KATQLJSK CKRKVEN LIST. Danica" izhaja vsak petek na celi poh in veljd po posti za celo leto 4 gl. 20 kr., za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl. 20 kr. f tiskarni« sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. 80 kr., za \ 4 leta90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica- dan poprej. Tečaj XLVIII. V Ljubljani, 22. svečana 1895. List 8. Molitev — priprava za velikonočno spoved. Pustovanje. Milosti od Boga nam prihajajo po molitvi. Ta veliki pomoček za pridobivanje vsih dobrih del nam je dal Jezus: „Prosite in se vam bo dalo, iščite in bote «našli, terkajte in se vam bo odperlo." Po prošnji torej dobivamo vse od Boga. Zato je molitev tako imenitma, da pravi sv. Al-fons: „Kdor moli, bo zveličan, kdor ne moli, bo pogubljen.11 Kdor ne moli, ne dobi milosti in brez milosti ne moremo nič zaslužnega storiti za nebesa. Ako bi mogel pripraviti vse ljudi, da bi molili, bi se vsi zveličali. Ako se za kte-rega bojiš, da bo pogubljen, p.ipravi ga na to, da bo zvesto molil, zapiši ga v kako bratovščino, da bo začel moliti, če tudi (v začetku) še tako malo. Ako bo molil, verjemi sv. Alfonzu, rešil si bo dušo. Taka lahka molitev je ona, „Naše lj. Gospe presv. Jezusovega Serca", pri kteri se zjutraj in zvečer reče: „O Naša ljuba Gospa presv. Serca, prosi za nas Boga!14 Bliža se velikonočna spoved, ktere se satan posebno boji, ker se utegne zgoditi, da se mu ponesreči kar je o pustu sejal. Sedaj o predpustnem času satan seje in šteje, koliko duš je dobil: o da bi mu jih iztergala velikonočna spoved! Da bode več sadu za nebesa ob tem času, moramo goreče moliti, da bi vsi opravili spoved, in pa da bi jo dobro opravili, se skesali svojih grehov in naredili dobre terdne, sklepe, po kterih bi se resnično poboljšali. In te dobre sklepe izročujmo usmiljenemu Sercu Jezusovemu in materinemu sercu Marijinemu! Za milost dobre velikonočne spovedi naj prosijo in molijo vsi. Duhovni, ki imajo toliko odgovornost, naj se spominjajo te zadeve pri sv. maši, pred sv. Rešnjim Telesom, v domačih molitvah. Molijo naj otroci, kterih molitve več premorejo, kot drugih. Moli se po samostanih in v družbah. Molimo vsi! Priporočil j mo to prijateljem ie znancem! Opravljajo naj se obhajila, devet-dnevnice, in rožnji venci. Tako bomo izteigali iz oblasti satanove svoje duše in duše svojih bratov, brstov Kristusovih in otrok Device Marije. K sv. Antonu puščavniku so neki dan pripeljali mladenča, kteri je bil obseden, in to od take vrste hudobnega duha, ki je nebo samo preklinjal. Ko ga je sv. Anton videl, je rekel ljudem, ki so ga pripeljali: zoper to versto hudobnih duhov mi ni dana oblast: to premore milost, ki jo ima Pavel pri prost i. Peljal je tedaj ljudi k Pavlu: le-ta je molil z močnim upanjem in zapovedal je nečistemu duhu v imenu sv. Antona, da mora obsedenega zapustiti. Toda med preklinjevanjem je odgovoril nečisti duh, da nikakor ne. V drugič mu ukaže Pavel pri-prosti, da naj gre iz obsedenega: toda med preklinjevanjem zoper njega in sv. Antona se ustavlja. Še v tretjič mu Pavel priprosti reče: „Ali greš, ali pa povem Kristusu, in On bo storil, da ti bo bridko." Ker je hudobni duh ostal neukrotljiv, je šel Pavel iz svoje celice na vžigajočo opoldansko vročino egiptovskega ob-nebja, in terdo stoječ kakor steber moli k Gospodu in Mu zaterjuje: „Zares! ne umaknem se s tega kraja, in ne okusim jedi in ne pijače, ako mi je pri tem tudi umreti, dokler nisi Ti hudega duha izgnal!41 Ni še prav izgovoril, ko je hudobni duh zaklical: „Grem, grem, silo terpim, bežim in nikoli več se ne povernem!44 Preljubi bralec! Ali verjameš, da taka solnčna vročina je tudi velikonočna spoved, in mašnik. ki svoje spovedovanje z verno in stanovitno molitvijo sklepa, namestuje Pavla pri-prostega. kteri v imenu .Jezusovem hudobnemu duliu zapove, da mora obsedenega grešnika zapustiti, ko mu odvezo da. So pa časi tako hudi, da so mnogi tako popolnoma v oblasti greha, kaker da bi bili djansko obsedeni od nečistega duha. cesar nas Bog obvari! Sveto pismo na mnogih krajih piše o obsedenih in celo poganski pisatelji so bili tega prepričani. Kristus sam, ki jc hudobne duhove izganjal, je rekel, da neke verstc obsedenih se da izgnati le z molitvijo in s postom. Torej: molitev, molitev! Molitev je potreba, da bi se Bog ne žalil s tolikim rogoviljenjem o predpustnem času, da bi verniki tolažili jezo liožjo, ki žuga šibe zarad tolikih razuzdanosti, ki se povsod napovedujejo. Potrebna je molitev, da bi se verniki obilno vdeleževali ss. zakramentov o pustnih dneh, in da bi se katoličani, zlasti grešniki skerbno pripravljali na velikonočno spoved in sv. Obhajilo. Okrožnica sv. očeta Leona XIII do propagande. Častiti bratje! Pozdrav in apostoljski blagoslov! Da se Kristusovo ime in njegovo kraljestvo dan na dan razširja dalje med narode, da se oni. ki žive v razkolu, povernejo zopet v njeno naročje, to je jedna izmed najsvetejših dolžnosti Nam poverjene službe, to je vsled Naše apostoljske ljnbezni že davno stvar, s katero se nam Nam je pečati, za katero moramo skerbeti. Zato smo neprestano ustanavljali in pomnoževali misijone. ki razširjajo luč sv. vere med v temi tavajočimi narodi, ter smo jih podpirali tudi dejanski z darovi, katere so Nam verniki prinašali Zlasti smo to storili v tretjem letu Svojega vladanja z okrožnico: „Sancta Dei Civitas." katera je imela nam* n množiti ljubezen in