Kupujte VOJNE BONDE! ^iaoar Najstarejši £gf buy slovenski dnevnik Jllll v Ohio Oglasi v tem listu so uspesm EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI volume xxvi.—leto xxvi. Kupujte VOJNE BONDE! The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium cleveland, ohio, tuesday (torek), april 20, 1943. številka (number) 91 bombniki v 4-dnevni bitki s krdelom nemških podmornic p podmornic so bombniki pogreznili, tonogo pa jih poškodovali. — Napad na dvoje konvojev. v konvoju je bilo pogreznjenih nekaj parnikov London, torek, 20. aprila.*- Mmistrstvo angleške zračne TrP7r|ft<5| nopiipv s ' da so 86 ansleški in ar znusl ndujev riski bombniki sredi mese-(j.,ejiniarvCa udeležili obrambe ^ važnih konvojev ter da so j.0111 štiri dni trajajočih napa-^čUi pet nemških podre.,, lc' mn°go nadaljnih pa ^Poškodovali. ' ]jeaihkonv°ju je bilo sicer izgub-^ nekaj parnikov, toda čim Vh konv°j Približal dosegu i2pre^lk°y. se je celotna slika En ' ienila. kom Sam bombnik je uzrl te- •citi ena Je tv ure sest podmornic ter ri napadel. p°dmornice na površini SoBsltka je bila tako srdita, da e podmornice večkrat dvig-top0va Površino, da s svojimi pa 1 ((naPadejo bombnike, ali je, ^ "rečaržajo" svoje bateri- Vib za pogon strojev. Dicg so obdelovali podmor-bombami in težkimi stroj-Dilj .'' Neki Liberator bomb-5*1,11 t?kom dveh dni opazil o- Hi v ornic ter Jih Pet na" v 72 urah je jmeia p0. te?a bombnika samo o- ^ur sPanja. Konec podmornic ■ Vn v, le r)n h napadenih podmornic :oncJaPadu šinilo s prednjim na£'° visoko iznad po-nakar SO se pogreznili, Povjgj več ne vrnejo na Plaval Na mn°gih krajih so ljailie Po vodi debele plasti o-^e, (1a2ne razbitine, ki so pri-^o^j"16 tam Srob nadaljne l "•"bardiranje To-k'ja iz "šangrila" ^iki - 1H1 So odleteli z >e H generala D o o -i z ma-tadje bombardirat °n8ko glavno mesto. ob Hitlerjevem rojstnem dnevu Goebbels pravi, da je vojna dosegla svoj višek in da ni še nobenega izgleda na konec trpljenja. LONDON, 19. aprila. — Maršal Goering in propagandni minister Goebbels sta danes, na predvečer Hitlerjevega 54. rojstnega dne, izrazila zaupanje Nemčije v Hitlerja in v končno zmago, toda Goebbels je dodal, da ni konca te vojne še nikjer na vidiku. "Nemško ljudstvo praznuje letos fuehrerjev rojstni dan v resnem razpoloženju," je rekel Goebbels. "Vojna je sedaj v svojem četrtem letu, in v kolikor se tiče izgledov na konec trpljenja, jih še ni na vidiku." Goeringova izjava vojaštvu pa se glasi: "Kako ugodje mora občutiti ljudstvo, ko vidi pri krmilu države moža, ki jd vidno vteleše-nje neomajanega zaupanja v zmago!" Hitler je navadno doslej vedno govoril ob svojih rojstnih dnevih. Da-li bo tudi danes govoril, ni znano. Po vsej Nemčiji pa se bodo vršile danes običajne ljudske demonstracije z godbami, pohodi in govori, za kar bodo poskrbeli na svoj način gestapovci in šturmtruparji. Slovenska bolničarka v armadi Jutri popoldne odide Miss Marian Candon, slovenska bolničarka v Ashford General Hospital, v White Sulphur Springs, W. Va., kjer bo sledila svojemu poklicu v službi za domovino. Miss Candon, ki je hči obče poznane in spoštovane ter na društvenem polju agilne druži K jj u% Radulovich (naj-\ J^tica), stanujoča na Si hard Grove Ave., je, - - - Scp0vedala tajnostno zgod- ne> Mr- William in Mrs. Fran- V°*bardiranju Tokija pred'ces Candon- 246 E- 214 St., Eu-Mrs. Radulovich je 'clld> 0hio- Je PreJela sv°j° di" zgodbo povedal Plomo kot registrirana bolni- '^bii' pri mornarici, * SusrS6Ca decembra doma SC?ki bombniki- ki s° Seni Tokio' s0 bili na~ \la na nosilki letal, ki je J°2o0 proti Japonski. Približ- ' milJ od Tokija so letal Httl Poveljstvom generala \ 'a zleteli s krova v boil °dletel s krova s svo- S°Jbnikom poveljnik Doo-JJjS krožil toliko časa v ftad h v 2r Gorjem, dokler, niso W aku Vgi bombniki; ki so ? Toki°rmacijo ter odleteli „, ^ i l0- Po bombardiranju JNtotki spet vrnili na (. oy jjj ivi apcL C 8luvn° ladj0' ki je bila v "(j JU tisti skrivnostni kot čarka v Mestni bolnišnici, svojo Bachelor Degree pa v Ohio State univerzi. Sedaj je služila kot pomožna načelnica Home Nursing oddelka Ameriškega rdečega križa. S svojim vstopom v armado bolničark bo prejela čin drugega poročnika. Vrli bolničarki, ki je menda prva Slovenka s tem redom v službi Strica Sama, čestitamo in ji želimo vse najboljše v njenem poklicu! Progresivne Slovenke Storimo svojo dolžnost! Naša dežela Amerika je z ostalimi združenimi narodi v gigantski vojni proti internacionalnemu fašizmu. Naša vlada apelira na nas, da ji posodimo in naberemo tekom prihodnjih tednov trinajst milijard dolarjev. Mi to lahko storimo in storili bomo! Vsak Amerikanec bi moral vedeti sledeče resnice: V tej vojni, ki je najstrašnejša, kar jih pozna svet, smo naredili dober začetek. Izvežbali smo že milijone mož, izdelali mnogo orožja in izgradili že mnogo ladij. Toda vse to je komaj začetek. Med nami ni moža ali ženske, ki bi mogel reči, da smo naredili že dovolj za iz-vojevanje zmage! S tem, da smo izgradili lansko leto 8 milijonov ton ladij, smo posekali vse rekorde. Toda resni voditelji armade in mornarice vam bodo povedali, da 13 milijonov ton ladij, ki jih bomo dogradili letos, še vedno ne bo dovolj. Od sedaj dalje pa vse do končne zma^ mora biti Amerika v ofenzivi. Vedno več sinov, brato-f in očetov odhaja na bojne fronte. Naše izgube so se že pričele ku-pičiti in bodo zmerom večje. g W8NGS FOR VICTORY U. S. Treasury Dept. Los Angeles Examiner. Zato moramo sedaj vsi kupovati vojne bonde. Toda mi moramo tudi pomagati plačevati za povečano gradnjo vsega potrebnega. Mi moramo storiti vse, kar je v naših močeh, da doprinesemo vsaj del tega, kar morajo dopri-našati in kar bodo morali šele doprinesti naši borci v najbolj krvavih bitkah sveta. Mrzlo dejstvo je sledeče: ako hočemo, da se naša vojna mašina ne ustavi, moramo prispevati še ta mesec 13 milijard ali bilijonov dolarjev. To pomeni: 13 milijard nad tem, kar izdamo redno za vojne bonde! V prihodnjih dneh vas bo morda obiskal eden izmed onih, ki so na delu v tej kampanji. Toda ne čakajte nanj! Pojdite nemudoma do svoje najbližje banke, do poštnega urada ali sploh do tega ali onega urada, kjer prodajajo vojne bonde, in storite svojo dolžnost! In ne pozabite tega: Dočim ste izpolnili to svojo dolžnost, ste naredili sebi eno največjih uslug v življenju! Kajti vojni bondi Zedinjenih držav pomenijo najboljšo investicijo na svetu. Ti bondi bodo pripomogli, da bomo imeli še nadalje takšno življenje, kakršnega smo vajeni. Vsak cent, ki ga boste danes v ta namen vložili, bo zajamčil delo in prosperiteto po tej vojni. Za blagor naše domovine in za vaš lastni blagor, — investirajte in pomagajte, kolikor morete! "s aju 4-ngriia' odleteli. odkoder V *'W0jnp bonde in vojno-varče v.