Ratoliik cerkven lis«. Tečaj \1I. V Ljubljani 26. vel. travna 1859. I Asi II. SeitUmu cesarju Francu Jožefu o vojaki nad Sardin ram 1 *.><♦. *) Premagat Amalekov roj. Zavidnih tih bratov divjost. Gre Jozva ves screin na boj. Prem^ia sovražno krepost: Zakaj sc narodi serde. In mislijo prazne reči? Togotni si dajo roke. Njih s eni a nihče ne zmeči: Pozemeljski kralji Med sabo so djali: Prctergajnio stare zavore. Zaderžljejc svojih želja. Nespametni to govore. Pomazanc jih bode v oči. Vse hudo na njega vale kurjavci goreče peči, k' je storil zavezo, >zcl Cerkvi nje pezo. V nje senci v Narvikšiga kliče. Se moško sovražnikam bran". Pa Boff. k jc v višavi nebes. Se bo njih naklepam smejal. Gospod, ki pre\idi v>e čez. Bo v.se v zasrum vanje izdal: \ svoj' jez' jim govoril. Po serdu jim storil Ub.-ojenim rcpuMikanam. Hinjavskiin prijatlam vsim. O Cesar! ti vervanja Sin! Postavljen za to od Bosa. Ohrani cerkveni spomin. ki v sili zaupanje da; Za sveto pravieo. keršansko resnico \ scrcnosti si ledja opasal. Izderi si iz nožnic svoj meč. Pa .Mojzes je molil Gereče na gori. Preniajjo od tiospoda j«* sprosil. Ainalek otepen je bil. Glej. Goliat. raznesen, strašan Od Davida vdarjen je bil: Je v Božjim imrnu zaklan, kri svojo po zemlji razlil: Zdej Cerkev za brate. Posebno pa za-tc Ne jenja Gospoda prositi. De Goliat premagal nc bo. Zdej. kralji, naj k sercu vam gre. ki sodite zemlje obraz. Le vdajte Go>podu serce. Strah Božji pre.-unc naj va>: De v ogenj ne pahne. Vas strašno ne mahne. Ohrani pa svoje pravične. Ce terdno zaupajo va-nj. De b' skorej cvetelo drevo. Vsajeno že zdavnej v serce. De Cerkvi bo sjalo lepo — Oh solnce za svete želje. De jenja nadloga Okletis* krosa. De pridejo dnev' zaželenja Za verne na zemlji ljudi. L. D. te ktere besede o cerkrenih reče k. I. Orkvrne stavbe ali zidarije. |»o mnogoterih krajih keršanskiga sveta se je vnela gorečnost nove cerkve zidati, več pa še trud. stare cerkve popravljati ali do konca izdelovati. Nektere sloveče stare cerkve na pr. še niso doveršene; tako velika, po lepi go-tični šegi začeta cerkev v Kolonii oh Renu. pri kteri niso bile izdelane stranske ladije, ne zvoniki spredaj in na sredi, verh prekrižanja ladij, ne tudi sprednje lica velike in poprečne ladije. Tako tudi pri veliki gotični cerkvi sv. Štefana ua Dunaji ni še dozidan drugi zvonik. Tedaj se una cerkev v kolonii že več let dalje izdeluje, za cerkev sv. Štefana na Dunaji pa se je že tudi društvo zbralo, ktero namerja njeno popravo in izdelavo. Druge stare cerkve so poznejši čase mnogo zgubile od svoje perve podobe, z raz- •) Temu kratkimu žalospevu sim vzel v podsiavo 2. psalm. ker te vojske ne mislim kakor skipenje divjih strast, temveč kakor od pekla podoihano borbo huJiga zoper dobro, punta zoper red. Cerkvinih sovražnikov zoper njeniga varha. pod kterim se ona razcveta v prelepih družbah in bratovšio&h. Pis. nimi novimi, dostikrat celo napčnimi pritikliuami; tako se je zgodilo z romanskima cerkvama v Spiri (Speier) iu Rczuu ( llegeiishurg). Obe te cerkve ste bile poslednje leta predelane in prenarcjetie: za spir.-ko cerkev jc naš Cesar Franc Jožef veliko v denarjih pomagal, tudi osem iz kamna rezanih cesarskih podob podelil, ker mi ondi nckteii njegovih ccsai škili prednikov pokopani. Slovenska zemlja je le majhina; pa ec bi se hotla primerjati z večjimi deželami, po tej primeri veliko dela za lepoto lložjih hiš, de bi skorej marsiktero drugo deželo pretekala. Razuti mnozih novih cerkev, ki so bile postavljene v preteklim in v tekočim stoletji, so se jele tudi stare, po goticni šegi izdelane cerkve zlepsevali iu popravljati. De ne ponavljam, kar je bilo v Danici o tej reči ze pisano, naj smem izreči misel, de cerkev sv. Janeza v Mariboru ali Marburgu, ktera bo v prihodnje škofijska, bi utegnila po sedanjih pieiiarcdbah poslali lep zgled za druge enake poprave (zakaj poprej je bila njena golima oblika zlo spremenjena ). iu de se ho po tem še marsikje obudil duh ponaredite pri dobrih starih stavbah. Vender če kje hočejo cerkev po stari obliki izdelano popraviti in ponarediti, morajo dobro paziti in razločiti, po kteri šegi tle je izdelana. Tarih cerkev, ki so po naj starji ali bazi lični šegi sozidane. se v naših straneh skoraj več ne kaže. ra/on kar ostaja sledu pri škofijskih cerkvah v Terstu. Novimgradu. Poreču iu l*uli ali Poli. kjer so se nekdanje stavbe v poznejih dobah bolj po romanski šegi oblekle. Ce nima nekdanja stolna cerkev v Akvileji. ki jo je sozidal patriarh Popou. in posvetil I. 103|, podobe stare bazilike? ali sega že bolj na romansko obliko, kakor kažejo verbnji. iz polkrogov so-stavljeiii obrobki vnanjiga zidu? Čudno se mi je zdelo, viditi v naj novejšim popi-u avstrijauskiga cesarstva zaznamek. de jc velika akvilcjska cerkev golit ne šege. ktera šega sc jc vender še le v 12. stoletji pokazala, in sicer naj poprej v severni Francii. Znamnja nekdanje bazilične šege pa so te. dc ima podolgaslo veliko ladijo s stranskimi ladijami. ktere se razdelujejo z okroglimi stebri, de ji jc spredaj pristavljena lopa na nižjih stebrch. de se -oedtija ladija v koncu sklepa s polokroglim zadnikam ali apsido. dc je med ladijami iu apsido večjidel pridjana poprečna ladija. dc zidovje verhu ni pokrito z oboki, teriiuc le nekte-rekrati z ravnim stropam zaperto, tako de se znotraj v cerkvi večjidel vidi ves strešni oder. Zvonik sc jc pri bazilikah še le pozneje začel pristavljati, in z drugo stavbo ni v tesni zvezi. Zastran bizantinske in romanske šege se mora pomniti. dc bolj natančni stavbarji pervo in drugo popolnama razločujejo, in ne imenujejo vsiga sploh bizantinskiga. kar se je med bazilično in gotično šego zidanja verstilo. Prava bizantinska šega je prav za prav izhodtiji cerkvi bolj lastna, in se je v zahodnji cerkvi le po nekoliko rabila, naj več v tistih krajih, ki so bili kdaj v oblasti bizantin- skih ali grcških cesarjev, na pr. v Raveni: njeni začetek sega v šesto stoletje. Njena lastnija je v tem. de poglavitni del stavbe ni podolga*t, temuč se kerči v redovno okrog-lino. evetero ali osmerovoglino. in če ima podobo križa, je to gre-ki križ z enako dolgimi čveterimi konci. »Stranske ladije so premeiijene v okrogel obhod, ali v posamezne kapele. ki so pritaknjenc k mnogovoglini ali k okroglini: tudi polkrogli zadnji končnik ali apsida se derži le kakor kaka pritikliua: lopa v sprednjim koncu se večjidel ohra-nuje. \časih pa tudi opuša. Verh poglavi ne stavbe pa se končava z okroglo kuplo. tudi stran>ke kapele se zvcršu-jejo - kuplami ali s pidkuplami. Za večji staro cerkev bizantinske šege ne vem v naših krajih: ternovska cerkev v Ljubljani pa je nova stavba, ki utegne dajati zgled prave bizantinske zidarije, desiravno ima njena vnauja podoba lepotine. ki so bolj lastne romanski šegi. .Majhne stare kerstne ali grobne kapele bizantinske podobe pa se še nahajajo v neklerih krajih slovenske strani: na pr. kerstne kapele v Puli. Poreču in Novimgradu ali t itanovi; opušena grobna kapela poleg nekdanje farne cerkve sv. Petra v goi njim Mokronogu na iJoleiiskim. Vender take male stavbe v okrogli ali mtiogovoglati obliki so bile lastne ze pervim casam cerkvene zidarije, iu utegne se reci, de