radodarnost katolikov /a znani vstav za razširjanje sv. vere. Hoteli smo takrat s Sv«»jim priporočilom pospešiti delo, katero j»» imelo že tako znamenite početke, in katero so odlikovali z raznimi priznavanji in odpustki vzvišeni Naši predniki: Pij VII. Leon XII. Pij VIII. Gre-gorij XVI in Pij IX. Koliko se je s tem storilo za ss. misijone na vesoljni zemlji, koliko koristnih sadov smemo še pričakovati! Hvala Bogu! Naši opomini so imeli povoljne vspehe. kajti vsled napora škofov in radodarnosti vernikov vidimo, da je naprava zelo napredovala. Toda nove in še važnejše potrebe so se nam pokazale, katere zahtevajo od vernikov nove pomoči s svetom in dejanjem, od Vas pa. mili bratje, tem večje pazljivosti in vztrajnosti. Z apostoljskim pismom meseca junija lanskega leta „Praeclara" smo. slušajoč sklepe Božje previdnosti. klicali vse narode k jedinosti svete vere, kajti Mi bi bili na verhuncu želja, ko bi se nam posrečilo, da bi vsaj nekoliko pripomogli k temu, da bode jeden hlev in jeden — pastir, — „quo fiet unum ovile et unus pastor." Koliko skerbimo za jutrovo in za ondotno Cerkev, razvidite lahko iz zadnje Naše okrožnice, v kateri smo poročali o ohranjenju orientalskih obredov. Zlasti ste se o tem prepričali takrat, ko smo se posvetovali s patrijarhi ondotnih narodov o zveršitvi tega namena. Toda, nikakor ne tajimo in ne zanikamo mnogih težav, ki se stavijo temu podjetju, in tudi ne velike Naše slabosti, da bi jih mogla premagati; toda Mi zaupamo iz vsega serca na Božjo pomoč. Kajti on, ki Nam je dal misel, in Nam je vdihnil v svoji previdnosti začetek, dal nam bo tudi moč in sredstva, da delo doveršimo. Zato prosimo v goreči molitvi in opominjamo tudi vse vernike k molitvi. Ali treba je. da z zaupno pričakovano Božjo pomočjo združimo človeška sredstva; in Naša stvar je, da ne zamudimo ničesar, kolikor je na Nas zastavljeno, da poiščemo in pokažemo vsa pota in sredstva, ki vodijo k zaželjenemu namenu. Da pripeljemo vse ločene Jutrodeželce k jedini Cerkvi nazaj, za to veste, častiti bratje, ni nič bolj potrebnega, kakor da se pripravi izmed njih številno duhovstvo, ki bilo bogato v učenosti in pobožnosti in bi drugim vdahnilo duha k zaželjenemu zjedi-njenju. Dalje je potrebno, da se razširjajo kolikor mogoče naprave katoliškega življenja in katoliške vere, in sicer tako, da se strinjajo v vsakem oziru s posebnim narodovim duhom. Treba je toraj povsod, kjer kaže, skerbeti za seminarije v izobraženje duhovnov, in da je potem dovelj gimnazij v primeri s številom prebivalstva, da ima vsak obred dovelj priložnosti v izomiko; da se soznanijo vsi verniki s pravo vero, in to po najboljših spisih in knjigah. Da pa je v to sredstev treba, to, častiti bratje, lahko razumete; vi tudi veste, da orientalske cerkve same ne morejo toliko velikih reči doveršiti; in da v teh časih stiske je tudi Nam nemogoče dati, kakor želimo. Ostane torej samo še, da od one, ravno od Nas pohvaljene naprave (Propagande) primernih sredstev deloma zahtevamo, kajti njen glavni načert je tesno zvezan s tem, kar je nam pri serci. Toda, da se ne oškodujejo apostoijski misijoni s tem, da se porabi del njim namenjenih sredstev drugod, mora se vsekako skerbeti, da se obračajo toliko več darila vernikov v prid oni napravi. Ravno tisto previdnost priporočamo za podobno koristno napravo šol na Jutrovem. katero smo tudi priporočili, posebno ker so njeni vodnikii obljubili, da nam oddajo v isti namen kolikor bo mogoče, od miloščine, ki jo nabirajo. To je, častiti bratje, za kar prosimo vaše prav posebne pomoči. Tudi ne dvomimo, da nas Vi, ki zastopate z Nami s tako stanovitno gorečnotjo stvar vere in Cerkve, podpirate s svojimi močmi. Skerbite torej, da se kolikor mogoče povzdigne družba A Propagatione Fidei v krogu vernikov, ki so vam izročeni ! Verujemo tudi gotovo, da bodo mnogi veliko rajši dali svoje ime in miloščine po svojem premoženji, če jih podučite o izverstnosti naprave in o vsi mnogoterosti dušnih del, in koliko dobička lahko pričakuje stvar kerščanstva za sedanjost. tukaj s koristjo nadalje šolati, in to zarad dušnih in telesnih nedostatkov. Dogodbe tega poslednjega mladenča so v mnogem oziru znamenite in za nas podučljive. Med drugim je kaj posebnega, da ta mla-deneč, zdaj mož, čez toliko let piše v lepi, skoraj gladki slovenščini. Č P Hubert Ran t, več let med mladenči naše „dijaške mize." zdaj frančiškan ljubljanske provincije S Križa in misijonar v Sveti deželi ter sedanjo dobo duhovni pastir slovanskih zapuščenih poslov in ovčic v Aleksandriji. je pred malo mesci prišel v imenovano mesto, Aleksandrijo. Od njega tedaj je Jurij Hermina zvedel o svojem nekdanjem oskerbniku v Ljubljani. in od tod dopis, ki ga tu podamo prečastitim in predragim čitateljem. Aleksandrija. 