Štev. 14.	V Mariboru 7. aprila 1892.	Tečaj XXVI.
List ljudstvu v poduk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na	Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr.
dom za celo leto 2 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 25 kr., za četrt leta	Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
65 kr. — Naročnina se pošilja npravništvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice	Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr.,
hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. > !	dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Savinjska železnica.
Naši liberalni Nemci imajo sicer malo vere, ali dveh členov držijo se v svoji veri vendar-le vsi, brez izjeme. Prvi je: Nemec je gospod in drugi: Brez nemščine ni življenja. Zato pa, kjer koli vidiš Nemca, tam ti on že zapoveduje in kar koli oživi v naši deželi, tam ti tiščč nemščino naprej, kakor da brez nja-oii ničesar pri nas mogoče. Štajarski deželni zbor ne stori za naše kraje veliko in kedar stori kaj, ni mu toliko za naše kraje, kolikor za svoje, nemške verske člene. Bog zna, da se je nemška gospoda v Gradci odločila le težko za Savinjsko železnico, ali iz lepa ni ji bilo mogoče, da se je izogne. Brž pa se tudi že pokaže, da ona tega ne stori drugače, kakor na podlagi le-onih verskih členov. Pri stavbi železnice ne dobi kateri izmed slov. poslancev, ampak hainmer-amboss, dr. Schmiderer, ima v imenu dež. odbora ,prvo besedo pri vsem delu, tedaj tudi pri napisih, ki jih je treba na postajah. Le-ti pa so torej tudi le nemški, samo svarila so slovenska.
Lahko si mislimo, da je to razburilo tamošnje slov. ljudstvo, občine so pa tudi glasno ugovarjale zoper to pri dež. odboru. Zastonj, slov. napisi bi bili na poti, tako modruje hammer-amboss in za njim ves deželni odbor. Zadnji četrtek je bila pa vsled tega precej huda vojska v dež. zboru. Poslanec Vogel je imel poročilo o novi železnici Celje-Šoštanj-Velenje. V dež. zboru so bili določili, da sme vsa železnica priti na 2,700.000 gld.,. kakor pa kaže površni račun vseh stroškov za-njo, bilo bi jih za 30.000 gld. manj. Poročevalec torej nasvetuje, naj sestavi dež. odbor natančen račun o vsem delu, dež. zbor pa naj vzame poročilo »na zadovoljno znanje«. V tem pa se vzdigne slov. poslanec, dr. Lipold ter pravi: Kakor smo se tudi na slov. Štajarji, posebno v Savinjski in Šaleški dolini, veselili nove železnice, vendar pa sedaj, ko je zvršena, naše veselje ni popolno; prav neljubo — naj ne rečem ostreje besede — zadela
nas je mala dobrohotnost dež. odbora, ki se ni spčme-nil enakopravnosti slov. jezika ter je dal napise pri postajah narediti le v nemškem jeziku. Ljudstvo v Šaleški dolini si je želelo slov. napisov, to nam kaže jasno sklep okr. zastopa v Šoštanji, saj je podjetnikom v svojem času obljubil 10.000 gold. samo pod tem pogojem, da bodo vsi napisi dvojezični. Oni bi bili to gotovo tudi "storili, a najvišji deželni upravi se je zdelo za malo biti pravični ter napraviti napise tudi slovenske na železnici, ki gre izključljivo po slov. ozemlji. Odgovor dež. odbora na prošnje občin pa je bil na ravnost žaljiv in je med ljudstvom pouzročil hudo nevoljo.
Na dalje pa še imamo Šaleščani, posebej še Ve-lenjci pritoževati se zoper visoko vožnjino na novi železnici Poprej nismo več plačevali za blago na vozeh, kakor sedaj na železnici; na robe manj. Ako ostane vožnjina taka na železnici, potem ne bode za-njo veliko dela. Kar se tiče vožnje za osebe, moram opomeniti, da so na-nji le mešani vlaki in toraj prav mudni. Človek se pelje 23/4 ure v Celje, v vozu pa pride v dveh urah tje! Po vrhu pa je še vožnja draga, sila draga. V ' novem času je sicer nekaj nižja, ali le za silo. Jaz si t6rej dovoljujem dež. odbor prositi, naj dela pri južni železnici na to, da se zniža po celi novi železnici vožnjina, posebej pa še za Velenje, na način, kakor je to pri vožnji iz Maribora na Ptuj, kjer se računi daljava na ravnost, ne pa skozi Pragarsko.
Deželni odbornik, dr. Schmiderer, torej tisti, ki ima vso to zadevo na svoji vesti, odgovarja na to: Nemške napise so želela mesta pa tudi več slov. občin. (Klici iz slov. strani: To ni resnica. Katere občine? Imena!) To je. v listinah. (Klici: Kje?) Dvojezični napisi bi samo motili. (Slov. poslanci: Koga? Zakaj?) Vsi obč. načelniki so bili v pričo, ko se je o tem govorilo in nihče ni črhnil o napisih besede. (Slov. poslanci: To lahko, saj ni nihče mislil, da bi še bilo treba.) i Ig. zastopniki slov.'Štajarja tedaj ne gledajo toliko na potrebe ljudstva, koli-
kor na vprašanje o jeziku. — Tako tolče hammer-am-boss. Gospod dr. Iv. Dečko pa mu ne ostane dolžan odgovora. On pravi, da se razvije nova železnica še le' tedaj dobro, ako se potegne doli na Kranjsko in gori na Koroško. Kjer teče sedaj železnica, tam pa so Slovenci in njih ne kaže žaliti; nemški jezik se zato ne prezira, če so napisi nemški in slovenski skupaj. Svarila so v obeli jezici h, čemii bi ne bile tedaj tudi postaje v obeh? Prvi zastopnik dežele, dež. glavar, je nadalje odgovoril v Velenji na pozdrav neke občine: naj ljudje manj pijó, več pa delajo! Tak odgovor na prijazen pozdrav je mogoč le pri turškem paši. /oper njega mora se izreči z vso resnobo.
Baron Iiackelberg naseka jih proti g. dr. Dečku blizo tako-le: Na Spodnjem Štajarskem živijo tudi Nemci. Slovenci njim nočejo priznati enakopravnosti (ujé! ured.), kajti v večih občinah ne najde človek nemških napisov. Kedar so vojaške vaje, treba je nemških napisov. Če se torej Slovenci postavljajo tako na zadnje noge .... (Velik krik na strani slov. in kons. poslancev). Hackel-berg se na to izgovarja, da mu je ta beseda le ušla (?) ter da ni hotel ¿aliti slov. poslancev, zatem pa nadaljuje: Če slov. ljudstvo tirja slov. napise na železniških postajah, naj pustijo tudi nemške napise v občinah.
Dobro je odgovoril na to g. baronu poslanec M. Vošnjak, a baronu sta prišla na pomoč dr. Starkel in dr. Kokošinek, oba pa tako, da bi bila storila bolje, ko bi bila déla jezik za zobe. Slabo zidovje se ne podpre s šibovjem, vendar pa nam ni treba, naj še dostavimo, da je gospoda v deželni hiši vsprejela poročilo o tej
železnici — »na zadovoljno znanje«.
--1---
Cerkvene zadeve.
Janez Kramberger, župnik Vurberški.