se je bizantinska zidai ija pii večjih cerkvah ravno iz zgleda tacih malih kapel iz-novala. Druga /.idarija. ki je v srednjih časih stopila na mesto bazilicne sege. se je poslednji ca s začela imenovati romanska -ega. ker je le zahoduji cerkvi lastna, zlasti rom:in-ki:n t.:;.odam: njeni začetek se stavi v deseto sto-lei|f Podloga romanske cerkve je sicer nekdanja bazilika: I lol^asta velika Iadija s stranskimi ladijami, potem pu-preciia Iadija /. zadnjim končliikam ali ap-ido. Pa z okroglimi stebri -e ver-tiio ali -preinenjujejo eveterov oglati pil-jarji: podoba stebrov, zlasti steberskih glavic, iu oblika goru>ih naklado v ali simsov ni več greška ali rimska, temu« drugačna. Glavice pri stebrih iu piljarjih so čvetero-vogla»e ali okrogle, s pasovi, okrogi. živalskimi ali tudi cltvi-kiioi podobami, in z mnogoverstnimi listi ozahšane. Stebciuo deblo je mogokrat zvito, ali s pasovi obdano: pisarjem -o večkrat polstebri na straneh ali t.a voglih priloženi: nakladi, venci ali sim-i niso iz golih lat. palic, in žlebov . tcmuc st. tudi sostavljcm iz okiogov, eveterovog-lin. zla-ti pa i/, polkrogov : stebri iu piljarji so med seboj s poi »kioglimi. v poslednje tudi s spica^timi oboki skle-ii|eiii. in nekterekraii nimajo ne glavic ne družiti nakladov. Na m«-oTi golila strešniga odra. ali ravnin stropov na verhu uzid|a se -ploh kažejo oboki, aii v podobi soda aii križa ali kupit-: le srednja Iadija je dolgo t u-a obderžala se ravni strop, dostikial |e bila se le v uovtjšiui easu z obokam pokrila, l udi vnauja podoba romanske cerkvene stavbc se k .ze diugaciia memo ba/.iii« ne ali bizantinske. Apsida v zadnjim koncil se vidi podaljšana v veliki kor. tako de s siedii|o m poprečno ladijo vred dela podobo podolgastiga ali niiiskiga kriza: le posamim se nahaja okroglina ali osinerov ogliua Zvonik se vzdiguje na sredi kriza, ali sla ^e po dva zvonika pristavijena k spredujimu I.« u . ali k popi t-cni ladii; zvonikov a podoba pa je evetero ali osiuerovo-glai.. s »piia-to streiio. Okna so podolgaste. s pol- ••kro^San aii pozneji cas tutli s spicasiim lokam končane: po samim se nahajajo polokiogle ali okrogle okna. v spred-n;im lieu se vidi kolesu podobno okno: tudi se nahaja po dvoje ali po troje okno zdruzeiio. V sprednjim koncu take ci ikvene stavbe se po navadi ne kaze nobena posebna lopa: pa vi liki- sprednje vrata so podaljšane v globoko, stebli z oboki sklenjeni -e po redu verstijo pri vhodu v sveti prostor. in 'ako se človek vadi polagama iu prcmisljcvaje stopali v n »Italijo skliviiostuo llozjo hiso. Romanske podobe se nahajajo pri mnogih siarjih cerkvah ua sl»vit.ski zemlji. Pred drugimi -e utegne imenovati s i\ •»I ij s k a ce;kev sv. .Ju«ia v Teistu; na Notranjskim bi se smele šteti cerkve v Slavini in llrenovici, kjer ima srednja Iadija še raven strop, stranske pa ste z obokam pokrite. Na Gorciiskiin bi se mi farna cerkev v stari Loki kmalo zdela romanska: debeli piljarji med ladijami, in zvonik na prekrižanji velike in poprečne ladije na to kaže; če je vmes kak špičast obok, se takošen nekaj tudi romanski šegi prilega. Cerkev žalostne Matere Božje v Zatičini je po svojih stalnih razmerah tudi romanski stavbi podobna; poleg velike ladije dve nižje ladiji, poprečna Iadija, poleg nje na straneh velikiga kora še štiri stranske kapele, in na prekrižanji velike in poprečne ladije zvonik. Marsiktcra cerkev bi se naglo razodela za romansko, ko bi se okna pozneji čas ne bile izdelale na čveterovogliuo; ravno eveterov oglate. ali z okrožnim odsekam izveršenc okna dajejo našim starejšim in novejšim cerkvam nekako malo prijetno podobo: polokrogel verh bi bil dostikrat vse bolj primerjen. Na romansko šego se ozirajo mnogoteri osinerovoglato zidani zvoniki, in mnogotere s špičasto piramido izveršene strehe na zvonikih. Tudi se po cerkvah na deželi še nahajajo stari altarji z zvitimi stebri in silno mnogim pozlačenim kiucem: ne vedil bi |ih drugam prištevati, razun k romanski šegi. Po zdaiijim razlaganji so naj novejše cerkve na Slovenskim prav za prav milanske stavbe, ne bizantinske. Pri smleduiški cerkvi so piljarji brez glavic iu vencov ali simsov. verliniska cerkev ima čveterovoglate pi Ija rje z glavicami, cerkev sv. .lakopa v Teistu pa ima okrogle stebre z ravnim stropam. Tudi pri ternovski cerkvi jc vnauja podoba bolj romanska, zvonika izveršena v piramido, okna po troje združene. venci ali sinisi pod verliam iz polkroglin sestav Ijeni. Ko sim ravno zvonike imenoval, naj izrečem misel, ki me že davno obhaja. Strehe na zvonikih po Slovenskim, posebno po Krajiiskim. so mnogokrat s tolikim kincem iu s tolikimi stroški izdelane, de se drugi stavbi prav za prav nič kaj ne primerjajo, ko bi hotel priliko rabiti, bi rekel, de nekterekrati skoraj ravno tako stojijo. kakor zlata krona nad borno suknjo. In verh tega pri vsim tem kincu ni noht ne prave umetniške oblike, vse je bolj. kakor pravi|o, rok« ko; in verh vsih teli stroškov ni nobene prave terdno-sti. ker v mnogih kotičkih iu krivinah se dež le preveč nabira, in gujilobo v lesu le prenaglo napravlja. Hi mar ne bilo boljše, ko bi streha imela manj krivin, bi se na-iiierjala bolj na terdnost. bi se zgornje line z rav nimi stenami in polokroglim sklepam narejalc. in ne iz lesa. ampak raji i/, zidu ali kamna naprav Ijale. kakor jc na pr. pri škofijski cerkvi v Ljubljani, ali pri i ožnikrr.nski cerkvi v Klanji' Zdi se mi. de bi si za našo domovino kaj zasluzil mož. kleri Iii nas soznanii z lepimi oblikami zvonikov in njihovih streli i/, vnanjih krajev, ali bi si izmislil nove pripravne načcrtc. se ve. de piiinerjene šegi druge cerkvene stavbe. Mar niso lepi iu tudi terdni zvoniki ternov-ske cerkve, desiravno so pokriti le s špičasto piramido? kaj lepo juh stojijo spičasti verhi. s kterimi so nakrite stranske stene. Ivo bi se pri zidanih ali iz kamna rezanih siitbah vipavskih zvonikov pridjalo kaj taciga ali drugačniga kinča. lepe bi bile in terdne. Pri romanskih stav bab je zavoljo okroglih kriznih obokov v>e zidanje dostikrat nekako debelo, težko, nizko; umetniški duh je silil bolj na tanko, lahko, visoko, in tako se jc rodila sega zidarije. ki se imenuje naj večkrat go-t i i n a sega: Krancozje jo imenujejo: ..archiciecturc ogi-vale. ogive." to ie. miiozivno. ker lioce mnogo podpor. Nemci mnogokrat germansko ali nem s k o. tudi Italijani in Spaujoli jo imenujejo nemško | niauiera tedesca |. Za znamnje gotične stavbe se sploh šteje špicasti lok; pa ta-kosen lok se nekoliko nahaja ze pri romanskih stavbah, tudi pri arabskih zidarijah. Ne sine se tedaj samo na spičasti lok gledati, temuč ludi na vso drugo obliko zidanja. Prava golična šega ne ljubi debelih, močnih zidov, ne nizkih. težkih obokov; temuč vsa teža in moč zidanja je razdeljena med razne podpore in nosila. Vnanji obod cele stavbe je zložen iz vnanjih podpornih piljarjev; med temi piljarji je prostor za visoke ali tudi bolj obširne okna, in druga stena je zapolnjena z bolj tankim zidam. Velika ladija je od stranskih ladij odločena s tankimi osmerovoglatimi stebri, ali z nedebclimi. iz polstebrov postavljenimi piljarji; ti piljarji ali stebri nosijo tudi ostrešje, in imajo večkrat glavice iz listov, živalskih in človeških podob, včasih pa nimajo posebnih glavic. Obok nad ladijami ni iz celiga, temuč pasovi in tanke rebra, iz kamna rezane, delajo nekako o-mrežje, ki je zapolnjeno z lahkim, ncdebelim kamnjem. l»ri obokih, sklepih stebrov, pri vratih in oknih se sploh rabi špiča.