®' da b<> čimprej poraženi čimprej poraženo ono predstavlja! Jutri večer, dne 21. aprila, se bo vršila seja Progresivnih Slovenk, krožek št. 2, v navadnih prostorih S. N. D. na St. Clair Ave. Pričetek ob 8. uri. Na zad-so nji seji se je oddalo vojni bond za $25.00, katerega je prejela Mrs. M. Burich, 6607 Edna Ave. Članice so vabljene, da se gotovo udeležijo. HITLER SE BO POSVETOVAL LONDON, 19. aprila. — Poročila z nemške meje naznanjajo, da je Hitler poklical na svoj gradič v bavarskih Alpah svoje reprezentante z Balkana, s ka-teripii bo prihodnje dni konferi-ral o situaciji. Franz von Pa-pen, nemški poslanik v Turčiji, je že na potu v Nemčijo. ROOSEVELT BO GOVORIL WASHINGTON, 20. a-prila. — Iz Bele hiše je bilo snoči naznanjeno, da bo nocoj, v torek ob enajstih Zvečer, predsednik Roosevelt govoril po radiu ameriškemu narodu. Njegov govor bodo prenašale vse radio-postaje. Predmet predsednikovega govora ni bil objavljen, toda naglasa se, da je danes 54. rojstni dan dan A-dolfr« Hitlerja, ki bo najbr-že podal danes svojo izjavo glede nekega "Evropskega čarterja." Na vsak način bo govor predsednika Roosevelta velike važnosti, zato priporočamo vsem, da ga poslušajo. R NEMŠKEGA LETALSTVA NAD S1CILSK0 MORSKO OŽINO Zavezniški letalci so sestrelili 68 velikih transportnih letal, natrpanih ž vojaki osišca. Mlada morilca priznala umor pre-knpca s papirjem LEHMAN PRI ANGLEŠKEM KRALJU LONDON. — Herbert H. Lehman, direktor za inozemski relif in izgradnjo, je bil na obedu v Buckingham palači kot gost kralja in kraljice. GABLE V VOJNI ZONI Baza ameriških bombnikov v Angliji, 17. aprila. — Poročnik Clark Gable, ki je bombardir v ameriški zračni sili, je prispel te dni v Anglijo, kjer bo kmalu pride^jen bombnikom, ki izvajajo polete nad sovražnim o-zemljem. Med tem, ko je 17 let stari lopov držal žrtev za roke, jo je 14 let stari malopridnež tolkel po glavi. Neki 14 let stari malopridnež je včeraj priznal, da je on ubil Maxa Trugmana, prekupca starega papirja, katerega je tolkel s težkim železnim orodjem po glavi, dočim ga je njegov 17-let-ni tovariš držal. Malopridneža, 14 let stari John Henry Boone, in 17 let stari James Holean, ki je bil že zaprt zaradi tatvine ročnih torbic, sta priznala, da sta ubila Trugmana v soboto ponoči ter ga oropala za $34. Truplo 68 let starega prekupca papirja, ki je imel vso razbito glavo, je našel v soboto njegov zet v Trugmanovi pisarni, Waste Paper Co., 7500 Stanton Ave. Fanta, ki sta črnca, bosta danes obtožena umora po prvem redu. Fanta sta priznala, da je Ho-leman zgrabil Trugmana zadaj za roke ter ga držal, dočim pa je pričel mlajši malopridnež tolči s težkim "pipe wreiichem" po glavi. "Trugman me je poznal, zato sem ga ubil," je rekel mladi morilec. Malopridneža sta povedala, da sta dotičnega dne delala za Trugmana, ki ju je najel, ki ju je videl postopati po dvorišču. Fanta sta mislila, da bosta dobila pri njem več denarja, toda Trugman je malo prej odnesel nad $1,000 na banko. AMERIŠKI BOMBNIKI SO SE ZAPRAŠILI KO JATA JASTREBOV MED NEMŠKE TRANSPORTE. LONDON, torek, 20. aprila. — Poročila iz Stockholma na-I znanjajo, da se vrši v Sicilski o-| žini srdita bitka med bojnimi j ladjami osišča, ki spremljajo ne-; ki konvoj, in angleškimi rušilci. Nadaljna poročila tudi naznanjajo, da je odplula n& morje i-talijanska mornarica. Osišče si na vse kriplje prizadeva, da bi evakuiralo gotovo osobje iz Afrike. Silno uničevanje nemškega letalstva Zavezniški letalci so v nezaslišanih napadih tekom 24 ur u-ničili 96 osiščnih letal, med katerimi je bilo 68 ogromnih transportov. V enem samem divjem in krvavem napadu nad Sicilsko ožino, ki ločuje Afriko od Mussolinijeve Italije, je bilo uničenih 58 velikih nemških transportnih in 16 bojnih letal. Napad so izvedli skoro izključno ameriški letalci. Nadaljnih 10 transportnih letal uničenih Pozneje pa je bilo uničenih v *- j drugem napadu 10 transportnih letal zračnega konvoja in e-no bojno letalo. Tekom vseh teh .napadov kakor tudi tekom na-Ipadov na letališča v Siciliji in ; drugod, je bilo izgubljenih sa-,mo 11 zavezniških letal. Osišč-'na transportna letala, ki so jih j sestrelili ameriški letalci, so bila natrpana z vojaštvom. Masaker nad Sicilsko ožino Velika ameriška letalska sila, podpirana po južnoafriških boj-| nih letalih, je patruljirala v ne-j del jo nad Sicilsko ožino-, kjer je j uzrla nemški zračni transport, j ki je letel proti Siciliji. Ame-j riški lahki bombniki so se za-j prašili kakor jata jastrebov i med nemška transportna letala, dočim so se južnoafriška le-|ta!a dvignila visoko v zrak ter se spoprijela tam z nemškimi bojnimi letali, ki so ščitila transporte. Nato pa se je igra ; začela. Transporti, katerih je bilo v konvoju nad 100, so začeli treskati drug za drugim v morje. "New York Post" priporoča ustanovitev novega, zmožnega državnega departmenta Za državnega tajnika naj bi bil imenovan Wendell L. Willkie, za ambasadorja Jugoslavije in Grčije pa ameriški pisatelj našega rodu — Louis Adamič. Stavka delavcev PrT Budd Radio Co., 2118 E. 55th St., je včeraj zastavkalo 130 delavcev, ker je kompanija nedavno odslovila petero njihovih tovarišev. Danes se bodo vršila pogajanja za poravnavo tega spora. GRŠKO VELEPOSLANIŠTVO V RUSIJI LONDO^N, 18. aprila. — Grška vlada je sklenila, da bo dvignila svoje poslaništvo v Moskvi v čin veleposlaništva, ruska vlada pa bo storila isto s svojim poslaništvom pri grški vladi. Tozadeven sklep je bil dosežen zaradi velikega vzajemnega prijateljstva med obema narodoma. Seja Nocoj ob 8. uri se vrši seja društva "Blejsko jezero" št. 27, S. D. Z. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Radi važnosti seje, se prosi članstvo, da se gotovo udeleži. Pobiranje asesmenta se bo vršilo prihodnji ponedeljek večer, kot običajno. Dnevnik New York Post je kar pri New York HeraW Tri_ pHobčil dne 10. aprila sledeč kune) nasvet in resolucijo: j Ambasador za London: Ed- KER je med ameriškim ljud-, ward Murrow (Columbia Broad-stvom zelo razširjena bojazen, casting System poročevalec v da so objektivi naših vojnih Londonu). prizadevanj in vnanje politike,i Ambasador za Moskvo: Hen-namreč ustanovitev Štirih svo- ry J. Kaiser (ladjegradnik.) bod in ohranitev ter razširjenje | Ambasador za Kitajsko: Hen-demokracije vsepovsod, v veii-'ry Luce. ki nevarnosti, da se vsega tega i Ambasador za Jugoslavijo in ne bo doseglo, in Grčijo: LOUIS ADAMIČ, avtor. KER državni department ni- Ambasador na razpoloženju ma nobenega kontakta ter ne za Srednji vzhod: Lawrence A. odraža nad in aspiracij ameriš-' Steinhardt. kega naroda, j Načelnica centralno - evrop- NAJ BO SKLENJENO, da|ske divizije: Dorothy Thomp-ljudstvo zahteva ustanovitev,son- prostovoljnega državnega de-! Načelnik za nemške zadeve: partmenta, katerega naj tvorijo' William L. Shirer. možje in žene zmožnosti, izkušenj in dobre volje, ki strafstno verujejo v demokracijo in ki žele, da bi demokracija prodrla v vse štiri strani sveta. Funkcije prostovoljnega drž. de-partmenta Tak prostovoljen državni de- j partment naj bi svetoval predsedniku ter senatnemu in kon-1 kresnemu odboru za inozemske j zadeve glede vseh problemov, ki j se pojavljajo v naših medna- j rodnih odnošajih in glede po-' litičnih smernic, ki bodo odlo-, čevale ekonomsko obliko bodo-i čih stvari. V dosega tega se svetuje sledeča temeljna imenovanja: "Državni tajnik: Wendell L. Willkie. Državni podtajnik: John G. Winant (sedanji ambasador v Londonu). , Pomožna državna tajnika: j Walter Lippman (columnist), in 'Walter Millis (uredniški član- Nasi fantje-vojaki ★ ★ Poročnik Henry Laurich, ml. je prišel s svojo soprogo iz Camp Carson, Colo., na kratek obisk ^ svojim staršem, Mr. in Mrs. Laurich, 6705^2 Bonna, Ave. Tu bosta ostala do sobote. Poročnik Laurich je komandant 355 »nfanterije, Co. D. Ko bo doma, bo v petek praznoval svoj rojstni dan. