahodnem bloku, ki naj bi zagotovil, varaost zahodne Evroj>o v korist angleških interesov, je bil f>odpl-san francosko-sovjetski pakt, v katerem je Stalin znova zahteval sistem sovjet-sko-francoskega mehanizma, ki je Francijo enkrat že spravil na rob boljševizma in v vojno z Nemčijo. Tako sedi britanska politika med dvema stoloma: med sovjetsko zahtevo jx> obvladanju Evrope in ameriško zahtevo po vladi nad svetom. S tem se je uspešno izkazala zunanjepolitična zasnova Nemčije, ki je doživela svojo veliko politično preizkušnjo. V sedanji vojni se je pričelo novo novo obdobje: Nemčija ni poražena, temveč je obratno znova vstala. Revolucionarni značaj sedanje vojno stopa vodno bolj na plan. Napram različnim interesom >rdečo alianse«, ki se je v vseli odločilnih političnh vprašanjih že izkazala kot izredno sterilna ter enotna le v mržnji, dviga Nemčija re-volucioniarno idejo novega reda v ev-rop, življenju. Roosevelt predstavlja kapitalistično, liberalistično in imperialistično roparstvo kasno rojenega kontinenta, Churcihl reakcijo nedvomno strukturno in duševno mogočne, a preživele obliike imperija, Stalin pa nakopičenjo in organizacijo šestine zemlje v službi židovsko ideje, ki se mora končati v svetovni anarhiji. Adolf Ilitler stoji obratno na čelu nastajajoče Evrope z narodno mnogoličnostjo, kot organske, socialistične in zahodne enote, katero določa zgodovinski zakon našega stoletja. Zanj so 6lopile nemško armade v boj, v njem jki ne bodo prej odložilo svojega orožja, dokler ne bodo izginile tega zakona.
njen na Churchillovo zahtevo in ki pomenja izročitev Jugolavije Moskvi. Potem, ko je britanska vlada Petru že preprečila, da bi dal kakšne izjave javnosti, s tem, ko mu je onemogočila njegovo tiskovno konferenco ter ga s tem praktično onesposobila, se sedaj v časopisju in poročevalski službi tembolj razburja nad Petrovim obnašanjem. Agencija Reuter je s prikrito grožnjo ugotovila v nekem sporočilu, da Peter ni sledil nasvetom britanskih državnikov, ki »smatrajo dogovor kot dobro ujioraben kompromis«. Posebno so mu zamerili, da je podal svojo izjavo, »ne da bi prej o tem vprašal britansko vlado«.
Medtem, ko je večina londonskih listov v ponedeljek zjutraj k temu nepredvidenemu preokretu moičaia, list »Times« ne prikriva svojega razočaranja,
da ni bil dosežen od Churchilla zaželjeni kompromis. List izjavlja, da kaže, da sloni premišljanje kralja Petra na »ne-poznanju dejanskega položaja«. Tu kot v ostalih »osvobojenih« deželah so mora opirati autoriteta na voditelje Titovih ljudi (beri boljševiških tolp). Po mnenju lista »Times« bo angleška vlada vztrajala na tem, da bo dosežen med Titom in Petrom dogovor. »Times« končno obžaluje, da je povzročil kralj z odklonitvijo tega dogovora »neprijetne možnosti za angleško vlado.
Jasneje »Times« ne bi mogel priznati jiopolne odvisnosti Londona od Kremlja. Churchill je kot druge evropsko narode obljubil Sovjetom tudi Jugoslavija in so boji sedaj Stalinove jeze, če bi nastalo pri predaji teh aežei še kakšno »majhne motnje«.
Perspektive jugovzhoda
Trezni evropski opazovalec se mora le nasmehniti, čo bere izliv prejioznega spoznanja v newy<>rškem tedniku »New \Veekly«, ki piše: »Tito se jo sedaj odkrito postavil na stran Sovjetsko zveze, da bi pokazal demokracijam klasičen vzgled o umetnosti dvojne igre«. Povprečen Amerikance sicer prav nič no jkjziui evro|>skih ljudi, evropskih narodov in njihovih razmer; za to se zanimajo le poklicni diplomati. Tako neumni pa v Ne\v Yorku ali v \Vashingtonu gotovo tudi niso, da bi ne razumeli, kaj pomeni, če gro Broz-Tilo na ljubeznivo Stalinovo in Molotovo povabilo v Moskvo, so tam v njuni navzočnosti »pogaja« b Šubašičem in skleno z njim sporazum o fuziji svojo ter londonske begunske vlado v eno samo polnokrvno komunistično vlado. Golovo tudi razumejo, kaj pomeni, če v K remiju »prOsijo« Tita za dovoljenje za začasno zasedbo jugoslovanskega področja (res začasno, ker ga bodo morali kmalu zapustiti). Se bolj to razumejo, če Tito Angležem prej>ove izkrcanje v Dalmaciji in »osvoboditev« zahodnega jiodročja bivše Jugoslavije, ali čo sklene, da bo on, ki se je sedaj preselil iz skalnatih podzemeljskih brlogov v beograjski konak srbskih kraljev, izvedel »ljudsko glasovanje« o tem, če se bo kralj Peter smel vrnili na prestol ali ne. Dobro poučeni krogi na \Vnllstrcetu in Dovvningslreetu žo iz lastnih izkušenj vedo, da se Kromelj ne mara o nobeni stvari j>ogajati. marveč hoče vodno le diktirati. Da je to res, so nam jiotrdili najnovejši dogodki v Londonu. Čeprav namreč v Londonu dobro vedo, da je velikanska večina prebivalstva bivšo Jugoslavije odločno proti Titu in njegovim tol-pnm, ki »o jih prej podpirali in jim jx>-Siljali orožje, da jih sedaj lahko mečejo iz Dalmacije, in da se Tito v Srbiji drži na površju proti volji ljudstva le s krvavim terorjem, naslanjajoč 6e na sovjetske bajonete, se vendar iz bojazni pred Moskvo izrekajo za od Moskve diktiran sjk>-razum Tito—Subašič in za postavitev lutkastega regentskega 6veta mlademu kralju Petru. Peter se je temu uprl, ker ve, da mu je tisti trenutek, ko na moskovske zahteve pristane, padla krona z glave. Naknadno »ljudsko glasovanje« bi bilo namreč le komedija pod dobro preizkušeno režijo GPU-ja. Ujior kralja Petra pa je za Angloamerikance le »majhna molnja«, o katero bodočnosti nam spričo lublinskega primera pač ni težko prerokovati.
Ce se ozremo na usodo ostalih držav jugovzhodno Evrope, vidimo podobne perspektive. Romunija in Bolgarija, ki sta postali žrtev izdajstva lastnih, iz tujine plačanih ljudi, danes ječita pod boljševiško strahovlado. Romunski in bolgarski kmetje, ki so bili tako tesno povezani s svojo ljubljeno domačo grudo, ki so spoštovali svete narodne in družinsko tradicije, so postali žrtev izkoreninjenih razumnikov. Danes jib v velikih množicah odvažajo na prisilno delo daleč od svojo domovine v Sovjetsko zvezo, ali pa jim jemljejo z njihovim znojem tolikrat prepojeno zemljo in ustanavljajo iz nje brezdušne državne kolhove. Začetki vsega tega so žo krepko zastavljeni, dokončno pa bodo Sovjeti 6voje čisto jasne načrte izvedli, ko bodo smatrali, da je nastopil čas, ko lahko popolnoma sna-mejo svojo krinko. Pa tudi to, kar se že z vso paro izvaja, niso mačje solze. Dokaz temu je, da si je jk> turških poročilih v Bolgariji vzelo življenje 40.000 ljudi, ker niso mogli prenesti tako grozne usode svojo domovine. Po stari boljševiški metodi so Sovjeti v Bolgariji in v Romuniji zaprli cclo že vse ti.de ministre, ki so igrali vlogo Korenskega, in jih odvedli neznano kam. V Bolgariji so ustanovili komunistično kmečko zvezo, ki jo vodi sani Dimttrov. V Romuniji so brez pomislekov likvidirali kmečko 6tranko starega kmečkega voditelja Maniu-a, ki si je toliko prizadeval, da bi Romunija izdala Nemčijo in se pridružila Sovjetom. Pač lepo plačilol V kolikor boljševiki zaenkrat še puščajo razno — sicer maloštevilne — nekomunistične slamnate može, je to posledica dobro preračunano igre. Tako v Romuniji kot v Bolgariji so se namreč razmere strahotno poslabšale, ni no živil, ne obleke, ne zdravil itd., komunisti pa so prej povsod obljubljali raj na zemlji, kamor koli bodo prišli. Nekdo mora krivec teh poslabšanih razmer, in to so ti politiki, ki jih sovjetski in domač komunistični tisk srdito napadata in delala krive vsega pomanjkanja. Na ta način skušajo množice umetno še bolj zradiikalizirati in zboljševiziTatl. Angleži in Amerikanci se za evropski jugovzhod sploh zanimali no smejo. Romunske pe-trolejske naprave, ki so bile pred vojno last angioamerišiuh petrolejskili družb, (Nadaljevanje na drugi strani)
Boljševiska zimska ofenziva
Berlin. Mednarodni poročevalski nrad javlja z vzhodnega bojišča:
Ze dolgo pričakovana boljševiška zimska ofenziva, ki se je kot poročajo, pričela ob predmostju Visle zahodno od Baranova dne 12. januarja dopoldne po 4 urnem bobnečem ognju, je zapletla v boje že najmanj 3 sovjetske armade, 2 oklepniška zbora ter ostale samostojne edinice. Na vsem zapadnem bojišču predmostja, med Vislo južno od Pacanova in Lagova, koder se zavija bojna črta v pravem kotu proti vzhodu, so napadle močne pehotne in oklepniške sile globoko razporejeni nemški obrambni sistem. Z nekaterimi sovjetskimi vdori je nemško vodstvo že računalo. Včeraj popoldne je pričelo vsepovsod s protinapadi, s katerimi je stisnilo konice sovjetskih udarnih klinov s treh stra-
ni; Po nepopolnih poročilih so boljševiške izgube izredno visoke. Ze prvi dan te ogromne bitke so izgubili 123 bojnih voz in napadalnih topov. Tudi v ostalih sovjetskih predmostjih ob Visli pri Kazimiercu so Sovjeti nemirni. Danes dopoldne so se ruzvneli boji v vzhodni Prusiji. Boljševiki, ki so napravili včeraj med Suvalkijem in Gol-dapom več motilnih napadov za vezanje čet, so pričeli danes z navalom med EydtkaIom in Schlossberglom (Pilikalinom). Nemški obrambni ogenj je tudi tu uničujoče zadel njihove prve napadalne valove.
Madrid. Po generalu Francu novo-imenovani predsednik španskega državnega sveta, bivši španski poslanik v Rio de Janeiru in Rimu Raimundo (Pilikalinom). Nemški obrambni ogenj svoje mesto.
Proti orožju »V« ni obrambe
Stockholm, 13. jan. Neumorno ob- | obstaja kako uspešno obrambno sred-
streljevanje Anglije z orožjem »V« vpliva na angleško prebivalstvo tako deprimirajoče, da so bili časopisi prisiljeni poročati o trudu, ki so ga pod-vzeli za obrambo pred obstreljevanjem uradni angleški krogi in znanstveniki. Dnevnik »Dailv Mailc posveča obstreljevanju 2 velika članka, ki sta namenjena kot pomirjevalni prašek za razrvane angleške živce. List zagotavlja, da bo storjeno vse, da se najdejo obrambna sredstva, vendar nikakor ne more tajiti, da niso doslei šc našli nobenega obrambnega sredstva, čeprav si še tako velik štab strokovnjakov vseh vrst razbija (jlave, kaj bi bilo storiti proti obstreljevanju z orožjem »V«. Najbolj znani angleški letalski strokovnjak Colin Bednall dvomi, da
stvo proti obstreljevanju z orožjem • »Vc.
Drugi članek >Daily Mailac, ki je bistveno treznejši od prvega, poroča le, da so znanstveniki že dolgo na delu, da so pa ugotovili, da nikakor ni možno vplivati na polet izstrelkov »V«. Tudi poveljstvo angleškega protiletalskega topništva, ministrstva za notranjo varnost, letolsko ministrstvo in angleški vojni urad se bavijo s tem problemom ter imajo stalne konference na katerih preizkušajo obrambna sredstva. Toda vse te konference in preiskave znanstvenikov so se končale tako zaključuje članek >Daily Maila«, s spoznanjem, da nimajo nobenega sredstva proti tovrstnemu obstreljevanju.
Pismo iz Kranja ob novem letu
^itika Churchillove politike v Grčiji
Sedanje premirje še ne pomeni miru
Bern, 13. 1. Oddelki ELAS, ki predstavljajo vedno bolj čisto boljševiško organizacijo, uživajo še naprej simpatije angleškega časopisja. V petek je usmeril dnevnik »Tribune« močne napade proti Churchillovi politiki v Grčiji. Vojna v Grčiji, tako piše časopisje, je zavzela ciničen potok kot rezultat Churchillove takozvane mirovne misije.
Časopis podaja doslej nepriobčeno brzojavko bivšega kralja Jurija svojim atenskim pristašem, v kateri utemeljuje svoje soglasje k regentstvu z zagotovilom, da je to le začasnega značaja in da ELAS-a in EAM-a ne bodo sprejeli v novo vlado. List pričenja vprašanje, če je sploh govor o resnem regentstvu. Bržr kone je tu govor o lažnem regentstvu in vladi marijonet, ki opira svojo avtoriteto na britansko orožje. Vse, kar M lahko storil Plastiras, je, da izvede Churchilo-
vo politiko likvidacije EtAS-ovih čet, medtem ko bi istočasno omadeževal dobro republikansko ime v Grčiji ter držal javnost drugih dežel v nejasnosti o resničnih dogodkih. Tednik >Newrs States-man and Nation< se tudi sprašuje, kje ostaja obljubljena vlada na široki pod-lagL
Ženeva. Občutek olajšanja spričo sklenitve pogodbe o premirju v Grčiji moti v britanskem tisku jasno spoznanje, da premirje še dolgo ne pomeni miru. V tej zvezi pravi Times: »Ali bo postalo premirje končno resničen mir in ali 6e bo državljanska vojna dejansko končala, vse to je odvisno od odkritosrčnosti in od volje obeh pogajajočih se strank, da dosežeta sporazum do časa, ko bo stopil ves narod k volitvam, kl bodo ugajale vsem krogom v GrčijL«
De Gaulle mora mobilizirati
Ženeva. Reuter poroča lz Pariza, da je izjavil francoski vojni minister Rit-helm, da nameravajo podvojiti trenutno iz 600.000 mož obstoječo francosko armada Po vpklicu novih letnikov bo Štela francoska armada 1.2 milijona mož. »Associated Press« poroča iz Pariza, da namerava Francija mobilizirati 10 letnikov. Ti letniki obsegajo 1,8 milijonov mož, s čimeT bodo pozvali pod orožje mnogo več kot 2 milijona Francozov. Vpoklic teh letnikov je važen rezultat zadnjih razgovorov med Churchillom in de Gaullom v Eisenhowerjevem glavnem stanu. Od tod izviri tudi poudarjeno Rooseveltovo prijateljstvo napram Franciji, izraženo v njegovi zadnji kongresni
poslanici. Novih vpokllcev bi pred angleškim in ameriškim javnim mnenjem ne mogli zagovarjati, ako ne bi naglo sledili obsežni francoski vpoklid. Kot sredstvo za izvedbo teh francoskih vpokllcev uporablja Roosevelt grožnjo, da bo zaprl dovoz ameriških živil v Francijo, s čimer hoče napraviti de Gaulla spričo sedanjega katastrofalno se slabšajočega prehranjevalnega položaja čim bolj poslušnega. Roosevelt in Churchill hočeta izkoristili z nemško ofenzivo na zapadu nastale težke Eisenowerjeve ndarce za to, da bi ustvarila na podlagi splošne vojne obveznosti francosko vojsko tc?r jo oborožila z ameriškim orožjem.
Dve ameriški bojni ladji potopljeni
Tokio. Japonske sile napadajo vse od dne, ko je sovražno brodovje vdrlo v vodovje glavnega filipinskega otoka Luzona, da bi se tamkaj izkrcalo, nasprotne edinice z neprekinjenim ognjem.
Kot potrjuje japonski poročevalski nrad v soboto, znaša Število velikih sovražnih vojnih in prevoznih ladij, potopljenih ali težko poškodovanih v Lingajenskem zalivu od 5. do 10. jan. najmanj 56.
Med njimi so Japonci zagotovo potopili: 20 prevoznih parnikov, 3 letalonosilke, 1 bojno ladjo, 5 križark in 2 nadaljnji križarki ali morda rušilca. Poleg tega so poškodovali: 13 prevoz-
(Nadaljcvanje b prve strani)
z vso naglico odvažajo v Sovjetsko zvezo, ne <la bi Angloamerikanci proti temu mogli ali smeli potestiratL Čeprav je Churchillov sin Randolph Churchill toliko hvalil Titove tolovaje, kjer je bil nekaj časa kot angleški opazovalec, sta morali vendar angleško in ameriško vojaško odposlanstvo zapustiti Titovo področje, kjer sta bild sicer že prej dejansko nič manj kot internirani.
Tudi položaj Grčije ne dopušča nikakega dvoma. Stalinov EAM bo že stalno skrbel, da bo Angležerta nagajal in povzročal nerede ter nemire tako dolgo, dokler se ne bo »ljudstvo« svobodno odločilo za sovjetsko državno obliko.
Take so torej perspektive evropskega jugovzhoda. Kot smo videli, niso prav nič prijetne ne za Angleže in ne za Amerf-kamce, pa tudi za prizadete narode ne. Zaenkrat odloča na Balkanu le Moskva s svojimi lutkami. Tako bi tudi ostalo, če bi ne bilo Nemčije in vseh tistih zdravih siil balkanskih narodov, ki niso hotele kloniti pred boljševiško-plutokrat-sktm pritiskom; združene protikomunistične evropske sile pod vodstvom Nemčije pa so nam porok, da bo skupno z Evropo tndi evropski jugovzhod rešen
ni hladij, 4 letalonosilke, 1 bojno ladjo, 2 letalonosilki ali morda bojni ladji, 1 bojno ladjo ali križarko, 2 križarki in 2 nadaljnji bojni ladji neznanega razreda. Te številke obsegajo le uspehe dosežene do 10. januarja. Manjše ladje v njih niso vštete.