-ti lok. ker takošen dela manjši težo: tak špičast lok je večji del sostavljen iz dveh krožnih odsekov, včasih pa tudi iz štirih, tako de se kaže pod verham prešenjen. kot oslov herbet. Vnanji podporni piljarji so pri bolj širokih stavbah združeni s podpornimi loki, ki sc prepenjajo čez stranske ladije, de obderžujejo veliko ladijo; verh podpornih piljarjev so za lepotino nastavljeni špicasti stebri ali fiale. Vrata in okna so s podboji razdeljene v dva. tri ali štiri dele, iu zgornji tlel pod špičastini ioiiain jc pri oknih izpolnjen z razno razmerjenim delam, steklo v oknih je lepo barvano ali pisano; pri vratih in oknih pa je za le-potinc voljo pridjan poseben špičast verh s špičastimi stebrički. Stalni načert gotiške cerkve jc po nekaj enak romanski cerkvi: velika ladija s poprečno ladijo. pozneje tudi brez nje in s potegnjenim velikim korani, ki jc pa sploh ninogov oglat, ne okrogel v koncu; stranske ladije, ki se pa pri večjih cerkvah tudi okoli velikiga koia krivijo; zvonik verh velikih vrat. ali dva zvonika poleg vrat ali poleg poprečne ladije. ali (udi poseben zvonik na prekrižan ji ladij. Zvoniki se sploh doveršujejo z osinerovoglato špičasto piramido, in so olepšani s špičastimi loki. verhi, iu stebri; (udi imajo na voglih posebne podporne piljarje. Sprednje lice velike ladije in lici poprečne ladije so olepšane s špičastini verham. ravnimi in špičastimi stebri, podolgastimi ali okroglimi okni. Gotičuih cerkev se še dosti nahaja na Slovenskim; nektere so sicer malo prostorne, in imajo le po eno ladijo; pa mnogotere so bolj obširne iu štejejo po tri ladije. V Cel ji. v Šmarji pod Ljubljano, v Mošnjah pri Kadolici, je srednja ladija precej višji nicino stranskih; v Mariboru, Ptuji, Radgoni. Kranji. Kadolici. Loki. Šent-Kupertu. Leskov ici so stranske ladije Ic malo nižji: v Cirknici so vse tri ladije enako visoke in prostorne. Pri nekterih gotičnih cerkvah ni vsa stavba enaka; starji del je bolj okoren, nizek, novejši del bolj visok, lahek, pripraven; tako v Ptuji in v Cerengrobu. Nektere stare cerkve pa skoraj bolj segajo v romansko obliko, desiravno se pri njih kaže kak špičast lok. so namreč nekako na prestopu iz romanskiga v gotično zidane; kakor je bilo ze zgorej povedano od sta-rološke cerkve, in bi se kmalo utegnilo reči od cerkve sv. Petra v Dvoru pri Polhovim gradcu. kjer se nahajajo široki piljarji. okrogli in špicasti loki. Tudi cerkev Matere Božje ua Sveti gori bi utegnila segati na romansko šego. ker ima piljarje med ladijami, iu ji manjka stropa nad njimi: piše sc. de je bila zidana I. 1339 do 1544: pa kakor kažejo stare listine iz let 13703 učil slovnico v rimskim sobivalisu (Collegium Komauuiii). Ta mož je vc-gorel za srečo svojih učeneov. jih neizrečeno ljubil; torej lahko sprevidimo. Uc ni le samo iskal jih v vedah vterditi. ampak še veliko bolj naučiti prave iu resnične čednosti, ktera je podstava vsC sedanje iu prihodnje sreče. Prt pričati pa jc bil bogoljubni mož. de v ta naim n ga ni holjsiga pomočka. kakor pravo češenje prcblage Marije D«-v iee. iu de njegovi rcjenci niso nikjer bolj varni kakor pod njeno matenio hrambo; torej jim je navdajal naj prisercniši cesetije do Marije, in njeniniu varstvu je izročeval njih nedolžnost. Zbiral jih je torej v šoli nektere dni v tednu. Tukaj je bil napravil iu olepšal altarčck v čast nar čistejši Device, in v tem ko so se učenci druzih razredov po praznih kial-kočasih gnali, je on tukaj s svojimi kak<- molitve k nebeški Kraljici obmolil. se z njimi od svetih reči prijazno pogovarjal. zlasti od slave in imenitnih čednost Marije Device, od njeniga češenja, iu sreče tistih, ki so pod njenim var-stvam: zbor je sklenil s kakimi bogoljubiiiuii pesmimi. To je bil začetek marijanske družbe, gorušično zerno. se je v košato drevo zraslo, ki je segalo s svojimi vejami v vse dežele in ua v se strani sveta. in rodilo lisočcr-niga blagra ino milosti. Mladi gojenci so pod takim Ijuhcznjiviiii vod-i\am rasli s starostjo vred tudi v modrosti iu čednosti. S pametuostjo iu pobožnostjo. /. marljivostjo in nasprotno ljubeznijo so svetili drugim v lepo sijajni zgled strahu Božjiga. Kdo pa sc predei zne tajiti, de sc zdaj sploh godi le nasproti * Solci v nižjih razredih imajo pogosto se precej stralni Božjiga: ko-likor višji pa prihajajo v šolah, toliko bolj se zgubljuje bo- •) Naslednji spis bodi posebno priporočen gg. katehetam po gim-naziih in družili šolali in vsim gg. učenikam. zakaj sad. ki pa ta družba za lepo življenje mladosti obroduje, ji- neprecenljiv. in e tem pomočkam 6e utegne doseči, kar bi se i druzimi zastonj iskalo. ^ r. goljubnost. ponižna pokoršina iu zveličavni strah Božji. Navdaja jih neka inerzlota in posvetni duh, de imamo zakaj se bati zavolj njih prihodnjosti. Kteri iz gimnazije prestopijo k bogoslovstvu, utegnejo kje biti še do časa pre-obvarvaui pred nar globokejšim breznam, ker rezui bogoučni nauki nar hujšimu nagnjenju zveličavni jez nasproti postavijo. Kaj pa bo z druzimi, ki potem še bolj iz vojnic stopijo iu so v verskih rečeh le bolj svoji lastni slabosti iu veternosti izročeni? -— Vern.mo pa se k mod rimu očetu Leonu in njegovim miločulnim učencam. Njih slovesnosti in shodi so jeli sloveti; budili so pri druzih mladeučih mlado radovednost, pa tudi vse hvale vredno gorečnost, in ni bilo dolgo, de je njih nar več prosilo, naj bi bili sprejeti, in naj bi se jim dovolilo združevanj se vdelezevati. Šest let potem, ko se je bila ma-rijaiiska družba obudila, I. 1569, je bilo število gorečih družnikov že toliko, de so mogli za vikši razrede posebin oddelik napraviti, Družniki tega oddelka so imeli svoje shode v eerkvi ...Marijniga oznaimvanja torej je bilo tudi Marijno oznanjenje obletnica te lepe in velikoserčue družbe. Častitljivi t). Klavdi Akvaviva. veliki vikši Jezusove družbe, je sv. Očetu, papežu Gregorju XIII. naznanil, kolik sad ta nova druzbica rodi v mladosti. 