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo. Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnili znamk! STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 20. aprila, 19$ UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" H JI ENAKOPRAVNOST Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) ay Carrier In Cleveland and by Mall Out o i Town: (Po raznašalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) __________________________________________________$6.50 Por Hall Year — (Za pol leta) ____________________________!IZ~Z~ZZ 3^5U Por 3 Months — (Za 3 mesece) _____________________________________________________________ 2.00 By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto)_______ Por Half Year — (Za pol leta)___________ Por 3 Months — (Za 3 mesece)__________ _____»7.50 _____ 4.00 _____2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge lnozemslce države): Po* One Year — (Za celo leto)______________ Por Half Year — (Za pol leta) ................ .....18.00 _____ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. KDO JE ZAPEČATIL USODO JUGOSLAVIJE? V soboto smo obljubili objaviti v našem listu serijo uvodnikov, ki bodo vrgli dokaj luči na dogodke v Jugoslaviji kakor tudi na politično situacijo, ki je dovedla do njih. Svoje tu navedene informacije in ugotovitve črpamo iz raznih virov, ki so nam bili dani na razpolago. Uvod o knezu Pavlu ter o politični situaciji, ki je privedla do tako zvaiiega tripartitnega pakta, je posnet po članku v mesečniku "Yugoslavia" — "Prince Paul of Yugoslavia"; vsi ostali podatki pa so nam bili poslani iz Švice in iz Londona, kamor so prispeli po podtalnih, osišču kakor tudi jugoslovanski vladi neznanih potih. Razume se, da natančnejših virov in naših zaupnikov ne bomo navedli. računati na turško intervencijo in pomoč. Voditelji poli- zemlju, a mi vemo, s kakšnimi toda ta problem je predpogoj Hpnih skiinin Oil to omitrJ i \v-w-\ n 1p vvn^^m-. n ... A^_____ .. „ 1 ' nunoVii I______n________v • i tičnih skupin so šli nemudoma k princu, da poizvedo, ali bi ne bilo možno doseči s Turčijo sporazuma za skupno akcijo v slučaju, če Nemci vdro v Bolgarijo. Knez Pavel pa jim je dejal, da je zadržanje Turčije negotovo in oklevajoče in da se nanjo ni zanesti. Kdo naj popiše ogorčenje članov Simovičeve vlade v Jeruzalemu, ko jim je jugoslovanski poslanik v Ankari M. Sumenkovič pokazal dokumente, iz katerih je bilo razvidno, da je turška vlada takoj, čim se je pokazala možnost nemškega vpada v Bolgarijo, ponudila Jugoslaviji vojaško zvezo, ki naj*bi organizirala skupno vojaško akcijo proti Nemčiji! Jugoslovanska vlada oziroma knez Pavel pa ni sprejel te ponudbe. Zdaj je dokazano, da so poleg princa Pavla vedeli za to ponudbo samo Cvetkovič, Cincar-Markovič in Antič. S tem je bila zapečatena usoda Jugoslavije. 50 centov na mesec. Najprej je treba pojasniti politično situacijo, ki jo je ustvaril princ Pavel, ako hočemo razumeti dogodke, ki so dovedli do tripartitnega pakta. Tekom periode Pavlovega regentstva je izzvalo pri vseh onih, ki so mislili, da kneza dobro poznajo, največje presenečenje dejstvo, s kakšno fineso in prevejanostjo je znal izpeljati svoje načrte. Pri njem so bili vselej prvi njegovi lastni interesi,* potem šele interesi države. Problem države kot take, ga je prav malo brigal. ------------------- — — V začetni periodLsvojega regentstva se je pokazal £ebnih izrednih prispevkov kot mož rahlega zdravja, ki je bil poleg tega silno skio- ^p^— • men in popolnoma brez vsakih ambicij. Vsakemu je, na ° ruzmcni primer, rad pripovedoval, da ni nikoli želel igrati velike vloge, da ne pozna ljudstva ne državnih zadev, in da mu je vse to nezaželjeno breme, ki bo samo še izpodkopalo njegovo že itak rahlo zdravje. Pred politiki je ob vsaki priliki kritiziral diktatorske odredbe pokojnega kralja Aleksandra ter izjavljal, da on, ki je bil izšolan v demo- ga naroQ kratični Angliji, favorizira demokratičen režim. "Poglej- |ga morja te me, mar jaz izgledam kot diktator?" Prva seja podružnice Pazno so sledili br. Vincen- štev. 2 SANS tu Cainkarju, ko jim je v po- ljudnih besedah razlagal pomen Chicago, III. - Zastopniki dr.'in namene tega našega vzajem_ štev. 86 S. N. P. J. in zastopni-• nega gibanja za rešitey in Q. ce kluba "Bled" so se dne 13. svoboditev ijaših bratov in se-fabruarja sešli na pomenek z ster y zasužnjeni stari domovi. namenom, da si Slovenci in Slo-;ni s pray takšnQ napetostjo in venke na severni strani čikaš- takinim zanimanjem so poslu. kega mesta ustanovijo podruž-)šali pigca teh yrstic in na -nico Slovenskega ameriškega hoyih resnih obrazih se . raz_ narodnega sveta ter tako tudij0devala ysa tista dobra dejansko sodelujejo v našem ki je tako nujno potrebna y skupnem prizadevanju za reši- tem zgodovinsko pomembnem tev prelepe Slovenije. Z dobro, del0Vanju narodnega sveta, voljo so to tudi dosegli ter izvolili novi podružnici br. Louisa' Prvo zborovanje podružnice Skrbinka za predsednika, Johna štev- 2 SANS je bilo uspešno v Morsija za tajnika, Johna Tur- vsakem oziru in tako se lahko ka za blagajnika in Franka Te- j Pričakuje, da bodo tudi vse nje-ropšiča pa za zapisnikarja. ne nadaljnje seje dajale lep Prva seja te podružnice se je z&led slovenske zavednosti in vršila dne 14. marca. Udeležba! človekoljubnosti, je bila zadovoljiva in vpisalo se j Prihodnja redna seja se bo je tedaj v podružnico 29 članov, vršila dne 24. aprila o polosmih in članic. Domala vsi ti so se zvečer na 1638 N. Halsted St obvezali plačevati najmanj po In še pose Vsi tisti, ki ste bili na seji v marcu, pripeljite s seboj vsak vsaj po enega človeka več na predsednik br !Sfj°' pa "as b° najmanJ sto na ,, , . predsednik j zborovanju dne 24. aprila. Ko Skrbinek je prav spretno vodil^^ FIll<1- . . . , , . ; bomo končali, se bomo pa prav to zborovanje, na katerem se le i „„ j - , , 1 , nnira».in L ci, • ipo domace malo pozabavali oli pokazalo, da so Slovenci na se- „i„ „ „ .... ,, „ ____ . . , ? . okusnem prigrizku m hladnem veru tega mesta zelo zavedniL. , , . : i^^jJTj i j okrepcilu, kar vse nam bodo pri- ljudje in da se poleg vsega dru- yi,e toljubne članice ^ gega prav živo zanimajo tudi £rganizifcij. za usodo nesrečnega slovenske-! naroda onostran Atlantske- i Za P°dr- štev 2 SANS Zvonko Novak, član uspehi Kar se tiče moje domovine, za vse druge rešitve. strani osišča dokazujejo, Pr so v -----------y ———I ----- katolikov, toda tudi oni nočejo Nemce razoroži. Le en sam na-________ ničesar slišati o tej katoliški črt se mi zdi učinkovit: namreč vič7da naši*sovražniki državi- j sporazum med Britanskim Im- j0 vse svoje sile, da bi prep^' Na neki konferenci tu v Ox- perijem in Sovjetsko Rusijo, čili obnovitev Jugoslavije in' fordu, so sami razložili in ob- Kdor hoče razumeti njegov pojasnili kakšne izkušnje so imeli men, naj le na to pomisli, da so od te katoliške solidarnosti. O- m ne pričakujejo od nemških in razdvajanju Britancev in Ru-italijanskih katolikov