Japonci neprestano napadajo sovražne ladje, ki hočejo ojačiti izkrcane čete pri Lingajenu. Po nekem po-poročila z bojišča so 12. januarja zjutraj z obale opazili, kako sta se v zalivu potopila 2 nasprotnikova prevozna parnika.
Nadalje je uspelo japonskim podmornicam potopiti dne 12. januarja ponoči v vodovju zahodno od imeno-novnnega zaliva neko sovražno bojno ladjo.
Kot poročajo s Filipinov, je tretje sovražno brodovje, obsegajoče kakih 80 ladij, pričelo 11. januarja zgodaj zjutraj z izkrcanji ob obali Lingajen-skega zaliva. Ze izkrcane sovražne sile skušajo napredovati vzdolž reke Agno proti jugu. Japonci, katerih obrambni položaj postaja vedno bolj ugoden, preže na najboljšo priliko za odločilen napad.
smo tik pred pričetkom kopne bitke na Luzonski
Kranj, 13. jan. 1943.
Kranj v snegu. Zima je do kraja
izrabila svoje pruvice. Sneg je zapadel precej visoko in še vedno noče ponehati. Ceste in pločniki so na debelo pokriti z njim, čejprav so ga hišni gospodarji premetali na kupe, ki so tako visoki, da srednje velik človek že težko vidi čez nje na drugo stran ceste.
Ljudje vrve na delo in od dela. Vsak nosi pečat svoje dobe in resnosti. Ze v zgodnjih jutranjih urah sreča-vaš ljudi po cestah, ki gredo po dnevni dolžnosti. Toda če v jutranjem mraku hočeš ločiti dekle od fanta, moraš že precej dobro pogledati. Tudi dekje-ta namreč nosijo hlače; izrazito šilja-ste so. Pravijo pa, da jim delo dovoljuje poseganje v te moške pravice. Posebno kie zunaj mesta je ta navada v tem velikem snegu še dokaj upravičena. Pač pa je upravičenost iste noše v Ljubljani sami, kjer je odstotek splošne nošnje hlač Še precej večji kot tukaj, precej omajana, v kolikor se-ve ne gre za delavne namene.
Na cesti često ujameš pomenek dveh gospodinj, ko razpravljata o veljavnosti živilskih nakaznic, kajti način preskrbe je tukaj urejen po nekoliko drugačnem sestavu. Videti pa je, da se tudi moški prav dobro vžive v ta posel, ker jih gospodinje zaradi drugih gospodinjskih skrbi pošiljajo po nekaterih manjših opravilih in nakupih. Neki mesur je samozavestno pohvalil moške, da jim raje streže kakor ženskam. So bolj poslušni redu in manj sitnarijo. Gospodinje bi verjetno pripomnile, da zaradi tega tudi manj in morda slabše prinesejo do- I mov.	|
V gostilniških obratih je na hrani mnogo ljudi in so zadovolini. Tako za-hajunje v gostilne je aunes seveda kar priporočljivo, kajti iz več razlogov pijančevanje odpade in to je hva-e vredno.
Na cesti je prijetno opazovati ljudi. Mnogi pridejo v mesto tudi na smučeh. Voz ni videti, ker so jih nadomestile sani. Kruguljčki zelo prijetno odmevajo v zimski tišini. Otroci imajo precej veselja s sankanjem po klancih, ki jih v Kranju ne manjka. Človek se spomni na nekdanji zimski šport. Ljudje so se spričo drugih težav prepričali, da se tudi brez tega da živeti in zato nihče ne godrnja.
Ostalo življenje gre čisto lepo t redu. Tak vtis- dobi človek po enodnevnem bivanju v tem gorenjskem mestu.
Gošarji porušili dve cerkvi na Gorenjskem
Komunistični gošarji na Gorenjskem so v zadnjem času že popolnoma pokazali svoj boljševiški značaj. Kljub vedno številnejšim komunističnim dejanjem, ki to dokazujejo, skušajo gošarji ljudi še vedno slepiti s tem, da prikazujejo gošarje kot poštene in verne slovenske fante. Se vedno se zgodi, da nekateri komunisti prihajajo v kmečke domove in tam razkazujejo razne svetinjice, križce in podobno. Vse to delajo po nalogu komunistične partije, da mešajo ljudi, ki so še vedno nekoliko čustveno zagrenjeni in zmedeni.
Pred božičem so komunisti ▼ okolici Škofje Loke zopet porušili dve cerkvi. Ti dve dejanji sta na ljudi močno vplivali. Vsak pošten človek je tokrat mogel videti, kakšno je gošar-sko versko prepričanje v dejanju.
En teden pred božičem so komunistični gmajnurji prišli k Sv. Lenartu nad Skofjo Loko. Brez vsakega obotavljanja so porušili cerkev, župnišče, šolo in še neko drugo hišo. Ljudje, ki so to gleduli, so na vso moč prosili, naj ne požigajo hiše božje, v kateri so njihovi dedi toliko stoletij prosili blagoslova za dora in rod. Komunisti so uničili vso notranjščino cerkve, uničene po so tudi orgle. Cerkveni stolp še stoji. Domačini so morali to uničevanje gledati nemo in solznih oči. Marsikoga je zapekla vest, da je kdaj podpiral take ljudi.
V istem času so komunisti porušili tudi cerkev pri sv. Tomažu v Selški dolini. Cerkev je močno poškodovana, tako da je vstop vanjo nevaren.
Tako ogromne ravnini.
Ti dve zločinski in divjaški dejanji sta močno odmevali na ljudsko
mišljenje. Gošarji so začeli izgubljati še poslednjo veljavo. Tudi tisti ljudje, ki so pri sebi že prišli na jasno glede komunistične nevarnosti, pa vendar doslej še niso hoteli tejja pokazati bodisi zaradi bojazljivosti, bodisi iz nekega strahu, da bo vest zahtevala tudi doslednega ravnanja, ki mora slediti spoznanju, so se vrgli iz omahovanja.
Nekatere podrobnosti iz zadnjega napada na Gorenjo vas, o katerem smo že poročali, so pokazale, da so komunisti hoteli pognati v zrak tudi cerkev. V ta namen so spustili po,bregu dva soda municije, da bi se ob zaletu v cerkev razletela. Toda eksplozija je nastala pred ciljem. Padel pa je tudi komunist, ki je imel nalog minirati cerkev.
Pri istem napadu so bili komunisti trdno prepričani, da bo to pot zmaga njihova. Ljudje so povedali, da je komunistični štab med borbo v sosednji vasi plesal. Nekateri drugi komunisti pa so po vaseh iskali vrvi ter pripovedovali, da bodo za božič vse »bele« pobesili. Kljub številni premoči pa se je komunistični napad na domobransko postojanko izpremenil v velik komunistični poraz. Gošorsko vodstvo je za krivca naredilo komandanta Prešernove brigade, ki je bil s svojo brigado poslan v zasedo, da bi preprečil pomoč iz Loke. S takimi dogodki komunisti sami skrbe, da bodo kmolu brez vsukega zaledja in opore med ljudstvom.
Datum, ki se ga komunisti boje
Odkar je komunizem med nami razkrinkan, je zelo poučno in zanimivo zasledovati komunistično taktiko in napenjanje njihove agitacije, da bi preprečili ljudski odpor, ki mora nastopiti kot nujno posledica divjaškega komunističnega nasilja.
V svoji taktiki so se komunisti že večkrat osmešili, tako da 60 tisti, ki pravega komunističnega značaja že niso poznali, že mislili, da si gošarji ne bodo več upali priti na dan z istimi agitacij.skirai poizkusi, ki so že enkrat doživeli neuspeh. Koliko je bilo pisanja o 15. septembru. Zaključno in slovesno besedo pa je hotel pri tem imeti listič »Slovenski partizan« 20. septembra 1944. Na 3. 6trani je takole zagotovil: »Na zadnjem zboru aktivistov OF na osvobojenem ozemlju ie nek aktivist stavil tov. Kardelju Edvardu, podpredsedniku NKOJ-a, v diskusiji, ki je sledila njegovemu referatu, sledeče vprašanje: ,Ali je zadnji poziv tov. maršala Tita vsem zapeljanim okupatorjevim hlapcem res zadnji?!' i—<■ Tov. Edvard Kardelj, najožji sodelavec Tita, je kratko odgovoril: ,To je res zadnji pozivi'«
Pred nami leži letak, ki »o ga komunisti trosili po Gorenjskem, toda v tako majhnem številu, da je res prava redkost in ima naslov »Vsem zapeljanim Slovencem!«
Bralcem navajamo nekaj mest iz letaka, ki jih bodo gotovo spravile v smeh: »Poslužite se milosti, ki vam jo j»onujata v skrbi za vašo srečo in bodočnost tovariš in brat Tito... Če se smilite Titu, se smilite še samim sebi!... Ne bodite neverni Tomaži! Milost maršala Tita vam je odprla in pokazala rešilno pot... Ne čakajte in ne špekulirajte ao 15. januarja 1945, da ne zapravite milosti, ki vam jo daje amnestija... Ne vabimo in pe prosimo vas, da bi pristopili v naše vrste zato, ker bi bili šibki in slabotni, kakor vam bodo verjetno skušali dopovedati zapeljanci... Toda nam je za vsakega Slovenca, za vsakega brata, za vsako izgubljeno ovco... V Beogradu je narodno sodišče že obsodilo lepo število izdajalcev...«
Komunisti so naenkrat izumili mi lost, ki jo podeljuje od krvi rdeči maršal. Prav zarodi svoje slabosti tako pišejo in moledujejo. Če bi se uklonila slovenska protikomunistična fronta, bi si pač lahko meli roke, ker bi bili iz-
gubili rea nevarne protivnike. Ne pozabimo, da so komunisti v Srbiji prišteli med izdajalce in obsodili na smrt tudi nadškofa Ujčiča. Vemo, kaj ima vsak poštenjak pričakovati od komunizma, zato se bomo borili proti komunizmu, pa naj se skriva pod imeni go-šarjev, rodoljubov ali česar koli, prav do največjih osebnih žrtev 1
Tito je izdal svoje sodelavce, ker je izdal kljub prejšnjemu zatrjevanju zopet nov »zadnji« poziv ter tako osmešil komuniste, ki =o po 15. septembru jusuo povedali, kaj bi smeli pričakovati tisti, ki bi verjeli potegavščini »zadnjega« poziva. Med temi je tudi slovenski krvolok Vito Kraigher. Uu je napisal tiste besede 20. septembra v komunističnem lističu in dodal se nekaj besed, ki so prepisane iz Kardeljevega komentarja tega, tudi za nas zgodovinskega datuma. Pravi, da je 15. september črta ločnica in datum, ki ga je maršal Tito postavil za mejnik. Ker so bili vsi komunisti s Titom vred figovei, ki niso znali držati tisočkrat pribite besede, upamo, da bodo sedaj vendar že imeli pogum, potegniti to mejo. Za vse poštene je ta meja sicer potegnjena že ob nastopu revolucije m se je izoblikovala v domobranstvu, vendar pa si komunisti ne upajo pogledati tej resnici v obraz in še vedno jalovo upajo, da bodo še mogli koga omajati. Petnajsti dan v januarju je za protikomunistične borce dan zmagoslavja in moralne zmage, za komuniste novo znamenje nemoči in opletave slabosti!
Dr. Gobbels sprejel oklepniške častnike
Berlin, DNB. Minister dr. Gobbels je sprejel v petek več sto častnikov oklepnižkega orožja pod vodstvom odli-kovanca z viteškim križcem generala oklepnih čet viteza vom Geyra. Častniki se nahajajo v domovini na kratkem tečaju. Dr. Gobbels je govoril mladim, na bojiščih preizkušenim borcem, ki so nosili visoka odlikovanja za hrabrost. Izrazili je svoje trdno prepričanje, da bodo Nemci v tej vojni zmagoviti, ako bodo vztrajali pri načelih poštenja, časti in vztrajnosti, ki so se še vedno v zgodovini uspešno obnesla.
V Železnikih ne marajo več za gošarje
Vsa slovenska javnost ve, kako komunisti že skozi tri leta neprestano rušijo slovenska naselja, vasi in domove. V razdobju zadnjega pol leta pa so svojo zločinsko delavnost stopnjevali in začeli rušiti hiše božje, naše cerkve.
K no ne ve, na kak divjaški načm sta bili minirani in porušeni župna cerkev v Poljanah nad Skofjo Loko, ter starodavna božja pot na Velesovem.
Delno je prišla v javnost tudi vest, da so komunistični gošarji prve dni decembra minirali farno cerkev v Železnikih nad Skofjo Loko. Notranjost cerkve je močno poškodovana. Zakristijo so komunisti posebej požgali, z očitnim namenom, da bi zgoreli vsi cerkveni predmeti. Prav to pot je zgorelo v Železnikih okrog 18 hiš. . ,
Ljudje so se nad zločinom kmalu začeli pritoževati, ker so spoznali, da bo ena izmed zlih posledic tega dejanja tudi lakota. Čeprav je nekoč gošarstvo imelo med domačini v Železnikih mnogo pristašev, je po vsem tem tudi te minulo navdušenje zanje.
Komunisti so zato začeli med ljudi stresati trditev, da sta bila požig ln po-rušenje cerkve potrebna zaradi strategič-nih ozirov.
Ko so ee bližali božični prazniki, so ljudje občutili,, kako prazni bodo, ker je cerkev r ruševinah. Komunisti ao prisluhnili ljudskemu nezadovoljstvu ter so na božič pripeljali v oboroženem spremstvu duhovnika, da bi maševai. Cerkev so zasilno prikrili. Nato so zbrali ljudi in napolnili porušeno cerkev. Hoteli so poudariti, da niso proti veri. Kakor v za-smeh službi božji so komunisti v cerkvi priredili popolnortla vesellčno glasba Na kor so prinesli harmoniko, klarinet in trobento. Ljudje so imeli to pot priliko videti, kako komunisti izrabljajo verske obrede in navade v svojo agitacijo.
Na dan sv. Štefana so imeli komunisti v Železnikih miting. Nekaj dni preje pa so komunisti šli krast konje po vaseh niže v dolini Konje so potem nekje na Vipavskem zamenjali za vino, s katerim so zalili miting. Na miting, ki je zaradi domobranske čuječnosti tudi na Gorenjskem postal že redkost, so komunisti povabili nekaj svojih somišljenikov iz nekaterih krajev Gorenjske. Več žensk se je pripaviilo na pot. S seboj so imele žganja in belega kruha, da bi na veselici ne bilo dolgčas. Toda že ob vstopu v Selško dolino so »romarice« sprejeli domobranci in tako se je moral miting vršiti brez njihovega sodelovanja.
Velikanski so dolgovi Združenih amer. držav
Hude bitke v Budimpešti
Berlin, 13. jan. Mednarodni infor- , nego središča. Tukaj so zgradili na-macijski urad javlja iz Budimpešte: j daljne barikade in^oklepniskejpasti in
Bitka v madžarski prestolnici je narastla do najvišje intenzitete. Zdi se, da so boljševiki vrgli v boj vse obkolit-vene čete in te napadajo od vseh
Strani.	.. Vili *
Težišče je ležalo tudi v četrtek še vedno na vzhodu, kjer so se nemške in madžarske posadke oporišč prebile do glavne odporne črte garnizije, potem ko so sličili bloki poslopij, ki so
Igovznuu IBBCII It-lli »U ™	v.....- ..
boljševiške nevarnosti, kl jo mora sedaj jih branili, le še kupu razva in. Boji začasno tako bridko okušati..	' se yrše še .v. glavnem ob robu mest-
v krvavih bližinskih bojih so bili onemogočeni proboji. Nemške in madžarske čete so se omejile ne le na obrambo, temveč so podvzele podnevi in ponoči napadalne napade, da bi si osvojile naznj strateško važna poslopja.
Včerajšnji svojetski letalski napadi so povzročili v mestnem sredisču divja razdejanja. Skoraj vse reprezentančne stavbe ob Donavi, idilični Mnrgaretin otok in Grajski grič so bili zopet težko zadeti.
V »Deutsche Adria Zeitung« z dne 7. januarja 1945 je izšel sledeči članek izpod peresa E. VV. Goldsteina:
Dolga parada samih ničel je nastopila. Na oder Btopi kot igralec z njimi Roosevelt, predsednik Združenih ameriških držav. Meče jih više in više, tako da se gledalcem v dvorani kar vrti v glavi. Nevarne so te niCle, ki se Roosevelt igra z njimi, toda >z vajo postane človek mojster«. Nemara si predsednik misli, da je vseeno — ničla gor ali dol — vendar te ničle so zares jako neprijetne. To so ničle, ki povedo, koliko so Združene države dolžne, in ki nam v pravi luči pokažejo sedanjo, brezobzirno finančno politiko v USA.
Predsednik iz prve svetovne vojne v Združenih državah je tozadevno nič v primeri z dandanašnjim gospodarjem Bele hiše, ki je ob koncu tretje dobe svojega poslovanja napravil za 250 milijard dolarjev dolgov več kot VVilson. Čudovito je namreč, da je Roosevelt v 12 letih svoje oblasti porabil trikrat toliko kot vsi predsedniki skupaj v 144 finančnih letihl To je pač rekord, ki nima para. To je rekord, ki daje najboljše spričevalo finančnemu geniju Roosevelta, ki — ne da bi ga pekla vest — brezobzirno sega v državno blagajno, da bi zakrit brodolom svoje splošne socialne in gospodarske politike s pomočjo zlate dolarske povodnje.
Roosevelt ije prevzel za 32.5 milijarde državnih dolgov, pa jih je do danes spravil na 258 milijard, jih je torej desetkrat zvišal. Če si predočimo, da so v dosedanjih 156 letih severnoameriške zgodovine dosegli državni izdatki vsoto
480 milijard dolarjev, tedaj stopi teh 360 milijard v kratkih 12 letih Roosevelto-vega vladanja šele v pravo luč.
Sleherni razsodni človek se zaveda, da ne sme zapraviti več, kot ima — a Roosevelt ravna baš narobe, da izda več kot zasluži in po tem geslu deluje že od začetka svoje oblasti. Velikanske vsote so bile brez haska porabljene za različne meglene načrte in zadeve, a Roosevelt še nadalje jemlje iz »polnega«. Državni dolg se dviga do neizmernosti in ameriško ljudstvo bo moralo nekoč tako ali tako poravnati ta račun.