Zadnja pot. — Rajni gospod so bili svojih kri-žev celo veseli in kakor je razvidno iz njihovega pisma, so se JBogu za poslane težave še prisrčno zahvalili. Tisto nedeljo, ko so rajni gospod na odru ležali, smo brali v cerkvenih molitvah opominj sv. Pavla: »Bratje, podajte život svoj Bogu v prostovoljno daritev«. Rimlj. 12, 1. Taka prostovoljna daritev je bila lepa krščanska smrt bogoljubnega župnika Janeza Krambergerja. V ponedeljek, dne 11. januvarija se je zbralo v Vurbergu 14 duhovnihov, da bi svojega ljubljenega soseda in du-hovskega brata v molitvah Rogu priporočili in spremljali na zadnji poti. Za slovo so jim predigovali pre-častiti gospod stolni župnik in dekan Mariborski, njihov nekdanji bogoslovski učitelj, mil. gosp. Jakob Bohinc, ki so svoje besede tako sklenili: »Bajni gospod so cvetlice ljubili in so radi ž njimi hišo božjo lepšali. Sami so pa bili med pisanimi cvetlicami najlepša lilija, ki je tudi v zimskem času lepo belo cvetela v svoji deviški nedolžnosti. Zato se je pa ljubi Bog sam zadovoljno ozrl na zalo cvetlico na Vurberškein hribčeku in je ukazal angelju smrti: Pojdi v prijazni vrtec Vurberški in presadi belo lilijo iz doline solz in bolečin semkaj v nebeško veselje, da cvete v mojem raju na vse večne čase!« Faranov in tudi sosedov se je zbralo silno obilo. Veliko je bilo žalovanje po rajnem zvestem dušnem pa-
stirju in je bilo vsem prav očitno, da so spoštovali in ljubili pošteni Vurberžani svojega dušnega pastirja prav iz vsega srca.
V družbi svojih duhovnih tovarišev so rajni go-spbd radi katero nedolžno pesem zapeli; najljubša jim je pa bila sledeča Virkova:
Z a d o volj nos t. Eno rož'co ljubim, . V mojem srcu spi; Koder grem, me spremlja, Meni se' smeji; Dom nje pri otroeili In v nebesih je, Srca zadovoljnost Rož'ci je ime.
Preljubi rajni prijatelj! Jokajoč sem pero namočil, da bi vsaj na kratko popisal Tvoje bogoljubno, lepo življenje. Zdaj pa, ko sem spis skončal, se mi je srce pomirilo. Bes izgubil sem svojega najboljšega, starega, zvestega prijatelja, in to boli. Tolaži me pa misel, da to prav za prav nisem zgubil, ker si zdaj, kakor trdnil upam, že v hiši Očetovi, in vem, da me tam pozabo ne boš. Izprosi mi pri Bogu tako lepo smrt, tako srečne zadnjo uro, kakor je Tvoja bila! In Vi, pošteni Vurberžani, katerim sem tolikokrat besedo božjo oznanjeval, opominjam Vas zdaj zadnjokrat: Molite za svojega dušnega pastirja, č. g. Janeza Krambergerja, in Vas zagotavljam, da se Vas bodo tudi oni pri Bogu z neugasljivo ljubeznijo spominjali! Vas, ki ste bili rajnega gospoda pridne ovčice, in nas vse, ki smo bili njihovi to-varši in prijatelji, naj tolažijo besede, ki jih je sv. Janez zapisal v Skrivnem razodenju, 14, 13: »Čul sem glas iz nebes, ki mi je velel: Zapiši, da so zveličani rajni, ki v Gospodu umrjejo. Od zdaj, govori Duh, naj počivajo od svojih trudov, ker njihova dela gred6 za njimi«.
Dr. Jožef Pajek
Mili darovi za družbo vednega češčenja;
Sv. Barbara pri Vurbergu 4 fl. 74 kr., sv. Ropert v Slov. Gor. 9 fl. 25 kr., sv. Ana na Krembergu 2 fl. 89 kr., Rogatec 12 fl. 31 kr., Trbonje 24 ti., (iornjigrad 4 fl. 43 kr., Ljubno 15 fl., sv. Frančišek Ksav. 7 fl. 40 kr., sv. Lovrenc v Slov. Gor. 10 fl., Reihenburg 23 fl. 16 kr., Neimenovani v Mariboru 20 fl. 9 kr.
Gospodarske stvari.
Grah in njegova korist.
(Konec.)
Kjer so tla za plevelj ugodna, je kultura na ozkih gredah bolj priporočati. Na gredah, katere so bolj ozke, se plevelj ložje izpuli, vrhu tega ima setev tudi dosta zraka, vsled katerega obrodi obilen sad in razvije lepše, manj gnjilo stročje. Kjer se pa na brazde (z mašino) seje, mora biti vrsta od vrste oddaljena vsaj 35 cm. Paziti se mora posebno tudi na to, da se vpotrebi samo čisto, nepokvarjeno seme ; če je pa seme razjedeno ali pa nepopolnoma razvito, tedaj je tudi rastlina nepopolna ali pa kaki bolezni podvržena.
Ako se seje na široko, tedaj je potrebno 250 litrov, če se seje pa po vrstah, tedaj je pa potrebno samo 180 litrov na hektar.
Da je grah podvržen raznovrstnim boleznim, da so tudi kebri veliki njegovi sovražniki, to je do dobro znano. Temu opoinoremo jedino s tem, da kolikor mogoče zgodaj sejemo in mlade rastline, ako se bolezen javlja, z apnom potrosimo.
Ko stroki blizu tal začnejo rumeneti in so tudi
že drugi stročki popolnoma razviti, je čas žetve. Ne sme nas motiti, ako je še kateri strok zelen. Če bi hoteli tako dolgo čakati, da tudi zgornji stroki popolnoma porumenijo, izpalo bi pri spodnjih najboljše zrnje, a tudi slama bi se skazila, nje vrednost ne bi bila večja, nego navadne slame. In tudi le isti grah, kateri se je, predno je porumenel, požel, daje se mehko in dobro kuhati. Če seje grah požel, naj ostane do drugega večera na njivi in se naj potem obrne; obrne pa se naj od sedaj tudi vsak večer, predno pade rosa. Če pa preti slabo vreme, zloži se naj grah v okrogle kopice, 13 meter visoke, katere se morajo vsak dan s kakim kolom prerahljati. V takšnih kopicah se grah ne more skaziti; če je pa vreme tako neugodno, da se grah 10—14 dnij ne more zapeljati pod streho, morajo se kopice večkrat skrbno preobrniti. A najboljše se suši grah, ako se, v snope zvezan, natekne na kole, droge ali pa plote. Vendar se nikdar ne sme zapeljati pod streho, dokler niso vsa zrna se popolnoma utrdila.
Grah, kateri se bode drugo leto porabil za seme, mora se pozneje požeti, nego je to v obče navada vsaj mora do dobra dozoreti. Kedar se grah iz polja spravlja domov, treba je paziti, da se ne zgubi kaj zrnja ali pa grahovega listja. Če je grah radi vročine zelo suh, tedaj se mora zjutraj, dokler je še rosa, nalagati. Kedar pa je vreme nestalno, mora se grah za silo posušiti in prej nego drugo žito pod streho spraviti; kajti grahovka je zelo občutljiva in se lahko spridi, stročje pa se kmalu zlušči, če ga dež namaka. V obče ako je dež stročnice popolnoma premočil, morajo se kopice raztresti in snopi zopet razvezati, da se posušijo. Če se pa to ne stori, skazi se slama in zrnje — celo živini škoduje.