nobenega sov. Cesto se pojavljajo spori Ko pa se je počutil bolj trdnega v sedlu, je šel do drugega ekstrema ter postal avtokiatičen in nekompro-misen. Sam sebi je hotel zasigurati kontrolo nad vsemi važnejšimi političnimi vprašanji, zlasti nad vprašanji zunanje politike. Hotel je, da bi ves svet videl in vedel, da je vse odvisno od njega ter cla je on tisti, ki o vssm razsoja. To je eden izmed nadaljnih vzrokov, da je sprejel i Evropi, katere pojem je v geo-za ministre ljudi, o katerih je moralo biti vsakemu jasno, grafskem kakor političnim poda niso oni tisti, ki vladajo deželi, temveč da je to on J Sledu še nejasen — kakor da je knez Pavel. Ko ga je februarja meseca leta 1941 neki po- ieziček na tehtnici ki bo poka-litik opomnil, zakaj drži v tako resnih časih na odgovor-lral ravnovesja Preorganizacija Srednje Evrope V londonskem listu "Cehoslo-vak" je objavil g. minister Mi-j'an Grol dne 5. marca naslednji članek: Ves svet gleda proti Srednji Zdaj pa se nahajamo pred dvema jako težkima izpitoma, katera bomo morali položiti. Zavezniške velesile bodo morale polagati izpit konstruktivne sposobnosti, dočim bo morala demokracija — naša razvojna demokracija, ki jo imenujejo tudi meščansko — bo morala | skozi izpit smisla za stvarnost • in realnost. povračila za trpljenje, katero prenašajo. Čehi, ki morajo biti v vseh kombinacijah, tičočih se Srednje Evrope, najvažnejši in neobhodno potrebni konstruktivni element, tudi odločno odklanjajo to katoliško državo. Z Avstrijci, Bavarci in Madžari, ki vedno teže za Nemci, bi postala taka katoliška država predstra-ža nemštva, kateri bi bili oproščeni vsi nemški grehi in ki bi povrh tega še brez vojne osvojila Čehoslovaško in tako oja-čena ter s strani demokracije blagoslovljena in podpirana, mogla uspešno dovršiti nemško prodiranje v Donavsko kotlino, na Balkan in na Sredozemsko morje. Taka katoliška federacija seveda računa na to, da bo odtrgala Hrvate in Slovence od Jugoslavije. Tako da bi se to delo konstrukcije moralo začeti najprej z destrukcijo. Nas Srbov, to je jasno, ne vabijo v to kombinacijo in nas avtomatično pehajo onkraj klerikalne fronte, v pravoslavne kombinacije. Ne bom se poglabljal v analizo vseh posledic* kajti popolnoma dovolj je, da povdarim naslednje: ta rešitev bi ponovila razdelitev Donavske kotline in prepad, ki bi bil še bolj globok nego dozdaj. Ako bi sploh kakšna kombinacija razbila Evropo, potem bi bila to pač ta katoliška kombinacija, ki ni prav nič manj zastarela in preživela kakor kombinacija Habsburžanov. A zdaj imajo še neki tretji projekt. Vem, da bom tudi tukaj naletel ha protivna mišljenja, toda povedati moram, da se mi zde ravno tako nerealne te meglene ideje o nekakšni a-grarni skupnosti, ki naj bi se v fantastičnem obsegu razprostirala od Baltiškega pa do Egej-skega morja. nih mestih tako neznatne ljudi kakršna sta premierCvet- i Sam°voljni in P°sebni način, kovic in zunanji minister Cincar-Markovič sa je knez I K.kis° *emci ?'ed f5. „ V -1 • , «A1. . T; , v J KIlt^ !eti uporabljali to označbo, ko Povsod govore o nekakšnem nasmehnil m odgovonl: "Ali je res kdo v deželi, ki misli, ko mu dajali vsebino in smer Wm svetu in za ustvarjaj da ta dva kaj odločata?' V taksni situaciji, ki je bila [nasprotno ciljem naših današ- \ tega« sveta zahtevajo žrtev, ki uospooarsko zivijen vsem Srbom dobro znana, ni nobenega dvoma, kdo je od-j njih zaveznikov, nam razodeva j skoro presegajo človeške moči. brezobličnega polzkega crnu/iren 7a r\vietr>r» Tiirtnclrnn'in /-.oJSA,, ci..i___ nerealnost in meclpnnsf- tpcw i- i,; „„ ___uu. ..____ takšna vertikalna linija od Bal-kana do Egejskega morja še ni reša Porekla: Bog u-i-j.—:--1 naših prijateljev, vsi nemški načrti zgrajeni na med malimi državami zaradi naših ozkih idej, ki preprečujejo sporazum s sosedi in tako še bolj otežkočujejo rešitev občih problemov. Tega o nas Jugoslovenih ne more nikdo trditi. Grško - jugoslovanski sporazum dokazuje kot začetek širših sporazumov, da smo pripravljeni storiti vse mogoče, z balkanskimi narodi in na severu, v Donavski kotlini, in to še prav posebno v soglasju z našimi čehoslovaškimi prijatelji, katerih interesi v Donavski kotlini so z našimi tesno povezani. Toda ravno tako kakor v čehoslovaško - poljskem vprašanju, je vse to podrejeno sporazumu in volji Angležev in Rusov, v sporazumu in s pomočjo Zedinjenih držav. Onega dne, kadar bodo te tri sile proglasile svojo soglasno voljo, bodo s svojo avtoriteto in disciplino napravile čudeže. Seveda mali svetniki ne morejo delati čudežev. Kadar začno kovati velike načrte in se spuščajo v svoje posebne iniciative, male države često le ovirajo velike korake na potu v bodočo Evropo. • Veliki branitelji svobode in pravice na svetu morajo spregovoriti svojo besedo. Božja in človeška pravica, katere so se pokazale v lepi sintezi v izjavah Stalina in Kanter-burijskega nadškofa, so se vendar enkrat manifestirale s silo in avtoriteto, ki sta ponavadi privilegija uzurpatorjev. Mi ra čunamo na to bodočo disciplino, uvedeno po volji velikih svetovnih demokracij. In pazili bomo da našim naloge ne otežkočimo. Jugoslovanska edinost niki — sovražniki Srbov, Hrva . voc iconvc. tov in Slovencev — so se . Mnogi teh načrtov za jutri borili in se še danes bore P^1 njej Slovenci zares vzor slone na stremljenju, da se Jugoslaviji. Napori uničevanj3 r r\\r f^rln Iliri! rvw! vinnAi'rt XT Vi v • Tlf« vedno drugič, življensko silo ideje Ju' goslavije, ki je v nadčloveške® borbenem naporu vseh treh se stavnih delov prišla do svojega pravega izraza. To je zgodov® ska resnica. Vse, kar je Miss Mitchell P1' sala v preteklosti in vse, W na piše zdaj, je v najlepše skladu s propagando L Ne- in Mussolinija in s tem, kar ( lata, Pavelič v Zagrebu in Goeh-0 dič v Beogradu. Kadar bo bels uporabil izjave Miss chel v svoji propagandi P Jugoslaviji, bodo jugosiov bojevniki, ki se drže v ^ skih planinah proti neiz®^ premoči, mislili, da Am6 podpira šovinizen^ razkr°J^ pogubo njihovega krvavega ^ pora. Zaradi tega je °n°'.1(0(j. piše Miss Mitchell dvakrat s ljivo Ameriki sami. Mnogo ^ škodljivo kakor Srbom i« H tom. „ I New York, 3. aprila 194j' Sava N. Kosanovič, minister Jugoslavia Še en odgovor na pis010 Mitchell Jli«5 ikanci' kakšen j"' NEW YORK, 7. aprila J ^ T) — Današnji New York raid Tribune objavlja nasi pismo: "Kaj bi mislili Ameri ako bi se pojavil nekaks^ goslovanski duplikat Miss ... Mitchell in zahteval, da se ^ ne države izločijo iz U. ' češ da so očividno v . z ostalo Ameriko, in polnoma tuje? ■ j- "Kaj bi dejali Amerika"^ _ ko bi jim bila podana, ^ ^ f izjava kot dogma, ko da ". ^ resničnosti in neopo^^j. racij, in pazili bomo, sPloh ne bi bil° mogoČy a\c» zaveznikom te velike tl> končno, kaj bi deja11' itcM!' ■ —— ta jugoslovanska Miss . ^ nujno pozivala Evropo, naJ v bi zato, da ostane Amel1 povojnem svetu za vec»e razdeljena in sprta vsi uvideli, da je to škodljivo in sovražno 9 Ali ne očiv" 0 zade da in ciljen zedinjenih narocl0\[^ Miss Ruth Mitchell trdi, ______y_______ _ je prijateljica Srbov, a napada "Prav tako tudi resničn^ V vsej evropski zgodovini se Jugoslavijo in s tem nanovo Mltche11 nehote služi ^ # kšna vertikalna linija od Bal- dokazuje globoko modrost sta- sovražnikom, ki streme - nas varuj da bi zasejali med nas svojih so- in potem v slabosti, nesl" ki H i**' nikdar pojavila kot hrbtenica i nasi.n priJatel^ev' SV0Jlh s0" m Potem v slabosl1' r0v. vraznikov pa se bomo sami ob- rala za nas iz takih spu ^ sil in moči neke naravne skupnosti — niti '' ^ v kulturnem ali političnem, nitilva™ . 