Vzeli smo v roke svinčnik in papir, neka posebna števila smo sešteli in množili ln smo prišli do veličastnega zaključka, da bi bile Združene ameriške države s tistimi državnimi izdatki, kakršni so bili v navadi pred Rooseveltom, prav lahko in lagodno doživele leto 24001 Roosevelt je povzročil, da so se ničle v pičlih 12 letih tako pomnožile, da bi bile vsote, ki jih je on potrošil, zadoščale za — reci in piši — 468 gospodarskih leti Dvanajst let proti 468 letom — to je rekord, ki brez dvoma zasluži posebne lavorike. Njujorškim listom, pa bodi lislu »New York Suns« ali »New York Daily News«, je prav zares kar sapo vzelo. To so take številke, kl gredo na živce tudi ameriški javnosti, ki je vendar navajena' na razne rekorde. Za takšne nenaravne številke pa severnoameriški državljani bržkone nimajo dosti razumevanja. Pa bodi tako ali tako — Roosevelt se bo še nadalje igral s »slavnimi« ničlami kakor hazarder, ki bolj misli na danes ko na jutri.
Sfer. 10
»SLOVENEC«, nedelja, 'AL Tann&rja 1945
Stran Jt
Kidriča je stražil - sedaj je pa domobranec
Kakšne so posledice Titovega poziva za 15. Ianuar — Kaj pripovedujejo najnovejši
pribežniki iz komunističnih tolp
Z dvojnim namenom sem jih obiskal v njihovi vojašnici, da bi namreč videl, kako strumna je njihova domobranska vzgoja, in spoznal, kaj mislijo o »zadnjem« Titovem pozivu domobrancem za 15. januar. To zadnje me je zanimalo toliko bolj, ker so bili nekateri od njih še v januarju v komunističnih tolpah in so dobro videli, kako te tolpe počasi razpadajo.
Ze daleč od vojašnice je slišati, kako živahno je življenje v tem velikem poslopju, pred katerim stoji domobranska 6traža. Ko sem vstopil skozi glavni vhod, pa me je zelo začudilo, ko sem videl mlade fante v civilni obleki. Stali so v troredih in podčastniki so jih poučevali. Vsa ta množica še ne preoblečenih fantov se je zadnje čase javila k domobrancem, ostali iz bataljona, ki so že dobili uniformo, pa so bili to dopoldne odsotni, ker so imeli po zasneženih poljih vojaške vaje.
Ko je službujoči podčastnik dal fantom odmor, sem šel med nje, da bi mi kaj pripovedovali o svojem življenju, preden so prišli v vojašnico.
Ker ni več drugih, so hoteli komunisti take potisniti v svoje vrste
Mnogo je med domobranci fantov, ki so se umaknili pred komunistično prisilno mobilizacijo. Pred 15. decembrom so jim komunistični terenci prinesli pozive, čeprav so mnogi izpolnili komaj 16. leto. Komunisti so mislili: »Ti so še mladi in neizkušeni, lahko jih bomo obdržali v svojih brigadah.« Fantje so se odločili drugače. Zbrali 60 se, kar jih je v vasi dobilo poziv in so ponoči zbežali po gozdovih k domobrancem. Sedaj so se vsi javili k domobrancem, kjer so že od začetka tudi njihovi bratje. Zanimivo je pogledati te mlade fante, ki odraslim sežejo komaj do ramen. Nedorasli so še in niso še dobili polne življenjske moči, a vendar so se odločili za orožje proti tistim zločincem, ki so jih hoteli prisiliti v komunistične brigade. Ti mladi fantje so se zbrali iz vseh delov Dolenjske: pribežali so iz Loške doline, Blok, izpod Gorjancev in od drugod, in se javili v borbo proti komunizmu.
Prej je stražil Kidriča, sedaj je domobranec
Mnogi med fanti pa so tudi taki, kf so bili prej v komunističnih tolpah. Nobenega ni med njimi, ki bi dolgo 6lužil komunistom. Pred' nekaj tedni ali meseci so jih komunistični terenci prisilili v brigade, kjer so jim komunisti takoj dali puške. Ko pa je nastopila prva prilika, so se javili k domobrancem. Najbolj zanimivo je bilo pripovedovanje 19 letnega fanta iz okolice Toplic, ki je bil le tri tedne pri komunistih, pa je videl in celo stražil »samega« Kidriča. Najprej 60 ga poslali na rob Bele Krajine v Predgrad, kjer komunisti uče nove tolovaje ravnati s puško. Nesrečna je ta vas blizu hrvaške meje. V njej in njeni okolici prebiva okrog 1000 tolovajev, ki nimajo svojih stanovanj, ampak so razdeljeni po hišah. Ker je hrar no malo, je razumljivo, da ti tolovaji ljudem vse poberejo. Ta tolovajska družba je zelo pisana. V zadnjih dneh decembra je bilo. v njej mnogo Italijanov, nekaj Mongolov, z juga so pripeljali celo nekaj Grkov, da se bodo borili na Slovenskem za komunizem.
Okrog božiča pa je prišel v Predgrad komandant XIV. komunistične brigade Kern Franc in izbral iz te pisane množice okrog 100 tolovajev, ki so 6e mu zdeli najbolj zanesljivi. Vzel jih je 6 seboj, da bodo stražili najvišje tolovaje. tako je prišel v to skupino tudi zgoraj omenjeni domobranec. Cez nekaj dni je bil že na straži pred komunističnim glavnim poveljstvom. Glavni komunisti so si svoje skrivališče pripravili v gozdu. Med drevjem so komunisti postavili štiri barake, kjer je sedaj ves komunistični glavni štab. Tolovajem, ki
SLOVENCEVA KNJIŽNICA
Sigurd Christiansen:
»Mrtvi med dvema živima«
Knjiga, ki je vredna, da si jo kupite!
so stražili, Je bilo prepovedano stikati okrog teh barak.
Med komunisti je omenjeni domobranec večkrat videl Kidriča, Vidmarja, pa tudi dva boljševiška komisarja, ki ju je Stalin poslal, da kontrolirata komunistično »osvobajanje« Slovenske. Omembe vredno je to, da so bili vsi stražarji v komunističnem glavnem štabu oblečeni v svoje civilne cape, nikdo jim ni dal kakšnih angleških uniform.
Kaj pripovedujejo bivši tolovaji o 15. januarju
Bliža se 15. januar. Kaj mislijo storiti domobranci? Domobranci kakor tudi ti še nepreoblečeni novinci se 15. januarju smejejo. To sem mogel opaziti pri vseh teli fantih. Mnogi od njih so pripovedovali, kaj so jim komisarji govorili in obljubljali, ko potečo 15. januar. Veliko so si obetali za ta datum, čeprav so morali n neuspehu 15. septembra molčati. Nekateri komisarji so hoteli nezgodo 15. septembra omiliti s tem, da so tolovaje tolažili: »Glejte, kako spravljivi smo mi, domobranci pa v 6vojem hlapčevstvu tako zakrknjeni. Da bomo to še enkrat ljudem dokazali, smo določili nov rok do 15. januarja.« Nekateri tolovaji so v začetku upali, da
V slogi je moč
Ob slovesu od svojih dragih mnogi nenadno in nepričakovano razkrijejo svoje srce. Takrat razodenejo svoje pajbolj vroče želje Prav tako bodo domobranci prenehali z nepresta- je storil Kristus. Na večer slovesa,
nim zasledovanjem tolovajev. Danes tudi tolovaji vedo, da so ti zudnji pozivi lo smeha vredno igranje.
za 15. januar — avtomobili novih domobrancev
Kako protikomunistično zavedni so ti domobranski novinci, od katerih so nekateri šele januarja zbežali od tolovajev. Njihova pesem, govorica in disciplina kadar se vadijo, nam dokazujejo, da so dobro zavedajo, za kaj so se odločili. 15. januar jih ni v tej odločnosti, za
narod edino koristni omehčal, temveč__^ _
še bolj utrdil kajti sedaj vedo, na kakš- t moaoie upreti v slogi, na sredstva so so komunisti spravili, ko f ' . .. .	...
jim orožje prinaša same poraze.	{ Kristjani so danes razdvojeni.
Domobranska pesem mi je prihajala Mnogi so zavrgli edinost Cerkve in na ustnice, ko sem zapuščal vojašnico zdaj životarijo v premnogih ločinah.
domobranskega dopolnilnega bataljona. , , • .,,. .. . .„„„.■ ___. •
Preden pa s£m zapustil glavni vbod, je Ločem kristjani zametajo papeža in prišlo šo eno presenečenje — privolili eno, sveto, katoliško in apostolsko so novi avtomobili domobranskih novin- Cerkev. Ni edinosti, zato ni uspe-
ko je že gledal na Golgoto in zrl skrivnostni križ, ki ga je vabil, je Ji razodel apostolom svojo največjo že-4 ljo: »Da bi bili eno.« Ni zahteval junaških dejanj, ni zahteval zmagoslavja za svoj evangelij, ni terjal naj mu darujejo svoje življenje.
Najdragocenejše v Kristusovih očeh je bila edinost. »Da bodo vsi eno, kakor ti, Oče, v meni in jaz v Tebi.« Največja je edinost. Vse je mogoče doseči v slogi. Vsemu se je
cev t dežele. 15. januar domobrancem ni prinesel pogina in razkroja, kakor jo govoril Tito, čeprav sam tudi ni tako mislil; 15. januar je prinesel domobrancem velike zmago na Dolenjskem, prinesel pa tudi veliko število novih boreov.
Odgovor na Titov 15. januar:
Razšli so se, a domobranci jih le najdejo
hov. Ni edinosti, zato katoliška Cerkev še ni osvojila sveta za Kristusa.
Kako strašna sila bi bili kristjani, če bi bili edini. Naenkrat bi bil svet osvojen za Kristusa, narodi bi strmeli in bi v množicah vstopali v katoliško Cerkev. Zopet bi govorili:
»Glej, kako so vsi eno. Glej, kako se vsi ljubijo.«
Strahotna je krivda onih, ki so odtrgali ljudstva od ene, edine prave Cerkve. Veliko ze zasluženje onih, ki delajo za edinost. Oni v resnici zidajo sveto zgradbo, tempelj božji — Cerkev. Delati za edinost kristjanov — nič ni boljšega. Kdor to dela, izpoljnjuje Kristusovo naročilo, da naj bomo eno. Za edinost je treba delati, trpeti in se žrtvovati.
Ni dovolj samo dobra volja. Ni dovolj, da vzdihneš: »Kakšna škoda, da kristjani nismo edini.« Samo z vzdihi in tarnanjem ne bomo prišli nikamor. Moliti moramo, da bomo eno, moliti s takšnim svetim ognjem, kot je molil Kristus za edinost.
Tudi žrtvovati se moramo za edinost. Zopet vprašuješ: »Kako? Mar naj grem in poizkušam pripeljati ločene kristjane nazaj.« Ne, morda ti ni treba tako daleč. V družini živiš, pa vedno vlečeš na svojo stran, v organizaciji si, pa vedno delaš po svo^e. Žrtvuj se in v malem ustvarjaj edinost, Bog bo zaradi tvojih žrtev dal edinost v velikem.
Vsakdo naj ta teden stori svojo dolžnost in naj vsaj malo moli in sc žrtvuje za edinost kristjanov.
Bojna skupina velikolaskih domobrancev je v resnici postala udarna. Njihova streha je postalo zvezdnato nebo, smer njihovih poti je tja, kjer se potikajo komunistične tolpe. Sprva so velikolaški fantje hodili na dolge pohode po notranjskih planotah, ko so komuniste tam uničili, so odšli reševat nesrečne dolenjske kraje, KSdar koli so se komunistične tolpe pojavile v Suhi Krajini ali kje drugod na Dolenjskem. Zadnja dva meseca pa velikolaški domobranci sploh več ne poznajo oddiha. V tem dolgem času 60 le malo dni prebili v Velikih Laščah, skoro vedno so bili na pohodih za komunističnimi tolpami, kjer koli so se pokazale.
To je prineslo p roti komunističnemu orožju obilen uspeh. Z zahodne strani Rupnikova bojna skupina, z vzhoda pa velikolaški domobranci so neprestano preganjali komunistične tolpe, ki so se klatile po notranjskih gozdovih. Domobranci so komunistične tolovaje zdesetkali. Komunistične e tolpe se niso več upale ostati na notranjskih tleh. Tako je prišlo do važnega trenutka, ko so komunistične tolpe morale zapustiti opuslošena notranjska tla in se zateči v oddaljene dolenjske gozdove in hribe. Šo več! Komunistični ' »notranjski odred«, najstarejša im zločinov najbolj navajena komunistična tolpa, se ni več upala dobro skrivati pred domobranskimi skupinami. Komunistični terenci so se morali zateči k zadnjemu sredstvu pred svojim poginom: razpustiti so morali zloglasni »Notranjski odred«. Sedaj se klatijo po Notranjskem le še majhne skupine tolovajev, ki štejejo 6 do 10 mož. Komunisti so mislili, da jih domobranci ne bodo več preganjali, ker se jim ne bo zdelo vredno preganjati in loviti tako majhnih krdel. Pa so se bridko zmotili 1 Res domobransko bojne skupine ne gredo na ta krdela, bojne skupine so se obrnile na drugo stran — proti dolenjskim gozdovom, da tudi te očistijo komunističnih zločincev. Majhne tolovajske skupine po Notranjskem pa s tem nikakor niso dobile počitka.
Poročali smo že, kako je sedaj Rupnikova bojna skupina spremenila svojo taktiko, da pošilja nad tolovaje prav tako le majhne skupine. Prav tako dela sedaj tudi velikolaška bojna skupina. Danes naj objavimo uspehe velikolaških domobrancev proti notranjskim tolovajskim krdelom.
Medtem ko se je velikolaška bojna skupina skoro vse dni docembra bojevala s komunističnimi brigadami v okolici Občine, 90 domobranci velikolaške postojanke pridno hodili na izvidnice po Ribniški dolini in tudi proti Blokam, kjer so se skrivale omenjene majhne tolovajske skupine. Domobranske izvidnice so
imele velik uspeh. Ko je v decembru prodirala proti Blokam ena teh domobranskih izvidnic, je v vasi Glini naletela na majhno komunistično tolpo, ki se je hotela na vsak način upirati. Domobranci so takoj slutili, da morajo komunisti v vasi nekaj skrivati. Po kratki borbi so domobranci tolovaje pregnali in jih nekaj pobiJi. V vasi pa so dobili tolovajsko telefonsko centralo, ki so jo tolovaji v teh hribih skrivali že od razpada badoglievske vojske. Z zajetjem to komunistične telefonske centralo so domobranci še veliko bolj razbili zvezo med komunističnimi skupinicami po Notranjskem.
Po tem domobranskem uspehu se je močno poznalo, da je zveza med tolovajskimi krdeli slaba. To je prineslo tolovajem tudi nove neuspehe. Ko so nekaj dni pozneje domaobranci zopet šli v izvidnico, so srečali in presenetili tolovajsko patrolo petih mož, ki so vso žive ujeli in jih razorožili.
Tako komunistom tudi razpust »Notranjskega odreda« nič ne pomaga. Domobranci jih prav tako zasledujejo in uničujejo njihove zločinsko tolpe.
Nakupovalnica Socialne pomoči kupuje stara oblačila, obutev, perilo, posteljnino itd. po dnevnih cenah
Ez popotne torbe
' Vtisi iz Vipavske doline
Ljubljana, 13. jan. 1945. j ko so sebe in svojo okolico vneto pre-Božične praznike in novo leto sem Dričevnli- d» '>° w Slovencem nribo-
preživel v Primorju. Bil sem v Trstu in Gorici, v osvobojenem in neosvobo-jenem ozemlju. Marsikaj sem videl, marsikaj slišal in marsikaj doživel, veselega in bridkega.
Ko sem dospel takoj po Štefanovem v Gorico jo bilo kar veselje poslušati ljudi, kako so z zadovoljstvom razpravljali o protikomunistični ofenzivi v Vipavski dolini. Kako je nepričakovano završala in kako je v nekaj dneh bila uspešno in zmagovito zaključena. S tihim zadoščenjem 6em opazoval številne Vipavce, zlasti Ajdovce, ki so se tiste dni vsi srečni vračali domov, odkoder jih je nekaj tednov prej pregnal komunistični teror in strah pred njegovo krvavo rihto. Med temi begunci, ki so se po zaslugi slovenskih narodnih stražarjev lahko spet mirno vrnili na drage domove, je bilo tudi več ljudi, ki so do zadnjega držali žakelj ofarskim roko-mavhom. Sele ko so videli, kako komunistični roparji ne prizanašajo niti svojim dobrotnim zaplečnikom po Ajdovščini in drugod, so zbežali proti Gorici. Upamo, da so ti politični modrijani končno le spoznali, kako so se motili,
Terenske mreže se trgajo
Če se pri presoji razmer pri nas ozremo za leto dni nazaj, kako zelo se je spremenil položaj pri nas I Pred enim letom nam je v resnici pretila komunistična nevarnost. Danes lahko rečemo, da so nas domobranci v glavnem že rešili iz te nevarnosti. Leto dni je slovenski narod stopal od zmage do zmage, od enega uspeha do drugega, še lepšega. Ti uspehi so se še povečali, ko so bile ustanovljene domobranske bojne skupine. Kakor pa je v prejšnjem letu raslo slovensko domobranstvo, tako so rasle tudi še domobranske udarne bojne skupine. Resnica in z njo domobranstvo 6ta na pohoduI
Če pa pregledamo prav tako dolg trak tolovajske sreče oziroma nesreče, moramo reči, da so komunistične tolpe postale podobne človeku, ki je že v zadnjih razdobjih hiranja. Prava podoba tega hiranja je stanje komunističnih tcrencev po Dolenjskem. —
Kakšno pa jc stanje terencev severno od Trebnjega v okolici Trebel-nega, nam dobro pove pismo, ki so ga v zadnjih bojih zaplenili domo-
branci. Sekretar terencev okoli Tre-belnega ie v tem pismu mimogrede omenil, Jenko je ta zločinska tolpa razpadla. Rad bi si pridržal v službi tolovaja Grlico Stanka, ki so ga bri-gadni komunisti na vsak način hoteli mobilizirati v svojo tolpo, kajti mobilizacija mora veljati tudi zanj — terenca. Vodja terencev je zato pisal brigadi: »Ker pa je bolehen, ranjen v nogo in težko hodi, prosimo, da ga vrnete na naš okraj, kjer bi ga mi uporabili za delo na našem terenu, kjer nam bi mnogo koristil. To prosimo predvsem zaradi tega, ker je večina naših terenskih delavcev de-zertirala v Novo mesto.«
Tako ti komunistični zločinci čutijo bližajoči se polonr in beže čim dalje se da od kraja svojih zločinov, ker se boje, da jih narod som na mestu ne bi kaznoval za vse storjene krivice.