1. kimovec 1894. Prečastiti gospod! Nikar ne mislite, da po tolikih letih sem pozabil Vaše prevelike dobrote, moj ljubi gospod, nikakor ne; kajti vsak dan se spominjam svojih otroških let. ktere sem preživel v Vaši hiši, (v ter-novskem župnišču) kakor da bi bil Vaš sin. Ali če ravno Vam nisem bil sin v resnici, Vi pa ste mi bili najboljši oče. Zdaj ko sem že skoraj 43 let star in imam ženo in otroke, mnogokrat se mi le dozdeva, da ste mi blizo in da mi govorite. Pa tudi več in več spoznam, koliko sem bil takrat nevreden vaših dobrot in darov. Oh koliko mi je žal. da sem Vam tolikokrat bil nepokoren in nehvaležen in Vam mnoge britkosti in žalosti delal. Spomin moje mladostne neskerbnosti me preganja in teži. Kolikokrat sem želel Vam pisati, pa nisem vedel, kje in kako? Po tolikih letih sem se. kakor vidite, tudi slovenskega jezika skoraj popolnoma pozabil*) in sicer med težavami in nadležnostmi mojega življenja v tej solzni dolini; nikdar se mi ni pripetilo, da bi bil od Vas kaj novic dobil in sam nisem vedel, če ste le še živi, ali ne? Od 1868 leta. mislim, nisem več Vaših pisem dobil; in zadnjikrat, ko sem le še kaj slišal od Kranjske dežele, je bilo o gospod Jamnikovi novi maši. Ko mi je došlo Vaše zadnje pismo, sem bil še v Turinu, kjer sem zadosti odrastel, pa tudi večkrat nevarno zbolel, ter sem se v Genovo podal 1. 1869, kjer sem se od tistega časa učiteljstvu udal. V Genovi in v drugih mestih Ligurije sem bil do 1. 1877. Tam sem se učil modroslovstva. bogoslovstva in matematike, in ko sem postal učeni k, sem se v tehniških in mornarskih šolah učil laške literature, matematike in zvezdoznanstva. V malem travnu 1. 1877 me je neki frančiškan, župnik v Aleksandriji, pregovoril, da bi se v Egipt podal, in ko sem tukaj prišel, sem našel še svojo mater in sestro. Te me pa niste ljubili, in mnogo svojih žlahtnikov. ki so še bogati doslej, nočejo me spoznati in to zato. ker nisem bil bogat.*) Jaz pa z božjo pomočjo sem našel *) Kavno nasprotno: čudno, da čez toliko let Jurče še tako lepo slovenski piše. Vr. *) Iz teh besed se da rešiti uganka, zakaj da je bil pokojni bogoljubni Nikolaj Olivieri tega dečka sebi pridobil in pripeljal v Evropo: bil je namreč deček nekako zapuščen in njegova duša v nevarnosti, sicer pa velikih dušnih zmožnosti pri nekih telesnih nepopolnostih. On ni bil rimo-katolik. ampak Kopt, izviren Egipčan. Beseda Kopt Gubti je ravno to, kar Egipt, Egipčan. Kdor je bil že v Jeruzalemu in v cerkvi božjega groba, je lahko videl, da Jezusovemu grobu v cerkvi božjega groba je pritaknjena mala tudi tukaj različne službe, bil sem učenik v mnogih šolah, naučil sem se francoskega in angleškega jezika in tudi greškega. Govorim arabsko, ter si služim kruh, kolikor mi je mogoče. L. 1881 sem se oženil z neko jako dobro in pošteno greško deklico in mili Bog mi je zakon blagoslovil, kajti moja žena od šizmatike prestopivši. kar je bila. je zdaj dobra in pobožna katolikinja. kakor tudi eden njenih bratov.*» Bog mi je dal pet otrok, pa le dva živita; eden je je 12 in drugi tri in pol leta star. . . Leta ko je bila tukaj grozovita vojska in strašno morilstvo, sem moral z družino vred podati se v Neapel, kjer sem dobil službo v neki šoli L 1883 sem se vernil v Egipt. Od tistega časa sem služil v mnogih šolah različnih mest in te /.adnji dve leti sem v službi v frančiškanski šoli v Aleksan iriji. Nikdar nisem bil bogat in zdaj sem celo bolj reven, ko v preteklih letih. Večkrat sem bil smertno bolan. Tatje so me dvakrat okradli; pervikrat v Kairu in drugikrat tukaj v Aleksandriji. Pa naj bode počeščena in naj se zgodi sveta volja Božja v vseh rečeh; sicer pa sem vedno bil zadovoljen s svojim stanom. Življenje je jako kratko in žalostno, božja ljubezen je pa večna, ter se mi zdi, da človek bi zelo bil neumen. ako bi za prah tega puhlega sveta pozabil ali zapustil Boga in večno veselje. Zato sem se navadil v Božjo voljo vselej vdan biti, ali celo prijetne se mi dozdevajo britkosti in revnosti mojega popotvanja. kajti nič ne želim na t«-m svetu, kakor le Božjo milost in odpuščenje mojih mnogih in velikih grehov. Vendar prosim vsak dan dobrega Boga in njegovo milo Porodnico, da bi poskerbljevali za naše vsakdanje potrebe, ktere so v resni« i jako velike. ker v moji zadnji bolezni smo morali prodati vse naše hišno orodje, tako da zdaj nimamo niti stola, da se vsedemo in v resnici živim » zel«» revno, ker moji prihodki so jako nizki in ubogi i Ne vem, če Vam bo mogoče in če hote hoteli nam pomagati v tej naši revščini, pa spoznam, da akoravno bi Vam to mogoče bilo, jaz nisem vreden tolike Vaše dobrote, Vendar nikakor ne mislite, da sem pozabil Vaše mi-lodarnosti ne. kajti vselej se spominjam Vaših .skerbi in neštevilnih dobrot; in vsak dan molimo milega Boga. da bi Vam poklonil na tej zemlji in v nebesih neskončno plačilo za vse Vaše dobro «Ijanj«- Moja žena in moja otroka znajo Vaše ime in neprenehoma se spominjamo v svojih molitvah svojih dobrotnikov. Zopet se Vam zahvalim iz vsega ser« a za vse. kar ste v mojih otroških letih storili za Vašega hvaležnega Jurja Hermina. in Bog naj Vam po»leli še mnogo srečnih let živeti in v nebesih vživati srečn«j večnost »Kon»-«- na.-l i kapeličica, ki je koptovsko sveti>če zraven božjega groba. Kopti so dvojni: zedinjeni in nezedinjeni. iiirgis i.lur«*ei llerimna je katoliški Kopt bil je že tudi birtnan. ko je prišel v Ljubljano. Popotvaje 1. 