Grah, katerega smo pravilno spravili, skrbno pre-mlatili in na zadnje na zračnih Skednjih popolnoma posušili, stoji več let, ne da bi se skazil. Ker pa je grahova žetev zelo nestanovitna — včasih boljša, včasih slabša, včasih se komaj seme povrne — je priporočati, grah, ki je preostal v jednem letu, skrbno shraniti do tega leta, katero bode manj graha rodilo, v katerem bode torej cena poskočila. Tako bode dosta graha, a tudi dosta denarja!
Sejmovi. Dne 8. aprila v Arnoži, v Braslovčah, v Ormoži in v Slov. Bistrici. Dne 9. aprila pri Šent-II,ji v slov. gor. in v Slov. (¡radci. Dne 11. aprila v Sevnici in v Trbovljah. Dne 12. aprila pri sv. Križi na Slatini. Dne 14. aprila v Konjicah, v Laškem trgu in v
Sevnici. Dne 15. aprila v Arveži.
-■-
Dopisi.
Iz Celja. Naši Nemci so si stvorih zdaj tudi »Ger-manenbund«, da bo nazaj priboril nemško zemljo, v katero so se vtihotapili zviti Slovenci. Tako oznanjajo naši pragermani po »vahtarci«. Pravijo pa vendar, da nočejo z nami vojske; »mir« bodo zapisali na svoj prapor; grdobe narodnega vojskovanja se hočejo ogibati. Živeli torej pohlevni bratje Nemci! Nič manje tolažljivo za nas, Slovence vsiljence je izjava, da hočejo svoj »germanisch nationales Wesen« z vso miroljubnostjo ne samo gojiti, »pflegen«, ampak tudi sčistiti, »reinhalten«. Dä, ko bi bili »vahtarca« in njeni somišljeniki dosledni, pa bi svoje čete trebili plevelja, ki jih prerašča, kmalu bi bil mir. Plevelj, slovenske uskoke, renegate iztrebite iz svojih vrst in ne bo več vojske! Nemci, pa ne rene-gati, in mi Slovenci se bomo lahko sporazumeli. Ni zastonj, da so se pri vseh ljudstvih uskoki kot ljudski iz-
vržek hudo kaznovali in najhuje zaničevali ter še zdaj ni bilo in ni, razun pri naših po sili Nemcih, grjega madeža, kakor uskokom biti; ti so povsod najhuji sovražniki svojega izdanega naroda. Spravite, vi Celjski, vi spodnještajarski Nemci pri vašem »reinhalten« to narodno spako iz svojih čet, in dosegli bote, kar si kot geslo stavite, mir! Se ve, da bi potlej, če bi toliko mo-ralične moči imeli, tudi več ne bilo »vahtaree«, pa bi je tudi ne potrebovali, kajti mir bi bil. Pri pomanjkanji nemčurjev zmanjkalo bi vam vojakov, ki bi slovenski narod mogli napadati in' vojska bi bila sama ob sebi nemogoča. Dokler so pa vaša armada pri čisto majhnih izjemah samo slovenski odpadniki, najljuteji vragi svoje slovenske, pa zatajene in teptane matere, ne bote dosegli »mira«, saj ga itak ne želite in nočete. Nočete ga in prazno'je tedaj vse vaše hinavstvo zastran ljubega miru; kaj bi pa tudi počeli, kje iskali, kje našli zavetja vsi slovenski renegati, če bi jih ne okovarjala več blažena Germanija pod svojimi perotmi?
Iz Vojnika. (Marsikaj.) Kakšno letanje in po-praševanje je šlo ondan po »Slov. Gospodarju!« Nem-čurji so stiskah skupaj svoje pametne glavice, iz katerih so jim menda že davno kure možgane izkljuvale. Najbrž jim je najbolj všeč tisto: »Kako se je nemškutar izpreobrnil«; zakaj kmetom tako govore, da so Slovenci, kar so res, živijo in delajo pa, kakor Judeži. Po njih sadu, po njih življenji jih bote spoznali. In kadar začnem jaz njih življenje in delovanje, gospod urednik, Vam opisovati ter vzamem ščetko ali krtačo, da malo tiste »plesnjive nemškutarje«, kakor je naše nemškutarje nekdo imenoval, milo skrtačim, tedaj se bo kar prah delal. In na vrsto pride vsak ob Hudinji, kdor je zoper slovensko ljudstvo, da jih tudi drugi spoznajo in od njih ničesar ne kupujejo. Omenil sem zadnjič, da dobimo mesarja in danes Vam javljam, da od 1. aprila že kolje g. Karo! Vrečar, tudi »Stari Vrečar« imenovan, da se razloči od sina, ki le na »tajč« kaj drži. Naj mu naši »Nemci« mesó kupujejo, Slovenci bomo pa rajši pri »Starem«, ki bo pobijal vole, ne pa Slovence pri volitvi s svojim glasom. — Tudi pekarja imamo Slovenci svojega, namreč vrlega domoljuba Mih. Plevnik-a, tudi »Zgornji pek« imenovan. Ta tudi z dobro slovensko kapljico postreže in ne s «šnopsom«, kakor drugi. To je prav, Slovenci, le šnopsa in nemškutarije se varujte! — Družba sv. Mohora je priča, da je naš okraj slovenski. Zakaj Vojniška fara šteje letos 180 udov, po tem takem mnogo več od lani, ko jih je imela samo 93. Nobena krščanska hiša, zmožna slovenskega jezika, ne bi smela biti brez Mohorjevih bukev. — Hiralnica naša hira, ker za 150 do 170 bolnikov je prestora, pa le 12 bolnikov ima. Eden bolnik je že umrl. Prav lepo delajo zdaj okoli poslopja in prijetno bodo siromaki imeli. Tako je tudi prav, vsaj smo vsi ljudje enaki, siromaki in bo-gatinci. Vojniško novo šolo zmirom delajo — na papirju. Kdo je kriv? — Tisti gotovo ne, kateri bodo največ za šolo plačali. Zakaj ti bi radi, da se kmalu napravi na podlagi narodnega jezika in ne »šulferajnska« nemška šola, kakor bi jo neki nemčurji radi. Nemca pa ne najdeš pravega tukaj, če ga o sredpoldne »z dvema lahternama« iščeš.
Tz Ptuja. Odbor »Slov. pev. društva« je v zadnji svoji seji določil za letošnji »Veliki koncert« v Šoštanji dne 14. avgusta 1892 sledeče pesmi: Mešani zbori: »(¡rajska hči«, Foerster: »Ljubici«, Vilhar: »Domovini«; Moški zbori: Nedved: »Avstrija moja«, Nedved: »Venec slovanskih pesmij«, Foerster: »Gorenjski slavček« s spremljevanjem godbe. Večinoma smo te -pesmi že lansko leto razposlali. Če bi se pa utegnilo pripetiti, da bi kje glasov pomanjkovalo, prosimo gg. poverjenike, naj se v tem oziru nemudoma obrnejo do odbora »Slov,
pev. društva.«, da se zamorejo pesmi vežbati prej, ko mogoče. Ob enem prosimo gg. poverjenike, naj delujejo na to, da bi letošnji koncert presegel vse slavnosti, kar jih je vže društvo priredilo. Vsa slavna društva pa še enkrat uljudno opozarjamo na to slavnost, ter jih prosimo, naj se je v ogromnem številu udeležijo.