1 Na tretji napad v gospodarskem pogledu. na Cilj Miss ipali novih Ruth sebe. Mitchell v ameriškem časopisju1 "Podpisana sem rojen3 ^ „„ ____j • t.... ___i— _ ^ luSOb take skupnosti, na poljedelski i , „. osnovi, bi mogel biti, da zaščiti |na hrvaskl narod m Jugoslav!- nkanka, poročena z interese istovetnih ali pa vsaj:£' Je včerajšnji "New York nom." podobnih agrarnih krajev; v Herald Tribune .......... agrarnih krajev; v "eiaiu iriaune obJavil nasled- našem slučaju predpogoji za to'nje pismo ^ mlnistra Sav^ Ko-ne obstojajo. jsanovica: i G. Kosanovič označuje pisanje Gospodarsko življenje tega Ju gog Mrs. Vladimir Iv'anjQ4$ New York, 7. apma PRIPRAVE V BOIA&' telesa, Dovolite mi, da na kratko iz- ki Se izeublJa v samih neskladnostih, bi bilo nemogoče, ker govoren za pristop Jugoslavije k osišču. Vsakemu" Srbu ' nerealnost in megienost tega i je bilo jasno, da je bilo to delo kneza Pavla. mena a tudi nevarnost, da ga, • yim. misHm da boli i Kdo drugi v Jugoslaviji, razen kneza Pavla, bi sploh Zlin^n SL^liTLžTS1''učinkovite propagande ekstrem-j^.1"^'0 °^anski faktor" mogel narediti tako važno odločitev? Hrvatski in sloven- ph raz^ZanTu na^ih zu- nih in cpl() anarhisti^ih ^^ ^ ZWega m Za Zlvljenje sposob-L'ki reprezentanti v vladi eo izročili v njegove roke vse nanjih problemov na Balkanu in Miss Ruth Mitchell kot škodljivo Miss Ruth Mitchell je v New do l8'h se prila. — V okolici Solun^neV ISTANBUL, Turčija-lic te dni vršili veliki Čet- York Herald Tribune zopet ob- ne^in W. poizkušale prepr««" nego napade na Hrvate. Nadala si je ""Ik/ vino« .. mišljeno invazijo. Bolgarske čete so nih in celo anarhističnih idej, i - - i—i,auaia si je bi bilo priznanje s strani :nega sistema- Tak konglomerat, vlogo braniteljiče Srbstva in si I ne bi reševal problemov, tem-: prizadeva dokazati s šovinistično frazeologijo, katero mrzi ve-..... .čina Srbov, da Jugoslavija ne binacija zc v naprej diskrediti-j more obstojati. Kot Srba in de-„ , ... , |rana zaradi negativnih ciljev, mokrata me stresata groza in Zelo bhzu, ah pa celo sorod- katere ji pripisujejo. stud nad zgodovinskimi pone nov v našem letu 1943! na tej Habsburški kombinaciji, j Namigavanje o takozvanem! verbami - - ujm piuuitjmov iia rsaiKanu in ~ .. - - ne bi reševal problemov tem- sn>einice zunanje politike. Od Srbov v vladi sta bila sa- v Donavski kotlini, bom delil Uemokracije cia ne zna napra- . r - ■ mo Cvetkovič in Cincar-Markovič tista, ki sta mogla ime- obstoje načrte v pozitivne in ^ ™ od; ^ ££ ^ Worn I^^^ ti sploh kaj vpliva nanj. Cincar-Maikovic je bil pni pre- ',ieSativne in začel z onimi pro- /0petne obnovitve^Habsburza- ^^^^ ^ v nn Jft. Vr^itJ?nd S?°V' da„Jug°slaviJa den je bil imenovan za zunanjega ministra, poslaiik^ IfJS^TE* Berlinu Moz srednje inteligence, m imel nobenih politic- problema v formulah, ki so na nih ambicij ter je bilo znano, da se je bal odgovornosti, prvi pogled videli preproste, Knez Pavel je ponavljal vsakemu, kdor ga je hotel skoro avtomatične in dovršene, poslušati, da Jugoslavija nima nobene izbire med pak- ki Pa 80 votle in setiaJ zaradi torn in vojno z Nemčijo. Dejal je, da bi bil v tem slučaju psihologičnih in moralnih upli-poraz Jugoslavije neizogiben, nakar bj doživela Jugosla ^T ^ tUdi vija usodo Poljfke. Hitler je neusmiljen in n2 odpušča. Ne 'smemo pozabljati živega Knez je potisnil na stran vsak ugovor, češ, da pakt ne bo zanimanja ljudstva za idejo re-rešil Jugoslavije, temveč jo vseeno zasužnjil. konstrukcijo Evrope in vsega rane blizu Soluna, Aem® Makedoniji. itfi- SPLOVITEV SKD>IlH UfJ' „„1,1: "i u -------1 -'v.....b„.rcw.jv. « tcuvu^vanciu veiuami in neresnicami, katere KEARNY, N. J- puhli in prazni in brez vsakega | sanitarnem kordonu - idejo, Miss Mitchell širi - v zablodo ~ Tuka.i so danes pozitivnega elementa je pro- katero so si izmislili nacisti in, ameriškega javnega mišlienia ladje preganjalke V°T: kt neke katoliške države. Ta fašisti - so vzbudila nezaupa- o Hrvatih, o srbo-hrvaških od- dvc ^dji spremlje NI" LAVl1l9 aprf, r aJu„ stanjem in obljube velikih za-:vi katoliški državi premoč, je česar stalnem. To i« volil, nrn- Slnvpn,J, ' !° "f8?1?0, KJ.T J "»»M m^d Srbi veliko razburjenje. tatov' pi' I^njv,, UVBIUU uiruuci Itt Vvll HUIIU- • i,., .., ., . , " . . - . " f " im^iavai ar u »ajuui Hin OTDOV, tirVatOV 111 EOVO mpsn P(1 1<1< la Bolgariji je imelo silen učinek na Srbe. Vsi so bili mne- vSSh vodi" St Tt » 'l S?l^^ifSJ" ŽT ^ T° vclik ^ ^^ J. "da, LJT^lS" . nja, da se mora Jugoslavija nemudoma upreti,.ako hočelgSie J ' S g" P na^LiT'AnS 7 TT med.narodova volja m ,godovi„Bk„ gerjev," temve« «> st01sl10 2a«'>vo na ntmaliem o- Angleži m Sovjetsko Rusijo, potreba. Naši narodni sovraž-1 $1,500 vrednosti steal" !0- aprila, 1943. ENAKOPRAVNOST •STRAN 3. Intcr-nat'1 Csrt-aon Co., N.Y, m HowMAMY CAftOS, \w| UOUVE ? ; M Huh ? Yoo'ae STAKNI N' E 1 PAT ? 5 \\\\ lA/AL.- R-H-H-3H - ; So That's How HC Por IN TH& EVEN\NG ? AMD HE Touts ME HE VJoaWETi AT TKE OFFICE \ taostnt tMSTUR2>"\WE ■fcftOYE HOVA),- \ (AM FlNt> OOT vWHETHEfi. WE Wok AMb Houd WOCH - OH I (S-OESS there kill se 5f)D HEQQTS O Boor Tc\yH WHEN ' p^lAl^ffffltD O ' V—>>--- VOfVC BEE M 1 TH foPULP)* HID QUowo THIS HURCr FvR Občinsko dete ROMAN DOJENČKA spisal Branislav Nušič Ogromna ameriška letala Vzamem ključ in predno sem Prt usta, da jej odgovorim, okno. Začuden sem ob- JJ in mislil, kaj bi s ključem. I , aj> ko mi ga je pa sama da- a> Še bolje! Ako odprem in st0Pim, to ni nikakšno raz-tojnistvo. Grem na dvorišče, odprem s Jem tiho hodnik, vstopim in Pof zopet od znotraj in spa? ker Sem vede1' kje J'e po .' krenem polagoma prstih naravnost v to sobo. . maJ sem vstopil v sobo, mi Vzpeta iz postelje: Ne prižigaj sveče, da tašča °Pazi, kar v temi se sleci pa k meni!" Sem P°mislil. kaj naj ^ Ef ,Skleoem' da jo r)0" ^ felecem se v teini in le- ]. ?na me čvrsto objame in po-(?p-er zašepeče: riji a°mis,i. kar ni nikdar sto-, j0mOc°.T mi je pa privedel svoda a er- da spi pri meni. Men-niti qS me straži> pa če me i babura "'* m0re' kak° me bo ta j Ji Sa®o molčim, niti ziniti! , sa*em. "Zato it; zaspi," in obme 2ačne zopet poljubljati1 H ati> a da vama povem,! ^ Jaz je nisem pustil pri mi- ka0 je to, kje tvoji' Hist! Sem bil takrat še mlad in' C.lftielbrk. 