Terenske mreže se trgajo, s tem pa prihaja med narod svoboda, kajti komunistični terenci so bili največji krivci, da je naš narod zadela tako huda nesreča.
pričevali, da bo OF Slovencem priborila politično svobodo ter socialno pravične In gospodarsko urejeno razmere. Z ropanjem in nasilstvom sta bili poplačani njihova širokogrudna pomoč in da-režljivost. Vendar v spreobrnjenje vseh Še vedno ne verujemo, ker zakrknjenost je najtežja zmota. Kjer so pa zakrknjenost pajdaši še s samoljuhno oialmosl-jo, je poboljšanje sploh nemogoče.
Se bolj kot povratka teh zbeganih nesrečnikov sem so razveselil uglednega prijatelja iz ajdovske okolice, ki mi jo pripovedoval, kako so je po dohodu-slovenskih borcev položaj v Vij>avski dolini razjasnil, kako se je v dolino vrnil mir, kako jo ta prelepi košček našo zemljo zaživel v tihem zadovoljstvu. Najbolj sem so pa razveselil nekaj dni pozneje v Postojni, ko sem slišal narodnega stražarja, ki je prihajal s postojan-ko v Ajdovščini in je šel na večdnevni dopust v okolico Ljubljane. Fant - narednik je Že nad 80 mesecev pri domobrancih. Zadnje mesece je služil v Šent Petru na Krasu in je s tamkajšnjim udarnim bataljonom šel na pohod v Vipavsko dolino. Pravil je, kako je s svojimi borci prišel brez strela v Ajdovščino, kako so Titovi junaki božali, da niti njihovih peta ni bilo mogočo videti, kako sfo jih ljudje prisrčno in gostoljubno sprejeli, kako se je med njimi in Vipavci spletlo ozko prijateljstvo, kako so ljudje nasprotni komunizmu in zlagani ofariji. »V dolini vlada najlepši mir, komunisti so zbežali in se poskrili, vsa dolina in tudi gorska pobočja so očiščena in zavarovana,« tako je zgovorno in prepričevalno zaključil. Kaj je jiove-dal o dobrinah, ki so jih tam deležni, no 6mem zapisati in ponavljati, ker bi kar skoprneli in bi se v nas gotovo rodila črna zavist. Toda ne samo od tega narednika, šo od več strani sem skoraj ob istem času slišal, kako je sedaj kljub zimi in burji v Vipavski dolini fletno.
Zlobna in prefrigana propaganda pa zna vse prekriti in zaviti. Ko sem so vrnil v Ljubljano, me jo nekaj dobrih znancev zaskrbljeno vprašalo: »Kako jo v Vipavski dolini? Koliko stražarjev jo padlo v Ajdovščini, ko so jo komunisti zopet zasedli? Kam so se umaknili naši? S kolikimi brigadami so prišli komunisti nad dolino?« Itd. Začuden 6em strmel in nisem vedel ali bi se smejal ali jezil. Sele ko sem dal krepkega duška svoji ogorčenosti nad satansko pre-kanjenostjo, s katero komunisti varajo vso našo javnost, sem jim pojasnil položaj in jih potolažil.
KULTURNI OBZORNIK
Duhovna rast
Knjiga s tem naslovom, napovedana v oktobrskem Knjižnem razgledu Ljudske knjigarne, je izšla malo pred Božičem. Je to navodilo za duhovno življenje, ki ga je napisal in leta 1854 z naslovom »Rast v svetosti ali napredek duhovnega življenja« izdal angleški oratorijanec Frede-rick William Faber. Delo je lepo poslovenil Franc Terseglav, držeč se povsod angleškega izvirnika, razen v 23. poglavju, kjer je odstavek o kvietizmu (str. 386—388) nekoliko predrugačil, da bi ga naredil leiškemu bralcu umljivejšega. Za uvod je prevajatelj na šestih straneh drobnega tiska orisal Fabrovo življenje in delo, na koncu pa dodal 189 strani ob-' segajoče dopolnilo z naslovom »Krščanski svetniki in svetnice, mistični teologi in učitelji duhovnega življenja«. Od 621 v knjigi štetih strani jih besedilo Febro-ve »Duhovne rasti« napolnjuje 412. Oblika knjige je mala osmerka (14 X 20 cm!. Knjiga je po načrtu arh. VI. Gajška okusno napol v platno vezana in stane 220 lir.
F. W. Faber, r. 28. junija 1814, le bil po Študijah ▼ Oxfordu, kjer se je pridružil oxfordskemu ali traktarianskemu po-kretu, leta 1839 ordiniran za anglikanskega duhovnika. Do irinajsi let starejšega J, Nevvmaaa, enega izo#d .vodite&ev
oxfordskega pokreta, je prišel šele polagoma v notranji odnos; pesniško navdahnjenemu Fabru se je zdel Nevvman preveč dialektika. Ko se je po temeljitem študiju in nenehni molitvi priboril do notranje jasnosti in izvestnosti, je Faber v novembru 1845, mesec dni za New-manom, prestopil v katoliško cerkev. Poldrugo leto kasneje, na veliko soboto 1847, ga je škof Wiseman, poznejši west-minsterski nadškof in kardinal, posvetil za mašnika. Nekoliko pred Fabrom, v začetku istega leta, je Nevvman v Rimu prejel mašniško posvečenje. V februarju
1848	se je Faber pridružil oratoriju sv. Filipa Nerija. Nevvman, ki je bil stopil v oratorij že v Rimu, se je konec leta 1847 vrnil na Angleško, ustanovil naslednje leto oratorij v Birminghamu in leta
1849	s Fabrovim sodelovanjem oratorij v Londonu. Londonskemu oratoriju je bil Faber predstojnik od početka do svoje smrti 26. septembra 1863. Iz prvotnega skromnega bivališča v King William Street je preselil oratorij v prostorni dom v Bromptonu.
V Londonu je Faber neulrtidljivo in z blagoslovljenim uspehom delal kot pridigar, spovednik, duhovni voditelj in svetovalec in kot pisatelj. V letih 1853— 1860 je izdal osem večjih ascetičnih del, po katerih je kmaiu zasiovei tudi izven
svoje domovine.
, - ^ i
»Povsod se) izkazuje
Faber globokoumnega bogoznanca, spretnega pisatedja in izrednega poznavalca človeškega srca.« Ta sodba, ki jo je o Fabrovih delih napisal A. Belleskeim, je do pičice resnična in pravična. Zaradi svojega prav tako temeljitega kakor širokega teološkega znanja je Faber res zaslužil, da ga je papež Pij IX. leta 1854 odlikoval z naslovom doktorja teologije. Po svojih ascetičnih in mističnih spisih, prevedenih na mnogo jezikov, se Faber bolj in bolj uveljavlja med najboljšimi učitelji duhovnega življenja. Po pravici ga primerjajo s sv. Frančiškom Šaleškim; kakor le-ta si prizadeva tudi Faber, dušni voditelj v »grozljivi pošasti« londonskega velemesta, narediti krščansko popolnost dostopno ljudem med svetom. Prav zaradi tega »Duhovno rast« v slovenskem prevodu z velikim veseljem pozdravljamo. To navodilo h krščanski popolnosti, h kateri je poklican sleherni kristjan katerega koli stanu, je napisano ne morda le za klerike in redovne osebe, marveč prav posebno za kristjane med svetom. Nikogar naj obseg »Duhovne rasti« ne oplaši- Kdor jo bo resno, počasi in premišljeno bral, bo kmalu vzljubil veščega duhovnega voditelja, ki s prikupljivo, toplo besedo v duhu Frančiška Šaleškega in Filipa Nerija uvaja v lepoto in srečo notranjega življenja, opozarja na težave in nevarnosti, svari in opominja, spodbuja in tolaži.
Faber omenja v svojem delu mnogo svetnikov in svetnic ter se sklicuje na znamenite teologe in učitelje duhovnega
življenja od časov cerkvenih očeiov do 18. stoletja. Da bi bralcu olajšal globlje umevanje Fabrove knjige, je prevajatelj napisal »dopolnilo« in v njem podal »obris življenja in delovanja pa karakteristiko pobožnosti vsakega svetnika, svetnice in učiteljev mističnega življenja, ki jih Faber omenja in po katerih se je usmerjal«, in sicer »v časovni razporedbi, kakor se drug za drugim pojavljajo v zgodovini vesoljne Cerkve, drug na drugega vplivajo in drug drugega bogatijo pa množijo in dvigajo ter v največji raizno-ličnosti razvijajo mistična spoznanja in življenja tako v praksi kakor v teoloških sistemih«. Posebej je merilo pisateljevo prizadevanje na to, da bi pokazal, kolikor je v tako tesnem okviru mogoče, »kako je krščanska poj»olno6t v modri sintezi kontemplativnega in aktiv-neva krščanskega življenja«, »kako se morata v prizadevanju za bogoljubno življenje ujemati razum in srce, j-isne spo-znave in goreča ljubezen, zavest naravne omejenosti našega ustvarjeaega bilja in želja po najvišjih poletih do čim tesnejšega soživljenja z Bogom« in »kako sta krSčanski vzhod in zahod navzlic razlikam narodnega značaja, kulturnega območja in zgodovinskega razvoja prešinje-na istega pobožnega duha in življenja, ki izvira iz presrčne ljubezni do božjega Sina. »Dopolnilo«, kakršno je, namenu, ki si ga je pisatelj zastavil, gotovo ustreza.
Poročilo zaključuje z iskreno željo, da bi Fabrova »Duhovna rast« prišla
prav mnogim v roke In da bi se prav mnogi poglobili »v razmišljanja svetniško živečega moža, ki je 6redi bolj in bolj na pridobivanje gmotnih dobrin usmerjajo-čega se sveta mislil na požlahtnjenje človeške duše, na kulturo duše, ki so jo toliki in toliki izgubili in jo še izgubljajo«.
F. K. Lukman.
Nove skladbe
St. Premrl: Rcquiem za en glas z orglami. Cena 25 lir. Za svojim prvim Requiemom, ki že dolga leta zavzema med ostalimi skladbami te vrste vodilno mesto na naših korih, je izdal St. Premrl sedaj svoj drugi Requiem. Poleg običajnih delov mu je pridejan na koncu šo prosto zložen »Reši me« s slovenskim besedilom. Ne mislim pfctidarjati kakih razlik ali podobnosti med obema .skladbama, saj napravi v tolikem razdobju vsak skladatelj svojo razvojno pot, ki je zaznavna tudi ob pregledovanju manjših skladb. Poudaril bi le, d« je za to skladbo značilna večja razgibar.ost v harmonijah, ki so zaradi obilnejšo kromalike močneje napele, pa tiidi v ritmu (pogostejše menjavanje taktov in pestrejšo razporejene notne vrednesti). Pevski glas je dobro podprt s spremljavo, da so pevec tudi na kočljivejših mestih čuti varnega. Do najpravilnejše interpretacijo skladbe, ki se bo gotovo veliko pela, pa bodo prišli pevci in organisti po večkratnem poslušanju dobrih zborov, ki bodo tudi tukaj pokazali najboljšo pol in našli najlepšo obliko za izvajanje, ^ M. T.
Nedolžnim žrtvam
komunističnega zverinstva v Ložki dolini Anici Sterle, Megici Koinidar, Zofki in Pepci Nanut v spomin!
Tri leta žo traja na slovenskih tleh krvavi revolucionarni ples. Tri leta vnebo-vptjočih krivic komunističnega zločina t va nad na»im narodom. Tri leta prelivanja nedolžne slovenske krvi, ki so ji domači izprijenci iin tuji plačanci nastavili sramotno ceno, kakor da je dolenjski cviček. Tri leta že boleče udarjajo žalostne vesti v poštene slovenske domove, naznanjajoč novo prelito, nedolžno kri, novo einrt.
Pred nekaj dnevi eo poleg že neštetih dokazov skrajne podivjanosti naši domači komunisti doprinesli nov dokaz zverinske krvoločnosti. V Ložki dolini je bilo. Človek 6e nehote vpraša, kako je vendar to mogoče, da je v tej dolini toliko poštenih, vernih iin zavednih Slovencev in SJovenk, na drugi strani pa toliko žalostne pro-palosti, zlobe in krivic. Za kakšen greh lopa Ložka dolina toliko trpi? Čomu je v njej toliko prelite krvi naših najboljših? Čemu? Težko je določno povedati, čemu. Ali eno je gotovo. Za visoko ceno nedolžno prelite krvi bo Ložka dolina rešena in bo zaživela drugačno življenje, kot ga je doslej. Takrat bo v Ložki dolini zazvenela sončna pesem sreče lepših bodočih dni.
Danes se z grozo spominjamo 31. decembra 194-1 v Ložki dolini, v vasi Pod-cerkvi. Kakor smo vajeni že triletnih grozodejstev, človek kar ne more verjeti, da je bilo to res. V nedeljo zjutraj — na Silvestrovo — so znani domači »osvobodilci« čakali svoje žrtve, da pridejo iz corkve. Po končani službi božji so prijeli Aaioo Sterle, li)letno dekle iz Podccrkve, 18 letno Megaco Koinidar iz Nadleska ter sestri Zofko in Pepco Nanut in Podcerkve. Bile so jim zaradi svoje globoke vernosti, narodne zavednosti in odločnosti hud trn v peti. Ze eno leto so živele pod komu-n -lično strahov al nosijo. Tokrat pa so sklenili, da jih osvobodijo življenja. Peljali so jih v Podcerkevj jih postavili v 6redo vasi ter sklicali vse vaščame, da so prišli p odat, kakšno moč ima komunistična sort rga. Pred očmi vsega zbranega ljudstva eo uboga nedolžna dekleta zasramovali do vseh možnih mej. Naenkrat pa je od n. kod zadrdrala strojnica. Dekleta so pari a po tleh. Slovenska zemlja je zopet pila 11 dolžno narodno kri. Spet smo plačali Slovenci 6\ojo narodno rešitev z drago krvjo Stiirih poštenih deklet. Spet je več one slovenske krvi, ki vpije v nebo po strogo pravičnem plačilu vseh komunističnih krivic. Cena te krvi je ogromna! Zato je rešitev naroda v njegovo srečno bodočnost zanjo edino primerno in gotovo plačilo.
Drage Anica, Megica, Zofka in Pepca, potrgani cvetovi z vrta Ložke doline! Težko nam je za Vami. Težko nam je vsem, ljuba Anica, ker ne bomo več zrli v Tvoje proizorne oči, nič več slišala Tvojega srebrnega eiaeha in pesmi, nič več se priporočali Tvoji goreči molitvi V krasnem cvetu svojih mladih let pač nisi slutila smrti. Pa Bog je hotel tako. Njegova volja je sveta. Prosi pni Njem za ubogega očeta, za sestrico iin brata in za ves naš ubogi narod. Spavaj mirno v domača zemlji, nepozabna Anica. — In Ti, Megica, vedno nasmejana, vsakomur priljubljena, le tolovajem trn v peti I Iz cele vasi edina, ki so Ti komunisti izkazali čast, da ai žrtvovala uilado življenje za vero in svoj ljubi dom. Sovraštva ni bilo v Tvojem srcu, pa včndar so Te do smrti sovražili. Kje si jemala moč in poguui, da sd eno leto jasno in neuklonljivo kazala rdečim zločincem, da si verna, poštena, zavedna Slovenka? Občudujemo Tvojo veličino in zgled Tvoje velike žrtve. Priporočaj nas pri Bogu. Posebno nesrečno mamico, žalujoči sestri in oba brata. Prosi za nas vse, ki še trpimo. Sladki pokoj Tvoji duši, junaška Megica! — Pa vidve, Zofka in Pepca 1 Zapustili sta v globoki žalosti ljubo mamico in se pridružila dragemu, očetu, ki so ga domači tolovaji pred dvema mesecema zastrupili s cigareto, in svojemu bratu, ki so ga ubili pred dvema lotoma. Težek krvni davetk je plačala Vaša družina za rešitev slovenskega naroda Ne bo izostalo bogato plačilo pri Bogu in naš narod Vaon bo za te žrtvene darove večno hvaležen. Počivaj ta v Njem, ki Vama je bil življenje in moč, dragi sestri!
Z globokim spoštovanjem sklanjamo glave pred veličiaio teh največjih žrtev in po njih z vero gledamo v lepšo bodočnost. Drage slovenske sestre — junakinje! Počivajte v miru Gospodovem v okrvavljeni domači zemlji in prosite Boga za našo narodno rešitev. Slovenski narod visoko ceni Vaše žrtve in se jih bo vee dni z občudovanjem spomiujaL
Zame Je največja maka brezdelje. (Napoleon).
Koledar!
Nedelja. 14. prosinca! >. po razglaSenju; H11 arij, »kot ln oerkvenl ufioiiik: Feliks Nolskl, spoznavale«. Lnnlna sprememba! mlaj ob (.1. Ponedeljek, U. prosinca: Pavel Puščav-nlk; Maver, opat; Makarlj Vel., opat. Torek, II prosinca: Maroel I., papež In muč.; Berard, muč.; Priučila, cveta žena.
Kino Matica t »Vsnamlrjona srca« ob 14, 16 In 1$. Kino Union 1 »MoJa prijateljica Jožica« ob 14. 16 ln 18.
Kino Sloga; »Za mojih ilnl« ob 14, 16 ln IS.
Lekarniška službai
Notna sinih« Imajo lekarno!
dr. Piecolt, Dunajska cesta 6; mr Hočevar. OelovSka oesta 62, ln mr Gartus, Moste, Zaloška ceata; v ponedeljek: dr. Kmet, Ciril Metodova 43: mr. Trnkoozy ded.. Mostni trg 4; mr. ITstar, Selonbur-gova nlica 7.