Iz Ljutomerske okolice. Letos so se že v vseh občinah — razun Ljutomera — vršile volitve novih občinskih zastopov. Seveda niso bili povsod izvoljeni prejšnji odborniki, pa naši okoličani so si zbrali zanesljive, poštene može sosede svojim odbornikom. Najbolj pomenljiva pa je bila gotovo volitva na Kainenščaku tik Ljutomera; tam je bil mnogo let občinski predstojnik neki Roman Nemec, ki je pisar pri Ljutomerskem okr. glavarstvu; vsikdar pa se je potegoval za nemščino in vlekel za Nemce in z nemškusarji. Kot hvalo in plačilo tega svojega delovanja so mn volilci na Kamenščaku in iz Radoinerja naklonili to, da ga niso več volili niti v občinski odbor; ravno tako so volilci odgovorili njegovima pajdašema prijateljema Slaviču in Mavriču iz Kamenščaka, ki tudi nista več med občinskimi odborniki. Tako je prav! Umrli Ivan Fric bi se zdaj v mrzlem grobu samega veselja obračal, ko bi znal, kako častno in vrlo so se držali pri letošnji občinski volitvi Kamenščanci in Radomerčani.
Iz Vranskega. (Posojilnica) imela je v svojem prvem upravnem leta t. j. od 15. majnika do 31. decembra 1891 prometa 78.081 II. 19 kr. Pristopilo je k njej 98 zadružnikov, izstopil pa eden tako, da šteje koncem leta 1891 še 97 zadružnikov, kateri imajo v deležih 1740 fl. Hranilnih vlog se je vložilo od 120 strank 30.927 fl. 39 kr., izplačalo pa 2510 fl. in je njih stanje s kapitalizovanimi obrestmi vred 28.572 fl. 94 kr. Posojil se je dalo v prvem upravnem letu 18.756 fl., vrnilo pa 732 fl. 51 kr., tako da njih stanje koncem leto 1891 kaže 18.023 fl. 49 kr. Posojila so pri 86 zadružnik. Čisti dobiček znaša 107 Í1. 33 kr. Vsled sklepa občnega zbora odda se od čistega dobička istim zadružnikom, kateri niso ob enem dolžniki, od njih deležev •€"/„ dividenda, katera znaša 24 fl. 7 kr., ostanek čistega dobička po 83 fl. 26 kr. odda se vsled sklepa občnega zbora k splošnji rezervi, katera potem znaša 243 fl. 26 kr. Posebna' rezerva znaša 177 II. 99 kr., obedve rezervi tedaj 421 fl. 25 kr. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud posojilnice in se obrestujejo po 4V20/o. Posojila se dajejo proti 6% samo zadružnikom. Uradni dan je vsako sredo od 9. do polu 12. ure dopoludne. Ako je v sredo praznik, uraduje se naslednj dan.
Iz Braslovč. (Nemčurstvo. — Petje.) Kako olikani so naši nemčurji, naj pojasni sledeči dogodek. Pred nečim časom bil sem v eni največi Celjski šta-cuni, katere gospodar je nemčur; tako tudi njegovi sluge. Kmalu za menoj pride tudi star kmet; kakor je bilo po obleki soditi, bil je iz hribov doma. Nato se vstopi za omenjenega kmeta eden komijev, ter se na vse načine pači, zijale kaže in vbógega moža oponaša; tovariši pa se mu na moč smejejo in sirovo rogajo. Mislil sem si: naši najporednejši vaški paglavci bi ne naredili kaj takega, posebno ko bi kako korist od človeka pričakovali, kakor pa ti omikani (?) siroveži. Od tiste dobe sem se še bolj trdo prijel našega gesla: »svoji k svojim« in to priporočam vsem Slovencem. Ako se vsi poprimemo tega gesla, kar se bo prej ali slej zgodilo, zgodilo se bo nemčurjem to, kar se žabam zgodi, ako se jim mlaka posuši. Pri tej priliki mi je omeniti naše vrle pevce fante, kateri so se v kratkem času pod vodstvom našega pridnega organista gosp. Šušteršiča toliko izurili, da zdaj že pri službi božji tako lepo popevajo, da poslušalcu duha nad zemeljske višine povzdigujejo. Le tako naprej!
Politični ogled.
Avstrijske dežele.
Avstrijsko. Na Dunaji je bil v ponedeljek velik shod vinorejcev. Po njih želji bi bile vinorejske zadruge, vinorejski nadzorniki, postava zoper ponarejanje vina in državna podpora vinorejcev. To je sicer vse lepo. ali izpeljati bode težko. Tudi javna skladišča za vina, ki so na prodajo, bi ne imela za vinorejce, posebno kmečke, toliko koristi, kolikor se misli. — V deželnem zboru za Gorenjo Avstrijsko so sklenili, naj se izpremeni šolska postava tako, da dobi katol. cerkev več moči do pouka v ljudskih šolah. Ces. namestnik je ugovarjal taki izpremeinbi in torej ne bode brž nič iz nje.
Štajarsko. V deželnem zboru je poslanec dr. Dečko vprašal slovenski, čemu da vlada ne reši prošnje občine v Makolah za slov. šolo, da-si jo ima že čez leta dni v rokah. — V poročilu glede na ljudske šole predlaga nemška večina, naj skrbi vlada, da bode več poučevanja v nemščini na slov. ljudskih šolah ter naj daje »nagrade« učiteljem, ki so v tem poučevanji »pridni«. Zoper ta predlog so bili slov. poslanci dr. Lipold, dr. Srnec, dr. Dečko in prof. Robič, pa se ve, da zastonj. Vendar o tem več na drugem mestu.
Koroško. V Celovci dobijo električno razsvetljavo, ako se odloči mestni zastop za-njo. To pa še ni gotovo. — Družba sv. Mohorja hoče si pozidati novo hišo, toda mestni zastop jej tega ne dovoli — zavoljo slov. napisa. — V deželnem zboru je obveljal predlog dr. Abuja, naj izbriše dežela dolgove tistih občin, ki so ga pri njej naredile v letu 1883 zavoljo škodč po po-vodnji. — Dež. predsednik, Schmidt-Zabierovv naznani, da predloži v kratkem vlada načrt postave, ki določuje razdeljevanje zapuščine kmečkih posestnikov. Tacih postavnih določb je v resnici treba.
Kranjsko. Poslanec dr. Ferjančič je imel v nedeljo shod svojih volilcev v Rakeku, ali vdeležilo se ga ni preveč volilcev, bili pa so zadovoljni s poročilom g. poslanca. — Rajni Anton Knez je volil svoje premoženje po večjem delu »Slov. Matici« za izdavanje poučnih knjižic, namenjenih za prosto ljudstvo. — Da se izdela dolenjska železnica, osnuje se posebna družba in njej bode spraviti za-njo 3 milj. in še nekaj goldinarjev.
Primorsko. Mestni zastop v Gorici gospodari slabo in je sploh na slabem glasu. Sedaj gre novica, da ga misli vlada razpustiti in za mestno upravo imenuje potem ona svojega komisarja, da napravi red v mestni hiši. Mi pa nimamo veliko vere v to novico, kajti gospoda v mestnem zastopu je laška in tacih ljudij ne pri jema vlada nič kaj rada »s trdo roko«. — V Dornbergu pri Gorici je bil v nedeljo ljudski shod ter jim je hodilo na njem za novo železnico iz Vipave v Gorico.
Tržaško. Mestni »očetje« t. j. udje občinskega zastopa v Trstu so sklenili prošnjo do vlade, naj napravi vseučilišče v mestu, ker je neki za-nj velika potreba. No prošnji je prosta steza, država pa še nima preveč denarja, da ga izvrže za laško vseučilišče. — Okr. sodnija je obsodila 9 hrv. mož na 4 ali 3 mesece v zapor, ker so bili preveč »živi« pri volitvah v Pomjanu.