1'ast'r svete katoliške Cerkve je bil v tistih časih vesoljne spačenosti in razuzdanosti s tem veselim naznauilain tolikanj ginjeti, de je prisereni novi družbi podelil svoj očetovski blagoslov, mladost pa z miiozimi odpustki oseicil k gorečnosti in stanovitnosti v ti blagi družbi. Z apostoljskim razpisani „0m-liip.: t i. i i,- liii"* je poterdil družbo in njene postave, ji pridal še n»vih odpu-tkov , tei jo djal pod vodbo vsakdanjiga po-^'.avai,a (generala) Jezusove družbe; po njegovi smerti pa do nove volitve pod oskerb velikiga namestnika. Dovolil je tudi. de se smejo še druge družbe napra\Ijati, vender pa le m e «1 s o 1 s k o mladostjo, z uaslovaiu rMarijniga o z n a n j en j a,** iu s pogojem, de so se mogle vse z rimsko skleniti in se ji pridružiti. Odsilunal se je razširil sloves „m a r ij a ii s k e družbe" čez siiežnike na Nemško, Fran-cosk". Poljsko. Spanjolsko in Portugalsko. pa tudi se tje tez morje v Azijo in Ameriko. I.. 1 5 T5 je c. O. Franc Coster to družbo vstanovil v Kolino za solce višjih razredov, iii O. Sirmond v Parizu in l.ijonu. I. 1 "»76 je bila napi a*. Ijt na \ Trier-u in v Di-ling-:. in imela je tu leto v raznih gimnazijah Jezusove družbe ze "to.ooo diuznikov zmed šolske mladosti. Le samo Bogu je znano in v bukve življenja zapisano, koliko je odsihmal ta dru/.ba povsod delala v čast B žjo m preblazeiie Marije Device, in v zveličanje duš. koliko mladenčev je v posvetnih nevarnostih svojo nedolžnost olelo. koliko jih je bilo pripeljanih k čednosti in svetosti, koliko pokoril, del Usmiljenja. goreči* molitve se je opravilo. Iz nje so izhajali imenitni papeži in škofje, cesaiji in kialji, veliki junaki iu učeni. kakor: Benedikt XIV.. Feiiclon. IJos^uet. Ferdinand II. in III. avsMijaiiska cesarja. Sigismiiud III. poljski krulj. Kmaiivel savoj-ki. Ferdinand in Maksimilijan parska kralja. l'a ne le taki. ampak tudi \ t liki svetniki so cveteli iz ma-riianske dru/.be. kakor: Fraučišk Salczjan. Kandj Baio-mejski. Franeisk llegis. Alloiis l.igvorjan. Stanislav Kostka. Alojzi Goiicaga iu več druzih. Sv. \ifoiis ti družbi lepo spiiervauje daje in piavi: rV marijanski družbi se n a j d c m e d *„M> d r u ž u i k i m a n j g i e h o v . kakor pri c n i m samim, ki ni v ti družbi. Iz lih šol svetosti in čednosti so izhajali m o ž j e, ki so s v c t po s v e-č e v a I i; toliko častitljivih p i e I a t o v. toliko gorečih duhovnov, toliko svetih r e d o vn i k o v ( mui-hov ). toliko pravičnih oblastnikov, toliko b o g o-ljubili h o č e t o v.** Ni tedaj čudo. de so papeži s toliko gorečnostjo tej naredbi blagost skazovali in jo s tako obilnimi odpustki obo-gatovali. Precej /.a Gregorjem XIII. je spoznal ostroumni Sikst V , koliko krepost de ima ta družba v sebi, in ves vnet za Marijno čast in duš zveličanje je dovolil, de se smejo marijanske družbe napravljati ne le za učenstvo, ampak tudi za vse stanove in verste med človeštvam. Vstale so kar hitro marijanske družbe za duhovstvo, za vojaštvo in deržavno vradništvo, za žlahtnike in inestnjane, za rokodelce in umetnike, za zakonske in proste (ledke), za mornarje in posle; povsod z enako gorečnostjo in pridam. Klemen VIII. je poterdil vse poprejšnje pravice in dobrote tega društva in je pridjal še novih; ravno tako Gre-gori XV.; Benedikt XIV., sam iz tc družbe, je dal za vse čase imenitni razpis Gloriosae Dominae; Leon XII. je vnovič poterdil vse odpustke in pravice in jih jc razširil na vse družbe ali kongregacione kjer koli si bodi. naznanita iz Tvnkinf/a in Miohin-tiine (Močineine). (Dalje.) Pervi mučenec, kakor gospod Kctord. **) ondašnji provikar piše, je bil domač duhoven, Dominik Dat; bil je z enim ocetani in petimi mladenči vjet. Z njimi ga odpeljejo v ječo. ki je bila v vasi mojiga misijona. Zapustil je še le ječo, ko so ga peljali v smert za sveto vero. Njegovi tovarši pa so bili obsojeni v vedno pregnanstvo. Med temi šestimi pregnauci je bil tudi deček kacih desetih let, ki ni hotel Kristusa zatajiti, temuč sc je raji dal tepsti, in je raji ter prav vesel zapustil sta-še in domovino, de le Boga zapustil ni. Pač lepa in častitljiva je pri otroku take starosti taka stanovitnost do Kristusa! Drugi mučenec. kteriga so tudi v roke dobili mandarini. je bil (I. Peter Kaug, misijonar za vas Kc-trinh. 2. listopada so ga zgrabili zunej vasi Dia-oc. kamor je bil pred malo dnevi šel. de bi tam praznoval praznik vsih vernih duš. Z njim jc bil tudi vjet mlad kristjan iz mesta Vi-hoang; še tisti večer so ju pripeljali pred veliciga mandarina. pred kterim pa stanovitno svojo vero spoznata, akoravno jima hudo žuga in ju tudi še mučiti da. Tudi O. Peter Kaug je dosegel palmo uiučeuiško. Njegoviga to-varša so pa pregnali v Kao-bang. kjer bo mogel ostati ves ča- svojiga življenja. Ta prigodba je pa imela veliko žalostnih nasledkov za oiidotnc kristjane; bolnišnico in cerkev so jim razderli, kristjane pa so morali, malikc moliti, in po njih segali se ravnati. Po vsih kotih so neverniki iskali iu še zalezujejo kristjane, sosebno pa duhovne, še bolj pa od tistiga časa, ko je bil kralj devet sto frankov dal tistim, ki so bili O. Kang-a vjeli. Mandarini jih zalezujejo po dnevu, po noči pa izposlani ogieduhi. Mesca listopada so vjeli v kraji Tanh-hoa katoliškiga zdravnika. Tinh-a, ki je bil v mladosti odgojenec velike bolnišnice. V pervo so si ga vmiš-I je vali poglavarja puutarjev. potlej ga silijo križ pohoditi, in ko nekaj keršanskib bukev pri lijem dobe, si mislijo, de je duhoven. Zdravnik jim pove, de je kristjan, zatorej pa tudi ni hotel sv. križ poteptati, ker bi tako Kristusa iu njegovo vero zaničeval. Ko so ga vprašali: rSi li duhoven. ker take bukve sabo nosiš?4 jim pa reče. de ni duhoven in v spričbo tega pove, de je oženjen. Na to pa mandarini vojake pošljejo, naj njegovo ženo vzamejo, de bi ona ga pregovarjala, kralja poslušati iu svojo vero zatajiti. Pa ona ga le opominja, de naj umerje raji. kakor pa de bi svojo vero zapustil. Oba sta bila torej tepena s šibami, pa z junaško serčnostjo sta vse prestala: potem ju pa v ječo veržejo. Zeno so kmalo izpustili, de je po mestu prosila potrebuiga živeža zase in za svojiga moža. Cez štiri mesce so njega poslali v pregnanstvo, kjer ga še veliko tcrpljcnje čaka. ki bo pa gotovo le zaklad veliko za-slu/.enja za njegovo svitlo krono v nebesih. V srednjim Toiigkingu. kakor gospod provikar dalje *) Ta gospod provikar je, kakor rSonntagsblalt'* piše. letati lakote umeri v Tongking-u. pripoveduje, je sosebno vse nepokojno. Mesca vinotoka (oktobra) so bili 00. Dominikaui prisiljeni, svoje odgojence spustiti in se skrivati, kolikor j;rn je bilo mogoče. Sčasam so neverniki ondotnim kristjanaui poderli nekaj cerkev in duhovskih hiš. Mesca grudna so mandarini zgrabili klerika in tri odgojence iz bolnišnice. Radi bi bili od njih zvedili, kje so skriti duhovni, so jih torej močno terpinčili, de bi jim naznanili. Oni pa so ostali serčni in niso čisto nič razodeli, kar bi misijonarje pripravilo v nevarnost, akoravno so vsacimu petdeset šib odšteli. Razun te kazni je še mogel klerik klečali na dili, ktera je bila polna ojstrih zeb-Ijev, in med lem so mu vojaki s klešami odtergali s stegen pet kosov mesa. \a to so jih vse dali v pregnanstvo in sicer v štiri razne kraje, de si niso mogli nič med seboj pomagati, ne z besedo ne z djanjein. Ravno v tem mescu so tudi vjeli duhovna O. Dominika Hien-a. Njega sicer niso mučili, zavoljo tega ne, ker naše sodništva mučenje duhovnov malo obrajtajo; vejo namreč, de duhovna ne morejo prisiliti, de bi vero zatajil ali kaj taciga povedal, kar ne sme, ali kar bi drugim škodovalo. Samo vprašali so ga, ali je služabnik Jezusove vere, in ali hoče križ pohoditi? Ko O. Dominik pervo vprašanje poterdi, drugo pa odreče, ga vklenejo in v ječo ver-žejo, kjer so bili vsi obsojenci za smert. V tej ječi najde O. Kang-a, h kterimu so ga priklenili, in (ako sta zmirej skupej bila, kar pa jima je tudi koristilo, ker sta se za-mogla pogovarjati noč in dan, eden druziga oserčevati, eden druziga tolažiti, eden pri drugim svojo vest očiševati, kolikorkrat sta le hotla. Neki drugi duhoven ju je obiskoval. in jima na skrivnim delil zakrament sv. Rešnjiga telesa. O. Kang je zadobil venec mučenstva 10. svečana; dvanajst dni po smerti svojiga prijatla je bil vsmerten tudi O. llien, na ravno tistim kraji, kjer je njegov prijatel prelil svojo kri za Kristusa iu sveto katoliško vero, in tako sta gotovo že oba dosegla plačilo pri Njem, zavoljo kteriga sta toliko preterpela, v svojim življenji, iu svojo ljubezen do njega s s me rt jo poterdila. 