'S ■ • J jaz še nikdar imel nisem i ^^vorim. , | teh; t J'ih nisi imel> kaj i Jovan?" meni tudi ime ni Jovan." ' Sospa, resnico go-(1J ' meni je ime Rista." uVan » „ ___ zavresci ona, pa se ''T Jok pr°č od mene. V"*' «isem Jovan, nego Ri-^ot ^ Posn bi J'° Polil> se skloni SaiiCe Pokoncu, poišče vži-S L^p eno pa mi jo pri-frsto ' ko opazi člove" tujega, ugasne užgali- hogp —ugasne uzgan-,yrisniti. a ni mogla od Sli^ t pa si ni upala- da Je V° v (j. asca, temveč zarije gla-"Siuš Zltle in začne jokati. Svežaj' gospa, nikar jokati, S," ..Sedi> da se kaj pogovori ^ rečem mirno. Svpa ^ niti ne obrne glavo, v j°ka. izpregovonm, jokala, se bom jaz obrnil in mirno zaspal, a ti me boš zjutraj morala lepo prositi, da se dvignem odtod; ampak jaz ne pojdem, meni je tukaj dobro, da mi ne more biti boljše." Sirota žena je spoznana sama, da ne more biti drugače, neha jokati in se obrne k meni ter se začne opravičevati: "Odpustite, prosim vas, to je pomota." "Nič, nič," pravim jaz "oprostite vi meni!" x "Ne, ali mene je sram, to je strašno! Tuj človek!" "Saj vi ste čakali tujca in ne svojega moža." "Res je," doda ona tiše, "ali . . . to je moj prijatelj iz detin-stva. Ah, strašno, strašno . . . pa potem, prosim vas, s kom sem imela čast, kdo ste vi?" "Veste, gospa, za vas ni tako važno, kdo sem, nego kaj sem — " "Vi?" "Da jaz, a povedal vam bom po pravici. Vidite jaz sem lopov!" Sirota žena je osupla vzdrh-tela, potem se jej vlije potok solz in začne trepetati kot ranjena košuta, a glavo stisne v blazine in si je ne upa vzdigniti. Pustil sem jo malo, da se iz-joka in da jo mine strah, potem sem jej rekel čisto mirno in tiho: "Nikar se ne bojte, ker sem čisto miren in dober človek, samo denar imam rad." "Nimam, nimam, nimam ničesar," reče, ne da bi vzdignila glavo z blazine. "To ni res, da ga nimate, vi ga imate: veste, notri v škat-lji." Ona skoči' kot da jo je vgriz-nila kača, pa zavrišči: "Jaz bom poklicala na pomoč!" "Izvolite, prosim vas," ji rečem zelo ljubeznivo, "zakaj pa ne, prišla bo vaša tašča, in jaz ji bom povedal, da sva se prav sladko ljubila in objemala; zakaj bi jej ne priznal, priznanje je zmeraj zelo velika olajševalna okolnost." Gospa Lenka vidi, da se je u-jela, in da ne more nikamor, pa se dvigne in sede na posteljo. Ako sama sedi, bi bila sramota, da jaz ležim« zato se dvignem tudi jaz, in tako "in gliže" sedeča v postelji nadaljujeva razgovor. "Pa dobro, povejte, kaj hočete — " reče odločno. (Dalje prihodnjič) in nedotakljivost njihovih o-zemelj, osvoboditev podjarmlje-nih narodov in vzpostavitev njihovih suverenih pravic in svobode, da si ustvarijo svoje notranje organizacije po svoji volji. Gospodarska podpora vsem onim deželam, ki so trpele, tako da bodo imele potrebna sredstva za dosego materi-j mi. jalnega blagostanja; uvedba de-J Britansko - ruska zveza je mokratične svobode in uničenje posebno važna za vse Slovane, sije v vprašanjih formuliranja povojne politike. Ti stiki so vsem malim narodom najbolje jamstvo za obnovitev njihove svobode in za njihov napredek v srečnejšem razdobju njiliove-ga obstanka, ki bo nastopil po zmagi naših velikih zaveznikov, s katerimi bomo zmagali tudi Hitlerjevega reda." Prav posebno je Stalin po- ker je najboljše jamstvo, da bodo vsi Srbi, Hrvati in Slovenci, i if- "" ^pSssaL r je zaključil z izjavo, da je rav- ■B^mnpSSSnHH^H^^H ~ mmBaKmm j|§j no nasprotno opaziti tesnejše Na sliki zgoraj je velik ameriški štiri motorni bombnik, na čigar krilih stoji večja skupina sodelovanje med njimi. vojakov. Na spodnjih treh slikah pa so bojna letala v akciji. I Tudi g. Eden je v spodnji hi- ši izjavil, da britanska vlada, v vdarjal, da so v zmoti oni, ki tr-| kakor tudi Slovaki, Čehi in Pode, da radi ideoloških razlik ljaki končno vendar enkrat domed Britanci, Amerikanci in bili svoje prave narodne meje Rusi, ne bo moglo priti do moč-;proti Italijanom, Nemcem in ne koordinacije nastopa proti Madžarom, ter da jih bodo tudi sovražniku, ki jih vse ogroža s trajno ohranili. podjarmi jen jem, divjaštvom in i ----:—-————r-— , . v, . . , I Kupujte vojne bonde in vojno-varče- srednjeveskimi hudodelstvi ter valne znamke, da bo čimprej poraženo Govor dr. Juksca pomočnika ministra za zunanje zadeve G. Ilija Jukič je naslovil dne 1. februarja narodu v domovini naslednji govor preko londonske radio oddaje: Vrhovno načelo, na katerem je zgrajena nacistična in fašistična propaganda, je bilo in o-stane: "Lažite, lažite, kar naprej lazite, nekaj bo le ostalo", Agenti nacistične propagande se krčevito drže tega načela — prav posebno v tolmačenju odnošajev anglo - saksonskih velesil s Sovjetsko Rusijo; popolnoma so si na jasnem, da pomenijo dobri odnošaji teh dveh velikih taborov sigurno smrt zanje. V senci te bojazni stereotipno ponavljajo kakor papige, povsod v vseh deželah in ol? vsaki priliki, naslednje stavke: "Angleži in Amerikanci so prodali Evropo komunistični Rusiji, nova Jugoslavija bo postavljena pod boljševistično nadoblast, Turčija bo postala ruski protektorat itd." Paveličev boss Kasche, ki je nemški poslanik v Zagrebu, je izjavil lani, dne 21. januarja, med drugim tudi naslednje: "Na vzhodu nam še vedno grozi boljševistični sovražnik sveta. Ravno njemu pa nameravata Amerika in Velika Britanija žrtvovati evropske narode, njemu in njegovemu nožu, da bi ameriški in angleški židje mogli za vedno zavarovati svojo dominacijo nad vsem svetom." Tako je govoril tudi Hitler v svoji proklamaciji, katero je 'nevarnosti, pretečih hrvaškemu narodu. V imenu Hitlerja, ki je prekršil vse svoje najsvečanej-še obljube, si upa trditi: "Ameriške in angleške obljube so laži; hočejo vas najprej potisniti pod srbski jarem, a potem vse skupaj oddati boljševiški nado-blasti". Te gorostasne nemške laži so najboljši dokaz za 'to, kako vroče jim je pod petami na Hrvaškem in da jim hrvaški narod, izvzemši ustaških hudodelcev, ničesar ne veruje. Nacisti in fašisti so zgradili, in še vedno grade, svojo politiko na,lažeh, podvali in nasilju, na zablodah, zmešnjavah in prepirih; oni nočejo verjeti, da so jim te metode napram našim velikim zaveznikom izpodletele. Velika Britanija in Sovjetska Rusija sta podpisali lani dne 26. | maja, politično in vojaško po-1 godbo, ki veže obe velesili do I konca te vojne in potem še za j polnih 20 let, sledečih podpisu mirovne pogodbe. Lani dne 6. novembra je izjavil Stalin: "To.je odločilni preobrat v odnošajih med Sovjetsko Zvezo in »Veliko Britanijo." Britansko-ruska zveza določa, da bosta oba naša velika zaveznika tudi po vojni kar najtesneje sodelovala v smislu vzdrževa-nost, toda predno sva se malo nja miru in preureditve Evrope na temeljih Atlantskega Char-terja. Peti člen te pogodbe veli dobesedno: "Oba zaveznika sta si složna v tem, da bosta po sklepu miru, sporazumno in v najtesnejšem prijateljskem sodelovanju, strmela za organizacijo varnosti in gospodarskega napredka v Evropi. Upoštevala bosta interese zedinjenih narodov v tem pogledu in delovala v skladu z sko - ameriške koalicije je na- skladu z določbami britansko-slednji: ukinjen je rasnih pred- ruske zveze, vzdržuje nepresta-sodkov, enakopravnost narodov ne stike z vlado Sovjetske Ru- osišče in vse, kar ono predstavlja! <§Scratciiii!* Relieve \ Itch Fast ______________-orHonsyBacli For qu -k relief from itching caused by eczema, athlete's foot, scabies, pimples and other annoying skin troubles, use cooling, medicated, liquid D. D. D. PRESCRIPTION. A doctor's formula. Greaseless and stainless. Soothes, comforts and quickly calms intense itching. 