Istersko. V dež. zboru v Kopru je laška večina sklenila načrt postave, vsled katere naj plača vsaki narod sam za-se vse šole, kolikor jih ima. Ako se razdelijo stroški pravično, sodimo, da v tem sklepu ni krivice. — Dovoli se, da se izročita poslanca Matič in Flego c. kr. okr. sodniji za voljo necih tožcb. Tako dovoljenje doslej ni bilo v navadi.
Hrvaško. Ker ima v mestnem zastopu v Zagrebu narodna stranka večino, izvolila je za podžupana Stan-koviča — na veliko nevoljo bana Khuen-Hedervarya. —
Sabor ali deželni zbor snide se v Zagrebu v meseci maji za kacih 8 dnij, potem pa razpiše vlada za-nj nove volitve.
Ogersko. Poslanec Horv&th se je pritožil v državnem zboru zoper pisarno Nj. veličanstva ter mu ni ljubo, da so v njej samo trije Madjari in da ima ona preveč moči na vse javne zadeve. Ministra Szogyenyi in Szaparyi sta mu odgovorila in ga krenila po prstih, kakor je zaslužilo njegovo blebetanje.
Vunanje države.
R i m. Naznanja se v večih listih, da izdajo že brž o veliki noči sv. oče Leon XIII. novo okrožnico do katoliških škofov, ali vsebina ji je bojda izgola cerkvena.
Italijansko. Predsednik ministerstva, markesBu-dini ima v državnem zboru sicer hudih nasprotnikov, izlasti še zavoljo velicih stroškov, katerih je za vojaštvo treba, vendar pa se brani moški in ne brez sreče. Vojaštvo požre v resnici veliko denarja, toda denar ostane doma, v državi in pride torej ljudstvu nazaj v roke.
Špansko. Ujeli so v Madridu dva anarhista t. j. človeka iz vste tistih, katerim sedanji red v državi ni po volji, ravno v hipu, ko sta nastavila patrono iz dinamita v poslopji predsednika drž. zbora. Pri njih so našli pisma, iz katerih se vidi, da čejo anarhisti na cvetno nedeljo z dinamitom razrušiti kraljevo poslopje in več drugih. Strašni ljudje!
Francosko. V straheh so si ljudje v Parizu še zmerom, da-si so ujeli človeka, ki je nastavil v zadnjem času v večih hišah patrone iz dinamita ter so one tako razletele. Grdobi je ime Ravachol in ima še drugih hudobij na vesti. V mestu se govori le o anarhistih in vlada ima vse roke polne dela za voljo njih. Vse kaže, da se bliža nova prekucija ne samo v francoski, ampak še v večih drugih državah »stare« Evrope.
Belgijsko. »Zveza konservativcev« je zoper splo-šnjo volilno pravico in tudi zoper pravico kralja, ¿la še lahko upraša ljudstvo, če mu ni po volji kak sklep v drž. zboru. Ministerstvo umakne sedaj tak načrt postave iz drž. zbora.
Nemško. Cesar Viljem je sklenil v Rerolinu pre-narediti dvorna poslopja in za to bi bilo kacih 12 milj. treba, ali tega denarja nima. Vsled tega je neki v zadregi in pravi se, da išče posojila, vendar pa so preklicali to govorico. — Minister BOtticher ostane še nadalje in vidi se, da ima veliko moči do cesarja.
Rusko. Ker je poslanik v Rerolinu, grof Šuvalov prejel te dni od nemškega cesarja njegovo podobo, sodi se od večih stranij, da želi cesar sprijazniti se z Rusijo. Na srci mu je neki trgovinska zvezo, bliža enaka bi bila, kakor je naša z Nemčijo in Italijo.
Srbsko. Novo ministerstvo v Belem gradu ni novo, kajti le troje ministrov je novih, glava pa, Pašič in drugi so stari. Ono ima pa vsled tega že tudi veliko nasprotnikov.
Turško. Sultan je že vendar-le podpisal pismo, s katerim izroča Egipet v oskrbovanje mladega Abbas-paše. Poseben odposlanec, Eyub-paša, je nesel pismo v Kahiro, ondi so ga vsprejeli z velicim leskom.
Afrika. Dahomedanci so napadli francoske naselbino v Marokanskem. Najhuje pa je to, ker večje armade ondi ni in iz doma pride ona le po časi tjekaj.
Amerika. Po celem severu in zapadu je bilo hudih viharjev te dni v »združenih državah«. Škode je veliko vsled nalivov in tudi več ljudij je prišlo ob življenje. — V argentinski republiki so prišli na sled veliki ustaji; v južni Ameriki pa take novice niso nove, saj so
ustaje tam že v navadi.
---
Za poduk in kratek čas.
Kako se je nemškutar izpreobrnil.
(Prizor iz kmečkega življenja. Napisal J. Sattler.)
(Konec.)
Rrdnik. Po takih novicah pa te nisem vprašal; povej mi, kedaj si bil pri Križanu?
Meh. Ravno danes teden.
Rrdnik. Ali niso prišli tisti dan neki tujci k njemu? Peljalo se je več gospodov tu mimo nas.
Meh. Prišli so, prišli; kar pet jih je bilo. Gledali so grdo, kakor zmaj na Šentjurskem altarju; brade so pa imeli takšne, kakor sv. Avguštin v Duhovski cerkvi.
Rrdnik. Gotovo so se pripeljali iz mesta zaradi volitve. Čeravno ima Križan na smrt bolno ženo in dovolje drugih križev, vendar ne pusti nemčurskih svojih muli.
Meh. Slišal sem danes, da se Križan že kesa. Zato je menda tudi tako hitro odpravil tiste bradate dedce. Še toliko časa se niso mudili, kakor jaz. Zagnali so silen hrup in neznansko kleli, kakor pravi nemškutarji.
Rrdnik. Ali nisi nič slišal, o čem so govorili ?
Meh. Ne, ker so bili v zadnji sobi; čul sem le, ko so prišli v vežo, da so klicali vse peklenščake na »bindišarje«.
B r d n i k. Dal Bog, da bi Križana izpametovale njegove nadloge; ali to je trda glava. Pravega nemšku-tarja premakne težko kaj. Vsak je neusmiljeno slep in gluh. Le to vidi, če se mu kdo v gosposki suknji nasmehne prijazno; le to čuje, če mu kdo reče »gospod«. Za to bi dal nemškutar vse; tudi rodbinsko srečo in hišni mir. Grdih in sebičnih namenov pa ne vidi in ne čuti, katere imajo ti ljudje, ki mu stiskajo roke.
Meh. Res je, da se redkokedaj izpreobrne nemškutar, vendar jaz upam, da bo še ta predpust ženito-vanje; kaj ne, Micka?
Micka. (Vzdihne.) Rog ve! Zenitovanje vtegne že biti . . .
Meh. In ti boš nevesta. Stari Križan dobro vč, da je z bogatimi nevestami dandanes, kakor z zajci; vedno manje jih je. Oče Brdnik pa imajo srebrne kebre, Videli bote, da postane še Križan krotek, kakor božji volek. Pravijo, da denar prebije železna vrata; zakaj bi se tudi nemškutarjem ne prišlo z denarjem do živega, posebno, če so zadolženi!
Brdnik. Omehčati bi ga vtegnile solze njegove žene; ubožica se toliko prejoka po sinu, da bi si lahko izjokala oči. Zbok tega je tudi obolela nevarno.
Meh. Verojetno je torej, kar sem slišal, da je Li-petu že pisal, naj se vrne in da bode vse dobro. Micka, v kratkem prideta v oglede k vam; ali čuješ?