18r»6 skoz Aleksandrij«» v Jeruzalem želel spi» «tovq-riti z materjo Jurčetovo in sporočili so l»di materi v samostanu, da tisti gospod, pri kterem je njen sin spr«ijet v Evropi «»beied F>andži) je tukaj in bi rad z matfrjo govoril zarad njenega sina; toda le sestra Herminova je prišla, matere ni bilo. ne vem /.arad kacega zaderžka? O očetu ni nikoli nič pravil; najberžp je bil že zgodaj šel v večnost. Vr. *) Tedaj je Jurij Hermina slednjič vendar nekak misijonar. Vr. *) Sedaj je tudi to službo zgubil, ker je frančiškanska ftola prenehala. Vr. Naši prihodnji Salezijanci. (I)*lje.) Zdaj sem pa menda vse, vsaj poveršno povedal, kar sem pri obiskovanji don Boskovega zavoda Sa-lezijanosvetim svitu vede; Seboj naukov si mi dal — Oj zlata vredne ve besede!... Jedino željo je serce Na svetu tem poznalo tvoje: Da posvetim kdaj v prid cerkvč Vso moč in delovanje svoje. A včakati svitlo nebo, Ni sreče te ti dopustilo. Poprej zatisnil si oko. Ko hrepenenje se spolnilo. Od zgoraj čuj zdaj nad menoj. Pri Bogu prosi blagoslova, Da kdaj namen dosežem svoj, Naj bode mi pomoč Njegova! Naj pesem te tedaj slavi, Nezabljeni dobrotnik blagi, Naj radosti ti večno bdi Tvoj duh po slavni zemski zmagi! J. V. Tihomil. Obe materi. Otožna, glej. pri grobu mati Prebridko plakajoč stoji, Ter plakajo za bratom brati, Ki v zgodnjem černem grobu spi. — Bridkejše mati Cerkev plaka Pred sabo često sina zroč, Ki kazen — večna smert — ga čaka, Ker ga odeva grehov noč! J. V. Tihomil. Razgled po svetu. Dun^j. (f Nadvojvoda Albreht.) Vsa Avstrija žaluje, ker iz mesta Arko se je 18. svečana razširila žalostna novica, da je preslavni nadvojvoda Albreht svoje vsestransko junaško življenje sklenil in sicer v 78. letu svoje dobe. Kakor je zaslužil, preslavljajogav.se stroke človeške veljave: preslavlja ga učenost kot svojega, kot družbenika višjih svetnih znanstev; preslavlja ga vojaštvo kot velikana junakov, ker ne le dejansko se je skazoval zmagovitega, temuč tudi pisal je dela o tej stroki; preslavlja ga pa zlasti tudi Cerkev, kajti bil je nadvojvoda Albreht vsestransko popolnoma mož in junak — tudi v dejanskem spoznanji sv. vere. Dan danes je mnogo tako imenovanih velikanov le enostranskih, le v eni ali drugi stroki znamenitih, v tem pa, kar je bilo vselej in je zares pervo, so pa prav slabi možiceljni, ali pa še to ne; nadvojvoda Albreht pa je bil po zunanjem in po znotranjem popolnoma katoličan. On je spremljol sv. Cerkev vseskozi v njenih opravilih, prejemal večkrat ss. zakramente, redno opravljal molitve, vdeleževal se cerkvenih šeg in skrivnosti, prišel je (kakor nam je povedal neki prijatelj, ki je bil sam priča) n. pr. tudi k pepeljenju na pepelnično sredo, kar bi se marši-kterim posvetnim velikanom komaj vredno zdelo. „Slovenec" piše: Tolažbo mn je dajala pred vsem živa, djanska vera. Iz svoje palače imel je vhod v oratorij avguštinske cerkve, kamor je tudi velikrat-v delavnikih hodil k sv. maši. O neki priliki imel je v Pragi prebiti v gradu nekega plemenitnika. Njegov adjutant pride pogledat napravo in naravnost povč, da mora biti vravnano bolj prosto, in pa v Gotovo bodo katoličani globoko ginjeni, ko bodo čuli, da nam ne morejo nič prijetnejšega storiti in da njim in Cerkvi ni nič boljšega za izveličanje, kakor da tako ugodijo Našim željam, ter da s svojo gorečnostjo pripomorejo, da se tudi res srečno izpolni vse, kar smo uredili v blagor jutrodeželskih cerkev. Bog, čegar slava je razširjanje kerščanske vere in združenje v veri in nauku, naj blagoslovi v svoji dobroti naše želje in da cveteti to podjetje; in kot zastava najbogatejših božjih darov podelimo vam, častiti bratje, vašemu duhovstvu in vašemu vašemu narodu v ljubezni Svoj apostoljski blagoslov. V Rimu pri Št. Petru 24. grudna 1894 v 17. letu Našega pontifikata. Leon P. P. XIII. Kitica cvetic. Na grob t župnika Val. Sežuna vsadil M. P. (Dalje.) Cvetica nada. „Zopet vas bom videl, in vaše serce se bo veselilo, in vašega veselja vam ne bo nihče vzel. Na svetu boste imeli bridkost, ali zaupajte, jaz sem premagal svet." (Jan. 16, 22. 33.) Tako je dejal na dalje nebeški ženin odhajajoč v nebesa zvestim dušam, katere je zapustil na zemlji, tako govori še danes. Cvetico nade je pustil poleg vere vsem onim dušam, ki hočejo biti kedaj pri Njem v nebesih: naj jo lepo goje v pozemskem življenju. Cvetica nada je druga taka plemenita cvetica, ki tudi v jeseni, v pozemskem življenju lepo vsklije in raste in blago diši in 03tane sveža v zimi in ledu. in veže z večno pomladjo. Če je pozemsko življenje kakor jesen viharno in bogato ploh in neviht in pišev. stisk in nadlog, glej, človek, cvetico nado, ki ti kaže v vsem tem vojskovanju srečen konec, nebeško plačilo, večno vzveličanje: „V upanju namreč se zveličamo." (Rim. 8, 24). V sercu raste ta cvetica: „To upanje je hranjeno v mojem sercu." (Job, 19. 27). Najprej vera, za njo cvete nada: Upanje to je namreč terdno čakanje večnega življenja, nebeške blaženosti. Večno blaženost pa nam kaže in podaja vera v Kristusa Gospoda. „Zato. da kedo upa, se zahteva, da se mu postavlja predmed upanja kot mogoč za dosego. Predmet upanja pa je pervič večna blaženost in in drugič božja pomoč. In oboje se nam podaja po veri, po kateri nam postane znano, da moremo priti k večnemu življenju, in da nam je za to pripravljena božja pomoč. Torej je jasno, da je upanje za vero." (Sv. Tomaž II. 2, 17, 7). Zato pravi apostelj: „Kedor hoče k Bogu pristopiti, mora verovati, da je, in da je tistim, ki ga iščejo, plačevalec." (Hebr. 11, 6). Po veri v sveti evangelij ima človek upanje: „Zaradi upanja, ki je vam shranjeno v nebesih, o katerem ste slišali v besedi resnice evangelija." (Kol. 1, 5). Sedež poglavitni pa ima nada v volji človekovi, dočim ima vera svoj sedež v razumu. Upanje je namreč neko gibanje človekovega poželjenja k božji dobroti, kakor more doseči to dobroto po božji pomoči. Človek pa ima dvoje poželjenje k dobremu: čutno in nadčutno, nižje in višje: višje poželjenje se imenuje tudi volja. Ker božja dobrota, večna blaženost, ni čutna dobrota, zato je upanje v višjem poželjenju, v volji.