35c trial bottle proves it, or money back. Don't suffer. Ask your druggist today for D. D. D. PRESCRIPTION. m išifisižaiaasuaisžsssi fis^niss'j^ii^® mm iianmHiKEaiafliiiiii naslovil nemškemu narodu. Ka sche spoznava vsak dan nano- naslednjima načeloma: ne bosta jvo, da Hrvati, ravno tako ka- zahtevala teritorijalnega raz-j kor njihovi bratje Srbi in Slo- širjenja zase in ne bosta se venci, čakajo no svojo osvobo- vmešavala v notranje zadeve ditev in odrešenje s strani Bri- drugih držav." tancev, bratov Rusov in Ameri- Stalin sam pa je izjavil lani, kancev, in si zaradi tega veno- dne 6. novembra: mer izmišljuje novih groženj in "Program britansko-sovjet- ^verybody Know You're Investing "ercent of Your Income in War Bonds AT LEAST TRA Lost, a cough due to a cold—thanks to the soothing action of Smith Brothers Cough Drops. Smith Bros. Cough Drops contain a special blend of medicinal ingredients, blended with prescription care. And they still cost only a box. Yes, a nickel chocks that tickle. BROS. CGUGH DROPS BLACK OR MENTHOL— mar k SQUIRE EDGEGATE-MUs Tricolet Takes Out a Little Conceit BY LOUIS R1CHA / /m/55 TRiLCLlf- IA* GrO'rt OVER TO 'Pj-f)Y CHfC'rt^i W i Tri P)RCH V\iX. nfi A/51 ~ Vf'JU H^V't TO 1 RUH TH /TJust w^NfEoJo\ (^SO yuo»£ th re? J. i Ft-HiRQ" SEE TH SC?Uil?£ S)E>0Lir A^y WEDDirtG-- HE S . TO Tit - TH /i'AfO~r TohwRROYI Sohw y-,a^tive red, white and blue window sticker, pictured above, is With ck of Patriotism in the War Bond drive throughout the rV* c0um 4118 8l°Ban, "Everybody every pay day, ten percent," sweep-K^^em'y' Patriotic Americans on the home front are rallying to their K j.aPP0al for funds with which to help finance the war. The ! f0, displays the "ten percent" sticker is doing its share toward America and the United Nations. The stickers are being dis-! °u8h local War Savings Chairmen, U. S. Tr*u my DiMrtam Ai^ny j you CTOnmbR. i /vivSK^V y \ STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 20. aprila, 19& P. DECOURCELLE: MOČ LJUBEZNI ROMAN — I. DEL Od strašne tragedije, ki je tako temeljito izpremenila vse njegovo življenje, je že stokrat zrl smrti v obraz in vedno jo je pozdravljal z zanieljivim smehljajem. Danes se je pa prvič bal. Bal se je žalostne smrti, ki ga je čakala. Gotovo bi ostala nekaznovana. Komu bi pa prišlo na misel iskati truplo v tem brlogu? Spomnil se je na razna poročila v novinah o najdenih okostnjakih, ki so jih odkopali šele po dolgih letih v kleteh starih hiš. Spomnil se je, da je čital nekoč o človeku, ki so ga našli zvezanega in z zamašenimi usti v sobi, kjer so ga bili roparji pustili javno pod pretvezo, da je odpotoval; truplo so našli šele čez več tednov, ko so bili lopovi že davno na varnem. In v razvneti fantaziji je znova videl strašno noč, ko se je kruto osvetil, videl je moža, ki mu je bil izročil otroka, videl je lopova, kako beži s smehljajočim se spečim bitjem v temno noč. Ali je zdaj sam kaznovan zato, ker je sodil druge? Da in kazen je grozna. Malo je manjkalo," da ni krik-nil: Milosti! Toda ponos mu je zadržal ta vzklik na ustih. Sicer pa, kdo ve, ali bi se rešil, tudi če bi zdaj na vse pristal? Ali bi mu lopova prizanesla? Kdo ve, če nista sklenila Oropati in umoriti ga, da bi njun zločin ne prišel na dan? Ne, ne, raje umreti, nego ukloniti se tem tolovajem". . . Umi-eti . . . on! . . , Kaj pa otrok? Mu bosta roparja prizanesla? Ali se ne bosta hotela iznebiti te neprijetne priče, tega fantalina, ki bi utegnil postati celo nevaren, če bi ne znal držati jezika za zobmi? Ali pa — kar bi bilo še stra-šnejše — ga bosta silila po tem prvem poskusu slediti jima na pot zločinov ,kamor ga je bil Ramon sam pahnil in kamor po zatrjevanju lopovov samih deček ni hotel stopiti. Ne, to se ne sme zgoditi! . . . Ukloni se, da jima teh sto tisoč frankov. Ves osramočen je sklenil prositi milosti. Hotel je lopovoma celo obljubiti, da ju ne bo izdal, samo da bi rešil otroka. Toda v hipu, ko je hotel iz-pregovoriti, mu je ušel pogled "na Milčka, čepečega v kotu. Tudi deček ga je nepremično gledal. Ta čas se je pa vrnila Zefy-rina s Claudinetom. — No, končno se je naša gospodinja vrnila! — je vzkliknil Panoufle. — Pst! — je nadaljeval videč, da Zefyrina odpira usta, da bi vprašala, kaj se je zgodilo v njeni odsotnosti in da bi povedala, kako je Milček na kolodvoru izginil. — Pst, go spa Zefyrina . . . takoj se pomenimo . . . Najprej pa nama prinesite dobre jedače in pijače .. . Ponoči naju čaka . . . delo. Prinesite nama tudi karte, da nama ne bo dolgčas, ko bova bedela . . . Igrala bova zločinski piket .. . Zefyrina je po svoji stari navadi molče ubogala. Sicer ji je pa Slimak pokazal s prstom na jetnika in takoj je razumela, da mora držati jezik za zobmi, dokler ji sama ne pojasnita, za kaj gre. — Takoj, fantiča, zdaj pa le hitro spat, — je dejal Slimak, ko je bilo na mizi vse, kar sta s Panouflom želela. — Panoufle vama posodi za nocoj svojo luknjo. Mi imamo še važne opravke in vaju ne potrebujemo. Zavezniško vojaštvo v Afriki Prerdno je odšel iz sobe, se je Milček še enkrat ozrl na Ramona in Ramon je čutil, kako mu vliva ta čisti in zaupljivi otroški pogled pogum v srce. Vendar so mu pa napočili strašno dolgi in mučni trenutki. Tolovaja sta sedla za mizo in ga ves čas opazovala. Bila sta povsem mirna, čeprav sta snovala tako grozen zločin. Pošteno, brez prepira sta si razdelila, kar sta bila ukradla grofu. Panoufle je stopil pred Zefyrino in ji z galantnim po-klonom ponudil prstan. Bila sta mirna v trdnem prepričanju, da pojde vse po sreči. Pila sta, metala karte, se pogovarjala o svoji žrtvi, kovala na .glas svoje načrte, zadovoljna z deležem, ki bi moral odpasti na vsakega po zločinu. Mirno sta se pogovarjala, kaj storita z grofom, če se bo upiral. In govorila sta tako, da Ramon niti najmanj ni dvomil, da mislita s svojimi grožnjami resno. — če bo krvavel!---ne trdim, da ne bo malo krvavel!, — je dejal Slimak hladnokrvno, — mu bomo kri kaj hitro ustavili; na rano je treba položiti malo smodnika in ga zažgati, pa se kri takoj ustavi. To ne boli hudo . . . posebno tistega ne, ki samo gleda . . . Zefyrina obveže rano s platnom in svežim maslom, pa se ne bo več videla. Potem sta se pomenkovala o naj kočljive j ši operaciji, namreč o tem, kako pojdeta s čeki v banko po denar. — Veš kaj, prijatelj, najbolje bo, če si kupiva za cekine, ki jih imava vsak svoj ponosen suknjič — je menil Panoufle. Če je človek prelepo oblečen, se utegne zdeti ljudem sumljiv. S cilindrom na glavi in z očali se predstaviš pri blagajniškem okencu kot trgovec, zastopnik gospoda grofa. Jaz, ki ti zaupam, te niti za hip ne zapustim, to se ve. Stal bom za teboj. Pokažeš mi tisočake . . Skupaj odideva iz banke . . . Daš mi delež, potem se pa vrneva domov, da izpustiva grofa in dečka, ki ju bo Zefyrina ta čas tu stražila. — Da. Grof in fante jo pa ubereta naravnost na policijo, ovadita nas in kmalu bomo vsi trije pod ključem. — Mož velikega sveta vendar ni zmožen take podlosti. To bi se vendar ne spodobilo, saj je baron. To bi bilo isto, kakor če bi midva dvignila na čeke denar in se pozabila vrniti sem, da izpustiva grofa, ko vendar dobro vemo, da bi siromak lahko klical na pomoč štirinajst dni, pa bi ga nihče ne slišal. — Saj bi prej umrl od lakote, — je pripomnila Zefyrina naivno. — To nas nič ne briga . . . Hiše smo se naveličali . . . Preselimo se . . . Imamo pravico pozabiti tu, kar hočemo, ker smo plačali najemnino