Micka. (Ki je slonela pri oknu, živahno.) Lipe in Križan gresta na ravnost proti naši hiši. (Brdnik in Meh skočita k oknu.)
Meh. Vidite? Kaj sem pa rekel? Jaz imam tako dober nos, da že pol ure daleč voham nemškutarja; smrdi mi, kakor hudobi križ.
3. Prizor.
Prejšnji, Križan in Lipe.
Križan. Dober dan vam Rog daj vsem vkup!
R r d n i k, Micka, Me h. Rog daj!
Brdnik. No, no, to je pa redko obiskovanje. Skoro se že ne spomnim, kedaj si zadnjič bil pri nas. (Sežejo si v roke.)
Micka. Kako pa je kaj materi?
Lipe. Ze hodijo. Odleglo jim je brž, ko sem se
vrnil.
Brdnik. Hvala Bogu! Vsedita!
Križ;'.n. Prošnjo imam do tebe, in prej ne vse-dem, doklei mi je ne izpolniš. Vidiš, jaz sem že star in zdelan; re morem se več ukvarjati z gospodarstvom. Izročil bom .ipetu posestvo. On se mora oženiti. Vbil si je pa v gl vo, da ne vzame druge, kakor tvojo hčer. Ali mu jo da ? (Micka med tem odide.)
Brdnik. Zakaj pa ne; saj je Lipe priden in pošten fant; ali ... .
Lipe. .laz vem, kaj hočete reči. Vse je v redu. Oče bodo volih v ponedeljek z narodnjaki. Meščane so spodili. Zapišite naju že danes v bralno društvo.
B r d n i k. (Seže Križanu v roko.) Zlati sosed, sam Bog nam te je vrnil. Zdaj pa nimam nič zoper možitev Micke z Lipetom. Micka, kje si? (Micka pride.) Le klobas na mizo in vina; veš, iz tistega v kotu. Obhajati hočemo izpreobrnitev Križanovo.
M e h. On je bil že peklenščaku zapisan, pa mu je srečno ušel. Odslej pa ti ne bom več zabavljal. Iz vsega srca ti zdaj zagodem prelepo slovensko pesem: »Hej Slovenci ...» (Gode.)
Smešnica. Dva plemiča četa po stopnicah dol in drug drugemu ponujata čast, naj gre prvi doli. V tem pa se izpodrkneta ob metli, sloneči na steni, in nesreča hoče, da mlajši zdrči naprej. »Oj«, zakliče tedaj, ko se pobira na tlčh, »oj, baron, oprostite, da sem se drznil pred Vami doli«.
Razne stvari.
(H 1 a g o si o v 1 j e n j e.) Mil. knezoškof dr. Mihael Napotnik služijo v ponedeljek, ob 7 uri v moški kaznilnici v Mariboru sv. mašo ter blagoslovijo v kapeli nato novi stranski oltar. Zatem pa si ogledajo tudi vse prostorije tega zavoda.
(Primicija.) Na velikonočni ponedeljek poje v Zičah o. Ciril Goričan, iz reda oo. kapucinov, svojo prvo sv. mašo. Doslej še v tej župniji niso imeli enake slovesnosti, za voljo tega pa se pripravlja tudi cela župnija za-njo.
(C. kr. kmetijska družba) za štajarsho deželo ostane še za naprej ter je v dež. zboru obveljal predlog grofa Attemsa, naj še dež. odbor izdela nov načrt postave, ki določi sestavo in pravila družbe v povzdigo poljedelstva. Razprava o tem predlogu je bila poučljiva, od naših poslancev so se je vdeležili gg.: dr..Lipold, dr. Srnec in prof. Robič.
(Zdravnikom), ki se nastanijo v takih krajih, kjer je za to nujna potreba, sme dež. odbor v letu 1892, po sklepu dež. zbora dne 5. aprila, dati podpore v znesku 15.000 gld. Nekaj je to že, ali dvomimo, da spravi »podpora« zdravnike iz mesta na deželo.
(Sv. birm a.) Mil. knezoškof delijo letos zakrament sv. birme v teh-le dekanijah: 1. Dravsko polje: dne 29. maja v Hočah, 30. v Slivnici in 31. v Cirkovicah; dne 1. junija pri sv. Janži na Dravskem polji. — 2. Šaleška dolina: dne 11. junija v Šentilji pri Gradiči, 12. v Škalah, 13. v Šmartinu in 14. v Šmihelji pri Šoštanji. — 3. Laško: dne 19. junija v Laškem trgu, 20. v Loki, 21. v Trbovljah in 22. v Dolu. — 4. Ljutomer: dne 3. in 4. julija pri sv. Petru tik Radgone (ob enem posvečenje cerkve), 5. pri Kapeli, 6. in 7. pri Sv. Križi na Murskem polji (posvečenje cerkve), 8. v Ljutomeru, 9. pri Mali nedelji, 10. pri Sv. Juriji ob Ščavnici in 11. pri Sv. Antonu v Slov. gor.
(Trt no ušico) so zasledili v vinogradih župnije Sv. Andreja v Leskovci. Mrcina tiči že torej globoko v Spodnjih Halozah.
(V i n o rej s t vo.) Deželni zbor v Gradci je dovolil na predlog posl. Robiča 10.000 fl. posojila brez obresti tistim vinorejcem, ki si čejo narediti vinograde, ako jim jih uniči trsna ušica.
(Sv. misij on.) V Selnici pri Mariboru so imeli oo. jezuvitje misijonske pridige, ali naši prijateljici v poštnih ulicah, Mariborčanki, niso bile nič kaj po volji; tem bolj pa prebivalcem Selniške župnije. Vedno je bila zato cerkev polna pobožnih poslušalcev, pa v tem tudi dela niso doma zanemarjali. Mariboričanka si je bila v skrbeh za njih delo.
(Oskrbovalna vsprej etišča.) V naši deželi imamo že nekaj let oskrbovalna vsprejetišča za delavce, ki so na potu in si iščejo dela. Posl. dr. Badaj je v dež. zboru tožil, da vsprejetišča stanejo veliko denarja a ne dajo, vsaj ne na Spodnjem Stajarskem, prave koristi. Ako jih še vzame poslej dežela na svojo skrb, naloži se s tem spodnještajarskim posestnikom še večje breme. Naj iz-tirjava dež. odbor vsaj stroške, kar jih naraste naši deželi za tuje delavce, od dotične dežele!
(Rismarck) je nekaterih Nemcev bog in žal, da imamo tudi v naših mestih tacih ljudij. Iz Maribora so mu za 77. rojslnico poslali celo častitko v Friedrichs-ruhe, pa častitko, za katero jim trolasi knez brž ne odpiše pohvale.
(Meje) so za živino sedaj že povsod odprte in se bodo torej lahko obhajali sejmovi. Bile so meje bolj, kakor leta dni v nekaterih krajih zaprte za živino.
(P a s i j o n s k a igra.) V soboto dne 9. aprila, v nedeljo, ponedeljek in torek bode v veliki dvorani tukajšnjega grada predstava »Spravne žrtve na gori Golgota«, katero priredi starobavarska družba g. Allischa. Priporočamo obiskovanje teh predstav vsakemu, kdor se zanima za igre te vrste.
(Pojasnilo.) O požaru v Bišu se nam piše, da je imelo domače ljudstvo do volje dela pri lastni brizgal-nici,»ni moglo torej pomagati pri Trojiški. Leni gledalci pa brž niso bili iz Biša, ampak iz okolice, kakor je to rado pri enacih priložnostih.