00. Dominikaui so imeli v Ngocduong-u lep klošter, kteriga so jim pa mandarini poderli. Vse si prizadevajo, kristjane odtergati od 00. Do-minikanov. kterim so bili posebno vdani, in jih k maliko-vanju premotiti. Da v takim žalostnim stanu se vender še zmirej tudi kaj veseliga in za kristjana tolažljiviga in spod-budljiviga sliši. Z začudenjem smo zvedili serčnost nekiga otroka, kije bil vjet namesto svojiga očeta, kteii je bil tako srečen, de jc odšel mandarinovi jezi. Akoravno so tega otroka močno .erpinčili in mu še hujši muke napovedovali. kijih bo mogel preterpeti, ga vender niso mogli pripraviti, de bi bil križ z nogami pohodil. Svojiga po-zemeljskiga očeta sim sicer zgubil," pravi otrok, ..pa imam še Jezusa, nebeškiga kralja iu nas vsili očeta, ki me varuje. in vi lirjate od mene, de bi tega svojiga nar boljšiga Gospoda iu Očeta zapustil! Se ne bojim smerti. le me umorite, težko že čakam časa, ko bom zaniogel iti k svojimu Stvarniku/ „Sej te nočemo umoriti." mu reko sodniki, ..le križ boš mogel polioditi. zavoljo tega te bomo dali tako dolgo s šibami tepsti, de boš to storil." ..No! le me pretepajte, kolikor vam je ljubo; ko se bote naveličali, bote le mogli nehati ter počiti, in takrat se bom tudi jest opočil," je bil odgovor mladiga junaka. — Pravili so, de so ga bili pozneje ob glavo djali. Mandarini so v srednjim Tongking-u ropali in kristjane mučili, pa tudi v vshodnjim Tongking-u so ravno tako, če ne še huje, kristjane terpinčili, kar je pisal ondotni gospod provikar, Ilermosilla, gospodu Rctordu. (Konec sledi.) Miesnieo najde, kdor jo hoče. Mnoge so pota, po kterih gnada Božja ljudi k spoznanju resnice vodi. — V zgled naj bo naslednja prigodba iz gornje Slezijc. Pridna protestanška deklica je bila pri pogrebu nekiga bogatiga protestanta, in je tudi slišala pridigo ali nagovor, ki ga je govoril njih pastor na grobu ranjciga, iu je jako hvalil njegovo življenje, in poslednjič zagotovil vse pričujoče, de se ranjki že veseli med srečnimi v nebesih. Ta deklica je pa poznala življenje ranjciga, in jc vedila, de ni zmirej tako živel, kakor tirja neskončna pravičnost Božja. — Zgodi se tudi, de jc bila prišla k katoliškimu pogrebu. Tudi tukaj ji je bilo življenje ranjciga dobro znano; bil pa je reven priprost kmetic. II koncu sliši, de duhoven izgovori besede: ..Molimo za dušo ranjciga." — ..Kaj," — si misli — „še ni mar zveličan? Se ve de. Božja sodba ui naša sodba; pa vender, če je že u n i v nebesih, mislim in upam, de mora ta-le potem v devetih nebesih biti." — Ta misel jo je predramila, iu zoper svojo voljo začne v sercu dvomiti nad svojo sedanjo vero, ki ue pozna kraja za očišcvauje po smerti, tistim ki so sc z mu I i in i grehi iz tega sveta ločili. Ta misel ji je bila noč in dan pred očmi. ..Res," — ji je nekaj reklo pri sercu, — res je usmiljenje Božje neskončno veliko, ker je pomi-lostilo še celo umirajočiga razbojnika, ker je usmiljenja prosil; pa ravno tolika je tudi njegova praviču isi. ktere pregovor je: ..Nič nečistiga ne more v nebesa." --Potem je šla večkrat k katoliški službi lložji, je pridno brala katoliške bukve, — iu preden je zemlja še enkrat dokončala svoj tek okrog soluca, je bila že obmolila katoliško vero, iu je zdaj prav pridna katoličanka. T. Provikar Mirehner. Iz Rima ima „Volksfrd/ od 14. 1. m. naslednje naznanilo. Danes popotva od tod v Genvo iu ua Dunaj novi v. č. provikar-) za srednjo Afriko Msgr. Kirchner. Predvčerajšnjim se je ginljivo poslovil s sv. Očctam. ki so mu obljubili vsakoršno duhovno iu telesno pomoč iu ga s polnim sercaiii blagoslovili. Propaganda je za zdaj za ta težavni misijon odločila znesek kaeili I.IMUI tolarjev t skudov ). Skorej za terdno je vstanovljena osnova, v Selatu (v go-rcjiiim Hgiptu ) napraviti misijouiše (štacion | in r-obivališe ali kolegijo; vender je pa provikarju pušena prava iu popolnama svoboda, to storiti, kar se mu bo tamkej bolj koristno zdelo. V. č. g. Kirchner je tukaj sprejel od v>ih strani naj lepši čislanjc iu spoštovanje; ua njem je prav za prav odsihmal tipanje, ta tolikanj težavni iu tako obilno poskušani misijon ohraniti, t Id Selata se bo v-ako leto jadralo gori po Nilu in dalje po Beli reki. ter se bodo obranili sedanji niisijoni v Martinim, pri sv. Kii/.u iu v Goiido-kori. Stanovituiga sedeža v llanumu misijonarji /e -korej nikakor ne morejo imeti, k vcčiuiu bo kak bolj obuebja vajen ali močneji misijonar tam stanoval, dokler se ne bodo mogli domačiuski duhovni dobiti, ali iz Selata. ali i/, propagande. iz Mazzatovc naprave v Vi ioni, ali pa i/ Nea-pclua dalla Palma. Ob kratkim rečem, de v-i. iu se prav posebno sv. Oče. žele iu hočejo misijon ohranili, s kakors-Iiiini koli pomočki se bo dalo. Sej to je edini zaik. ki sije v debeli mrak afrikan-kc noči. iu misijonske zgodbe pričajo, kolikrat se je zgodilo, kar sc je zdelo nemogoče ali celo nespametno. Tudi so mislili, kako bi s«- silno dolga pot skoz pušavo od Koroška dala obkrajšati. Na dve drugi poti mislijo. Kna bi bila čez rudeče morje od Suez-a v Suakiiii in od ondot v llartuiii. Druga z Dongole. kjer -c Nil proti severiiiuiu izhodu zavije, reko zapustivsi naravnost v llartuiii. Perva pot ima manj pritczuosl. obe pa ste za robo veliko dražji. Petkrat toliko bi znesla popol-nina. S sedanjimi pomočki mora tedaj odprava, s ktero se v. č. Msgr. Kirchner v llartuiii verne, po stari poti (skoz pušavo) iti. Bo li se vse tovarše našel žive? To njegovo blago serce nar huje sti>ka. Imejmo nar boljši upanje! ¥) Potem takim je tedaj v. č. c. Kircliaer veoder sprijrl provikar.-1 vo. kteriga »c je tolikanj branil. * r. Bog ga nc bo zapustil. Z njim skupaj ho odrinili danes generalvikar iz Mogunca in nekteri drugi nemški duhovni, in zakrcnili so skoz Toskano. Ogieci po Slorenskhn in dopisi. V Šinartiiu pri Krajuu imajo vv. tč. 00. I.azaristi ljudski misijon. ki se je začel 15. t. m. in bo mende do sabote šc (erpel. Sliši se. de prihaja k misijonu prav o-bilno ljudstva. Zanesljivo bo sad tega za zdaj perviga mi-nijona na Krajinskim obiln in obširen. (Prav dobro bi bilo. ako bi kteri pričujočih ali bližnjih gospodov blagovolil v dušni prid iu razšir te dobre naprave ta misijon nekoliko popisali za rDanico.u Prosimo!) V Celovcu piše rSlov. prijatel ,a de se bo skorej postavil spominek ranjcimu gosp. Jerneju Mozganu v njegovi rojstni fari, v železni Kapi i. Imel bo napis: rV spomin Jerneju Mozganu. apostoljskemu misijonarju v srednji Afriki, rojenemu v Kapli 19. avgusta 1823, u-merlcmu pri sv. Križu v srednji Afriki 2(>. janvarja 1858." Iz sent - Andreja na koroškim, i), vel. travna. De se je v Rimu dovolilo, prestaviti sedež lavantinske škofije iz šciit-Andreja na Koroškim v Maribor na Štajerskim, iu lavaiiliusko škofijo primerniši obmejiti, je bilo v Danici ze pred več časam povedano: pa še le zdaj so nar potreb-niši razmere toliko določene in poravnane, de se bo za-mogla ta. za našo lavantinsko škofijo toliko imenitna sprememba še to poletje izpeljali. Po apostoljskim poslancu na Duiiaji je solnograškimu nadškofu uradna izpeljava izročena in po tej določeno: 1. rožuicvcta I. I. prevzamejo kerški knez in škof ti koroških dekauij lavantinske škofije, iu 1. kimovca t. I. prevzamejo lavaiititiski knez in škof 10 slovenskih dekauij sekovske škofije. Sedanja politiška meja med mariborskim in graškim okrogam bo tudi prihodnja meja med sekovsko in lavantinsko škofijo, ktera bo zaua-prej blizo 80.000 duš več štela kakor dosihmal. De se bo zamogla tako daljna selitev toliko ložej o pravim času izpeljati. se bo tudi šolsko leto v tukajšnji duhovšnici letaš hitreje končalo. 