za tri mesece. — Jaz, — ga je prekinil Slimak, — jaz pa nisem za to, da bi pustili tu truplo . . . Sodišče bo zadevo preiskovalo in naprti nam toliko sitnosti, da ne bomo vedeli kam z njimi . . Sicer pa, obljubo je treba iz polniti, a človek našega kova razen besede itak ničesar nima. Zato bomo tudi prosili gospoda grofa, naj nam da častno besedo, da bo nas pustil pri miru, a jaz mu verjamem da bo obljubo držal. Ko je bil načrt tako zasnovan, sta se lopova lotila kart. Zefyrina je morala skrbeti, da sta imela vedno polna kozarca, Na levi sliki je videti angleške saperje, ki iščejo zakopane mine, na desni pa je poškodovan nemški tank, katerega so pustili bežeči Nemci na svojem begu za seboj. toda izjemoma se to pot nista hotela napiti. Hotela sta ohraniti hladno kri, ker nista zaupala drug drugemu. — Pojdi pogledat, če fantiča že spita, — je dejal Slimak Zefyrini, — pa tudi ti lahko ležeš k počitku. — Gospod grof vas iz svojega kotička ne bo opazoval, Zefyrina . . . Lahko se slečete pred njim. Ta hip mu pač ne pride na misel nobena grdobi-ja ... / Ve, da bo zgodaj zjutraj ob en uhelj, če se ne ukloni. Bog-me, ta se zvija! — Kako se more zvijati, ko je pa zvezan? — Zvija se moralno, gos neumna! Zefyrina je legla spat. Ta nestvor je razumel samo toliko, da sme k počitku. Vajena ubogati moža in Panou-fla je pa poprej še pogledala, če Milček in Claudinet že spita. Prepričala se je, da sta v postelji. — Spita, — je dejala in zaprla vrata. — Pojdi no že spat! — je zagodrnjal Slimak. In obrnjen k Panouflu je dejal: — Revanžo si mi dolžan. — Izvoli. Saj imava dovolj časa . . . Mešaj! VIII. OČE IN SIN Otroka pa še nista spala. Komaj sta bila vstopila v Pa-nouflovo sobo, je Milček objel svojega prijatelja in zaihtel tako, da ni mogel spraviti iz sebe nobene besede. Claudinet ni razumel, kaj to pomeni. Vendar je pa tudi on zaihtel, šepetajoč z drhtečim glasom: — Milček, nikar ne plakaj! Kaj ti pa je? . . . Kaj te teži, da si tako žalosten? — Zločin! — Zločin? Kakšen zločin? — Tisti, ki se pripravlja tamle. — Zločin pripravljajo, praviš? — Da. Umoriti hočejo gospoda, ki je prišel sem in ki so ga zvezali. — Umoriti . . . Ubogi deček je govoril hro-peče, kar je pri njem vedno pomenilo, da se bliža napad hudega kaši j a. — Ali, prosim te, nikar ne kašljaj! — je vzkliknil Milček proti svoji volji. — Zdaj mislijo, da spiva; če boš pa kašljal, bodo vedeli, da še ne spiva in da nekaj slutiva. Nekaj časa sta oba molčala. Claudinet je moral napeti vse sile, da je premagal kašelj, ki mu je silil v grlo. — Slimak je vendar moj stric, — je dejal Claudinet, — Zefyrina pa moja teta . . . Ona je tvoja mati, on pa tvoj oče . . . Zakaj ju dolžiš? V knjigah, ki sem jih čital v bolnici, stoji, da sin nima pravice soditi svojih roditeljev. — Vem, da otrok nima pravice soditi svojih roditeljev, to da če snujejo zločin, je njego va dolžnost preprečiti njihove naklepe, ne da bi jih izdal ali Odklonitev davčne predloge 11i im i ............... Na gornji sliki sta kongresnik Robert L. Doughton iz North Caroline, in kongresnik Frank Carlson iz Kansasa, ki sta se udeležila kontroverze v zadevi Rumlove davčne predloge, ki je bila, kakor znano, poražena. izročil pravici ... In baš to hočem storiti. — Kaj nameravaš? — Pobahali so se vpričo mene, da dobe od tega gospoda bogato odkupnino in da jo dobe, ga hočejo grozno mučiti. Morda ne pride živ in zdrav iz te pasti niti če jim bo plačal odkupnino . . . Slutim . . . ah, Claudinet, bojim se izgovoriti na glas to obdolžitev . . . slutim, da bo umorjen. — Umorjen! — Kaj ti nisem že večkrat pravil, da mi neprestano zveni po ušesih krik nesrečnega moža v Moisdonu, ki sta ga davila. Claudinet je dobro razumel bolest, ki je stiskala njegovemu prijatelju srce. — No, kaj storiva? — je vprašal po kratki pavzi. — Rešiti morava tega gospoda. — Rešiti ga? . . . Kako neki? — Ne vem, — je odgovoril Milček, — ... ne vem. toda rešim ga. Z6pet sta nekaj časa molčala. Kar sta začula Panouflov glas za steno: — Ah, v karte mi gledaš, cigan! . . . Kaj ne vidiš, da naju grof opazuje? Kaj si bo pa mislil o tebi? — Ali drže okna te sobe na dvorišče? — je vprašal Milček tiho. „ « — Da, — je odgovoril Claudinet, — in v oni hiši tam stanujejo cunjarji, ki delajo ponoči in ki jih ob tem času še ni doma. — Kaj pa vrata na ulico? — Odpirajo in zapirajo se pri nas na gumb, ki se nanj pritisne. Znotraj so zapahnjena z lesenim zapahom. Hišnika ni, pač pa je v pritličju skladišče trgovca s kostmi ... Na hodniku vedno stoje velike vreče. — Po tej poti pridem iz hiše. — A jaz? — Ti tudi. — Kaj pa mreža? — Treba bo zlesti skozi njo. Saj veš, da je Panoufle eno palico iz nje izruval. Skozi to od- Slaven dirkač Mali oglasi Išče se dekle za pomagati s hišnim delom, po šoli in ob sobotah, ter stalno v poletnem času. Vpraša se n« 1311 E. 55 St. Dečki in dekleta nabirajte gliste in takozvane "night crawlers," v vašem prostem času. Plača se $2.00 galo-no, ali 50c kvart. ART MAL-LOY, 1311 E. 55 St. Proda se Mali oglasi Ženske 18 do 35 let za delo na Sing" šivalnih strojih. Izkušnja ® zahtevana. Išče se tudi moškega za tovarniško delo. D°bl3 plača. ||j|M MEMORIAL GRASS CO. 7400 Stanton tid. Na sliki je konj Count Fleet, slaven dirkač, o katerem sodijo, da bo odneseel prvenstvo v 19Jf3 Kentucky Derby-ju. prtino zlezeva. Tisti hip je baš prišla Zefyrina pogledat, če spita. Imela sta komaj še toliko časa, da sta smuknila pod odejo. Komaj je pa babnica odšla, sta bila dečka zopet pokonci. Panoufle je bil obesil na zid celo zbirko nožev. Milček je vzel enega. Claudinet je stal pri vratih na straži; z največjo opreznostjo je Milček odprl okno. Splezala sta na okno in skušala zlesti skozi mrežo. Milček je zlezel brez večjih težav. Ravnala sta zelo previdno in tiho, vendar ju je pa oblival pot. Kar se je Claudinetova roka oklenila prijateljevega vratu in nesi^ečni deček je globoko zahropel. čutil je, da ga hoče zopet napasti kašelj. Oprijel se je mreže, ki ni mogel zlesti skozi njo ,skril je glavo in posrečilo se mu je zadržati kašelj, ki bi ga bil mogel izdati ... Toda žile na obrazu so se mu pri tem tako napele, da bi Človek mislil, da bodo zdaj zdaj popokale. Milčku je namignil z roko, naj nadaljuje svojo pot, sam se je pa spustil nazaj v sobo. (Dalje prihodnji« . IŠČE SE MOŠKE IN ŽENSKE ,. __ v nad 21 letom starosti, ki lahk0 en aker zemlje; 87 čevljev spre- ^ gy držaVljanstvo; daj, na Aurora Rd. 93 cev jev jn fc. nisQ . zap0Sleni F 463 čevljev obrambnem delu Imamo de za 2. in 3. šift. Predznanja treba. Pump Engineering Service Corp. 12910 TAFT AVE na McCracken Rd., 463 čevljev globoko. -— Cena $700. Poizve se na 21400 Aurora Rd., John Shimitz. (11 milj od Clevelan-i da). Oblak Furniture Co. Trgovina s pohištvom .Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 prva cesta severno od St. Ave., od E. 131 St. Clair Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerene: FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. i TE2AK1 za prejemanje žeMa . ZUNANJE DELO INSPEKTORJ« z ali brez izkušnje DELO ZNOTRAJ Visoka plača na uro Cleveland Tractor 19300 EUCLID AVE^J Izurjeni operator? na BORING MILLS Jive., iia.uz.uixum juiiu (Horizontal in Vertical'