Zdravniška služba:
Nedeljsko idravnllko službo bo opravljal
mestni »dravstvent svetnik dr. Clber Fran, Štefanova 7, telefon »6-41.
Naša mladina
že prav pridno sega po letošnji
Družinski pratiki
ki se ie zopet dobiva v knjigarnah, trgovinah iu trafikah. Gre namreč za razpisanih 20 knjižnih nagrad, ki jih ne sme zamuditi.
2)<h>o>&ne novice
Raknpovalnica Socialne pomoči tudi prodaja
Zatemnitveni čas
•a teden, ki se začne 15. I. 1945 in raja do vštetega 21. L 1945, je
od 17.40 do 7.15
Socialna pomoč je z novim letom ustanovila poseben oddelek — nakupo-valnico oblek, čevljev, perila, posteljnine itd. v svojih prostorih v Gradišču 4, nasproti dramskega gledališča.
Pokazalo sc je namreč, da doslej Socialna pomoč ni mogla zbrati dovolj prispevkov v blagu, da bi mogla kriti vsai najbolj nujne potrebe siromakov po oblačilnih predmetih. Revščina ie vsak , dan večja in vedno večje je Število onih, ki nimajo najbolj potrebo« oblek«, perila ii. čevljev.
Zato se je Socialna pomoč odločila, da bo te predmete odslej nakupovala, uamesto da bi prosilcem dajala samo denarne podpore in jim bo rajši dajala tudi podpore r blagu. Posamezniki namreč nimajo toliko prilike, da bi si mogli oblačilne predmete sami kopiti ali pa »o
cen« zanfe nedosegljive, ker so odvisni od razoih prekupovalcev, ki hočejo pri tem moogo zaslužiti.
Kljub temn, da ima nakupovalnlca socialen namen in značaj, kupuje vendarle navedene predmete po dnevnih cenah. Kdor torej proda oakupovalnici, dobi plačano blago prav tako kot drugod, ali pa še boljše, razen tega pa pomaga obenem tudi revežem, katerim bo Socialna pomoč nakupljene predmete razdelila.
Razen tega sprejema nakupovalnlca llasti boljše in dražje oblačilne predmete tudi v komisijo, n« da bi pri tem iskala dobiček. Zato morejo tisti, ki imajo sredstva trn nakup teh predmetov, dobiti fih po nabavni ceni, torej mnogo ceneje kot drugotL

C mejite v porabe električnega toka
Ra<fl nadaljnje potrebo« oraefrtve
električnega toka se odreja, da smejo gostilne in hoteli trošiti največ 50% doslej v enakem razdobju porabljenega električnega toka. Isto skrčenje velja tudi za cerkve.
Zasebnim zavodom (ekonomijam), ki imajo motorje z nad 5 ks zmogljivosti, se ukinja uporaba električnega toka za pogon; (jstane priključen samo tok za luč.
Za Socialno pomoč
Za Socialno pomoč so darovali:
Ga. Kaučič Fani, Ljubljana, Celovška ISO, je darovala 5CO lir namesto venca na grob pok. ge. Šiške Amalije. — Tvrdka Knez I., Ljubljana, Gosposvetska c. 1, je darovala 300 lir" namesto cvetja na grob pok. posestnika in trgovca g. Ju-vana. — Vsem darovalcem iskrena ea-h ala.
Narodni pionirji pišejo
V zvezni pisarni Narodnih pionirjev naj dvignejo sledeči došlo poŠto: Bose Marija, sodni.:a, Pepca Plut, Vrhovčeva 1, Liut>Uana-Tolavček Francka, Moste, Rns Jože, Notranje Gorice, Basik, Rožna dol., O. 10-23, Ar-j;ini Frančiška. Dobrunje, Babnik Ana, Ko-rotanska 18, Jerjani Ivan, Dobrunje, Stare Alojzij, Bloiweisova 52, Tinca Adamič, Vrhove! 37, Možina Marija, Lavrlca, Lovše Ivan, Z g. Koželj, Lapnjsa Angela, Vrhnika 48, Antonija Kobe, Rakek, Jakulln Mlca, Prijateljeva 5, Horvateo, Cesta dveh cesarjev 282, Udrano Pepca. Ostrog 13. Tomšič FrančiSka, Jarnikova 9, Seme Vera, Studeče, Lojzka Berce, Prešernova, Bernik Jožica, Rožna dolina, Poldl Ceroigoj, Dunaj-f' 1» cesta, Grčar Anton, Trnovski pristan 14, Iv-vs Renata, Poljanski nasip. Milica Stern, J-irčkova pot 82, Stubel Marija, Pod hrrbom 31. ITribar Antonija, Galjeviea 200, Zbognr
0	sa, Rožna dolina, Znpančič Anton, Fri-d< rich Alfred št. 182, Raihausen, Zupančič Anton, Smartinska cesta. Zapušek Kristina, l'»t' na Rakovo jelšo, Vrstovšek Franc, Sva-b ova 7, Ema Gratzer, Kadllnikova 5, Sknf-c.i Franc, šola na Ledini, Strumelj Jože, Knezov štradon, Snhadotnlk, Vrhnika, Francka Klepec, Sv. Marka nt, 35, Cedilnik Jo-
1	a, Jožica, Markeljo Justina, Sušteršlčeva 15, Poljano Marija, čuvajnica 381, Glnvlc P■•inko, Rakek, Marija Štele, D. M. v Polju 1SG, Burgar Franc, Draga 37, Avsec Katarina, Zalog 45, Kompnreo Frančiška, Zalog 82, Bnrkeljca Marija, Zalog 4, Bitenc Ivan, Gosposka 10, Irena Pavčlč, Poljanska 08, Josipina Vernik, Skopoljeva 22, Pleško Greti, Poljanska 27, Klošnik Tončka, Zg. Kašelj, ZdolSek Julka, Rožna dol., C. 17, St. 5, Marija Sprettzer, Pot na Rakovo jelšo 71, Vre-čnr Cecilija, Dobrunje 47, Francka Kogov-Sok, Vrhnika, Ločniškar Marija, Dobrunjo, Jaklič Frano, Studeneo 23. Ro'r.lk Albina, pobmnje, Rutuf Franc, Dobrunje, Novak Ana, vas Brezje, Peterca Marljn, Dobrunjo 4. PteSko Gustl, Poljanska 27, Spehar Marija, Hradcckoga 38.	„1 iu,iu»&lLj<L*J.
Rova zastrupljenja s premogovnim plinom
V noči ie zajela smrt štiri poročene delavce — Ponovne smrtne žrtve naj bodo svarilo vsem, ki kurijo s premogom
silo so pozneje odprli vrata sobe ▼ baraki in opazili, da se po sobi razširja dušeč plin. Okoli 9. so nujno poklicali rešilno postajo, ki je tja odpo-iki
Kronika nesreč je v soboto zjutraj zaznamovala hujšo nesrečo zastrupljenja s premogovim plinom — monoksidom. Objavljena so bila že opozorila kako je treba previdno ravnati pri kurjavi s črnim premogom, ki zahteva med gorenjem sila veliko zraka in o plinu, ki se močno razširja iz peči, ki niso popolnoma zavarovane. Zlasti je skrbeti, da pri gorenju ostaja zračni tok stalen in da se struja vedno menjava skozi odvodne cevi. Prav smrtno nevarno je, kadar zapremo ventilatorje pri ceveh nad pečmi, ko nima nato plin prostega odhoda iz iz peči ven na zrak skozi dimnik. Iludo, smrtno zastrupljenje z monoksidom se je v soboto primerilo v Sp. Šiški ob Celovški cesti na Zelenjad-nem trgu pri starem gasilskem domu, kjer je bila nekdaj občinska pisarna županstva Spodnja Šiška, dokler ni bila Šiška priključena mestni občini ljubljanski. Kako se je primerila ta huda nesreča?
Štirje poročeni delavci mestnega cestnega nadzorstva:
Simon Galjot, 55 letni delavec, vdoVec, oče treh otrok, stanujoč v Savljah št 47;
Jože Mrzlikar, p. d. Kocman, 33 letni delavce, poročen, stanujoč v Dragi štev. 31 pri Kosezah;
Jurij Košir, 53 letni delavec, poročen, stanujoč Sv. Marka ulica št 23 za Bežigradom in
Ivan Hribar, 45 letni delavec, poročen, stanujoč na Vodovodni cesti štev. 25, so postali žrtve zastrupitve z monoksidom.
Vsi štirje delavci so imeli po_ noči od petka na soboto nočno dežurno službo. Kot takim je bila določena v leseni baraki ob Zelcnjadnem trgu posebna soba, ki je bila opremljena z ležišči in je bila svanjo postavljena železna peč. To so zakurili s črnim premogom. Legli so k počitku. Poprej pa so še zaprli varovalni ventil v cevi, vodeči iz peči v dimnik. Soba je bila zaklenjena. V soboto zjutraj okoli 6.15 je prišel delavec Janez Ježek, da T>i jih poklical. Soba je bila zaprta. Na cestnem nadzorstvu so postali pozneje pozorni, da se ti štirje delavci niso javili na svoje dnevno delo. S
NOVO! FTVTFABER NOVO! Pot, razvoj in globino duhovnega življenja
je čudovito napisal znameniti Faber v svoji knjigi:
Duhovna rast hrščanshega človefca
Delo je prevede! Fr, Terseglav, ki je dodal še' svojo studijo o krščanskih mistikih. Knjiga obsega 621 strani. Vezana 220 Hr. LJUDSKA KNJIGARNA. Y LJUBLJANI
slala reševalce z zdravnikom dr. Igličarjem na čelu. Bili so takoj na mestu. Rešitev z monoksidom zastrupljenih delavcev je bila brezuspešna. Zdravnik dr. Igličar je ugotovil njih smrt. Pozneje so bila trupla prepeljana na Zale.
Tragična smrt marljivih delavcev
t'e vzbudila povsod globoko sožalje. Imestno bi bilo, da bi prejela javnost od merodajne strani točna navodila 1 opozorila, kako je treba manipulirati pri kurjavi s črnim premogom.
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
Beli kos in kobilar
Snežni meteži so ptičjemu rodu bili neprijazni. Ptički so se pred snegom začeli skrivati in iskati varno-toplega zavetja po vseh zatišjih in podstrešjih. Na Sv. Petra nasipu na vrtu pri Petelinčevi prodajalni se je pojavil bel kos, ki išče strehe in hrane okrog. Ta kos se pojavlja že vsako hujšo zimo in je star najmanj nad 5 let. Tudi ob hudi zimi leta 1941 se je beli kos pojavil na tem vrtu. Po golovških gozdovih se je eačel proti mraku oglašati kobilar s svojo žalostno pesmijo: »Kje bi, kje bi?« Tudli on išče zavetja pred nastopajočim mrazom.
Tatvine perila se množe
Bizoviške perice, ki imajo sedaj zaradi vojnih prilik dokaj strank v Ljubljani, morajo tyti zelo previdne in ne smejo puščati na ulicah svojih ročnih vozičkov brez nadzorstva. Kaj hitro se primeri, da jim perilo izgine z vozička in morajo potem same trpeti vso škodo ter perilo gospodinjam plačati. Nedavno sta bili zaznamovani dve tatvini perila na škodo dveh bizoviških peric. Neki perici je neznana tatica izmaknila veliko culo raznega perila, med drugimi šest lepih rjuh, v vrednosti nad 5000 lir. Drugi perici pa je tatica odnesla tudi primerno veliko culo perila. Druga perica je osumili neko starejšo žensko, ki se je na Aškerčevi cesti smukala okoli njenega vozička in ji ponujala saharin v nakup. Bizoviške perice v bodoče pač ne bodo puščale vozičkov brez nadzorstva.
Izposojeno kolo je zastavil
Mladi pekovski pomočnik Rajko si je pred meseci izposodil moško kolo pri nekem posestniku na Orlem, da bi hitreje prišel od tam v mesto. Obljubil je, da bo kolo takoj naslednji dan vrnil. Ko je Rajko privozil v Ljubljano, se ga je lotila skušnjava, da bi
počastitev spomina blagopokojnega gosp, Janka Bleiweis-Tratenlškega 1000 lir, g. dr. Hlade Miha namesto venoa na grob blago-pok. ge. Zajo Angele s Viča 400 Itr, ga. Ba-juk Mira ter g. Beber Josip pa v počastitev spomina blagopokojne ge. Marij« Irkič 200 lir, — Vsom plemenitim darovalcem Izroka Društvo slepih tudi v imenu podplranlh najtoplejšo zahvalo.
Dr. Bogomil Ros
Specialist za ženske bolezni in porodništvo
ordinira od 1 do 3
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 4/II.
Namesto novoletnih voSčlI je naklonil za stare ln onemogle v mestnem zavetišču v Japljevi uliol 1000 lir pleskarski mojstor g. Jakob Hlebš. Mostno županstvo izroka dobrotniku najtoplojšo zahvalo zlasti tudi za dober zglod, naj bi prebivalstvo spet oživelo lopo staro navado odkupnin za razne čestitke v prid mestnim revežem. Z odkupninami ob velikih praznikih, veliki noči, božiču ln novem lotu ter ob raznih godoylh ln drugih družinskih praznikih je v prejšnjem stoletju Ljubljana zbrala prav velike vsote za dobrodelne namene. Zato pa opozarjamo našo dobrosrčno javnost, naj se z darili revežem odkupi čestitk, saj bodo prijatelji ln znanci is zahval v listih spoznali, da so njih znanci na najlepši način proslavili razne praznike in godove z dobrimi deli.
Zlatorog — najnovejši gorenjski ilustrirani časopis. Zahtevajte ga v vsaki trafiki. Stane 2 liri.
Učite se strojepisja) Novi tečaji pričenjajo 15., 16. ln 17, januarja. Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj ln ▼ bodoče. Učne ure dogovorno po želji obiskovalcev. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko nčllisče »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15.
Pisalne strojo 4n radio aparate ter rezervne dele kupuje po najvišji dnovni coni tvrdka Everest, Prešernova ul. 44.
Boljša nalivna peresa stalno knpujo tvrdka Everest, Prešornova nt. 44.
Redni, šolski pouk nadomeščajo ln uspešno dopolnjujojo tukajšnje Instrukcije vseh predmetov in tujih jezikov. Zakurjene učilnico! Vpisov,injo dnevno: Specialne InstrukcIJe, Kongresni trg 2-11.
Srednjcšolce-ke, ki so želijo tzvežbatl v strojepisju, opozarjamo na nove tečaje, ki so pričenjajo 15., 16. In 17. januarja. Praktično znanje, vsakomur koristno. — Učne ure dogovorno po želji. Vpisovanje dnevno. — Informacijo, prospekti: Trgovsko učlllščo »Chrlstofov nčnl zavod«. Domobranska 15,
Na I. moški meščanski 6ol|.v Ljubljani (Prule) se prične zopet reden pouk v torok, dne 16. januarja, in se bo vršil v prostorih prosvetnega doma v Karunovl uliol v Trnovem. Učonol II. ln IV. razroda bodo Imeli pouk dopoldne od 8 naprej, učenci I. in III. razreda pa popoldne od 1J daljo. Podrobnejše podatke dobe učenol ▼ Soli.
Obvestila Prevoda
OPOZORILO MESARJEM Opozarjamo vse mesarje, da odslej oddajajo nalepljene odrezke vsak ▼ papirnati vrečici, na kateri mora biti napisano, koliko odrezkov vsebuje. Vrečica mora biti opremljena tudi z žigom mesarja. Odrezke je treba oddati z dvoma seznamoma na Prevod, Gosposka nllca.12-1, soba št. 10.
Ponovno povdarjamo, da se naj mesarji strogo držijo teh navodil, ker brez papirnih vrečic ne bomo prevzemali odrezkov.
POIZVEDOVANJA
Prstan le Bil najden v Llchtenturnovem zavoda. Kdor ga je izgubil, naj se zgla6i v zavoda.
•OfldBliitin »Kupim SBdnmtra prtrotrj®-
RADIO LJUBLJANA
Dnevni spored za 14. Januar:
7 Poročila v nemščini — 7.10 Veseli zvoki za nodeljsko jutro — 8.00 Poje zbor Hitlerjeve mladine (prenos osr. nem. sporoda) — 8.50 Poročila v slov. — 9 Prenos osr. nem sporeda — 10 Poročila v nemščini — 10.15 Igra trio »Trnovo« — 11 Nem. spored — 11.30 Slovenska ljudska oddaja — 12 Napoved sporoda, nato: Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini ln slovenščini — 12.40 Nemški ljudski koncert — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Pozdravi Iz domovine, radijski orkester pod vodstvom D. M. Sijanca, sodeluje komorni zbor — 15 Ura pesmi — 15.45 15 minut za podeželje. Inž. Jožo Padar: Na kaj moramo paziti pri obnovi hlevov — 16 Koncert za vojake; vmes ob 17: Poročila v nemščini in slovenščini — 18 Nesmrtna glasba nenifkih skladateljev — 19 Mali koncert, sodelujeta sopranistka Branka Strgarieva in tenorist Janez Lipušček — IS.30 Poročila v slov. — 19.45 Kaj prinaša prihodnji teden — 20 Poročila v nemščini — 20.15 Prenos osrednjega nemškega sporeda (glnsbn) — 22 Poročila v nemščini in napoved sporeda — 22.15 Plesni orkester, vodi M. Vo-dopiveo — 23 Glasba pred polnočjo.
Dnevni spored za 15. Januar! 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji konoert; vmfs: 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 12 Napovod sporeda, nato: Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini, poročilo o položaju in poročila v slovenščini — 12.45 Salonski orkeater, vodi A. Dermelj — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vaška godba in brata Lumbarja ob spremljavi karmonike (Avgust Stanko) in kitaro (Fr. Stanič) — 15 Prenos osr. nem. sporeda (glasba) - 17 Poročila v nemščini in slovenščini - 17.15 Glasbena medlgra — 17.45 Sognve besede: Fran Llpali: Vesele ljubljanske sliko — 18 Prenos Iz veliko nnionske dvorane: V. stnfonični koneort ojačenega radij-sl;ega orkestra pod vodstvom Ferd. Herzoga: vmes prlbl. ob 19: Poročila v slovenščini — 20 Poročila v nomščini — 2015 Za vsakega nelcnj — 22 Poročila v nomščini in nnpoved sporoda — 22.15 Plkanterije — 23 Glasba pred polnočjo.