28. velikiga travna bo poskušuja iz pa-slirne. od 2'.». vel. travna do 2. rožnigacveta duhovne vaje, iu 2. 5. in O. rožnieveia. trojno poslednje posvečevanje 12 bogoslovcaui podeljeno. Za novo duhovšuicn se v Mariboru pripravlja nekdanje jezuitarsko sohiv ališc. iu zaupamo, de bo do prihodnje jeseni že vse toliko v redu, de se bodo zamogli ob enim v.-i štiri bogoslovski razredi v njo vseliti in novo šolsko leto že v mariboiški duhovšnici začeti. Tudi za stanovanje stolnih korarjev je zado«t stanovališ nakup-Ijeuib. V tem pa. ko se naša duhovšiiica na pot pripravlja, se preselit v nekdanjo jezuitarsko hišo v Maribor: se bližajo od druge strani jezuiti, se vselit v izbe iu dvorane, v kterih smo mi dosihmal toliko mirno stanovali. Kupili so namreč čč. OO. jezuiti tukajšnjo veliko in zalo škofijsko poslopje iu bližnjo prelepo škofijsko grajšiuo. ..Thiirn" imenovano. / vsim piipisanim zcmljišem. ter bodo tudi ze prihodnjo jesen svoj veliki uoviciai iz ..Baumgartcnhcrga** poleg l.iuz-a tu sem preselili, ker jim v ta namen ondotna hisa nc pristuje. kdo ne vi«li tukaj posebne previdnosti Božje? Šmarnice tudi lelas v enakim redu obhajamo, kakor prejs|||e leta Iz Cclo\ca piše ..Slov prijatel\aš presvetli kne-zoškof so pastirski I■—t po škofii razposlali zastran nevihte iu vojske, ktera nam proti, in razglasa imenovani list. v kterim je iiii-d drugim rečeno: r/.v uekai mcscov. kar se neka nevihta zbira in grozi našemu cesarstvu. To burjo in nevihto so nabavili hudobni iu stiastni ljudje, ki služijo vedama ali nevedama tistemu lažnjivemu duhu. kterega sladki iu ljubi mir strašno merzi. veseli ga pa podreti iu ra/.djati vse prestole (Irone I in oltarje. Ta hudobni nasprotnik meri posebno na našo ljubo domovino. In veste ka| ga posebno merzi in mu hudo dene? Burja, ktera je pred nekaj leti Avstrijo pretresla. Avstrije ni pokončala, ona je korenine tega drevesa le uterdila in njegov verh z novimi cvetlicami opletla. Svete pogodbe naj se stergajo. več sto let stare pravice naj se podero — tako hočejo tisti, ki so se zoper nas povzdignili in zvezali. Pa še o pravem času se je spoznalo, kaj kujejo, moško in terdno, zraven pa tudi odkrito in mirno sc njim je naproti stavilo. Nasprotniki naj spoznajo, da se jih Avstrija ne boji, pa tudi na| zvedo, da je Avstrija blage volje, odstraniti strašno vojsko, dokler je le mogoče in za njo varno iu pošteno. Zdaj pa čutimo, da se nekako čudno pari; zatoraj se nam boljši dozdeva, da sc burja razlije, kakor da nas ta strašna para še delj časa tlači in mori. Prepričani iu si svesti. da gre za pravico in domovino, so vaši možje, bratje, sinovi in pri jat Ii mili glas svojega svitlega cesarja in vojskovodja hitro zaslišali in veseli prileteli k svojim banderom in povsod sc kaze terdno in svesto zaupanje: Mi se potegujemo za pravično reč, za-loraj nas pa tudi Bog nar pravičnejši zapustil in nam svojega varstva odtegnil nc bo. Tako misliti je pošteno in častno, pa tudi sladko in spodbudljivo; pa preljubi! pozabiti nc smemo, za to pomoč iu varstvo prositi, naše roke iu serca proti nebesom vzdigovati, da naj Oče vsiga usmiljenja vse, kar hudobneži kujejo, ali že brez kervave vojske pokonča, ali pa — ako je po svoji neskončni modrosti sklenil, nam poslati žalostnih iu britkih časov, naj tc britke in hude dni prikrajša, da naj nam milostljivo podeli, nasprotnike slavno premagati in skoraj spet sladki pokoj uživljati." Iz ..Zgodnje Danice" v Feldkirliu. ob koncu maliga iu v začetku vel. travna. K. — Kakor druge leta, tako se jc tudi letaš predvečer Marijniga mesca slovesno obhajal. Naj ob kratkim omenim, kako? Ob 8. smo šli vsi na dvoriše, kjer so bili že tudi gimnazialci v verstah nastavljeni. Na mostovžu nove hise je bila Marijna podoba v človeški velikosti, okoli nje drevesa in veliko veliko lučic, ktere so v podobi treh piiamid vverstene prijazno migljale okrog Marijne podobe. Že smo bili vsi v redu. kar zadene glasbarji, iu zaigrajo lepo Mu-rijno pesem, mi drugi pa smo zraven pčli. Ko jc bila pisem i/.pcta. nam serca razveseli umetno ognilo (Fcucnvcrk). ki so ga bili napravili. Zlasti spomina vredni so lepi ..bengalski ognji," rudeči, višnjevi, beli, so sc ob Marijni podobi lesketali in svetili. — Ko je bil pervi del ognila do konca, so glasbarji zapiskali in zatrobili Daničino (Pensio-nallicd), iu potem je bil zopet umctaliii ogenj drugač od perviga. Naslcdval je spev r0 sanctissima.a in po tem zopet glasbarji povzamejo in eno zatrobijo. Zdaj začno pevci (kteri v kapeli na koru pojo °J gori pri Marijni podobi peti lav reta nske litanije. iu mi na dvorišu smo odgovarjali. Po litauijah smo še eno Marijuo pesem zapeli, in s tem se je slovesnost dokončala. Marijna postava (statvaJ bo celi mesec ua mostovžu stala ov enčana z drevesci in rožami. Morebiti je že tudi na Krajnskim znano, dc bo 22. t. m. neka slovesnost v Alien-u na Renskim, v Marijno čast? Ze pet let se namreč prizadevajo prebivavci tega mesta, cerkev zidati v čast Marije „brez madeža spočete,44 iu še le /.daj sc bo jelo delali, kjer dobra rec. kakor povsod. tako je tudi tukej mnogo skorej nepremagljivih za-derzkov našla. V. č kardinal vikši škof koliuski z mnogimi drugimi duhovni bodo namreč kamen za lo cerkev po- •) Pred kakim poldrugim mcscam so v. č. O. rektor vsesplošno pi-lje pri maši vpeljali nc parno pri nas v sojilnišu. ampak tudi pii ^Miinazialcib. \ pu>ti. na pr.. smo peli pred povzdigovanjem psalm rMiscrere.- in po po v*d igo vanj i ..Nubat ma-;er.~ In zdaj v majniku pojemo pri maši dve ali več Marijnih pesem, iri na večer so pete litanije. \ erli tega še pri maši en Oce duhoven beni iz bukev vsak dan en drl Marijnih čednost ali kaj enaciga. Tudi gimnazialci imado vsak dan o poli osmih zvečer slovesno opravilo, pete litanije. Sole so ludi vse bolj al manj ovenčane in ozališane. in ako kdo kako pesem naredi v čast Marije Device, se Marii k nojram položi ter Nji daruje. — Pred zjutranjim učenjem vsakrat izmoli ma-rijanski prefekt litanije in še par kakih družili molitev. Ta*o vedo OO jezuiti Marijo častit. Pis. ložili. K ti slovesnosti se bodo prinesle vse svetinje Marije Device, kolikor jih nemška dežela ima. — Tudi naš v. č. O. rektor so povabljeni, kjer pa ne morejo od doma, bomo mi učenci nektere pesmi naredili v mnozih jezikih in v lepo vezanih bukvah v. č. kardinalu poslali v spomin na ta dan, ki bo za celo nemško deželo tako lep in imeniten. Toliko za zdaj. Ce bo moč, bolj pozneje morebiti kaj od te slovesnosti. Za danes z Bogam! Iz Kotanje piše v. č. g. M. Kirchner 20. t. m., na potu iz Rima, de se misli nektere dni v Veroni in ua Tirolskim poiuuditi, potem pa na Dunaj in Terst se podati. Pravi, dc se zamore v Evropi le prav inalo še muditi, ker mora v Egiptu delj časa ostati. Propaganda je določila in sv. Oče so poterdili, de se bo nova misijonska staja vsta-novila pri vhodu v srednje-afrikansko provikarijo, nckoli gori nad Asvanam, otoku Kile nasproti. Od tam bodo vsako leto dalje jadralo k drugim misijonam. To jim je zdaj nar boljši pomoček, de bi se odvcrtiila zguba toliko ljudi, dokler ne bodo zamogli domači misijonarji misijo no v v zno-tranjim sprejeti, kar bi sc utegnilo v O ali T letih doseči. Iz Ljubljane. 