(Obsodba.) Pri c. kr. okrožni sodniji v Celji so obsodili necega juda iz Maribora na tri tedne zapora, zavoljo razžaljenja državno pripoznane cerkve. Mladič je prišel naproti kat. duhovniku, ko je nesel sv. popotnico bolniku, pa se mu ni hotel odkriti in tudi smodke ni vzel iz ust, da-si ga je duhovnik opomenil na to.
(Tožba.) Hudo se je opekel g. Ljudevik Miglič, stavbar in po svojih mislih tudi »načelnik okrajnega šolskega sveta« na Slatmi. Možicelj je mislil, da je, kakor on, tudi c. kr. okr. sodnija v Celji, v službi »šul-vereina« ter bode njemu na ljubo torej urednika »Slov. Gosp.« déla kar »pod ključe«. Od obravnave, dne 31. marcija sem pa misli pač drugače. Mi pa mu sedaj iz srca želimo, naj mu dobro tekne »smojka«. Tudi dr. Stepišnika si še lahko privzame, kakor prej pri tožbi, v »lepo tovaršijo«.
(V Zabukovci) pri Celji ima F. Sonnenberg jame za premog in v torek, dne 29. marcija je v njih eni se užgalo ter je bilo čvetero delavcev močno poškodovanih. Trije so že umrli, eden pa visi, kakor se pravi, med življenjem in smrtjo.
(Nesreča.) V ponedeljek, dne 21. marcija so našli pri rudniku v Trbovljah delavca A. Kržišnika mrtvega v potoku. Ne zna se, kako je mož prišel v potok, ležal pa je z glavo v vodi.
(V čakalnici) na kolodvoru v Ormoži so našli v četrtek neko staro žensko mrtvo. Doma je bila iz Sv. Roka pri Ptuji in ime ji je M. Potočnik.
(Napad.) Neki fantje so napadli v nedeljo, dne 27. marcija Ivana Tkalca, kmečkega sina iz Resike pri Središči ter so ga tako pretepli, da je na cesti obležal,
y (Nesreča.) V petek je stisnil voz kmeta J. Habita iz Sobra nad Kamnico in v ponedeljek potem Petra Holzmann, hlapca g. M. Wretzelna v Radvanji pri Mariboru. Temu so se konji splašili ter so njega pritisnili na drevo kraj ceste, da je kmalu zatem umrl.
(Godba.) V Mariboru je zadnji četrtek umrl J. Handl, vodja železniških godcev. Mož je bil vselej pri volji zagosti tudi Slovencem, če so ga klicali kam na svoje veselice.
(Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg.: Rožanc 10 fl. (ustv. in letn. dopl.), Zdolšek Fr. mlajši 20 fl. (letn. dopl.), Janžekovič Vit 22 fl., Fišer Anton
10 fl. (ako vplačate bodoče leto še 10 fl., je ustn. in letn. za vselej doplačana), Šibal 6 fl. (letn. pl. do leta 1896), Wenig 5 fl. (letn. pl. do leta 1895), Valenko Fr. 2 fl., Kukovič Frid. 2 fl., Rotner 1 fl., (iaberc S. 1 fl. — Č. g. župnik Josip Sorglechner je daroval družbi 80 fl.
(Duhovniške spremembe.) Č. g. France Mur-kovič, provizor v Vurbergu, pride za kaplana k Mali nedelji in č. g. Franc Moravec gre od Male nedelje za kaplana k Sv. Petru pri Radgoni.
IjOterijne številke. Trst 2. aprila 1892:	53, 1, 86, 26, 38
Line » >	72, 30, 20, 54, 53
Zavarovalno društvo |
„Unio catholica"
na Dnnaji L, Backerstrasse 14 in v Gradci Radetzkystrasse 1.
priporoča se vsem katoličanom, kateri nameravajo složnost na gospodarstvenem p >lji. Društvo oskrbljuje zavarovanje proti ognju, nesreči in za življenje, kakor tndi cerkvenim in občinskim predstojnikom zavarovanje zvonov proti razlomu in poklini. — Zastopniki se iščejo. Varnost popolna, premije po ceni.
Pivo v steklenicah.
Pokorno podpisani si usoja naznaniti, da proda od danes zanaprej tudi v obče priljubljeno pri mnogih razstavah v Avstriji in na Inozemskem premirano, izvrstno dvoj nato marčno pivo (tako zvano zdravstveno pivo) v steklenicah po 18 Ur. franko v Mariboru na dom pošiljano in ga priporoča častitemu občinstvu. Za steklenico se vloži 15 kr.
Spatzelc, 1-3	gostilna ,,zum Kreuzberger".
I Hl—I I Hill« «Milili lili".
Oves „WilIkoiiiin
Ta oves je v planinskih deželah med vsemi sortami najzgodnejši, plodnejši in težji; raste na visoko od 5—6 čevljev, ima močno, dobro slamo za krmo in se ne poleže.
Zadostuje,, ker se ta oves redko seje, 50 kil kot seme za jeden plug. Cena za kilo 25 kr. Ako se vzame več, kakor 50 kil, za kilo 20 kr.
Razpošilja, kakor dolgo seže, vrečo po 5 kil za 1 gld. 80 kr. proti pošiljatvi zneska ali poštnemu povzetju franko na vsako poštno postajo
Benedikt II e r t I , veliki posestnik na graščini Golič pri Konjicah.	8-8
Ilcenec
z dobrimi šolskimi spričali, čvrst, pošten, slovenskega in nemškega jezika popolnoma vešč, sprejme se takoj v moji trgovini.
Josip Širca,
1-3	Žalec, v Savinjski dolini.
Lepa jabolčna drevesa,
komad 30 Ur., prodaja 23-2C
Jožo Janezih,
■ia BUeljNkrin pri Brezicali.
Franee Oolenc v Mariboru,
v Graškem predmestji, Tegetthoff-ove ulice štv. 21.
Velečastiti duhovščini in slavnemu p. n. občinstvu, priporočam svojo veliko zalogo vsake vrste tiiikneni'i;a. platnenega in nioilnrgn I>1i«k», za letne moške in žeiiMUe obleUe in zagotavljam vsacemu z dobrim blagom in nizko ceno, pošteno postreči.
K obiskovanju uljudno vabim	2 — 10
z odličnim spoštovanjem
France Dolenc.
Specijalne tovarne za
SISALJKE TEHTNICE
vsake vrste.	za vse svrhe.
¿JdggT" žlebe v vsaki velikosti.	2-20
Commandit-Gesellschaft für Pumpen- und Maschinenfabrikation
W. GARVENS, Wien, I., Wallfischgasse Nr. 14.
Zapisniki brezplačno In franko.
NAZNANILO!
Usojam si uljudno naznanjati veleč, duhovnikom, gg. uradnikom in učiteljem ter slavnemu občinstvu, da sem z današnjim dnevom v hiši g'Osp. H. Tančica, nasproti cerkve, dne 3. aprila odprl
prodajalnico z mešanim blagom
pod tvrdko
IVAN HUDOVERNIK.