— Kar upa človek, ne vidi: „Kar kedo vidi, čemu bi to upal." (Rimlj. 2. 24). Pa za to upanje ni neplemenito. Predmet upanja je duhovno dobro. Duhovna dobrota je pa zmiraj bolj plemenita kakoč Čutna, vidna: „Kar se vidi je časno, kar se pa ne vidi, je večno." (II. Kor. 4. lsi; telesne stvari imajo vsled tvarine, iz katere so. mrakoto in senco: zato pravi modri kralj; „Prehod sence je naš čas." (Modr. buk. 2. 5), duhovne stvari pa imajo same po sebi jasnost in svetlobo: zato pravi Salomon: „Modrost je svetla in nezvenljiva. Na njo torej misliti, je popolna razumnost" (Modrost, buk »i, 13. 16). Ako človek upane stvari ne vidi naravnost, jo pa poterpežljivo pričakuje: „Ako pa to. česar ne vidimo, upamo, poterpežljivo pričakujemo." (Rim. S, 25». In nas podpira Božja pomoč: „Takisto pa tudi Duh pomaga naši slabosti." (Rim. 8. 261. Upanje večne blaženosti ni nedostojno ali neplemenito. ampak kar najbolj prikladno razumnemu človeku: _Ko se bo prišlo h kakošni nemogoči stvari, tedaj ljudje odstopijo," je dejal Aristotel (III. Ethic. c. 3i. Večna blaženost pa ni nemogočna, obratno, mora biti glede na sedanjo naravo človekovo, ker po nji hrepeni. Kakor božja vera ima tudi božje upanje izvestnost in terdnost človeškega upanja. V božjem upanju upamo zaradi Božje resničnosti in zvestobe, ki presega vsako resničnost in zvestobo človeško: Bog je najbolj resničen: „Zvest je Bog v vseh svojih besedah." (Psal 144, 13), in najbolj zvest v spolnovanpi svojih obljub- rNebo in zemlja bosta prešle, moje besede pa ne bodo prešle." (Mat. 24. 31): in je brez vsake krivice: „Zvest je Bog in brez vsake krivice." (5. Mojz. 32. 4). Človek pa? „Vsak se varuj svojega bližnjega, in ne imej zaupanja v nobenega brata svojega" (Jerem. 11. 4): nikdar ne sme človek zaupati tako v kakega človeka, kakor na j»ervi vzrok, ki nagne in pripelje k blaženosti, k zadnjemu namenu človekovemu, ker človek je stvar, grešna stvar in ne more dati blaženosti. kedor tako zaupa in in vse upanje stavi v človeka, malikuje in odstopi od Boga: „To pravi Gospod: Preklet človek, kateri zaupa v človeka, malikuje in odstopi od Gospoda-(Jerem. 17, 5). In takisto ne sme človek zaupati v kakošno drugo stvar: „Bogatinom tega sveta zapovej. da naj ne bodo visokih misli, in da naj ne zaupajo v nestanovitno bogastvo, ampak v živega Boga" (I. Tim. 6. 17). Gospod sam more in mora biti človeku upai^e: „To je pot, hodite po njej, in ne zavijte niti na desno niti na levo. (Iza. 30, 21). Zato opominja apostelj: „Deržimo se nepremakljivo spo-znaja svojega upanja, zvest je namreč, kateri je obljubil." (Hebr. 10, 23). V božjem upanju ne more biti nič napačnega: „V upanju ni napačnega: kajti nihče ne upa doseči večnega življenja s svojo lastno pomočjo; to bi bilo prederzno zaupanje, temveč s pomočjo milosti ; če bo v tej vstrajal, bo popolnoma in nezmotno dosegel večno življenje." (Sv. Tomaž II. 2, 1, 3). S pravico vzpodbuja sveti Peter: „Bodite vsoiej pripravljeni odgovor dati vsakemu, kateri poprašuje po vzroku upanja, katero je v vas." (I. Pet 3, 15). Plemenita je cvetica nada. (Dalje uasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Ljubljana. (Tudi nekaj za pust. Odperto pismo ubopih duš v vicah.) Prečastiti gg. pridigarji. ki bodete o tridnevnici pustne dni imeli cerkvene govore! — in preblagi verniki, ki boste prejemali te dni ss. zakramente! Prosimo vas v svojem neizrekljivem terpljenju, spominjajte se tudi nas pre-u bogi h terpink. Skoz celo leto se nikoli tako malo na nas in na naše grozno terpljenje ne misli, kakor ravno pustni čast, ko svet dirja, divja in se peha za svetnim veseljem. Prečastiti gg. pridigarji! prosimo Vas toraj v imenu najsvetejše Božje družine Jezusa. Marije in sv. Jožefa, in v imenu najsvetejših Sere Jezusa in Marije, priporočujte nas v svojih govorih vernim poslušalcem in častilcem presvetega Rešnjega Telesa, da se. ker si bodo te dneve sami sebi kaj boljšega privoščili, tudi našega silnega terpljenja spominjajo, ter nam s svojimi molitvami, prošnjami in odpustki iz ognja vic pomagajo. Bodite vsi proti nam usmiljeni, da boste tudi Vi usmiljenje dosegli, za kar Vam borno gotovo pri Bogu prosili, kadar bode čas našega terpljenja končan. Lepo in ponižno prosimo. — naj sežejo naše besede in prošnje do Vaših usmiljeni sere. Vi prečasti gg. pridigarji in dobri kristjani' — Z Ifja (Pobožen kmet.» Prav in spodobno je. da proslavljamo može. ki so zaslužni za cerkev, narod in deržavo. a prav je tudi, da se spominjamo verlih. pobožnih kmetov, katerih delokrog je sicer omejen, pa tudi zelo važen Pogosto kmetje zdihu-jejo. da niso učene glave, ter mislijo, da le gospodi sreča cvete, toda prava sreča si je tihoto in samoto izvolda. in kinetič jo najde, ako je išče po stezi pravic, resnice in pobožnosti, kakor ranjki Janez Vira nt. pobožen kmet Iške tare. kateri je umeri 1 s. januvarja t. I . star 7:» let. Ranjki je imel posestvi» na Dobravi-i. eno uro od farne cerkve oddaljeni vasi Dobra vira s '-erkvii župnik že pri nastopu župnije željo izrekli, naj bi se molilo v cerkvi ob nedeljah in praznikih vsaj četert ure pred začetkom službe božje- oglasil .h je ranjki Janez, da bode on to pobožnost oskerboval in res. molil je glasno sv. rožni venec pr»-d prič.