.	„RA$T"
ki se vam je s prvo številko že predstavil. List skuša biti versko-vzgojni ln prav zalo je danes, v poplavi vsemogočega tiska, vsem resnično potreben. Vzgoja srca in ohranitev vseh verskih svetinj je v današnjih dneh naša največja potreba. Druga številka, ki bo izšla koncem meseca januarja, bo še lepša od prve. Cim več naročnikov in čim bolj hndo naročniki z listom živeli, tem lepšo bo list uspeval in tem več vam bo lahko nudil. — Naročajte nnš novi verski list pri
Upravi »RASTI«, LJUDSKA TISKARNA.
Zaduinlca sa pok. MIhom Zalo^arJem bo
namosto v torok v petek, 19, jan., ob pol 8 prt brezljanskem oltarja.
Sv. maša zadušnlca za pok. g, Antonom Zornom, pokr. svetnikom, bo 17. t. m. ob 7 zjutraj v oerkvl sv. Cirila in Metoda, Bežigrad.
Sv. mala zadušnlea sa pok. Terezijo Ko-retli, materjo stol, kanonika, bo ▼ ponedeljek, 15. t. m. ,ob 7.30 v stolnici.
Sv. maSa zadušnlca za pok. gospo Miol Hrašovec, žono višjega svetnika drž. žolez-nio, bo v ponedeljok, dne 15. jan., ob 8 v frančiškanski corkvi.
Sv. maša zadušnlca za pok, gospo Antonijo Klančar roj. Sever bo v torek, 16. t. m., ob 7 v župni cerkvi sv. Petra.
Sv. maAa zadušnlca za pok. Marijanom Pestotn4kom, dijakom domobr., bo v sredo,
17.	t. m., ob 7 v cerkvi Marljinoga Oznanjenja. — Obonom Izrekamo našo najtoplejšo zahvalo vsem, ki ste na kakršen koli način počastili njegov spomin. Bog naj bo Vaš plačniki
Krlžanske moške kongreganlste vabimo, da so udeleže v torek, 16. jan., ob pol 7 sv. maše za pok. sobrata g. Franceta Puca in darujejo zanj sv. obhajilo. Sveto opravilo bo v družbeni cerkvi v Križankah.
Za siromašne gojenko v Llchtenturnovem zavodu so darovali: ga. Gorbeo Julija, Ze-ljaroka 8, 500 lir; g. Frano Erjaveo. trg. z usnjem ln čevlj. potrebščinami. Stari trg
18,	400 lir, in g. Jos. \Voibl, ključavničarstvo, Čopova 10, 200 lir. Blagim dobrotnikom Iskrena zahvala!
V vsaki trafiki zahtevajte najnovejši gorenjski ilustrirani časopis Zlatorog.
Za »Dom slepih« je darovala gdč. Herma Pelan 100 lir namesto venca na grob pok. gospodične Leopoldlne Rott. Za plemeniti dar se Iskreno zahvaljujemo.
Društvo slepih v Ljubljani so darovali: Kreditni zavod za trgovino ln industrijo v
t Andrej Čufer
Na božični praznik 60 pokopali na Jesenicah trgovca, posestnika in bivšega župana g. Andreja Culerja. Bil je vzoren, značajen mož, ki je lepo vzgojil svoje otroke, visoko dvignil svoje podjetje in tudi za javnost storil mnogo dobrega. Jeseničani, pa tudi drugi njegovi številni znanci in prijatelji ga bodo ohranili v trajnem, hvaležnem spominu. Naj počiva v mirul
NOVI GROBOVI
+ Emil Jemcc. Po mučni bolezni je za vedno zatisnil oči strugar državnih železnic g. Emil Jemec. Rajni leži na mrtvaškem odru v mrtvašnici splošne bolnišnice. Pogreb bo v ponedeljek ob pol treh popoldne iz cerkve v D. M., v Polju na domače pokopališče.
+ Damjan Škoda. V visoki starosti 88 let je v Mali Kačni zaspal v Bogu g. Damijan škoda posestnik v Račni. Blagega rajnega bodo pokopali iz hišo žalosti v RaČni št 1, v nedeljo dopoldne na farno pokopališče na Kopanju pri Grosupljem.
■f- Ana žolgar. V 86. letu starosti Je 16. decembra 1W4 umrla v Celju gospa Ana Žolgar roj. Staut, nadučiteljeva vdova. Rajnico so pokopali 20. decembra na celjskem pokopališču. Sv. maša zadušnica bo v torek, 16. t m., ob pol osmih v cerkvi sv. Jožefa.
Marija Čuk. Dotrpela je žena upokojenega sprevodnika gospa Marija Čuk roj. Jerina. Blago mater bodo pokopali v ponedeljek ob pol devetih iz kapele sv. Jakoba na Žalah.
+ Jože Mrzlikar. V Ljubljani je rrnirl mestni delavec g. Jože Mrzlikar. Rajni leži na Žalah v kapelici ev. Marije. Pogreb bo v ponedeljek ob treh popoldne izpred cerkve v Dravljah na domače po-kopališče.
Naj rajnim sveti večna In?, vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje.
kolo prodal. Ker ni imel kolesarske knjižice, je kolo zastavil za gotovino 1500 lir. Pozneje je stvar prišla na dan. Policija je Rajka prijela in zaprla. Na okrožnem sodišču je bil pred sodnikom - poedincem Rajko obsojen zaradi prestopka poneverbe po 5 318 kaz. zak. na 2 meseca strogega zapora. Ker mu je sodnik v kazen vštel preiskovalni zapor, je prišel Rajko prav na božični praznik iz sodnih zaporov.
Razne nesreče in poškodbe
Kronika nesreč je zadnje dneve zaznamovala vei poškodb. Franja Škvar-čeva, 63-letna šivilja si je pri padcu zlomila desno nogo. — Pri padcu s stroja si je poškodovala desna rebra 17-letna delavka drž. železnic Ana Suševa. — Na Litijski cesti št. 12 a stanujoči tesar, 75-letnii France Simčič, je izkopaval na Golovcu štore. Zaradi napornega dela se mu je utrgala žila odvodnica. Močno krvavečega in nezavestnega so prepeljali v splošno bolnišnico. Zaradi izkrvavitve je Simčič umrl. Vsaka pomoč je bila brez uspeha. — Železničarjeva vdova, 74-letna Amalija Marinkova je doma v sobi padla in si zlomila desno nogo. — Na Vodnikovem živilskem trgu je spodrsnila 48-letna hišnica Josipina Mesaričeva. Dobila je poškodbe na nogah. — Pri padcu si je zlomila levo roko 59-1 e t na zasebni-ca Katarina Jesihova,
BB
Gotovo že poznate novi verski list
Stev. 10
.SLOVENEC«, nedelja, 14. januarja 1945
Strun 5
Dolenjski domobranci jih že rišejo
badoglievske komuniste namreč, ki to se s našimi tolovaji vred pritepli pod Gorjance, kjer...

^irMMm
i 11 1 . '-"ar	r -
S Ib.tnfCH '//

Iti
so začeli z ie znanimi bojnimi pohodi na kokoši. Spretnejši »junaki« celo živim kokošim zavijajo vratove. Bado-ljevske lakote so še bolj lačne, kot naši tolovaji, zato se zadovolje, če ni več kokoši, tudi s surovo koruzo...
v sili hudič tudi muhe žre. Zakaj ne bi bili torej mački in psi dobri za pečenko, če ni drugih dobrot. Kmetom so italijanski komunisti pobrali ves živež, sedaj pa kradejo mačke in pse
Novice iz naših podeželskih središč
Prosvetna delavnost na Rakeku
Nekako pred dvema mesecema se je ustanovil pri očinskem uradu na Rakeku Narodnostni odsek, ki skrbi za kulturno in propagandno delo v naši občini. Zato je poleg drugega kulturnega in
Bropagandnega delovanja osnoval tudi ramatski krožek. V krožku sodelujejo civ,ilisti poselmo begunci in domobranci. Vso pomoč pa nudita krožku okrajni narodnostni referent v Logatcu g. lla-velka in tukajšnji občinski komisar g. Mihevc.
Namen dramatskega krožka je skrbeti za izobrazbo in razvedrilo zlasti beguncem. Na svojem prvem sestanku je sklenil, da bo priredil kot prvo igro Vombergerjevo dramo »Vrnitev«. To pa iz naslednjih razlogov: zaTadi božičnega časa in ker je igra predvsem namenjena beguncem, ki vsi hrepene kakor junak Janko v »Vrnitvi«, da bi vsak spet praznoval božične praznike na svojem kmetiškem domu, trdnem kot v starih dneh, v%iiru in sreči.
Predstava, ki je za te razmere odlično uspela, se je vršila 6. in 7. t m. po-
igrale! so
ta kratek čas, ki eo ga imeli na razpolago, veliko pokazali, posebno Še, ker so poleg tega vestno vršili svojo poklicno službo. Morda je motilo nekatere to in ono: kulise, zavesa, rasvetljava itd., toda upoštevajoč razmere, je treba to oprostiti.
KINO »SLOGA*
Zabavna komedija v filma
»ZA MOJIH DNI«
Bannetore Schroth, HaTald Ho'berg Predstave ob li, 14 ia IS
,EU KINO »UMOM« ™
Izvirna ljubezenska romanca
»MOJA PRIJATELJICA JOŽICA«
Hilde Krahl, Paul Hubschmid, Fita Benkhofl Predstave ob 14, 16 in 18
V	ponedeljek bo predstava zaradi koncerta
isrsi qo »m™
IEL KINO »M ATICA«
Krasna ljubezenska drama i divnimi narav, nimi posnetki
»VZNEMIRJENA SRCA«
Lotte Eoch. Rudolf Prnck. Ernst v. Kllpstefn. Predstave ob 14, 16 tn 18
KINO »KODELJEVO«
Telefon 21-91
Priljubljeni pevee Johanu Haesten v ttjajni
zabavati komediji
»PUSTOLOVŠČINA SE NADALJUJE«
V	ostalih vlogah Maria Tasnody, Theo Lin-
gen, Paul Kemp, Romanowsky. Predstave do nadaljnjega ob sobotah ob U in 18, ob nedeljah ob 14, 16 in 18, ob sredah ob 18.
Pred predstavo je razložil, kakor zna le on, vsebino in pomen igre, tukajšnji preč. g. župnik Novak ki je pokazal krožku vedno in povsod svojo naklonjenost
Prireditev je obiskal tudi poveljnik domobranske notranjske bojne skupine p. stotnik Vuk Rupnik s svojo soprogo m drugi gg. častniki. S tem so pokazali, da tudi oni cenijo delo in trud tukajšnjega dramatskega krožka, kateremu želimo še mnogo uspehov.
Ne mrcvarimo slovenščine ali Bločen je spregovoril
V današnjem Slovencu od 13. jan. 1945 sem bral v članku »Iz zgodovine smučanja« naslednji stavek: »Naši Blokarji so že tudi dobrih 600 let smučarji...« Kot Bločenu se mi že kar gabi ,kako naša inteligenca, ki je službovala pri nas ali tudi ne, mrcvari naše ime.
Vsem, tudi jezikoslovcem, bodi povedano tole: Bločeni imamo v tem času tudi blokarje in sicem domobrance, ki služijo po vseh blokih okoli Ljubljane.
Mnogi govorniki in pisatelji nas na-zivajo Bločani, Bločani; mi sami se pa imenujemo Bločenje—Bločeni, v bloški govorici Bluočenje. Bločani ali Bločani
i-ii----toški in ribniški dialekt, ki
anjamo. Kadar so se šolarji i, so zmerjali svoje sošolce iz Vel.
Kaj ie novega pri naših sosedih?
je ložkopotoški in ribniški dialekt, ki >dklan j ser Sen t
ljudstvo še vedno govori lepo sloven-
ga pa o
sprli,
Blok: »Bločen je v d... omočen«. Ker
K. Strmpipe: v
ZZS15
1__MJB i
um
8 B	^ i &
16
IX.
Ko je Mallet pozvonil pri vratih elegantno enonadstropne hiše v Ave-nidi Entre Rios in vprašal ipo družini Chamfort, je zvedel, da je gospa umrla pred približjio enim letom, gospodična In ga pa je kmalu nato odšla iz Buenos Airesa. Kam je šla, bo morda vedela stara služabnica, ki zdaj stanuje v bližnji španski četrti.
Končno je Mallet našel v nizki hi-Sici iz opeke staro Dolores, ki je več desetletij služila pri družini Chamfort.
Ko je starka zaslišala ime Anton, so jih začele teči debele solze po zgu-banih licih.
»Scnorito mio! Moj ljubljeni, dobri gospodi« Kaj se je zgodilo z njim? Izgubil se je, izgubil! A brez dvoma se bo zopet vrnil. Najprej bo prišel k njej, k svoji stnri Dolores, ki ga jc imela tako rada in mu je biin druga mati. Sevedti, bil je precej lahkomiseln fant. Dios mio! Rad je igral in gledal za dekleti. To jc podedoval od
Is Gorice
Domobranske akademije. Na praznih Treh kraljev eo domobranci v Ajdovščini priredili lopo akademijo, posvečeno slo-veoskii besedi in pesmi. Velika dvorana je bila do zadnjega kotička napolnjena in domačini žele, da bi ee taka akademija večkrat ponovila. — V nedeJjo, dne 7. januarja, pa 60 priredili domobranci v Vipavi svojo akademijo, ki je bila izpolnjena s pestrim in zanimivim »poredom. Za uvod so peli domobransko himno, v pozdravnem govoru pa je g. kurat Rob-Ljek poudaril cilje in pota slovenskih narodnih stražarjev. Stražarski orkester Je igral slovenske pesmi, neikaj domobrancev pa je deklamiralo. Tudi Uvod h Krstu pri Savici so izvajali v živih slikah. Ne le domobranci, anvpak tudi domačini so bili nadvse veseli te prireditve in še dolgo so govorila o tej lepi slovesnosti.
Bilje. Ni še dolgo, ko je pri nas roka pravice dosegla, dva sloveča komunista, komandanta VDV tovariša Beča in komisarja Jaka. Bila sta skrita v jami za apno, a tudi to jima ni pomagalo. Jaka je dobil strel v prsa, BeČ pa se Je sam ustrelil. Ubita komunista imata na vesti veliko umorov in zločinov.
Lokve. Na Lokvah 80 tolovaji priredili veliko slavje. Potem ko so mučili in ubili nekaj domobrancev, ki so jim po nesreči padli v pest, so priredili gostijo v hotelu Winkler. Mastili so se « nanopaniml živili, ki so jih nakradll v Črnem vrhu skupaj s savojskimi komunisti. Gostije so se seveda udeležili samo »višji«, medtem ko so se morali »nižji« zadovoljiti z neza beljenim močnikom. Po gostiji se je začel ples in pijančevanje in pri tom so komunisti pokazali vso svojo podivjanost
Cerkno. Prisilni mobiliziranec, ki mu Je uspelo uiti iz tolovajskih klešč, je povedal, kako žalostna usoda je doletela celo vrsto prisilnih mobilizirancev g Tolminskega. Nesrečne žrtve so gnali iz Cerkna proti Žlrem, da bi napadli tam bližnjo domobransko postojanko. Za prenočišče so si izbrali velik skedenj. Domobranske patrole so jih zasledile, niso pa vedele, da so med njimi prisilni mo-bilizirancl in so skedenj napadle. V borbi je skedenj zajel ogenj in možje ln fantje, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove in ki so opravili dolgo pot pod strogim nadzorstvom rdečih komisarjev, so po njihovi krivdi postali Žrtev ognjenih zubljev.
Stan drei. V noži od 12. n* 18. december so komunisti ubili mladega fanta fcorža Dušana. Kot po navadi so opravičili svoj zločin tako, da so raz-kričali o njem, da Je bil »izdajalec« in podobne stvari, kar pa vse nič ne pomaga. Zločin je zločin iu z ničemer so ga ne more oprali.
Z Gorenjafsega •
2iri. Po tečlkih porazih komunistov v okolici Lučen in Gorenje vasi v Poljanski dolini, kjer eo hoteli na vsak način preživeti božične praznike v toplih, po zaslugah gorenjskih domobrancev neizro-panih vaseh, so se komunisti, močno razredčeni, ponovno zatekli v žirovsko kotlino, kjer neusmiljeno ropajo še tisto malo, kar so ljudem pred mesecem pudtilL
S KoroSlsega
74 letna ženjiko, ki se še ni nikoli peljala ne z vlakom ne z avtobusom, je Terezija Widd iz Polletilza, ki je te dni umrla. Tudii k zdravniku ni šla nikoli.
Smrtna kosa. V Beljaku Je zaradi bombnega napada umrl upokojeni višji železniški revident Franc Mači: v ftt. Vidu ob Glini Je preminul BI letni Matija Kogelnik, a v Celovcu električni mojster v pokoju, 78 letni Josip Rozman.
Ali nnj vam še naprej leže slnrc obleke, čevlji in drugo hrez linskn v omarah? Preglejte starino in jo prodajte nakupovulnici Socinlnc pomoči
26 Winnetoujev rešuje Karla K3aya
ščino, čeprav v svoji govorici, je gotovo pravilno: Bločen — Bločeni.
Bločenje rabimo v zimskem sportn te besede: smuč, smuči — nikoli smučke; sanke, sančice — nikoli sani..
Pri sankah so krvine — steberci — oplcni — oje in maček.
Smuči (nove) smo kuhali v svinjskem kotln, potem smo jih dali v loj-ternce krivit Pri smučeh rabimo vedno besedo stremen, nikoli jerme-nje itd.
Prosim, gospod urednik, da bi naše športne kroge obvestili, da vsaj nekoliko pazijo na naše pravilno ime.
Vam bomo zelo hvaležni!
Bločen.