Imel bodem izbirno zalogo vsakovrstnega manufakturnega blaga, platna, sukna, hlačnega cajga, robcev, lipša, gumb, posebno na izbir za šivilje in krojače, vse vrste storjenih srajc. Finega sladkorja, kave, riža, moke, koruze in drugih deželnih pridelkov, soli, finega olja, kisa, vsakovrstnih barv suhih in oljnatih, sploh vse v špecerijo spadajoče blago. Vse vrste galanterijskega blaga, papirja, kovertov, vse vrste šolskih zvezkov, tablic, peres itd. Tudi vse v železnino spadajoče blago, kakor: žebljev, ključavnic, dratu, železa, kuhinjskega orodja, železne in email. piskre, ponve itd. — Priporočam se torej vsemu slavnemu narodnemu občinstvu za naklonjenost in zagotavljam zanesljivo in najcenejšo postrežbo vkljub vsaki konkurenci. Kajti držite se gesla:
„Svoji k svojim!" 3C
S spoštovanjem
Iv. Iliidovcrnik.
Šmarje pri Jelšah, dne 3. aprila 1892.	1-2
Javna zalivala
se izreka s tem slavni Gornjesavinjski posojilnici v Mozirji, katera je letos, kakor tudi poprejšnja leta, v namen nakupa obleke ubogim šolarjem, podarilo vsoto 20 gold. Bog plati !
Krajni šolski svet na Gorici, 4. aprila 1892. Nadučitelj :	Krajni šol ogleda :
Anton Žager.	Jožef Praznik.
Zaloga mizarskega in opmslega roMštva
Konrada Wolflinga
ITItirihor, KOB|»OHke ulice št. ÎS
priporoča bogato asortirano zalogo
žlebenega in narezanega pohištva za spalnice, postrežnih miz, miz za salone, pisarnih in napravnih miz,
kakor tudi raznih
tapetovanih garnitur za salone, diva-n o v, balzakov, etoman. sof, kanape-jev, naslanjačev, posteljnih vložkov
in žimnic. Tudi vsakovrstnih ptujedeželskih in domačih
zrcal in podob
vsake sorte s čednim okvirjem, pozlačenim in črnim, kurnis in roset
MS* po najnižji ceni. *9C
Na zahtevanje razpoffljajo te iluslrovani ceniki brezplačno in franko. 4-20
Izurjen orgljavec
išče službe pri kaki "Večji župniji. Lahko prevzame tudi občinsko tajništvo. Več pove upravništvo „Slov. Gosp."	1-3
Na prodaj
je posestvo obstoječe iz vinograda, ene njive in travišča, da se lehko ena krava redi. To posestvo se nahaja v Verholjah pri Studeni-cah, in ima stanovanje za viničarja, kakor tudi lepo zidano poslopje, kder se nahaja na eni strani preša, na drugi izba s kuhinjo in spodaj klet za 60 štrtinjakov vina. To posestvo se proda zaradi bolezni in se dotični prodajalni pogoji zvedo pri Franc Mlakarju, posestniku v Hošnici, pošta Slov. Bistrica.
Protin, revma,
trganje po udih, izpadanje lasov, ohro-menje, bolezni v želodci in živcih se ne
odstranijo s skrivnostnimi zdravili, temveč z mojim iz močnega, planinskega vina destiliranim konjakom, kateri se je poskusil kot najboljše duha in telo okrepčajoče in čudno delujoče zdravilo. Steklenica 1 fl. '¿O kr. 4 steklenice se franko razpošiljajo. Se dobijo le naravnost pri	8
Iteiiediktu Hertl,
grašcaku v Goliču pri Konjicah.
Razpis zgradbe.
Na enorazrednici na Polji, okraja Kozjanskega, razpiše se s tem razširjanje šolskega poslopja. Stroški so preliminirani na 5000 goldinarjev. Dražba na vzdol vrši se dne dne 24. aprila 1892 ob 2. uri popoldan v šoli na Polji. Načrti in prevdarek stroškov so v šoli na ogled.
Krajni šolski svet na Potji, 1. aprila 1892.
9l«i*tiii Iloatnik,
načelnik.
Zgradb nove šole
v trgi» Ijjntomersbem prevdarjena skupaj v iznesku 49 561 fi. 26 kr.
Zgradba nove šole v Ljutomeru bode se oddajala dne 20. aprila t. I. od II. do 12. ure predpoldnevom po javni dražbi na vzdol v pisarni tržke občine v Ljutomera, ter se podjetniki vabijo k udeležbi.
Vsak podvzetnik mora pred dražbo položiti dražbinskemu voditelju 5°/0 vadijuma prevdarjene vsote 49.561 gld. 26 kr. ali v gotovem denarju, v posojilničnih ali hranil-ničnih knjižicah ali pa po dnevni ceni pre-računjenih državnih obligacij.
Načrt, prevdarek posameznih del itd. zamorejo se vsak delavni dan pregledati od 10. do ¡12. ure pred poldnevom v pisarni okrajnega zastopa v Ljutomera.
Krajni šolski svet v Ljutomeru,
dne 1. aprila 1892.	1-2
„Zum goldenen Reichsapfel"
J. PSERHOFER'
s
Apotheke in
Wien.
I. ISezirk, SI is g* er s t ra s se 15.
kViMstihiP l/rnnliirp nekdaj imenovane univerzalne krogljice, zaslužijo po pravici to IVI ll/IolIlElC IVI UjjlJil/Oj jm6i ¿er je veliko takih boleznij, pri katerih se kaže izvrsten uspeh teh krogljic. Že več ko 10 let so te krogljice razširjene in od zdravnikov zapisane. Malo je takih družin, pri katerih se ne bi rabile te krogljice.
Jedna škatljica s 15 krogljicami stane 21 kr., jeden zavitek šestih škatljic 1 gld. 5 kr., pri nefrankovani pošiljatvi po povzetju 1 gld. 10 kr. Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati poštnine in stane: 1 zavitek krogljice 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr., 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld.j20 kr., 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kakor jeden zavitek se ne pošilja.)
Prosimo, da se izrecno zahteva „J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice"
in paziti je, da ima pokrov vsake škatljice isti podpis J. Pserhofer in sicer v rdečih pismenih, kate-
rega je videti na navodilu za porabo.
nn ni7ohlino J- Pserhoferja 1 posodca40 kr., prosto ¿d uZuliilllu poštnine 65 kr. TlUintnoir trnV zoper nahod, hripavost, kašelj icd. ena lipUlUOV M, steklenica 50 kr.
Ameritalo mazilo za trganje 1 gld. 20 kr. Prah poti potenju m, lla£iica 50 kr-poštnlne pr08t0
~ " Za	^ steklenica 40 kr, poštnino prosto
65 kr.
Življenska esenca -Pražke ka-pljice,- z°per p «^varjenje
ničica 22 kr.
želodca, slabo prebavanje itd. Stekle-
steklenica 50 kr.
Analežki balzam,
T?11 □ VoraVi nMioV ZOP01' kašelj it(1 1 škatljica 35 kr., rijaiiclofil pidiiCi, poštnine prosto 60 kr.
J. Pserhoferja, pospešuje rast las, škatljica 2 gld.
TTlljTTQli7alrii nlafiton P^of. Steudela domače, zdravilo za UlllVOUfUill ¡JiCliHUl rane, otekline itd. posodica 50 kr., poštnine prosto 75 kr.
Univerzalna čistilna solAw- Bu,,ri"ha'd01Daže sred"
vitek 1 gld.
stvo proti slabi prebavi, 1 za-
Razven imenovanih izdelkov dobivajo se še druge framacevtične specijalitete, ki so bile po vseh avstrijskih časopisih oznanjane, in ako niso v zalogi, se na zahtevanje naročajo. — Kazpošiljana |»o pošti se točno odpravljajo proti gotovini, večja naročila proti povzetju.
DC* Pri dopošiljatvi denarja (po poštnej nakaznici), stane poštnina dosti manj, kakor po povzetju.	9—12