-tkom vsake službe božje: ljudstvo je hitelo v cerkev, za njim pobožno molilo, tpr se-lako z zbranim duhom pripravljalo na službo božjo. Vodil je tudi vsako nedeljo in praznik po sv. maši in po keršč. nauku pobožnost sv. križevega pota, pri kteri pobožnosti je ostajalo v f-erkvi mnogo faranov, posebno pa se je mladina gnjetla okoli starega moža. ter ga spr^mljevala od postaje do postaje. Da smo ga vsi vsled te njegove gorečnosti hvaležno ljubili, je jasno. Ranjki je bil tudi veri tretjerednik, ter nadzornik tukajšnje čez 300 udov obsegajoče skupščine sv. Frančiška. Redno je zahajal k mesečnim shodom, obiskoval bolnike, posebno še ude 3. reda, spremljal merliče na poslednji poti, in vdeleževa! se vseh procesij, pri kterih je vedno na glas molil sv. rožni venec. Vsako leto je šel na božjo pot na sv. Višarje in na Križno goro, ter dajal Bogu dolžno čast in hvalo za prejete milosti. Lansko leto šel je z mnogimi rojaki na sv. Višarje. in ti pripovedujejo, da med potjo niso skoraj ničesar govorili, in če so kaj spregovorili, bilo je o Bogu in njegovih svetnikih. Večinoma so molili sv. rožni venec, ter vmes zapeli kako pobožno pesem. S kakim veseljem je pač gledal Jezus na take romarje. On ki je rekel: Kjer sta dva ali so trije v mojem imenu zbrani, tam sem jaz v sredi med njimi. Sploh je bila molitev pokojnega Janeza njegovo naj prijetnejše opravilo. Razven ob nedeljah in praznikih zahajal je tudi pogostoma ob delavnikih k sv. maši. ter redno vsaki mesec, o mesečnem shodu 3. reda. pa tudi vmes o večjih praznikih pristopal je k angeljski mizi. Na praznik sv 3. Kraljev povabili so ga preč. gospod župnik, kakor tudi navadno ob velikih praznikih v župnišče, ter oskerbeli mu potrebno kosilce; čutil je takrat že kal bolezni v sebi, zato je skoraj jokaje pripovedal, da ne bode mogel več voditi pobožnosti sv. križevega pota. In res le naslednjo nedeljo še smo za njim molili pred službo božjo in združeno sv. križev pot; v ponedeljek potem se je ulegel in po štiridnevni bolezni je po prejetih sv. zakramentih za umirajoče s križem v roki prav mirno zaspal v Gospodu. Njegov pogreb je bil častitljiv, mnogoštevilni farani so mu prišli skazat svojo ljubezen in hvaležnost. V zahvalo zapeli so mu vsi zvonovi brezplačno, in na pokopališču ni bilo videti očesa, v katerem se ne bi lesketale solze bridke žalosti, ko so pri odpertem grobu zahvalili se mu preč. gospod župnik v svojem in faranov imenu za njegovo stanovitno, vzgledno in gorečo pobožnost, ter rekli, ponižno in borno je živel ranjki Janez v svojem kmetiškem stanu, a zaupam, da je sedaj bogat dobrih del v večnost se preselil, in da mu je usmiljeni Jezus preskerbil večno plačilo v nebesih, ter sklenili z besedami: Daj mu Jezus, naš pastir, večni pokoj, večni mir. Naj še opomnim, da ranjki Janez je pri raznih priložnostih izgovarjal te-Ie zlate besede: „Bojim se, da bi se Bogu zameril." Moral je od posvetnjakov tudi marsikatero grenko preslišati zaradi svoje gorečnosti, ko so mu celo očitali, da išče le posvetne hvale, da je plačan za svojo molitev; in res. večkrat je potožil, da ga odvračujejo nekateri od cerkve in molitve; pa odgovoril jim je, da bi sicer rad odjenjal in bolj zložno živel; pa bojim se, da bi se Bogu zameril, in radi tega je ostal pobožen, pošten in pravičen do konca življenja Blagor njim, ki v Gospodu umerjo. njih dela gred6 za njimi! Iz Egipta. (Dogodbe Jurčeta Hermina.) Pokojni Nikolaj Olivieri, ki je pred nekimi leti umeri v sluhu svetosti, ker je na stotine sužnjih otrok rešil iz telesne in dušne sužnjosti. je bil pripeljal več tacih otrok, kakor sem omenil tudi v prejšnji „Danici", tudi na Kranjsko. V Ljubljani je bil med drugim dobil tudi sprejete v za dva mala dečka, namesto teh je pa s svojim tovaršem Veri-jem prevzel dva stareja zamurca, Stanisla in Jožeta, ki ju je peljal na Italijansko za nadaljno odgojo v prid afrik. misijona. Omenjena nova sta bila. Aleksander, ki je pozneje umeri v Neapolu v zamurskem vstavu, in Jurče Hermina. ki je bil pozneje tudi oddan na Italijansko, ker nikakor ni kazalo, da bi se mogel spalnici mora stati tudi klečalnik. kakoršnega v tako kinčeviti dvorani niso imeli in so ga morali na posodo vzeti pri sosednjem župniku. Verskega duha je pospeševal tudi pri svojih vojakih; zanje je romal na sv. Lušarje v zahvalo, da mu je Marija na prošnjo romarjev vojakov bila izprosila ljubo zdravje. Da so nasveti sedanjega vojniškega škofa tako srečen vspeh dosegli, je največ zahvaliti pokojnemu nadvojvodu. Podpiral je Lecnovo družbo in druge dobrotne naprave. Kadar je zbolel, je naročil ob nedeljah in praznikih v sobi sv. mašo, in ginljivo je. s koliko pobožnostjo je poslednjo soboto 16. t. m. prejel sv. Popotnico in sv. poslednje olje zvečer. Bog daj preslavnemu nadvojvodu večni mir! G-erški razkol v turški sužnjosti. Razkolni Gerki v Carigradu so dobdi novega tako imenovanega „občnega patrijarha." ki bi imel biti glava nezedi-njenih Gerkov, ki so pod turškim oblastvom. Imenuje se Antim VII. poprej metropolit otokov Leros in Ka-limnos. O tej priliki segajo poročevalci, kakor „Po-polo,M nekoliko v osodovito zgodovino carigraških ekumenskih patrijarhov. odkar se je nesrečna jutrova cerkev odtergala od Rima in postala ne le razkolna. temveč po nekoliko tudi krivoverska Prišla je namreč 1. 