Poškodovana, razsuta ali nezadostna zavarovanja okenskih odprtin so brez vsakega haska oziroma še povečajo nevarnost poškodb ▼ zaklonišču. Zato je taka zavarovanja odstraniti ter jih nadomestiti s takim zavarovanjem, ki bo svojemu namena res služilo. Vsako tako zavarovanje mora segati vsaj 30 cm preko robov okenske odprtine ter tako pritrjeno in toliko močno, da zadrži zračni pritisk, ne pa, da ga bo zračni pritisk prvega odnesel ali odpihniL
očeta, ki je kot notar v Bretagni zgubil svojo službo in prišel z ženo in otrokoma semkaj, da bi tukaj našel srečo. Zelo ljubezniv gospod je bil; znal je izdajati denar kot pristen Ar-gentinec. Žal pa z novimi podjetji ni imel predolgo sreče...
Mallet je skušal zgovorni starki parkrat seči v besedo in obrniti pogovor v dru^o smer, kar pa mu zaradi njene naglusnosti ni tako kmalu uspelo. Moral je poslušati dolgo zgodbo družine Chamfort, da je končno zvedel tudi to, kar je želel. '
Anton, očetov ljubljenček in otrok bolečin nežne in bolehne matere je bil precei "razvajen, kakor pač vsi otroci v Argentiniji. Komaj je končal študije, ko mu je nenadoma umrl oče in pustil družino v ne preveč sijajnem položaju. Anton je dobil službo v neki nauki v Rio de Janelro. Imel je mnogo prijateljev, ljubil je dirke iu dekleta. Dolores je bila pogostokrat njegova zaupnica v denarnih in srčnih težavah. Z materjo se jo večkrat spri. Večkrat
Bilo nas j« Sest in dvajset četrtoSol-cev in vsi smo najrajši brali Karla Maya A v tistih časih je kar vse vrelo zoper pisatelja Winnetouja in Old Shurehanda. Njegove knjige so bile v šolah na črnem seznamu ln so bile prepovedane. Vendar smo jih navzlic temu brali tako, da so nam žarela lica in nismo nič drugega ne videli ne slišali.
Nekoč je moj sošolec Gerherd Renz prinesel »Old Shurcharda« v šolo. Po podtalnih potih si je bil knjigo vtihotapil iz nek« majhne knjižnice. V odmorih nam je bril »Old Shurcharda« in vsi smo napeto poslušali in bili prešinjeni z čarobnostjo in pustolovskim cvetom divjakov z zahoda. Dokler ni nekega dne nenadoma vstopil v razred profesor Li-schetzky in je kot bi trenil razpršil ngie zborovanje. Gerhard je knjigo brž zade-gal pod klop, drugi pa smo se hinavsko začudili, češ da smo skupno ponavljali Pitagorov izrek ...
Tistega profesorja ie je vse balo in
klopmi v razredu. Čakali so, da se je
stemnilo in so se nato neslišno splazili po praznih hodnikih proti konferenčni sobi.
Eden od njih je brž prižgal vžigalico, dr^ga dva pa sta začela z mrzlično naglico iskati. In sta v nekem predalu dolge, z zelenim platnom prevlečene konferenčne mize našla »Old Shureh-handa«. Tiho sta se oglasila z zmago-slavnm krikom Komančev. Gerhard je vtaknil plen pod jopič. Vprav tedaj, ko •o se hoteli izmuzniti, so sc iz veže oglasili koraki, in v medli svetlobi svetilke s hodnika so zagledali malce sklonjeno postavo profesorja in so bili od groze kar trdi.
»Kdo pa je tam?« je grozeče vpra« šal in stopil v sobo.
Gerhard je zaskovikal kot sova uharica, kakor je popisano v »Winnctouju« in je šinil ko piš mimo osuplega profesorja skozi vrata. Tovariša sta jo hrabro ucvrla za njim. A poslednjega jc pro-
žal — ni poznal nobene šale. Ko je našel | fesor zgrabil. To je bil Fric .lOnkel, ki
knjigo pod klopjo, je dal ve« razred za dve uri zapreti in nam j« zaplenil »Old Schurehanda«. Prvo smo prenesli s tako dostojanstvenostjo, ki bi bila ie Winne-touju v čast. Neznansko nas j« pa potrlo, da smo bili ob knjigo. Zatorej se je sestal veliki vojni svet in je soglasno sklenil, da se mora »Old Shurchand« osvoboditi.
Ko sta tisti dve uri potekli, sta ostala dva »moža« z Gerhardom skrita pod
tmtniniiin
Spore
AAAAAAAAAAAAAAA
Koroško okrožno prvenstvo v namiznem tenisu
Včerajšnjo aoboto la današnjo nedeljo bodo Uvedli v Porečah ob Vrbske«n jezeru koroško prvenstvo v namiznem tenisu. Prvenstva ae bodo udeležili najboljši igralci namiznega tenisa t Jesenle, Celovoa, Lin za. Beljaka, Škofje Loke in 91. Vida.
V tekmovanju gospodov poedtncev sta vsekakor favorita za prvo mesto Jeseničan Zavrinlk In aedanji »Celovčan« Baaboriek. Pri deklolih je favorlttnj« Urbarjev« i Jesenic, ki si je na Novoga leta dan osvojila v Ljubljani prvenatvo Ljubljane. Dosti pro-glavio il bo utegnila delati Mesarjeva. V Igrah deklet v dvoje Je brez dvoma, da al bosta priborili prvo mesto Urbarjev« in Mesarjeva. V tekmovanju mešanih parov velja za močan par Završnlk - Mesar, ki Im« lepo nade na zmago. Pri mladini im« največ Izgledov Jesnlčan Vovk; v tokmovanju gospodov v dvoje pa par Zavrinlk - Vovk, U je tudi v Ljubljani dosegel častno drugo m o« to. — Ker no vemo, kako bodo sestavljeni drugI pari, ni mogoče nič točnejšega napovedovati o poteku tekmovanja. Vsoka-kor pa bodo poedine borbe služIle strokovnemu vodji koroškega namiznega tenis« za podlago, da bo lahko sestavil čim močnejše zastopstvo koroSkih Igralcev namiznega tenisa, ki bo 20. In 21. t m. nastopilo proti predstavništvu Ljubljanske pokrajine v Ljubljani. Prizorišče reprezentančnega dvoboja v Ljubljani bo frančiškanska dvorana.
Drsanje — poezija zimskega športa
Brez dvoma je, da je drsanje ena najlepših zimsko-Sportnih panog. Drsanjo, posebno umetno, je zelo podobno plesu. Zaradi tega ni torej nič čudnega, čo ao drsanjo
tako vzljubili ln da Je našlo po vsem svetu tako veliko navdušenih prijateljev.
Drsalke so atara Iznajdb«. 2e v 11, ln 13. stoletju ao jih uvedli n« Nizozemskem, Švedskem ln Norveškem, torej v severnih deželah. Stari in mladi ao jih uporabljali, kadar so ae vozili, opravljajoč dnevne opravke, po samrzlih kanalih, jezerih ln rekah. Ze zel« zgodaj, v 16. stoletju, se je drsanje udomačilo tudi v Nemčiji. Dva peanlka sta bil« eelo, ki sta drsanje zelo popularizirala. Goethe in Kloi«toek sta o tem pisala, ln kdo ju ne pozna. Predvaem Klop-stook je pel drsanjn veliko slavo. V posebno očarljivi odi je opisal vee lepote drsalnega športa. K lopa točk je pripovedoval ln živo opisoval lepoto drsanja tudi Ooetbeju, ki ae J« tudi zelo hitro navdušil za to zimsko panogo šport«.
8 časom pa ae je drsanje spremenilo iz dnevne uporabe v pravo umetnost.. Drsanje je sila priporočljivo posebno za nožni spol, ki Ima ie po naravi voč smisla za ritem ln graoljo, kar pride pri drsanju vaekakor zelo v poštov. Seveda pa imamo tudi med moškim apolom nekatere prav odlične drsalce ln resnične umetnike. Sioer je trajalo precej dolgo, preden so se Ženske upale na led. Se leta 1784. je na splošno veljalo, da se ionsko ne upajo na led ln da se tudi boje mraza. Piav nasprotnega mnenja pa so bili na Nizozemskem. Tam so so deklota in ione veliko prej drsale po ledeni ploskvi kot pa v ostali Evropi. Drsalke so bile tam v velikih časteh. Nizozomcl imajo oelo svetnico, ki eo je zolo rada drsala. Je to sv. Ludvina.
Drsanje bo ostalo vedno priljubljen šport za ljudi, ki ljnbljo ritom, valovanje telesa, ln ki ae vesele vsakega novega lika, ki so ga nauče in ki v tem vidijo smisel, obvladovati svoje telo. Drsanje je Igra a težiščem, ki očara slohernika, čo le enkrat vidi umetnika - drsalca, kako kot iahkokril ptič drsi po gladki ledeni ploskvi.
se je že obnescl v sto praskah z roparskimi nižješolskimi Siouzi. Iztrgal se mu je — vendar je pustil v profesorjevih nohtih krpo kože iz svojega levega lica.
Se istega večera so vsi četrtošolci zvedeli, kaj se je zgodilo. In po kratkem bojnem posvetu so vsi sklenili, da bodo storili, kar jc potrebno.
Naslednji dan je profesor mračnega obraza in veličastnih korakov, ko kak imeniten čarodej, stopil v razred. Z odločno kretnjo si je posadil Sčipalnik na nos, nato se je naglo in preudarno ozrl na Franca Holsteina, in je »vest si zmage in bojne slave, pristopil k njemu, ki je sedel v prvi klopi in na čigar levem licu je bila velika, z rdečo krasto pokrita brazgotina.
»Alo, fant, veni« je zavpil in ga zagrabil za ovratnik.
A nenadoma je njegov grozeči, po razredu begajoči pogled ostrmel, mahoma je prebledel — in je bolščal ko kak malik...
Brez dvoma je moral biti ta pogled, ki smo ga nudili osuplemu gledalcu jako čudovit, zakaj vseh šest in dvajset če-trtošolcev je imelo na svojih obrazih isto krvavo brazgotino, ki pa ni bila le naslikana, kot ze je profesor prepričal, ampak je bila jako umetno urezana z različnimi ostrimi predmeti, z noži, britvicami in škarjami v meso.
Dozdevalo se je, ko da bi se bil strogi gospod zgrozil spričo takšnega samožrtvovanja. Molče se je obrnil, stopil na kateder in začel predavati novo učno snov.	[Oskar Foerster.)
ZOBNA:

IC£€ HA
I/Akl l/ A I/t^


po cele mesece ni dobila nikakega sporočila o njem. Službo v banki je že čez šest mesecev zamenjal z drugimi dvomljivimi posli. Včasih zelo dolgo ni bilo vesti o njem in domači niti niso vedeli, kje je. Stara baronica pa je nenadoma resno zbolela. Noč in dan je bila vsa nemirna v skrbi za sina. Zopet nihče ni vedel, kje je Anton. Niti svoji zvesti Dolores ni pisal. Kai storiti? Materina bolezen se je slabšala od dne do dne. Vedno močneje si je že lete, da bi mogla še enkrat govoriti s sinom. Tedaj je gospodični Ingi prišlo na misel, dn bi dala krotek oglas v nekatere časopise. Tedaj končno...
Ali ima kakšno Antonovo pismo, jo je vprašal Mallet.
»Seveda,« je veselo dejala starka. »Meni je poslal sporočilo.«
Odprla je predal in vzela iz nje škatlo, okrašeno s školjkami. V njej je bilo spravljeno pismo. Ljubeče ga je pobožala, preden ga je izročila gospodu Malletu. Naj ga prebere na glas. Kako vesela bo. če bo zopet slišala, kar je napisal dragi fant Sama je zdaj le s težavo čitala.
Pismo je bilo oddano v Rio de Ja-neiro in je nosilo pečat od 20. avgusta, šest dni po Kadczinskijevem samomoru... Mallet je bral:
»Moja dobra Dolores! Kmalu pridem domov. Pomiri mater in Ingo. Te dni moram skleniti važno kupčijo, ki bo zagotovila nam vsem brezskrbno bo-
dočnost. Doživele boste veselo presenečenje. Samo še malo časa. Potrpitel — Anton.«
Ker ni navedel naslova, mu ni bilo mogoče pisati in mu sporočiti, naj pride nemudoma, če lioce videti še enkrat ubogo mater živo.
Uboga gospa Chamfort je umrla in Anton tega ni zvedel.
Antona ni bilo domov. Gospodična Inga je po materini smrti odpotovala v Rio de Janeiro. Tam je zvedela, da se je Anton odpravil v začetku avgustu z nekim znancem domov. To je rekel kar tako, ker domov ga ni bilo. Omenjenega znanca ni poznala in" tudi ni ničesar vedela o njem. Imel je toliko lahkomiselnih prijateljev! Bog ve, kara sta odpotovala! Od takrat je izginila vsaka sled za nesrečnim fantom. Po nekaj mesecih brezuspešnega čakanja je gospodična Inge odpotovala v Francijo k sorodnikom.
Mallet je hotel vedeti, če ima kakšno Antonovo sliko.
Seveda ima več slik.
Brskala jo po škatli in mil podala dve sliki, ki sta predstavljali mladega zelo elegantnega gospoda s podolgovatim obrazom in temnimi očmi.
Mallet «i je nekaj zapisal, nato pa ie starki vrnil sliki. Ona ju je poljubila in skrbno «pravi la v šk ntlo. Oh, ko bi gospod Mallet hotel poiskati mladega gospoda in ga zopet privesti na-
zaj! Bog mu bo zato naklonil obilo blagoslova. Vedeževalka ...
Starka je začela jokati.
»Kaj je z vcdcževalko?«
»Oh, stara Turkinja je napovedala tako straš-no stvari. Dios mio!«
Mollet je skril rahel smehljaj. Dolores pa tega ni videla in je nadaljevala:
»Turkinja mi je povedala pred nekaj mct-eci, da leži tri metre pod zemljo pri 366 črvih ... Toda njegov prstan, ki ga je podedoval od očeta in ki ga je vedno nosil, prstan z osmero-kotniin modrim kamnom, se blesti na roki nepravega prijatelja, ki pa se bo tudi posušila čez tisoč dni...«
In čudeč se je starka pristavila:
»Turkinja ni prstana nikdar videla. Bil je v resnici prav tak, kot ga je opisala..,«
Bilo jo že precej pozno, ko se je Mallet poslovil od zgovorne starke. Bil jo že nekoliko utrujen po vt-em, kar je slišal iin razmišljal. Pomignil je bližnjemu kočijažu in se odpeljal po Avenidi Alveor proti parku Palermo. Hotel si jc tako odpočiti prenapete živce.
Pismo je bilo odposlano iz Ria de Janeira šest dni potem, ko so policijski
organi našli ssmomorilčcvo truplo. Kam je takrat odpotoval Chamfort z neznanim prijateljem? Kdo jo bil ta ncznancc? Kdo jc odjioslol pismo,
GOJZERJE
priraa, St. 41, zamenjam za istotako št. 44—45. Zrinjskega ulica 17.	1
SKUNKS KOZO za boo ln muf prodam. Kavčič, l'o-l.jaii8ka cesta 58. 1
Črno zim. SUKNJO
(predvojno), prodom. Ogled popoldne. Nu-hIov v upr. »Slovenca« pod 318._1
DALJNOGLED
konipas, metrsko mero (jckletui) produ llinko PrivšelC Gradišče 7.
1 Prodamo |
Službe
ISteio
PISALNI STROJ znamke »Ideal«, skoraj nov, brezhiben -prodam. Nuslov v upr. »Slov.« pod it. 158.
PREDPRAŽNIK
Kokos-velour 5x60x100 cm. popolnoma nov — proda llinko PrivSok, Gradišče 7.
ZAMENJAM
r temenskemu petelina eghorn za kokoš jaj. čurico. Vrtnar. Svetega Petra cesta 91.
Mesto ORGANISTA
in cerkovniku išče večletni oerkveni uslužbenec. Ponudbe na upravo »Slovenca« do konca januarja pod »Dole-lieo 288«. _8
URADNIK
išče stalno zaposlitev. Llelovne službe oproščen, verziran v pisarniških poslih, govori in piše nemško, dobro riše. Cenj. _ ponudbe na upravo »Slov.« pod »takoj« 223.
GOSPODIČNA
s šolsko izobrazbo, pisarniško prakso in znanjem nemščine išče zaposlitve. Ponudbo na upr. »Slo-vcnc-a« pod »Vojno podjetjo 312«. a
FIŽOL IN ŽITO
preglejte! Ce opazite škodljivca fižolnr-ja — črnega žuška, se v Vašo korist nemudoma posvetujte b strokovnjakom - fito-patologom. Inž. Pre-zelj, \Volfova ul. 3.
POSODO
zn mast, 20 1; kožico 6 1 s pokrovom, email. ter nahrbtnik znmonjnm. Naslov v upr. »Slovenca« pod
Bosanske PREPROGE
v raznih velikostih — proda llinko Privšek, Gradišče 7.
RADIO »ORION«
in skoraj nove domske črne škornje St. 35 prodam. Naslov v npr. »Slovenca« pod št. 236.
MOŠKE ŠKORNJE
in težke čevlje proda llinko Priviek, Gradi, šče 7.
KNJIGE slovenske io nemške ter Ljubljanski zvon ia Dom in svet kupuje knjigarna Žužek, Dre. hod nebotičnika.
Službe
dobe
VINSKE SERVISE proda Hinko Privšek, Gradišče 7.
DEKLE
ki Je nekoliko vajeno v cvetličarni, takoj sprejmem. Šimenc Pavel. Sv. Petra ccsta 26.	b
HLAPCA k paru konj iščemo. Nastop službe čimprej. Nnslov v upravi »Slovenca« pod št. 199. b
SNAŽILKO
mlajšo, pridno in vestno. zn čiščenje kinematografskih prostorov sprejmemo v stiilno službo. — Kino »UNION«.
Brivsko POMOČNICO
vajeno britja in striženja iščem za takoj. Celotna oskrba in plača. Ponudbe z našlo, vom pod »Sposobno« nn upravo »Slovenca* pod St. 195. _
DEKLICO
mlajšo, ki ima veselje dn kuhinje in gospodinjstva sprejme v službo hotel »Bcllcvuc« — Ljubljana.
""kuharica
dobra, srednjih let ali starejšn. ki bi imela vesolje 7. vr. tom in bi oprnvlia. la vsa hišna dela, so Išče k mali družini. Ponudbo pod »Samostojna .101« na upravo »Slovenca«.
ORTOPEDA
zn ritmično vaje iščemo. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod Šifro »Ortoped 321«.