12. t. m. je imela ljubljanska roko-dclska družba svoj letni zbor, v kterim so v. c. predsednik dr. I.. V o ii čin a in drugi gg. odborniki razkazali, kako lepo sc ta vse pohvale vredna družba razcveta. Več Ijudo-Ijubnim gg. učenikam, ki rokodelcam mnogotere vede zastonj razlagajo, se je pridružil tudi g. Andrej P ra p rotil i k, kteri bo rokodelske družnikc vadil slovenskiga petja in jim pot kazal v slovensko slovstvo. — Med poslednjišimi vcčiini darovi v prid te družbe je 300 gld. od svitliga cesarja Ferdinanda iu cesarice .Marije Ane, 100 gld. od svit le cesarice Karoline. 300 gold. volitve od ranjc. mil. škofa Antona Alojzja. — V svetim letu so imeli tudi rokodelski družuiki skupno sv. Obhajilo z lepo slovesnostjo v krizau-ski cerkvi. Y (iraricii je 11. t. m. umeri Janez, presvitli nadvojvoda avstrijauski, in uni petek so imeli tudi v šcu-klav-ški cerkvi v Ljubljani prečast. veliki namestnik gospod Anton Kos po njeni veliko cerkveno opravilo. HtiSf/tetf po fter*an#Him #retn. V tem ko avstrijauski škofje z veliko serčnosijo govore. kako za pravično in sveto reč se vojskujejo naš cesar Franc Jožtf, morajo pa škofje po deželah na>ih sovražnikov drugačneji struno nategniti, de ne trobijo \ rog svojih deželskih vikših. po drugi strani pa zopet, de predelec ne segajo, v škodo svete Cerkve. Tako na pr.. 1 i j o tiski kardinal viksi škof. spremljaje ministrov razpis zavolj vojske. serca vernih k Bogu zavračajo, pravijo, de vojska je vselej velika šiba. naj jo Bog odvernc. pošten mir dodeli ild.; lic opomni pa z nobeno besedo, de bi bila pravična francoska vojska. Ta kardinal (de Bouald | in dunajski kardinal nadškof llauscher sta sedela skupaj v vozu pri sv. Očetu Piju l\. 2."». sušca t. I.. ko so se peljali k veliki in slovesni sv. maši v „Maria sopra Minerva.O ti priložnosti so rekli sv. Oee: ..O dc bi bil tudi med Avstr i j a ii s k i m i n F r a ii c o s k i m taki mir. kak o r ste obe Svil losi i tukaj v vozu v miru med seboj!- — Kakor so pa iinidau nasprotniki razpis turiiiski-ga nadškofa ua svoj veter obračali, tako trosi mende zdaj ^Moniteur toscano— dc bi bila množica duhovnov v mestu Lucca na Toskaiiskim svojim ljudem razglas poslala, naj molijo za zmago J t a I i j a lis k i ga prava ( ! ). de hi se potem ljubezen iu kristjan-ka veda oživila- itd. Res je. de v sredi med tolikimi lažmi iu obrekovanjem na Laškim je oiidolniiu. tudi poštenim, možem težko razsoditi, kiera de je prava, in mogoče bi bilo. de tudi uekteri duhovni nimajo praviga zapopadka v ti reči: vender pa rečemo: Kdo ve, k u k o s n o lice ima uni razpis? Mogoče bi bilo. de so na vinto djaui uekteri stavki iz njega, in bi se drugo pokazalo, ko bi ves spis pred seboj imeli. Sedanji čas je treba previdnosti, kar tiče naznauila od nasprotne strani, iu ni paiuetuo, lovili komarjev, ki pikajo iu lahko v sum pripravljajo stan, do kteriga vsak pošten katoličan spoštovanje ima. Kralj iieapolitanski. Ferdinand, je 23. t. m. umeri. V Zagrebu je 20. t. m. umeri Jelačič. ban. V sedanjih vojskiuih stiskah, ko iina deržava tolike potrebe, je med domoljubnimi darovavci zazuamnjauo tudi več škofov z obilnimi darovi, ki so jih položili ua altar svoje domovine avstrijanske. Dali so ua pr.: Kardinal vikši škof zagrebški 38.000 gold., knez vikši škof olomovski 20,000 gold., kardinal vikši škof dunajski 4.000 gld.. škof čanadski 2.000 gold., Iiu>ki 1,000 gold. itd. Iz R i m a pišejo, de pri tolikim viharji vojske, in tudi sveti Cerkvi pretečih nevarnost so sv. Oče tako popolnama mirni iu v toliki zanesljivosti, de sc vse čudi. Mož vedne molitve in nepre t rešljiv iga zaupanja v Boga stoji ua skali, iu gleda neprestrašen v divje valove, ki okrog šume. Napoleon. ki se je sklenil s sovražniki svete Cerkve in našiga cesarja, je neki vidil. de sveti Oče, papež Pij IX. spoznajo avMiijansko pravično reč, je sam pisal sv. Očetu, jim braiubo. obetal in rekel, de naj imajo zaupanje vanj (Napoleona). Sv. Oee pa >o brilko martro v roko vzeli, na njo pokazali iu rekli: ..Ta je moja brani ba!-' Dobro vedoči, kaj so Francozje pod natvezuo hrambo storili Njih sprednikama Piju VI. iu VIL. Pij l\. svojiga zaupanja ne stavijo na ljudi, ne na vladarje, temveč le na Gospoda vsili gospodov samiga. in zaupanje ue bo osramoteuo. \ tih okoli.siuali sc v Rimu uzivl|a spomin na neko prerokovanje, ki jc bilo dolgo pred pervim puntam v Parizu pisano in natisnjeno. Prerokovanje namreč govori, de se bo Peter (to je. naslednik sv. Petra) trikrat b ritko jokal, in de bo vzrok tega joka G a I i j a n (to je. Francoz). Dvakrat se je Peter že Initko jokal, v Piju VI. in VIL. zmed kterih je eden v jetuištvu umeri, drugiiiiu pa se je prav hudo godilo. Menijo, de v tretjič se brilko jokati je Piju IX. prihranjeno. — Tako pišejo časniki. Mi pa priporočiljnio usmiljenimi! Bogu sv Očeta Pija IX., de bi Bog britkiga jokanja nad Nje ne pripustil; molimo za sv. Cerkev, de hi Bog ne pripustil nje in njenih otrok v prevelike skušnjave priti; molimo za ujeiiiga zve-siiga sina. piijatlaiu vaiiia. našiga preliubiga ce-arja Frančiška Jožefa I., de hi Jih Gospod vojskiuih trum ne zapustil. ko se vojskujejo za nar svelcjsi pravice, in de hi odvernil obilno prelivanje kervi. ki nastaja, ako Bozia dobrota tega dobrotno lic odvernc. Dcsjravu<» vse okolisine dosti hudiga žugajo, vender moramo upati, de z ueštev ilnimi sedanjimi s mar n i e u i m i opravili iu gorečimi molitvami /i mir se ho veliko hudiga odvčrnilo, kar hi nas sicer zadelo. V Jeruzalemu se je pred »i mesci zgodilo imenitno spreobernjciije. Tamkaj imajo nune. imenovane „-i-jonske hčere.- posebno kapelo iu šolo. ,X|ih namen je. z molitcvjo zgubljene ovcice Izraelove hise -v I erkvi |>ii-dobivati. V svoje sole sprejemajo otroke v sili narodov, iu .-o v tako lepim glasu, dc jim se judje svoje otroke izločujejo. 31. vinotoka i oktoii.) je bila v ondotni cerkvici imenitna slovesnost. Izraelec, v zrelih letih in po-ebno u-t en v sv. pismu, je bil ta dan kciseu. Znani O. liatishon, ki se je bil sam preti vec leti prečudno iz. judovstv;. -pie-ohcruil. je izlil nad njegovo glavo vodo zvelicanja. Pričujoča sta bila poročnika — francoski iu spanjski. in vec častitih t>0. frančiškanov iu iiiiHjoiiarjcv je obdajalo masiiika pri altarji. Kciseuee je tako sereno odgovarjal, de s,» bili vsi pričujoči ginjeni. iu k temu je zlasti se pripomogel pri-sercni nagovor gorečiga O. Ralisboua. Dopisovavce pravi: VY živo hi privosil. naj i#i bila vsa sinagoga ( shodnica ali judovstvo ) slišala ta apostoljski gla*. in vidila s velo veselje novokerseiica. Bil je sladek gotl, iu enake obhajanja obu-dti dostikrat sveto hrepenenje.