1453 v turške roke in kervavih solz je vredno, kako bridko je plačevala in plačuje svuj odpad od matere Ce»kve. Zadnji patrijarh Gregorij IV. je zarad svoje vdanosti do rimske katoliške Cerkve terpel toliko draženja in napadov, da se je moral umakniti iz Carigrada in je v Rimu umeri; cesarju Konštantinu XII pa se ni sponeslo izvoliti patrijarha naslednika. Sultan Mahomed II pa ga je kmalo imel, namreč nekega Gregorija. ki je bil mož po sultanovi glavi, ali zagrizen sovražnik zveze z rimsko katoliško Cerkvijo. Od tistega časa se je vedno huje pogrezo-vala čast in veljava v razkolniški cerkvi v musul-manski sužnjosti. Nastalo je namreč pravilo: Sultan plčni patrijarha, patrijarh škofe, škofje duhovne, duhovni pa vernike. Tedaj vsi v bridki sužnjosti! Pa-trijarhi so imeli naložene velike letnine, pa takso za volitev, in kteri je več ponudil, je pred drugimi imel prednost do ekumenskega patrijarhata. Bil je med prosivci eden pijači vdan. in ta je zaklical: „Sultan dobiva pri vsaki izvolitvi 2000 cekinov; dobro izvolite mene, in dajal jih bom vsako leto po 2000.u Precej je bil odbit Simeon in bil je izvoljen pivec Rafael; bil je tako vinu vdan, da je na veliko noč v cerkvi zaspal in padel s patrijarhatskega sedeža. Vse to se je pripetilo pod sultanom Mohamedom II. Tako kazen so si nakopali Gerki s svojim odpadom od rimo katoliške Cerkve. Kako so sultani žulili razkolne patri-jarhe, kaže to, da od 1. 1453 do 1700 se je bila 88krat menjala patrijarhatska služba, tedaj je počez vsak gospodoval dobri dve leti. Veršile so se namreč naj strašnejše reči. L. 1821 je bil patrijarh Gregorij na sumu. da se je vdeležil greškega upora in Turk ga je dal obesiti! In od takrat do 1855 je bilo 17 novih patrijarhov, tedaj v 34 letih njih 17! Kakošen vpliv ima sultan pri volitvi patrijarha, se vidi iz naslednjega: Snidejo se dvanajsteri metropoliti in ta sinoda predloži visoki porti imena tistih, ki bi utegnili zmožni biti za volitev. Turška vlada iz tega zapisnika izbriše tiste, ki niso po njeni volji (personae ingratae), in ta tako zrahljani zapisnik pride pred drugi zbor (sinodo), ki je sostavljen iz 200 cerkvenih oseb, med kterimi so tudi laiki. Ta zbor izbere izmed zapisanih tri, t. j naredi tako imenovano „temo," in poslednjič že omenjeni metropoliti enega izvolijo, navadno pervega v temi. Zadnjič tedaj, ko se je bil odpovedal patrijarh Neolit VIII. je bil turški vladi predložen zapisnik z 29 imeni ali kandidati. Sedem jih je visoka porta odvergla in sinoda 200 oseb je predložila sultanu temo. v kteri je bil pervi expatrijarh Jochin III. drugi Antim in tretji Gregorij. patrijarh v Adrijano-polu. Joahin bil bi tudi najbolj zaslužni, on je mnogo cenjen od boljarov in od ljudstva ima tudi veliko sočutje tudi pri druzih šizmatiških < ¡erkih zunaj Turčije in se odlikuje z učenostjo in terdnim. moškim značajem. Toda. poslušajte! On ima neko tehtno znamenitost: nagiba se k Rimu. Bil je tudi že popotoval v večno mesto, da bi si dobil pojasnila oziroma na razne točke o veri in disciplini. Njegova zopetna izvolitev v patrijarha carigraškega pomenila bi en korak k zedinjenju; to ni všeč nekteriin članom razkolno-jutrove cerkve Zato je bil izvoljen Antim VII. Ali vse to pojasnilo vender kaže. kakošen duh je pri boljarih. pri ljudstvu na Turškem in zunaj Turčije med Gerki, kaže. de prizadevanje Leona XIII ni zgubljeno; kaže. da Slomšekova bratovščina sad rodi. Revščina afrikaaskih otrok. (Pismo br. .lulij-a iz Marianhilla.) Cenjene čitatelje bode morda zanimalo vedeti, s čim preživimo naše gojen«v. Na t«» lahko in hitro odgovorimo: Naši čemi otr< « i se prežive samo s turšico (koruzo) in z zelenjavo Zaradi velike revščine in mnozega števila otrok - ne umremo drugače. Opoldne dobi vsak nekaj rpališau -di kake zelenjadi („pališ" je jed. podobna naši „polenti"), poleg tega pa še košček kruha ali sadja. — Zvečer imajo to. kar jim ostane opoldan, in pa košček kruha. Zjutraj dobe zopet to, kar jim je ostalo od prejšnjega dnč; če pa tega ni. imajo za zajuterk „pališ"4 brez kruha. „Pališa in kruh sta le iz turščine moke, brez zabele in kake dišave. — s--I je vsa za-ščimba; juhe ali mesa ne pokusijo nikdar. Ravno tako n^ dobe ničesar popoldne. — Vendar so skoro vsi zdravi in čili. Nekateri so celo tako pametni da spravijo kruh opoldne v žep. ter ga pojedo popoldne. — Videl sem undan dečka, ki je imel v roki lepo breskev, a ker je videl, da tudi drugo za njo željno pogledujejo, jo je razdelil na pet jeJnakih delov in dal vsakemu izmed štirih tovarišev po jeden del. — Hrana je torej, kakor vidite. jak<» priprosta. Mislim, da nimajo v celi Avstriji v nobenem zavodu tako slabe hrane... In čeravno je hrana tako slaba in pičla; vendar je treba neštevilnih darov, da preživimo skoro tisoč otr«'»k. - Da bi opisal, koliko obleke potrebujejo otrori, mi ne ostaja časa. Oblačila raztergajo neizrečeno veliko, ker se niso še nikdar učili, kako se nosi obleka, in ker so navajeni vedno okrog skakati, posebno divji zulovski otroci, kterih živa kri ne dopusti, da bi bili pri miru; skoro vsak dan pride do deset otrčk z razterganimi oblačilci ter zahtevajo druzih novih Vedno in vedno prihajajo prošnje od raznih misijonskih postaj, naj jim pošljemo sukna. Vzgojitelji otrčk si to lahko mislijo. Večina dečkov spi na slami; mnogi kar na golih oleh. — Pomanjkanje terpimo na vsem; miz je zopet in zopet premalo. žlic tudi premalo, postelj premalo, obleke isto-tako premalo. — Posledica tolike revščine je, da so otroci bogato obdarovani z raznimi nadležnimi živalicami kakoršne so povsod znane. — Marsikdo nam je že svetoval, da naj nikar ne vzamemo toliko otrok v zavod: — kaj pa hočemo v drugač ostanejo nesrečni za vselej. Tu more le Evropa pomagati, ki ima toliko tisočev za razkošje in druge nepotrebne stvari. (Echo aus Afr. 1894 > O kako hvaležni bi morali biti Bogu starši in otrori pri nas. ki ne terpe tacega pomanjkanja! 