DEKLE ali kuharica, ki zna vsaj malo kuhati, se sprejme proti do. tiri plnči v trgovsko hišo. Naslov v upr. »Slovnca« pod 324.
DEKLO In IILAPCA
snreimom takoj. — Cundor. Stožice I. Ježica.	b
domovina, 52. racionirano živilo, 54. tibetanski duhovnik, 55. mobamedaneko življenjsko vodilo, 57. moško ime, 60. priimek slov. glasbenika, 62. osebni zaimek, 64. oblika glngola dati, 65. število, 67. terejo, 69. okrajšan veznik, 71, znak za kemično prvino.
Vodoravno: 1. ime in priimek slov. posni-ka ln pisatelja, 15. začetnici imena in priimka slov. pesnika, 17. žensko ime, 18. družinski član, 19. del nogo, 20. predlog, 21. predlog, 23. reka na Madžarskem, 24. zre, gloda, 25. severni jelen, 26, vrsta ribe, 28. modmot, 29. dol spovedi, 31. znak za kovinski eloment, 32. dol indijskega oblačila, 33, dete, 35. grška črka, 36. naslov Sienkiewiczovega romana,
37.	največji sosaleo, 39. dlaka, 41. oksidirano železo, 42. plod, 43. tuja črka, 44. oblika svojilnega zaimka, 45, neplačano dolo, 48. veznik, 49. japonska mora, 51. azijska država, 53. del obraza, 54, mesto v Južni Ameriki, 55. Abrahamova domovina, 56. Število,
58,	priimok slov. bogoslovnega znanstvenika,
59.	telesna okvara, 60, domača žival (množ.), 61. potem, 63. igralna karta, 64. beseda, uporabljana pri datumih, 66, primorski modinet, 67. žuželka, 68. pravoslavna podoba, 70. skrivnostna, 71. žensko ime, 72. prekopi, 73. žensko ime. 74. ptica.
Navpično: 1. ime in priimek »lov. pisatelja, 3. ruska reka, 4. soj, 5. dolina v severni Španiji, 6. vodna ptica, 7. predlog, 8. zabava, pijančevanje, 9. začotnlcl Imena ln priimka slov. slikarja, 10. Številka, 11. up, 12. čričkov ^as, 13, začetnici Imena in priimka slov. pisatelja, 14. ime in priimok slov. pisatelja, 16. moško ime, 20. obred 7. zakramenta, 22. darilo, 25. del cveta, 27. kos lesa, 29. voznik, 30. oblika pomožnega glagola, 32. svetopisemsko mesto, 34. severnoameriška država, 36. zoleni volk na kovini (tujka),
38.	krnjovnl prislov, 40. kratica za starejši, 42. hrvaški »z«, 43. gora na Kroti, 46. romanski spolnik, 47. oziralni zaimek, 50. Odisojova
PODGANE
in miši nnm povzročajo ogromno škodo in prennšajo nalezljive bolezni. luž. Prezljeva »Mlkrotau« pnsta jih zanesljivo pokončn. Za pripravo običajno količine je prinesli 5 dkg (lahko delno pokvarjene) masti. — Inž. PrezelJ, \Volfovo ul-štev. 3.	1
USNJENA JOPA damska in razne vol. nene jope naprodaj, llinko Privšek, Gradišče 7.
LEPOSLOVJE slovensko in tuje ter
ostale izvirne knjige m prevode kupuje Janez Dolžan, knjigarn« — Stritarjev« ulica.
Mohorjev KOLEDAR
iz 1. 1918 Družinsko protiko od leta 19)5 dn 1920 in cenike od II. Suttnerjn, Hans Konradu, Ivana Savni-kn, kupim. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Staro veselje« — 221.
KUPIM ~~
Laskus: »IIBlzerne Briicken«. Kovačeo, Zrinjskega 8.	k
KNJIGO
A. Sorel, L'Europe et la Rovolution frnncoise, kupi knjigarna Žužek, pasaža.	_knj.
POSTELJNE VLOŽKE
žičnate, posteljne omarice in železne poste. Ije prodo llinko Privšek, Gradišče 7.
Rešitev zadnje križanke
Vodoravno: 1, kovač, 5. Istnmbul, 13. Kropa, 18. Apis, 19. «kl, 30. erar, 21. kip, 23. Ason, 24. red, 25. Itaka, 28. gl., 29. strok, 32. tla, 33. ar, 34. Omar, 35. lio, 86. ako, 37, esej, 39. I. O. (Ivan Cankar), 40. Venera, 42. Ama, 44. Gal, 46. otroka, 47. Ate, 48. Mitja Šarabon, 50. kap, 51. na, 52. lan, 53. sen, 54. pi, 55. Jaz, 57. NR, 58. lira, 59. vi. 60. os, 62. da, 63, nrav, 65. davi, 66. rubin, 69. vnema, 72. Avar, 74. araba, 76. renegnti, 79. kvota, 80. ko, 82. robida, 84, bo, 85. Jor-nej, 87. t. m., 88. oba, 90. reva, 91. mora, 93. Rain, 94. jez, 95. Tone, 97. la, 98. sonata, 100. nn, 101. teme, 102. Alora, 103. vila, 101. kava, 105. Taraa.
Navpično: 1. karavana, S. opereta, 3. Vid, 4. as, 5. Ikar, 6. si, 7. te, 3. Argo, 9. mala, 10. ^r. 11. uk, 12. lire, 14. Ra, 15. ost, 16. pelikan, 17. Anacaprl, 19. starinar, 22. Postojna, 25. ime, 26. ki, 27. almnndin, 29. Ska-ručna, 30. to, 31. ker, 34. one, 38. Jok, 41. st, 42. aj, 43. oŠ, 44. ga, 45. la, 46. Ob, 48. M a. ribor, 49. naraven, 52. livar, 53. »v., 56. za, voj, 58. lar, 64. vat, 65. Dakoita, 67. Ur. 68. beda, 70. eter, 71. ml, 73. Ramzes, 75. Abel, 77. eben, 78. gora, 79. Knln, 81. oboi, 83. Iva, 86. ran, 87. tema, 89. ano, 91. mol, 92. ata, 94. jor, 96. Er, 98. al, 99. (»V. 101. ta.
Ali ste si Že kupili novo knjigo »SLOVENČEVE KNJIŽNICE« Sigurd Ch r i s ti an s e n :
Mrtvi med dvema živima*6
ŽENSKE ŠKORNJE št. 39, črne, proda Hinko Privšek, Gradišče 7.
MOŠKE ŠKORNJE
nove, št. 41, zamenjam zn 42 ali 43. — Rudnik 126._1
OPREMO
za manjšo trgovino nli trafiko prodam. Nnslov v upr. »Slovenca« pod 306. 1
8 Poizvedbe!
Zlato ROČNO URICO z zapestnico sem izgubila od cerkve sv. Jo. žefa do Poljanske ceste. Pošten najditelj naj jo proti nagradi vrne: Martine Marija, Zrinjskega cesta 7.
NAJDEN JE BIL v sreilo 10. t. m. načrt za opečno srteno. Do. bi se t upravi »Slovenca« v inseratnem oddelku, I. nadstr.
FROTIRKE
prvov-retno predvojno žensko perilo, svileno ruto, usnjeno torbico, usnjene rokavice, sedečo pločevinasto kod, gumijast kolobar za ležanje — zamenjam. Naslov v upravi »SI.« [»d St. 249._
ZIMSKE SUKNJE
mn^ke »Palmoston«, v najboljšem stanju — produ llinko Privšek, Gradišče 7.
MOŠKO SUKNJO črno, prodom. Poizve se v Jenkovi ulici 9.
prašiča
pitate, morda redite majhnega 1 Glede boljše izrabe lirnne in pravilnega krmljenja se posvetujte s strokovnjakom. — Inž. PrezelJ, \Volfo-va ulica 3. _1
KONSERVATOR
za vknhavanje sadia in zelenjave — proda Hinko Privšek, Gradišče 7._
KRZNENE PLAšfE rjavi »Borbont«, črna mačka in A«trohon produ Hinko Privšek. Gradišče 7.
GOJZERJE in moške črne pol-čevlje štev. 43 in 42, predvojno usnje, zame. njam. Na Jami 6-1., desno.
ČAJNE IN KAVINE
SERVISE proda tlimko Privšek, Gradišče^_
sani zn konjsko vprego v obliki zapravljlvčkn, v popolnoma brezhibnem stnnju, prodam. Nnslov v upr. »Slovenca« pod 308. NOV ČRN SUKNJIČ marengo, predvojno blago za srednjo postavo prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod
patentne posteljne mreže, otomiine, moderne kauče ln fotelj« nudi solidno la p« nizki ceni
RUDOLF RAD0VAN
tapetnlk
LJUBLJANA
Mestni trg Slev. 18
| ženitbe B
40 LETNI VDOVEC brez otrok, posestnik in trgovec želi poročiti gospodično ali vdovo, ki bi imela veselje do skupnega delovanju pri posestvu in trgovini. — Somo resno ponudbe no upravo »Slovenca« pod »Harmonija« 238.
MANJŠE POSESTVO
ali enodružinsko hišico vzamem v najem takoj ali pozneje v Ljubljani ali blizu bloka. — Ponudbe no upravo »Slovcnca« pod »Družina« 230._
TRGOVINO ■ mešanim blagom znotraj bloka vzamem v najem. Ponudbe dostaviti npr. »Slovcnca« pod »Spe-corija 305«;_P
NAJDITELJ aktovke in rjave plat. nene torbe dne S. jan. zvečer na dol. kolodvoru se nujno naproša, da odda najrlene predmete ▼ upr. Slov. proti lepi nagradi.
"izgubila sem"
dne 12. t. m. črn scmiS čevelj od Zg. Šiške do Trnovega. Pošten najditelj naj odda čevelj v Man-deljčovl ulici 15 pri Pestotnik.
NIŽJF.SOLCI (KE) tloba učno p o m oč v vseh predmetih. - Po. jasmla: Novi trg 5, levo.	u
GOSPA pončnje nemščino hi italijanščino po hitri in praktični metodi. Ugodne cene. Rimska cesta 10-1., demo.
KUPIM
elektromotorček za šivalni stroj. Ponud. bo pod »Znmonjnva« na npr. »Slovoncn« pod 319. _k
SMUČKE za 10 letnega fanta, kupimo. »Mfttnlla«, Gosposvetska 16. k
1 Denar 8
Vse denarne ln trgovske posle izvršim hitro, točno tn tolidno. Priporoča u
RUDOLF ZORE
Ljubljana Gledališka oL 13
TeL 38-10. BHaaHHBMB
RADIO
5 cevni, nov, najmodernejša izdelava, naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 242.
RADIO APARATE
nove, raznih znamk, proda llinko Privšek, Gradišče 7.
PRODAM
žarnico, baterijsko za radio Telefunkcn k. f. 4. Naslov v upr. »Slovenca« pod
šivalni stroj
rabljen, zn domačo uporntw>, prodnm za 7000 lir. Pred Škofijo fSt. 19 »Julkn«.
šivalni stroj skoraj nov, pogroz. ljiv in okrogel čol-niček. Glavo krojaškega stroja Singcr. Moško obleko in kos blaga zn m. obleko znrndi bolezni prodam. — Kamniška
Zahvala
Zahvala
Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob bridki izgubi naše ljubljene, nenadomestljive
KONJA vzamem v najem za pomoč pri vožnji po mestu. Ostalo po dogovoru. Koblarjcva 7.
Vsem, ki ste nam na kateri koti način izrazili sožalje ob bridki izgubi našega ljubljenega sina, brata, nečaka
ZA VAJENCA bi šel rad v avto-mehanično. strojno ključavničarsko, vo-doinštalntersko nli slično delavnico. Ponudbe v upr. »Slovenca« pod »Zdrav in močan 310«. v
Francita Nemec
PRAŠIČKA
jo, 3 mesece sta-proda. - Fužine
dijaka V. razreda realne gimnazije naša najprisrčnejša zahvala. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, njegovemu razred, prof. g. Jo«. Schwei. gerju za v srce segajoče poslovilne besede. Vsem darovalcem vencev, njegovim součencem in najljubšemu pri. jatelju Mirana, in vsem ostalim, ki »te ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Sveta mo£a zadušnica bo v sredo, 17. t. m. ob V«7 zj. v trnovski žtzpni cerkvi. LJUBLJANA, dne 13. januarja 1945.
Žalujoča rodbina NEMČEVA
vsem, ki ste ji poklonili toliko lepega cvetja in kakorkoli počastili nijen spomin, in vsem, ki ste jo v tako obilnem številu spremili na njeni poslednji poti, vsem prav vsem, naša najiskre-
nejša zahvala, ^veta maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, 15. januarja ob H 7 zjutraj v cerkvi svetega Antona na Viču.
Ljubljana, 13. januarja 1945.
kravo
do 500 kg težko zn-monjam za brejo kravo ali za kravo s teličkom. Razliko doplačnm. Naslov v upr. »Slovenca« pod St. 314._j
konja
prodam. Habič,	8a-dinja vas 16.	Dobrunje.	J
SOBICO dom brezpločno upokojenki ali begunki, ki bi me ob moji odsotnosti nudomestnvala kot gospodinja. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Preskrbljena« 237.
divji zajec
Vam uničuje sadno drevesca! — Velike škode Vns ohvarujo Inž. Prezljeva »LE-PUSIN«-ma?.a. Inž. Prczelj, Wolfova ulica St. 3.	1
Naznanjamo žalostno veM, da nas je
za vedno zapustil v visoki starosti 88 let naš dobri in skrbni oče, stari oče in stric, gospod
Škoda Damjan
posestnik ▼ Mali Ročni
Truplo dragega pokojnika položimo k večnemu počitku iz hiše žalosti v Mali Ročni št. 1 na farno pokopališče
na Kopanja pri Grosupljem. Račno, Ljubljana, 13. januarja 1945.
Žalujoči: ANTON in FRANC, sinova; MARIJA, ANA, hčerki; in sorodstvo.
Po mučni bolezni nos je zapustil noš nadvse ljubljeni očka, soprog, gosp.
Emil Jemec
strugar na drž. železnici
Na mrtvaškem odru leži t mrtvašnici Splošne bolnišnice. Pogreb dra. gega pokojnika bo v ponedeljek, dne 15. januarja ob '/i3 popoldne iz cerkve v D. M. v Polju na tamkajšnje
pokopališče. Ljubljana, Laze, Dunaj, 13. I. 1945. Žalajoči: IDA, žena, JELENA, hči in ostalo sorodstvo.
Zahvala
Za vse dokaze iskrenega sožalja ob nenadomestljivi izgubi našega srčno ljubljenega sina in brata, gospoda
Zahvala
Zahvala
Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob težki izgubi naše ljubljene žene, mame, stare mame, tete in tašče, gospe
Šoštarič Ane
roj. Lavrin
naša najprisTČnejša zahvala. — Posebno zahvalo smo dolžni preč. gosp. župniku p. Gabrielu Planinšku za poslednjo tolažbo v njenih zadnjih urah. Toplo zahvalo vsem, ki so drago po-kojnico spremili na zadnji poti, darovalcem vencev in cvetja ter končno vsem tistim, ki so z dobrimi deli počastili njen spomin. Sveta maša zadušnica se bo darovala v torek, 16. januarja, ob pol 7 zjutraj v cerkvi svetega Cirila in Metoda.
Ljubljana, dne 13. januarja 1945. ŽALUJOČI OSTALI
Za sleherni dokaz odkritosrčnega sočutja, izražen bodisi ustno ali pa pismeno, zaradi bridke izgube, katero smo utrpeli s smrtjo naše ljubljene soproge, dobre matere i, dr., gospe
Aniona Košcaka
domobranca
se tem potom vsem zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo ČČ. duhovščini, gosp. kuratu za njegovo tolažbo ob zadnji uri, vsem darovalcem cvetja in vencev, za ustna in pismena sožalja, pevskemu zboru in častni straži domobrancev, ter vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi
zadnji poti. Sveta maša zadušnica bo v torek, dne 15. januarja 1945, ob pol 8 zjutraj v cerkvi sv. Petra.
Ljubljana, fikocjan, Novo mesto,
dne 13. januarja 1945.
Globoko žalujoči: Franc in Ana Roščak, starši, bratje, sestre in ostalo sorodstvo
Marije Irkičeve
Dotrpela je naša ljubljena žena, nadvse skrbna in zlata mama, stara m ia, gospa
se prav toplo zahvaljujemo. — A Se posebej izrekamo najlepšo zahvalo vsem, ki so blagovolili spremiti nepozabno pokojnico tako zelo Številno na njeni poslednji poti ter se je kakor koli sicer spiomiinjali, nadalje za poklonjene lepe vence in šopke kakor tudi gospodom pcvccm za ganljive žalostinke. Vsem in vsakomur
vse Bog povrnil Sveta maša za rajničitn večni mir in pokoj bo v torek, dne 16. januarja, ob 8 zjutraj v žup. cerkvi »v. Petra.
V LJubljani, dne 14. januarja 1945.
Globoko žalujoča rodbina Irkič.
Vsom, ki so jo poznali in radi imoli, sporočamo žalostno vest, da je 16. dec. 1944 v 86. letu starosti v Celju umrla našo predobro, zlata mamico, babica in prababica, gospa
Ana Zolgar
roj. Staut
roj. J e r i n a žena sprevodnika v pok.
Pogreb blagopokojne bo v ponedeljek, 15. jan. 1945, ob Vi 9 dop. z Zal, kapele sv. Jakoba,
na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne ir. januarja 1945 Žalujoči: Tone, mož; Amalija, Karla, Mara por. Pristov, hčere; Franco in Jože, sinova.
nodučiteljeva vdov«
Pokopana je bilo 20. dec. 1944 na celjskem pokopališču. — Sv. maša zndušnica se bo brala v torek, dne 16. t. m. ob '/i8 v cerkvi sv. Jožefa.
Ljubljana, Celje, Maribor, 14. I. 1945. Zvonko žolgar. sin. Danilo In Zvon-ko, vnuka, v imenu vsega sorodstva.
£|lr »Uudaka tiskoma« - Za Ljudtfo iU'arro< Jože Kramar« w Herausgeber, Izdajatelji Jožko KrošelJ - Schriltieiter, uredniki Janko Haiu«
Sfran ^	___»SLOVENEC«, nedelja, 14. januarja 1945________SteV" 10
i
t