- Ze se 3 mlade hčere ker- šcniga uče v šoli sijonskih hčer za sv. kerst. in drugi se k njemu pripravljajo. Dopisovavec je govoril z novoker-šencam in ga vprašal, kaj mu je oči odperlo, de je spoznal resnico. rl» red mano je ležal tempelj v razdjanji, i n za mi a n o grob Jezusa Kristusa; o b e r n i I sim se. i n bilo mi je vse j asu o.u je odgovoril. — Tako. le pa najde resnico. kdor je iše. V Betlehem-u. na tem svetim mestu Zveličarjcvi-ga rojstva, se je ravno častitljivi božični dan. to je. v god milo-miga roj-tva Jezusa Kri-tusa. zgodilo pohujšanje, ka-kor-niga večkrat napravljajo merzli gizdavci. ki tem-peljua Božjiga ne spoštujejo. V cerkvi sv. Katarine je bil pri polno« ui maši tudi neki protestanšk gospod s svojo gospo in 2 spremljaveama. ki ni bilo viditi. dc bi jim bilo kaj za visoki skrivnostni spomin, ki se je tisto noč obhajal. Spravijo se v sredo cerkve. Gospod sedi na stolu, tako v nemarno kakor v teatru; zraven njega pa njegova žena. skorej v moški gornji suknji, in ima na glavi nekako kapo s prednjo u-njato šobo I Burscheiikappe mit Lcdcr-schirm I in oejale nad nošam; vse razodeva neko prcderziio brezpobožnost. Eden spremljavcov je molil sveto opravilo tarbušeni i rudečo kapico ) na glavi iu s prederznim obrazam. Ilo povzdigovanja so verni še zmiraj poterpeli gnjusobo; ali ra\no pri povzdigovanji je bilo pohujšanje nar hujši. Ko prečast. pairijarh povzdigne sv. Hešnje telo. se verze vse v cerkvi ua kolena, molit Sinu Božjiga. ki je bil nekdaj ravno na tem me.-tu rojen. I.e sami anglikanci ostanejo v svojim spotikljivini -lanu. k temu gospa s šoba.-lo kapo, uni dragi s larbušcm na glavi, iu de bi prederznosti krono postavil. -i zaene anglikanec med tako svetim opiavilam šc indite rezati! — Kazdra/rni arabei se ne morejo več zderzati. in ko mermranje _erka"* I poklekni) nič ne zda. sunejo nar pred turbušarja iz cerkve. V tem pristopi ce-remonar v. č. patriarha in nagovarja to družbo, dc naj it, cerkve zrr. Ali ko še govori, je bila množica tudi že ženo do zakristije dognjella. K sreči pride naproti betlehem-ki fajmo-ier. jo pred Ijudstvam v hrambo vzame iu iše raz-dražeuost umiriti: raztogotenagospa pa vpije ljudstvu nasproti: rTiho. psi!- — Tako obnašanje je res silno nagnjusno iu sramoiliivo za krivoverca: ako se noče v katoliškim svetišu čedno ve-ti. po eimii hodi vanj. ki nima nič opraviti? Se o-tuduiši pa j»- gerdo obnašanje v cerkvi za tako imenovane olikane katoličane, ki pravi dopi-ovavec. de tudi tamkaj večkrat očitno Bo/jo službo begajo, ki jim pa vselej vrata pokažejo. ak» tudi se branijo. Pa spačeni človek nekako posebno sladiio.-t v tem nahaja, de „svetiše Božje spreminja v raz boju s ko jamo!** Bog obvaruj oskrunovauja tudi v -edaiiji vojski zidani, iu duhovni tempelj Gospodov. namreč, poštenost in nedolžnost. V i/, h od nji I ud i i je v kat. Cerkev sprejet g. Jan. Jervis M hite (r. Ilvajt). bivši 13 let anglikaiisk kaplan na Bomhav-skim. Sprejel ga je ondotni škof Canoz v cerkvi Marije llevice Karmelske. Domače tla bor ne raje, svet o živeti in zveličano umreti. (Dalje.) Berzdati se mora ne le samo meseno poželenje, ki je v počutkih. ampak tudi poželenje po bogastvu. Kteri hočejo bogateti, padejo v skušnjavo i n v z a d e r g e budi č e v e (Tim. t>, !».). Dihtcnjc po bogastvu je silno nevarno, pri tistih še zlasti, ki hrepene naglo obogateli. Nič ni bolj pregrešil iga kakor skope ž; šc celo svojo dušo ima na prodaj, pravi večna resnica (Sir. Id. II. Ki). Lakoimiež ljubi denar iz Vsiga serca. iz vse duše. iz vse pameti, iz vsih moči. Iludoha ima vsaklere služabnike, uektere de z njimi mladost bolj napada, druge za odrašene; za starost iina pa prav zvestiga beriča. ki se mu reče lakomnost. Zakaj ta rabelj človeka v starosti ne zapusti, ampak ga še bolj vklc-ne. Iz ust lakomneža ne boš nikoli slišal: Dosti imam! zaslužek mu je vedno premajhen, plačilo prepičlo. iri težko se bo z letino pohvalil, kakor pravijo, de čebelar s čebelami ne kmalo. Lakomnost jc za lakomneža samiga pač huda butara in stiska. Torej jc Salomon Boga prosil: Bogastva in revšine mi nikar nc daj; daj mi samo, česar potrebujem. de se preživim (Preg. 30, 8). |»yč bi ti svetoval, de si to modro molitvico dobro v spomin vtisni: ti vtegne šc dobro služiti. Pomagal ti bo pa tudi lale opomin aposteljimv: Ako imamo živež iu obleko, bodimo s tem zadovoljni (1. Tim. fi, 8). Pišejo od nekiga velikiga bogatina; ko jc bil blizo smerti, sije dal na posteljo prinesti mnogoterih srebernih iu zlatih posod, ki .-i jih je bil dal malo poprej izdelali po nar bolj novi šegi. Gleda in gleda jih z debelimi očmi, jih tipa s poželjivimi in trepečimi rokami iu začne govoriti: l.ej. moja duša! lej. kaj ti obljubim in sc boš veselila. Ako me ne zapustiš, ti boni dal še več, veselje, kratko-čase. go-,ariie. plese in kar koli si moreš poželeli. Ker pa vidi. de mu smert le pritiska iu ga sili umreti, pristavi in reče: Ker me ne poslušaš in me le hočeš zapustiti, pojdi k satanu! S takim nečednim zročeujcm svoje duše je sklenil bogatin svoje lakomno življenje. — Pač modra jc tedai prošnja Modriga, de naj Bog nc da bogastva. (D. nasl.) Dr oblina. Svet o med n e s v e t i m. smešnim in pregrešnim. Posebna slabost ljudi, ki večkrat nc mislijo sicer ravno hudo. jc ta. de zoper rdrugo zapoved Božjo" pri vsaki priložnosti greše. Pri marsikterih sc pri v-ih pogovorili slišijo presveli imeni ..Jezus." ,.Maiija.u tako de se človek mora bati, jim kaj reči. kar bi jih le malo v začudenje spravilo, ker berž jc njim ktero tih svetih imen na jeziku, če jih tudi v molitvi pa le preradi pozabijo. Kako jc z drugimi svetostmi večkrat v govorjenji, ni tukaj časa razlagati. — Se hujši pa sc ta reč poda v spisih, ker te reči v toliko rok pridejo in vedno ostanejo. Tako na pr. seje vselej vstrašiti tistih rpos t b ii c h e I s k i htt daril. klerim je čisto malo, vreči ..voii Gottes gtiadcn," in enako med ..Crinolineii - Geschlecht" in druge neslane reči. — V tako kramarijo naj se veržejo tudi nekteri „Ta-schen - Ifumoristeii" in ..Cntcrhaltuugsbuchel." kakor neki zmed novih, ki zraven mnoge dobre tvarine tako debelo in neobtesano greši zoper drugo Božjo zapoved, de mora tudi le malo katoliškiga bravca v nejevoljo spraviti. Iz tacih zaničljivih bukev se marsikdo navzaine skažene kerme. z veliko samosvojo dopadljivostjo z njo drušino pita in dosti hudiga stori, ker jim spoštovanje do svetih reči zmanjšuje. rSaucta sunete!-4 To jc: S svetimi rečmi se mora sveto delati, od njih le s spoštovanjem govoriti, in jih ne z obleko nespodobnih burk in čenč oblačiti. JtUi ttarori* Za afrikatiski misijon: Crša K. 4 gold. — Iz Teržiča darovi od sv. leta 13 gold. 23 kr. — Keza Gorjau 1 gold. — Kr. Kemie 1 gld. — Marijana Badalič 1 gold. — Crša Kožuh 1 gold. M*ogorori z gg. tiapisorarci. O. M.: Kes se ne spomnim, de bi bil unih .. k o m e j ne davno p os lan i h44 kaj prejel? Odgovorni vreduik: Laka Jcran. — Založnik: Jožef BlaZIlik-