1. Bratovske zadeve molitvenega apostol jstva. Nameni za mesec svečan (februar. 1895.) a) Glavni namen: Rast v ljubezni do bližnjega. b) Posebn i nameni: 23. SV. Peter Damjan. Kardinali. Kat preiskovanje sv pisma Značaj no misleči katoliški zdravniki za mesta in deželo. Božjastni. 24. Sv. Hatlja. Ceščenje presv. Zakramenta. Apostoljski delavci za več zelo zanemarjenih božjih vinogradov. Vravna-vanje mej. 2."». SV. Talbarga. Zadoščenje za razžaljenja Božja v teh dnevih. Zvonovi za neko cerkev Jezusovega Serca. Obvarovanje pred popolnim oslepljenjem. 2»>. Sv Mehttlda. Boljše spoznanje, bogastev božjega Serca. Varstvo /oper hudobna zalezovanja Tovarniški in rudniški delavci. 27. Pepelnlčna sreda. Sv. Leander. Vestno spolnjevanje postne postave. Kksercicije za moške delavske družbe. Vincenške konlerence. 2*. Sv. Remaa. Vstanovitev keiščanskih družb za učence. Vse doposlane. a ne še uslišane zadeve. Meseca svečana in prihodnjega sušca umerli udje molitvenega aj»ostoljstva in Jezusovega Serca bratovščine. n. Bratovske zadeve N. 1). Oosp* presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov. Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. prešest vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Ponižno se priporoča v gorečo bratovsko molitev, neka oseba da bi neki škodljiv namen opustila in da bi se vsled tega dober uspeh doveršil. (Op. Oddan 1 gld. na svoje mesto. Vr.) - Neki bomben duhoven za dušno in telesno pomoč. — Malo zvest inladene* za poboljšanje. — Bolehen duhovni pastir in prijatelj. — Za srečo pri kupčiji. Zahvale. V neki okoliščini zatekla sem se k sv. Antonu, lurški Materi Božji, Sercu Marijinemu in sv. Jožefu in njim na čast opravila devetdnevnico. Bila sem uslišana prej ko sem mislila. Zato izrekam Bogu in velikim priprošnjikom Božjim najpriserčnejšo zahvalo. M- J> Listek za raznoterosti. LJubljana. Bog Vsemogočni sklenil je v svoji neskončni modrosti našega preljubljenega, nenozab-Ijivega sina, brata, vnuka in nečaka, gospoda Ivana Med i č-a, bogoslovca 2. leta. po dolgi mučni boleh-nosti in bolezni, večkrat previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v torek ob y. uri zjutraj, v starosti 23 lčt£ poklicati k sebi v boljšo bodočnost. Pogreb dragega pokojnika bil je v četertek, 21. t. m. o poli oih popoldne iz hiše žalosti, Dunajska cesta št. 32. Sv. maše zadušnice darovane bodo v župnijski cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 19. februvarija 1895. Terezija Medič. mati. Marija Medič, stara mati. Peter. Franc, .Jakob. Pavel, bratje. Alojzija, Ana, Minka. sestre. 0. Kalist, Jožef, Franc, strijci. Ljubljana. Tužnega serca naznanjamo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem žalostno vest, da je Bogu vsega mogočnemu dopadlo, našo predrago soprogo, oziroma mater, staro mater in taščo Fran-čiško Romano Pogačar, 15. t. m. ob :t/4 3 zjutraj v 61. letu njene starosti, po dolgi mučni bolezni, prevideno večkrat s sv. zakramenti poklicati k sebi. Sprevod drage ranje bil je v nedeljo, 17. t. m. o poli 5. uri popoldne iz hiše žalosti, kolodvorske ulice štev. 11. na pokopališče k sv. Krištofu Ss. maše se bero v farni cerkvi Marijinega Oznanenja mesec dni, vsaki dan ob 8. uri. Venci so hvaležno odklonjeni, prosi se le za molitev in spomin pri sv. maši. V Ljubljani. 15. svečana 1895 Simon Pogačar, c. kr. vojaški oskerbnik v. p. soprog. Marija Detela, roj. Pogačar. Alojzij Pogačar c. in. kr. avstr. ogr. konzul. Karol Pogačar, c. kr. finančni koncipist. Otroci. Dr Franc Detela c. kr. gimnazijski ravnatelj, zet. Ana Pogačar roj. Aumayr, sinaha, Angela, Marija, Anton, Nežica, Franc in Lucija Detela, vnuki. Pokop, prav posebno lep in slovesen pokojne preblage gosp6 Frančiške Romane Pogačarjeve, s premnogimi spremljevalci iz vsih stanov, vojen od veb čast. g. župnika P. Kalista, bil je preteklo nedeljo popoldne o poli • petih. Bog daj veliki dobrotnici ubogih in predobri materi večni mir! Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: G. tajnik Pire dobro ohranjeno zimsko suknjo. — Z Dra/.goš prijatelj in dobrotnik 2 gld. — K. S. 2 gld. Preč. g zlatomašnik itd Jožef Nakus 3 gld. — Dobrotnik iz Št. Vida 1 gld. — Velečast. g. župnik Friderik Hudovernik več koscev za obleko. - Neimenovan gospod 5 gld. po č. g. A. Levičniku. Neimenovan 2 gld. — Za »kruhe sv. Antona« v namen, da bi se spreobernil neki šolski mladenič. 1 gld. — Neka blaga ljubljanska družina 25 gld. — Č. g župnik Štefan Jaklič 3 gld. — Neimenovan s pristavkom »Bodite usmiljeni!« 20 gld. — Novakovi 2 gld. — Neimenovan dobrotnik v dušnih potrebah 2 kroni, priporočen v molitev. — Neimen. oseba 1 gld. 50 kr. kot »kruhe sv. Antona.« da bi na priprošnjo njegovo dosegla, kar želi. — Neimenovana h »kruhom sv. Antona« 1 krono v dober namen. — Enako neim. 1 krono v dober namen. Za sv. Detinstvo: K. S. 2 gld. — Vipavska šolska mladina po č. g. Fr. Rajčeviču 3 gld. 40 kr. — C. g. Blaž Petrič, župnik v Velesovem, 8 gld. — Neimenovan 1 gld. — P. Benignus Snoj. katehet v Kamniku, 12 gld, 25 kr (Drugi darevi priti.)